Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General. ENAKOPRAVNOST [THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME III. — LETO III. CLEVELAND, O., V PETEK, ( FRIDAY) NOV. 26th, 1920. ŠT. 279. (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 8c AMERIKA HOČE IMETI SVOJE PRAVICE V MEDNARODNIH ZADEVAH. DRŽAVNI TAJNIK COLBY JE POSLAL ANGLEŠKI VLADI NOTO, V KATERI PRAVI, DA ZDRUŽENE DRŽAVE HOČEJO BITI DELEŽNE PRIVILEGIJEV, KI JIH JI DAJE MIROVNA POGODBA, DASIRAVNO NISO V LIGI. — OPOZARJA NA VOJNE ŽRTVE AMERIKE. 45 ubitih v nemirih v Dublinu. WASHINGTON, 25. nov. — Ameriška vlada je poslala angleški vladi vljudno, toda odločno noto, v kateri obvešča Anglijo, da Združene države se nikakor ne nameravajo odreči pravicam in privilegijem, ki so vsebovani v mandatih, ki jih določa mirovna pogodba. Poleg tega pravi nota, da ameriška vlada pričakuje da se bo upoštevalo njeno mnenje z ozirom na mandate, predno se jih poda kaki državi.x Stališče Združenih držav v tem oziru se orisuje v n°ti, ki jo je poslal ameriški državni tajnik Bainbridge Colby angleškemu zunanjemu ministru Earl Curzonu. tej noti se bavi v prvi vrsti z vprašanjem Mezopotamije in tamkajšnjih oljnih vrelcev. Nota je datirana 20. novembra in je bila objavljena danes, potem ko je bila vročena angleškemu zunanjemu mmistrstvu že pričetkom tega tedna. Ta nota je bila poslana v odgovor na angleško noto 9. avgusta, ki ni bila pa nikdar dana v, javnost. V angleški noti se razpravlja o enakosti ravnanja v o-teritorijih na bližnjem vzhodu, kj imajo priti pod a«gleški mandat. ,V ameriški noti se ugovarja angleškemu stališču, Ces, da morejo dobiti mandate nad kakimi ieritoriji le države, ki so članice Lige narodov. Ameriška nota izjavlja, da so se Združene države beležile vojne, da so prispele k uspešni rešitvi iste, in a kot posledica ne morajo smatrati sebe ali katerokolo tako malo silo, ki se je vdeležila vojne na strani zaveznikov, izključno od razpravljanj, ki se tičejo vojnih poledic, ali od sovdeležbe pravic in privilegijev, ki jih da-^Jo mandati, določeni v mirovni pogodbi. Ameriška vlada obenem sprejema izjavo angleške lade, da se je vzdržala eksplotacije petrolejskih zalog v. Prizadetih teritorijih in odobrava obljubo Anglije, da ^ma nikakega namena ustanoviti kake vrste monopol 1 stališče prvenstva, ki bi bilo njej v korist. . Nota, ki jo je poslal Mr. Colby, pravi dobesedno: poro brezpotrebno je opazarjati na dejstvo, da je ada Zedinjenih držav ob vsaki priliki povdarjala, da je fajvečje važnosti za bodoči mir sveta, da se tuja zem-Ja> ki se izroče v druge roke kot posledica vojne s čen-ramimi silami, upravljajo na tak način, da se vsem na-l0dom ugotovi enako postopanje v trgovskem in prometnem oziru. "Dejstvo je, da so Združene države ravno po spora-Umu v tem zmislu izjavile, da je pridobitev mandata ^d sovražnimi teritoriji od strani zmagoslavnih sil v °glasju z najboljšimi interesi sveta. "Zato se tudi smatra, da so omenjeni osnutki za andat nad Palestino/ in Mezopotamio prirejeni z ozi- Avstrija in Bolgarija priporočani za vstop v Ligo. Geneva, 24. okt. — Pristopni komitej Lige narodov je danes podal poročilo, v katerem se oseb, medtem ko je bilo ranjenih London, 24. nov. — Izza nedeljskih izbruhov v katerih je bilo ubitih okrog 30 oseb, je število ubitih narastlo že na 45 Angleška zastava povzročila kraval v New Yorku. priporočata Avstrija in Bolgarija za takojšen sprejem k Ligi. okrog 120. New York, 25. nov. — Običaj no mirno praznovanje Zahvalne, ga dneva je bilo petrgano danes popolne, ko je fnnožica lju- Dublin je nocoj prestal noč di, ki je bila navzoča pri naši Komitej je odločil ugodno z velike napetosti. Večina prebi- ozirom na te dve bivši zaveznici Nemčije, medtem ko je še pridr-žal slična priporočila za več drugih manjših evropskih sil, dokler se notranji položaj ne stabilizira in jih bližnje države ne priznajo. , Poleg Avstrije in Bolgarije se je priporočalo za šprejem tudi Finsko, Albanijo in Luksembur ško. f Prošnje za pristop od strani Lavije, Litvinije in Estonije se je odložilo. Komitej je izjavil, da so razmere v baltiških deželah sedaj preveč zamotane, da bi se moglo dovoliti pristop. Leon Bourgeois, je danes izjavil, da Francija ne more pri četi z razoroževanjem, dokler se valcev je ostala v domovih za zaklenjenimi vrati, medtem pa pa se je po mestu tekom vse noči čulo pokanje pušk. Železnična služba, ki je bila v zadnjem času popolnoma para-lizirana, je deloma zopet upo-stavljena, drugače pa izgleda, kot da je življenje v Dublinu popolnoma umrlo. Prodaj alniška okna so za-tvorjena, in vsa trgovina je u-stavljena. Oni, ki se upajo na ulico, so predmet opazovanja vojakov, ki patrulirajo ulice z nasajenimi bajoneti. Pohajanje po mestnih ulicah se ne dovoli nikomur. Sistematično iskanje onih 200 republikancev, ki so umorili 14 angleških častnikov, nakar je fom So na enakopravnost trgovskih pravic vseh držav, če v" Pri Ligi narodov ali ne, in da se ne namerava izklju- ^ti Združenih držav od prvenstev, ki prihajajo iz princi-pa Nemčije ne prisili, da izpolni sledil najbolj krvav dan, kar jih vse pogoje versaillske mirovne pogodbe. Geneva, 24. okt. — Nemčija je šiloma dosegla, da se je zborovanje Lige narodov pričelo baviti z njenimi zadevami. Celotna nemška situacija bo na pre t.resu jutri,,ko bo razpravljalo njen protest proti razdelitvi njenih kolonij. Da se bo vprašanje razpravljalo je zasluga avstralskega delegata E. D. Millena, ki je zahteval, da pride do odločitve. "Treba je, da se nastopi proti nesramno noto, v kateri grozi, da še ne bo več oziralo na pogodbo v kolikor se tiče razdelitve kolonij, je to napravila pod pritiskom dveh motivov. Nemčija je upala, da doseže razkol med člani Lige ali pa da so bo stvar toliko časa ^odložilo, da postane sama članica in da zopet dobi kontrolo nad svojimi bivšimi kolonijami. "Avstralija bo zahtevala, da se mandati razdele kakor je bilo preje določeno." Millen pričakuje, da ga bosta v tem podpirali Francija in Belgija. _ SRBIJAl PROTI SPREJEMU BOLGARIJE V LIGO. pomni Irska, se še vedno nada ljudje. Gotovo,da so v mestu, kaj ti Dublin je krog in krog obkoljen z vojaštvom, medtem ko vojaki v notrajščini preiskujejo vsepovsod, kjer je le najmanjša sled, ki kaže na njih prisotnost. Pred kordonom vojaštva, ki stbji krog Dublina, je nastavlje. na žična ograja, za ograjo pa so nastavljene številne baterije strojnic, ki so namerjene na vsa pota, ki vodijo iz mesta. Po mestu je stanje podobno .trdnjavi. Po ulicah vozijo to- nemški predrznosti," je dejal ™rni avtomobili in "tanki", z Millen. "Ko je Berlin poslal onofvojaki, ki imajo zakopne čelade enakopravnosti v trgovskih ozirih.' Wilson prošen, da po-- deduje za Arme-nijo. ci]^ENEVA, 25. nov. — Kon-t>r»i e narodov je danes poslal v ^ Sedniku Wilsonu brzajovko, Pri3 se vPrašuje, da-li je zirf- ka^ se, smaif si koncil usoja prositi za odgo- j ™ del srbsko-hrvatsko-slovenske vor v teku najkrajšega časa." | države. _ Poslaflico je podpisal predsednik Lige, Paul Hymans. — Mestni pravniški upravi-j tel j W. B. Woods je pisal tajni-! ku suhaške organizacije v Cle-— Ko se je včeraj proti jutru j velandu pismo, v katerem pravi, zbudil Herman Weiss, stanujoč; da se bode elevelandsko mestno na 4925 Gladstone Ave., je vi- sodišče v vseh slučajih kršitve del tatu, ko je lezel skozi okno,' postopalo v soglasju s Crabbo-z njegovimi hlačami v rokah, v! vim zakonom in za vsako krši-katerih se je nahajalo $171. tev naložilo najmanj $200 kazni. Weiss je skočil proti oknu, toda( Crabbejev zakon določa, da dobi tat e ™eraJ de->al; f •potem pa v Akron, kjer jo jej^0 ™ sejo, toda našla policija in ji oddala sodni s+e "^pravljen stopiti v • • - i !debato z dr. Bemisom. poziv za izpricevanje, ženska pa 1373 W. 6. St. je uničil velikanske količine ženske obleke. Drugo nadstropje poslopja je skoro popolnoma uničeno in škoda se ceni ha $175.000. — Štirje banditi so sinoči napadli lekarno na 2662 W. 14. St. in ušli s $350 gotovine. Ko so stopili v prodajalno, je bil navzoč samo en prodajalec. je izjavila, da ona ni bila priča uboju Kagy j a in sedaj je zopet izgonila neznanokam. teri bodo naj brž e odločili, kdo naj zavzame mesto sodnika Mc-Danes bodo imeli mestni sod-j Gannona, ki je pred par dnevi niki svojo mesečno sejo, na ka-1 podal začasno resignacijo. 6TRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" NOVEMBER 26th, 1920. E 44 IZHAJA vsak dan izvzemši nedelj in praznikov issued every day EXCEPT sundays and holidays Owned and Published by THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. BuMinea gto of ,thfl Corporation.___6418 ST. CLAIR AVE. subscription rates: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, S mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 posamezna številka 3c_single copy 3c Lastuie in izdala sea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglaaoy ni odgovorno ne uredniitvo. ne npramUtro. ( FRIDAY) NOV. 26th, 1920. CLEVELAND, P., V PETEK, _104_ ZLOBNA PROPAGANDA. Vsak dan nam ponovno dokazuje, da obstoja dobro organizirano prizadevanje, da se postavi organizirano delavstvo pred javnostjo v slabo luč. Kapitalistični interesi najemajo propagandiste, predavatelje in "intelektualce" raznih baž, da sirom dežele pridigujejo v prilog njih interesov. Na isti način se zastruplja javno mnenje tudi po časipisih, kateri so last privilegiranega razreda. Zločine kapitala se olepšuje in odprto brani, medtem ko se upravičene zahteve delavstva ob vsaki priliki predstavlja v taki luči, kot da delavstvo nima drugega namena kot uničevati in razdirati, kar so s silnimi mukami ustvarili ubogi kapitalisti. Pred kratkim se je v Denvenrju vršil kongres ameriških premogarskih magnatov, -na katerem je govoril urednik tedenske revije "Leslie's" Charles A. Eaton, ki je tudi eden izmed tistih, ki so si vzeli za svojo nalogo, da blatijo delavstvo in služijo interesom kapitala. Toda kot učen gospod zna tudi jako "učeno" in na jako rafi-niran način zagovarjati interese svojih gospodarjev. Del njegovega govora, ki ga je obdržaval pred omejenim kongresom, se je glasil: "Pred nekaj desetletji smo imeli priliko opaziti prvi pojav tiranije bogastva, katerega pa je takoj zlomilo železno javno mnenje. Danes pa nam grozi pa še bolj sovražna tiranija delavstva. Tudi to tiranijo se bo zlomilo, kajti Amerikanci, ako imajo ameriško dušo, ne bodo dovoljevali nobenemu tiranu, bodisi političnemu, ali ekonomskemu, da jim vlada." Tako je govoril učeni dr. Eaton . Precej lopovski način zavijanja resnice, kaj ne! Učeni doktor bi nas rad prepričal, da one tiranije kapitalizma, ki se je pojavila pred nekaj desetletji, ni več, in da od tam ne preti nobena nevarnost, da pa je nevarnost delavske tiranije tem večja. Vsak pameten človek seveda takoj vidi, da se hoče imeti javnost za osle ali pa še za kaj več. Ako to, kar danes opazujemo ni tiranija kapitalizma, potem bi radi vedeli, kaj je. Ali ni res, da se kujejo taki zakoni kot jih narekuje Wall street. Iskati nam ni treba boljše prilike kot v Cummins-Eschovi predlogi. Pri najboljši volji se nam ni mogoče strinjati z izjavo, da "Amerikanci ne dovoljujejo nikake tiranije nad j sabo, pa najsibo politično ali ekonomsko." Dokler obstojajo in izigravajo svojo moč take kombinacije kot so jeklarski, premogovni, klavniški in drugi trusti, toliko časa ne bomo mogli vzeti doktorjeve izjave brez pridržkov. Vlada teh industrijalnih avtokratov se ne omejuje samo na industrijalne zadeve, temveč tudi na politične. O tem nam najbolje priča način, po katerem je prišel senator Harding do nominacije od strani republikanske stranke. Ko govori učeni doktor o "tiraniji delavstva", je še bolj originalen, toda žalibog ne podaje za svojo izjavo', nikakih dokazov. Ali je morda prepričan, da "tiranija" obstoja v tem, ako delavec zahteva za svoje delo plačo, ki dovoljuje njemu in njegovi družini Človeku dostojno življenje? Sicer pa je učenost tega gospoda tako velika, da bi se sploh ne bilo vredno ukvarjati ž njo, ako bi take vrste propaganda ne imela tako strupenega vpliva na nezavedne ljudske mase. Te vrste zlobna propaganda pa tudi dokazuje potrebo, da se vsi oni možje in žene, ke verujejo v človeške pravice, organizirajo in napovedo boj lažem, s katerimi se okužuje javnost. Zato pa je potreba delavstvu, da brez prestanka vo-<7i kampanjo agitacije, izobrazbe in organiziranja. To bo najboljši odgovor na zlobno propagando, ki jo širijo kapitalistični hlapci. VAŽNO NAZNANILO. Raznoterosti. Proti nekaterim zdravnikom na čelu jim profesor Wagner— Jauregg, se vrši na Dunaju obravnava, ker so v času vojne mučili vojake z električnim zdravljenjem na strašen način. Priče izpovedujejo o groznih mukah, ki so jih morali pretrpeti vojaki. Neki Leopold Jeli-nek je bil trpinčen na posebno hud način. Dvakrat je spustil vanj zdravnik električni tok, predno pa se je to zgodilo, mu je postrežnik oblekel prisilno suknjo in mu zamašil usta, da ni mogel kričati. Tok je imel moč 250 voltov. Ivan Mantuh je izpovedal: Skoraj vsak dan so bili nekateri izpostavljeni e-lektričnemu zdravljenju na de-likatnihf' organih. Njihovo kričanje se je čulo do kavalerijske vojašnice. Četrti dan, ko sem bil pozvan pod orožje, me je vrgla božjast, ko sem se prebudil, sem našel na svojih prsih tri krvave pijavke. Neki tovariš mi je pravil, da ga je zdravnik pretepal, ko se je v božjasti onesvestil. Tako se je godilo tudi z drugimi božjasti-mi vojaki. Ves Dunaj z živahnim zanimanjem sledi temu procesu. Umor v sodišču. — "Korre-spondenz Herzog" javlja iz Ino. mosta: Dne 23. oktobra se je dogodil pred tukajšnjim okraj- nim sodiščem krvav zločin. 55-letni bivši delavec Kerschbau-mer se je zagovarjal pred sodiščem, ker je oklofutal ženo. Ko je žena opisovala njegovo dejanje, jo je Kerschbaumer zmerjal tako, da ga je obsodil sodnik na 24 ur zapora. Nato je potegnil Kerschbaumer nož in se vrgel na ženo ter jo štirikrat zabodel, da se je zgrudila na tla. Nato je skočil Kerschbaumer k sodnikovi mizi in zabodel sodnika dvakrat v hrbet. Tudi funkci-jonarja državnega pravdništva je enkrat sunil z nožem v zadnji del glave. Med splošno zmešnjavo se je morilcu posrečilo pobegniti. Tri težko ranjene žrtve so prepeljali v kirurgi-čno kliniko, kjer je žena podlegla ranam. Poškodbe funkci-jonarjev pri sodišču so težke, niso pa smrtivmevarne. Čez pol ure je morilec sam prišel v jet nišnico. Prestop iz pravoslavja, Sarajevo, 24. oktobra. Tu se je raznesla vest, da namerava srbski pravoslavni metropolit Letica stopiti v katoliški samostan. — Letica je bil znan kot velik av-strofil. Zadnje dni je začel u-ganjati stvari, da so bili ljudje mnenja, da ni pri zdravi pameti. Sodrug Tusar, bivši češkoslovaški ministrski predsednik, bo v kratkem odpotoval na svoje novo mesto v Berlinu kot češkoslovaški poslanik. Ljubljana, 20. novembra: — Blago že razpošiljamo. — Za-laznik. Tako se glasi kabelgram katerega smo prejeli in iz katerega je razvidno, da je konečno •po dolgi križevi poti naša poši-Ijatev vendarle dospela v roke našega zastopnika v Ljubljani,j da razpošlje zaboje, pakete in naročeno blago, katerega so po-| slali svojim sorodnikom ameri-, ški Jugoslovani. Istotako smo prejeli poročilo od zavarovalninske družbe, da je blago dospelo v dobrem stanju v Trst. Razume se, da ima naš zastopnik nalogo, da preišče pošiljatev in v slučaju, da ne bi bilo vse v redu, napravi vse potrebne korake in zahteva odškod nino od zavarovalninske družbe. Razdelitev blaga in žabojev bo šla hitro naprej in upati je, da dobimo od našega zastopnika v najkrajšem času natančnejše in obširnejše poročilo o distribuci- ji blaga, kar bomo priobčili v naših glasilih. Amer. Jugosl. Comm'1. Board, Ltd. NEGOVANJE OTROK. 1. Pravilno ravnanje za matere. Negovanje otroka mora začeti še pred porodom. Življenje, zdravje in razvoj deteta je odvisno v veliki meri od zdravja matere in od načina, kako ona svoje zdravje varuje. Za pravilni začetek v življenju treba je: 1. Da je zadosti zaslužka za družinske potrebe. 2. Da so stariši zdravi m da pravilno živijo. 3. Da se pričakujoča mati veruje pred težkim delom, nezadostno hrano in skrbmi. 4. Da bo za časa nosečnosti in poroda pod strokovno pažnjo. 5. Da ima za časa ležanja po porodu miren počitek in primerno oskrbo. 6. Da doji dete z lastnim mle. kom. Mati utegne poškodovati dete. katerega nosi ,ravno tako lahko tekom devetih mesecev pred porodom, kakor tekom devetih mesecev za istim. UMRLJIVOST MATER. Nosečnost je naraven proces, in ako mati uživa pravilno pažnjo, so slučaji smrti redki. Vendarle tekom 1. 1918 je 23.000 mater v Združenih državah plačalo z življenjem vsled vzrokov spojenih s porodom. Skoraj vse te žrtve mogle so se preprečiti. Opomba: Vladni urad za otroke bo dostavil brezplačno knjižice o negovanju mater in otrok. Ako želite te knjižice ali osebni nasvet, obrnite se na Chlidren'9 Bureau, Department of Labor. Washington, D. C. Ki" 1 V sledeča majhna in velika mesta IN še v stotine drugih mest v Jugoslaviji, pošilja denar naš pošiljalni oddelek Za božič ali novo leto Neizmerne se trudimo, da dospe poslani denar HITRO — namreč do praznikov, na svoje mesto. Zglasite se takoj pri nas, in odpošljite vaš denar. i ! I Ljubljana Zagreb Belgrad Novo Mesto Sarajevo Niš Kraljevo Karlovec Kranj Logatec Direktna žična zveza z tujezemskimi menjalnimi trgi. MI i; POŠLJEMO \ DENAR POVSOD MI PRODAJAMO HIŠE, LOTE FARME IN TRGOVINE. ZAVAROVALNICA i Ako želite potovati v Evropo j ali. želite poslati po prijatelje iz i Evrope, vam preskrbimo poto-1 vanje na najvarnejših in največjih ladjah. Mi smo zastopniki C. P. O. S. parobrodne družbe, katere ladje plovejo po najbližji črti, najhitreje, najvarne- je. OTIS & CO. 216 Superior ave. N. E. Navzdol po stopnicah Cuyahoga poslopja. Nasproti pošte. SZILVASY & l| SILVESTER 8707 BUCKEYE ROAD. Cleveland, O. KUPITE DELNICE SLOV.DEi* DOMA V COLLINWOODU* _____ -jn AMERIŠKI SLOVENCI ( se sicer ne moremo postavlja^ z velikanskimi kulturnimi del'' toda imamo dve knjigi, izdani * zadnjem času, ki sta jako važ«: v našem življenju, in sicer: -ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR sestavil dr. F. J. Kern. Cena $5.00 in pa POEZIJE IVANA ZORMAtfA Cena $1.25. Te dve knjigi^ bi morali biti f vsaki slovenski hiši v Amerik1' Tudi naš urad jih ima še nek^J na razpolago. Vsa naročila naslovite: Ameriško - Jugoslovan ska Tiskovna Družba, 6418 & Clair Ave., Cleveland, O. 53E « POLOM « i ROMAN IZ VOJSKE L. 1870—71 EMIL ZOLA Preložil VLAD. LEVSTIK m SE B85 ■nfr n II III—pffi ,Ko je šel Maurice spodaj mimo jedilnice, so se njena vrata nenadoma odprla, in v dimu sveč in hlapu jedil je zagledal dolgo mizo s hlevarji in komomiki; bili so pravkar pri tem, da z največjim šumom izpraznijo steklenice tovornih voz, pogoltnejo perotninp in izmažejo polivke. Gotovost umikanja je navduševala vse, odkar je bil maršal odposlal svojo brzojavko: v osmih dneh v Parizu, bodo spali vendar že enkrat v snažnih postelja^! Maurice je zdejci mahoma začutil strašno trud* nost, ki ga je morila; umikanje vse armade je bilo go. tovost, in njemu je preostajalo le spati ter čakati, da pride 7. armadni zbor tod mimo. Prekoračil je trg ter se oglasil zopet pri lekarnarju, kjer je večerjal kakor v snu. Nato se mu je zdelo, da mu obvezujejo nogo ter ga spravljajo navzgor, v sobo. Črna noč je bila ok(>li njega, ležal je v popolni onemoglosti. Spal je kakor ubit, ne da bi se ganil. Toda čez nedoločen čas, čez ure ali čez stoletja ga je vrgla nekakšna groza iz sna; vstal1 je ter v temi obsedel na postelji? Kje je? Kaj pomeni to neprestano grmeče drdranje, ki ga je zbudilo? Takoj se je spomnil ter stekel k oknu, da pogleda na ulico. Spo-daj v temi, po trgu, ki je bil ponoči sicer tako miren, se je pomikalo topništvo, brezkončen trab ljudi, konj in topov, ki je stresel te male, mrtve hišice. Nerazumljiv nemir se ga je polastil ob tem nenadnem odhajanju. Kako pozno je utegnilo biti? Z mestne hiše je bila ura tri. Skušal se je pomiriti s tem, dasi je dopovedal, da enostavno pričenjajo izvrševati sinočnja povelja za umikanje; takrat pa se je napela njegova tesnoba do viška, ob pogledu, ki se mu je ponudil, ko je okrenil glavo: pri notarju je bila soba na vogalu še vedno razsvetljena, in v enakih presledkih so se risali pred njo mračni obrisi cesarjeve sence. Naglo je zdrknil Maurice v svoje hlače, da bi se napotil doli. Toda Cambette mu je mahaje in s svečnikom v roki zastopil pot: "Zagledal sem vas od spodaj, ko sem se vračal iz mestne hiše, in sem se napotil k vam, da vam povem. Mislite si, niso mi dali, da bi legel spat; že dve uri si beliva glavo z novimi rekvizicijami, župan in jaz. . . Da, vse so še enkrat izpremislili. Ah, tisti častnik, ki ni hotel, da odpošlo brzojavko v Pariz, je imel pro-kleto prav!" In še dolgo je govoril v pretrganih, brezzveznih stavkih; mladi mož ga je naposled razumel, a je ostal nem, ker se mu je krčilo srce. Okrog polnoči je bila prišla od vojnega ministra brzojavka za cesarja v odgovor na maršalovo. Natanko se njena vsebina ni razvedela; toda neki adjutant je rekel na ves glas, da se cesarica in ministrski svet boje revolucije v Parizu, če bi cesar zapustil Bazaine-a ter se vrnil v Pariz. Brzojavka, ki je bila slabo poučena o pravih postojankah nemške armade, se je zdela, da veruje v neke udobnosti, ki jih chalonska armada ni imela več,' ter je vzlic vsemu z nenavadno, mrzlično razburjeno strastjo zahtevala marš naprej. "Cesar je dal poklicati maršala," je dodal lekarnar, "zaprla sta se in ostala skupaj skoraj celo uro. Kaj sta govorila drug z drugim, tega seveda ne vem, toda častniki so mi ponavljali, da se vojska ne umika več dalje in da se nadaljuje pohod proti Meusi. Baš zdalje smo rekvirovali vse krušne peči po cqlem mestu za 1 armadn izbor, ki pride jutri za 12. zborom semkaj. Topništvo 12. zbora ste vidoli, da ravnokar od« haja v Besace . . . Zdaj je prav zares končano; vaša pot vodi v bitko!" Premoknil je; tudi on je gledal razsvetljeno okno pri notarju, nato ja dejal polglasno z izrazom zamišlje- ne radovednosti: "Kaj sta pač povedala drug drugemu ? Čudno je vendarle: ob šestih zvečer se ljudje umikajo preteči nevernosti, o polnoči pa gredo ter nevarnosti s pove-šeno glavo nasproti, dasi je ostal položaj isti kakor poprej." Maurice je venomer poslušal drdranje topov po malem temnem mestu tam spodaj, neprekinjeni trab, reko ljudi, ki se je izlivala tja proti Meusi, strašni, neznani usodi jutrišnjega dneva naproti. In na malih skromnih zavesah je vse venomer videl cesarjevo senco, neprestano prihajanje in odhajanje tega bolnika, ki ga je brezspanjica držala pokoncu, in ki 3e je vzlic svojemu trpljenju vdajal potrebi gibanja, ko se mu je polnilo uho z ropotom konj in vojakov, ki jih je dajal pošiljati v smrt. Nekaj ur je zadoščalo, pa je bilo zlo na ta način odločeno in sprejeto. Zares, kaj sta si mogla povedati, ta cesar in ta maršal, ki sta obadva gledala zlo naprej, ki mu korakajo v žrelo, in sta bila zavoljo strašnega položaja, v katerem se je nagajala armada, že zvečer prepričana o porazu, pa vendar nista mogla do jutra izpremeniti svojega mnenja, dočim je nevarnost rastla o dure do ure. Načrt generala Palikao, brzomarš proti Montme-dy-u, ki je bil že dne 23. drznost, a vendar še dne 25. z dobrimi vojaki in genijalnim vojskovodjo mogoč, je postal zdaj, dne 27., v očigled neprestanemu obotavljanju vrhovnega poveljstva in naraščajoči neredno-sti in uplašenosti čet, pravcata blaznost. Ce sta obadva vedela to, čemu sta se potem vdala tem neizprosnim glasovom, ki so tirali njuno neodločnost kakor z bičem naprej? Maršal je bil nemara zgolj omejena, pokorna in v zatajevanju samega sebe velika vojaška duša, in cesar, ki ni imel ničesar več ukazovati, je čakal svoje usode. Zahtevali so življenje njiju dveh in življenje cele armade —i darovala sta ga.i To je bila noč zločina, — brezvestna noč, oskrunjena z umorom celega naroda. Kajti od tistega trenotka je bila armada v nesreči: stotisoč ljudi je bilo odposlanih v klanje. Misleč na vse to, obupan in trepečoč, je s, Maurice senci na lahkih muselinskih zastorih dob* gospe Desroches, tej senci, groznično korakajoči sd11' intja, ki se je zdelo, da jo podi neizprosni glas iz ** riza. Ali ni cearica to noč želela smrti očetove, sai^ da bi vladal sin ? Marš, m^rš! Brez pogleda nazaj dežju, v blatu, do uničenja, da se do poslednje k«1'1' izigra ta poslednja najvišja igra umirajočega ce=*f stva! Marš, marš! Umri kot junak, nad nakopiči mi trupli svojega naroda, gani ve ssvet, navdaj Ž8 občudovanjem, da odpusti tvojemu potomstvu! In nedvomno, cesar je stopal v smrt. Spodaj več plapolal ogenj kuhinje, hlevarji, adjutanti in ^ morniki so spali, vsa hiša je bila temna. Le zgoraj tista senca neprestano hodila semintja, polna odre* nja, pripravljena k usodn ižrtvi, v predi med hrupom 12. zbora, ki je v temi še vedno korakal 111 mo. ( Naenkrat je obšla Ma urica misel, da 7. zbof * pride v Chene, ako je zopet odrejen marš naprej; že se je videl kot dezerterja, zapuščenega, ločene» od svojega polka. Nič več ni čutil skelenja svoje 11 ge; pretna osbveza in nekaj ur popolnega počitka ■ bilo ognalo mrzlico. Ko mu je dal Combette lastne Čevlje, široke, udobne čevlje, je hotel na f, takoj na pot, nadejaje se, da dohiti 106. polk na Iz Chene-a v Vouziers. Zaman ga je skušal leka«* zadržati, in že je bil sklenil, da ga v lastnem voz1 ^ popelje nazaj, sledeč cesti na slepo srečo, ko se jc pet prikazal učenec Fernand ter izjavil, da se vi**7 poseta pri svoji setrični. , Ta veliki bledi fant s strahopetnim, licem je zflPj( gel ter odpoljal Maurica. Ura še ni bila štiri in ^ . lil z globokočrnega neba kakor o vesoljnem P0*0";, bleda luč voznih svetilk je jedva sijala na pot, ki vlekla preko široke razmočene poljane in je bila V0^. strahovitega hrupa, tako da sta se ustavljala n'1 kem kilometru, meneča, da srečavata celo armad0' RAZPRODAJA KLOBUKOV izdelovalec klobukov. ki je bil preje na Seneca St. ima naprodaj slehern klobuk v njegovi zalogi po zelo znižanih cenah. Sedaj je prvič v 41. letih, da se prodajajo Sebastian klobuki po znižanih cenah. Sedaj je čas, da si kupite klobuk in si prihranite denar. $5.00 vredni klobuki.... .$3.65 $6.00 vredni klobuki ----$4.65 $7.00 vredni klobuki ____$5.65 $8.00 vredni klobuki ____$6.65 $10.00 vredni klobuki.... $7,65 KLOBUKI SE ČISTIJO IN PREKROJIJO. Med Prospect in Euclid Ave. OLD SHERIFF ST. VOJNA LJUBEZEN Rado Murnik. (Nadaljevanje) Posebno lepo so se ji podali trije podbradki, redka lepota, zlasti dandanes, ko bo mast kmalu po sto kron. Vratu pa ni imela gospa Katarina Kobi-larjeva nobenega. Muhasta pri-roda ji ga je konfiscirala in ji Posadila glavo kratkomalo na rame. « t;7T|f Tiho je bilo v sobi. Le včasi je zacmakala gospa Katra, kakor bi jedla kaj dobrega. V kletki ob oknu se je dolgočasil kanarček. Zdaj pa so se bližali po hodniku koraki. Kobilarica se je zgenila in zaspano zazdehala. Vstopila sta uradnik Blagoduh in suplent O-lupek. Ko je ugledal suhi Olupek debelo vdovo, je začutil takoj sladak mir in blagodejno tolažbo v srcu. "Tukaj imajo gotovo še vsega dovolj," si je mislil in ni mu bilo žal, da je šel z Blagodu-hom. Prijatelj ga je predstavil in gospa (Kobilarica je ponudila dva stola. Potem pa je Blagoduh v dolgem in vendar stvarnem govoru priporočil Olopka za svojega naslednika v sobi in pri mizi. Kobilarica je med tem radovedno in pozorno motrila novega najemnika. "Menda ni treba praviti, da,' na, najlepša grešnica svoje do-'da se ti bo dobro godilo v teh kdaj sem ga poslednjikrat vibe, tako lepa, da so celo stari.slabih časih!" trojanski penzijonisti zaljublje- 3. Ko se je Olupek prvikrat zbu. DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. Tel. Main 2063 O. S. Cent. 1690 John L. Mihelich SLOVENSKI ODVETNIK 902 Engineers Bldg., vogal St, Clair ulice in Ontario. PODRUŽNICA: 6127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R. Za zajtrk je dobil mlečno kavo in lep kos belega kruha. ''Koliko časa nisem jedel belega kruha!" si je mislil, prijetno ginjen. "Niti ne pomnim več, ■BliilMiiifim CUNARD LINIJE. SAMO 9 D«I do HAMBURGA IN PASSAU preko Anglije, LADJA AQUITANIA odplove 14. decembra. Cena tretjemu razredu. HAMBURG ..... $125.00 PASSAU ....... $129.80 In poleg še $5.00 vojnega davka V vašem mestu je naš lokalen zastopnik. Pojdite k njemu. no gledali za njo. Serafini lasje niso bili zlatordeči, ampak impertinetno rdeči, taki, da so zbadali oko. Njen široki bledi'dil Pri Kobilarjevih, je bil tako obraz je bil kakor izklesan iz!dobre volje, kakor že dolgo ne. velikega krompirja. Svojeglava' Pohištvo sicer ni bilo od ma-priroda ji je podelila dolg vrat hagonovine in marmorja, ogle-in ga ozaljšala z ljubkim kro-' dalo ni bilo benečansko in podo-fom ali golšo. Že trikrat deset be niso bile Rafaelove, vendar je moj prijatelj, gospod suplent let je prenašala devištva težko' je bilo vse lepo čedno, prijazno Olupek, jako miren in solidenj pezo, pa je bila še vedno tako in domače. gospod," je končal Blagoduh, lepa kakor pred petnajstimi zi- "--- svoj krasni govor. [mami. Njena lepota je bila ta- "To me veseli," je odvrnila j korekoč neminljiva. Kobilarica in pogledala Olupka! Gospod Blagoduh ji je pred-z milostljivimi očmi. "Zakaj— stavil Olupka. Mati je nekam ne zamerite — doživela sem že marsikaj. Eden mojih gospodov mi je "popravil" vse stole in omare, drugi je taval šele po polnoči domov — tretji je vabil prijatelje, da so igrali, kričali pa ropotali — oh! Take sitnosti ima človek za zahvalo . . . Torej, pa poglejmo sobo, prosim!' "Ni treba, gospa Kobilajeva!' se je oglasil Olupek. "Prijatelj Blagoduh mi je povedal, da je vse snažno, vse v redu. . . " "Vseeno, gospod profesor, prosim!" Olupek si je ogledal svoje novo prebivališče; ugajalo mu je bolj nego vsa dosedanja. Ko so se vrnili v večjo sobo, je vprašal: "Kaj pa kanarček? Ali ga bom slišal v ono sobo?" "Saj nič ne poje," je odgovorila gospa Kobilarjeva. "Ne bo vas motil, ne, nič se ne bojte!" Kje pa je gospodična Sera- slovesno gledala suplenta in hčer in si mislila: "Lep par!" Debela pa kratka Serafina in suhi pa dolgi Olupek sta bila res kakor nalašč ustvarjena drug za drugega. '"Finica," je povzela mati, — "drugi mesec bova kuhali gospodu profesorju." "Obe sta izvrstni kuharici, obe!' je naglašal Blagoduh. — "Malo takih! Prav žal mi je, da ne ostanem več tukaj." Serafina pa je sramežljivo poškilila na Olupka in mislila: ''Jemnasta, kako je suh!" Potem je zopet povesila oči in gle-ala na svoj predpasnik, kakor spodobi. Olupek pa je pasel oči na obširnih gredicah Serafinine lepo-.od Snelovega privatnega Sanatorija v Dr. Albert F. Sneli te in si dejal: "Kosmata kapa! Kako je debela!" Tako so bile njiju misli, ko sta se videla prvikrat od obličja fina?" je vprašal Blagoduh. Mati se je prijazno namuzala ,.T. 1CJ.a' , , in zatrobentala: "Finaaa!" I ifJca kmalu dve kro-Iz sosednje sobe-je dražestno m,! .Je 'blekjul Blagoduh. Blek-primencala gospodična Serafina m Je pa samo zato' da bi sPra" Kobilarjeva. Materi ni delala Vl1 pogovor fper na tir- Zakaj sramote; Serafina je bila prav ^lxako sede štirje sku' tako debela kakor Katarina. Vse se je kar treslo na obeh. Serafina je imela rdeče lase, pa ne takih kakor Špartanka Hele- Platt PRIREJA VELIKO RAZPRODAJO KER IZSTOPI IZ NAŠE DOBRO POZNANE EDEN NAŠIH BRATOV. TRGOVINE Vsem našim odjemalcem je dobro znano, da so PLATT BRATJE vedno prodajali najboljše blago po zelo nizkih cenah, in naša trgovina je imela vedno dovolj prometa brezvsakih razprodaj, toda sedaj, ko mo ramo imeti skupaj $15.000 v najkrajšem času, smo primorani napraviti to razprodajo in žrtvovali bomo našo $35.000 vredno zalogo MODNEGA BLAGA ZA MOŠKE IN ŽENSKE po tako nizkih cenah, da se bo čudila in strmela vsa javnost v tej okolici. Prepričajte se! ] f; Izrednosti je toliko, da jih ne moremo beležiti tukaj. Edino kar vas prosimo je, da pridete sem sami in se prepričate. Platt Bros. 5816 St. Clair Ave. NE POZABITE ČASA IN PROSTORA. PRIHRANITE SI DENAR OB TEJ PRILIKI. cn i—i c=D o cm i—i □ a i, 11 i □ cm mm n en i—i CZD aCZDCZDD a i j~i i—i o CZDCZD a je blizu. Najboljši, najkoristnejši in najpotrebnejši dar za vaše rojake v domovini, je denar: Le nekaj dolarjev iznese mnogo kron. Mi pošljemo vaš d|enar po najnižji |j| borzni ceni ter ga izplačamo v starem kraju hitro in točno, kar vam z lastnoročnim podpisom prejemnika, lahko dokažemo. NEMETH STATE BANK " Ivan Nemeth, predsednik 10 East 22nd Str. 1597 Second Ave., NEW YORK, N. Y. paj in molče kakor mumije. "Jaz jih imam še tristo!" se je pobahala %tara Kobilarica. '"Tristo kurjih jajec, mhm!" "Tristo jajec!" se je začudil Olupek in u spoštljivo pogledal mamo Katarino. "Tolik jih še nisem videl skupaj, odkar je vojna!" « "Gospa Kobilarjeva ima vsega dovolj!" je hvalil Blagoduh. "Boš videl, Olupek, še razvadiš se tukaj. Vsega je dosti: moke, masti, kave, mleka, sladkorja, petrolja, drv, premoga . . " Vnela se je živa debata o a-provizaciji. "Hči ima krof, toda mati ima tristo kurjih jajec in vsega potrebnega dovoli," je preudarjal Olupek in prijazne je pogledal Serafino. "Suh je, toda mlad in profesor!" je premišljevala Serafina in mu vrnila prijazni pogled. "Škandal — omikani ljudje ne govore zdaj o drugem kakor o živežu," jpe prišlo Olupku na misel, ''In jjaz nisem nič boljši. Kdaj sem Se prej zmenil za to, po čem je Imoka ali mast? Kar sram me "je. Kmalu izgubim vse ideale t Toda sedaj se moram kaj pomeniti z gospodično, da ne bova sedela tukaj, kakor bi imela vodo v ustih." "Gospoidična, ali radi kuhati?" je vprašal Olupek, samo da bi sploh katero zinil. "Kuha je moja najljubša zabava, gospod profesor!" je za-iiimiijjr- i pela Serafina in ga pogledala g | medeno. "Ros", je dejal Blagoduh. — I j ''Gosp-odicna Kobilarjeva je rojena kuharica, prava umetnica.' Tako se pogovarjali in zabavali še nekaj časa. "No, dragi Olupek, kako ti u-gaja Serafinica?" je vprašal "Blagoduh, ko sta bila na ulici. "Lepotica ravno ni!" je odgovoril Olupek resno. "In krof ima tudi!" dostavil brez pravega veselja. "Kaj lepota! Kaj krof! Pun. ca-ima denar! Pettisoč kronic takoj, pettisoč po materini smrti, skupaj desettisoč kron i balo ! In kuhati zna1 in gospodinjiti. Kaj krof! Krofek se da zakriti. Saj ni treba, da bi bez-ljala z golim vratom po svetu! Da sem jaz na tvojem mestu, Cincinnatiju, O Bo v svoiem CLEVELANDSKEM URADU 80 Public Square V SOBOTO 20 NOVEMBRA in bo ostal DO TORKA, 30. NOVEMBRA Samo 10 dni!!! Doktor zdravi vse kronične bolezni in hibe mož, žen in otrok. Veliko slučajev je, ko se je lahko izogniti nevarne operacije, ako se prepustite zdravniškemu zdravljenju. Zdravijo se vse moške, ženske in otročje bolezni. Katarju in boleznim v želodcu se posveča posebna pozornost. Ako imate katarne neprilike, pridite, da se vas preišče. Vsi bolni naj se poslužijo te prilike. Ako ste ozdravljivi, vam povemo, ako ne, vam da nasvet. Noben bolnik naj ne zamudi te prilike. Ako imate revmatizem, nervoznost, slabost,, otelkle noge ali roke, jetrne neprilike, srčne bolesti, ali katerekoli zgubljajoče bolezni kakor oslab-ljenost, bleidost, vrtoglavost, dispep-sijo, slabo prebavo, zabasanost, neprilike v želodcu ali epilepsijo, obiščite dr. Snella. Uspešno se zdravijo krvne in kožne bolezni, kakor tudi pruh. del! Opoldne ga je čakalo drugo veselo presenečenje. Naj prvo je prinesla Serafina juho z rižem. Z rižem! Tudi tega ni videl Olupek že tako dol- go, da mu je spomin o njem že popolnoma obledel. Govedina s špinačo in krompirjem je bila tako -okusna in slastna, da je Olupek kar mižal, kadar je požiral! Krona vsemu kosilu pa je bila močnata jed. CUNARD LINE BOŽIČNE ODPLOVBE Ladja "SAXONIA", 14.300 ton, odplove 9. decembra Cena kabini...............$180.00 Cena tretjemu razredu.....$125.00 dodatno $5.00 vojnega davka. NARAVNOST V HAMBURG. Cena tretjemu razredu, Odenburgh via Hamburg......$129.20 Dodatno še $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je naš zastopnik. Pojdite k njemu. CUNARD LINE LADJA "CARONIA" 20.000 ton Odplove dne 15. januarja proti TRSTU PREKO NAPLJA Cena tretjemu razredu ................ Dodatno še $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je naš lokalen zastopnik. Pojdite k njemu. $104.50 Prodajamo PAROBRODNE LISTKE vseh črt. DENAR POŠLJEMO v katerikoli del sveta. Pomagali vam bomo v vsaki legalni zadevi. PRIDITE, da se pogovorimo ODPRTO DO 8. URE VSAK VEČER. TI LORAIN STREET SAVINGS Največja tujezemska menjalnica in parobrodna agencija v Clevelandu. Vogal Lorain St. and Fulton Road. Ženske, ki trpijo na glavobolu, melanholiji, hrbtenici ali na kakih posebnih boleznih, ki so lastne ženskam, naj gotovn vprašajo za svet tega specialista. Ovarium ali trebušne neprilike sc zdravijo brez operacije. Ako se vam je svetovalo, da se daste operirati za te vrste bolezni ali vsled pruha, te daj ne postavljajte preje življenja nevarnost, da vprašate tega špesiall sta. Stari ali mladi možje. Nobene razlike ni, na čem bolehate ali koliko časa bolehate; ako je v nevarnost vaša sreča, obrnite se na tega Specialista. Nič ne de, kakšno bolezen imate ali kako sl^be izjave ste slišali o sebi, nič ne de, ako se vam je reklo ,da ste neozdravljivi. Posvetujte se s tem znamenitim zdravnikom, in ako je le nit upanja, tedaj boste našli upanje v njegovem zdravljenju, ki vas bo do-vedlo do zdravja, zadovoljstva in sreče. POSEBN APOZORNOST se obrača na kemične in mikroskopične preiskave krvi, urina in sputuma in na ner-voznostne ter dušne kompliciranosti. Naslovite vsa sporočila na Dr. Albert F. Sneli 80 Public Square, Cleveland, O. or 1054 Wesley Ave., Cincinnati, O. Uradne ure: od 9. dopoldne do 8. 1L I" * I ^^ I * ^! i" ^ i i T * t 1**1 i *r i t * * 1 ^^ J' * ^ ^^ i * * i i *" i i * * i t *' I 1 ^ * A ^^ i" * 1 ^^ J * * 1 * * •bi jo takoj vzel. Svetujem ti,'zvečer. Ob nedeljah in praznikih od okleni se Serafine, ako hočeš, 10. dopoldne do 1. popoldne. ^ IMEJTE! IN HRANITE vlogo hranilno na AN SA COM PANY Str E 156 414 NOVEMBER 26th, 1920. E """ "ENAKOPRAVNOST" " STRAN 3. STRAN 4. r "ENAKOPRAVNOST" NOVEMBER 26th, 1920. E ZA NAJVEČJO MATER NA SVETU. Dne 11. t. m. je začela letos nja kampanja Ameriškega Ru-dečega Križa za članstvo 1. 1921 takozvani Roll Call. Dne 25. t. m. t. j. Zahvalnega Dne se vpisovanje zaključi. Med tem časom ztastopniki in zastopnice Rudečega Križa vpisujejo člane v njihovem domu, v uradih, delavnicah, na cesti, v cerkvah, na zborovanjih, v gle- „ dališčih itd. Števila članstva je fjf le ena meja: vse prebivalstvo) Ijl Združenih držav. Kajti Ame- [p riški Rudeči Križ je izraz prak- tji tičnega človekoljubja vseh Ame rikancev. Radi tega je dolžnost vsakogar, ki prebiva v tej zemlji, da postane član Ameriškega Rudfečega Križa. Najmanjša članarina znaša le en dollar. Letos želi Ameriški Rudeči Križ imeti kolikor mogoče natančno statistiko svojih članov izmed raznih inojezičnih skupin v Ameriki. S tem hoče doprine. sti dokaz prispevanja tujerodnih skupin skupni ameriški stvari. Da je to velike važnosti toliko glede Ameriškega Rudečega Križa v starem kraju, je samo ob sebi umevno. Radi tega je skrajno važno da se izve za kolikor mogoče natančno število naših ljudi, ki so postali člani Rudečega Križa. Da se to doseže je bil po en zastopnik vsakega našega društva po Ameriki imenovan opolnomo-čencem Ameriškega Rudečega Križa. On ima pravico sam na. birati članarino ali vsaj poizve-deti, koliko izmed sodruštveni-kov se je vpisalo kjersibodi v Ameriški Rudeči Križ. Opozarjamo, da se druge narodnosti, zlasti Italijani, Poljaki in drugi, silno trudijo, da se pri tej priliki izkažejo pred ameri-,, ško javnostjo na najobljši način; ne dvomimo, da bo naš narod storil enako. Vsak, ki želi postati .član A-meriškega Rudečega Križa, naj se informira pri tajniku svojega društva, ali — če je že postal tak — naj mu to naznani. Na tak način bo tajnik oziroma njegov zastopnik najlažje izvedel za število članov Ameriškega Rudečega Križa med svojimi sodruštveniki ali* prijatelji in bc v stanu naznaniti to število na pristojno mesto. Rojaki! Storite svoju dolžnost! _ i Prerokovanje grofa Leva Tolstoja. Dunajski socijaliStični • časopis "Erkentniss und Befreiung' je pravkar obelodanil neko prerokovanje, ki se pripisuje znanemu ruskemu piscu grofu Levu Tolstemu. Baje je grof Tolstoj diktiral to' prerokovanje svoji hčeri 1. 1910. Res je, da je bilo nekoliko tega rokopisa obelodanjenega že leta 1914. po Ameriki in Angliji ob izbruhu svetovne vojne. Prerokovanje se začenja s sledečimi besedami: 'To je vizija bodočih dogodkov.' Prvo ulogo pri tem prerokovanju igra neka ženska, glavna junakinja, katero je Tolstoj na-zval ''Komercijalizem" (Trgovina) . Ta ženska drži v rokah tri svetiljke, ki grozijo, da popali-jo ves svet. Prva svetiljka ali baklja pali patrijotizem (narod-njaštvo), toda potrijotizem se izgubi v topovih in puškah. Druga baklja predstavlja fa-rizejstvo, ki zastruplja ljudsko življenje od zibelke do groba. Tretja baklja reprezentira mrž-njo, ki degenerira vso človeško družbo, znanje, literaturo in il-metnost. ( Leta 1912. naj bi izbruhnil ogromen požar v centralni Evropi. Leta 1914 se razvije katastrofa svetovne vojne. Cela Evropa je morje krvi in ognja. Leta 1915 pa stopa na svetovno pozorišče s severa nov junak, liki nov Napoleon, ki ni vojaško izobražen, pač pa je pisatelj. Največji del Evrope bo on dr- žal v svoji oblasti do leta 1925. Tedaj pa nova politična era vpelje Evropi novo vojno. Nobenih kraljev in cesarjev ni več, pa vseeno se ljudje tepejo med seboj. Končno se vse države združijo (L gianarodov?) Ostanejo le štirje narodi: Latini, Germani, Slovani in Mongoli. L. 1925 nastane tudi velika sprememba v verskem pomenu. Druga ba- klja namreč propoveduje prepad vere. Ljudje bodo izgubili vse etično pojmovanje, izgubili bodo moralo, nauk "ljubi svojega bližnjega kot samega sebe" bo prepadel. Toda sedaj se bo dvignil velik reformator, svet^se bo osvobodil, monoteizem bo izginil in ljudje se bodo vrnili k pogan- stvu. Nova doba" se začenja. In boji, v Ameriki razredni boji gospodar te no"e dobe bo Mongol, Japonec. Ž njim v zvezi bo Kitajec. Vseh skupaj je 500 milijonov, ki se pa danes še ne zavedajo svoje moči. Tedaj bo padla vsaka morala. Umetnost bo popolnoma degenerirala, ljudje se bodo vrnili /v živalsko 'stanje. V Evropi začno narodnostni Te vojne bodo pahnile človeštvo za stoletje nazaj. Iz talinskega naroda pa bo tedaj vstal junak, ki bo očistil svet. Vera se bo vrnila, morala in ljubezen do bližnjega bo praznovala triumfe — svet bo ovladan od humani-tete. Kaj ima opraviti to prerokovanje Tolstega z resnico? To pokaže bodočnost. ■IJiiLLiLliilaliil JiilJiiLLLIiilJiilaliil Jii! J J liafiiiMliilHloiBli ilKiialaiiitnlti) ■ liiinl Eiiu i iilBlarleii rfoii ri^ii ■ [Hiiiiii nfiil^i! lalaliiiBliilKiiilBltilBiiilB 9 čevljem strmoglavljene! ZAE BROS IProdaja vedno ceneje. Tukaj je razprodaja čevljev, kakoršno ste pričakovali. Vse, kar je v naši zalogi, moški, ženski in otročji čevlji najboljšega in najnovejšega izdelka, v črnem in rujavem usnju, se vam nudi po dobesedno predvojnih cenah. Prihranite si lahko mnogo, ako se poslužite sedanje razprodaje. RESNIČNE VREDNOSTI V ČEVLJIH. ženski Čevlji Resnična Razprodajna cena cena $6.00 .................................... $3.95 7.00 .....................'................ $4.95 8.0Q ..................................... $5.95 10.00 ...................a..........•*.... $6.95 do $15.00 ................................. $8.95 MOŠKI ČEVLJI Resnična cena $6.00 ... 7.00 ... 8.00 ..................................... $5.95 10.00 .............................:....... $6.95 do $15.00 ................................. $8.95 VSE VELIKOSTI — NAJKASNEJŠI KROJI — NAJNOVEJŠI KROJI. Božični Se obči nas t i copati. ZA MOŠKE IN ŽENSKE. $2.50 in $3.00 vrednosti, sedaj še v vseh barvah $3.00 in $3.50 vrednosti sedaj še v vseh barvah.. primerni OTROCJI ČEVLJI Resnična ' Razprodajna cena cena Vredni $2.00 .............................. $1.45 Vredni $3.00 ................."............. $1.95 Vredni $4.00 .............................. $2.45 Velikosti od 2 do 8 Široki udobni kroji z mehkimi in trdini podplati vse velikosti. UEffiK Opombra. Ako bi iz kateregakoli vzroka ne bili zadovoljni z nakupom, vam vrnemo denar radevolje. MALI OGLASI VELIKI 3AJCI NAPRODAJ! Naprodaj imam mlade zajce Flemings Grant, ki tehtajo, do-raščeni od 15 do 18 funtov. Kup ci naj se zglase na 5421 Stan-ard Ave. 281. V« =1 = Razprodajna cena ....... $3.95 ....... $4.95 $1.95 $2.25 za. božična darila v Čevlji za fante in dekleta. Resnična ' Razprodajna cena cena Vredni $4.00 .............................. $2.95 Vredni $5.00 ..................;........... $3.95 Vredni $7.00 .............................. $4.95 Tem čevljerfi se takoj pozna, da so dobrega izdelka. So zelo trpežni. DVE SOBE se oddata dvem ali trem fantom; brez hrane; gor-kota, elektrika, kopališče in dru. ge udobnosti. Poizve se na 718 E. 159. Str. blizu Slovenskega Doma. 281) BODITE PAMETNI in kupite AR—BU MAZILO za rane, izpahke. lišaie. opekline in kožne bolezni. To dobite v vsaki lekarni in denar nazaj, ako niste za-dovolini. THE AR—BU LABORATORIES CO. 14017 Darlev Ave.. Cleveland. Ohio. NAZNANILO. Članom in članicam dr. L. N. Tolstoy, št. 26 S. S. P. Z. se tem potom naznanja, da imajo vsi ti- j sti, ki so zavarovani za $14.001 tedenske bolniške podpore $1.00 naklade za mesec december. Nadalje se naznanja članom in čla. nicam gori omenjenega društva da naj se polnoštevilno vdeleže prihodnje seje, ki se vrši dne 5. decembra. Na tej seji se bo volilo nove odbornike za prihodnje leto 1921 in ukreniti je treba več druzih zelo važnih stvari. J. Bohinc, tajnik. Razprodaja je sedaj v polnem teku - na r 6204 St. Clair Ave. • 1 in v naših drugih šestih trgovinah. Pridite zgodaj, da se izognete navalu. Nalašč zato imamo več prodajalcev, da vam postrežejo točno in uljudno. DR. KLAUSER EDINI SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK V CLE-.VELANDU, ima svoj urad v zvezi z dr. Kernom na 6202 St. Clair Ave. Če imate slabe zobe, se oglasite pri njem. Zmerne cene in zanesljivo delo. Tel. Central 2373 R. Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik Velika zaloga ar in zlatnine. NAZNANILO. Ravnokar smo otvorili trgovino dobre godbe. Brunswick & Okeh Plošče Brunswick phonograph je najboljši na trgu. Vabimo vas, si ogledate našo krasno razlož-beno sobo in slišite čudežen Brunswick phonograph. THE CLEVELAND ELECTRJC Phonograph & Machine Co. 174a E. 12th St. Joseph Zajec 15605 Waterloo Rd. Prodajalec hiš in stavbišč in zastopnik najbolj zanesljivih družb, katere zavarujejo, PROTI OGNJU Telefon — Wood 228—Rv ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H* Ali trpite na slabem vidu, o- R ■ česnih boleznih, glavobolu, ner- % \ Voznosti ali na kateri izmed j j mnogih bolezni, ki jih povzro- 1 J čijo slabe oči? Več sto ljudi, katere sem jaz S * ozdravil z mojo metodo, ne tr- 9 ■ pi več na teh boleznih. Ako ste I ■ poskusili že vse špecijaliste in S J vas še vedno boli glava, oči, 1 jj itd., ne obupajte, seznanite se 1 Wm. Sitter (805 ST. CLAIR AVENUH Cleveland, O. z mojo metodo, ki se vam, pojasni brezplačno. Dr. L. STARCE OPHTHALMOLOGIST 6127 St. Clair Ave. Cleveland, O. Uradne ure: 10-12; 2-4; 6-8; i ob nedeljah in sredah 10-12. t PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom, Sloven skim in drugim gospodinjah priporočamo našo veliko zalogo grocerijskega blaga Mila vsake vrste, po najrtiŽ' jih cenah. Prepričajte se sami ter pridite v našo trgovino. LUDVIK MANDEL 1425 E. 55th Str. Mnogo ponosa je že ustvaril list Enakopravnost v, Ameriki bivajočim rojakom. Ali si pa rojaki tega prizadevate spoznavati. Pokažite to v tem, da ste tudi vi ne le samo čita-telj lista, temveč tudi lastnik. Kupite delnice in postanite njegov lastnik. aoE si OE KUPITE DELNICE SLOV.DEL. DOMA V COLLINWOODU. I® LIBERTY BONDI IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE. Prodajte sedaj. Mi plačam" v gotovini takoj .Simon, zanesljivi prekupčevalec, aoba 216 Lefl noxBldg.,, drugo nadstropja Vzemite vzpejačo. Vogal deveta cesta in Eucli dave., nad Sin ger Sewing Machine Co. Odp» to do 8. ure zvečer VENIZELOS V FRANCIJI. KONSTANTIN IN ZAVEZNIKI Lucerne, Švica, 25. nov. — Bivši grški kralj Konstantin je urkdno obvestil Anglijo, Francijo in Italijo, da on nima nii kake namere izpremeniti zunanje politike Grčije in da bo deloval, da, prijalteljski odnošaji med Grčijo in zavezniki obstojajo tudyše v bodoče. Konstahtinovo izjavo je poslal na zavezniške vlade bivši grški ministrski predsednik^ profesor Streit. General Popolas, poveljnik grških čet v Smirni, v Mali Aziji, je poslal na Konstantina brzo-| javko, v kateri pravi, da grške čete čakajo njegova vodstva, Niča, Franci j af, 25. 'novi. Bivši grški ministrski predsed nik Venizelos je danes dospe' semkaj iz Messine, Italija. JE NAŠEL DIJAMANT V PURANU. Sioux City, la., 25. nov. — K<> je VL. A. Donissee danes pr> pravljal purana za kosilo za za hvalni praznik, je našel v krof11 dijamant, za katerega mu zlatar dal $75. "Za purana sem dal $5, tako sem torej še $7° na dobičku. Lepo zahvalno da rilo," je dejal Donissee. predno zmage. gredo v boj za nove UMRLJIVOST OTROK. 250.090 dojencev v Združenih državah umre vsako leto pred no so enO leto stari. Nad polo vico teh otrok umre vsled vzf°* kov, spojenih z matereninii11 zdravjem* 100.000 njih umr