štev. 27 ^^ Ptuj, dne 11. JUllfO 1958 Letnk Xl Uprava in uredništvo Ptuj, Lacko va ulica 8 — Telefon 156. Komun, banka Maribor, Podružnica Ptuj številka 604-708-3-206. — Ure- juje uredniški odbor — Odgovoirni urednik Antoo Bauman — Rokopisov ne vračamo — Tiska Mariborska cisicama ~ Cena 10 din — Letna naročnina 500 din. polletna 250 dinarjev Podani so vsi pogoji, da bo le- tošnji dnižl>eni načrt v celoti iz- vršen. To je ena od ugotovitev, ki so bile iznesene na zadnjem zasedanju Zvezne ljudske skup- ščine ob priliki pregleda gibanja 'proizvodnje v prvih štirih mese- cih letošnjega leta. Optimizem glede nadaljnjega razvoja gospo- darstva ni prišel do izraza samo kot plod želja gospodarstvenikov in drugih na tem zainteresiranih, temveč kot rezultat že ustvarje- nega goj>podarskega potenciala dežele. Stabilizacija gospodarstva pri- haja do izraza zlasti v doseženi ustalitvi tržišča in cen, posebno v industriji, v porastu zalog bla- ga, v redni zaposlitvi celotnega prirastka prebivalstva ter v na- daljnjem porastu izvoza in na osnovi tega v zmanjšanju defi- cita v plačilni bilanci. Industrijska proizvodnja se je povečala v prvih petih mesecih za 12% glede na isto obdobje preteklega leta, skupne zaloge blaga v industriji so večje za 8% glede na konec leta 1957, realne piače delavcev in usluž- bencev so večje za okrog .3"/e, število zaposlenih pa za okrog 200.000, medtem ko je vrednost celotnega izvoza dosegla višino 50,5 milijard glede na 43,2 mili- jardi v istem razdobju pretekle- ga leta. Te tendence v razvoju gospo- darstva bi prište še bolj do izra- za, če ne bi bil v zadnji mesecih ugotovljen nezadosten porast produktivnosti dela, zaradi česar zvišanje življenjskega standarda ni doseglo po načrtu predvidenih proporcev. Do nekaterih nepriča- kovanih težav v hitrejšem razvo- ju gospodarstva bo prišk) v bo- doče zaradi enostranske odpove- di pogodbe s trani SZ in Vzh. Nemčije o kreditih za gradnjo tovarn umetnih gnojil, rudnikov svinca in cinka, termoelektrarne in^ aluminijskega kombinata. Te težave se bodo še najbrže pove- čuje zaradi verjetno manjše kme- tfjske proizvodnje, kakor je bila planirana. Napori v kmetijstvu se verjetno ne bodo odrazili v vi- šini donosov zaradi nepovoljnih vremenskih razmer. Č^rav so te težave predstav- ljale resno zapreko na poti go- spodarskega razvoja, je bil dan v Zvezni ljudski skupščini pritrdi- len odgovor na vprašanje, če bo- do vzdržale osnovne postavke go- spodarske politike. Poslanci so bili namreč čvrsto prepričani, da bo mogoče te težave in nedo- statke z notranjimi silami pre- magati. Pri tem se je treba spomniti na še večje težave v preteklosti, kakor tudi na uspe- he, ki so bili tedaj doseženi, če- prav je bilo tedaj gospodarstvo v znatno težji situaciji, kakor je danes in znatno pod današnjim nivojem. Glede pospešitve produktivno- sti dela, oziroma boljšega izko- riščanja notranjih rezerv je po- stavljen akeent na angažiranje organov upravljanja in strokov- nih združenj, ki morajo temelji- to analizirati vse važnejše ele- mente za povečanje proizvodnje. Kot vzorec lahko služi preteklo leto, ko je bil porast produktiv- nosti za nekaj odstotkov višji kakor ob začetku letošnjega le- ta. Strokovnjaki opozarjajo, da se je povečalo število zaposlenih v letih 1956 in 1957 za okrog eS-.OOO glede na leto 1955, proiz- vodnja pa je ravno v teh letih zaznamovala takšen porast, ka- kršnega pomnijo samo v nekate- rih državah. Pozitivna je težnja, da se sproti zaposli novodošla delovna sila, ne sme se pa izgu- biti težnja za povečanjem pro- duktivnosti dela in s tem pove- čanje rentabilnosti proizvodnje. Pavno v teh vprašanjih morajo industrija in druge dejavnosti opraviti izpit v znižanju proiz- vodnih stroškov ob istočasnem dvigu kvalitete, da bi se usposo- bile za konkurenco na medna- rodnem tržišču. (Pres-servis) V Ptuju 29 novih otifikovancev Na slovesnos-ti za dan borca in za 15-le.tnico borb na Sutje-ski je razdelil predsedmiik mestnega od- bora ZB NOV Ptuj tov. Andrej Mršek odlakovanja 29 Ptujčanom za akfciivno udeijstvovanjje in vso- delovanje v nairodnoosvobod-iilni borbi, ki jih je odiJkovaJ pred- sednik FLf?j maršal Josip Broz- Tito na predlog organizacije ZB NOV z ukazom št. 94 z dne 15. de- cembra 1957. Z redom zas'fij& m narod iti "" redoni za hragar, dr. Mi- Pred desetimi leti — 15. julija 1948 — je izšla prva številka na- šega časopisa, takrat še pod ime- nom »Naše delo«. Prav je, da se ob tej priložnosti spomnimo po- bud, nastajanja, težav in uspehov, ki jih je premagal in dosegel ta- kratni Okrajni odbor Osvobodilne fronte, ko se je odloČil za izda- janje okrajnega časopisa in po- zneje, ko je časopis sprva vsakih štirinajst dni, nato po vsakote- densko prihajal med ljudi v biv- šem ptujskem okraju in tudi izven njegovih meja. Mislimo, da bodo vse našteto našim bralcem naj- bolje znali povedati bivši uredniki našega lista, ki so se sami nepo sredno borili z vsemi težavami ob izdajanju lista, bili veseli nad nje- govimi uspehi pri graditvi naše socialistične družbe, za kar se je naš časopis vedno zavzemal ter jr utiral pot. Uspehi, ki jih je list dosegel, niso samo uspehi urednikov ali uredniških odborov, temveč vseh tistih m.nogih imenovanih in ne- imenovanih sodelavcev, ki so po- magali listu z dopisi, obvestiH in informacijami, oblastnih organov in vodstev podjetij in organizacij, ki so mu pomagale ob raznih pri- ložnostih in končno vseh tistih, ki so pomagali listu, da je prišel v roke naših zvestih bralcev in naročnikov. Prvi odgovorni urednik in edi- ni novinar takratnega štirinajst- dnevnika »Naše delo« je bil tov. Drago Zupančič. Ta je prepustil svoje m.esto po izidu prve števil- ke tov. Stefe Miji, ki je urejevala časopis do vključno številke 5 pr- vega letnika, nakar je prevzel uredništvo tov. Rebernak Franjo. Za njim je bil urednik lista za- čenši s štev. 2. letnika 1949 tov. Vrabl Jože vse do zadnje številke letnika 1955. V tem času je list spremenil svoje ime ter postal ob začetku letnika 1951 »Ptujski tednik«. Za tov. Vrablom je vo- dil uredništvo tov. .Janez Petrovič vse do začetka decembra 1956, kc je nastopil sedanji odgovorni urednik. Imeli bomo veliko šoiarjf^v Jugoslovansko šolstvo bo v na- slednjih petih letih v precejšnj zadregi močnega pniJiva novdl učencev v osemletke. Odločujoč činitelji bodo moraiH hiteti gradit nove šole. Demografi so namrei opozorili na to, da bo v prihod- njih letih 50 do 60 odstotkov vei otrok med 7. in 14. letom, ko jih je biilo v zadnjih peti'h letih tja Mrgole, *eabauer, Rv. dclf Poboljšaj. .Tožef Skrlo\Tiiil< in Ivan V&uda. vsi iz Ptuja; 2 medaljo za.s)ep sui r\čriod pa so od- likovanj tov.: Ludvik Bajt in Orešja 23, Andrej Božič iz Ptuja Helena Hojni.k iz Ptuja, NeŽJ Kristovjč iz Ptuja, Pavla Pen E*tuja, Marija Pevec iz Ptuja Vladimir Rola iz Ptuja in I vat Rudolf iz Ptuja. Tov. Zupančič Drai^o V prvih letih po osvoboditvi Ptuj ni imel časopisa. Potreba po lokalnem časopisu se je najprej pojavila šele koncem 1947. leta, ko so nekatera druga manjša me- sta s sedeži okrajev svoj lokalni časopis že imela. V letu 1948 pa je v Ptuju nastala že zahteva po časniku, ki bi posredoval redna tiskana obvestila o važnih dnevnih dogodkih, o sporočilih oblastnih forumov in o razlagah ter tolma- čenjih novih družbenih problemov, ki so takrat dne\-no silila na dan. Okrajni komite KP v Ptuju je tedaj sklenil, da lokalni časopis ustanovi. Okrajnemu prosvetnemu odseku pa je bila postavljena na- loga, da sklep izvede. Izbral se je uredniški odbor, ki je imel svoj sedež na Prosvetnem odseku. Or- ganizacijska dela so trajala pre- cej časa, saj uredniški odbor ni imel ravno lahke naloge. Bilo je potrebno postaviti v ^ivljenje delo, ki bo odgovarjalo naprednim težnjam družbe in novemu duhu časa, ki pa še takrat ni imel usta- ljenih oblik. V sv^iem naglem vzponu in strmi poti navzgor k novim družbenim in življenjskim oblikam je ta čas terjal dan na dan od vseh, ki so stali na vod- stvenih pozicijah, mnogo dobro Dremišlienecia odločania. Odoovor- iiusi, KI ga je taKrac teziia ijuai na takih in podobnih mestih, je bila velika. Zato naloga res ni bila lahka. Uredniški odbor je tedaj skoro permanentno zasedal, zave- dajoč se teže naloge in težil za tem, da s čim manj začetniškimi napakami uspe ter prebivalstvu nudi kar se da dober tednik. Ko je vse delo s pripravami za časopis in za tisk prve številke bilo izvr- šenOj je nato 15. julija 1948 za- gledala beli dan prva številka lo- kalnega časopisa po naslovom; Naše delo. Tnv. RftVif^rnak Franc Uredništvo lista »Naše delo« (tako se je namreč imenovalo ptujsko glasilo takrat) sem prevzel od tovarišice Štafetove. ki je bila premeščena v Ljubljano. Po vrsti sem bil torej tretji urednik. Bilo je to septembra 1948. Dotlej sem bil le priložnost- ni dopisnik lista in nisem niti slu- til, v kakšnih težavnih prilikah je izhajalo »Naše delo«. Šele ko sem prevzel uredniške posle, sem se znašel pred vrsto navidez skoraj nerešljivih problemov. Brez ka- kršnih koli novinarskih ali celo uredniških izkušenj sem se lotil urejevanja lista. Preizkusni ka- men je bila moja prva številka, pri kateri mi je pomagala še tov. Štefetova. Pri naslednji sem se moral nekoliko bolj opogumiti in z zadovoljstvom sem ugotovil, da mi je še nekam uspela. Tako so namreč dejali drugi. Sam nisem nikdar rad ocenjeval svojih šte- vilk, ker je ocena lastnega dela le preveč subjektivna. Mnogo laže je seveda šlo pri naslednjih števil- kah. To je bil le del vseh neprijet- nosti. Največja je bila v tem, ker sem bil sam. Večino člankov sem pisal sam, ker je bila dopisniška mreža še precej šibka in nezanes- ljiva Nflivfr fipm ^amiiriil s korekturo in tipkanjem rokopisov ter pri zbiranju gradiva za novo številko. Če tega ni bilo dovolj, mi je grozila nevarnost, da šte- vilka sploh ne bo izšla. To se pa ni smelo zgoditi. Šele z dopisi in novicami, ki sem jih moral, v na- glici in mimogrede najti, sem mnogokrat rešil izid številke. List so spremljale tudi številne dryge organizacijsko tehnične te- žave, zlasti pa finančne. Slednje so bile občutnejše, ker list z nizko naklaao v takratnih pogojih ni mogel biii rentabilen. Zato je list večinoma životari' ob skromno gm.otni po(''|:ori fronte organiza- cije. Vseh teh težav bi ne bilo, oe bi pri listu deitls vsaj dva človeka. Tega pa mnoge odločilne osebnosti takrat niso razumele, ali pa morda celo niso hotele razu- meti. Kljub vsem težavam je glasilo s svojo mobilizacijsko in informa- tivno vlogo vendar opravičilo svoj obstoj in našlo svojo pot v mar- sikatero hišo v najbolj oddaljenih vaseh Haloz in Slovenskih goric. Pomagalo je pravilno tolmačiti in pojasnjevati naš takratni povojni družbeni razvoj in ukrepe. Od šte- vilke do številke je raslo število naročnikov. Tako se je mogla na- klada sčasoma nekoliko zvišati, kar je bilo na eni strani v splošno kulturno-politično korist, na dru- gi pa v finančno korist lista. Ptujski tednik se je razvil v kva- litetni list, tako glede vsebine, obsega in oblike, kakor tudi nakla- de in ostalega. Lahko bi bil še kvalitetnejši, če bi razširili ured- niški aparat na tri ljudi. List si je ustvaril močno tradicijo, prido- bil si je nedvomno velik sloves med svojimi bralci in ima vse po- goje, da ostane še v naprej takšen. Ljudje ,ga radi berejo in nepravično bi bilo ljudem vzeti to; kar jim ,"fe pri srcu in česar so se navadili. Tov. Vrabl Jože Ob W-letnici obstoja »Ptujske- ga tednika« bi se zahvalil vsem bližnjim in daljnim prijateljem našega lokalnega lista, ki so s svojim sodelovanjem, nasveti, po- budami, podatki in podobnim po- magali, da se je naš list lahko razvijal in tako utrdil, da je s svojim obstojem zlezel celo čez 10-letnico kljub vsem številnim in večkratnim napovedim, da bo tež- ko dalje obstajal. Ob tej priliki moram tudi pov- dariti, da nam je uspelo pridobiti k sodelovanja v Rstu lepo število ljudi iz vseh slojev naše družbe, ki nam različno pomagajo, neka- teri z informacijami, drugi z raz- nim materialom, s katerim razpo- lagajo in iz katerega si poiščemo, kar bi utegnilo zanimati naše bralce. Takim prijateljem nismo nikdar nadležni, čeravno jih prav pogostoma obiskujemo. Mogoče smo jih celo preveč razvadili in nam sedaj radi rečejo: »Kar sami napišite, saj ste ljudje te stroke!« Med najboljše naše prijatelje pač moramo šteti vse, ki vedo, da je tisk vezan na precejšne stroške, da ga je potrebno pod- pirati. Dokler je še bil Okrajni ljudski odbor Ptuj, smo lahko te- densko postregli s po 6 stranmi lista. Občine same in gospodarske organizacije v njih kažejo dobro voljo, ne morejo pa nam zago- toviti sredstev, ki so potrebna ti- sku, zato smo sedaj pač skrom- nejši po obsegu in tiho prenaša- mo težave, Id jih nosi s seboj lokalni tisk. Tov. Janez Petrov iu želim, da bi »Ptujski tednik« še nadalje ostal zvest obiskovalec prebivalstva bivšega ptujskega okraja — da bi jih seznanjal z našim družbenim in gospo- darskim razvojem, jim sveto- val v vsakodnevnih težavah in preganjal tnrobne misli s kle- nim hnmorjem. V nedeljo 13. julija ob 10. uri dopoldne vsi na VELIKO TOMBOLO z dragocenimi dobitki, ki jo priredi v okviru turistič- nega tedna Olepševalno in turistično društvo PTUJ 7nrnd't tehnirnih nvir biin tombola »relož^nn oH A nn iiiiii/i lOfift Prišli so na počitnice iz Ljubljane in Maribora Di-žavniški obisk iz Združene arabske republike samo potrjuje našo politiko aktivne koeksisten- ce in pozitivne nvtralnosti. .Na prijateljski osnovi smo priprav- ljeni sodelovati z vsemi, neglede Ud jji epi icčiiijtf m iitiy/a stanovarvja inrt.ere&erjit<;ovat«:la predstavnilke republiških, okrajnih in občinski^h forumov, ki so pristojni za soodločanje pri odobritvaiiljujejo stanovanjsko stisAoo, ki je iz dneva v dan večja. Edmo s sodelovanjem med kormmo in podjetji ter ustanovami bo mo- g.oče h;treje in uspešneje pose- gat/i v ta problt^m. Ptujski lekarni se že selita v 'poned-elljek, 7. julija^ je za- čela leikaima pri pošti s pa:iesefl'je- vanjran v prostore novozigra-jen^- leikame v lepi novii -s-tavbi v Tr- stenjatkoa^i ulici. Prihodmjii teden se bo tja preselfiila še gornja Je- kama, tako da hos.ta po 20. ju- liju končno združeni obe ptujsk: lekarni začeli po«f5lovatji v novih, modemih ^n na novo opremljenih prostorih. Ta večletni problem združitve ptujskih lekaim in preselitve iz neipnimemih prastorov v I^ckovj in v Prešernovi uilioi je končno rešen v naijivečje veselje lekarni- ških lis-lužbencev in odbormilkov občinsikega ljudskega odbora, kn so na .števTilmiih sejiah raczjpraiVljaiH o tem problemiu, zilasti {>a o vpra- šanju, kje dobiti sredstva. Vedno več je vasi in nase*?.; v Slovenskih goricah in Halozah, kjer svetijo z elektriko — Motiv iz parka Ptuj ElektriSikacifa Haloz in Slovenskih goric se nadaljuje EI£KTT<0 MARIBOR-OKOLIC.^, >brat Pinj ima med drugim v etošnjem načrtu še izgotovitev iailjnovoda 10 kV PcdiehTOk fT. zgraditev trafopostaje IOU4kY Podlelmik il ter tip- ;ke trafopostaje, n^adalje zgra- litev daljnovoda 10 K.V Mihov- ci ter Irafopostajr z odcepom pri Mihovcih. zgraditev tipske trafopostaje 10,0,4kY Kozminci in zgraditev nizkonapetostega omrežja 380 220 V Svetinci — Loč k i vrh. Velik del graditve je že opravljen na nizkonapetostnem omrežju Drstelja—Placar. Gle- de na omejena denarna sred- stva bo zaenkrat trofazno omrežje samo t prvem delu ka- kih 1200 m od trafopostaje. In- teresenti so za nizkonapetostno omrežje vplačali že do 1. julija t. 1. v gotovini 1,088.000 din, t materialu, delih in prevozih so prispevali nad 1,500.000 din, iz občinskega investicijskega sklada pa so najeli 300.000 din posojila. \sa dela bi na področju ne- katerih občin lahko hitreje na- predovala. če bil)il administra- tivni postopek 7 gradbenimi in drugimi dovoljenji krajši in hitrejši. Marsikje so dela že opravljena, ko dobi podjetje gradbe no dovoljenje. Na pod- ročju bivšega ptujskega okraja so elektrifikacijska dela, pla- nirana za letošnje leto, v za- ostanku za tri mesece ponekod prav glede na administrativne zaostanke. laivnic veliko sodobno skladišče poiljtskih pridelkov-, ki bo vezano na in''"ustriijski tair in doestopno za nakladanje in raakladanje ob ^ vsakem času dneva in noči ter ^ vremena. Kletni in nadstropni ^ pro®tx>ri .skladišča bodo lahko sprejeili nad 50 vagonov ra^zno- vTstnih Ijmetijskih pridelkov. Sa- • mo kletni prostori bodo lahko sprejieli nad 20 vagonov pridel- kov za odipremo ali za prežimo- ^ vanje. Z dovršitvjjo .skladišča zadruž- ne poslovne zveze v Ptuju in z . opremo z vsemi pripomočki bo . olajšano sodelovanje med zadruž- ( no ixx9lovno zvezo in kmetijskimi i zadrugami, saj bo mogoče takoj > spra'viti pridelke na vagone za od- i pravo kupcem ali pa jih, zilasti > manjše količine, vskladiščiti, zbra- ] ne dovoljne količine pa ob pra- vem času odpraviti dalje. Komisija za postavitev in odstavitev upravnikov kmetijskih zadrug Okrajna zadružna zveza Mari- bor je imenovaila na predlog pred- sedstva upravnega odbora komi- sijo za postavitev in odsta^vitev upravnikov kmetijskih zadrug na območju občin Ormož, Gorišniica, Ptuj in Središče, in sicer tovariše: Ivana Vobiča, Franca EVimca in Aloitza Holca. Tržne cene na ptujskem živilskem trgu v v sredo, 9. julija 19^58 Povrtnina: krompir 50—40, solata 50, zelje v glavah 55— 40, koleraba 50—40, cvetača bo, kumare 60—70. grah 70. špi- nača 80, čebula 60, česen 80, šopek peleršilja 10. šopek ko- renčka 10, ohrovt 50, rdeča pe- sa 50, stročji fižol 40—60, pa- prika 200, solata endivija 60. Sadje in sadeži: jabolka 60— 70, hruške 70—90, češnje 50, borovnice 60. ribezelf 100, bre- skve 100, gobe 150—180. Žitarice in mlevski izdelki: koruza 50—40, proso 50—60, ječmen 40, pšenica 30—40, aj- da 50. oves 40, koruzna moka 30, ajdova moka 50—60. ko- ruzni zdrob 50. Perutnina: kokoši 300—500, piščanci 500 —700. jajca 12—13. Maščobe: uvožena mast 325, domača mast 400, zaseka 300— 400. maslo 500. Meso: goveje meso 280. te- letina 300, svinjsko meso 340 din za kg. NAD 51M; 2«TEV je PAIK.O j It TUJSKA-* iKOLl^A ZA j • r/OBO&ITF^ ♦ PRI03Cl5-?=:tf I ŽFNI.JEN-E- r PiSE V POČAI-^ufrrFr NJIHOVEC.A \ SJ">i^INA C (Nadaljevanje) ^ Zaradi tiskarske napake v živ- ^ Ijenjepsu .\ntonnje Hremič in Ja- - koba Hercoga ponavljamo žiivlje- ^ njepiea obeh v celoti. ^ Hrenič Antontja se je rodite ' 1890 v Štukih pri Ptuju. Že leta J 19,51 je ovdovela s sedm'mninaišatl domov orožje, ga či&tiiil In odnašal v skrdiv^tlišča ' za prvoborce. Antonija Hrennč >e * morala preboleti težak udarec — ' smrt sina Karla, ki je padel v je- j seni leta 1941 kot talec. Dne 4. av- guista 1942 so Mariijo airetiralii z otrokoma .Anico in Ivanom. Sin j Franci je b>iil taed nejagiiilnejšimi ^ žeiezničarjri v borbi za svobodo. ; OkLBpator ga je zapri v ptujske | zapore, kjer so ga pretepali do ,• krvi. Pozneje so ga odvedli v Ma- ribor, intemiratli zatem v Dachau, Auschwitz, GrosB>roz€n. Tu je ] uminl. J Ilec Anka roj, Arbajter se je ■ rodi-te leta 1914 v Oirkudanah, j kjer je prezriivela otroška leta v i revTE hatoški higici. Ko se je iz- i uci.Ta za šivSljo, je šlg od doma. ; Po raznih krajnh Sloverriije je b^i^a i šitvf-jssfca pomočnica. Spoenal« se je s komunisti m se optnjela ide- je zaitx{rf»ega delovnega ijudstve. Ko je leta i9o6 postai^ 6«imostoj- na s^vvlja v Ptuju, jc tuda bvoje vajenke vzgajaiia v napredne-m duhu. Ker jo je napadla bolezen na pljučih, se m mogla tako ak- tiNtio udejstvovali v nafjredneai gibunju kakor je želela. cEsa je porabaa za zdraisrljenje iv zdr&VLiiso.h. Ko pa so nemšk; la'- si,?ti zavsedl"! na^o domovino, so jo V Grajeni surovo zgrabitli in jo tako nr»uci.lt. da se jii je liZ pljuč vilHila kn. Odpeljaii so jo v mara- liorsko bolnišnico, kjer je umrka maja 1942. Jurančič Vinko se je rodili t Drbeti-ncih leta 1905. Osno-.-no sobo je obiskoval v Vatomarcih, na-to se je pri očetu izučil za kovača. Ker se je želel izpopolniti v kme- tijs^tvu, je odšel v dveletm> vi- narsko in sadjarsko šok). Ko je odslužili vojaščino, je pridno de- lal na posestvu in sodeloval v go- spodarskih društvih ter pri So- kolu igral na odru, posebno do- bro v humomiističnih vlogah. ENj prihodu okupatorja je začel z de- lom proti ok.upQtorju. Povezal se je z dr. Špindlerjem in Francem Toplakom iz Juršinc ter Mihae- lom Anželom iz Zabjeka. Zaradi iczdajstva so tudi njega priijeli ge- st apovoi, ga mučili 1 in us^trelilli v Mariboru 2. oktobra 1942. Jurančič Poldka ni bifla na-ša domačinka, a službovala je ne- kaj let pri Markovcih kot dobra, požrtvovalna učiteljica in mati svojim otix>kom. V gospodinji&kih tečajih, ki jih je vodila, je slcr- bela tudi za vzgojo in izobrazbo v naprednem duhu. Z možem je bitki po letu 1936 premeščena v Telče na Dolenjskem. V času oku- pacije je IZ Telč odšla v Višnjo goro, kjer se je priiključila bor- cem za svobodo. Italijani so jo leta 1943 ujeli na kurirski poti in jo ustrelili« kot talko. Jurkovič Andrej se je rodil leta 1922 v Novi' vasi pri Mar- kovcih v kmečki družini. Odliko- val se je z narodno zavestjo, de- ja-vnostjo .n vljudnostjo. NemSd fašisti so ga mobi4iiZiiraili v voj- sko, on pa. je leta 1944 z dopu- sta pobegniti k pairtazaoom. Padel j€ v borbi pri Bratsi^iafvcih dne 9. februarja 1945. [ti§nihi,ki so izhajali u Ptuju i\esporen je pomen dnevnega časopisja pri obveščanju širšega i 31 lokalni časopis težko pogrešili, saj seznanja svoje bralce o stva- reh, ki so nam najbližje in ki ga najbolj zanimajo. Porrr^n in važ- nost krajevnega lista so spoznali tudi v Ptuju že v prejšnjem sto- letju, zato srečamo v ptujskem območju vrsto listov v obeh jezi- kih, z različnimi programi in cilji. Ptujska mestna kronika nam poroča, da je 10. februarja 1878 izšla prva številka prvega ptuj- skega časnika »Pettauer 'Wochen- blatt«. Tiskal ga je Žid Jakob Schon. Tednik je zaradi premajh- nega števila naročnikov in puhle vsebine prenehal izhajati že konec istega leta. »Slovenski gospodar« v Mariboru je pisal o tem časopi- su tole: »Starodavni Ptuj, štel bo- de skoro že svojih 5000 let, pa svojega časnika še nikoli ni imel; zdaj nam je izvoljeno ljudstvo iz- raelsko prineslo tudi ta blago- slov.« V letu 1889 je začel v Ptuju izhajati nemško-nacionalni tednik »Petauer Zeitung'( (Ptujski časo- pis), prvo leto pod naslovom »Pet- tauer Localanzeiger«. Bil je pred- vsem glasilo nemških pridobitnih krogov v Ptuju. Tiskala ga je Blankejeva tiskarna, izhajal pa je tja do prve svetovne vojne. 1. julija 1900 je izšla pr\'a šte- vilka ptujskega časnika »Stajerc«, sicer v slovenskem jeziku, vendar v izrazito nemškem duhu urejeva- nega lista, ki ga je tiskal ptujski tiskar Viljem Blanke. Že leta 1899 je dolgoletni ptujski župan usta- novil konzorcij za izdajanje tega lokalnega tednika, namenjenega štajerskim in koroškim Sloven- cem. Ustanovitev časnika so pod- prle krajevne upravne oblasti ter predstavniki nemškega kapitala v Ptuju. Naklada časnika je obsegala številko 15.000, stalnih naročnikov pa je imel »Štajerc« okrog 7000. List je od leta 1906 do 1918 ure- jeval zagrizen nasprotnik Sloven- cev, nekdanji socialdemokrat, Ka- rel Linhart iz Ljubljane. Časnik je celjska »Domovina« krstila za »giftno kroto«. Z narodno os\'oboditvijo leta 1918 so začeli izhajati prvi, res slovenski krajevni listi. Tako je v Ptuju 6. aprila 1919 začel izhajati politično gospodarski tednik »Ptuj- ski list«, ki je zagovarjal načela Jugoslovanske demokratske stran- ke. Izšli so štirje letniki tega ča- snika, zadnjo številko je tiskala Blankejeva tiskarna 30. IV. 1922. Sprva je bil glavni urednik prof. Anton Sovre, nato nekaj čaisa dr. Franjo Šalamun ;n končno dr. Tone Gosak. Spočetka je list iz- hajal na štirih straneh, pozneje pa na šestih. V letih 1931 do 1932 je izhajal v Ptuju tednik »Narodna sloga«, ki jo je tiskala Ptujska tiskarna s F»redstavnikon« Alojzijem Suler- jem. Kot odgovorni urednik se na- vajata Anton Stražar in Roman Bende. V listu zasledimo že kar revolucionarne misli v nekaterih člankih, ki pa so bili večinoma zaplenjeni. Dopisniki tega lista se zavzemajo za človeškemu življe- nju dostojno plačilo ter poudarja- jo, da brez kmeta in delavca ni življenja. Časnik .so tiskali v okrog 4.000 izvodih. Po osvoboditvi je v Ptuju za- čelo izhajati leta 1948 »Naše de- lo« kot glasilo okrajnega odbora OF Ptuj. Sprva je list izhajal kot štirinaijstdnevn-jk (kot tednik sa- mo 5. in 6. številka). Prvi odgo- vorni uredniki so bili Drago Zu- pančič, Milja Štefe, Franjo. Re- bemak. Tiska:rska dela je prevze- la Mariborska toskaima. Prva šte- vilka je izšla 15. julija 1948, do 30. decembra 1948 pa je izšlo skupno 14 številk I. letnika. V uvodniku »K prvi številk:« je poudarjena potreba lokalnega li- sta že z ozarom na števi-lne na- loge v okraju v novi .stvarnosti. »Okrajni odbor OF se zaveda, da je s tem prevzel odgovorno na- logo, kajti naš tisk mora bit^i praivo ogledalo dela in življenja v okraju, kakor tudi mora biti povezan z življenjem izven naših okra.jn:h meja. Da bo vsebina na- šega lista resnični odraz vse naše dejavnosti, potem moramo sode- lovati prav vsi. Vsi, ki si želimo priboriti srečnejše življenje —' socialistično družbo — bomo so- delavc.. tega l^sta.« V drugem letu je list prešel v teanmK pod novim odgovornim urednitkom Jožetom Vrazom. V juniju 1950 je Inst zaradi tehnič- nih težav prenehali izhaijati, dne 1. januarja 1951 je časnik ponov- no izšel, in sicer pod naslovom »Ptujski tednik«. V I. 1956 je bSl od^povomi urednik Janez Petro- vič, nakar je prevzel to mestc Anton Eauman, ki urejuje list ^ danes, " ŠOFERJI bodo praznovali Ka^kor vsako leto, bomo tudi letos šoferji praznovali svoj pra- znik 13. julij — dan šoferjev, Na dan 13. julija 1943 je bita ustanovljena pn,'a slovenska par* tizanska motorizirana enota ir spomin na ta dan je ostal v sr- cih vseh naših tovarišev. Ptujski šoferji bomo letos po- sebno svečano proslavili svo; praznik z razvitjem prapora, k: nas bo v bodoče še bolj bodril i našem odgovornem poklicu in \ prizadevanju za še uspešnejš: razvoj motorizacije pri nas, V nedeljo, 13. t. m., bomo šo- ferji ptujske podružnice na svoj« praznovanje povabili tudi tovari- še iz oblastvenih in političnih fo- rumov, ki so nam vedno in cA vsakem času dajali moralno opo- ro, nam FK)magali s predavanji ii nasveti itd., kar vse nam je pri- pomoglo pri usposabljanju naše- ga novega — zavednega šoferja Vsega tega včasih ni bilo in s< je na šoferje gledalo z viška. Proslava se prične ob 8. uri zjutraj s povorko motornih vozil nato pa bo na Titovem trgu sve- čan govor, razvitje prapora ir podelitev nagrad podjetij in usta- nov za njihove šoferje. V. L. ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHAMKOV LRS , PODRUŽNICA PTUJ ČESTITA K STANOVSKEMU PRAZNIKU 13. JULIJU, VSEM ŠO- FERJEM IN AVTOMEH ANIKOM TER JIM ŽELI MNO- GO USPEHA IN SREČE PRI NJIHOVEM VSAKO- DNEVNEM NAPORNEM DELU. PTUJ. D^^E 11. .lUI.IJA 1958 PTUJSKI TEDNiK Stran "5 Krafši in smotrnepl študij Pred kratkim je potrdila Ljud- ika skupščina LRS za vsa fakul- ete ljubljanske univerze nove statute z namenom, da bi v bo- loče študenti smotrneje izkon- itili svoj študij.sik čas, da bi se študijski programi čimbolj pri- bližali potrebam naše družbe in ia bi usposabljala univerza svoje ■nlade kadre za čimuspešnejše lelo v praksi. Za vse fakultete je predviden 1-letni študij, le na fak\ilteti za splošno medicino in stomatologi- jo (zobozdravstvo) bo trajal štu- (Ig izjemoma 5 let. Po končanem zadnjem semestru bodo imeli absoventi na razpolago še 6 me- secev za pripravo na diplomo. Skrajšanje študijskega časa ne bo smelo vplivati na kvaliteto študija in ga bo možno izvesti le po temeljitejši reviziji študijskih programov in študijskega režima. Iz programa bo treba izločiti manj pomembno tvarino in tisto, ki jo je možno prenesti na di- plomski študij oziroma speciali- zacijo. Tudi diferenciacija študi- ja v višjih semestrih na nekate- rih fakultetah bo znatno vplivala na smotrnejšo organizacijo štu- di.^. Novi statuti univerze bolj kot doslej varujejo pravice študen- tov, hkrati pa zahtevajo od njih intenzivnejše delo. Posamezne fakultete bodo or- ganizirale ob sodelovanju zavo- dov, družbenih organizacij ir strokovnih združenj tudi tečaje za strokovno izpopolnjevanje ka- drov iz prakse ne glede na nji- hovo forma slavo Dneva borva je jsila tudi r proslava 15. obletnice herojskih r borb na Sutjeski. ? ?.e dan pred 4. julijem je bilo ^ v taboru čutiti praznično razp^o- ^ loženje. Mladinci so skupno s ^ komandirji urejevah vse |>otreb- ; no za praznik, vmes pa se je sli- j šalo veselo govorjenje in petje ^ mladincev, ki so se v polni meri ^ zavedali pomena tega praznika j ;er so tabor uredili tako, da je ^ )ilo videti že na prvi pogled vse j )raznično. Mlajši mladinci so pri- ^ )ravljali kres, starejši so ureje- vali igrišča, nekateri krasili oko- ico itd. tako, da ni bilo nobene- ; ja mladinca brez dela. Veselo zpoloženje je nekoliko pokva- ril dež, ki pa je na veselje mla- \ dincev hitro nehal. Najprej je o j pomenu Dneva borca in o bor- c bah na Sutjeski .spregovoril ko- j misar graničarjev iz Svečine. c Mladinci so ga z velikim zanima- ] njem spremljali. Po govoru je j moški pevski zbor iz Kungote 1 zapel nekaj pesmi in žel tudi vse i priznanje mladincev in koman- ' dirjev. Dež je ponehal. Mladinci ( so se lahko vrnili na prosto, da i si ogledajo film »Krvava pot«. Mnogi, ki .so že t« f'!m videli, .so i zopet z zanimanjem spremljali ( dogodke in se vživeli v dogaja- > nja, ki so v filmu prikazana. Ve- ; lik kres, ki so ga pripravili mla- dinci, je zažarel zelo pozno. Kljub temu se je okrog zbralo precej mladincev, ki so nadaljevali ve- selo razpoloženje. Kres je bilo videti daleč naokodi. Ognjeni zublji so močno osvetljevali stari grad Pahta in okolico, vmes pa je bilo slišati veselo pesem mla- dine. Vse to je bilo na predvečer praznika. Za Dan borca so bila predvidena tekmovanja v odboj- ki, šahu, streljanju z zračno pu- ško in malem rokometu. Tekmo- vale so ekipe iz Maribora, Kun- gote in graničarjev, ter seveda tudi mladincev iz tabora. Tekmovanja v odbojki so se udeležile tri ekipe. Prva je bila ekipa IKl iz Maribora, druga mla- dinska ekipa, tretja pa ekipa iz artiljerijske. vojašnice iz Mari- bora. V vseh drugih tekmovanjih pa je zasedla prvo mesto ekipa mladincev iz tabora predvojaške vzgoje. ZF asem^Ietka v Ptuju pri Dravi Po slikarski razstavi iVlEŽAN - DELT fEN - LUGARIČ Za turistični teden so odprli v Ptuju slikarsko razstavo naši likovni unietniki-akademski sli- karji, ki živijo v Ptuju: iVle- /an. Ocltjen in Lugarič. Svoje slike razstavljajo na raapistratu v dvorani 2. nad- stropja. Steno ob vhodu zavze- majo olja najmlajšega slikar- ja Lufjariča s krajinami in portreti, pruv blizu dojemanju .širokega kroga gledalcev, ker je njegova umetnost še ople- menitena z realizmom, tu pa tam pa zahaja v impresioni- zem, ko je zunanji izraz sli- karskega motiva — odsev umetnikovega doživetja. To je pokazal v sliki >branjevVa'C in >pri rezanju buč<. Težko je umetnika ocenjevati objektiv- no. vsak, ki ljubi čudovito ni- zanje barv v harmonično celo- to barvnih in slikarskih kom- pozicij — ocenjuje sliko tako, kakor mu seže v srce. Tako jo ocenjujem jaz, tako gledamo na slike vsi, ki po poklicu ni- smo umetnostni zgodovinarji — a nam je lepa .slika pri srcu. Zato lahko povemo, ob Luga- ričevih slikali, da hodi umetnik po umetniški poli naprej. Octljen nas je spet presene- til s svojo čudovito ubranostjo barv in globino slikarskih mo- tivov. V svojih slikah je do- segel originalnost umetniškega ustvarjanja, dosegel je svoj lastni izraz v taki meri, da lah- ko govorimo o njegovem >elt- jenovskemi stilu. Njegova drla na razstavi: >Gozd v jeseni«, »Napajališče«, >lzlot«, >Na paš- nikiK in druga — so dela viso- ke umetniške kA^alitetc. Razstavo zaključujemo na na severni sten; sliiike našega dobrega akvarelista Mežana, ki ga lahko' nazivamo z nestro- kovnim nazivom — akvarelista poet, saj večina njegovih slik vzbuja čustva, kakršna vzbuja lirična poezija. Njegova lirična umetniška nastrojenost ga vo- di k slikanju akvarelov in tem- pera slik, l^er lahko izliva na papir in platno tisto, kar mu je lepega povedal o pestrosti než- nih odtenkov barv pogled na lepote prirode. V nekaterih svojih slikah se je Mežan to- krat predstavil v doslej sli- karsko najmočnejši luči. Prav bi bilo, da bi muzej pridobil iz te razstave od vsa- kega slikarja po eno od naj- boljših slik, da boožrtvoval- nost in prizadevnost predava- teljskega zbora z upraviteljem tov. Jožetom Stropnikom na čelu in na marljivost večine učencev. Doseženih uspehov so bili ve- seli vsi, ki so po svoje to šolsko leto doprinašali, da bi dosegli učenci te šole, zlasti pa absol- venti čimveč znanja in strokovne sposobnosti za pvoznejše službo- vanje in življenje. Predavateljski zbor in zborovodja pevskega zbo- ra tov. Zupančič in zborovodja tamburaškega zbora tov. Hriber- nik Franjo so lahko koncem šol- skega leta zabeležili, da njihov trud ni bil zaman. Kot vsako leto je bila tudi ob zaključku tega šolskega leta na vajenski šoli zaključna priredi- tev, na katero so bili povabljeni tudi predavatelji. Na tej prire- ditvi je vladalo prijetno razpolo- ženje vse dotlej, dokler ni začel delovati alkohol pri dveh ali treh absolventih šole. Rudi Eržen in drugi sta s svojim nedostojnim obnašanjem, nastopom in žaljiv- kami žalila vse navzoče, za kar pa nista imela nikak^a razloga. O zadevi je moral" razpravljati predavateljski zbor in izreči pri- merne kazni. Pozneje je prišla zadeva tudi pred šolski odbor, ki je obsodil tako početje ob koncu šolskega leta in tudi dal svoje mnenje k izrečeni kazni. Spora- zumno s predavateljskim zbo- rom je bila pozneje kazen neko- liko omiljena na prošnjo staršev imenovanih in na pristanek obeh šolskih forumov. O tem je potrebno spregovoriti pred javnostjo, ki bi naj bila o zadevi pravilno poučena, pred- vsem pa starši, ki pač morajo razumeti, da so podobna izstopa- nja učencev v šolah neumestna in škodljiva razpoloženju, ki ga ustvarjajo delo in uspehi šole. Čestitka Na Ekonomski srednji šoli v Mariboru je diplomirala Nada Bračič iz Leskovca. Čestita- mo ji in ji želimo mnogo sreče na življenjski poti. Družina Bračič in Stane MESTNI KINO PTUJ predva- ja od 11. do 15. julija t. 1. ameriški barvni film »BEG IZ TRDNJAVE« in od 15. do 17. julija t. 1. ameriški film »PU- STOLOVŠČINE V BURMI«. KINO MURETINCI predvaja 12. in 13. julija 1958 nemški barvni film »PIROŠKA«. KINO MAKOLE predvaja 12. in 15. julija 1958 francoski film »MINU«. LJUBLJANA NEDELJA, 13. JULIJA 6.00—7.00 Veder in domač jntranji nedeljski pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in vremenska niapoved. 7.00 Kapoved časa, poročila, vremenska na- poved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in pri- reditve dneva. 7.35 ,,Mala pesmica" (češke zabavne skladbe igra pihalna god- ba Ljubljanske garnizije). 8.00 Mladin- ska radijska igra — Markus Polder: Peter in rd«Ci avto (ponovitev). 8.30 Popevke in melodije. 9.00 Kair radi po- slušate. 10.00 Se pomnite tovariši — Zagoreli so piameni . . . 10.30 PokaJH, kaj znaš (ponovitev 1. dela javne oddaje z dne 1. junija 1958). 11.50 Glasbena medigra. 12.00 Naži poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 13.45 25a našo vas. 14.15 Naši poslušalci če- stitajo in pozdravljajo — IL 15.00 Ka- poved časa, poročila in vremenska na- poved. 15.15 Mali koncert zabavnega or- kestra Radia Ljubljana, dirigira Wilhelm Dumka. 15.45 Zvone Kržišnik: Tri zgodbe iz stare Srbije. 16.15 Glasb«ni mozaik. 17.00 V tričetrtinskem taktu. 17.15 Ra- dijska igra — Federico Garcia Lorca: Marianif! Pineda (ponovitev).' 18.15 po- pularne orkestralne melodije. 19.00 Za- bavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Variete na volu 327,1 m. 21.00 Revija zabavnih melodij in popevk. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved -in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Športna nedelja. 22.45 Nočna melodija. 22.55 Po- ročila. 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddtija za tujino (prenos iz Beograda). Poiai„Sutleske" in,. Borca" obdržali strelci Maribora Na dan borcev, 4. julija, so se pri Mariborski koči zbranim tek- i movalcem in izletnikom pridru- žili tudi strelci iz naše občine, ki so se preteklo nedeljo v Mariboru plasirali v finalno strelsko tek- movanje. Pred tekmovanjem je bila pri spomeniku padlih borcev Pohor- skega bataljona spominska sve- čanost, iva kateri je predsednik Okr. strelskega odbora Maribor obudil spomtn na borbo naših na- rodov, v kateri so padli najboljši sinovi naše domovine. Z enomi- nutnim molkom so se zbrani od- dolžili spominu padlih. Na spo- menik so bili položeni številna venci, med njimi tudi obč. strel- skega odbora Ptuj. Sledilo je borbeno finalno tek- movanje z zračno puško in voja- ško pištolo. Na zračni puški je osvojila prvo mesto ekipa SD Kajuh (Tez- no) s 1643 krogi in prejela pre- hodni j[>okal »Sutjeska«. Sledili pa so jim Košaki (1628), Kidričevo (1606), Turnišče (1566) in Želez- tiičar (1541). Vse ekipe so pre- jele diplome. Z vojaško pištolo je osvojila Izmed 56 sodelujočih prvo mesto ekipa SD Košaki s 172 krogi in prejela preh. pokal »Borca«. Med prvih deset ekip, ki so bile na- grajene z diplomami, se je uvr- stila ekipa Kidričevega na 7. me- sto s 112 krogi in Železničarja na 8. mesto s 109 krogi. Ob zaključku se je zbranim strelcem za uspešno počastitev praznika v imenu OLG in OSZDL Vlaribor zahvalil pp. .lože Tram- sek, jim čestital k uspehom in spodbudil k nadaljnjem uspeš- lem strelskem delovanju. Ptujski maturanti so se vrnili v potnedeiljek, 7. juiijia, so se vmili s kirožnega potovanga po JtigosUaviji ■ ptujiski maturanti, kd so v enajstih dneh v sprem&bvu dveh profesorjev obiistoJd Beo- grad, Niš, Prišt/ino, Peč, Titogirad, Kotor, Dubrovnik, Reko in Ljuib- Ijano. Vozili so se z vlakom, av- tobusom in lad jo. Videili so lepoite južnih notranjili in obmorskih de- lov našfe domovine, spK>znalli tam- kajšnje Ijiudi in njihovo žrMjenje, srečavali razne inoze^rmske an do- mače turiste na železnicaih, cestah in v lukah ter so se sipoitama tuda priilično nasmejaili, saj so bili vsd skupaj vedno židane volje. Pre- nočevaili so v šolah, kjeir je pri- pravnik nooetvaiMišča Počntništda zveza, hranili pa so se, kakor je pač nanesilo. Na vprašanje, če se jam je spo- toma pripetila kaka nesreča, so ob dovtiipih in smehu povedaiL:, da so potrli nekaj sončniLh o^ in iz- gubili eno brisačo. Vsi iKletnilki so hvailežni občan- skemu ljudskemu odboru Ptuj, Jd jih je podprl s 30.000 dinarjev za. izlet, in tudi profesorjema', ki sta j.ih srečno vodila po leipih krajtih naše domovine ter jih vse zdraive in vesele vmiila njihovim domo- vom. HD^lE^l A IZ ^ R^^O 1848 PRI NAS (K septembrski razstavi Mestnega arhiva v Ptuju) UVOD 1 V letošnjem septembru bo ; Mestni arhuv v Ptuju s sodelo- ; vanjem Študijske knjižnice pn- ■ redili ob 50-letnici znamen^til septembrskih dogodkov v Ptuju raizstavo dokumentov od burne pomladi narodov leta 1848 pa tja do začetka prve svetovne vojne leta 1914. Fotokopije ori- ginalov, tiskam viri m zanimivo slikovno gradivo bo nazorovalo težke boje n pomembne zmagf nad narodnim m socialnim zati- ranjem v nemirnih desetletjih preteklega stoletja. Za boljše razumevanje dokumentov o tež- kem življenju naših prednikov bomo za naše čitatelje priobče- vaii v Ptujskem tedniku vrsto člankov, k: nam bodo govorili o usodnem revolucijskem letu 1848 o slovenski zgodovini 60-tih let, ki so zanje značilm narodni ta- bori ir delovanje slovenskih či- talnic. Sledili; bomo narodnemu in socialnemu zatiranju Sloven- cev, ki se je vedno bolj stopnje- vaJo. dokler ni v letu 1908 do- seglo viška v znanih izgredih ob prireditvah Ciril Metodove druž- be v Ptuju in drugod. Sledilii bo- mo narodno&tnemu zatiranju »( po letu 1908, tja do vel-ike pre- izkušnje slovenske ideje za prve svetovne vojne 1914. Nacionalni osvoboditvi leta 1918 se je v letu 1945 priključila še socialna, kot sad težkih borb z okupator- jem med drugo svetovno vojno. Naše čitatelje bo gotovo zani- malo obravnavanje omenjenih tem, saj lH>do članki pcsvečal: pozornost predvsem Ptuju in njegov.; okolici, v koliko in kake so se odražali zgodovinski do- godk: prejšnjega stoletja v kra- jih naše ožje domovine. Nemiri v Parizu in na Dunaju Meščanska revolucija v Parizu februarja 1848 nn bila brez- "uspešna, saj je prinesla dokaj pridobitev tudi za delavstvo, med drug.m njčhovo zastopstvo v vlada. Francoska revolucija je odjeknil? daleč po tedanji Evro- pi, tudi na avstrijskem Duhaju je našla posnemalce, kjer so se v dneh 13. do 15. marca dvig- niilii višji sloj., delavci in meščani, ter vrgh zasovraženega zatiralca svobode kneza Mettemicha ir. njegoveja pomočnika SedLaicky- ja, načelnika dunajske policije. Da je prišlo do teh nemirov ni nič čudnega, saj je k temu silil splošni položaj v tedanjii avstrij- ski državi; ekonomska kriza be- da med delavstvom, dragiinja in pasivne državne finance. Pri avstrijskih narodih se opa- ža prebujanje narodne zavesti, tako tudi na Slovenskem, kamor se širi narodna ideja z Dunaja ;n Gradca, kjer je žiivelo m de- lovalo mnogo Slovencev. Revolucionarja na Dunaju .so zahteval'1 predvsem svobodo tiska, govora, splošno ljudsko zastopstvo in zaščito delavstva. Dosegltt so, da je vlada obljubila ustavo, svobodo tiska m drugo. V teh dneh je nastala tudi slo- venska zastava po vzorcu barv kranjskega grba. Dolcč-lo jih je Slotvensko društvo na Dunaju. Vest o dunajski revolu- ciji se širi po Sloven- skem v Ljubljani so .sprejeli vest o dunajskih dogodkih dokaj mar- no. Posledic ni bilo posebnih, ne- kaj razbitih šip m pa usoda Met- ternichove slike, ki se je znašla v hladnih valovih Ljubljanice, i Kako pa je bilo v Ptuju? Štajer- i ska pisateljica Ana Wittu!a nam ; v romanu »Dekle Ančka od zla- < tega noja« opisuje, da leto 1848 ] ni prineslo dosti sprememb v 1 •nestu Ptuju. E^ posamezna čita- telji so pri trafikah spremljali dogodke iz redkih številk dnev- nega časopisja. Kot pa bomo kmalu videli, so se zlasti v ptuj- ski okolici živahno oglašali klici i po enakopraivnosti in svobodi. Ptujski meščani so se zbrali i pn »Zlatem noju« in ustanovili ) 27. septembra 1848 narodno gar- ■ do, ki pa je imela nemški zna- j čaj in je biila že leta 1851 raz- • puščena, kot poroča tudi ptujski 1 zgodovinar Ferdinand Rajsp v knjigi »Ptuj, najstarejše štajer- sko mesto«. Vendar je Ptuj v revolucijskem letu dosti presta! zaradi prehodov številnih čet in rekvizioij, ki so bile s tem v zvezi. Ustanavljanje narodnih straž Ptujsko narodno stražo smo pra vkar omenili. Kot po drug Ji spodnještajerskih mestih ;n tr- gih, tako se je tudi v Ptuju uveljavil nemški duh v narodn gardi To pa nii nič čudnega, če pomosliimo na sistematično po- nemčevanje naših krajev, zdru- ženo z gospodarskim pritiskom tujih elementov. Onenjene stra- že so ustanavljali v revolucij- skem letu, da bi vzdrževale jav- no, red m mir. BaL so se revoilu- cionaimega delavstva, 5aj je te- mu bil onemogočen pristop k narodna straži. Po mnenju na- zadnjaških krogov naj bi narodne straže čuvale predvsem varnost posestva, ne pa pridobitve revo- lucije. Kmetje zahtevajo svoje pravice Kmečki stan je živel v težkih razmerah, saj so ga tlačile šte- vilne dajatve in neznosna tlaka. Zato je bila upra^vičena rečenica: »Bliže grada, bhže vraga«. Zlasti velik je bil strah kmetov pred grajskimi uslužbenci, pa tud. vojak; so se rekrutirali iz kmeč- kih slojev. Ker je revolucija obljubila lj kmečka odveza in boj za Dridobitev zemlje z odškodnino ili brez nje. Tedanji konserva- liivni voditetlji niso podpiraiH g'lav- lih kmečkih zahtev. Tudi škof Slomšek je v pastirskem pismu x>zival kmete k pokorščina in za- stopal vladn; načrt, da bodo osebnimi aparati so pokazaile, da je ženski jezik praviloma močnejši od moškega. Razen tega je zanimivo, da na o jecljajočih moških odpade samo ena ženska in da so gluhoneme ženske zelo redek pojav. Človeška pamet Britanski filozof Bertrand Rus- sed je dejal: »Nihče natanko ne ve, kako star je človeški rod, vsakomur pa je jasno, da je že dovolj star, da bi lahko imel več oameti.« Najmanjši preko- oceanski parnik Nizozemci so pred kratkim skonstruiraili najmanijši preko- oceanski paimik, ki je obenem tudi največji izdeflan ladijski mo- del. Ta model preidstavlja dvaj- setkrat zmanjšani nizozemski prekooceanski parnik »New Am- sterdam«. Model je težak okolii 1500 ton in dolg 13 metrov. Novi krvodajalci Maroh Miran, Dornava 12S; Najvirt Mirko, Crmeljšak 5; Pihier Franc, Trnovska vas 15; Cafuta Rozika. Soviče 22; Les- jak Marija, Tr/ec 55; Vindiš Štefka, Videm 11; Ivančič Ro- zalija, Ljubstava 8; Kozel Ma- rija Tržeč 24; Filipaja Kata- rina, Tržeč 28; Kirbiš Tilica, Tržeč 32; Kirbiš Lizika. Tržeč 52; Selinšek Marija, Soviče 25; Kmetec Nežika, Soviče 28; Knez Margareta, Pobrežje 40; Se- kelšek Marija, Pobrežje 69; Obran Franc, Pobrežje 66; Po- lanec Alojz, Drstelja 59; Pola- nec Marija, Drstelja 59; Kme- tec Alojz, Zg. Leskovec 15; Zi- cenfrai Oto, Maribor; Lovrec Antonija, Kokolanišak 16; Lov- rec Leopold, TrnoTci 15; Ra- kuša Marij, Sitarovci 2; Kirič Vid, Crečan 90; Korošec Aloj- zija, Belski vrh 59. Kaj aJčaKe fnexL aamt RIJA (Nadaijevainje) Zaljubljenost maškeradnega ve- čera je Rijo kmalu miniila, tem prej, ker je že drugi dan videla fanta z drugo. RLji so tekffii meseoi rin leta. Svojo prvo dekliško neučakanost je s siiilo potlačila. Začela je mir- neje zreti v svet in opazovati živ- ljenje. Žiivljenje pa je teklo mimo nje naprej — veselo, lahkotno, neugnano življenje. Koliko svojih mlajšiih znank in znancev je vi- dela, kako so šli v pomladnem večeru skozi park kot srečne za- ljubljene dvojice aili pa . kot po- ročeni pari na popoldanskem sprehodu, nekateri že z otroškim vozičkom. Riga se je bližate že tridese- tim in nekega dne je našla na sencih prvi sivi las. Tisto poletje je priseli v mesto človek, s kate- rim je po svoji silužbeni dolžnosti v.sak dan govorilla. Ni bil njen princ diz sanj ne po zunanjosti ne po značaju ne po srcu — MI je poviprečnež, kakor jih je sre- čala že več. Ponujali se ji je v družbo, liizkaKovail male usluge in ji pKTvsod dajal prednost pred drugimi ženskami. Riji se je za- zdeio, da je zaijubljep fin začela vedno pogosteje misliti nanj. Za- čela sta hoditi na nedeljske iz- lete v okolico. Na teh izilebih je Riija Viaiiju (taiko mu je biilo ime) reizikrila — ne ljubezen, saj ni mogla svojega čustva do njega imenovati ljubezen, biil ji je za zdaj le priijeten družabnik — raizkriila mu je vso svojo nepo- tešeno hrepenenje po ljubljenem človeiku in p>o harmoničnem živ- ljenju v dvoje, ki hi ga kronala Zamuda Znani fiJniski igralec Clark Gatole je rekel o sivih laseh ta- kole: »Sivi laisje na senceh so neprijetni zato, ker jih ni ta- krat, ko bi človeku lepo prista- jali, marveč se pokažejo vselej dvajset let pozneje.« res prava (pa zares prava), nese- bična, obojestranska ljubezen. Vlili jo je znal poslušati, znal se je prilagoditi njenjm nazorom ai njeni rahločutnosti. Čeprav ga je imelo, da bi jo na samotni pote poljubil in prižel nase, ga je od t€zsta!vah ga je Riiija učila gledati slike. To je bila idiila, kaj? In nekega dne, ko jo je prvič poljubil, ji je predlagal, da se po- ročita. Zdaj je biila Rija tista, ki je za,čela govoriti vsaikdanjosti: o stanovanju, pohištvu, opremi. Službo imata oba. Treba je začet' varčevati itd. Ob teh pripravah je začela Rija s strahom iskati v sebi iskro čustva do Villija, ki bi jo lahko imenovala ljubezen. — »Morda pa sama ne vem, da ga imam rada, saj vedno misBm nanj.. Saj pravijo, da ljubezen, k' človeka prevzame nenadoma in silovito kakor vihar, ne traja dol- go; boljša je tista, ki prihaja nn te prevzema počasi in te več ne izpusti.« Riija je zvečer v postelji dolgo analizirate svoje razmerje do Viiliija. »AM ga bo kdaj lju- bila? Ali ni bolje, da pretrga z njim, če ga ne ljubi? In on? Jo ljubi? Rekel Je, da jo ima rad. Da, saj res. Če ga ne ljubim še, pa ga imam rada. Da, rada, rada, rada ...« S to besedo na ustnicah je zaspala. (Dalje prihodnjič) OTROŠKO STAJICO kupim. ViČava 8, Ptuj. KUPIM sončno sobo. Plačam takoj. Roje, Srbski trg št. 1, Ptuj. PRODAMO staro p>ohištvo m vprežni voz. Mesnine Ptuj. PRODAM posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem v Sp. Velovlaku štev. 20, p. Mo- ška jnci. PRODAM ječmen in slamo, de- teljo na rasti in suho. Vpra- šati Ptiij, Zagrebška cesta 58. PRODAM razno pohištvo. Vprašati Sp. Hajdina 95. PRODAM dobro ohranjen mo- ped znamke >Puch<. Jože Pal, Sela 7, p. Videm. PROD.\M petvrstno kromatič- no, 80-basno harmoniko z enim registrom. Drofenik, Petrovičeva 7, Brezje — Ma- ribor. ZIDNO IN STRESNO OPEKO ter strešno ogrodje v Ptuju prodam. Naslov v upravi. PRODAM kompletne trgovske prodajne mize in police za špecerijsko trgovino. Kreft Hinko, Ptuj. PRODAM deset panjev Žnida- rič s čebelami po 8 do 10.000 din za kos v dobrem stanju. Prodam tudi posamezno. Sre- dišče ob Dravi 58. PRODAMO traktor >Ferguson« v odličnem stanju za 1,000.000 dinarjev, >Unimog« z vitlom in prikolico. Pismene ponud- be na upravo lista. GOSPODINJSKA POMOCNI- CA, samostojna, vešča kuha- nja dobi službo takoj. Plača dobra. Vprašati pri Majcen, Ptuj, Ciril Metodov drevo- red štev. 1 (blok). NAJDITELJA DENARNICE z dokumenti naprošam, da vr- ne vsaj dokumente na na- slov: Jože Primožič, Sp. Haj- dina 150. BALONSKI PLAŠČ se je na- šel. Vprašati v gostilni >Pri Roziki« Ptuj. PLETENA JOPICA je najdena na cesti Ptuj—Bori. Dobi se v Bukovcih štev. 16, p. Mar- kovci. DRAŽBA Dne 50. julija 1958 se bo ob S. uri na družbi .Avto-motc društva Ptuj prodal TOVORNI AVTOMOBIL HANSA LOYD AVTO-MOTO PTUJ V torek, dne 8. julija 1958 nas je po daljši in mučni bolezni zapustil naš dolgoletni član vJo:žief BresKolk upravnik Strojnega ključavničarstva v Ptuju Pogreb nepozabnega pokojnika je bil v četr- tek, dne 10. julija 1958, ob 15. uri iz sindikalne dvorane Mestnih obrtnih delavnic na pokopališče Zvestega delavca in dobrega stanovskega tova- riša bomo ohranili t častnem spominu. Sindikalna podružnica kovinarjev št 10 Ptuj Na osnovi 20. člena pravili ter sklepa upravnega odbora razpisujemo 3 štipendife za dijake srednje ekonomske šole. Pogoj za dodelitev štipen- dije je nastop službe po končanem šolanju v sfvojstvu banč- nega uslužbenca v zadružni hranfllnioi za gotovo dobo let, o čemer se sklene zade-ma p>ogodba. Prošnje z življenjepisom ter s prepisom zadnjega šolskega spričevala je poslati na upravo zadrti/m; HRANILNICE IN POSOJILNICE PTUJ imlMM vaience I l!lllt«lglllll!llllilll!liilll!l!llllllllllili[lll!lllllllllillll!!lt|lllj ■ !5 zidariev I 10 tesar! ev I 3 strojne kliučavničarie ■ 2 avtomehonika Pogoji: 15 let starosti in dobro zdravstveno stanje Šolska izobrazba: za zidarje in tesarje: naj- manj 6 razredov osnovne šole; za stroj, ključavničarje in avtomehanika: dovršena osemletka ali 4 razredi nižje ^^ gimnazije. Pri sprejemu imajo prednost sinovi članov kolektiva in oni z boljšo šolsko izobrazbo. Vajenci bodo dobivali nagrade po tarifnem pravilniku, v internatu pri Ožbaltu bodo imeli stanovanje in hrano na račun podjetja, pri čemer se jim bo obračunal pripadajo- = či terenski dodatek, dobijo pa tudi vsako leto po 1 de- lovno obleko in po 1 par delovnih čevljev. Starši (skrbniki) in vajenci se morajo obvezati, da ^ bodo po končanem učenju ostali na delu v podjetju vsaj tako dolgo, kakor bo trajalo učenje. = Prošnje za sprejem je treba predložiti do 20. julija = 1958 in jim priložiti: zadnje šolske spričevalo, rojstni list in spričevalo zdravnika javne zdravstvene službe. Podjetje za inženirsko tehnične gfadnjp »Tehnogradnje« Vuzenica Obvestilo Veterinarski zavod v Ptuj« obvešča živinorejce, da bo osemenjevanje goveda od 7. julija še v naslednjih novih osemenjevalnih postajah: 1. Hajdina, pri KZ Hajdina, ob 8.45 2. Slovenja vas, pri K Z Slovenja vas, ob 9. uri 5. Zlatoličje, pri Fureku, ob 9.50 4. Starše, pri KZ Starše, ob 10. uri 5. Markovci, pri gasilskem domu, ob 11.15 6. Spuhlja, pri Bezjak Antonu, ob 11,50 7. Videm, ob 15.50 8. Leskovec, ob 14. uri 9. Podlehnik, pri KG, ob 14.50 10. Dolena, pri KZ Do lena, ob 14.45 11. Grajena, pri Rus Martinu, Grajena ob 12. uri. Osemenjevali bomo vsak dan, tudi ob nedeljah, raz«n ob državnih praznikih. Živinorejce obveščamo, da je ob osemenitvi treba pred- ložiti potrdilo o vplačanem pavšalu, sicer moramo ose- menitev odkloniti. Vsi rejci, ki imajo svoje plemenice osemenjene ali pripuščene pod licencirane plemenjake, imajo kontro- lo brejosti po 8 tednih od pripusta zastonj. Izkazati se morajo s potrdilom o osemenitvi ali o pripustu. Veterinarski zavod Ptuj Komisija za sprejem m odpuščanje delavcev TEKSTIL- NA TOVARNE IN BARVARNE PTUJ razpisuje štiri delovna mesta, in sicer: 1. analitika, 2. materialnega knjigovodja, 3. knjigovodja obračuna proizvodnje, 4. električarja. E\)igoji: pod št. 1: t^stiJni tehnik, apreter ali kemik z najn^anj petletno prakso; pod št. 2 in 3: popolna srednja šola ali nepopolna sred- nja šola s prakso; pod št. 4: kvaiiftcin-an električar z najananj petletno prakso. Nastop slu^ takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje z osnovnimi podatki poslati na zgoraj omenjeni nasilov. Zadružno trgovsko podjetje »SLOVENSKE GORICE« Ptuj sprejme za restavracijo na gradu kvolificiranega perfektnega kuharju (kuharico) in več kvalificiranih natakorjev-natakoric Plača po tarifnem pravjiniku. Satnska stanovanja zagotovljena. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega službovanje pošljite na upravo pod.]etja do 15. julija 1958.