(Jrvrf&liki la uprmv&iiki pro-»Uril S68T & Uwndale * OfflM of pubUctUon: •UjiW7 Bo. Ltw»dftl« »▼•. TtUphoa«! Lawnd»)e 4tU. STEV.—NUMBER lff. fiPIKULAKTJB POSPEŠUJEJO IZVOZ PEEKOOA IZ DOBIČ KAŽELJHOST1 ftOSVITA ■i......................... POTOP DELAVCK ZA LIVARNO Stalno delo. — Vprafiajtc pri: LINK BBLT CO, 329 W. 39th St., Chicago, tli. POTREBUJEMO PAKER.IE za pakiranje barve v konvah; izvrstna prilika za dobre može. Potrebujemo tudi močnt' može za splo*na dela v in okrog tovarne barv. — VpraSajte za Mr. Tilly. BENJAMIN MOORE b ,'* Oeen & KinsieSta. ..i DE. JO0. CI&AHEK ^»avnik - ^ Uradne ure so: 10:00 zjutraj do 2:30 popoldne. 848 E. Ohio Street Telefon Cedar 23881 ^ n. 8. PITOBTOOH, PA. KOVAŠKEGA POMOČNIKA Oglasite se na: jt /'i - , \ ' 1526 West 22nd Street. LIVARJI (MODLARJI)! % The Indianapolis Plant of Lin k Belt kompanija je ravno dokončala a povečanjem svoje tovarne in valeči tega potrebuje tudi več livarjev. • Mi lahko damo delo izpčenim železolivarjem in »prejmemo tudi delavce, da ae uče livarskega po-ala. To so primerno dobra dela in Selimo jih oddati dolbrim in stal-nim delavcem, ki so pri volji delati vse lefo pri nas za dobro pla- *. f Bdiai ftarokraiski i; : SLOVENSKI ZDRAVNIK ' v Pennsylvaafii ; Dr. M.|ifc>}evtč preje vojaški zdravnfk lat večletni zdmvaflt iftljMnf bolnice v Gradcu rib flrujertkem. 417 - Woo4 Street P1TTSBURGH, PA. . ^ Pridite osebno ali pa pMite na EMPLOYMENT OFFICE, West Washington St. in Belmont Ave. LINK BELT COMPANT Indianapolia, Ind. - . >'t , J .!>'!■. -M--j- NA PRODAJ. : Proda ae Stirisobna iz opeko zidana hifia, klet, električna in pli-nova razsvetljava, kopal iftče, Ikras m vrt y o^jk stanovanje je 'le par let staro. Prodam vsled odhoda na farme po zelo nizki ceni. Za eno in druga pojasnila pribite osebno do lastnika: ŠTEFAN ŽITKOVIČ, 8619 W. 31. street, »liso Lavvndale Av«. domača zdravila katara pripora& m&. Knaipp, u \wm n4m i r ■ > '' ptiftte no brezplačni' Mart " P. 0. Bos Tt% Oitf Stali Statien, '' ion orti, V VI POTREBUJETE KNJIGO. Dr. Kern je nad deaet let zbiral gradivo za angle5ko-slo-venaki besednjak. Vedel je, dar Slovenci potrebujejo dober obsežen slovar pri učenju angleščine. knjiga obsega 26,000 angleških besed z izgovarjavo in slovenskimi pomeni. Ce vas angleški jezik zanima in se ga želite priučiti, si jo naročite. Kupite jo za svoje otroke, da se uče pravilne slovenščine. V vsaki hiši bi moral biti en izvod na razpolago celi družini. Angleško-slovenaki besednjak naročite na sledeči naslov: DR. F. J. KERN, 6202 St Clair Av«., C le vela nd, Ohio. Cena obsežni knjigi je 5 dolarjev s poštnino vred. — Iato-tam lahko naročit« Zormanove "Prostor na vseh boljših parni kth ja več tednov naprej razprodan, zato na čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati v stari kraj. V Vašo korist je, da se odločite za ta ali oni navedeni parnik in si prostor na njem sa-varate. Mislite v aaprej. tjL -' rt f > Ga— rtjMrr- . | • NEW TORK — DUBROVNIK — w TRST. 27. julia—Preaident Wilson. 12. avgust - Argentinija, 28. avgust - Panonia. 14. sipi — Pres. Wilson 21. sept. — Balvedere. V začetka augusta odpljujeta parnik Argentina in Panonia, dan odhoda še doaedaj ni naznanjen. *IW TORK—GSNOA. >% Inozemstvo ljajo sa ofenaivo. . Angora, Anatolija, 25. jul. -i Potniki,"ki so prišli sem is Kavka-zijr. i»ri|»<>v< de tudi manj časa upi*"'" Za vaeatrmnako dobro In to/no poStreibo vaem boda skrbel sa to isvoljanl veaelifni odbor. Torej Aa enkrat pridite vsi in M ubavajti v veaall doiibl a nami, dna 2S. auguata, U I. Vsbi OPBOi! ™ 10. aagaela - U Lomftne. . Navedeni vosai red je podvrien U iirajnim spremembam. Pilite po cenik sa ponameznt/parniko in razrede. Pfinnisti: - Potnikom preakr-bim Mane liste in drugo, kar rabijo W potofMje. Is starega kraja je de sedaj prftlo t Ameriko o venskih naseljenec, za katare ssss jas izdelal potrebne listine in ksterUn^m j* poslal karte. Ako belite tndi Ti dobiti sem svoje so rodnfita, »I pilite u tozadevna Prfjasatta. Za na daljna pojaanlla sa obrni ta na K ' Sedaj ftivimo v 6asn »nilnvoin in M^ vsak aknia postati hitro bogat, ne glede na svojtfa blilnjega. Kasni agantje in zakotni bankirji raatsjo povsod, kakor gtbe po dalja. V teli lasih se stavijo v denarna m prtsista nepričakovane za preke starim iskuieaiai in pramolalm tvrdkam; kako bo pa malim neiakuHeaUn začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vpralaaje. Kila denarne poliljatve ae aodaji hm po aovi zvezi in aa novi nalia primemo sedaajlm rasmera« v Bvropi dovolj hitro in saaes-1 ji vo ixplačujejo. Denar nam je poslati najbolje po Demestie lfoney Order, ali pa po K«« V mrk Dank Draft. TVRDKA » RANK SAK5ER, i2 CorilanJl St, 4 New Yerk, H. Y. I V odgovor vsem onim, ki so iipraiali glede koa naročenih >d John Gričarja, da nam je tporoČil, da je x dn«n 16. j«li-ja odposlal vsa naročilo. POSOft SLOVSIVSKI FAR Ha prodaj faaam 40 ovael Ako kateri farmSr leli pričeti s ovčje-rejo, ae mu nudi ugodna prilike Waj. ker jih lahko knpl od mene po zeli zmerno nizki eenL Pro dam jih. kolikor jih kdo hote. U pojasnila ae obrnite osebno ali p« platneno na lastnika: Joka Ki™ ?. O Boz «, WiHard, W!s. PROSVETA Podporni Jednoti. Huda obsodba 1TAN. M74I Ja LAWNOALK AVI„ CHICAGO, 1LUNOIS Izvriovalni odbor. ' _ UTBAVKU OOMUL Nadzorni odbor. ____ Tlakom! odbor. V»MM Otetar, j»km imnmi mi, r.m.a Združitveni odbor. ntMKONIKi Jftmmk Alti, ll»4 U. d J*o THhlJ, 11, Um,m,% H. ; •• , , , ' fv JMko OVM. MS hitlvM DMt. M Itak, UM L^H, CW~U«4. VtHDVNl ZDIUVNIKi S^l.^**^«^ ODGOVORNI UUDNS ^ROiVm-Thi lESJS roiPRI — limpMtMH , !|WH y t , ▼ZA PISMA, M M u^ M m.1. ,L 7?! I .t *• N- r. JH sssr-ss LmmMi Am, CMm#* ul ^m «AD«VtJIOIJtlta PODPORI M NASLOV* I IHT4V So. UMMHMM'OV9h CklM|» |U Važna obfava> Vatikan lese v dvajseto stoletje. Rim. — Vatikan, zadnja živa re likvija h srednjega veka na licu moderne Evrope, polagoma lete proti dvajsetemu stoletju, fte včeraj je bil Vatikan najmanj sto let /.a časom — toda nevzdržna sila sedanje prehodne dobe je menda vrgli iskro revolucije tudi v vati-kanske okamenine. Skratka: papež je uvedel avtomobile v svojem obzidanem kraljevstvu, ki je "od u-ga sveta". Dolgo časa so bili avtomobili prepovedani na svetih tleh. Tujec, ki je zabredel iz modernega Rima v papeževo prestolnico ,se je naenkrat pomaknil nazaj v srednji vek. Videl je le ko-| i-ije, katere so vlekli Črni konji kakor ob pogrebih. Zdaj so ps kardinali dobili dovoljenje, da se lahko vozijo v avtomobilih, ki vztte papeževi nezmotljivosti menda niso več "hudičeva iznajdba". AH to Še ni vse. Pspe« je moral kapitulirati te pred drugimi posvetnimi rečmi modernega greftne-gs svata. Se do včeraj nI smel človek pokazati daljnogleda v Vatikanu in .prepovedane so bile fotografske kamere, kakor da ne oksistirajo na svetu. Pri zadnjih ceremonijah posvet ničen ja Ivanke Orleanske so pa radovedneži avo-l m »d no kukali skozi steklo in fotografi so lahko vzeli ne le mrtve slike, temveč celo filme so naredili. MVjgoče je papež — ki je navsezadnje le človek in nič drugega — imel visijo, ki mu je povedsla. da je Mlo kanonhtiranje Ivanke Orleanske zadnji srcdnjeveiki cir kos t Vatikanu in zato je sklenil, ds s pripomočki preklete modeme veda ohrani zadnjo romantično Najceneje In najhitreje VSE KAK JE POTREBNO JE TO« 1 i sasamaa* ■ saeriaač-gaima fttefan Ivokovlč. Krsajo OslUI. ^ Nik. Zlovollč. Jos. JUJkov. 39 Coofer Sqwre, TW Are. cm. Ali to. NEW YORK crrv Mow Yorkf N« Y» ilFKABTA IZ TBfTA T «SWJ TOBI »TAM SAMO 180.00 NejmanjAe svota, kar računajo agent js za karto is Trsta do New Vorka je m 00. 6. hočete doba viti svojo rodbino ali pHjateljs lil *tarega kraja v Ameriko, obrnite ss za pojasaUo in potrebna listlas »a MATIJA SKKVD1B iavai notar aa Ameriko ia stari Mt latim Prihranil vsm Cm denar. — On je za narod, narod je za njega- M se lepa farma na WINM» Wls„ obsegsjoča 00 akrov zemlje, |»rods se z vsemi pridelki vred, ter tudi Živino In vse orodje. A ko katerega vessli Iti ns farmo ris j as hitro oglasi, tu S+niuJi zelo ugodna prilika in po zmerni eeni, Za vsa uadaljia pojasnila okrnit m se a*' sehno ali ps pismeno nar , Štefan Faulz, f 0. Bat 01, L • Wlllard, Wiz. Sedaj lahko polljette i Nadalje poMljamo denartaSi v Jamčimo aa vea peelanl denar, hitro 1a točno isplataa. f Uradne ure eei t Jntre de S ate* KASPAlt ST lIMBMMndA w It O S VET A GLASILO SLOVENSKE NAEODNE PODPOEMt g LASTNINA BLOVKNSCT KABOPKE 1'01>P(>RNK JgPNOTE C*a* ©fUsor po dogovora. Itokoptd — nmjrml*}*^ Mui Zo4inj«ne drUv (tevtn CMevo) $S.00 M Mfc lota In |1.26 za tri mrnct; Ckicago $«.60 na loto, $1.26 «f PUiatH nmifi, In m inoi«—tvo NmIov m vm, br iaa »tik • "PROSVETA" mm tUu, niče in ne nastopita složno v političnih bojih, bo njuna pot trpljenja fte dolga, preden bosta uživala to, kar njima gre kot neobhodna potrebna faktorja za obstoj človeške družbe. THE ENUCHTENMEirr Orgaa mi tW Ommmi bf tkm SIawmmU HmtUmml Advertimntf t Chicago) and (»o por y«ar. per year; j Unitf«! State« (oscept td fureijrn ruuntriss M.1 1-20 okfopMj« a. pr da ogromen pridelek pšenice v mm, m VEČ kot eho miljardo čutijo pridelek^ kako umirajo proletarci. A U IMAMO DRAGINJO, KER PREMALO PRODUCIRAMO? R Velebizniško časopisje je zapelo že y vseh variacijah pesem, da imamo draginjo, ker premalo produciramo. "Producirajte, producirajte več, pa padejo cene", se glasi refren te pesmi, ki jo ne poje le velebizniško časopisje ampak jo ponavljajo tudi razni državniki. •Delavski listi so že večkrat odgovorili na to pesmico, da je lažnjiva, da je uspavanka za ameriško ljudstvo, d* zdaj pVevsšajo ne spozna pravih vzrokov, ki povzročajo draginjo. Taki "U,~JU4 odgovori so prav malo zalegli pri velebizniškem časopisju, in zdi se, da še manj pri raznih državnikih, kajti po kratkem molku se je zopet ponovila ta zapeljiva pesmica. In našel se je kmet, Jci ni študiral sodjologije in nsr, rodne ekonomije na privatnih in državnih univerzah, ampak tam doli btizo Canon Cityja, Colo., obdeluje zemljo, ki je odgovoril na to pesmico, da velebizniško časopisje vosovi sa prevažanje pšenice primanjkujejo! lopdu, Kan«. — Letošnji (pridelek pšenice in drugega žita je ogromen v Kansasu. Vrednost pri delka cenijo na ved kot eno tfai-' Ijardo dolarjev. Ali J železniških voz ni, da zvozijo ogromni pridelek na trge. Velika je bila laž, da v Kansasu primanjkujejo poljski delavci, kajti de bi v resnici primanjkova II delavci, ne bi bilo mogoče spra-viti tega pridelka s polja, Ki ga je dozdaj prekosil v velikosti le le pridelek v letn : Plenica je požeU, ponekod tud omlatena, a zdaj ni železniških voz, da bi jo »pravili v žitniee in na trg. Oovernor 'Allen Je baje lir po desetletnem brez uspeimi boju peoti je-tna tb ej«edil samomor. Menda ga ni Slovenca, ki se je zanimal za politiko na Slo ven skem, da ne bi poznal dr J. K. Kreka, voditelja slovenskih krščanskih socialeev, ki je nenadoma umrl nekaj mesecev pred re volucijo v nekdanji tiabsburiki domeni. Preden je dr. Krek umrl tana s« je Mffla od soproga, ko ja izvedela, da ima jetiko Chioago, DL — Richard Velte-mer se je jlkozi deset let bojeval proti jetlki, kohČno je pa prišel do prepričanja, da jje njegov jtimi brezuspešen irf šel je prostovoljno v smrt, da se reši nadležne foolez ni iu krščanske ljubezni kršcan skih ljudi. Ko je prvikrat opazil, da se ga je prijela jetika, je šival komato vT^dttcahu, Ky, Njegovi sin Jim liašel nekega večera svojega o-Četa v solzah in vprašal ga je po vzrokih. AH ode si je obrisal sol- Klz oči in se siričku nasmejal Ijeaje je potekalo, kot teče v hiši proletarca, v kateri se je na zojavll v Washington, da bo' V*e-|stanila jetika. Pred štirimi leti mU lo dve leti, preden prepeljejo pše- jfe umrla stroga. nioo po na<činu, .....l-*- po katere nI ji feltemer je občutil, da njegov , iln potenje mater, pa se je sopet Ta pološaj je pa ugodja &cnii: Njegova druga soproga je ljudske oderuhe. Če ne bodo mdgl zvedela, da Ima Yeltemer jetiko prepeljati'pšenice, bodo pr«rtvedel svojega sina. Ni kih mestih bodo pa lahko poAfitei |el je stanovanje p H neki m*s. 11 moko. ker »bodo imeli izgovor fary Winterjevi, ki je pa v enem da pšenica ne prihaj* na trg. nescu ; izvedela, da ima jetiko Letošnji pridekel pšenice ceni »eki* mu je, da naj si poišče kje niiV 1» f An .-.JLv* formor nI UA H7,000,000 bušljev. Po sed* Tfrugje stanovale, ker ven^H razni državniki spoznajo, da ameriški farmar ni tako nji ^ je ^^ vredna od arr ^ore zahtevati rod nje, da se nje- neumen, da verjame vse, kar mu gospodje natvfezijo za do 400 miljonov dolarjev. Prider ii otroci izpostavljajo jetiki. Yer- resnico, ampak da sam preštudira položaj in Izreče na'podlagi faktov, ki jih je dognal^ njegova pr%> ■ -T-* '' ■ ' " ' 4 1 . " Kmet pravi, zakaj naj pa več produciramo, ko na za i gnije najlepša zelenjava na polju, ko napoči mesec I. In te zelenjave ni malo, aker za akrom je pokrit >, In zakaj gnije ta zelenjava na polju? Ej, cene so nizke, da se kmetu ne izplača odvažati, zelenjave na Kmet našteva tudi cene, da tako dokaže, da se ne odvslati zelenjave na trg. On pravi, da preden se ima trg odprtže prična padati cene in te «" , lwr farmarji res prejeli ta dcnarfve lik del od te vsote se bo ®e1 ljub ki nikdar ne' ieji'jd££fU jo, mlatijo, in opravljajo dr$f kmečkih del. In ti ljudje so Spefe lantje, verižniki in tMkpu«evttlc!f >6 ki nsgromadujejo svoja fcofciutt^' na ta narfin, da oderejb kme izgubilo v temi« Stražniki in 4*. lavni polieajl so vdrli za ftenakathi, ki so prodrle kordon. V dvelt urah ho ix>lovili vsa ionsko in hudo pre-1 tepene privedli nazaj. Nekatere mSte so imele ^ rifSblte , glave, ("'udne morajo hiti res razmere v tej poboljševalnial, da se kjuuien ke npuščsjo v take boje. Ali ne bi bila na meMtu preiskava, ki naj M jo isvadli popolnoma nepri Htranskl ljudje« da ljudstvo iave reanfaol i. ŠTIRJE BANDITJE S U BOOAT PLEN BO ODKE Oity, Kaos. — Štirje sv-tohanditje so ualavill Charles Ayersa. blagajnika J.. lnvest-ment kompanije in ga oropali sa šest tisoč dolarja*. Po Uvršaaeni ropu no tako hitro izginili, Jiot ho Dvojčka. .....;;/. Dromio C o* Pluto, Dromio llanding riulo. t Vzemite, slepci, prvega ali drugega, razlike druge ni —- kot v srednjem imenu, in to ime je za slepce! W > + / V gladijatonki areni. _______________Sempronius: Klanjam se, mo- nepričakovane smrti, se je precej I gočni Cezar, in ponižalo javljam, jasno izrazil, kakšna naj bo bodo- da je gladijator Polakius doigral ča Jugoslavija. Njegovi načrti pa in njegova *kri zdaj moči pesek niso bili všeč "črni intanuusijonar pod tvojimi nogami. Kdo je zdaj i" s sedežem v Rimu, ki se pa ni na vnrtit. , . upala nastopiti proti njemu jav- « • • no, ker je bil priljubljen med slo- "Ne boš me, pa ne boš!" venskim kmečkim ljudstvom in I modri Peter. ( Mpoktovan od njegovih političnih "Ne dam se, pa ne dami nasprotnikov. v |či Pobrisani Pavel. In ko se tako držita za lase in ušesa .sedi komodno zraven zadovoljni Debelinavič in pridno p- Petrom in sf Dr. Krek je mrtev in*minili sta okoli dve leti od njegove smrti. Iz starega kraja so pa došla Poroči-,,. * la, da med slovenskim ljudstvom blr\^ ^e^ trdovratno kroži govorica, da ga nam ^ je zastrupila "črna internacijo-»1 av,om nala", da se je tako rešila nevarnega nasprotnika, ki je bil z ljudstvom, ^čeprav so ga razmere pri- silile, da je postal duhoven, [h .... . -.M „ . .... ..poljski imperializem junaško iz Kohko f^ena tejljudskil^^ , ^ _ oh govorici bo težko dognati kajti Ulne v^e na Quai d'Omay - ee je 'črna internacijonala' gUpersuhač Bryan odklanja f.a ■ 4 ]x Ooah! Vr težkem času, ko se menlnM uibije kajzerjev tebinič 8111, vršila, l^r ji očita ljudaki glas, M^iko kandidaturo, ko italijan-znala tudi uebnsati sledove za ki ik- j . . svojim zločinom, tako da be tež- *^ v New York ■ na ; svojM \r, jam/borih ^ gosh! — in l*o Kazi , mir resno premišljuje, da li bi svojega čukca spustil iz kletk. T" 1! zgodilo. V njegovem* Žepu sb ( Se nekaj. Bil je listek, na ^ umrl proletarec pa de-m brezuspešnem boju pro-njegove zadnja misli ita^pri njegovem zapuščenem tinu. . . Kdo ve, ali bo hodil tudi >n trnjevo pat svojega očeta t In koliko takih fivljenskih Iram se doigra v današnii Člove kldmfcbit Ali je mogoče zabele iti vse? Ali,- kaj še! Drama za ' mo se razvija in odigrava l enju proletareev, ljudje pa topo mimo njih, kakor da ii 1'mo v najboljšem svetu. In če odo jasna in odprto pove, kakšna je dandanašnja' človeška' družba n priporoča dafekoseŽne> |c "korist trpečega čloVeftVa > ga nahrulijo s prekucuhom katerim je najbolj varna člo-ft.,4ružb)|,%et sedi okui. • ^ ko kedaj prišla resnica na dan. Če pogledamo v zgodovino, či-tamo, %i|lm>rna internacijonala" znala večkrat znebiti svo-|bara"0"enkrat v tridesetih dneh al i jih nasprotnikov, ki so vstajaU vUmo še o vsakem sv. Pustu — 1. ujenih vrstah, na prav spreten _ je vrag vxel tudi dobro iugo-način. In kar je bilo «anjoLloVansko vlado! ... Oh, in feo-mogoče v preteklosti, je zanjo mo- »levila se je s tega sveta, ne da bi goče izvesti tudi v sedanjosti in bila prej vsaj vprašala visokega bodočnosti, ker ima najperfekt- komisarja Pirca, če sme storiti jed nejžo organizaciji^ slonečo na al>-I neumnost. solutni avtoriteti, ki pozna le ukazujoče in izvrtiujoče "Črna -internacijonala" sto ali. pa še več vzrokov, da je sovražila dr. Kreka. Dr. Krek je« —* • --— jv bij zs, ustanovitev Jugoslavije, nekemu hrvaškemu delaven, kar je bil velik greh v očeh vodi- da imeti dve ženi, je Vendar tsijev "ičrnc internacijonale", ki l nasprotnik vse poštene, kr&čai- ( ho hoteli.;za vsako ceno obdržati »k« morale! Hudiča, kaj bodo p« podjarmljene narode pod haba- dobri in čez vse čisti ljudje re>kli ? burškim žezlom. Dr. Krek je bil Ta sodnik je boljfievik! za jugoslovansko republiko, kar # - y M ^ je še v«eji grdi, kar inter-\ >' Zavezniki bodo oborožili iii ©-., J ^P, w poljskih 'r«Mtov. ^Mpravi'z majo vso oblast direktno od Bo-1 da bodo pdslali < ga in ne od-ljudstva. D?-. Krek je za Oh, oh! — dajte mi čebulo, prosim vas, da si tudi jaz izkreijM| . v ■ Mm&r-. |eno solzo! Sodnik v Pittsburghu, ki je do t^iVa, Vaeilelscje k mizi i Obsedel. Trideset minut (fca'je točafitiltol za rH m J ■ „ , W fi. JS^v Telterjeveih ^ij^aia^ ^ da tealji pea j našli steklenico s kav- ^ W «i_da preje lino, ki je govorila, kaj ............. .......' .............. bil za ločitev cerkve od države, i <„"■ ****** | .Rusov. Vmesna država. so ga vprašali o tej zadevi, da^e|v Na konferenci v Mačjjein^oiu se l>o cerkev obdržala, č« je dobra, kregajo že tri tedne o inaugura-* pa sa nič. bo pa propadla, ciji vmesne drŽave med Suhorebr- vl *4e* najstrašnejših] sko in ^.kovino, ^maj « „ V SUHEM VODNJA 0»aha, Vab. — Lujiza v« je izpovedala, da je dvojčke, katerih oče je H. Kost, lastnik pivnice, v kateri je prodajal opojne pijače. Kent je l»U #un hrani in stanovanju pri nje ni materi skosi zadnji dve leti. jTakoj po rojstvu je Kent od nesel dvojčka v suh vodnjak, da iu i*>aetavL Dekleta je pričeli pe -i vest, kajti v nji ne je obudila materinska ljul><>sen in napravila je i spoved na policiji Dvojčka so našli Hvm ^ t vodnjaku in aa zdaj i-rav (šfSro počutila. Nečloveškega o^eta as aretirali tOAVJB PO VSKOČITE LJ PETIOUA PREMOOARJEV ZA KBV1SUO MBIfl POGODB F Das Mineš, Um*. — J C. Le-wi». predaadnlk rndsrake organi taeije V M W of A. je poslal formalne saktevo zMvHiijo mezdne pogodbe D. C Ottsblngu.j pmlsMiiniku 'Eveae pma«»govni škili podjetnikov" v towi. . N, Yorh, N Y —Bernard Oeis-»ler je Ml pijaa kot klada, ko je ubil m rs. A. de Gotdovn, soprogo a deJodajaka na cesti blizo ligHiona, Conn. Da vordova pravi, da njegov Hnfer ni niHdar pil. čeprav mu je kdp kaj ponudil, ampak je vedno pet let pri njem in tato se ču-<1 i. da je (Muidepolneirn dne pil žganje do nezavesti, , , meje/je fce prišla deputacija iz Krivišča z novico ,da ondotni grehov v oeeh voditeljev "črne internaeijonale'*. ker se je biloJHP bati, da ljudstvo pride prehitro prebivalci zahtevajo svojo vmes-do spoznanja in se ne ujame več no državo med vmesno državo Su-v zanke "črne internacijonale". horebmko. Komaj so si delegat je Dr. Krek je bil pripravljen še Več I pogladili lase, ki so jim stali >vi-Htoriti, da se ljudstvo reSi jarma "Črne internacijonale". Pri volji je bil pričeti s propagando proč od Rima in za ustanovitev nsrodne cerkve, če bi "*rna in-ternaqijonale" preveč nasprotovala ločitvi cerkve od države. In to je bil glavni greh, ki mu ga "Črna internacijonala";^ odpu stila. , • ^ Že ti fakti govore jasno, da je i-mela "<šrna kiteroacijonala" pra-eej vzrokov, da je črtila dr. Kre- ka.fj ' ' 'P. ••4'v' Sidaj ljudstvo govori, da je "lr-na intertiacijonala pomagala" dr Kreku na drugi svet tik pred revolucijo v nekdanji habsburški domeni, da se tako reši svojega odločnega nasprotnika. O ljud skem glasu pa pravijo ,da je bož- glas 1 Hi^^Hi MALO GAMA SE JI VKSKLIL I.. PROSTOSTI. I _ I M. '. M Ohioago, HI — Arthur McNallj, aliss Urady, se je poslovil od jo-lietaka kaznilnice, ne da bi pri svojem odhodu segel v roke jetni čsrju in mu obljubil, da se pol>ol^ Ša. Presedeti je imel veliko kazen saradi uboja. In ker se je naveličal ječa, je pobegnil pred Štirinajstimi dnevi in se napotil proti Chi-eagu. ker je menil, da je tukaj še najbolj varen pred oblastvenimi organi Zvairr so detektivi zslotili v ne-ki Ktranski ullri večjo Število dečkov, ki so igrali na koeke in sa denar. Priredili n« gonjo ijp)s in pri taj gonji so ujeti MeNalljja. Zdaj ga oddajo sopet t jolletoko kaznilnico, kjer pravijo, da .bodo tako nanj pazi IL 4a ne bo imel vat prilika, dS tnjfrfrfrl *4 ^tj brez ■ ■■■■ ško, je prišla deputaeija iz Žolč jegasela z zahtevo, da morajo gospodje mej orise i ustvariti vmesno državo med vmesno državo, in Trakovmo. Ne/kaj minut je bilo yse tiho. Ko je voda zdramila re- , prezentunte, ki se žrtvujejo za , blagor vsega ljudstva, je paž pripeljal novo deputaoijo z indig-nantnim proteatom proti vsemu projektu, ako Dihurogoad ne dobi vmesne države med vmesno drža vo na levi in vmeano državo na desni, ker tako zahteva Bog in narod in narod in Bog. Drugi dan ob treh popoldne je bila pretrgana mučna pavza. Predsednik Je-gttljevU je hripavo naznanil, da je konferenoa otvorjena in zaključena. ' ' £ Rezultat: Mesta in vasi, kloštri in koče, kozolci in svinjaki so vsi vmesne' države. Zdaj, bogme, je narod rešen, kajti vsi zablagorna rodovci ao' ministrski predsedni- J&in vsi .prašiči so ministri. ■ • Vsi vAgoni so polni premoga in čakajo na visoke cene, po deželi gre pa glas, da ni vagonov ne premoga. L To je zakonito in stoproeentno patrUotično. ' Premo ga rji groze s stavko, ker ne morejo živeti s sedanjo mezdo. To pa je protizakonito, izdajalsko in boljševisko. w••• * in^ktl ftčurki lezejo iz svojih špranj m junaško migljajo a svojimi skrhani m i rolički proti sodrugu Ktbinn Kristanu —» — zdaj, ko le Še na morju. Čim bolj bo Kristan oddaljen od njih. tam ve$i bodo "zločini", s peterimi f» bodo obkladali junaki črne in ter-nseionsJe Pustimo jim to zabavo, iar m< Ojorgjevfe vpraša mi ... y.a trgovino, ali j< ivs, da ima aprovizaeija mesta &H*rt>ba dovoljenje da sme one količin« žita in moke, ki so ji preostale, iz-voziti v inozemstvo Mnii.st r ttiučič potrdi, da je to eproviza-.iji mesta Zagreba in Žitnemu zavodu v Sloveniji dovoljeno ta da moreta sedaj prodati one količine žita in moke. ki sta ga kupilai bilo bolje, da se to vprašanje pusti za pozneje, da ga reši in končno likvidira kako drygo predstavništvo, da sprejme ta paragraf tak, ka koršen je. Po glasovauju kousta-tira predsednik dr. Hi bar. da je paragraf sprejet v redakeiji odbo-ra. Debate o paragrafu 15 (uradniški paragraf, aktivna in pasivna uradniška pravica) se udeležijo poslanci Masie Miletič in Vogla r, ki te posebno zavzema za to, da u-SB*lji dobe pasivno volilno pravi? co. — Podpredsednik dr. Kibar zaključi današnjo sejo ter odred prihodnjo za t julij ob šestnajstih radi potovanja preatonaslednika v Zagreb in Ljubljano, katerega bo spremljalo več ministrov, do-čim potuje drugi del ministrov v Progo. . * yr, ^M Naj komentiramo nekoliko te gorostasne modrosti »predttami-štva? Menda ni treba. Jasno je, da verižniška špekulacija dobro proč vita, kakor smo omenili Že v zadnji štev. ''Dela". Jasno je, da 0$jt«*ii vorižnikoiu prav vae na roke neglede, da ta ali oni ''poalanec" dvigne svoj glas v predstav-nistvu. Jasno je, dii se buritoar na gospoda, posebno jklcrikalci boje žensk (pa lle farških kuharic) kakor hudič krila, zato jim odrekajo volilno pravico, češ, i* mele jo. »liso nikoli, imeti jim »jO tudf daiic« ni treba. Jugosloven* ska lena naj se omeji enostavno na stališče farške kuharice, pa mir besedi. V Rusiji je to drugo-če; pa jc ruska žena zato tudi drugačna.- .'4i-f... '%4 narja. Toda g. Protič nc ve, da bi Italija dala stotiaočkrat toliko, kolikor je potrošila centralna vlada za Dalmacijo, samo da bi dobili to deŠelo. — Ali naj se potem re so pa izdelpvfJi i* dolgo Časi /potem, ko so poznali železo. skupnega imena za kovine pa indo-germanski narodi niso imeli. Stari Grki ali Hele ni so imenovali kovitv? "kaikos Rimljani "aes". Germani "Erz" in Slovani pa "ruda". Q prvih o-sebah, ki so se pečali z izdelova njem orodja iz železa ali ki so bi li prvi kovači, imajo vsi narod, svoje posobne pravljice, k* pa imajo vse enakupen izvor, reA da je bil človek, ki je (pr* pričel S to umetuostjo, smatran kot nekak pol-l^g, Med južm^a-padnimi evropskimi narodi i najprvo in tudi splošno kovanjem cigani katere #o gi narodi, smatrali za tfajl^p kovo^e. Sevemiv narodi,^ sa»traii ro«f^, f^ f«IWl|«vee gorske duhove ca isnajditolje (tg umetnosti. . . / O. baktu in broui S0 imeli pno« stari norodi veliko rasnih Ijie in sploh so smatrali broni ji« 'sicer že ko jo IHlo orodja le dolgi> Čgsa v rabi. Rimu je Ml nej£|pkon, »orali neke vrste urad-uhovniki britl edinole nožem; prostor, ns .go sp nameravali vgraditi ka ko poy^4mesto, je moralo |»iti VPPHliPVIRlHHRHMHR^ bakar kakor uekak. ,1U- -r°da k,iub ,<,,n,! H0 Protic Jprodk^a Dahttooijo. —i Pred par dnevi ko je v predaUv-niAtvu radikalni poHlanec dr. Hu-botlč kritiziral postopanje dalma tinske vlade, ki se ne pokorava odredbam centralne vlade in sklepom predstavvnišl ve. je prišlo do hude debate. Ob tej priliki je predbaeival minister Prnfič l)al-maeija noj vrne pare. katere je prejela, pa he bohro. To pomeni, da se Protič odreka Daimaetji. ki |e pri njem «asM) toliko vredna, (olikor je r njej |ioleiti-gN do- pin, je bil bron najprvo pozna« starim Akadijcem, od katerih so se naučili potem Asiret in od teh Agipčaiu. .V prastarih \ indijskih zapiskih sc omenja baker 'kovina temne barve, kakoršne so barbari na severju." Is toga stavka sklepajo, da so morali biti pra stari Indijci bele barve, akofov-no so sedaj tenmejše kot boker.) Grki «o dobivali bakev na otoka Ciper, kolikor so ga potnbo-vali. Tudi Rimljani so ga kupovali od Grkov 1» radi tega so ^ meno vali stari ^Bmljani baker aes Oyprium" (ruda la otoka Ciper.) . lllf Kekaj stoletij pozneje ali šlo g oče še tisoč let, ko so sposnali splošno rsfeo bakra in brona, sc prišli aa sled tudi «e «elezni ru-dl, katere evojatvo pa ne niso tako dobro posnali. V drugi polovici dobe brona, katera s* imenuje mlajša dol>a brona, so še nekate ri narodi pričeli kovati orodje in orožje iz železa. Toda narodi eo bili Še privajeni orožja in orodju brona, se niso takoj poprijeti Želen. Htarinoalovef sploh sms t rajo, da je bilo Železo znano le aa časa Homerja, de nekako o-krog 000 let pr. Kr. je bilo šele-so selo malo znano aa Grško«. Htari Grki so smatrali sa naj boljše kovače nek narod KaliMj-cev, ki je stanoval na obrežju morja Pont um (sedanjega Črne ga morjs) v vznofjn »gorovja Kavka«. Tudi sv. pismo por.** pokrajine ob PpntM Grki eo i meno val i jeklo 'odamaa"'nepre-bagljivi in iznajdbo jeklo so pri-pisovali KallMj«% . U / Vsak človek je pa le po narš-vi celo koaervatlven. eden hol|. drugI manj. Toda skoro sleherni aa ookako upira modernejšim ns pravom, novejšim Iznajdbam iii aa to na^in stori zapreke ia Ovire napredku. To je bilo v aajstarej-Si dobi človeštva ln4 toko je še dsndanee. Tako ae je todl pred« hal Človek upiral e tm «ilo. dr M raždl »rsije In «»ro4je koren« is kovin in je trdovratno vstra-jal pri orodju U kamena. Toda prUilile eo ga rasmere, da se je pričel posluževati boljšega orod ja in orožja ia kovin. Vat rajal je tako trdovratno, kot vat rajajo »»•kateri modemi verniki pri svojih verskih običajih. Da m> nur.» di opustili orodje is kamena in se pričeli posluževati orožje in orodje iz brona ali sploh koviu, je bilo treba veliko hudih iu krvavih bojev, kot se to vedno pri. peti pri vsaki reformaciji. Na eni strani so bili stari. konservativci, ki uiso hoteli ničesar slišati, da bi opuatlll v orodje in orožje is kamena, katero so smatrali ** nekako svete predmete, katere so podedovali od, svojih očetov in praočetov, katero so zop*t ti dobili naravnost od bogov v dar, da so se lažje borili pred rasnimi sovražniki in pripravljali hrano, ali so jih pa naučili celo sami bogovi, kako izdelovati orodje in orožje is navadnega * kamena, linajdbo brona in kovin sploh ao spiatrali za nezaslišno novotar-gtvo; izdajstvo in bogoekrunstvo. >Ta drugi straui so pa nastopili mlajši, ki so z vao odločnostjo zagovarjali. koristi kovin in ae kotili tudi sa svoje ideje. In sgodilo se je» kot vedno, ds je bila strpn-ka mlajših, reformstorjev, poražena od stranke konservativcev, ki so bili močnejši ip ki so v svojem boju posluž*vsH verskega fauatizma in prelilo ao je muogo krvi. ptajpi. atrauka reformatorji ali revolueljouarji, je bila prvikrat in tudi še drugikrat poražena, l^ja je le zmagovala in slediglč zmagala. Kameu se je moral umakniti kovini. Kako trdovratno so vstrsjali prastari ua-rodi ua orodju i^ kamena iu da i-mamo Še sedaj uekak ostanek iz kamene dobe, nam dokazuje nek predpis v nekaterih ^ Šidovakih verskih občiiuih, da morajo rabi> ni izvrševati obrezovanje uovo-rojeneev edino le s, kamenim uo-Šem. Kakor sc je ustavljal kamen bronu, tako so ju tudi bron ustav-IJalt pyUiajajo$cpm. tžclesu. Neka-tiri' narodi so smatrali tudi l>ron za flar(^ogov in Častili po bošj«-. Talto So se nekateri verski obredi suielojfvi-ševart le ij? orodjem is > NXVX8TA ZA $2.60, Kdor se ieli ž njo seznaniti, naj ue zamudi ugodne prilike iti naroči krasno v 44 zvezkih iadaun ' Miljonako nevesto/ katero saiogo sem prevsela od rojaka Jos. Toni iea. Regularna eena je H5.28. Sedaj saiuo 12.50, poštnine prosto. Z naročilom pošljite mone> on ter ali pa poštne znamke, ■ PAULA BSROEE 3125 8. Harding Ar., Ohicago, 111. AU VAS KAPBHJAT Ali vas napenja, ali »ti utrojo* ni, izmučeni m nezadovoljni po jedi! Ako je tako ,tmlaj je to xna-menje, da vaš prabavui sisteiu ue deluje pravilno t Ali je odvajanje blata ueredtio? Ce je tako iu ne od-pravite tega točno, lahko slede hude poalcdicc. Želodec postane nezmožen sa opravljanje svojega dela, slast do jedli sc zmaujša, zapreka ali griža sledi, tudi izguba moči se pojavi, sledi splošna oala-belost in konečno pride bolezen. Vsega tega «e lahko obvarujete ako vživatc ob pravem času staro slavuq znano NKUBOP1N 8Tt)-MAOK BITTKR8 po pravem pred-pihu pred jedjo. To vam odžene one poČutke napenjanja, zapeko in vam zagotovi imčitek In vredi vašo eneflijo. Na prodaj v vseh lekarnah, ali pf pilite naravnost na: J, B. Heheuer Co„ i? VVe*t Austiu A ve.. Chiosgo, lli rad u MVEML, ^ > kje se nshaja rojak BLAŽ«U>M-BAR, doma is Prcdvorska župnije, pti domače SvctČev iz Habjv-* ga v rt a, Gor^njaRo, \4uguslaviju Ako je cenjenim rojokom snauo njegovo bivališče, prosim,%da mi to nuaiianijo, ako (mde pa asm to čital, naj se mi prijavi ua moj naslov: Andrew Kerniehar, P. O. bok 171, Salem, Orego«. «f[fcogovt > Vendar kolikor ^ ^»V P^j odpovedali bronu kot govei i mogoče dognati iz rasnih isk<» P* PfjlP h Nj k> t^r vib fadravilih dn on dovrotHO upirali, rafbiti orodji« pode vsa pojasnils orožje iz brona. Tudi stari Fenl čaui so se Že precej sgodaj bavi 11 z kovanjem orožja iti "orodja No otoku Ribi so odkrili precej-Šnje zaloge šelezue rude in star Grki so imenovali ta otok "alt-halo". Ko je prišel Cesar v Brita-nijo, je opazil, da so prebivalci i-mcll kose loleso sa denar. Kakor opisuje Cesar v svojih knjigah, so prebivalci v Britaniji dobiva-Uloinkovo rudo v notranjosti dežele In Železo na obrežju, toda izdelovanju brona niso imeli ni-kakega pojma. Nadalje pifio CV-zor v svoji knjigi "De belin Gsl-lieo" (vojna z Galci) da so Izve žali clnkovo rudo iu "aere utun-tur importato" — izdelovali oro-dje iz uvalanega brona. < Dobo železa nekateri delijo dva d*Jaj stsrejšo in mlajšo, to-da rfbe dobi, ako jlji le hočemo deliti, ste tako združeni druga drugo, da ja je le telko ločiti. Doba želesa se je pričela nekako okrog 500 let pr. Kristusom in I-MBpajbrže svoj izvor v južni Kv. ropi in dosegla svoj vilek v sip "kih deželah. Zadnja stoletja pr, Cr. nekateri Imenujejo drugo do telesa ali neoslderijako dobo. katere domovino je najbrži Avieo. Za časa Cesarja so Galij-el obratovali velike šeleznifike rudnike In v Rimo je frfta kova-ško obrt le zelo rasvita - Za časa preseljevanja narodov in sicer prvega, ko so se pričeli Kelti seliti proti jugu In jugo-vzbodg, na Imlkenskl polotok. Iu v Malo Azijo, ao jr pričela co o srednjo Rvropo doba Želesa In brou, kot klavna kovina, sa jc moral umakniti prodlrajočeom železu Nsrodi naseljeni v osred-nji in severni Kvropl so prišell kovati orožje In orodje is Želesa. (Dalje.) Čkmmm 0. V. t. /., M waja«aJo le tadaOc ' Proeveto 9evtoc it no domovino tal drage saaifliivf rasli M»joio vaak dan v "fr» VI BODETK MIRNO SPAU. Spanje je potrebuo za počitek flivčnega siatema, ko se preuav-lja moč, ki t ae je izgubila in potrošila ob času dela in se Ima vrniti ko se prebudite. Noč brez spanja je nsjhujŠe trpljenje v vročem polctuim času. Na srečo iu bres izjeme kako slab dan ate imeli, bodete Izvrstno spali, ako vživete Trluerjevo M Ameriško Grenko Vino predno ležete k počitku. To zdravilo oMsti vaša Čreva, sastavi prirejanje plinov, pomajta prebavi, in ko *e zbudite v jutro, ste polni sveže moči, Sicer morate pasiH,. da dobite pravo zdravilo. Nala trgovska znamka jc "THner's ^Ameriosn Klisir of Bittor Winc." Trluerjevo grenko vino je bilo vknjileno in t^tenjirano v U. H. Patent-nem uradu, Washingtou, D, 0., leta 1906, ali še pred štirinajsti, leti iu sdravilo samo ob sebi v svojimi veatali, zaueletio je bilo na trg v Združenih državah ie pred 30 leti. Ja pa ravno tako isvrstno kot je Iti lo v svojih prvih dneh, vsled te ga Vflrsjojtc pri Triuerju! Vpra-Šajte vašega lekornsrja sU tr rdravill tudi b Trlnerje vam gotovo Joseph Tri-neroOmpany, 1383-40 Ho. Ashland AVo„- Chieago, 111. T v.: UPRAVNldTVO opozarja vse naročnika in drugo čiUtelje, naj nikar no kupujejo nobenih posebnosti ia posamesnih oglasov, ki n nahajajo v listu, kar nekteri so direktno sapeljtvt. ▼tak naj bo salo previden in »o vselej, le U mofola prodno kaj kupi ii oglasov, prepriča. Sa vm oglase «o odgovorni la ofUlevnlflt sami, nobena odgovornosti na m* vzame upramištvo in na lastnik lista. Offlaae imamo salo. da pomagajo plačati liit, katari jo vaak dan dražji v tiskarni te vsa povsod. Torej bodita previdni, če «e pa nabrilete. tedaj m to pripišite sami sebi in ne nam. Upravitelj. tlllilllllllllllllllllllllllllltlllllHHINIINIIII PROLETAREC jo slovoniko glasilo soclaliatič-no stranke v Ameriki, Vmk do-iavoe in rojak, ki ae nanimn m scciallnom, bi «« moral rodno čltatjr pravo sliko onoteHfnan, Naročnino aoalo fl«B0 na lat*. $! JO m Naalov: PROLETARKC, -p,' umw.mkfltt -I . CHICAGO, ILLINOIS. iiminwiimitiiwitiimmmiuhniiimihmm fobor •Lovnoii ■•■■■■■■■■■■i Vaom Jugoslovanom mosta Chisholm b T bližnji • v , ^»jokolici: Za Imljftu ugodnoNt onN, k» nota Jajo in l|ud«m k«t«rl namerslk^o p<»-•lati v«4ja svots denarja v staro et »prejeti: Fruuk Belrjan, r. 27541, Kre«»k Vogle«, r. 16661. Črtna!: Andrej Ainioo«, e. HI.(V, Juhii AvtfHj, «. 2*436, Kraek Kol\H)AV4, eter. U. Crtaaii Aetuii Ko rita K r, '>.»'I. Kon, Hev. 6*. ftrlMi An|l» tfn i»«or, m\2, Krauk 6ab«e, t. »MM. .V ive pri«topil«: loru Miinoii«, e. itfJtH. l'roHa**f M«v. M Odstopih Joaln ttumjilu, e. IT'iP:l Anton MelSar, c. Nnro lMl Viteai, *tev. 30. Umrl« Jolrn vturi »*<•*, r. 7/vuu, 4lev. 40. (rlun.: JeliO Hnjeve, «. 11764, Kr»»k Jumc, e. 11M0J. Noro pristopili; (Jeorge frfcMteb, «. 33664, 'Slike C- »'rum, c. 86666, Ui»'u Vnka»«v, j c. ima. Triglav. »>tev. 4*. Odv.epil' Soeapli K».>.., i. »ioho. .'mm Ljubljane, Rep. 4«. frtan zopet epra-t«t; John Keber, e. 1663:1. Črtan* Freak J.peU,* 14m. 4,' . H't«le, »ter. V. Crienii Je*pb I ubo vieb, «. miii, Kun, Kuialavič, €. tiTit. t štev, 55J. Nove pristopil: John SrnjU.., e. 33667. V Hoj, it«v, Črtani: Frank Mtrni »to, r. Z700S, JttP^iM, r. Novo prUtopil; Williaui Uraubar, «ert, mm. Hov unija, štev. 56. Črtan J Kdward Urrgrr, r. 19107. Hiovi nija, (tev. M. Crtnnetaointaoin Planina, itev. 67. Novo pristopilai fv Mamic fotorknik, e. AUM. Litija, štev. M. Črta« i Krank Ocepek, e. ssopSa. -E -s-.'-. /,»v(>dno»t, Štor. OU, Crtanii Kr»«k e. ittUIP, Igna« lljoš, «. »0715. Hjmrta, Mev. 61. CrUa: Urvren« Bar-nikar, c. 30717. Novo priatopil, Job« Koiitnik, e. m7«, Viietm Kolar, rert. llhtrir«, Štev. 63,, Nov«j vriitopU« Jo»«ph KUvinakj, i, MTt. Napredek, 4t" ph Bolirh, r. 3162«, Ignne l*o.|v H,fe ,, :nm. tlurenjoe, šjev. 120. Novo pri« Jusrph Pl.»«k«, «. 3399(1. Nnrodni Bmtke, l|v. 202. fitun: Mirko Boinnirh. t. 21712. Novo printopil: Oeorge W. ()««eun, c. 3401-k, |r j V Boj zn svobod«, štov. 903, N6vo p»l-stopila: Mike Bbumak, .34015, Frank Khonuik. c. 34016. 4 Leo. Tolato.j, štev. 805. Črtani And. Moboril, e. 16413. Novo pristopUi: Jo-«er»h Kušnlk, e. 64017, Kliju »alleh, e. 34019, Joseph Koprive«, « 34019. Klovsnsko-hrvat*ka sloKC, *toV. 207. Novo pristopil: Anton Tcmeltsr, 34020. Nokomiiki Klovcaei, štev. 309. Črtan: M nt t. Kafar, c. 29956. Umrl: JaBn 3ie kindn. t. 9679. Mullea, štev. 214. Črtan: Josepb Xu IM e 33000 6^nnhine. štev. 216. Črtan: Joseph Vldle, e. 17693. Vietoria, štev. 220. Novo pristopil: Anto« Knuus, t. 34021. Delavski venec, štev. 221. Nov j pri »toplih Lizi Ktergar, c. 34022, Anton Krmen«, ..34023, Frank Berlot, £ 34024 Lici latenleh, e. 34025, Jakob Hekle, t. 34026. Sloga v tujini, štev. 224. Črtan: Mihael Matko,r. 21157. Kari Mar*, štev. 9tft. Novo priatopil: Jnaeph Boje, e. 34017. , J) Utfh, štev, 227. Črta« sopet »pretek* Anton P*«rW, c. Rajnki gla«, štev, 239. fTovo pristopi: la: John Bele«««, e. 84099, Ml jtrUki, r iir Slava, štev. 362. Črta««: Oertmde Ki-zele, e. 33576. u V , Bratska HHiojf«. štov. :;*:>.0rta«: 8te vp Teslja«, c. 39616, Tabor, štev. 367. Noro prUtopil: Matt Tointc, e. 640FL\ Jugoslovan, štov. 390. Novo priatopil: John Turk, c. 64072. Nova naselbina, št. >ut. Črtan: Frank Biulišefc, e. 63172. Klovaneki Borci, «tev. 396. CHh»: Matt Ha. ki, c. 22976. Novo pristopil; Ni<*k Hilovicb, t. 34079. I latinski Orel. fttev. 397. Umrl: Jo aeph Bvonk, e. 63379. Novo pristopili: LoutaJ«d«U, c. 34074. Anton ). Ye-klAvieh, 4. 34075, li.rtiu J.'Bynuk, e. 34076, h B. I»uj <> s***'* • r. * Grusil, »tev. 198. CHnn: Jerael Je-ra«t, e. 19130. Nnvo prUtopiU: M«rv Bergli n, s. 33994. ; Vlpavtt, štev. 183. Nnvo pri »topil: John Otepnh, e. 68696 Me4«nrodna Xv««a. štov 194. Ortanit Joka Kupnu^iš, r. 31344, Joeeph Beralk, e. 16676. Ifibblng, štev. 196. Ortns: Tomo Bln. fmm*\Mm Prt m oš Trubar, štev. 196. frtnnt Ani. Hordi«, e. 19049. Nove pHstop(|7 joaopk taletelj, c 33996. IHpa .Štev. 199. Črtam Urais Muren, «. 96766. Nevo prlstepllnt Sephie Gor Jop, s, 6999f. i iT' * ■ IfUvenski Naprr.li«, Štev. 18«. drtant Anton Krualeh, e. llBBl^HH Breoklv«. 6t«v. t9j. llnV« prhlfiltl Ana AHkar, a. 86998, Ivaaa lUlaaa, v. Bk-J N'OVO Draitvo: "VlNt, štev. 404 ▼ Lndnabpro. h PHštopiM 66i Anton fcovie e. 84^, Angusj BiU«,.e. 34093, Angela PnvhovK. e. 34094, .?<• »eph Me«lvod, t. 34093, Farnk Kov«eh, e. 34096, Anrdej I^/ak, e. 34097. Mike Mi{er, e. 34008, Ffaak Fernn*hek, e. 34099, Joaeph Pavkovi«, t. 84100. V NOVO DBUSTVO: "M»dn»ro«na Ra stara", Htm. 406 v Bnffšln. V. T. Pri »topili ao: Jerty Ku»ti.', e. 34101, Bnti-»ta K ustij, e. 34102. Peter Maiehin, «. 4103, Katarina Knatit, e. .'4104. _— IZ URADA OL. rOEOTVBOA ;:*>1>B01A 7 'iiri H9BHBB9 lMi >W>fA #z6devl s.*tre Mafy rtiče drofttVt ije lia5i Iju- vetrinja^a in vsled tega «e jo ..... ^alo veliko plina v rftv^, ki ae ijVnoli ko so apustili olektriSni bk PO žicah napeljanih t rov. — Poklicali ao rešilno moštvo i/. Pfh*burgbu, Pa., ki je pričelo ta-kaj z refiiluim delom. Ker ao pa vi4 glavill hodniki zasuti, rešilno hdeh> 16 pogasi napreduje. I)o,,edaj MV ^obili samo tri ponesrečence. i?;«^talnik draitTa >6rt Frankfort, m. - Tukaj i mimo sedaj počitnice. Kako ttol-go bomo "praznovali", ne vem, ■i'' flii Krederirhetouru, 4tpv. ^6. brtsuai tleorge Puheh, e. 66846. Katarin« Vu-heh, e. 16666. Novo pri.tojlh Bu.lolj U Tmtnlh, e. 34046. Avnllehl Vrh, 4tev. 1»B. Ortaai Ohnr-lea NrivaaP. n. JNML • -M Xve»4a, *tev. S67. Nove prletonlit Ste-ve ftntenvieh, e. 34043. HlaUJ IFkrovkh, 64K Htu6en6eh, Itev 166. f»rt»ns John Mi aerieh. e .3661T. Nov^prlMopilt Anton Uhanri 6. 64046. |«rehrua <»ora, Ite* Crtsn »opet ■j*rejeti Anton linihar. ^ 316T3. Crtaat John t«anr. e. 647u|, Nnvo frt.topil: John ttrniV»*. . i 104%-. Piijnaanet. Mev. 666. Nevo p..--,-1 Krmah O-ep, a. 34047. John Petna, e. Buhl, Mev. 314. Noro pHttnnUi John Hettmovieh. e. 34660 hntou lilskar, e. «4061, ThouiB« Bukav.un, e, 3403: + HmMI as 69ovan, »t#r. 316. Nex» p.i • lupil; Joha Mnloverh, e. 340«t. . ™ * i Vl»n Velebitn, Mev. »6. IJlUlt Jnrs t Miehlgaai Mev. 136. frtaai t>e^e dn^evM, e. 30016. Novo priste^Ui Jo> Htlmne, «. «6666. Z »eph (»onileh. a. »4064. Nnpre.1««. Mb.«eake, 6»ev. 137 Crttue Vnlteh. Mev. »6T. črtani M. Oelovl.\ repel umrnktei Dnniea Mane. a. 16666, e, 31670. Marija »uteh. r. NMI.fVane*« Xal4ai ! Namr.lhi Bratje, štev. 310. Nnva pri-4*6, e, 16731, Joaiptnn Jereb, e. 6341 .topti: iltanhe Wateu*M. r. SIOU. lN*a«..juahn Jama. Mev. 13«. Crteut! flkrvenalin lf|n.hU6a. 6te*. m Nem Tnnjr Brnetnlla, e. 6a8lo. pf .»topili rinil Ifrihnr. a. 34636. . tufcnr, Mev. 166. Noro prUtopil: |>an Hiuarnien, štev. m Noro piiatnpilai Hlemherger. r. 33666. Mu Bn*U>h, e. 64667. ■Iv. *te» 141. Cv4anl eepet »prejellt. «lnv«a6hi Vrtnnr, Mev. 341. Ortnnt J ..Ha Upl^ ». 66*4, lOeepM Blrlr, r.|Mk Melho. I !■»«»* IBMMMB 17151 . BleveiMlia 6UML M»V 144. Nevnjatepil: I>au BahetJ, e. »403*. "Postojna" št. :M)8 HK^J j,, na , svoji zadnji rediti dtuitveni seji 10 sklenilo, da podpira vso tri intei-jatlvnv predloge clruštva "Fran- u eiaeo Ferrar" št. 131 8NPJ, nim-re, C: V tukajšnji navelbini smo naseljeni štirje Slovenci, ki smo pa vsi obsojeni- V peilarski stan. Alu» bi se kaka Woginja v,:kiWji Ha« hotela usmiliti, da W ji potožili, uaš,' križe in težaye, -bi t)ili zelo ve8e- 11. — Martin BftrtM. North bajšnjem i > a Društvo K. I i nosi" »t. 161 SNPJ v UL ae popolnoma strinja in piti iniciativni predlog / "Pranciaco HN W lotu tunik, bkojntk. (Društveni ^6t.) ' .J i#Hi^aM^flMH^ (Pe VMMMf JRfeM^j 16M4. l'ntrla M.« Valtar. ttlertnel |n Hrvati, «iev. pristajali Prter NMiaki, e Kanarček. Mev. 14«. Crtaa aepet »pen. 347. fHaaa: Vanja« Perhevtš, Mi lStetlah.S, e. 66666. Mi> Bebata, e. 6*666. Vintaikot V«Mf, Mev. 147. Crtaalt Xar|n Mvebn4e, Mev. »46. Nevu prieto. Je»i4 tuelU, e. IM66,JVneh Bh«On. e. [fOt Jeaeph Penh«, e V— 2?rtlaml. Mev. 16a!Vn»ai a* pel aprf>W4i: Hleve Mrune, a. «4666. Mite Mm Isnm rrtna: A4»« H*4- Jaeephl H060. J« Mr, 67116, Brvatahi BehM, Me«-. 364. Nevo ■■ < i, r. 31666. Mev. 663, teinm hM JU IIBIAMMMfiBH Mnv. §67. Nevo pet« Ol — Naaadnji .ednl najt ftenake podružnice It. 7 JHZ jr Mlo aklenjeno. da le prra pri-h.Mlujn seja ta organizacij* W šele meaeea aepteai)>ra in ne bm-»eea avkrnta. — Nadalje da iapla^a it blagajne zadnje vaaallee, ki korist sirot radu JRX v sklad aa vojne v stari doBMvitfl. » Toliko v po-jannilo onim Alanicam, ki se n udeležile zadnje neje — Thjntoa. Cbicago HI. ^ Glavna lotna seja "Slov. dranaltfnega w i WU preeej faaa sera naseljen tu kaj, n še seda j iUto H6Miliiti "levega krila", nobenega kluba, ampak vodijo samo propagando z neko platformo, da M pride "levo krilo" na povr*jc, ne bo niti delati trelMi. Razumno, da bi bil jas aam zadovoljen a tem. toda kaj nam koriati. ker a golo roko b« moremo podreti kameni-i«-«t«Mkp OBIBimi napadi igM Inimi argumenti, ne bomo prišli do kounfcnaga zaključka. «Mdnj pripovetlujejo, da "denno krilo" 4» sedaj kot je vedno aa-govarjalo današnji družabni si-toda na vprašanje, kje so dokaai, ao ae potuhnili in niso mogli nareatl nikak dakaaev in prepričan mm. da ga tudi ne bodo. Oni, ki ao ae za feaa vojne odeva* li a nekakim plaičem. aednj hodi Jo okrog v ovčji obleki In pripoved u je ja neke vrate romanc. In fteveda tudi sedaj ae najde nekaj tehkoverntk in na duhu omejenih r'b, ki jtra verjamejo. Nekate-lju.lje so na slušen i ta Uke vrate reklamo, toda jas nem jim po- ril. da iz te moke ue bo kruha ikj vaakdo pomisli, koliko je delovalo "denno krilo" stranke »>• vuaki stavki najaibo tovarni ikib delavcev ali ue rudarjev in •6 j« vedno Wi»0 za dela\*nke pravice In vaakem slučaju. fiS .Inj pa pričnejo untanavljati "le vo krila" in pripovedovati neka- j 2 ■sT^-m premogorovu delamo komaj tri vdaah, štiri dni na te-dtn. Delo je zelo elabo. dker k strop v rovu «elo slab; poleg tega pa še toliko voda v rovu da bi «e Slovtk lahko okopal.— 17. julija t. 1. je tukajšnje dru-Štvo priredilo vesctico ki je zelt dobro izpadla. Prinesla . je ('rhitoga dobička $86.70. - Moja najlepia hvala vsem rojakom, ki so se udeležili te veselice in »a ta način pripomogli do boljšega vspeha. Posebno ae zahvalim članom društva št. 400 SNPJ, ki so se udeležili te veaeliee v tako o bHnem številu.— Po veselju pride žalost, pravi pregovor. Tako se je tudi tuknj pripetilo. Ko so se ljudje vračali b veselice, ao se nekateri posluil-li automobilov. Šoft-r nekega avtomobila je pa na ovinku zavoall pod eeato in pri tem ao dobile štiri osobe tako težke poškodbe, da so j Hi morali odpeljati v boluišni-eo v New Kenington. Upam. da bodo k malo okrevali. — ♦ k Komaj smo to neerečo nekoliko pozabili, že pride vest o drugi nesreči, da se je namreč pripetila enem rovu v Renlon, Pa. ima-strelba, ki je zahtevala devet tr retrti uri zjutraj 1». julija t. i ftest oaeb ao menda ic dobili, tri je ao pa le v rovu. Slovenca nI bi« tt ^o Urnega v rovuv ko ne ja ra«-strelba palpetilt I ogledujo^to krasno naravo. Colo-rado Bprings je obdan okrog iu okrog z visokimi gorami in cela okolica je zelo krasim. Toda pozimi je pa ta kraj kot izumrl iu popolnoma zapuščen: HiA<. HO pra. zne in okna z^-bita. Toda $edej poleti je pa tukaj toliko ljudstva, da primanjkujejo at*novanjs Nekoliko višje od tega kopališča so pa zlati rudniki ali tako zvani Cripple Creek, nižj^ao pa topilnice za zlato rudo. Tukaj je sedaj vposlenih le okrog tristo dela ve« \ Obiskal «cm tudi okolico Triu i-(lata, kjer ji* vse polno nfclih prt-mogarskih naselbin. Tukaj so v nekaterih rovih par dni stavkali in kot so mi pripovedovali radi nekega premogarja, ki ni hotsl pristopit i v premegarsko organ i zacijo in raditega so organizirani delavci ostali lepo doma, in je hodil na delo edini ta ncunijski delavec, Tu se je pa knuilo poalovil od tukuj. V splošnem so pa v tej okoliei še dosti dobro dela.— V Pueblo, €olo., je po špdnji stavki vse mirno. Zadnje Čase se je več veljakov izselilo iz takozva-nega "Orova", kjer ao Slpvenei naseljeni, drugam, kar ne dela nobene časti. Slovenski pregovor pravi, svoji k svojim. Posebno ne dela to nobene easti onemu, ki i- ke romane, katere smo mi že zdavnaj pozabili. — An. Mravlje. -— /. Plaaaant Valloy, Pa. — V tukajšnji bližnji okolici so^ štirje premo^orovi, ki JfcfBtujejo štiri in včasih pa le tri dni v tednu. Polog tega je pa Se draginja tako neznoana, da se priprost delavec s sedanjim zashcžkom- v resnici ko maj preživi, posebno če ima še družino. In kdo je temu vzrok, da smo na vseh koncih in krajih izkoriščani! Ali ne samsko smo vedno glasovali za one kandidate, katere ao priporočali in post*vili naši uajzagrizenejli nasprotniki T Da, rojak-delavee premisli to, potom se pa potrkaj na prsa. — Toda upam, da so se že odprle mar sikateremu zaslepljencu oči in da je izpregleda! in da bo dobro premislil, komu «l)o oddal na volilni dan svoj , Jj- • Akoravno je tukaj mala naselbina, kljub temu ne zaostajamo za drugimi kolikor se tiče napredka. Dokaz temu je, da smo ua zadnji društveni seji nabrali v kampanjski sklad aocijaliatične stran-kč precej lepo vsoto. Priepeval je sleherni rojak po evoji najboljši moči. Kajti Zavedajo ae, da je mogoče le z glasovnico v rbki izboljšati tiLŽni položaj delavstva — 'Apeliram na .rojake, da prispe- ma ta pregovor pri svoji baranti- ii vedno na ieziku. In ta N. N. tudi zelo rad zabavlja Črcz delavce, češ, prevzetni so in nočejo poslušati kompanije in toži, koljko mu je zadnja stavka škodovala. Toda ne pomisli, da ima za svoje odjemalce samo delavce in ee delav- Ije vu njega. Poleg tega pa ta 'rojak' zelo rad tudi zabavlja čm sloveneke napredne liste,— fe ^ V državi Colorado je vsakovrstna klima: Mraz, vročina in zmerna klima. V nekaterih krajih tie poleti prav prijetno bivati, v drugih je pa zopet prava pasja vročina. — Ko sem se poslavljal od Colorado sem imel na vlaku zelo prijet-uo druUbo. namreč slovenako pevsko društvo 'Prešeren' v Puefolo.i c napravilo izlet v Denver, o. — Matija Pogor»lec.4^H mmtjm Lorain, 0. Prihodnja redna seja ''.Slovenskega državljanskega političnega kluba" se vrši prihodnjo sdlboto, 31. julija t. 1. v na-va^riftl pmtorih, pri rojaku Alois Virantu, 1700 Olttbc in 28. cesta. Pričetek seje toeno ob sedmi uri zVečer,- tu- Slehernega rojaka veže dolžnost, da postane državljan Zdr. držav, da se podučimo o temeljnili dolžnostih in pravicah te držalo in da znamo porafbitl pravice, katere nam daje uatava Zdr. držav, t. j. da 6c udeležujemo slehrnili volitev. Radi tega poživljam vse rojaka, brez ozira ali imate že državljanske papirje alt še ne. da |j so Udeležite te seje vsi brez izjeme. Na teh sejah dobi vsakdo pojasnilo na kakoiT&nosikoli vprašanje. Vsakdo naj pride toeno na to sejo in ne kot jc že navada, pol ure 6li na še celo uro pozneje kot je določeno. — Frank JBrtto podpredsednik; Lotile PrezelJ, » pisnikai — Ohicago, HI. — Cenjeni urednik. — Kdo ue grt$ rad v tej vročini v lepo proato naravo, da se navžijc svežega Zraka in si pokrc-pi svoje zdravje? S temi vrsticami je nifznanfl Zakrajik v svoji "Kdinosti" svoj "izlet" 6h 'piknik' združenih čikaških društev v korist o8loV8kemu, patdou, orlovskemu skladu, v Maksov, i" parku v Cicaro, 111. Poleg velike-H ŠC net malih i ga oglaaa je bilo »e pet maliii o-glesov v isti številki Kdinoati za ta -____— izlet, vle ja ne bi druitva in roja- tev. Razstrelba se jo pripetila t» 1a prearii t« lope prilike, de V § pota — Minulo je že preeej časa. ko eeni poslal moj aadnji dopis. Poročal nem is Colorado, katero sem zapuatil v panje vročih dneh v začetku julija meneča. Čudna je debla Colorado t V hribih večni aiteg in led. i« človek lahko s eno roko pol>ira ene« in x njim teši željo, z drugo roko pa trga lepocveteče cvetke, ki pokrivajo okolico. Tako sem delal na kralju vedi hribov Pike flpirkc, katerega nem obiskal, ko sem se nahajal v Colorado Hpringn. Lep iaprehod je bil na to goro. Vae le-o.* urejeno in nkorn vnaka skala ima kako posebno zanimivo sgodo vinsko ime. Ob kraj pota se vzdi-gujejo pona|M jelke, ki takore kol poživljajo popotnika, da naj m 1 pokrepijo zdravje in da se anebgo srbrnih dolarjev v prid njegove čukarije, ki ni nič drugega kot nekaka monarhistična predatraža Črnih Jurijev. Poleg tega je č. frančiškan v privatnih piamih agitiršl pn društvih, da se poluoltcvilno udelci« jo tega čukarskega piknika in tudi s prižnice je zagrozil, da fc i« Chicage. ako se ljudje poln« številno ne udeležijo tega fclcte 1 In vklji^> nic'*ov*m T lom in "hi>o pn»simo vae zeyedn' eiknškc Slovence, da vsi pridno « git i rajo. do bomo imeli lep« lelbo ter pokažemo, de smo rtv-dni Hlovcnci in da liulMmo staro domovino'!, vkljub njeg«^ grožnji n "kancelna." da V*«"? šila in kopita in gir iz Chieage.'' ne bo vrt natlačeno |>olu. je ws udeležba občinstva »krajuo 'n'^" TKN', to ne pravi, da je bilo ** pikniku vsega skupaj a pevci, rer kvenimi oe^kami, godci IB V* | ' f.g ■■■■■■■ •' reei in i*govqri Valed ten ae zahvalim vsem ro. __jakom, ki ao se udeležili te«a pik, nika. Posebno lepa hvala Planota tega društva za krasim darila. k| so prinesla ae javni dražbi precej dohodkov druitveni blagajni. — Dohodki piknika: Dohodki javn« draHbe $70.95; dohodki jest vin $186.00. Stroiki $101 ^vTClitJ preostanek piknika $154.00 -B. Frank Arhar. 1 > : f* ' ti iterskipu 38 oseb. Čudno kaj nef V phicagu ja en kup katoliških drušUV in če bi prišlo samo. najpopularnejše dru-šivo K. Si 3. na Zatrajškov piknik, bila bi že vdelefba mnogo brojna. Vdeležbe pa le ni bilo, da bil baje pikuik "ad. / ,, . k a.skih društfcV, ki fitejejo najmanj kakih pv tisoč člgn*v. Članstvo združenih društev je pokazalo »vojo "zavednoat," na kafcre je Sakrojšek apeliral in ta tO Mili udeležil^piknika, ker vaak l . staja ZaknjM čim dalje Imlj iu>| popularen v slovenski fari, da so ga že vsi alti ter komaj čakajo, rta jo odrine nazaj v avstrijski dom. In izvajamo iz tega ? Za-krajški čaka polom, ako ne odri-ne kmalu. Ljudstvo res Se zahaja v cerkve iz vernosti, ampak odločno protestira proti njegovemu po <*etju, proti njegovi politiki, ki je zgrešena. Ljudje šepetajo med sočlovek lahko opazi, kako so ljfti t svojim Župnikom jem v božjem hramu za jo, za katerega ic*oplcta| boj p rt*?. Neljubi tiskarski škrat nam je »pnovno napravil dye neljubi napaki v pondeljkovi Številki.— Pr* vo tiskovno napako je napravil n* prvi strani 1. kolona v naato. vti: Pravilno bi se moralo glasiti Kršitev ineddrfevoa pogodbe....." in ne "Kršitev naddržav- Hk". — In drugo napako j<-napravil na Pretj? strani, tltoit no. Pravilno bi m moralo glasiti "To bi ne bUa prva, p* (odi ne tadnja ualnga, ki..,, in ne "To bi ne hila prva, pa tudi ne zadnja, ki. . .'»Toliko v pojasnilo.— Ji Uiu-F- Sii Železniški eno izdal čo lestvica ih uslulpfl tinvimvU' Ohicago, XH. -Ji Zvezni državni železniški delavski odbor je obdr-žaval svojo konferenco v>Chie4fU, na kateri je razpravljal o nesporazuma med železniškimi ualuž benei in železniškimi družbami. Ta nesporazum, o katerem je že- jo bi«, ki bo neusmiljeno padal po " ™rr*™ml 3 K»UI— njegovem hrbtu. 5 lewli4W delavsk» <>#»* ' Vse Zakrajškovo napenjanje ne pomaga nič in kolikor bolj se bo peujal, toliko slabše zanj. Med svojimi tovariši nima niti enega odkritega prijatelja in sedaj so mu pa še društva začela kazati hr bet Vse k*že, da ljudstvo v Chica-*o res postaja zavadno in da nič več ne zaupa Zakrajfiku in njegovi politiki, in to je dobro znamenji*. Kdor tega ne verjame naj " cirkve in se razgo-ki kar prižem «*>- tudi Zakrajiek neti in da je sedaj namoči, ja zbere velik o, da m na ta na-r so kapitalisti organizirani v - jih političnih strankah, tako ' morali biti tudi mi delavci. Za i lnvee ni prostora v velemc ičanskft političnih strankah in kakor velepodjetniki nočejo ni-če*ap slišati o delavskih polit ič nih strHiikah, tako bi tudi mi ne «meli ničesar slišati o velemeifan nkih političnih strankah. Slovenci pregovor pravi: "(lospod / Kospodom, delavec s delavcem." Apeliram še enkrat na vw tu-! "jinje jugoslovanske delavce, "'h ležite ae te nstanovn« seje. i• fintopito k slov. soe. klubu' -Justin Eajae, Attaašelj zi*oljšanje plač. Generalni žrlez-niaki Ravnatelj je odrekel vaako rn z motri vanje v tej zadevi m doni je pomoč tudi pri pmWJuiku in sioer vsled tega, ker a* je doba zvezne državne kontrole žslesnie hliiala avojemu koncu. Predsed-u.ik se je pa vendar 13. februarja odločil, da bg vporabil ves avoj vpliv, da se ta zadeva reši mirnim potom in da bp kongres imenoval posebno komisijo, ki naj m ha v i s to zadevo. 28. februarja 1920 so prešle šelezuice v privatno last in glasom predloge, po kateri so pw»-Sle železnice iz državne kontrole, je bil tudi imenovan ŠelezniŠki lelavski odbor, ki naj rešuje vse sporne točke med železniškimi u hlužbenci in železniškimi družba mi. Oten 301 Bseh-Cummiiiaove predloge se glaai, da naj s«' vst« sporne zadeve rešijo na konferenci, na katero naj pošljejo svoja zastopnike uslužbenci iu železniške družbe. Na MUgestijo predsednika se je ta konferenca ohdrži^ vala od 10. marea pa do 1. aprila in glavna zadeva te konference je bila zadeva glede primernega povišanja plač iu zboljšanje de lovnih razmer. Toda ua ti konferenci se zastopniki obojih stranic cev • oziruia na pl$č« v drug>t» iu»iu>uijnk in s ozittun aa draginjo vseh livljenskih potrebščin Htleč pod Bprmalo iu da so usluš-benei upravičeni do po\1šanja plačel > Ameriško ljudstva šal v- iu mora imeti redni železniški promčt in tudi želi, da so železniški uslu* benei ^prsvi^ni do ^fatiMflM kplae, da zamors vestno in dobro opravljati svojo s1»šIk>. Delšve«. kj^ni pošteno plačan za svoje de lo, ne ho nikdar vfšll vestno »vojo službo in ako ŠelezniŠki uslužbenci ne bodo dobili primerno plačo, tudi železniški obrat ne bo reden. Vsled tega upa železniški delavski odbor, da bo to poviša« nje plač, katero i? priznal ta odbor. zadovoljivo in da bodo železniški uslužbenci posvetili vn svoje moči železniškemu obratu in o. Hravljsli svojo službo kolikor jim h<» lr mogoče. O preureditvi splošnih delovnih rtzmer železniških uslužbencev pa odbur setlaj ui razpravljal in tudi ne podal nobenih hjav airporo-čil. ker je bilo večje važnosti določitve plač, kar no tudi uslužben-«i želeli* da se ta stvar hajprvo ♦eši. tem Ik> razpravljal In po =F= klerikalcev. t dne 17. avguita v podlistku tele niso mogli zediniti. Tako se jo .IT' »» " vsa stvar zavlačevala. f ^ v bUlnjl bo* Vsled tega so postajali železni-m:#iluŽbenci vedno bolj nezadovoljni in cena živi jonskim ipv-trehščiuam ap pi,czal? vodno v^e in železniški uslužbenci so glede plač v drugih industrijah,^ ozadju. Kljub temu je ostala ve- lika večina železniških us^ufUcn-cev v službi> so požrtvovalno vršili trsAsportno služlio ter Jokali, kcdsj da bodo pričele pada ti eene življenakim potreliščinam, kaj bp storil generalni železniški ravnatelj, kaj bo storil kongres, sklepov konference iu imenova nje posebnega železniškega delsv-skega odbors in sklepov tega od bora. Preteklo je že 18 mesecev, odkar so železničarji predložili svoje zahteve za povfŠA jT izboljšanje delovnih raz tega vzroka podaja ta žele delavski' odbor 'tdlok, jS . 7 I javen 6d prvega maja 1920 inCfefc vse uslužbence, ki so blU v, sliT'" prvega iHaja In so Še in za otrt! žcleztiišMp . 1916 v to svfho imenovani komi-Siji, kateri je načeloval takratni tajnik za notranje zadeve Lane, r'lkl naj vso zadevo prtiŠČe in naj predloži svoje poročilo In tudi priporočilo, v koliko naj se plsše želesnlškim uslužbencem zvišaj«. Na podlagi tega priporočila je generalni Železniški ravnatelj po-višal plačo železniškim uslužbencem in sicer onim, ki so prejemali manj kot $250 mesečne plače, sorazmerno ju sicer do najviAjegs Braddoek, Pa, — Tukaj živimo v pravih vieeh in garamo kot »uule, da se preŽivimo v čaan se-•lanje velike draginje. Plače se veliko preasajhne, posebno Še zs I nižinske očete. "SUP zneska 43 odstotkov, ne pa onim, ki so preje ms li M9 dolarjev aJJ več. Pri tem ss je vpoštenslo to, da so se živila podražila in da o-nI, ki itobhra najmanjšo plačo, m o-ra nomTi nnJ^erJo povišanje in fini. ki dobiva vsliko plačo, ne more zahtevati posebno veliko povl* šsnje pla#e. Toda od tega čass so se pa po- naj sc zholjša celoten Železniški obrat, vpošteval t\idi MVp^^re-me. katero'bo moralo lju prenašati vsled podrsžltve niških pristojbin. Ta odbor pl mo gel izdelati posebne formule, ki naj bi odgovarjala pravilnemu in primernemu povišanju plsš, k<;r to je vse le stvar prhvilne raz sodbe, česar je pri tem nčtaogoče. ker nekatera stvari niso blls dovolj pojssnjenc. \ Oni, ki bodo smatrsll to povi dočnostt. vVvTT ~ *Ta odbor je pjrept-ičan, da bo-do Želeauiškc drušbe takoj pričelo z delfin in izplačale zaostalo mezdo .Umetniškim uslužbe^iceiu iu da ne liaenepot rebuega »a vlače v s nin. H mW'C Umi/, 'd* <.w i- :: Po odloku ;katerega je isdsl še-lezu iski^Hclavskl »dbor, ddbijo pisarnlAl ushiŠbenei »a Železniških postajah povišano plačo naj manj 6 centov in največ 13 egntov na uro. Prošni delavci, delavci pri Železniških zgradbah in na Vsdtji delavci ki ao vposlenl pri popravi šelesnlšJciJt prog, dobijo porišabo pUčo najmanj H oentov in pol in največ J5 c«itov na uro. Uslužbenci v železniških delavni dobijo ppvilano plačo najmanj 5 oent^v^^jveč. 13 centov na uro. Brso]*ynt tn telefonski u-lostajni načelniki mm a^MIRfiiftM^p!« »ojavnogs obra plačo najmi nflfi urq« i 10 Kt vlsklh ,*entov na iMtrfcAi niki na. tovornih viških dobijo po-višan<|pl#čo euilolar 40 centov močmm55Jr tovrjkUi kolodvorih ^csntov vposlenl Tukajšnji podporno draštvo Napredni »ovener' št. 300 9*> - - . . ■•-t ie priredilo K. julija pllraik ua prišle pa^lstl. m Wezn*šklu«lnl I "iiia Mlaseti^ vi farmi. M k ' ^ VS* ozirih izpadel a^jlcJnevno prHM^ili svojo zaht,vo za števajo splošno naraščanje di* ginje zivljenskib Dotrdišeln ,jn plače, kakršiifr dobivajo drlaKm-vpoaleni v drugih Industrijah Železniški delavski odbor * proučil vse predložene zadeve, zaslišal vse stranke, zastopnike posameznih kategorij, vpoštevn plače uslužbencev v Irnaih industrijah za isto delo, v pošte val cene življenskim potrebščina^ * raznih krajih Zdr. držav, vpošt*-, val je tudi veliko odgovornost, katero imajd nekateri IJMpU uslužbenci, vpošteval tudi žlvljeu-sko varnost ns železnicah In pro-nsšel tudi, da so se aorazmerno v vseh držsvsh Tnije podraMt živ. I jMittke pol t-elmčiue leta 1944 več kot sa sto odstotkov In da nc plač« železniškim uslužbencem niso nikakor za toliko * povišale, da bi bile pa lati višini s oziro® na eene življenakih potrebščin Jc ta 1914. Ta odbor je bil pa na zelo težkem stališču določiti aa p<.m. mezne kat< teorij* želesniŠklh U^ službene*v plačo, ker razmera v eni državi niso iste kot pa v dr* & Toda d«l'M'll jo pa aa splošno in na to način nekako izenačil plačo, da odgovarjajo pravičnosti. Odbor se jo odločil, ds ho «lo ločil plačo, ki bo odgovsrjala življenakim potrebam% hi do bodo družine šeiezniških naložbene« \ človeškemu življenju primerno Živele in da bodo otroei dobili primerno izobrazbo. Ta' odbor je mnenja, da noben raand ijud^t va v Ur. državah ne sme uživati ko kih privllegii. ampak (te m> v* upravičeni do enakega Življenj« Odbor je prišel 4« p* pričanja. da so plače lelazniikHi ■ M • JL dobi ua ui ro/.n M Izvon kolodvoril, dobUo pločo po kolodvoru In po-Močniki $5.04 m dan. r JT*lušbeuci na ossbnih vlakih izvzemši strojnikov, kurjače v in pomočnikov dobfjo povišano plačo za 30 dolsrjev ns mesee. V službene! na tovornih vlakih li-vzemši strojnikov, kurjače v in pomočnikov dobijo povišano pl* čo $1.04 na ds». Uslužbenci i»-strojnJkov, kurjačsv In Ikov ns tovornih kolo« I>mgf iMstOtškf nalnžbenei. katerih kategorijo ae ne mor* isree-no Speciffoirati. uamree rasni nad zomikl. dob.jo povišano plačo povišanje plače je veljavno ml I. maja 1990. hi pri tem povišanju so prizodetl vsi železniški u-slušbenei. ki so bili v službi 1 mo ja aH po bfll gdtibenl pbmik točke, ki nostanejo tega odloba tn kaieW ae morejo rešiti rastopnlkl pOMmez-o/h železniških dsušb ki matnpnl •j-ni>t»/ neov, se morajo prollo JU.I ____-ifll II^^ J« In I lil II ^11 ,111 Ml I IPHWIIWm>> ~ 1 mtM.^ > - DAJ MOČI..... V . Daj moči nam, ljubi Bog . . . Dleti ljubo Avatrijo vso naokrog! Mogočno vae sovražnike v gnati, Oelemu svetu pokazati, Kdinost naših »veznih dot K ... Hpomin potomcem bomo zapustili, Ako bodo tudi oni v altt— W Rekli bodo: Pradedi naši' Junaki so res, hrabri, močni Avstrijo ljubo, vero, in ndli doiu ohranili!. . ■"•lovsnec ' s dne 17. avgusU 191«, jo pisal y uvodnem svojom : ^ VAi 0K4UR ■Očeta imamo. . . Očetov riun praznujemo .. . Ljubezen je moč na, ljubezen je sita, ki svet pro» msgs. Močnejša kot aovraštvo, silnejša kot arnrt je ljubesen. /Jv Ijenski čar te ljubezni ogrevt danes vsa srt^a naše šlruo državo. Avstrija je nepremagljiva, ker i* ma svojo silo sama v sebi, ker ni ulkak tak državno pravni meha nizem, ampak ima svoje korenine v ljudskih sreih. Neka skrivnost na moralna sila živi v tej državi, •ter so zasidrane njene korenine v vsakem teh milijonov ljudskih rn. , , Vse Slovenske lju:htvo, polno vdanosti in ljubezni do Najvišjega prestola ta dsn po navija prisego zvestobe svojemu Vladarju, k , Slovenc<< stoji junaško In ae nc da ukloniti niti strahu, niti dvo mu, trdno prepričan, da je na menjeno od božje previdnosti, da bo fclovenski rod do konca dui močno zasidran v državi nsšsga Očets I, . . / - , Zato ss združuje ves slovenski narod z navdušenjem klicu t Bog živi našega oesarjst I v • »jv d - c''-"Slovonso" i dna 94. novom-bra 191«» prinaša tal* odlomek j|mi' ^m «A Ji sSasJŠAaoaAmMa govora f žeji uaaainega onoora kranjskega a dno 98. novembra i-HUmJiki i SIJOVKHNA žalna HEJ A DR «RLtNB(fA CmfiHA . Jn ko prisegamo Njoga oe|. In kr. Veličanstvu ucslotrijtvo zvestobo in u4anost kranjske \\>J-vodlne, sc dvigs proti nsbu nala vroča molltsv, naj Vsegamogočttl nskloni >alomii ljubljenemu vla< dar ju v najobllnsji meri svojo milost, avojo pomoč ln ovoj bloga-slov l J Njcga o. in kr. ApostoUko Veličanstvo, nsŠ presvstli cesar Iti amo jo sklenili po avoji avobodni odločitvi, b|U ia to tem tfdavjša in ve-k ovit a, ker jo iaraa naše lastne prost eevuJ je Zato ps smo tudi I r-tUio odločili, da vae s vojn duiornb iu utaterijalne moči zaatavimo v U namen, da oe okrnjeno ohranimo, kar smo Skupaj a brati Hrbl iu Hrvati imena sami zgradili; zato je naš slovenski narod, če tudi. po številu uajmanjši Izmed treh enakovrednih ln enakopravnih hratov, pripravljen, s vsemi sila-' mi braniti ta najdragocenejši zaklad »rdsj ln vsekdar in proti VfcakomajpT V Imenu tega slovenskega na-roda. v imenu tudi našlli, neo-d rešenih bratov, ki so in ostane- * jo integralen del našega naroda, telesa in ki ne bomo nikdar pozabili nanje, kličem Njegovemu Ve-llčanstvu1 presvetlemu kralju Pc-trn I. iu Njega Kraljevski Vino- 4 kosti nsšentu presvetlemu prestolonasledniku- regentu Aleksandru trikratni šiviol krsnjski vojvods Karel I. - žl-vijol Živijo t živijo I - (Navdu šenl Žlvijo-klici in pritrjevanje.) Lsta 1990. ALKKHANDKB, HII«, Vtlhnila danes gorjs so uskdanja lo radostno i|ea žarfio povsod: Slovenija Tvoja se Tsbi poklanja, simbolu svobode se klsnjs naš Wffi i rod. , Poklanjamo v dar TI vaa srca ve -Ji u poklanjamo v dar TI • najgloblje , v; •, p7V/m,> , ti. \gfctje. TI, naših pravic prehrsbri brani- -IS - junak uaš, iz suženjstva osvobo iS^m^m^i t *i\ r -v • »M rn^r ! -/im- ■ s dna 37 junija 1990. poroča ob JHliki prihoda ■ li » V|»ttbllano, da jo dr, Brsjc ? imenu rtovon-skogt ljudstva 1» daOslno jHB aa.ilovenijo odgovoru ia naon-lov siaVMgnu govor siooeca , tm KMAVmrA VU0K09TI 'Pred 1000 loti so si naši prode-dl Izbrali zadujegs knera svojega rodto, prod BO0 leti ss £ na Oo. apoav« ukem polju VOtuli/il rad-u J Ikra t po našem starem alovsn-skem običaju korantanski vojvo-dO. Danea p.i«dr«\lja Hlo v »Miljo v svoji sredi sopet svojega narodnega kneza, ki gs jo sprejela s vsem v danili razmerah mogočnim zunanjim si jo jem, gotovo po i vsem 'md» prekipevajočim navdušenjem, s vse tisto odkrito prisrčnostjo, ml*iio hvaležnostjo In globokim spoštovsajem, ki ga je zmožen narod, ki po tlaočfot« fwm robatvu prvikrat «»p*t po /dravlja sNnbol aroje svobode in svojega odrešrnjs Noš* saaje so izp^ilnjene. Ka* bor fsnlk« is pepela ss je dvignila 4f rasvalin svetovnega požars sls t a svoboda ob združenju s brati Mrbi Injprotl pod vodstvom jonoške narodgr dlnaMm Ksrsd-JordJiHčev Bell je rozpro* stri svoja amsgosiovns krila nad troedlnbo narodom, ki v ji državni edinotvsnoslj vi« Vse živi in vse se giblje. . Arthur SHabans. (loiipodiČns Kdith Allan Iz Los Angelesa mi piše, <»e ml jo znano, da j« bilo pred kratkim odkrito, da tudi žslezo, trda skala ln steklo živi, da vse živi iu vso se giblje. Nihče na svetu nI še oksaktno povedal, kaj jo llvljcnjc, vemo pa, da je gibanje pnvsgd. Novld-ni molekuli, atomi in elektroni, is katerih jo sest a vi jei'kos železa. se gibljejo a strašno hitrostjo. Hmstramo, da je žeclso trdo, tods atomi v koau telesa ao proporčno s svojimi preresl tsko oddaljeni dnk od d vugega kakor je zemlja od solnos. K drugimi besedami je naš solačni sistem ravno tako 4,sgoščen" kot arsberna žlica. Primerna definieijn bi bila: Življenje js prostovoljno gibanje, matsrija je pa neprostovoljno gl- Hlshorni atom v materiji vsega vsrmirjs je v nsprestsnem iflbs-njU.^v-N.;; 2% lnterosantno je, kako ae ljudje zgnimajo za taka vpraianja iu V Ičejo konstruktivna pojasnila. iJiordano Bruno, ki je bil prsd 8fl0 loti sešgan na grmadi v Rimu, «e je tudi telo zanimal sa študije o življenju, materiji in gibanju. 8e predno je (IsHlco rabil «voj teloskop, je Bruno že plssl 0 "množini svetov" reko«, da vsaka svosda js solnos okrog katerega se *u£sjo nevidni planst- ' • i' ' *Žjgj -t »runo — čigsr glavni zločin v očsh tistih, ki so gs sešgall, j# hila njegovs trditev, da so polsf nsša zemljo še drugI svstovi, ki so mords obljudeni ~ je Izjavil, da jO vos vsemi r duša, ki llvi v vSfch stvareh, In materi js js mati in grob oblik. Njegovo mnenje js bi* lo. da vsrmlrsks duša In vseml^ ska materija tvorita Boga. 1 Mož ss js rodil prcsgodsj In po-vsdal je preveč — in zato nt fiu no, ds je bil acžgsu na grmadi, ko ga niso mogli drugače prisiliti, ds bi hM mol m, i , Bruno js bil pogumen Šlovok, Ko so mu nssusnlli strašno smrt' no obsodbo, da lio sežgan na gr» madi, jo rekslt "Mi sr ml, da ste vi bolj v strahu, ki ma obsojate na smrt, kakor sem jas, ki eprej-mem vašo obnodbo,M Ko je plamen spremenil njegovi. t. lo r Oglje, so rekli njegovi rsbljl in ".»IntktVfdi zdajltl o* poj si t Ude svetove, o katerih si toliko govorili" III «0, ds Je a njim vred zgorela ns grmadi tudi njegovs teorija in da soe tem dokasall, ds Js semlja arodOče vsega in do s« S svcedami vred auše rt-krog zemlja. ao se. Ilrunovs ideja In ae razvijala ln danes oaoiodaikl njegovih aodnl-kov prisnsvajo, da no mor« bHI drapla^' 2 ■ -opomba uredništva (liordono Bruno Js bil sešgan ns armadi no nkez katoliške i«*rkve. ki Je v sn dajem veku s ognjem, msšsm lit rieUeami pobijals nook, da «r zemlja vrti okrog aolnea. kakor pobija danea nauk msvoja, da ae J* ftovek razvil ia aišjlb vrni. V srednjem veko Je hila katoliška seiiet atogošiia velesila, sat« Je Isbko isvrševala teror nod I Jud mj. ki so se preilrznill misliti drugače: dooes sevads nima vel liste moči. sate po pobija novo reo-nW z lažtnl |h Msmsboranj^rn. Toda kakor je lola v arednjem veka.) PEOSVETA Največja slovenska zlatarska trgovina. Dolgoulii zujcc se je odcUhnil, ko se je po vi p« l na zadnje krake in iua grmo opazoval lovca, ki je savil v drugo »mer. V znJ|i gvojje velike sadovoljnosti je udaril psrkrst ob tla, zavil o*i in sladko esnjsl naprej o livadah v nebeškem raju._ —^ Nekak podoben duševni velikan »i je privottil Ktbina Krista na tiati trenutek, ko je vedel, da Rt hi u Kristan odhaja v domovino in tu u ne bo mogel osebno odgo varjati na njegov sarkastični napad. Nekaj podanega bi se la-h ko pričakovalo od kakega paglavca z repkom na zadnjem koncu hlač, ki • fračo strelja k-r.h plota na mimoidoče potnike, ampak v*« drugo je, kadar se loti Inke taktika "inteligenten" u-rudnik lista, ki je glasilo velike podporne organizacije. In da bo javnost vedela, kako j< razkorajšil urednik Glasila K. H. K. J. in "popravil" Kristana, ponatisnemo njegov popoJen duševni produkt. Evo g<: "KTIIIN KRIHTAN ODPOTU-JK V STARO DOMOVINO. — Davno, že davno amo M tal i v nekaterih slovenskih listih, da je bil Ktbiu Kristan voditelj ameriških rlovenskih socialistov pozvsn po svojih sodrugih v staro domovino, kjer ga ^ nujno potrebujejo, menda kot svojega ministra, ali narodnega poslanca. "Sodrug" K. hi bil sicer rad iel, pa ni model, ker mu jugoslovanski poslanik v Waskingtonu ni hotel icdaii potnega I lata. državni tajnik pa še manj, ker g, K. ni ameriiki dr fsvljan. ' l€f "Ta teden — h pojde vse pogreti — (Opomba pisca: Pa menda ga niste zopet ovadilif) bo g. Etbin Kristan rea odpotoval V Jugoslavijo' kot zastopnik Jug. Be-puh). ftlruienja. Njemu naklonjeni Usti pile jo, da bo g. K. v Jugoslaviji nadaljeval veliko delo sa resnitoo i svobodo in demokracijo jugoslovanskega naroda? Pred par dnsvi je "sodrug" K.jhtjcI hrzojsvko is Ljubljane, ds no sedaj brez ovire dobil pot-tii list pri poslaniitvu Kraljestva H II. 8. — grelna Jugoslavija! Tvoj narodni odreienik jo le na potrt— f£ *jfej*% % ■ 'K j'" ? Koliko denarja J. R. Z. nesp g. K. i/saho aa uvedbo resnidne svobode v Jugoslaviji, ne vemo. Njegov tovsrift Zsleznlk je dobil $1500, — Gotovo pa no bo iel breg nie, naj je g. K, vlekel kot k* J. R. 'A. $50.00 na teden zato, da te je krat na teden aa eno uro »glasil v glavuemn uradu J. R. 25.: Morda ga je pa J. R. Z. imenovalo glavnim "managarjem" Blazni-kovu tiskarne v Ljubljani, katero so ljuhljaneki oociaJisti, rase kupili z denarjem J. R. Z. T Oood hy M r. K . I (O. Zupan, ni treba, ds kale!a svojo ufienost v angleščini, ker danes le vsak "grki-hom ve, da se "gud hajM pile "Oood bye", pa nfe drugače) — Ameriiki Blovetvni! Ne plakajte, In m« jokajte preve* vsled ta ve-iikanakc izgube!" Na tsk "kolegijaien" nalin se je pozdravil urednik Glaaila K. 8, K. J. od urednika Proletarea. . t Za danes odgovorimo asm o en stavek, to je na tistega, kjer pra* vi; 44(lotovo pa ne bo Iel brea fvtf, saj jr g. K. (Kristan) vlekel kot "lef" J. li. Z. 150,00 na teden aa-to, da se je 3 krat na teden sa uro ajrtoll v glavnem uradu J, R, Z,' llm. to je pa ros nekaj, kar vle. le pri rsznHt demagogih, smpak kdor pozna rmoftnoatl K! bi na Kri-s! sns ne \n islunil koliko ur je, delal na dan, ampak kaj je sto. ril. Mr. Zupan in vol tiati, ki so mu pomogli »kovati njegov "pozdrav" hi tedaj le lahko vedeti, da te Kthin Kristan izdelal v eni uri take dokumente za katere hI potrebovala vsa amerilka du-hovAlins a avojimi uredniki vred celo leto. ds hi jih skupaj smali> la, i »s je 6c vpralanje, kak hi bil njihov dtriUVni proizvod In le primerjate pltfe nekaterih ak> venakih duhovnikov, ki Kriatanu v inteligenei ne selejo niti do llenkov. a plalo, ki jo je prejemal KrUian. vam ho prav gotovo odleglo *Amerlkanec pravi: "I am not psid for wfcst I do, bu! for srhat I KJ#OW. FRANK CERNE, 6033 ST. CLAIR A VEL, CLEVELAND, O, Zvez, broške, sspeataiee, diamantne protone In tavattrje, i POPRAVLJAMO: ure in drugo zlatnino po niskl PODRUŽNICA COLUMBIA GRAMOFONOV in gramofonakih plošč. Slovanskih In dragih. Prodajamo na lahka i •eCna odplatila. Pilite po eeirfk, kateri oe Vosa polije »roaplaliiu, pa osebno vprašajte aa eane p redno dragod knpfto. Najboljša Um«- Najslšjo —o. 2146-40-80 BI«« I.iood Ave., Cbleago, Miooie. Ml tiskamo v slovenskem^ hrvaška«, slovaškem, češkem, poljskem, kakor tudi v angleškem in nemškem jeziku. Naša posebnoot so tisko-rine aa društvo in trgovee.-."PB08VETAM oo tiska v naši tiskani . pozivi ,. poživlja «o na sestanek vse on* SLOVENCE in HBVATE mesta Ohicaga in okolice, l^ateri so poslali blago in drugo vrednosti ter, bokse* v staro domovino potom tvrdke \ ali zastopništva JOHN ZVETIMA is Ohioaga, 111. Sestanek le vrli v nedel jo dne 15. av-pfuzta t. I ob 1 uri popoldne v dvorani Hrvatski Narodni Sokol Dom., 1008 8, Racine Ave., Ohi-oago, HI. — Za sklicevalni odbor Mrs. K. -vn^" * '7 vwwwwvvwwvwwwvwww^ je dane* eno glavnih vMMnnj pri nakupu mdflke oprave. Naša prodajalna je mana, da d lahko kupit« lepe obleke, spodnjega perila, prazmških in delovnih šrajc, kravat ter sploh vseh moiki&po-trebščin po primerno nizkih cenah to s pre- naročnino- na "Pro- obleke 6205 St Clair Avew, City, Orient IVO, katero šl k dobro In to fttmiiiiiiiiiituitnimfuiiiiui 3 M MUftk« dol* I* t 1334 W. 18th St« CHICAGO, ILL. Naznanila, ?tbila k xak?aie. IZ STAREGA KRAJA ie prišlo ie mnogo oaeb, katerim aem jas isdelal prošnjo t katerih Jim ie bilo mogoit dobit, potrebno dovoljenja SO v Ameriko. Kdor šoli potlati ivojcem v stari domovini tsk poj 00 saupno obrne no mene in jas mu bodem ssdovo pov< dil. TUDI V VSEH DRUGIH NOTARSKIH ZADEVAH, V AMERIKI AU V STARK M KRAJU, oo poalušujte moji Delo povoljno, eono nisko. ANTON ZBASNIK, javni noter, v o ipTl^D ia'm o n«tev«no, kar i suma m dnevne« reda Veš rolo teftnlh tAfh m reHtl ia volitve odhnr nikov na laptsaoiaos »eete v gl. od bani »NI»J. — Kdor tsmed llanov t ae udeleU te eaja, ko kaaaevoa po p«a* vitth. (»vneti ao Mina bolniki in ool, k\ »m »J« k »ko inredno v»lne opesvilo. 1 t delelite te val te eaie, da ae »m po-■neje kakega aepoireonega kriti Lorain. O. •< Opoaarjaai thrae d m štva "BM" k 17 AICPJ, da aa uda-I rit je v kolikor aiagole velikem fttevi la prikošnja redae dmltveae oeje 1. avgueta. kar ao a« doevaa« rodu volitve • ».Utoni i k«t\ itn 11 |>v m 9n fin mr^tn v gl. odfcora HHIM. - O »brlel KUntr tajalk. hlimli, MoaA — MaaaaaJam Ma M d mit v« ••P«*oje»" a »» »K-PJ, do Jo bil na Mdojl redni eejl togo droštvn »«vo||aa «*e drafttveal pi^d Mdaik In aloer bmt Pmnk H»r.»i(. ker Jo preJAvjl oipoteval la te aonelM «e dok le »I i priletna lemka sa lak* ka hišna dela In da pasi na ntro> ke. Ha«'a po dogovom. Za na*lalj> na pojaonila ae obrnite ooebno a* 11 pUmrno na apiavmiHvo "ho-■vate." Wt i. E. DWYER, ZOBOZDRAVNIK, 288 - 1.1 Ave., Wk. tMtoo msm • Am 18 la eJ t 4m i