PoStnIna plačana v gotovini.
Stanovsko in strokovno glasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani.
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se plačuje naprej. — Oglasi po dogovoru.
Rokopise na uredništvo „Poštnega glasnika“ v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. — Rokopisi se ne vračajo.
Letnik VI.	V Ljubljani, dne 1. maja 1926.	9. številka.
V nedeljo, dne 2. maja ob dveh popoldne vsi v Ljubljano v Mestni dom na občni zbor Zveze!
Pokažimo pred zunaniimi gosti našo složnost in zavednost. Pride predsednik Saveza iz Beograda in tovariši in tovarišice iz 'Zagreba, Splita, Novega Sada in iz vseh večjih krajev Slovenije. Zato naj poseti letošnji- občni zbor vsak poštni na-meščenec(ka), komur le dopušča služba. Oni z dežele imajo ugodne vlakovne zveze: vsi vlaki prihajajo v Ljubljano at pol 14. do pol 15. ure, če pojdejo s postaje naravnost v Mestni dom (velika dvorana v /. nadstropju), bodo ravno prav prišli. Kdor bo moral oditi že zvečer nazaj, ima zopet zvezo na vse strani, kajti zborovanje bo končano pred 18. uro.
Da proslavimo našo letošnjo stanovsko manifestacijo, se bo vršil po zborovanju ob osmih zvečer v veliki dvorani Kazine (Zvezda) zabavni družabni večer s petjem, godbo in plesom. Tu bo imel vsakdo priliko videti, slišati in spoznati predstavnike poštnih organizacij iz drugih pokrajin ter poglobiti znanje z domačimi tovariši. Stroške prireditve nosi organizacija.
Od članov in članic zavisi, ali bo naše zborovanje in zabava častno ali ne. Zato nuj se udeleže vsi obeh prireditev v čim večjem številu. Podeželski tovariši(ce) naj si urede tako, da bodo mogli vsaj nekateri ostati tudi zvečer na komer zu. Ti naj se zglase takoj ob prihodu pri predsedniku, da rezervira zanje mesto pri glavni mizi večerje.
Spored občnega zbora je objavljen v zadnji številki »Poštnega glasnika«. Najvažnejša točka bo reorganizacija Zveze, uresničenje našega dolgoletnega ideala. Zato je dolžnost vsakega člana Zveze poštnih organizacij, da se udeleži tega občnega zbora! Pristop je dovoljen tudi članom ostalih poštnih organizacij.
Zveza, poštnih organizacij.
RADIO
POTREBŠČINE V NA3BOUŠI KVALITETI VAM DOBAVL3A TVRDKA
FRANC BAR
PISALNI STROJI
Ljubliana, Cankarjevo nabrežje 5, tel. 407
OGLEJTE Sl IZBRANO ZALOGO I
Novice.
Generalni direktor v Ljubljani. — Proslava odlikovanja našega direktorja. — Pripravniški izpiti. — Naši tečaji in II. kategorija. — Odpravniško vprašanje. — Napredovanja. — Službena obleka. — Nočnine in tantieme. — Provizionisti. — Drobiž.
Novic je za poln list. Žal, da moramo zaradi pomanjkanja prostora vsako točko le prav kratko omeniti. Pojdimo po vrstnem redu, kakor je zgoraj označeno!
V pondeljek 19. aprila je prišel v Ljubljano naš vrhovni strokovni šef, g. generalni direktor Štefan Dekanic. Njegov namen je bilo nadzorovanje ravnateljstva, glavni pa, da izroči kot zastopnik ministra našemu direktorju red sv. Save 111. razreda. Skromna pa prisrčna ceremonija izročitve odlikovanja se je izvršila v prezidialni dvorani ravnateljstva, kjer se je zbralo direkcijsko osobje in šefi ljubljanskih pošt. Generalni direktor je slavji delo našega direktorja, za katero mu je podelilo Ni. Vel. kralj visoko odliko, naglašal pa je, da ne velja to odlikovanje samo direktorju, nego vsem ptt. nameščencem ljubljanske direkcije, ki ga v njegovem trudu in stremljenju podpira tako uspešno, da je bila in je ljubljanska direkcija od vseh najvzor-nejša. Naš direktor g. Alojzij Gregorič se je prisrčno zahvalil, istotako poudarjajoč hvaležnost in priznanje podrejenemu osobju. Pozval je vse navzoče, da so zaklicali našemu vrhovnemu gospodu in kralju, Njegovemu Veličanstvu, trikratno »Slavo«.
Zvečer se je vršil v restavraciji Zvezda na čast obema direktorjema banket, katerega se je udeležilo po večini direkcijsko urad-ništvo. Iz napitnic in aklamacij se je zrcalila genljiva priljubljenost, ki jo uživa naš gosp. direktor med podrejenimi uslužbenci. Napol oficialna prireditev se je razvila v prisrčno, neprisiljeno zabavo, ki ostane tako slavljencem kakor slaviteljem v lepem spominu.
Gosp. gen. direktor, znan strokovnjak, je razložil naslednjega dne sedanji položaj o vseh važnejših zadevah, ki zadevajo poštne nameščence. Te informacije hočemo po gornjem redu na kratko tu podati:
Pripravniški izpiti za 11. kategorijo se ne bodo polagali več samo v Beogradu, nego tudi v Zagrebu, Splitu in L j u b-Ijani. Oni pripravniki II. kat., ki so imeli pred prevedbo na novi uradniški zakon uradniški čin (poštarji V. ali VI. razr., ozir. pt. činovniki VIL r.), in pa oni, ki so imeli dne
1.	septembra 1923 že 3 leta vštevne službe, so pri polaganju izpita oproščeni iz predmetov skupine B in C. To se pravi, tem pripravnikom ne bo treba polagati izpita o pošti, brzojavu, telefonu in inženirsko - tehničnem delu, nego samo iz naslednjih predmetov: ustava, zakon o centr. drž upravi, zakon o glavni kontroli, zakon o obči upravi,
uradniški zakon, uredba o razvrščanju ptt. osobja, zakon o taksah, kazenski zakonik, važnejši ralzpisi in naredbe iz Vesnikov, zakon o drž. računovodstvu, pravilnik o poslovanju z denarjem, sestavljanje mesečnih računov, navadno knjigovodstvo, inventarji, zakon o davkih in navodila za shranjevanje rezervnih blagajniških ključev. Doslej je bilo določenih 45 predmetov, zdaj jih ostane samo še 17. Tisti pripravniki, ki nimajo v preved-benem dekretu 3 let, bodo morali polagati izpit iz vseli štirih skupin (gl. Vesnik 14/1924 in »Poštni glasnik« 19/1924). Jasno je, da je tako razlikovanje med pripravniki, ki imajo enake in iste tečaje in izpite, krivično, kajti pri polaganju strokovnih izpitov ne bi smela biti osnova starost, nego strokovna prediz-obrazba, ki je vsaj glede naših pripravnikov pri vseh enaka. Organizacija bo skušala raztegniti to ugodnost na vse pripravnike II. kategorije, ki imajo pt. šolo in ki so bili že pred 1, nov. 1923 v poštni službi. — Zveza je intervenirala pri gosp. direktorju, da se takoj začne z izpiti za pripravnike III. kategorije. Predmeti, iz katerih morajo delati pripravniki 111. kategorije izpit, so navedeni v členu 4, specificirani pa v čl. 8 pravilnika o polaganju drž. strokovnih izpitov (glej Vesnik iz 1. 1924, stran 430 do 434). Z ozirom na to, da se pri nas uradniki 111. kat. ne uporabljajo na takih mestih, kakeršna so zanje določena po uredbi o razvrščanju ptt. osobja, ampak se porabljajo čedalje bolj v prometni službi, se bo pravilnik o njihovih izpitih še izprcmenil, tako namreč, da bodo morali polagati izpit tudi iz poštne in brzojavne službe. — Zvaničniki so vobče oproščeni izpita za prehod iz pripravljalne v pomožno skupino, vendar pa bodo morali delati ta izpit nadziratelji, tt. linij in pomožni kondukterji. Predmeti,' iz katerih morajo polagati izpit, so našteti v gori navedenem Vesniku.
S členom 248 finančnega zakona je za-sigurana II. kategorija vsem onim. ki imajo oficiantski izpit, torej tudi tistim, ki so bili prej odpravniki ali reducirani, pa so bili po uveljavljenju uradniškega zakona zopet sprejeti v poštno službo. In to ne glede na to. ali so bili že koj pri postavitvi uvrščeni v 111. kategorijo ali pa jih je potisnila tjakaj kesneje glavna kontrola, odnosno drž. svet. Prizadeti naj napravijo na direkcijo ne-kolkovano (utemeljujoč s čl. 128 uradn. zak.) prošnjo, v kateri naj prosijo na osnovi čl. 248 finančnega zakona za 1. 1926 za postavitev v II. kategorijo. Ta odredba pa ne velja tudi za nazaj, zato bodo morali — kakor danes izgleda — plačevati prizadeti uslužbenci še nadalje mesečne zneske kot vračilo razlike na prejemkih med 11. in III. kat. za čas od ponovne postavitve pa do nazadovanja v lil. kategorijo. Nam se zdi. da ta odredba ne samo, da ni pravična, ampak tudi. da ni pravilna. Zato bi bilo morda koristno, ako
izzove kdo v tem pogledu odločitev državnega sveta.
Kako se je rešilo odpravniško vprašanje, smo razložili že v zadnji številki »Poštnega glasnika.« Jasno je, da mnogi z novim pravilnikom niso zadovoljni: nekateri se čudijo, zakaj velja za našo direkcijo ta pravilnik šele s 1. majem, dočim velja za nekatere direkcije že od 1. aprila; drugi protestirajo proti temu, da se jemlje za podlago razdelitve promet iz 1. 1923; tretji so udarjeni z odvzetjem rodbinskih doklad; četrte skrbi, kaj bo z njimi in njihovimi poštami, ki so danes 11. razreda, pa imajo manj ko 15.000 enot. Tem odgovarjam po vrsti takole: odpravniki zagrebške, sarajevske In novosadske direkcije so bili že doslej pravi pogodbeni poštarji, katerih razmerje do poštne uprave je bilo v glavnem že doslej tako, kakor bo po novem pravilniku, dočim se vprašanje naših odpravnikov ne more kar čez noč likvidirati. Zato je hvalevredno od uprave, da je vsaj glavno, to je materialno stran naših poslovačev rešila že s 1. majem, kajti formalno bo izveden pravilnik šele polagoma j tekom enega leta. Da se jemlje za podlago uvrstitve pogodbenih pošt v razrede in stopnje število enot iz 1. 1923, je vzrok ta, ker se je delal osnutek tega pravilnika že 1. 1924. Če je kdo pri tem prizadet, naj mu bo v tolažbo to, da bo trajalo to razmerje samo
8	mesecev. S 1. januarjem 1927 pa bodo pogodbene pošte itak zopet na novo regulirane po stanju delovnih enot iz leta 1925 in 1926. Tisti, ki imajo večjo rodbino, so res prizadeti in nekateri ne pridobe nič, ker ne bodo dobivali ne za ženo in ne za otroke nikakršne doklade. To je hudo, toda v smislu čl. 130 uradniškega zakona gredo vsi prejemki samo kontraktualnemu uslužbencu, ne glede na njegovo rodbinsko stanje. Ti naj si skušajo svoj položaj izboljšati na ta način, da prosijo za pogodbene poštarje 1. razreda, kjer bodo imeli 1200—1400 Din mesečnih dohodkov. Likvidacija sedanjih pošt 11/2, ki nimajo več ko 15.000 enot, se izvrši šele po prihodnji regulaciji. to je začetkom 1. 1927. Oni poštarji, ki vedo, da ne bodo tega števila dosegli, naj že prej prosijo za razpisane večje pošte ali naj pa prosijo za upokojitev. Vendar eno leto so še sigurni na svojem sedanjem mestu.
Zveza je prosila, da se stavijo tekom maja novi predlogi za napredovanja v skupine, upoštevajoč zakonito izenačenje vseh pt. uradnikov 11. kategorije. Posredovala je tudi za napredovanje uradnikov 111. kategorije in zvaničnikov ter služiteljev. Glede teh zadnjih je ministrstvo odločilo, da se vrši napredovanje po določilih čl. 231 uradniškega zakona, to se pravi, da so v
1.	skupini oni zvaničniki, ki imajo najmanj 15 let, v 2. skupini pa oni, ki imajo najmanj
9	službenih let. toda z omejitvijo, da ne sme biti v 1. skupini več ko šestina in v 2. skupini ne več ko tretjina veh zvaničnikov. Slu-žitelji pa se uvrste v 1. skupino oni, ki imajo najmanj 15 službenih let, vendar jih ne sme biti več ko ena tretjina vseh služiteljev v 1. skupini. Iz tega sledi, da sc more izvršiti v naši direkciji napredovanje nižjih uslužbencev le v prav majhni meri, zlasti so izključeni za enkrat zvaničniki.
Službena obleka se bo delala po direkcijah. Posamezne tvrdke bo direkcija pozvala, da ponudijo svoje nabave, najugodnejši ponudniki bodo dobili v izdelavo služ-*beno obleko in čevlje za nižje uslužbence naše direkcije. S tem se ne bo izboljšala samo izdelava, nego sigurno bodo uslužbenci s pravilnikom priznano obleko tudi bolj v redu prejemali.
Nov pravilnik o nočnina h je izšel, velja pa za enkrat samo za januar 1926. Za ostale mesece bo se prišel, vsekakor pa
upamo, da z istimi postavkami. Nočnina se ne odmerja več po noči, ampak po nočnih urah. Nočni čas se šteje od 20. do 6. ure. Pri stalnih poštah znaša nočnina za uradnike
II.	kat. po 90 par, za uradnike III. kat. po 80 par, za zvaničnike in služitelje pa po 60 par na uro. Pri ambulantnih poštah pa znaša nočnina za II. kat. po 1'50 Din, za
III.	kat. po 1'20 Din, za zvaničnike in služitelje pa po 1 Din na uro. Predlog za izplačevanje t a n t i e m pa čaka na odobrenje pri finančnem odboru.
Najbednejšim od vseh pošnih nameščencev, to je p r o v i z i o n i r a n c e m , ki so dobivali doslej z dokladami vred po 10 do 12 dinarjev mesečne provizije, se je tudi položaj znatno izboljšal. Odslej bodo prejemali provizioniranci (upokojeni poštni sli) po 310 Din, vdove po 180 Din, za vsakega rodbinskega člana pa po 60 Din na mesec. Kakor so te številke nizke, vendar pomenijo
relativno velikansko povišanje njihovih prejemkov.
Poštno in brz. šolo, ki je zdaj za vso državo samo v Beogradu, nameravajo premestiti v Zagreb. Sprejemali se bodo samo svršeni maturanti, torej ne več s 6 gimnazijami. Učni program se bo izpremenil, izboljšal, in sicer tako, da se bo delila dvoletna poštna šola na eno leto teoretičnega pouka in na eno leto praktičnega vežbanja pri pošti. — Za kandidate 111. kategorije se bodo ustanovili na sedežu posameznih direkcij tečaji, da bodo mogli uradniki 111. kat. opravljati vse panoge poštne službe. — Zal, pa ni za enkrat nikakega izgleda, da bi se odprla 1. skupina II. kategorije. Ministrstvo namerava to ozko določilo razširiti le v toliko, da bi določilo še nekatere največje pošte v državi kot »izvzete stanice«. V Sloveniji bi prišla pri tem resno v poštev samo pošta Maribor 2.
1. M.
Prijavljanje rodbinskih članov.
Vzlic neštetim odlokom in okrožnicam in objavi v »Poštnem glasniku« se ponavljajo nerednosti glede pravočasne prijave ob iz-premembi rodbinskih članov (za nakazilo oz. za ustavitev letnih ali mesečnih rodbinskih doklad). Zaradi zaključka dvanajstin in sprejetja rednega proračuna 1. aprila t. 1. je morala direkcija uslužbencem, ki niso zaradi malomarnosti pravočasno prijavili izpre-membe svojih rodbinskih članov, naenkrat odtegniti preveč prejete rodbinske doklade (500 do 900 Din). Po 3 letih, kar je vstopil v veljavo novi zakon o uradnikih in uredba o drag. dokladah, ne opravičuje neznanje zakona ali uredbe nobenega uslužbenca, pač pa je to žalostno dejstvo ne samo za podrejeno osobje, ampak tudi za nekatere starešine pošt; po členu 25 uredbe o draginjskih dokladah pa je tako opuščanje prijav celo kaznivo. •
Da ne bo toliko nepotrebnega pisanja in da no-bo imel računsko-kontrolni odsek toliko nepotrebnega preračunjavanja zneskov (včasih za vse leto nazaj), hočemo opozoriti uslužbence — zvaničnike in služitelje — kakor tudi nekatere starešine pošt na sledeče:
Vsako izpremembo rodbinskih članov mora uslužbenec javiti svojemu starešini pravočasno ter mu predložiti potrebne listine (rojstni list, poročni list, mrliški list, izpričevalo o bolovanju itd.) in novo prijavo, v kateri je izprememba že upoštevana, torej z navedbo vseh članov, ki ostanejo po izpre-membi in za katere zahteva uslužbenec rodbinsko doklado. Ženski uslužbenci, ki se po-roče, morajo priložiti tudi domovnico svojega moža o državljanstvu SHS. (Glej okrožnico štev. 36.058/24 od 21. X. 1924, zadnji odstavek.) Uslužbenec ali uslužbenka, ki se poroči z državnim uslužbencem ali uslužbenko, naj v poročilu točno navede kategorijo, skupino, zvanje in službeni kraj moža oziroma žene.
V prijavah za prejem rodbinskih doklad naj se vpiše v razpredelek a) samo ime žene oziroma otrok (Franja, Ivan); v razpredelku b) se vpiše poklic (žena, hodi v šolo, dijak, vajenec obrti itd.); v razpredelku c) naj se prepišejo podatki iz rojstnega lista, in sicer dan, mesec in leto; v razpredelek d) je vpisati, ali so otroci zakonski ali pozakonjeni, nezakonskim in adoptiranim otrokom ne pripada rodbinska doklada; v razpredelek e) je vpisati zaslužek oziroma znesek štipendije.
Večina uslužbencev ne uvažuje uredbe o draginjskih dokladah, člen 10. točke a, b in
c. ki so najvažnejše, ter ne prijavljajo dospele starosti 16. leta svojih otrok. Vsak uslužbenec je dolžan prijaviti izpremembo rodbinskih članov. Prijaviti je treba, če je otrok dovršil 16. leto starosti; če nadaljuje redno šolanje, je priložiti poročilu potrdilo šolske oblasti. V tem slučaju pripada uslužbencu za otroka polna draginjska doklada, t. j. po čl. 41 in 42 uradniškega zakona (960 dinarjev letno in 70 dinarjev rpesečno, skupaj 150 dinarjev mesečno), a največ do 23. leta starosti. Ce pa otrok, ki dovrši 16. leto starosti, ne hodi več v šolo (je doma brez službe, ali se uči obrti), je treba to v poročilu točno navesti ter predložiti učno pogodbo mojstra. V prvem kakor v drugem primeru, če otrok dopolni 16. leto starosti, mora predložiti uslužbenec poročilu rojstni list in novo prijavo, v kateri mora izpremembo točno označiti (glej razpredelek 6 prijave). Polno» letnost otroka se računa od' 21. leta.
Da bo direkcija uslužbencu, ki bo doklado neupravičeno prejemal s tem, da ni iz-premembe pravočasno prijavil, preveč prejeti znesek na rodbinskih dokladah naenkrat odtegnila, je samo ob sebi umevno in pravilno. Sploh naj osobje upošteva, da imamo sedaj redni proračun, vsled česar sc z nakazili ne bo več segalo nazaj za mesece in mesece. Zato bo vsak uslužbenec, ki bo prepozno prijavil izpremembo svojih rodbinskih članov, oškodovan.
Da bodo imeli uslužbenci pregled o svojih pravicah in dolžnostih pri prejemanju rodbinskih doklad, podajamo nekaj izvlečkov iz zakona o uradnikih in iz uredbe o draginjskih dokladah, po katerih naj sc uslužbenci pri prijavljanju izprememb rodbinskih članov ravnajo.
Člen 41 zakona: Doklada za otroka znaša do polnih 6 let 360 Din, do 12 let 600 Din, nadalje pa 960 Din na leto.
Člen 42 zakona: Doklada za otroke pripada vsem državnim uslužbencem enako, za vsakega otroka, rojenega v zakonitem zakonu ali pozakonjenega, če se ne vzdržuje otrok iz lastne imovine ali iz osebnega dela.
DA, DA.
OgMBMEŠAVmB JU VRLO FIHEl
Namakaj z „Žensko hvalo“ — peri z „Jelenjim milom“!
To najbolj obvaruje perilo, ki se brez truda popolnoma očisti.
SCHiCHTOV NAČIN PRANJA
Pravica do doklade prestane, ko postane otrok polnoleten, pa tudi prej, če preneha potreba, da ga roditelj vzdržuje. Če se otrok drž. uslužbenca redno šola ali če odslužuje redni rok pri vojski, ima ob dokazu uspešnega učenja ali ob dokazu vojaške službe ; pravico, da se mu daje doklada tudi po polnoletnosti, toda najdalje do dovršenega 23. leta starosti. Za polnoletnega otroka, ki je telesno ali duševno nesposoben za pridobivanje in nima druge vzdrževalnine. pristoja doklada, dokler traja ta nesposobnost.
Člen 8 uredbe o draginjskili dokladah: Rodbinske draginjske doklade so neglede na krajevni draginjski razred za vse državne uslužbence enake ter še odrejajo z nastopnimi mesečnimi zneski: a) kot doklada za ženo po j 150 Din mesečno, b) za vsakega otroka, v i zakonitem zakonu rojenega ali pozakonje-nega, po 150 Din na mesec skupaj, to se pravi, v tem znesku je zapopadena tudi doklada za otroke, določena v čl. 41 uradniškega zakona (glej čl. 41 zgoraj).
Člen 9 uredbe o drag. doki.: Rodbinska doklada za ženo ne pristoja 1. če je žena aktivna državna uslužbenka ali upokojenka,
2.	če ima žena toliko rednih dohodkov bodisi iz premične ali nepremične imovine, bodisi iz osebnega dela kakršnekoli vrste, da znašajo ti dohodki na mesec 200 Din ali več, 3. če sta šla zakonca narazen, neglede na to, ali je pravda o ločitvi zakona uvedena ali ne.
Člen 10 uredbe o draginjskili dokladah: Razlika med rodbinsko' doklado za otroke po uradniškem zakonu do skupnega zneska 150 dinarjev na mesec ne pristoji: 1. za otroka po dovršenem 16. letu starosti, 2. za otroka, ki vstopi v javno ali privatno službo z dohodki v denarju ali v naravi, če znašajo ti njegovi dohodki na mesec 200 Din ali več,
3.	za otroka, ki se oskrbuje brezplačno v javnem civilnem ali vojaškem dobrodelnem ali vzgojnem zavodu, če znaša ali presega vrednost tega vzdrževanja na mesec 200 Din,
4.	za otroka, ki ima šolsko ali naučno štipendijo, užitek iz kakršnegakoli fonda, podporo ali ustanovo na mesec 200 Din ali več,
5.	za otroka, ki vstopi v trgovino, v obrt ali podjetje kot učenec ali vajenec, pa ga vzdržuje delodajalec brez nagrade, 6. za otroka, ki se omoži ali oženi. 7. za otroka, ki ima lastno premično ali nepremično imovino, katere dohodki znašajo na mesec 200 Din ali več.
Izjemoma se priznava pravica do te razlike rodbinske doklade za otroka tudi po dovršenem 16. letu starosti: a) za hčer, ki gospodinji očetu, ki je vdovec, b) če je otrok duševno ali telesno trajno nesposoben za kakršnokoli delo ali pridobivanje, c) če otrok redno nadaljuje šolanje v državi ali v inozemstvu, ne da bi prekinjal potrebno kontinuiteto v šolanju, in sicer za čas šolanja, toda najdalje do dovršenega 23. leta starosti.
Nesposobnost za delo ali za pridobivanje se dokazuje z izpričevalom državnega ali občinskega zdravnika, obiskovanje šole pa z izpričevalom ali potrdilom šolskega obla-stva.
Člen 23 uredbe o draginjskili dokladah: Ker so draginjske doklade po tej odločbi ministrskega sveta odrejene v mesečnih zneskih in se izplačujejo začetkom vsakega meseca, se izpremembe tekom meseca ne jemljejo v poštev, ampak je odločilno vedno stanje vsakega 1. dne v mesecu, pri novo postavljenih uslužbencih pa onega dne, ko odidejo na službo ali vstopijo vanjo.
Člen 24 uredbe: Za prejemanje rodbinske drag. doklade za ženo in razlike med rodb. doklado za otroke, ki je določena v uradniškem zakonu do skupnega zneska 150 dinarjev na mesec, morajo državni uslužbenci pri blagajni, kjer dobivajo prejemke, izpol-
niti posebne prijave, ki jih predpiše minister za finance in s katerimi se ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji, ki so predpisani za upravičeno prejemanje teh doklad. Vsako iz-premembo po že predloženi prijavi mora uslužbenec takoj naznaniti dotični blagajni z novo prijavo. Blagajne, ki izplačujejo te doklade, imajo zaradi preizkušanja že predloženih prijav pravico in dolžnost, od časa do časa zahtevati od posameznih uslužbencev, da predlože nove prijave. Za dokaz, da so predložiteljeve navedbe resnične, služi jamstvo treh aktivnih državnih uslužbencev.
Člen 25 uredbe o draginjskili dokladah: Državni uslužbenec, o katerem se ugotovi, da je predložil neresnično prijavo za prejem rodb. doklad odrejenih z odločbo min. sveta,
Povsem isto velja za odjave. Pravilnik zahteva odjave ob nedeljah. Ker so ta dan popoldne male pošte zaprte, bi imelo to še smisel. Isto tako bi utegnilo imeti praktično vrednost, da se pošte v večjih krajih, kjer je n. pr. sedež okr. glavarstva itd., po delavnikih odjavijo po zaključku uradnih ur. Kakšen pomen pa ima odredba, katere v pravilniku ne najdem, da se morajo vse telegrafske postaje odjaviti ob 20. uri? Če je v večji tranzitni postaji res kaka brzojavka in jo takale mala postaja pri odjavi sprejme, kaj pa naj z njo naredi? Dostavi? Saj nima živega človeka pri roki. Brzojavka Ipži do drugega jutra. Ffekt je enak ničli, tista uboga para pa, ki itak nima leto in dan niti enega dne počitka, mora pozimi v snegu in blatu tavati vsak večer v urad, da vošči svojemu sotrpinu v tranzitni postaji lahko noč. če radi nezadostno urejenega prometa že mora biti odjava, naj bi bila ob sklepu službe, ne pa dve ali tri ure pozneje. Ja, pa bodo ob šestih zvečer pridrvele vse postaje naenkrat! Saj se da tudi to urediti. Naj bo določen red, bodisi po velikosti kraja ali na kak drug način. Lahko pa bi se vse take odjave opravile v desetih minutah, n. pr. z dobro organiziranim okrožnim klicem, s katerim bi se pridržale tiste postaje, za katere leže brzojavke. In na koncu koncev, vsaka postaja bi mnogo raje počakala do 1830 ali celo do I960, ko pa da mora hoditi dve uri pozneje zopet v urad.
Refren vsega, kar sem napisal je: moderniziranje.
Poštna uprava ne bi storila napačno, ako bi se s tem malo podrobneje pobavila. Dalo
ter da je doklade po tej uredbi neupravičeno prejel, izgubi za leto dni pravico do vseh rodbinskih doklad, odrejenih s to odločbo min. sveta. Razen tega se izroči tak državni uslužbenec disciplinskemu sodišču, obenem pa se kazensko obtoži zaradi prevare. Vse to velja tudi za poroke na njegovi prijavi.
Priporočamo vsem poštnim nameščencem, da ta določila prouče in da shranijo ,ta »Poštni glasnik«, marsikomu bo prej ali slej prav prišel. Vsak uslužbenec se mora zavedati, da nosi posledice napačnega poslovanja končno le on sam. Zlasti dobro morajo poznati te predpise predstojniki pošt, kajti njih dolžnost je, da pouče in opozore podrejeno osobje na pravilno prijavljanje in odjavljanje rodbinskih članov.
bi se to izvesti brez vsake pare stroškov. Predpise modernizirati menda ne bi bilo neizvedljivo delo. Modernizirali pa naj bi jih res' modernega duha in napredka prožeti praktiki. Starejši uradniki so sicer navadno zelo izkušeni, imajo pa ravno v naši stroki to napako, da so premalo gibčni, premalo dostopni za novotarije in da je v njih le preveč konzervativnega duha. To vidimo na vseh naših po prevratu nastalih pravilnikih, zakonih in predpisih. Da pa bi se pariralo vsako event. zagalopirarije reformatorjev predpisov, riaj bi se ti pred uveljavljenjem temeljito praktično preizkusili in šele takrat vpeljali, kadar so v njih event. hibe izravnane. Kakor hitro pa bi dobili tako modernizirani predpisi — gre predvsem za manipulativno službo, — svoj placet in bi se vpeljali, bi morala uprava z vsemi — magari drakoničnimi sredstvi skrbeti, da bi se dosledno izvajali.
Na aparate bi morala uprava polagati neprimerno večjo pažnjo, nego se polaga doslej. Izgovor: aparat ne gre, mora pri telegrafiji izginiti. Naš tehnični kader povsem zadostuje, da vzdržuje teh pet aparatov, ki jih imamo, vzdržuje pa naj jih resno.
In osobje? Osobjepav šolo! Ne za šolske klopi, kjer bi se jim razlagalo, koliko našitkov ima stara avstrijska poduradniška uniforma, kakor se je ljudem razlagalo v naših povojnih tečajih, marveč v praktično šolo.
Taka šola ne bi stala mnogo in kar bi se za njo potrošilo bi bila samo investicija, ki bi se v najkrajšem času bogato amortizirala. Telegrafirati ne bi bilo treba osobja mnogo učiti; dajanje, in sicer pravilno, mora priti samo po sebi. Učilo naj bi se osobje najprej jemati — na sluh. To naj bi bila osnova za vse drugo. Pri večjih postajah naj bi se uvedli taki tečaji, toda ne v pro-
Sfrokom del.
V. Kunst:	&rzo-ia¥.
(Konec.)
s t e m času o s o b j a. Če je delo v kaki postaji še tako intenzivno, so vedno mrtve ure, ob katerih delo pojenja. Ali pa naj se za to dobo piše osobju tisto uro manj službe
—	promet bo ravno tako slabo šel ko sedaj
—	lin si tako pridobljena ura uporabi za učenje. Da pa bi se osobje tudi zanimalo za priučenje jemanja na sluh, naj bi se perfektne delavce na posluh nagradilo s tantiemami. Pri tem ne bi državna blagajna prav nič trpela. Kot tantiema naj bi se dalo osobju, ki jemlje na sluh, to, kar prištedi na traku in barvi. To se more matematično ugotoviti in prepričan sem, da bi bila tantiema znatna. Predavalo naj bi se čitanje na sluh sistematično ter bi se po končanem študiju priredila konkurenca. Kdor bi se naučil zadostno za praktično uporabo (minimum tempo 100), temu bi se izdala priznanica, ki bi ga upravičevala do tantiem. Tako bi bil volk sit in koza cela. Telegrafistom, ki jemljo na sluh, bi se vsaj za prehod, da bi se stvar popularizirala. lahko dovolile še razne druge ugodnosti, seveda vse v okviru zakona in brez vsake škode za državo. Šele, ko bi bil pouk o jemanju na sluh končan, naj bi se pristopilo k dajanju. To( delo bi bilo sedaj lahko, ker proti svojini lastnim ušesom ne moreš dajati ter bi bilo treba le malo praktične vaje, da bi se tudi roka navadila.
Kaj pa osobje na deželi? Brez skrbi, saj se vedno menja in prej ali slej bi prišel vsak na vrsto, da se priuči jemanju na sluh.
To bi bil prvi del šole. Drugi del pa bi bili že modernizirani predpisi, in sicer vse praktično. Teorija je vedno meglena in, če se kdo predpise še tako na pamet naguli, mu vendar praktično ne pomagajo dosti, ker mu manjka rutina, da bi jih znal o pravem času u potrebiti.
Vsa ta reforma bi trajala kako leto, v skrajnem slučaju mogoče dve. Bilo bi sicer mnogo težav, toda teh se ne bi smeli strašiti, ker reforma je izvedljiva. Kadar pa bi bila izvedena, bi bil naš telegraf na tako visoki stopnji, da bi nas lahko drugi, mogoče modernejši narodi zavidali ter tudi oni prevzeli našo iniciativo'. Zakaj ne bi enkrat tudi drugi capljali za nami?
Mi Jugoslovani pa, katerim pripisujejo navadno le balkanske razmere, bi lahko uživali v svetu sloves, da imamo res brzo-jav.
Društvene objave.
ZAPISNIK
širše ođborove seje Zveze od 13. aprila 1926.
Sejo otvori m vodi predsednik pod naslednjim dnevnim redom: 1.) Poročilo predsednika. 2.) Občni zbor Zveze. 3.) Izprememba pravil 4.) Predlogi in vprašanja.
I.) Predsednik je sklical sestanek nekaterih funkcionarjev in delavcev v organizaciji, na katerem se je razpravljalo o izprememtoi pravil. Na ta sestanek je bil poklican tudi tov. Kunst iz Maribor»; odbor sklene, da se mu povrnejo potni stroški. Nato poroča, da se je udeležil v imenu Zveze skupščine zagrebške in splitske organizacije. (Poročilo o obeh skupščinah smo objavili v zadnji štev. Olasnika.) Predsednik ugotavlja, da je Organizacija ptt. nameščencev v celi državi moralno dokaj napredovala^ Vezi med1 nekaterimi organizacijami® so zelo tesne in prijateljske, kar tudi na Savez ugodno vpliva. Odbor odobri naknadno potovanje predsednika v Split na skupščino tamošnje organizacije. Istotako odobri potovanje tov. podpredsednika Grudna v Zagreb na skupščino nižjih poštnih uslužbencev.
Nadalje poroča predsednik, da je dosegla organizacija dva lepa uspeha: v čl. 248 novega finančnega zakona za proračunsko leto 1926/1927 so izenačeni vsi prejšnji poštni tečaji in izpiti s poštno šolo, ki je predpisana za 11. kategorijo naše stroke« in je tako dobila uradniška strokovna kva-
lifikacija zakonsko podlago. Drugi uspeh je rešitev odpravniškega vprašanja (o obojem smo poročali v zadnji štev. Glasnika). Napredovanja zvaničnikov in služiteljev so odvisna od kredita v finančnem proračunu, ki ga direkcija dosedaj še ni dobila, in pa od rešitve ministrstva, v kakšnem obsegu morejo ti napredovati.
.Moralna stran našega dela je torej razveseljiva, manj ugodna pa je finančna plat Zveze, ki je izgubila zaradi brezvestnosti nekaterih članov, ki so si nabavili na Zvezin kredit blago in oblačila, pa jih niso plačali. Večina teh dolgov, ki znašajo več ko 10.000 Din, je neizterljivih.
2.	) Odbor sklene, da se bo vršil občni zbor Zveze v nedeljo dne 2. maja t. 1. ob 14. uri v dvorani Mestnega doma. Zvečer priredi Zveza na čast zunanjim gostom komerz. Nato razpravlja odbor o predpripravah za občni zbor in votira za komerz 2000 Din. K temu znesku prispeva Sekcija ptč. čin. 2000 in Osred. društvo nižjih poštnih uslužbencev 1000 Din. Predsedstvu sc naroči, da vse potrebno ukrene.
3.	) Odbor sklene, da naj bi se na obč. zboru razpravljalo in glasovalo glede izpramtembe pravil samo v načelni debati, nova uprava Zveze pa naj bi oskrbela stilizacijo in izvedla reorganizacijo.
4.	) Predsednik je interveniral pri direkciji glede izplačila razlik za selska leta selskim slom. Direkcija izplačuje po razpoložljivem kreditu najprej razliko za vojaška leta, iz ostanka pa bo nakazala diference za selska leta. Ker pa je kredit premajhen, se bodo izplačevale te razlike po odstotkih.
Koncem seje poroča tov. blagajnik Martinšek o tekočih blagajniških poslih in o stanju blagajne, nakar zaključi predsednik sejo ob 22. uri 30 minut.
POŠTNI DOM.
Poštni nameščenci z dežele, tako uradniki kakor neuradniki, pridno podpisujejo pristopnice za zadrugo »Poštni dom«. Zlasti tov. upravniki in voditelji pošt marljivo sodelujejo pri tej akciji iu zbirajo s hvalevredno vnemo podpise. Mnogo tovarišev in tovarišic je podpisalo po 2, 3, 5, nekateri c dl o po 10 deležev,, ali pa; so darovali zadrugi obveznice 7% drž, posojila. Hvala vsem zavednim zbiralcem podpisov, tov. ambutancarjeirri za njihovo agitacijo ob priliki potovanj, kakor tudi darovalcem obveznic, katerih imena objavimo v našem listu.
Slabo pa so sc doslej odzvali ljubljanski in mariborski tovariši im tovarišice, zlasti nižji uslužbenci. Pričakujemo, da v stanovski zavesti in požrtvovalnosti ne bodo zaostali za tovariši na deželi in d!a bodo tudi ti storili svojo dolžnost.
Nekateri imajo pomisleke glede besedila na pristopnici. Zadruge spadajo pod nekakšno državno nadzorstvo, ki ščiti zadružnike in zadružno imovino s posebnim zadružnim zakonom. Ta zakon točno predpisuje stilizacijo pristopnih izjav k zadrugi, zato je besedilo na pristopnicah k zadrugi »Poštni doni« kar prepisano iz zadružnega zakona in je torej prav tak o, kakor pri vseh drugih za-drugah. Tudi pravila vsake zadruge so vezana na določbe zadružnega zakona. Zato naj sil ne dela glede tega nihče nepotrebnih skrbi in naj vsakdo brez strahu podpiše pristopno izjavo. Nobena akcija v zadrugi se ne more in se ne bo izvršila« dokler ni zasiguran absolutno varen uspeh. Na •riziko zadruga »Poštni dom,« ne bo ukrenila ničesar. Končno pa bodo imeli odločilno besedo pri vseh večjih in pomembnejših akcijah zadružniki sami in bodo torej oni sami gospodarji svojih deležev in zadružnega imetjai. Zato naj le brez bojazni podpiše delež vsak poštni nameščenec. Obroki na deleže se bodo začeli odtegovati najbrže šele s I. junijem t. 1. Ob tej priliki obveščamo vse tovariše in tovarišice, da znaša pristopnina za vsakega, zadružnika 10 Din (ne glede na število podpisanih deležev),*ki se bo odtegnila kot enajsti obrok. Oni, ki žele plačati cel delež takoj
Kupujte čevlje z znamko „PEKO", ker so najboljši, najelegantnejši in najcenejši.
in naenkrai, naj zahtevajo položnice, ki bodo že izpolnjene tako, da bo všteta v znesku že tudi pristopnina.
Pri tiskanju pristopnic se nam je primerila pomota in smo označili te pristopnice kot tiskovine, kar pa nj pravilno,, ker te pristopnice ne odgovarjajo predpisom! za tiskovine. Da ne bo imela zadruga prevelikih stroškov zaradi plačevanja port», naj vsakdo prečrta na naslovni strani pristopnice označbo »tiskovina« ter naj jo frank ir a kot pismo z 1 Din. Pri večjih poštah naj se podpisane pristopnice zbirajo in skupno odpošiljajo.
Deleže naj podpišejo tudi organizacije, ki so v prvi vrsti zainteresirane na dograditvi doma: dati morajo svojim članom dober vzgled in pobudo. Obenem pa naj vplivajo na svoje članstvo, da bo pristopalo k zadrugi. Odbori in zaupniki naj se lote takoj podrobne agitacije od člana do člana. Zavedni poštni nameščenci naj zbirajo ob posebnih prilikah, kakor na zabava,h, izletih, sestankih, v veseli družbi, ob godovamjih, porokali itd. kamne za »Poštni dom«. Le s podrobnim delom organizacij in zavednih posameznikov dosežemo svoj llepi cilj — poštni dom.
Pripravljalni odbor.
POZIV POSTNIM UPRAVNIKOM!
Po sklepu odborove seje od 18. aprila t. I. pozivamo vse člane »Društva poštnih upravnikov«, da, se vsi odzovejo pozivu za podpisovanje deležev za zgradbo Poštnega dorria. Naj ne bo nobenega našega člana, ki ne bi podpisal vsaj enega deleža, pričakujemo pa, da, podpiše večina njih po več deležev. Pa ne samo, da podpišejo sami čini več deležev, njihova dolžnost je temveč, da propagirajo živahno podpisovanje deležev tudi pri svojem prideljenem osobju. Le na ta način pridemo do svojega ideala — do poštnega doma, ki bo dom vseli poštnih nameščencev ljubljanske direkcije.	Društvo poštnih upravnikov.
SLUŽBENA OBLEKA.
»Osrednje društvo nižjih ptt. uslužbencev« je
predložilo poštni direkciji v Ljubljani tole spomenico:
Podpisano društvo je že opetovano predložilo spomenico in resolucije merodajnim činiteljem in narodnim poslancem, da bi se obleka in čevlji izdelovali v območju poedinih ptt. direkcij, kar je pa bilo zaradi raznih ovir in nerednega proračuna vedno, brezuspešno.
Društvo je trdno prepričano, da je edina možnost za redno izgotavljanje oblek in čevljev ta, da se prepusti izdelava poštnim direkcijam. S tem bi se dosegla razbremenitev centralnega magaetna ministrstva pošte in telegrafa, ker bi sc izdelava sorazmerno razdelila na poedine direkcije. Umevno je, da bi več podjetnikov-obrt-nikov obleko poprej izgotovilo, kakor en sam, kar hi bilo velikega pomena, kajti tako bi bila obleka pravočasno izgotovljena in uslužbencem razdeljena, pa tudi solidno izdelana. Vsega tega doslej ni bilo, zato so bile neprestane pritožbe in urgence od strani prizadetih uslužbencev iz vse države, tako proti neredni dobavi;, kakor proti slabi izdelavi.
Da je izdelava zelo pomanjkljiva, priznavajo tudi merodajni činitelji pri ministrstvu: priznavajo pa tudi to, da bi se s porazdelitvijo izdelave oblek in čevljev na posamezne ptt. direkcije do-'segla pravočasna razdelitev obleke med uslužbence. Izdelava bi pa v vsakem primeru bila boljša in solidnejša, obenem pa tudi1 cenejša.
Po sedanjem šablonskem načinu izdelave je 50% oblek izdelanih tako, da je uslužbenec, ki hoče biti čedno in dostojno oblečen, brez predelave ne more nositi. V nešteto slučajih se je pa tudi pripetilo, da je bila obleka radi. površne izdelave in premajhnega obsega sploh nerabna-Umevno je, da vodi tako površno postopanje v pogledu izdelave obleke nezadovoljstvo, med prizadetimi uslužbenci, kar bi lahko s predlaganim načinom popolnoma odpadlo.
V pravilniku o nošenju službene obleke se zahteva, da bodi poštni uslužbenec čedno oblečen.
ker je vedtvo v stiku z občinstvom. Nobene druge stroke uslužbenci nimajo z občinstvom toliko opravilai, kakor ravno poštni nameščenci, zato bi morali Mti v primeri z ostalimi najbolj solidno in čedno uniformirani. Vsega tega pa sedaj radi že zgoraj navedenih razlogov ni bilo.
Ob priliki uradniškega kongresa dne 14. in 15. februarja t. 1. v Beogradu so delegati več organizacij pri načelniku ekonom ne ga odelenja gospodu Rizniču, kakor tudi pri ministru gospodu dr. Šuperini v gornjem smislu ustmeno intervenirali in poudarjali, da naj blago dobavlja eko'-nomsko odelenje ministrstva, izdelava naj se pa poveri poštnim direkcijam, pod nadzorstvom komisije, sestoječe iz določnega števila uradnikov, zvaničnikoV in služiteljev, katerih naloga bi bila nadzorovati, da se obleka v resnici izdela tako, da bo odgovarjala' svojemu namenu in potrebam uslužbencev. Gospod minister sam, kakor tudi načelnik ekonomskega odelenja gospod Riznič, sta iz javila, da nimata proti naši zahtevi ničesar, temveč, da naše predloge v polni meri uvažujeta.
Iz zgoraj navedenega je razvidno, da je položaj za dosego izdelave oblek po' posameznih ptt. direkcijah ugoden. In da započeta akcija zopet ne pride na mrtvo točko, prosimo, da direkcija pošte in telegfafa s svojim vplivom podpira te naše predioge, ker so povsem upravičeni in koristni za državo in prizadete uslužbence.	Odbor.
OBVESTILA IN RAZGLASI SEKCIJE PTĆ.
Cin.
Poštni dom, Pozivamo svoje člane, da vsi brez izjeme pristopijo k zadrugi »Poštni dom« z najmanj enim deležem. Sekcija sama podpiše 300 deležev po 100 Din. Požrtvovalnost in disciplina našega članstva je priznana in preizkušena ter ni odpovedala nikoli, kadarkoli smoi apelirali nanjo. Zato upravičeno pričakujemo1, da tudi to pot ne bo.
Nadalje pozivamo vse člane, da se udeleže v nedeljo dne 2. maja t. I. občnega zbora Zveze v najčasttjejšem številu. Za ljubljanske člane, ki niso službeno zadržani, je udeležba strogo obvezna, istotako za člane iz okoliških pošt. Večje pošte z dežele naj bodo zastopane vsaj po naših zaupnikih. Zaupniki pošt Maribor 1, Maribor 2 in Celje naj skr.be, da se udeleži občnega zbora kar največ članov.
Prvi podeželski sestanek Sekcije ptč. činov-nikov se bo vršil v Sodražici, in sicer v nedeljo, dne 9. maja t. 1. ob 2. uri popoldne v gostilni Lovšin. Na sestanek sc pozivajo vsi člani In članice iz bližnje in daljnje okolice vabijo se pa tudi ljubljanski tovariši in tovarišice, da napravijo izlet v Sodražico. Odhod iz Ljubljane z Vlakom ob 6'20 zjutraj. Vse okoliške pošte obvestimo še posebej.
Pripravnikom II. kategorije. Zaradi izpre-memb glede pripravniških izpitov (glej članek »Novice« v današnji štev.) je okrožnica, ki smo jo poslali v aprilu vsem pripravnikom, izgubila na aktualnosti. — Tiskovine pošljemo v kratkem vsem ornim, ki so prosil zanje.
Pripravnikom III. kategorije, ki so reklamirali okrožnico, sporočamo, da so zanje predpisani drugačni izpiti, nego za pripravnike H. kategorije in je zato zanje okrožnica brezpredmetna. Po informacijah, ki smo jih dobili,, se program za izpite pripravnikov III. kategorije nekoliko' iz-premeni ter ibo treba polagati izpit tudi v manipulativnem poštnem, telegr. in telef. poslovanju. Zato 'opozarjamo pripravnike III. kategorije, ki službujejo v Ljubljani, ponovno na pripravniški tečaj, ki ga je priredila Sekcija in ki se vrši v kurzni dvorani direkcije. Zlasti opozarjamo na predavanje o državnem računovodstvu, ki bo zvezano s praktičnimi nalogami iz blagajniškega in denarnega poslovanja pri poštah. To praktično predavanje na' podlagi tiskovin, ki jih dobi vsak Obiskovalec tečaja, se začne te dni in bo trajalo delj časa, tako da bodo predelali obiskovalci vso tvarino, ki se nanaša na poštno-računsko in
blagajniško poslovanje ter sestavo mesečnega obračuna.
NEORGANIZIRANIM NIŽJIM USLUŽBENCEM!
Zavednost nižjih poštnih uslužbencev se hvalevredna vzbuja in pridno pristopajo k naši veliki in prekoriistni organizaciji. So pa še nekateri, ki se ne zavedajo svoje dolžnosti in čakajo, da jih doleti usoda, kakor že marsikoga, potem pa hodi in moleduje okoli organizacije, naj mu pomaga. Torej tisti, ki še niste v naši organiza1-ciji, zdramite se, društvo vam je dalo lepo priložnost, da z majhno žrtvijo 10 Din postanete njen član (do starosti 65 let), to pa samo do 30. junija t. !.
Vzemite za zgled tovariše v Kočevju, ki so do zadnjega vsi v organizaciji, pa tudi za našo tombolo', ki jo priredi društvo dne 2. maja t. 1., so že 'nabrali preko 300 Din in še vedno nabirajo. Tovariši, posnemajte jih, ker bo to celokupnemu društvu in vsakemu posameznemu članu v čast ih korist.
Na žalost pa moram konstatirati, da se uslužbenci naše dolenjske metropole tega ne zavedajo, se ne zganejo in spe spanje pravičnega — društvu in sebi v škodo. (Tam doli sploh vse spi, tudi uradniki. — Opomba uredn.) Pozivam vse zavedne tovariše, da pri vsaki priliki pridobivajo člane za našo organizacijo, da bodemo enkrat res lahko rekli: vsi smo pod eno streho! Zato na delo, tovariši!
S tovariškim' pozdravom!	Martinšek.
To in ono.
Odlikovanja. Povodom zadnjih odlikovanj iz vrst poštnega resorta so bili iz področja ljubljanske direkcije odlikovani sledeči tovariši in tovarišice: z redom sv. Save III. razreda Alojzij Gregorič, direktor pošte in telegrafa v Ljubljani; z zlato medaljo za vzorno službovanje Jakob Čuš, upravnik pošte Murska Sobota, in Vinko Žgur, upravnik pošte Dolnja Lendava; s srebrno medaljo za vzorno službovanje Meda K o č e v ai r j e v ai , I n a F ui p p i s o v a, M air t in Čretnik in Nikolaj Puhan, uradniki pošte Murska Sobota, in Anton černezel in Franc Uršič, uradnika pošte Dolnja Lendava. Odlikovancem, ki so vsi naročniki našega lista, iskreno čestitamo.
Himen. Poročil se je tov. Srečko Kadunc, poštni uradnik II/4. kat. na Ljubljani 2, z gdč. Ivico Potokarjevo; tovarišica1 Zora Uršičev;#, poštna1 uradnica 1II/4. kat. na Ljubljani 1, pa s kr. peš. poročnikom g. Stanislawui K a i -fežem. Obema paroma prisrčno čestitamo in jima želimo v novem stanu vso srečo.
Zahvala. Podpisani se najtoplejše zahvaljujem »Pogrebnemu društvu nižjih poštnih uslužbencev« za izplačano posmrtnino po mojem umrlem sinu-edincu. Društvu želim najlepše uspehe pri njegovem človekoljubnem delovanju. — Karel Ambrož, poštni poduradnik v Marenbergu.
Zahvala. Podpisana se iskreno zahvaljujem »Osrednjemu društvu nižjih poštnih uslužbencev, krajevna skupina Ljubljana« za izredno podporo, ki mi jo je nakazalo v moji gmotni stiski. — Marija Šišek.
Poštni dom in 400 letnica češke pošte. Letos (1926) bodo obhajali naši stanovski tovariši v Češkoslovaški republiki 400 letnico, kar poslujejo poštni uradi na Češkem. Velik del slavnosti se bode vršil v Poštnem domu v Pragi. Kako ponosna stavba vam je to! Hišo so zidale poštne organizacije leta 1924. V njej je velika kavarna in radio-postaja, kino, prodajalnice kolonialnega in irtanufakturnega blaga, krojaška in čevljarska delavnica, sobe za zborovanje In za tuje kolege in več stanovanj. Ponosni Poštni dom je v bližini deželnega muzeja, sredi mesta ob dveh prometnih cestah. Poštna prodajalnica je začela poslovati med svetovno vojsko (kakor ljubljanska Samopomoč) in posluje še danes. Poslopje ali bolje rečeno palača, je zidana v šest nadstropij. Na
daljšem pročelju je v vsakem nadstropju po 17 oken, na krajšem pa po 14. Poštne organizacije so dobile izdatno državno podporo, da so st zgradile dom, ki je tako poštnim uradnikom in služabnikom,, kakor tudi državi sami v ponos in čast! Slovenskim poštarjem pa je menda v ponos in čast medsebojno ravsanje in Ravsanje ter razdvajanje na kopo društev. Zato tudi ne pridemo do svojega poštnega doma; do šestnadstropne palače ne bomo sicer nikoli prišli, ker naša država nam ne bo nikdar dala podpore, enonadstropno hišo bi pa tudi že iz lastnih sredstev zmogli.
Gospodarstvo.
URADNE URE GOSPODARSKE ZADRUGE.
Vzlic temu, da je bilo že ponovno objavljeno, kdaj posluje za stranke Gospodarska zadruga in kdaj ostale organizacije, ki imajo skupni lokal na Starem trgu, se člani in stranke ne ravnajo po določenih uradnih urah. Vsak dan se dogaja, da pridejo ob vsaki uri izpraševat stranke glede premoga, drv, čevljarnice itd., ne oziraje se na predpisane uradne ure. Saj zadruge s tem ne motijo, ampak ljudje sami sebi škodijo, ker zastonj pridejo, kajti ne dobe v pisarni funkcionarjev zadruge.
Uradne ure so napisane tudi na vratih pisarne, najprej za Zvezo, potem pa za zadrugo. Ker je žalibog še vedno dosti uslužbencev, ki ne ločijo dobro, kaj je Zveza in kaj zadruga, zamenjavajo uradne ure obeh in tako marsikatero stopinjo zastonj napravijo. Zveza je stanovska in strokovna organizacija, zadruga je pa gospodarska ustanova. Zveza (to je tista, kjer delata Jakše in Čampa) sprejema člane in stranke vsak torek in petek od 15.—16. ure. Gospodarska zadruga (to je tista, kjer dela Ferjančič), pa uraduje vsak ponedeljek, sredo in petek od 16.—18. ure. V interesu rednega poslovanja prosimo, da se ravna vsak po teh uradnih urah.
Uradni kotiček.
Čudna rešitev Državnega sveta. Nekemu tovarišu je bila ob prevedbi odbita vsa vojna službena doba im nenakupljena aspirantska leta, Ker ni bil v vojni kot redni vojak, ampak je bil samo kot poštni uradnik dodeljen vojnemu telegrafu (dobival je ves čas tudi civilno plačo), se je pritožil na Državni svet zaradi neštetja te dobe. Pa tudi za aspirantska leta se je pritožil, kajti' po prejšnjih predpisih se mu sicer niso štela v pokojnino, ker jih ni nakupil, pač pa so se štela v napredovanje, katere pravice mu zakon ni vzel. Državni svet je priziv kot neutemeljen odbil, taksa 100 Din. Ker je bila razsodba tako očividno napačna, zlasti' glede vojne dobe, je napravil proti tej razsodbi prošnjo za obnovitev postopanja. Odgovor: ni podlage za obnovitev. Taksa: 100 Din. Tako je plača! 200 Din in Drž. svet mn je vojno dobo obakrat odbil, pa se mu kljub temu šteje, ker mu jo je priznalo — ministrstvo. Pač samo pri' nas mogoče!
Spiritov plin za pečatenje vreč in denarnih pisem. S svečo,, užigalicami itd. sc denarne vreče in pismta težko pečatijo. Jako dobro pa služi v ta namen patentirana ročna svetiljka, ki jih izdeluje tvrdka Alfred Ollroge v Schwerimu na Me-klenburškem. Na Nemškem je ta svetiljka močno razširjena. Na majhni ročni svetiljki je pritrjena cevka, ki je na zgornjem koncu zaprta, na spodnjem koncu sta pa dva stenja, ki segata v špirit. Če stenja prižgemo, se cevka razgreje in v njej se napravi spiritov plin. Cevka ima na strani luknjico, skozi katero uhaja plin, ki se ob gorečih stenjih užge v precej močan bodičast plamenček, ki topi pečatni vosek. Svetiljka stane približno 25 Din.
Za „Zvezo poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani" izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. Za „Zvezno tiskarno in knjigarno“
Alojzij Höfler v Ljubljani.
*
mwsvuvi*
vs\ed svoyVi dobrin splošno priljubljena
C/KORlM—
IVAN BOGATAJ
Ljubljana, Kongresni trg 19
(poleg nunske cerkve)
ček. račun St. 12.619 Telefon St. 3
★
Inštalacije: telefonske centrale, hišni telefoni.
zvonci in električna razsvetljava, Trgovina In zaloga: Inštalacijski materija! motorji, telef. aparati, moderni lestenci in svetiljke,
»» Priporočamo naiboliie šivalne stroje ►►►
GRITZNER in ADLER
za rodbinsko in obrtno rabo, posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje, brivce in sedlarje, nogavice, palice.
Edino le pri ](jgjp PETERC ljubljena,
ob vodi blizu Prešernovesa spomenika.
444SPRE3EMA30 SE POPRAVILA STR03EV.
Ljubljana
Hilšarjcva ulica 5 — Mestni trg št. 25
Glavno zastopstvo tvrdk:
Kabelwerk Duisburg, Duisburg „Elektra“ G. m. b. H. Bregenz ★
Prodaja na veliko elektromatcrijala, tchničn. gumija in pnevmatik za kolesa
Centrala: Ljubljana, Sv. Petra c. 3t - Potanka: Maribor, Vetrinjska 20
Ivan Jelačin:: Ljuljana
BElEtrpiiB špeccrijsk io Menija!, rok
Solidna In točna postrežba. Ustanovljeno 1.1888
ZVEZMÄ TISKARNA
LJUBLJANA
WOLFOVA ULICA ŠT.1 Izdeluje vsa tiskarska dela: knjige, brošure, časopise, tabele, plakate, pisma, razglednice, umetniške slike, note. trgovske in uradne kuverte, pisma, vizitke, koledarje, strojno nu-meriranje itd. Itd. po zmernih cenah
AUTOMOBILI
Buick i Oldsmobile
Glavno zastupstvo
ROBERT BOSCH A. G.
STUTTGART.
Autopribor, auto-materijal, rezervni djelovi, Michelin-Sume
FRANK & DRUG ZAGREB, GUNDUUĆEVA ul. 40.
TELEFON štev. 26. — 47.

Žepne in stenske ure iz lastne tovarne v Švici, veliko zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih in
rr„top;:<. h. suttner
V LJUBLJANI, MESTNI TRG
►
i»
I'
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG
D. D. v LJUBLJANI
I»
<»
I»
I»
<>
I'
I»
i'
I»
l»
I»
prodaja premoga iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslovaški in angleški koks za livarne in dom. uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani,
Miklošičeva cesta št. 15, prvo nadstropje


i
Tkalnica platnenega in bombaževega blaga
Siegel & drug d. z o. z. Ljubljana
Dunajska cesta št. 31.
WIEN
Kai 1. 55.
Brzojavi: SIGEROS.
Telefon 719.
SV1TRVY
(C. S. R.)
A. ŠARABON
VELETRGOVINAv LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
1 BEĐ 1
je najboljša žitna kava! Ako hočete doseči
lepo in okusno pecivo, poslužujte se le
ADRIA
praška za pecivo in vaniljnesa sladkorja.
A.&ESKABERNE
priporoča svojo veliko zalogo manufak-turnega blaga
po naj zmernejših cenah
LJUBLJANA, MESTNI TRG 10
Tvornica dežnikov
L MIKUŠ, Ljubljana,
Mestni trg 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov in sprehajalnih palic.
Ljubljanska gradbena družba z o. z.
Ljubljana,
Slomškova ulica 19, telefon 527.
Gradbeno podjetje, tehnična pisarna, parna žaga, tesarstvo za stavbe --------- in pohištvo. ----
Predno se odločiš, da kupiš obleko, plašč ali suknjo, poseti
našo detajlno trgovino na Erjavčevi cesti štev. 2, nasproti Dramskega gledališča in si oglej našo
bogato zalogo!
Dobro blago, prvovrstna ročna izdelava in nedosegljivo nizke cene te bodo prepričale, kje edino kupiš najbolje in najceneje. — Državnim nameščencem proti primerni garanciji tudi na obroke!
konfekcijska tovarna
Fran Derenda & Cie., Ljubljana.
Anton Krisper
Mestni trg 26 - Stritarjeva ul. 3
Prodaja vsake vrste čevljev in galanterijskega blaga po najnižjih cenah