Glas zaveznikov
utoi-š».lss Informacijski dnevnik A. /. S. c*™2im
TRST, petek 14. decembra 1945
UREDNIŠTVO J yfc* S. PeUico I • Telefon št, 98884 in 94443
OGLASI i Cena za milimeter višine (Širine ene kolone): trgovski L. 7, mrtvaški L. 18 (osmrtnice L. 8«), objave L. 9, finančni in pravni iglast L. 12. V vsebini lista tekstni oglasi) L. 12. Davek ni vštet. Plačljivo vnaprej. Oglase sprejeme izključno: S. P. L, Socleti per la PubblicitA in Italla, Trst, vla Silvio Pelilco it. 4, tel. 94044. Cena posamezne itevUke L. 2 (zaostale U 4). Rokopisov ne vračamo.
ČUDEŽI ATOMSKE SILE
Odkritje atomov šl.95 in 96
Ameriški znanstvenik odkril pri preučevanju atomske sile dva i nova elementa - Raziskovanja v novem sovjetskem laboratoriju
New York, 14. decembra
Dr. Glenn Seaborg, profesor za kemijo na kalifornijskem vseučilišču, ki se zdaj bavi z atomskimi raziskovanji na chikačkem vseučilišču, je objavil, da je odkril dva nova elementa. Ta dva elementa, ki sta sestavljena iz elektronov na tak način, da jih doslej če niso odkrili v prirodi, sta dobila v atomski lestvici številki 95 in 96. Profesor Seaborg je eden izmed znanstvenikov, ki so že leta 1940 odkrili element štev. 94. Ta novi element se imenuje plutonij in ga uporabljajo pri izdelavi atomskih bomb. Najprej so plutonij sestavili na umeten način. Pozneje so ga pa, kakor je zdaj profesor Seaborg izjavil, odkrili tudi v prirodi: v rudnini, ki vsebuje radij, uranij in drnge podobne elemente. Nova dva elementa je profesor Seaborg odkril, ko je «bombardira!» uranij in plutonij s helijem. Znanost je že dolgo ra-čunala s tem odkritjem. Leta 1988 so trije berlinski liziki, dr. Use Meitner, Otto Hahn in
F. Strassmann, ki se jim
OH: V OKTOBDO 1,309.100 TOK
Washington, 14. decembra Glavni ravnatelj ustanove UNRRA Herbert R. Lehman je izjavil, da so dobave, ki jih je UNRRA poslala evropskim osvobojenim deželam in Kitajski v mesecu novembru skoraj za četrt milijona ton večje kot, v mesecu oktobru, ko so bile pošiljke največje.
Pošiljke v mesecu oktobru so dosegle skupno 755.500 ton v znesku 244.SOO.OOO dolarjev. Lehman je pripomnil, da so v mesecu novembru odplule iz sevemoamerbckih pristanišč povprečno 3 ladje na dan.
Da pomaga potrebnim evropskim in kitajskim delelam v'težkih zimskih mesecih, bo morala ustanova UNRRA pospešiti tek svojega delovanja. Preprečiti Je treba nevarnost lakote in razširitev epidemij, ki bi povzročile na sto tisoče žrtev.
Zaradi tega bo morala ustanova UNRRA znatno povečati število 1,000.000 ton, ki Jih pošilja vsak mesec prizadetim deželam. Da to izvede, bo rabila še pred koncem tega leta nadaljnja nakazila.
Od vseh dohav, ki jih je UNRRA poslala v mesecu novembru, je prejela Albanija 17.(100 ton, ki so jih cenili na 4,7 milijonov dolarjev, Bela Rusija 5.500 ton (dva milijona dolarjev), Kitajska 58.000 ton (18,6 milijonov dolarjev), Češkoslovaška 126.500 ton (32,5 mil. dol), Italija 15.700 ton (5, 1 miL dol.), Poljska 130.400 'ton (88 mil. dol.), Ukrajina 5.000 ton (1.9 mil. dol.), Jugoslavija 225,900 ton (72 mil. doL). Večji del teh dobav je obstajal iz živeža, ki so ga kupovali na trgih zahodne poloble. V mesecu oktobru so dobave, če izvzamemo tiste, ki so Jih preskrbele vojaške oblasti, dosegle skupno 1.369.160 ton iiveia.
Od teh je Albanija dobila 28.142 ton, Kitajska 26.136, Češkoslovaška 115.592, Grčija 635.578, Italija 101.750, Poljska 100.738 in Jugoslavija 360.404 ton.
Ameriško meso za Evropo
Washington, 14. decembra Ameriški poljedelski minister je objavil poročilo, ki se nanaša na pošiljko mesa za prvo tromesečje v leiw 1846. Iz poročila Je razvidno, da bodo Združene države razpolagale z zadostno količino mesa za izvoz v druge države. V vsem letu predvidevajo Združene države, da bodo mogle dobaviti polovico razpo-
ložljivega mesa Franciji, Belgiji in Nizozemski ter več kot 80% mesa, ki Je namenjeno državam, ki prejemajo pomoč ustanove UNRRA. Ostalo količino mesa tem državam bi morale dobaviti Argentina, Kanada, Avstrija, Novi Zeland in Dan-sle 8..
Zvečani obroki v Nemčiji
Berlin, 14. decembra Zavezniške zasedbene oblasti v Nemčiji so sklenile, da bodo v teku te zime zvišale za tretjino živilske obroke civilnega prebivalstva zaradi pomanjkanja goriva. Tega zvišanja obrokov bodo deležne gospodinje ter druge odrasle osebe, ki ne delajo na prostem, Obroke bodo zvišali od 1248 na 1600 kalorij na dan.
I
®Z S<LOVE‘NTJ)E
0
Obvezen odkup oljnega semenja je ukazalo ministrstvo za trgovino Slovenije. Pridelovalci morajo oddati vse pridelano semenje. Pravico odkupovanja imajo samo priznane tovarne olja. Laneno seme prevzema samo «Goean», delniška družba v Ljubljani oziroma njeni zastopniki. Oljarne oziroma njihovi zastopniki morajo oddati pridelovalcu naslednje količine olja:	za 100 kg neluščenega
sončničnega 9 kg, luščenega 18 kg nelusčenega bučnega 11 kg, luščenega 20 kg, repičnega 15 kg in makovega 18 kg, vendar največ po 3 kg za vsakega družinskega člana. Razen olja za vsakih 100 kg semenja še 15 kg tropin. Olje in oljne tropine morajo pridelovalci plačati po cenah na debelo. Oljarne morajo prodati vse izdelano olje «Navodu».
Ustanovno skupSC.no pbldržavne delniške družbe »Galanterija* je vodil dr. Dolfe Shauer. Prodajala bo galanterijo, kratko, modno, nurnberško in pleteno blago. Glavnica znaša 1 milijon. Za predsednika je bil izvoljen dr. Ivan Hu-mer, za podpredsednika trgovec Ivan Samec.
bdel je »Slovenski zbornik 1942» (ponatis ilegalne izdaje). Miška Kranjca »Tihožitja in pejsaži* ter Janeza Potrča »Izdajalec*.
s® jim je hot prvim posrečilo razbiti uranij, objavili, da bodo proizvedli na umeten našin element štev. 95. Dali so mu že ime: eka-iridij. Po letu 1940 je še veš drugih znanstvenikov delovalo na odkritju zdaj znanih treh »težkih* elementov.
Raziskovanja sovjetskih znanstvenikov
Istočasno prihajajo vesti iz Sovjetske zveze o dveh fizikih, ki se bavita z raziskovanjem atomske sile. To sta Abram Feodorovič Joffe, strokovnjak za elektroniko in molekularno liziko, ter dr. Peter Kapitza. Slednji je trinajst let deloval na angleškem vseučilišču Cambridge. Leta 1985 je prišel na obisk v Moskvo, ki je ni več zapustil. V zadnjem času je pomagal graditi novi laboratorij na gori Alagoz v sovjetski Armeniji. Dr. Kapitza se bavi z raziskovanjem stratosfemih kozmičnih žarkov, kar tudi vodi do odkritja atomske sile.
Ameriški znanstvenik o atomski bombi
Na vprašanje posebnega odbora za atomsko bombo pri ameriškem senatu, se je dr. Szilard, znanstvenik na vseučilišču v Chikagu, ki je sodeloval pri izdelavi atomske bombe, izrazil v prid nadzorstvu nad proizvodnjo atomske energije s strani Združenih narodov.
Dr. Szilard je izjavil, da bi moglo nadzorstvo nad podjetji za proizvodnjo atomske energije preprečiti nezakonito izdelavo atomskega orožja, toda nasvetoval je, da ustanovijo mednarodno področje pod skupnim nadzorstvom, kjer bi mogli proizvajati potrebno gradivo/ Ameriški znanstvenik vztraja pri potrebi, da več let ne dovolijo objavljanja znanstvenih načel o atomski sili, tudi ne za mirnodobsko industrijo.
Dr. Szilard je končno izjavil, da bi bil obstoj zaloge atomskih bomb vzrok za »strah in priprave za protiukrepe*. Dr. Szilard je predložil,, da Združene države in Sovjetska zveza sklenejo posebne sporazume, po katerih ne bi bUo nobenemu izmed obeh narodov dovoljeno izdelovati atomske bombe. Te sporazume bi potem morali razširiti tudi na drnge narode.
Sovjetska zaščita
narodnim kitajskim četam
Tlentsin, 14. decembra Čete narodne vlade pod poveljstvom generala Tu Li Mingsa so vkorakale v mesto Mukdem, ne da bi naletele na kakršen koli odpor. Istočasno so častniki 94. armade narodne vojske izjavili, da so se oddelki te armade izkrcali v Cang-čunu.
Brzojavke kitajske obveščevalne agencije poročajo iz Cangčoina, da so sovjetske oblasti privolile, da bodo dale zaščito kitajskim narodnim četam, kadar in kjer koli bi se te izkrcale v severovzhodnih kitajskih pokrajinah. Sovjeti bodo med tem časom nadzorovali imenovane pokrajine do prihoda uradnikov kitajske vlade.
Kitajska vlada bo najbrže prevzela nadzorstvo nad velikimi mesti Cangčun, Harbin In Mukden, Sovjetske vojaške oblasti so obljubile, da bodo ščitile vsa man-džurska letališča, na katerih bodo pristale kitajske čete ta so obljubile nacionalistom, da bodo zgradile radijske postaje. Iz drugih poročil smo izvedeli, da je ameriška vojska predala letališče Lunghvva v bližini Šanghaja Kitajcem, da ga bo uporabljala kitajska letalska družba. Vsa ostala ameriška letala v področju Šanghaja so na letališču Klangvvan.
Nizozemska vladi pripravljena razpravljati z Indonezijci
London, 14. decembra Radijska postaja v Hilversumu na Nizozemskem je javila, da je Nizozemska vlada izjavila, da se namerava pogajati z umirjenimi indonezijskimi voditelji za Bocialni, gospodarski in politični razvoj
Fronkisti obsodili pet sindikalnih vodij
New York, 14. decembra špansko vojaško sodišče v Madridu je obsodilo pet vodij španskih sindikatov. Vsakega so obsodili na 80 let zapora. Obtoženi so bili »podtalnega delovanja*; državni tožilec je zahteval za vse smrtno kazen. Razpravi je prisostvoval britanski veleposlanik.
Obsodbe v Dachau
Dachau, 14. decembra Z ozirom na novico, ki je bila izdana včeraj o dachauski razpravi, poroča Reuter, da je obsodilo ameriško vojažko sodižče 36 izmed 40 funkcionarjev koncentracijskega taborišča Dachau, ker so jih spoznali za krive »prestopkov proti vojnim pravilom*.
Med obsojenci na smrt so: 741etnl zdravnik Klaus Schilllng, ki je bil obtožen, da je v teku svojih poizkusov na področju malarije ubil na stotine oseb; Štirje drugi zdravniki, eden izmed katerih, Fritz Hintermeyer, je povzročil s svojimi poizkusi o odpornosti človeškega telesa smrt 900 ujetnikov; ostala dva'sta če Avstrijec Karol Pubr ta Hans Kurt Eisele. Sef nekega atražriega oddelka Peter Belz je bil obsojen na dosmrtno ječo, Vse sodbe bo moral odobriti general Lucian K. Truecott, poveljnik tretje ameriške armade, in general .Joseph T. McNarney, poveljnik ameriških čet na evropskem bojišču-
Ujeli generala SS oddelkov
New York, 14. decembra Pri Solnogradu so ujeli generala SS oddelkov Mcltherja, ki ga avstrijska vlada išče kot vojnega zločinca.
ANGLEŠKA DELEGACIJA [ NA POTI V MOSKVO
London, 14. decembra
Bevin in britanska delegacija bodo danes odpotovali iz Londona v Moskvo. Delegacijo bodo sestavljali stalni podtajnik pri zunanjem ministrstvu sir Aleksander Cadogan, dodeljeni podtajnik pri zunaggem ministrstvu sir Ronald Jan Campbell, vodja oddelka zunanjega ministrstva za Daljnji
Vzhod John Stemdale Bennet, vodja oddelka zunanjega ministrstva za južno Evropo S. Hayter, vodja oddelka zunanjega ministrstva za obnovo J. G. Ward in general Jan Jacob kot predstavnik glavnega stana. Britanski poslanik v Teherana sir Reader Bullard se bo pridružil delegaciji v Moskvi. Y britanski misiji ne bo nobenega znanstvenika.
Kot se je izvedelo od diplomatskega Reuterjevega dopisnika, bosta Bevinova svetovalca za zadeve atomske bombe sir Ronald Campbell, ki je bil član washingtonskega odbora za atomsko bombo in sir Aleksander Cadogan, ki je član angle-
*~v
Ameriški zUnanji minister Byr-nes je zdaj m poti v Moskvo, kjer se bo jutri sestal z Molotovom in Beninom.
Mednarodna komisija za Ren
Washington, 14. decembra Združene države so se udeležile prvega zasedanja mednarodne komisije za Ren, ki se je sestala po izmenjavi not med britansko, francosko, švicarsko, belgijsko, nizozemsko in ameriško vlado z namenom, da se vpostavi mednarodni ustroj za ureditev plovbe po Renu.
škega odbora za. atomska raziskovanja, kateremu predseduje sir John Anderson.
Sovjetski podanik v Veliki Britaniji Feodor Gusev Je z letalom »Dakota* odpotoval v Berlin, od koder bo nadaljeval pot v Moskvo.
Perzijski županji minister je poslal poslanikom trdi velesil v Teheranu memorandum, v katerem zahteva takojšnji odhod sovjetskih, angleških in ameriških čet iz Perzije ter zahteva, da bo iranski pooblaščenec prisoten pri moskovskih razgovorih, kadar bodo govorili o Perziji.
Moderno suženjstvo
Nacistični kolovodje »o ravnali z delAvcl kakor m sušenji - Goerlng postal šaljivec
Niirnberg, 14. decembra
Takoj po predvajanju filma o razvoju in delovanju nacistične stranke, Je ameriški tožilec Thomas Dodd pričel s črtanjem listin o nemškem sistemu prisilnega dela, ki je v XX. stoletju oživel suženjstvo davnih časov.
Med najbolj presunljivimi listinami, kar Jih je prečital Dodd, je neko poročilo, ki ga Je poslal Fritz Sauokel, ravnatelj urada za tuje delavce, Rosenbergu. V poročilu j« obrazložen namen mobilizacije za prisilna dela, ki so jo odredih aprila 1942. Poročilo pravi: «Vsi moški, vojni ujetniki ali civilni delavci, bodo morali imeti hrano, stanovanje in bi se moralo z njimi ravnati tako, da bi bilo izkoriščanje čim višje in z najmanjšimi izdatki*.
Neka druga listina, ki vsebuje točke Himmlerjevega govora v P**-nanju oktobra 1943, se glasi: «K*J bi se moglo pripetiti Rusu ah Cehu, me ihti najmanj ne zanima. Ce narodi raznih držav žive v blaginji, ali umirajo od lakote, me aans*5110 v toliko, kolikor mi potrebujemo njihove prebivalce kot sužnje za našo
Italija spet pod italijansko upravo
Rim, 14. decembra Admiral Ellery Stone, načelnik zavezniške komisije za Italijo, se Je sestal s predsednikom nove vlade in z zunanjim ministrom Alcidom De Gasparijem ter mu je poročal, da pride italijansko ozemlje, ki je zdaj pod zavezniško upravo, vštevši otoke Lampedusa, Linbsa in Fante-lerija, razen Julijske krajine in videmske pokrajine, spet pod italijansko upravo, in sicer ob koncu meseca decembra. Poročilo naglaša, da bodo imeli Zavezniki vojaško upravo še v videmski pokrajini, toda samo iz vojaških ozirov in ne zato, da bi tu šlo za kaikšno sporno ozemlje. Častniki Zavezniške vojaške uprave se bodo umaknili iz ozemlja, ki pride pod italijansko upravo, ostalo bo samo majhno število zveznih častnikov zavezniške komisije, __________________
Novinarji v Nemiljl
Berlin, 14. decembra Štirje odposlanci ameriških časopisov so dobili povabilo, naj obiščejo predele Nemčije, ki so pod sovjetsko zasedbo. Po sporazumu med generalom Eisenhowerjem in generalom Zukovom so ameriško zasedbeno podrpčje obiskali dopisniki sovjetskih časopisov. Major Ivan Baranjuk, član sovjetskega poročevalskega oddelka, je izjavil, da dopisniki lahko svobodno gredo , kamor pač hočejo.
Ameriška pomoč Italiji
New York, 14. decembra Iz poročila 80. organizacij, ki delujejo z ameriškim odborom za pomoč Italiji, se doznava, da so poslali v teku preteklega leta v Italijo pošiljke v skupni -teži 9000 ton, kar znaša »kupno vrednost 40 milijonov dolar j eu,
BEVIN O PERZIJI
IN SREDOZEMLJU
London, 14. decembra
Zunanji minister Ernest Bevin Je v parlamentu odgovoril na vrsto vprašanj. Na vprašanje konservativnega poslanca MacLeana, ali se je zunanji minister namenil, da bo poslal zadnje novice 0 vprašanju severne Perzije sovjetski vladi, Je Bevin odgovoril, da Je o stvari v stiku s sovjetsko vlado. Nato je vprašal MaoLean, ali se Je zunanji minister obvezal, da ne bo deloval z manjšo energijo in odločnostjo v obrambo britanskih interesov v Perziji, kakor dela Sovjetska zveza v obrambi svojih interesov, je Bevin dostavil: «Zdi se mi, da ne bo ni-kakega vprašanja o tekmovanju med Interesi*.
Na vprašanje, kakšni ukrepi bodo izdani, da bo francoska vlada obveščena o razgovorih, ki bodo v Mo-»kvi, je Bevin izjavil, da bo ta sestanek več ali manj pomemben s« navezanje stikov in da bodo obravnavali vprašanja, ki s« bodo ozirala v prvi vrsti na tri sodelujoče vlade. »Francosko vlado smo obvestili — je dejal — da ne bomo v Moskvi odločali o vprašanjih, ki se nanašajo na Francijo*.
Na vprašanje konservativnega generala George Jefreysa, kakšna bo angleška politika v pogledu bodočnosti severno in vzhodnoafriskih italijanskih kolonij in otokov, ki jih imajo zasedene Italijani v Sredozemlju, je Bevin izjavil, da ntm« ničesar dostaviti na svojo izjavo z dne 9. oktobra. Jefreys je vztrajal na vprašanju, ali je Velika Britanija določila politično linijo v ta namen in ako stremi ta politika med drugim, da r '-M važnih točk, ki'ležijo na britanski komunikacijski črti, a strani Italija
ali kakršne koli druge evropske velesile, ki bi mogle ograšati to črto. Bevin Je odgovoril, da je o tej točki izčrpno razpravljal na londonskem sestanku zunanjih ministrov.
Z ozirom na Jeruzalemskega muf-tlja, ki je interniran v svojih hiši v Parizu, je Bevin izjavil, da Je francoska vlada protestirala, da pa ne more dati nikakih predhodnih pojasnil. Neodvisna poslanka Miss Rafchbone Je nato vprašala, ali se ne zdi zunanjemu ministru pravično, da bi moža, ki Je storil toliko slabega zavezniški stvari, predali palestinskim oblastem. .
«Nisem željan, da bi ga videl vrniti se v Palestino*,. Je odgovoril Bevin.
IZ JUGOSLAVIJE
V mestni knjižnici v Splitu je predaval sovjetski književnik Nikola Tlhonov. Predavanju so prisostvovali kulturni delavci Splita in predstavniki oblasti. Tihonov Je predaval v ruskem jeziku. Tema je bila «Sovjetska literatura v sedanjem času*. Po predavanju se je razvila debata, pri kateri so s« prisotni zanimali za kulturno življenje v Sovjetski zvezi. Izrazili so tudi željo za vzpostavitvijo čim tesnejših kulturnih zvez med Jugoslavijo ta Sovjetsko zvezo. Nat® je imel književnik Tihonov predavanje v Narodnem gledališču za širše sloje prebivalstva o temi «L»-njingradska epopeja*. Predavanje je napravilo na prisotne zelo globok vtis.
Političie stranke v Nemčiji
Berlin, 14. decembra Obveščevalna služba britanskega zasedbenega področja Je sporočila, da so dobile tri najvažnejše stranke britanskega zasedbenega področja Nemčije dovoljenje, da ustanovijo osrednji odbor in raztegnejo organizacije strarike na vse področje. Ta mesec ali pa prve' dni meseca Januarja bodo imele omenjane stranke setanek, na katerem bodo izvobile člane osrednjega odbora. Pomladi bodo sestanki stranke, katerih namen bo nadaljevati z izvolitvijo članov, Id bodo nadomestili zdaj imenovane. Iste pravic« bodo imele tudi druge
N« Rovtu pri Idriji so napeljali elektriko,
stranke, ki jih bodo ustanovili v bri.
tanskem področju. Ustanovitve majhnih strank ne bodo podpirali.
Švicarji bodo vrnili imetja, ki so ]ih Nemci okradli
Bern, 14. decembra Švicarski zvezni svet je sklenil, da vrne zakonitim lastnikom imetje, ki so ga Nemci zaplenili v zasedenih državah in ki eo ga potem poslali v Švico ter ga tam »krili. Izreden odbor, ki Je sestavljen i® tr«h švicarskih državljanov, bo preučeval prošnje oškodovancev tir bo na podlagi novega in enostavnega postopka odločil, 4* »o prošnja utemeljena«
kulturo. Ce X0 tisoč ruskih žensk umre zaradi izčrpanosti pri kopanji* protitankovskih jarkov, me ne zanima, najvažnejše je, da bodo Jarki izkopani*.
Kot glavne krivce teh grozot Je Dodd označil Sauckela von Speera, Roeenberga, Keitela in Seyss In-quarta.
Nato so predvajali tri ure in pol dolg film o lepih časih nacizma in njegovega prihoda na oblast in 21 nacističnih zločincev je moglo spet slišati oster glas svojega ftihrerja in ga videti, ko jih je gledal s filmskega platna.
Goring j« bil cčividno vesel, ko Je videl svojo podobo na filmskem platu ta ostali obtoženci so gledali drug drugega vsakokrat, ko so se na platnu pokazali njihovi obrazi. Goring je navdušeno sunil s komolcem Hessa, ki se J« zdel ves očaran, ko se Je videl na platnu, kako vodi nacistično sodrgo, ki vpije svoj brezkončni «Heil« ( Živijo!).
Ginjenost nacistov
Angleški tolmač je rekel: »Herman Je zelo ginjen*. Keitel si je zdaj pa zdaj pomel oči, Schirach, bivši vodja Hitlerjeve mladine, je trepetal od razburjenja ob predvajanju prizora, ki kaže, kako Je Hitlerju predstavljal trume nemške mladine.
Film, s katerim namerava obtožba izpopolniti dokaze o zaroti, omenjeni v prvem delu obtožnice, kaže razvoj nacistične stranke od njenih temnih začetkov pa do anarhistične zarote proti Hitlerju v Juliju leta 1944. Vidijo se nacistične parade, sežiganje knjig, začetek gonje proti Zidom, govori v Belchstagu, mladinska zborovanja in strankini kongresi v Numbergu, ko Hitler kriči velikanskim množicam, ki mu odgovarjajo p brezkončnimi histeričnimi »Heil* (Živijo!*.
Potem so predvajali prizore iz zasedbe Avstrije, vojno s Poljsko in napad na Dansko, Norveško, Nizozemsko, Belgijo, Francijo, zahodne utrdbe, napad na Sovjetsko zvezo in Hitlerjeva napoved vojne Združenim državam.
Goring se hote celo žaliti
Prav posebno vznemirjen Je bil Goring in je njegovo obnašanje pokazalo, da je obtožba dokazala resnično moč nacistične stranke. Dostavil je, da bi se celo sam sodnik Jackson gotovo hotel vpisati v stranko, če bi predvajali celoten film, iz katerega so bili vzeti tl prizori. Podobno je bilo obnašanje mnogih drugih obtožencev.
Samo Frank se Je trdo izrazil, ko je rekel: «Tu lahko vidite človeka, iz katerega je Nemčija napravila glinastega boga*.
V svoji razlagi J« obtožba izjavila, da je Fritz Sauckel vodil rekru-tacijo in porazdeljevanje milijonov tujcev ter Je smel v ta namen uporabljati tudi silo. Albert Speer Je kot nemški minister za oboroževanje Imel nalogo določati število tujih-sužnjev.
Neka nemška listina obsega navodila, kako naj ravnajo s poljski-
mi delavci Imeli so policijsko uro že ob 22.00, prepovedali so Jim obiskovati cerkve, restavracije, razen tistih, ki so bile namenjene prav sanje m kamor so lahko zahajali le enkrat na teden. Prepovedali so jim nadalje udeležiti se Javnih sestankov in uporabljati železnice. Njihovi nadzorniki so jim lahko naložili telesne kazni.
Stanovali niso v hišah, ampak v posebnih stavbah. Niso smeli protestirati in niso sprejeli nobene njihove pritožbe. Niso smeli imeti do njih usmiljenja.
Pričali so tudi, da so prevažali tuje delavce, ki so jih pripeljali v Nemčijo, v živinskih vozovih, kjer so jih puščali cele dneve brez hrane in brez zdravniške pomoči.
Nemci, ki so opravljali težka dela, so prejemali na dan hrano, ki Je odgovarjala 5.000 kalorijam, medtem ko so prejemali Poljaki ki so izvrševali isto delo, lc 2.000 kal. Skromen obrok mesa. ki so ga dobivali na teden, je obstojal iz konjskega ali okuženega mesa. Obleka je bila nezadostna, delavci so uporabljali odeje za plašče in so prihajali na delo v najhujši zimi z bosimi nogami. Odstotek tuberkuloze je bil 4 krat večji od normalnega. Delavci so oboleli tudi na meningitisu.
Zdravniki so obiskovali taborišča le redko, tako da so morali delavci iti na delo, tudi če so bili bolni.
Položaj se je še poslabšal, ko so se pomnožili zračni napadi.
Mikolajczykove izjave
Varšava, 14. decembra Ministrski podpredsednik poljske vlade Stanislav Mikolajczyk, ki je tudi glavni tajnik kmetske stranke, Je govoril na prvem kongresu poljske delavske stranke. Mlko-lajczyk je izjavil, da morejo velike naloge Poljske rešiti samo z napori kmetov ln delavcev, ne oziraje se na njihovo politično prepričanje. »Nemški imperializem, čeprav Je propadel, ni prenehal biti nevaren ta samo v trajnem sodelovanju s Sovjetsko zvezo lahko jamčimo za trajen mir*. Govornik je nato nadaljeval, da morajo biti in bodo rešena vprašanja graditve države, repatriacije emigrantov in vojakov ter naseljevanje zahodnih krajev. Ne bomo dovolili — je dejal — obnovitve velikih zemeljskih posestev, kartelov in velikega zasebnega kapitala*.
Razprava proti finskim vojnim zločincem
Helsinki, 14. decembra V Helsinkih se je nadaljevala razprava proti osmim bivšim ministrom hi diplomatom, ki so obtoženi vojnih zločinov. Obtožba je danes pojasnila, kako so obtoženci odklonili med leti 1941 ta 1944 oeem poizkusov š strani Američanov, Švedov in Rusov za dosego miru. Obtožba je podčrtala, da so ti poizkusi propadli zaradi bivšega ministrskega predsednika Rysta Rytija, zunanjega ministra Vaina Tannerja ta drugih. Po vesteh iz sovjetskih virov, bo Tanner sam govoril svojo obrambo.
Nemške prebivalstvo
in nnrnberška razprava
Frankfurt na Meni, M. decembra
Po poročilu šefa tiskovnega odseka za evropska področja, ki so jih zasedle čete Združenih držav brlg&dnega generala Roberta A. McClureja, eita skoro 12 milijonov Nemcev, ki prebivajo v področju, ki eo ga zasedli Američani, poročila o razpravi proti vojnim zločincem v Niimbergu.
Podrobna poročila dobivajo iz časnikov, radia ta na drug način. Sest nemških novinarjev piše od osem do deset tisoč besed na dan
ZADNJE VESTI
Zavezniško vojaško sodišče obsodilo na smrt dva NemcsL ki sta 1. 1942 ubila štiri angleške pilote.
Romunska vlada sklenila zapreti vsa koncentracijska tabo-rišša. Izpustili so že vse internirance, razen 275, ki so jih obsodila vojaška sodišča.
Churchill ostro grajal vlado zaradi ameriškega posojila. Vladi očital, da ni znala dobiti posojila po ugodnejiih pogojih. Konservativna stranka o tem vprašanja ni glasovala. Parlament je zglasoval ameriško pef boJUo s S45 glasovi proti 98.
je dejal McClure — ta dodal, da izpopolnjujejo ta poročila zapiski odposlancev »Deutsche Allgemetae Nachrichten*, časopisne agencije, ki jo je ustanovila ameriška vojska in v kateri so zaposleni tako ameriški, kakor tudi nemški novinarji.
»Nemške novinarje, ki so na razpravi, so vzpodbudili, naj poročajo skrbno ta objektivno vse podrobnosti razprave,* je izjavil McClure.'
Ravnatelji nemških listov morejo podati komentarje o razpravi, z edino omejitvijo, da ne amejo vsebovati njih članki funkcij sodišča, to se pravi, da ne smejo predlagati sodišču, kako naj sodi.
ZAPISKI
Nemško zlato t Španiji
Madrid, 14. decembra Predaja imetja, ki je Mio last nemške vlade in ki je bilo na španskem ozemlju, se je v sredo zaključila, ko je španska vlada izročila ameriški in angleški vladi eno tono angleških gvtaej, ki so pripadale nemškemu poslaništvu v Španiji. Delnic in zasebnega imetja, ki so jih Nemci imeli na Španskem, še niso izročili, ker jih je španska vlada blokirala. Količino zlata, ki jo je * panska vlada predela zaveznikom, bodo poslali zavezniškim oblastem v Nemčiji za detao plašil* aonike vojne odškodnina.
Julijska krajina
*The Blue Davil*, list 88. pelodi j Ske divizije, ki izhaja v Gorici. je v zadnjem času prinesel vrsto informativnih člankov o Julijski krajini. Predhodna nadaljevanja so popisovala zgodovino te pokrajine «» prikazovala dogodke do najno-vej šega časa. Članek v zadnji številki omenjenega lista, ki ga v celoti prinašamo, pa pojasnjuje različne zahteve po tem področju.
Ko Je 12. junija t 1. stopil v veljavo Devinski sporazum, ki je predvideval vzpostavitev Morganove črte skozi srce Julijske krajine, je pomenil konec nadzorstva jugoslovanske vojaške vlade v zahodni polovici (področje A) te pokrajine.
Kot vse izgleda, je to najbolj sporno področje, in sicer v prvi vrsti zaradi mesta Trsta; dokler ne bo prišlo do mirovne ureditve, bo tam vedno nemirno. Obe stranki — Italijani in Slovenci — imata močne razloge za svoje zahteve po ozemlju; oboji so odkrito pokazali svoje želje po nadzorstvu nad njim.
Trst leži blizu južnega dela Morganove črte in je eno lsmed naj-večjih jadranskih pristanišč- Zaradi tega ima visoko ceno. Dobro je opremljen ln ima ugodne železniške zveze z Jugoslavijo. Slovenci ga imajo kljub dejstvu, da je njegovo prebivalstvo večinoma Italijansko, za svoje narodno pristanišče. Vendar pa pravijo Slovani o italijanski večini, da je Trst po eni tretjini italijanski, po eni tretjini slovenski in po eni tretjini »poitalijančeno* slovenski. V pogledu zahtev po Julijski krajini pravijo Slovenci, *ia jugoslovanska država priznava italijanski značaj mesta Trata in da Je pripravljena zagotoviti njegovo avtonomijo. Nadalje trdijo, da je Jugoslavija bolj sposobna, da zagotovi avtonomijo Italijanov kot pa je italijanska vlada sposobna zagotoviti avtonomijo Slovencev.
Ostale slovenske zahteve po področju pravijo, da je prebivalstvo Julijske krajine bodisi pro-sloven-ako ali pro-slovansko in drugič, da so mesta Trat, Gorica ln Tržič odvisna od zaledja, U je slovensko, dasl so večinsko Italijanska po prebivalstvu. V nadaljnjem utemeljevanju tega razloga spominjajo na uspevanje teh mest pod avstrijsko nadvlado, da bi tako dokazali svojo trditev, da so mesta gospodarsko odvisna od zaledju Poleg tega tudi dodajajo, da bi bili Slovenci v teh mestih v stalni nevarnost; pred italijanskim gospodstvom, kot so bili pod nedavnim fašističnim in da bi lahko slovensko prebivalstvo v teh mestih uspevalo le za ceno opustitve svojih narodnostnih pravic.
Eden izmed piscev pripominja, da bo v nekaj letih z mirno infiltracijo kaj lahko osvojiti Trst za Jugoslavijo, če Jugoslovani ne dobijo na mirovni konferenci Trsta, pač pa ostanek Julijske krajine.
Italijani po drugi strani tudi navajajo razlog treh mest in trdijo, da so Trat, Gorica in Tržič italijanska mesta zaradi tega, ker je prebivalstvo večinoma italijansko ta da gospodarski procvit teh mest ni odvisen od majhnega, relativno siromažnega zaledja, marveč od gospodarskega položaja Srednje Evrope, Enako trdijo, da Trst pod Italijansko nadoblastjo ni bil siromašen zaradi fašistične nadvlade, marveč zaradi gospodarskih prilik v Srednji Evropi,
Italijani trdijo nadalje, da predstavljajo Julijske Alpe naravno zemljepisno mejo, ki vključuje Julijsko krajino in Italijo; da je bilo ozemlje z zgodovinskega stališča vedno tesno povezano z Italijo, da je Italija vstopila v prvo svetovno vojno zaradi Julijske krajine in da je večina prebivalstva postala italijanska. Končno trdijo, da je Italija na poti, da postane demokratična država ln da lahko zagotovi varnost katere koli manjšine.
Niti s Slovenci niti z Italijani pa nc drže tskoimenovani separatist), ki hočejo avtonomijo Trsta samega, dasl predlagajo nekatere manjše skupine avtonomijo za vso Julijsko krajino. Pravijo, da so separatisti starejii ljudje iz tega področja in zdi se, da je njihov glavni razlog v tem, da bi avtonomija prinesla neposredno soudeležbo Anglije ln Amerike, o čemer imajo občutek, da bi bilo dobro tako za lokalno industrijo, kakor tudi za lokalno trgovino.
Zmešnjavo v pogledu bodočega nadzorstva nad Julijsko krajino povečuje še avstrijska zahteva po Trstu, ki jo postavlja avstrijski osvobodilni odbor.
Vendar pa pravijo, da nobena aktivna stranka katere koli sile ne predstavlja te zahteve.
Le mirovna konferenca lahko pa vsem pričakovanju reši to vprašanje. Medtem pa ostaja Julijska krajina pod zasedbo, »da bi bila tako preprečena motnost spora med rasnimi tekmeci.
Stran 2
GLAS ZAVEZNIKOV
14. decembra 1945
ČUDEŽNA FARMA' Angleško podeželje
Moderna znanost popravlja naravo Skoraj neverjetni uspehi ameriških znanstvenikov
V	poljedelskem poizkusnem zavodu v Beltivllle v ameriikl državi Merylnnd n «4* jo kura barvana Jajca, Jabolka a* upirajo zakonom težnosti, svinje so tudi posebnost ln čebele donaiajo vsi kot kjer kolt drugje. Na farmi gojijo nove vrste ptičev, zveri ln stenic. V tej obljubljeni delali poljedelstva popravljajo znanstveniki naravo In Jo prilagajajo novim ln modernim potrebam.
V	Beltsvlllu lahko spremenijo skoraj vsako rastlino ali žival, ki sl Jo lahko predstavljate, n. pr. hruške bres pešk, čebulo, pri kateri vam ni treba jokaU, kadar jo režita Itd.
Sadjarji so bili vsdno v skrbeh:
8a pustijo, da Jabolko popolnoma dosorl, potem veilna saditev odpade; fie pa Jo prej odtrgat, pa nima lep« ln prijetne barve. Slabo barvana Jabolka Imajo niško osno, odpadlih jabolk pa sploh ni mogoče prodajati.
Beltsvlllakt »anstvenlkl, ki so Iskali nailn, da bi listja s drevja n« odpadlo tako kmalu, ampak vzdržalo na drevju preko Božica, so odkrili neko novo hormonsko mežanlco, ki Je odpomogla tudi temu. Tako «o sadjarji v Beltsvlllu začeli poskuse s rastlinskimi hormoni. Odkrili so, da mežanlca pol žličke hormonskega isvlečka na 400 1 vode, s katero oškropil drevje v trsnotku, ko bi jabolka že začela odpadati, vzdrži sadove le kakih ttirlnajst dni na drevju. Tako lahko sadjarji odtrgajo Jabolka žele takrat, ko so dobila ravno pravo rožnato barvo. Ce postopek ponavljajo v določenih razdobjih, jabolko sploh nikoli ne odpade. Eno Izmed dreves v Beltsvlllu Je Imelo letos sadove na vejah do Januarja.
Pred nekaj leti Je uničila nasade krompirja takolmenovana krompirjeva »Ja. Beltsvllle j« začel s poizkusi In po dolgotrajnih naporih •o vzgojili rastlino, ki J« bila za rjo nedovzetna. Potem se Je pojavila nova bolezen, zaradi katere so novi nasadi začeli veneti. Poljedelol eo spet klloall na pomoč.
V	tem času se J« nekdo spomnil
čudnega divjega krompirja, ki raste v Peruju. NI bil užiten In sadež je bil jako kosmat, vendar pa J« ta vrsta krompirja doslej Se stoletja vzdržala brez vsake bolezni. Beltsvlllskl možje so začeli s križanjem ln so končno tudi uspeli. Na osnovo perujskega krompirja so oepili običajni	krompir ln
končno dobili lep gladek ln velik sad, ki ni več venel. Toda treba Je bilo 40.000 preskusnih rastlin, de so končno dosegli, kar »o hoteli.
Po dolgoletnem	križanju Je
bettsvllleklm znanstvenikom uspelo, da so vzgojili posebne vrste purana, kt Je Imel skoraj samo belo meso. Ta puran Ima lahko po volji rejca bslomesne ali temnomeene pl-žčance.
V	teku hranjtnja so odkrili, da lahko različna hrana povzroči, da so kurja Jajca različno barvana. Odkrili so tudi, da v posebne namen« lahko razvijejo v Jajcu posebne lastnosti. Vzgojili so kure. ki ležejo jajca s beljakom, ki J« posebno ugoden za podložltcv.
Rejcem perutnine j« mnogo to-teč« na tem, da lahko hitro ločijo piičano« med seboj po spolu. Beltsvlllskl znanstveniki so se lotili tudi t« zadeve ln po daljlem polzkulanju se jih Je posrečilo, da so vzgojili posebno vrsto perutnine, kjer J« mogoče samca že na zunaj ločiti od samice po temnem pasu perja.
Poizkuse so delali tudi s pil. Pri tem so imeli pred očmi dvojni namen: hoteli so vsgojltl dobrega psa čuvaja, poleg tega pa tudi ugoto viti, kako je mogoč« dobra lastnosti nekaterih psov prenesti v drugo generacijo.
Pasje poizkusa so sačell s »flrimi vrstami psov: a madžarskim stepnim psom, volčjakom, nemžklm ovčarjem, ki so Jih Izbrali zaradi njihove inteligenc«, napadalnosti ln deloma čuvajskih sposobnosti. Kot četrtega so vzeli vrsto popolnoma povprečnega psa, ki ni Imel nobenih posebnih lastnosti, kt pa j« bil sicer lep. Predhodno so skrbno ugotovili njihov« lastnosti, potem pa s« j« začelo križanje. Tudi tl poizkusi so pokazali dobre uspehe Čebelarji so zahtevali, naj bi dobil« čebel« dalji! srkalnl rllček, da bi lažje prodrle globlje v velike ovettloe ln posrkale več nektarla. Beltsvlllskl znanstveniki so s« lotili tudi tega. Dosegli so sicer že nekatere uspehe, vendar se s stvarjo ukvarjajo I« dalje. Vzgojiti hočsjo čebelo, ki bo Imela več bolj-lih sposobnosti, kot jih Imajo dosedanje.
Ilčejo tudi vrsto karakulske ovc«, ki bi Uvela v Ameriki. Beltsvlllskl znanstveniki so Izdelali formulo za ovco, ki bi bila tri četrt karakulska, četrt pa domača. Ce bodo poizkusi potekali ugodno, bo Imel ameriikl farmar nov vir dohodkov, amerllke žene pa oenejie psrslanerje.
Pred nekaj leti, ko so začela rastlinska olja nadomaičatl mast In ko so farmarji ugotovili, da pra-llčja mast n« gre več tako dobro v denar, so v Beltsvlllu sačell misliti, kako bi spremenili prdilče. Zdaj redijo pralič«, katerih salo je me-iano z mesom, kar gre selo dobro v promet.
Praiičl niso več pravi prali«. Danska svinja n. pr., ki J« znana p« svojem posebno okusnim mssu, ki pa ima nekatere pomanjkljivosti: Šibke nog«, žibsk hrbet ln ns more prenašati vročine, za gojenje
v Ameriki ni bila primerna, V Beletvlllu so vzgojili nove vrsto danske svinje, ki Ima močna Boge ln hrbet in ki tudi lahko prenša vroče sonce Kansasa «11 Floride.
. Preizkusili so tudi 'temperament nove svinje. Nervozne zvlnje se ne debelijo tako hitro kot mirne. Beltsvlllcl hočsjo vzgojiti zvinjo, ki bo z mirom gladala na življenje ln ki bo imela dober tek.
Tako epreminjajo naravo v* Beltsvlllu. Uspehi so presenetljivi že doslej, vprašanje J«, kaj vse bo prinesla le bodočnost.
Sto tisoč žena
n« poti v Združen« držav«
Po poročilu ameriškega zunanjega ministrstva ln Urada za naseljevanj« tujcev, bo naseljevanj žena, ki so se poročile z ameriškimi vojaki, trajalo več lot. Urad t* naseljevanje javlja, da bo v kratkem prispelo nekaj stotin žena iz južnih krajev Daljnjsga Vzhoda, toda vsekakor potem, ko se bodo ameriški vojaki, ki bivajo is v Inozemstvu, vrnili v domovino. Mesečno bo povprečno i«st tisoč žene, ki so s« poročile z amerlžklml vojaki, prišlo v Združen« države.
Iz V«llke Britanije pričakujem štirideset do p«tdes«t tisoč žena, le Kitajske pa pet do test tisoč. Merodajni tangi so pripomnili, da ho postopek naseljevanja žena nespremenjen, dokler bodo ameriški vojaki pri sasedbenlh silah v bivllh sovražnih državah.
Dobava vode znižana za 20
%
Zaveznika vojalka uprava je naznanila, da bo od danes dalje znižana dobava pitne vode za mesto Trst na 80% normalne dobave.
Pomanjkanje vode povzroča nezadostna električna sila, ki ne more poganjati 24 ur dnevno električnih črpalk; zaradi tega so morali uporabiti pomožne črpalke na Dleselov pogon.
Oddelek za javna dela pri Zaveznlčkl vojački upravi priporoča največjo itednjo pri uporabi vode. Vodovodne pipe ne smejo biti brez potrebe odprte ln uporabo vode Je treba omejiti na najnujnejie.
Kakor z električnim tokom, naj vsak posameznik itedl vestno tudi z vodo, kar bo koristilo vsemu prebivalstvu.
Stanje električnega toka v Julijski krajini
Stanje električnega toka v Julijski krajini ln posebno v Trstu je že vedno kritično zaradi nezadostnega
Nešteto prijetnih in značilnih krajev je raztresenih po Angliji. Nekateri so elitni našim, drugi pa spet nosijo popolnoma svojstven pešat podnebja in ljudi, M tam Sive, Slika kale eno izmed značilnih večjih vasi na otoku — Widdeoombe-in-the■ Moor (Dartmoor).
Britanska industrijski obnova
Trgovinski minister, str Stafford Crlpps, Je Izjavil v Manchestru, da bo prihodnjega Junija zaposlenih v izvozni Industriji večje Itevllo delavcev kot Jih Je bilo pred vojno. Od Junija do septembra, Je državni minister dodal. Je Število teh delavcev naraslo za več kot 200.000 ln se zdaj hitro množi. Sir Stafford Crlpps Je podal sledeče podrobnosti o britanskih načrtih za zvečanje izvoza. Trgovinska delegaolja bo odpotovala v Egipt. Sledile ji bodo podobne misije v ostale države.
Med drugim so britanske tvrdke prejele vse olajšave ln pobude za pošiljanje svojih zastopnikov v tujino. Velika Britanija bo tudi rajši izročila prvine, tujo valuto ln tuje strojne naprave Izvozni industriji, kot pa Industriji za domačo uporabo. Izvedence in tehnike za Izvozno industrijo ln trgovino bodo čim hitreje odpustih iz vojske. Sir Stsf-ford CflPP» 1« zaključil: »Zastavljamo vse moči, da člmpreje zadovoljimo povpraševanje tujih trgov, cev ln angleški narod v ta namen mnogo prispeva s omejevanjem lastnih potreb.
Nacistična grozodejstva
V bližini Novaga Modllna so odkrili novo mučilnico navozniiklh vojnih ujotnlkov - Taborile« Lamsdorf
Cena vojne
Račun stroškov te vojne, ki | je napravil lsvedeneo James Brad«, profesor na ameriškem vseučilišču kaže, da Je svet plačil sa oborožitev ln sa vojni material v drugi svetovni vojni 1,104 milijard dolarjev. Skoda na lastnini znala 330 milijard ln 000 milijonov do. larjev. Skoda na Kitajskem ni šteta. Brad« Ja tudi Izračunal, da Združen« držav« potrošil« za vojni material 317 milijard ln 800 milijonov dolarjev. Vojna je stala velesile o»l približno 488 milijard in 930 milijonov dolarjev.
Smrt Napoleonov«!« pranalaka
V soboto Je umrl v New Torku 87 letni pranečak Napoleonovega brata, Gerolamo Napoleon Botiapart«, Njegov praded Gerolamo Bona-parte Je moral po ukazu svojega brata zapustiti Francijo. Napotil se je v Združene države, kjer poročil neko Američanko 1* Balti mora. Napoleonu so odklonili priznanj« njegov« porok« ln pozneje se je O«rolamo vrnil V Evropo, kjer s« J« ponovno poročil ln postal vestfalski kralj.
Oerolamo Napoleon je bil rojen v Parizu, vendar j« preživel največji del svojega življenja Združenih državah. Neuradno so leta 1931 prtsnall plemstvo ame-rllks družin«! bili so tudi predlogi da bi postavili Oerolamo Napoleona na albanski prestol, kt Je bit takrat prazen.
Eden lsmed Oerolamovlh stricev Charles J. Bonapart«, ki j« umrl leta 1931, Je bil mornariški minister ln posnej« državni tožilec pod predsednikom Teodorom Rooseveltom,
Ni še dolgo tega, kar so odkrili nacistično koncentracijsko taborišče Lamsdorf blizu Novega Modli-na v Slezljl, taborišče, katerega do letošnjega poletja praktično niti niso poznali. Odkritja iz tega taborišča, ki je, lahko »prejelo do 300 Moč ljudi, so nov list v knjigi gro-zot, ki se odpira »vetu po kondomi vojni.
Pred kratkim je taborišče obl-skal nski amerlžkl novinar, ki J« izjavil, da cenijo število v tem taborišču pomol jenih oseb na 100,000. Novinar pereča, da Je videl ob pri-lik! obiska neštete navidezno prazne barake, ki pa so bile v resnici polne trupel.
Taborišče Je bilo eno izmed naj-večjih v veej Nemčiji. Določeno je bilo za ujetnike najrazličnejših narodnosti. Kot se zdi, bodo odkritja tem taborišču prekosila vsa dosedanja.
Poljske oblasti so začele taborišče pregledovati tel« koncem no-vembra. Poljski vojaki »o ^ našli trupla ujetnikov še na ležiščih, Med drugimi so našli Sovjete, Francoze, Italijane.
Mrtvecev doelej še niso mogli preiskati, Zaradi tega tudi že ne vedo natančnih vzrokov smrti. I* nekaterih znakov pa J* mogoče sklepati, da so Nemci vse Jetnike postrelili, ko so morali zapustiti omsnjeno področje, Iz stanja trupel Je moči reebrstl, da so morali Jetniki strašno stradati. V tre-notku smrti so bili popolnoma shujšani.
Nemci pa »o v taborišču sami pustili nekatere dokaze o svojem postopku z vojnimi Jetniki. N» (**• nlmtvejSe so v tem pogledu štiri slike, ki Jih je našla preiskovalna komisija, Posneti Jih Je moral eden izmed Nemcev, k! jih Je nato v taborišču tud! pozabil. Kar se tiče Žrtev, so slike podobne drugim, ki so Jih našli v ostalih nacističnih taboriščih. Razlika pa Je v tem, da vidimo na tsh Štirih sltkeh poleg mrtvecev tudi žive nemške volake.
Na eni Izmed slik je truplo, ki visi z eno nogo na električni štel žične ogrske. Neko drugo truplo leži n* zemlji, Na dveh drugih fotografijah leži na. tleh le eno trupjo. na drugi.pa Uh J« cela skladovnica. Neki nemški vojsk, stoječ za Čast-
nikom, vleče z eno roko skelet, katerega glava visi z avtomobila.
Skoraj vsi ti tisoči ujetnikov, ki so našli smrt v tem taborišču, ao si meralt Sami izkopati svoj grob. Nihče ni ostal živ, da bi pričal o nacističnih, grozodejstvih.
Nedaleč vstran, take j. za gozdičem, it5,1 drugo nemško taborišče. Urejeno J« naravnost vzorno, To taborišče so kazali delegacijam mednarodnega Rdečega križa, kadar so prišle na nadzorstveni poset.
Sovjetska fotografska razstava
v Bergenu
Pod pokroviteljstvom društva za kulturne stike med Norveško In Sovjetsko zvezo, so v palači »lepe umetnosti* v Bergenu odprli foto-grafsko razstavo »Moskva*. Pri otvoritvi razstave Je predsednik tega društva v Bergenu, prof, Skete-llng, dejal: »Namen našega društva Je pospeševati prijateljstvo ln naklonjenost med našlmg državama. Eno lsmod sredstev za doeeg tega smotra je, prcdočltl širokim plastem norveškega ljudstva življenje in prebivalce sovjetske prestolnic«,* Na kratko je orisal zgodovino Moskve, ki je tesno povezana z zgodovino Rusije, nato pa Je nadaljeval: »Znano Jo. da »o mnogi veliki vojščaki skušali zavojevati Moskvo, toda njihovi poskusi so bre* lsjeme propadli. V pravkar končani vojni Moakva ni le do segla sijajne zmage, ampak je bila žareč: svetilnik na poti zmage ln v odkrito zadoščenje ml je, da morem pričeti razstavo, ki je posvečena temu junaškemu mestu*. Pri otvoritveni slovesnosti so bile navzoč« civilne ln vojaške oblasti, zastopniki javnosti ln razumniki.
Jesenskega deževja v severni Italiji, kjer proizvajajo tok. Zaradi tega bo potrebno »e nadalje omejiti uporabo elektrike v mestu in predvidevajo, da bo prihodnji teden stopila v veljavo odredba Zavezniške vojaške uprave, kd bo odrejala nov« omejitve,
Medtem bodo lahko posamezni prsblvaici znatno pripomogli za olajšanje položaja s tem, da bodo samovoljno znižali potrošnjo električnega toka v" stanovanjih in v uradlih. Potrebno Je opomniti, da bi bilo poslovanje rasnih naprav kot n. pr, cestne železnice ln dobava vode prisedete zaradi prevelike potrošnje električnega toka za domače potrebe,
Luč je treba ugasniti, kakor hitro ta ni več potrebna. Dobro bi bilo, če bi skušali prižgati luči bolj pozno zvečer. Polagati Je treba mnogo pažnje pri kuhanju ln odstraniti vs« žarnice, kil so odvsč, Na ta ln še na druge načine lah-,ko vsi prebivalci nudijo svojo pomoč, da tako premagajo sedanje težkoče.
Dljaika stavka zaradi nezakurjenih prostorov v šolah
Zavezniška vojaška uprava j« izjavila v zvezi s stavko Italijanskih ln slovenskih dijakov v znak protesta zaradi nezakurjenih šolskih prostorov:
Zsveznlška vojaška uprava je še prej pojasnila, da Je treba pripisati splošno pomanjkanje kurjav« svetovnemu pomanjkanju goriva. V vseh državah je gorivo stroge raclonlrano, Zaradi tega čuti tudi Julijska krajina to pomanjkanje, kakor vsi drugi kraji; vsekakor st pa Zavezniška vojaška uprava prizadeva Izboljšati položaj. Pri nakazovanju kuriva imajo pred ?st industrije ln družine, ki kurjavo potrebujejo za kuho.
Po vsem ostalem ozemlju pod Zavezniško vojaško upravo so šil dijaki v šolo kot običajna Sole bodo v petek spet odprte, v nekaj dneh pa Jih bodo zaprli zaradi božičnih počitnic,
Delavnost policij« v Julijski Krajini
Slovensko narodno gledališče
Včeraj zvečer ob 20. uri je bila v Ljudskem domu prva predstava igralske skupine Slovenskega narodnega gledališča. Vprizorili so dramatizacijo Cankarjeve {<.Jernejeve pravičen v reitji Ferda Delaka.
pred predstavo je pozdravil igral-Iko skupino v imenu Slovencev v Gorici dr. Marjan Bregant. V imenu skupine se jeza pozdrave zahvalil vodja gledališča g. Ferdo Delak,
* * *
Dano zvečer ob 20. url bodo predvajali D. Nlcodemijev «Scampolo» v treh dejanjih. Vstopnice so na razpolago v Ljudskem domu.
Poljsko-italijansko prijateljstvo
Ob navzočnosti člahov italijanskega poslaništva ln zastopnikov poljskih oblasti so vzpostavili delavnost Italija niko-poljskega kulturnega zavoda »Dante AUghlcrl*. Italijanski poslanik Reale Je'Imel otvoritveni govor, v katerem Je med drugim dejal: »Vedno teanej-le sodelovanje med Poljsko ln demokratično Italijo bo vodilo obadva naroda k. blaginji, socialni pr.avlol ln svobodi*,
Kljub povečanju Števila hudodelstev po svetu, ki j« nastalo kot neizogibna posledica vojne, položaj v Julijski krajini ni pretežak, ker se je nedavno ustanovljena po-liolja Izkazala zmožno kljubovati vsem težkočam, kakršno koli oblike. Njeni uspehi so zadovoljivi ln jih lahko uvrščamo med one, ki jih Izvršujejo preizkušene sile britanske ln ameriške policije.
Do teh zaključkov je prišel neki policijski izvedenec ob pregledu delavnosti pollolje v Julijski krajini v mesecu novembru. Od 2fl, oktobra do 28. novembra so prijavili približno 100 primerov zaradi izropanj t igo vin, tatvin, sle-parjenja, žepnih tatvin ln celo ra dl samomora. Ob raziskovanju vseh teh primerov »o izvršili 88 aretacij, Imeli so tudi štiri primere timorov, od katerih jjs eden usodna nesreča.
Med aretiranci ao bili trije be-gunol lz Jetnlznlce v ulici Tlgor, ki so bili svoj čas obaojenl na dosmrtno Ječo.
7,lvlla ln drugo lastnino, ki so JO zaplenili cenijo na vrednost od 8 do 10 milijonov Ur, med drugim tu-dl dva avtomobila.
Sodelovanje z drugimi policijskimi silami za Izsleditev zlcaMneev, preide v normalno delovanje policije Julijska krajine. Pretekli mesec so zaprli 10 oseb, ki Jih Je polioija že dalj časa iskala. Neki drugi oddelek še zanima za zločine bivših fašistov, ki so jih naznanili očiščevalni odbori v Rimu in drugih mestih. Oddelek, ki Ima nalogo, da varuje koristi prebivalstva Je med tem časom ponovno poslal v njihove rodne kraje 38 prostitutk. Končno je policijski znanstveni urad nudil pomoč sodišču s tem, da Je preskrbel fotografske dokaze o zločinih.
Iz tega sledi, da delovanje pollolje
v preteklem mesecu potrjuje izjavo nekega častnika Javne varnosti Za-veznlške vojaške uprave na nedavni konferenci tleka, po kateri večje število prijavljenih zločinov, ne odgovarja zvišanemu številu vseh uto-rjenih zločinov, temveč »e je povečalo zaupanje prebivalstva do policije.
Petnajst milijonov Ut
za Sole na področju K
Včeraj «o uradno objavili, da bo flnanfinl odsek Zavezniške vojaške uprave določil znesek petnajst milijonov lir za popravilo ln ureditev šol ter za popravilo opreme lh učilnic na vsem področju A.
Odloltna razprava
Ksr Se ni bilo reSeno vprašanje kurjave, so razpravo, ki bi morala biti včeraj zjutraj na izrednem porotnem sodišču proti sodelavcema s sovražnikom Adalbertu Zanetti-ju in Angelu Clacchiju, preložili na poznejši čas.
Razprave bodo nadaljevali 17, t. m. z razpravo proti Olorglju VIL lasu ln Gtuaeppu Gulleju, ki sta obtožena sodelovanja s sovražnikom.
Letna obnovitev policijskih dovoljenj
Trgovska zveza sporoča:
Do 31. decembra Je treba vložiti prošnje za obnovitev letnih policijskih dovoljenj, ki veljajo eno koledarsko leto.
V ta namen pozivamo vse lastnike dovoljenj kavarn, barov, hotelov, restavracij, gostiln, krčem, točilnic, točilnic nealkoholnih pijač, dalje lastnike dovoljenj za nepre-povedane Igre, hleve, garaže, za, krolnja-rsko trgovino, za ui-arne, 1. t. d., pristojne v goriški občini, da iksroče ta dovoljenja v tajništvu Trgovske zveze (iglica IX Avgusta It. 11-1 nad.)
Dovoljenju je treba priložiti od govarjajcčl znesek v višini predpisane kolkovlne za obnovitev; dovoljenju, ki zapada državni taksi, je priložiti potrdilo o plačilu pri prlstojnemu-reglstrskemu uradu.
Lastniki obratov, odnosno imenovanih dovoljenj, ki Izvršujejo svojo Obrt v pokrajinskih občinah, morajo izročiti dovoljenja pristojnim občinskim ura4om.
Obrtniki, ki Žive v občini Gorica, naj Izročijo policijska dovoljenja uradu trgovske zveze dopoldne od 10. do 12. ure do vključno 24, decembra t. 1-
Izpred vojaškega sodišča
Na včerajšnjem popoldanskem zasedanju je vojaško sodišče razpravljalo o več primerih. kršitve proglasa at. 1. odst. 8, Čl, 42, Obsojene so bile:
Albina Vovkellčova lz Ljubljane in Elvira Valdevitova z Reke na 48 dni zapora, ker sta se kljub Isiploročeni jima prepovedi približali zavezniškim vojakom; zaradi istega prestopka Je bila obsojena Livla Stochlceva lz Gorice na mesece zapora ln Marija Besed r/ kova z Reke na 2 meseca zapm od tega 15 dni pogojno.
Pletra Blassija so opozorili, k' ni upošteval odredbe o policij' url za zapiranje javnih lokalo'
Jutri usedanje Komisije za <lii«nj«
Jutri, v soboto ob 9.30 uri bo Imela Komisija za čiščenje v dvorani na zodliču Javno zasedanje, na katerem bo razpravljala o prošnjah za zopetni sprejem v službo.
Izdajanje osebnih izkaznic
Da bi končali izdajanje osebnih Izkaznic, so določili tekoči deden od 10. do 18. decembra za Izdajanje lzkaznio nameščencem podjetij, ladjedelnic, tovarn in tvrdk na splošne; zastopniki teh nameščencev se bodo domenili z uradom na Obrežju 3. novembra st. 1 (tel. 78-90) za ur«, v katerih bodo prisil njlnovl nameščenci po Ukazni e.
Tatvin«
Neznani vlomilci so vdrli v stanovanje Renate Vatu v Ulici crlspl It. 80 ln so odnesli kožuhovinaet plašč, kronometer, usnjen kovček ln 88 tisoč lir, teko da znaša skupna škoda preko 200 tisoč Ur. Gozpej Rozi Pischiansovi so odnesli tatovi lz njenega malega kamiona «Flat»
1 gUmo. Gospodična Elvira Poloo-rato je plesala v neki dvorani v ulici Olnnastlca. Med plesom Je pustila svoj kožuhovinaet plošč na stolu. Ko se Je vrnila, plašča ni več našla. V trgovini -<Floreana», v ulici Cagsala 15 je izginila iz parfumerije večja količina toaletnih potrebščin. V ulici Brunner št. 7 Je iz urada za povratnike izginil pisalni stroj vrtden 20 tisoč Ur. V ul. Con-ti št. 8 so neznani zlikovci ponoči odnesli 1* mesarije Edlgia Polacca večjo količino mesa. Iz stanovanja EUde Pavarotti u ulici Romagna It. 1 tetovl odnesli kožuhovina«! plašč In površnik. Is gostilne E. Curner-jsve v ulici Pelronlo št. 2 so tatovi ukradli več litrov olja, vermuta, sladkarij ln drugih šivilskih potrebščin. Gostilničarka ima 36 tisoč lir Škode.
Pazite na otroke I
Poeledlca otroške radovednosti ln »tikanja za ostanki vojnega materiala je eksplozija. Trije dečki: 8-letnl Sergij Peršič, 8-letnl Marjan Gregorič, 7-letnl Janez Gregorič »o se Igrali z ročno bombo, ki jim je eksplodiralo. Val trije «o dobili lažj« p«»kodbe po nogah ln ao Jih prepeljali v gorižko civilno bolnišnico.
Včeraj ao pripeljali v bolnišnico tudi 8-letnega Junija Gradlno, ata-nujočega na korzu Roosevelt, št. 4, ki se Je polil z vrelo vodo po desni nogi.
Požar
V hiši Olge Ploekove, v ul Balamontl at. 1, ae Je vžgal di nlk, kar bi kmalu povzročil resno nevarnost, ker se j« oger hitro razširil na podstrešje ln uni-čil 18 kvadratnih metrov streh-.' Gasilci so po enournem gašenj-ogenj pogasili. Skoda znaša okr-40.000 Ur.
Najdeno
Našli »o žensko kolo, ki ga *dt> hrani urad mestne jmllclj« (ul. Mazzini 7). Kdor lahko dokaže, da Je lastnik kolesa, naj pride ponj.
Danes' razdeljujejo tobak
Dane« razdeljujejo v Gorici, v
prcdajaldlcah monopolsklh predmetov, obroke tobaka za prvo polovico meseca, ln eleer 80 gr (40 gr. Dalmezla In 20 gr trlnoiato torte), na osebo, kakor tudi 2 »svitka papirčkov.
n
RADIO
7.15
7.55
Soboto, 18. decembra 7 glasba za dobro jutro; slov. vesti; 7.30 Ital. vesti; pestra jutranja glasba; 10 prenos fz Vidma; 11 orkester Carlo Zemc; 12.20 reproducirana glasba: 12.85 predavanje v slovenščini; 12.45 slov. vesti; 13 ital. vesti; 13,15 športne rovlce; .13.30 glasbena fantazija; 14 umetniški horizont; 14.15 pregled vesti in plošče; 10 prenos iz Vidma; 18 komorni orkester pod vodstvom Marin Salerna; 18.85 orkester pod vodstvom Beppe Mojet-ta; 19 plesni orkester pod vodstvom F. Vučemllovlča (slov.); 20 slov. vesti; 20.15 ital. vesti; 20.80 lahke glasba; 21.80 komedija; 22 oddaja za konoc tedna (slov.); 22.80 plesne glasba; 23 Ital, Vesti; 23,10 slov. vesti; 23.20 nočno zabavišče.
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK
Izdaja A. I. 8.
MALI OGLASI
BLAGO VI za moške obleke, čista volna, volnene tkanin«: In dustrla lan«, Zabarella 55, Padove
5188 C
ill|||[]||||l|ll)lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll.niiiiiiiiiiiiiilllllllllUllllMUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllll
V “Centra za obvestila,, Piazza detla Borsa St. 8 dobite te publikacije v slovenščini:
S. V. Uenčt: »Amerika*, cena 10 lir. (Kratka ln * > nimivo pisana zgodovina Združenih ameriških držav).
aAmerlike znanstvene zanimivosti*, cena 10 lir. (Poljudno pisan pregled najnovejših odkritij na zdravniškem, kmetijskem, tehničnem in drugih področjih v. Ameriki).
«1980-1944», cena 6 lir. (Pregled vojnih dogodkov v teh letih, s številnimi ulikami).
D J UK
3.
mmm mm
DNRRA zbira-oblačila
Pozvali «o raza« ustanove, ki Imajo nalogo pomagati prekomorskim deželam, ki so bile prisadete od vojn«, naj pomagajo pri abi-ranju oblačil, ki ga Je organizirala uztanova UNRRA. Zbiranje se bo pričelo 7. Januarja ln bo trajalo 24 dni. Odbor sa pomoč j« opozoril vm pomožna centre, naj n« prirejajo nobenega zbiranja oblačil v času m«d 16, decembrom ln 16. f« bruarjem, razen če Je v zvozi ln v omenjeno korist; 7.797 središč v vsej Ameriki J« dokončalo va« priprava sa sačstek zbiranja.
Vlada v Egiptu »a je odločila, da bo napisala notranje poaojllo v vrednosti $0 milijonov etflptov-■kih lir sa financiranj« bombažnega pridelka v letu 1946.
•;	i ,	...i*
»Vaše mišljenje, gospodična Angeline, je zelo zmotno*, JI je dopovedoval Tom, ko mu Je Izrazila svojo nenaklonjenost do »zamorske glasbe*, ako mislite, da s« en in isti človek ne more v enaki meri z vetrn srošm in z vso dušo predati teko klasični kot moderni plesni glasbi. Iz losthe lzkuinje bi vam lahko naštel neeteto primerov, kako sem navdušeno sledil kaki operi ali koncertu. Občutil sem vao globino dela, videl sem takorekoč samemu komponistu v dušo; čutil sem, kako tepi,' ko vso to stvor doživlja ln potem vrte n« papir.*
»Prav rada vam verjamem, d« vas je te glasba očarala ln omamila. Saj ae tudi meni vedno tako
godi.. da bi se navduševala »a
to, sa kar s« vi tn da bi Imela pri ten) že kakšne občutke — ne, gospod Carter, tega pa ne,.,!
Priznam, da j« več «11 manj vza mladina zanjo navdušena, a Jaz
ne morem nič sa to. Mogoče Je temu vzrok glasbena vzgoja, ki ml jo daje brat. Violinist opernega orkestra Je ln te moderne norčije g« ne sanlmajo. Popolnoma naravno je, da je moja vzgoja enaka njegovi, saj me že od smrti mojih dveh roditeljev poučuje o umetniških vrednostih ln globinah klasične glaslse.
Silno ml Je žal, gospod Carter, da nimava enakih nazorov, a saj boste razumeli,..*
«2e, gospodična, a še neko majhno vprašanje. AH ste popolnoma prepričani, da Je to »Južnoafriško nabijanje*, kot ga vi imenujete, tudi res broz vsake glasbene ln umetniške vrednosti?
Ponavljam vam svoj« povabilo, da pridete kdaj na vejo mojega »razbljalnsga* orkestra. Prcprl-čan sem, da bi v« n mogel dokazati, da s« v našo glasbo tudi lahko zatopita ln —- da vas prevzame...
Cesto namreč ljudje podcenjujejo stvari, katerih ne razumejo. Pridite, ne bo vem žal; mogoč« boste dali vendar tudi meni malo prav. Pojutrišnjem, recimo.,.*
»Halo, Angeline, ti «1 tu», je nekdo ogovoril Tomovo spremljevalko. Tom ga je pogledal in takoj vedel, da Ima pred seboj An-gelinlnega brata,
«Go*pod Tom Carter.,, moj brat*, je Angelin« oba upoznaln.
Tomu je bilo žal, da ju je brat zmotil in to ravno v trenotku, ko ae ja hotel z njo zmeniti, kdaj se bosta spet videla.
Začutil je proti njemu nekak odpor in »e zarodi tega že po nekaj korakih poslovil. Podal Je Angelini roko 10 jo pogledal globoko v oči. Videl je, da Je malce zardela in pobesila pogled. Podal je roko še njenemu bratu ln odšel.
Angeline ln njen brat sta prišla domov. Imela sta dvosobno stano vanje v onem Izmed predmestij.
Boba, v katero sta vstopila, Je bil« precej velika, a zelo mračne. Takoj pa st opaall, da Je kljub preprostosti vladal v njej vzoren redi Vze lepo na svojem mlatu. Pohištvo je bilo sicer staro; brat in »estra sta ga podedovala po umrlih starših; a bilo Jima j« kot svetinja.
Živela sta v najlepšem sožitju. Brat Bunnjr j« Imel službo v oper. nem orkestru ln J« zaslužil toliko, da sta ob« dostojno živela. Sestra pa mu je polsg svojega pevskega študija gospodinjila. Občudovala ga je. Posebnb, kadar je Igral gosli, je občutila njegov visoki umetniški zagon. Zdelo se ji je, da je brat v vsakem pogl-edu najpopolnejši ln stisnilo jo je pri srcu, akb s« Je včasl spomnila, da bo nekoč tega lepega življenja konto. On sc bo oženil, pa tudi ona bo dobila moža. Mogoče dana«, jutH, čez dve leti.,. 7
»Kdo pa Je mladenič, Angeline, k' Je Šel prejle e teboj 7» Je vprašal Butiny svojo sestro, potem ko je odložil škatlo z violino ln aktovko na staromodno komodo,
»Danes sem ga »poznala na produkciji. Diplomiran konaervato-rlst je — pozavnist. Poleg tega Ima Se »voj plesni orkester ln Igr« g njim Vsak teden V radiu*.
Angeline je videla, da se je bratu nagubalo čelo.
»In tl e« boš sestajala z njim •e naprej 7» Jo j« malce osorno vprašal.
»Kako to misliš?' N« razumem, kaj hočeš reči « tem stetsjsnjem?
Danes sem ga videla prvič. Popolnoma jasno j«, da bom govorila
z njim, ako se bova kje srečal«.*
»Jaz tl povem, da ne b°* * njim govorila, ker nočem, da bi padla v družbo takega.., takega glasbenega ničvredneža. Saj me bo eram pred ljudmi...*
«Poelušaj me, Bunny.,,*, je hets-1« prekiniti Angeline svojega brata, kar p* s« Ji ni posrečilo.
»Sram mo bo, če ml bo kdo rs-kei: danes »em videl tvojo sestro, da »e Je sprehajala s Tom Carterjem, z onim, ki Je Izgubil svoj glasbeni okus, ako ga je seveda sploh imel!
Vidiš, takole bodo govorili in jaz, misliš, ti bom to dovolil? Nlkdarl Ce že ne zaradi drugih, zaradi men« samega ln zaradi mojega položaja tl prepovedujem, da bi še kdaj z njim govorila. Saj veš da Al hočem dobro.*
»Pa saj ni tako hudo, saj ni tak.,.*
»Povedal sem tl, kaj mislim ln nočem niktikegft pojasnila. 8aj »em dosti star, da znam presoditi, ali j« tako »žabje kvakanje* glasba ali ne.
Zadnjo besedo sem tl povedal in nočem nobenega ugovora*.
Angelin« je gledala svojega brala ln ga skoraj ni spoznala. B«J tako ni govoril z njo. še nlkd r.
»Kaj ima proti Tomu? Kaj mu
Je Tom vendar storil? Sicer s« tudi ona ne strinja s Tomovim mnenjem, ali zaradi tega ga Š« ne obsoja.
In ».brat; niti vprašal Je še ni, kako Je bilo na produkciji!? Ne, ni ga spoznala danee!*
* * •
Tom ni vedel, kam bi šel, da bi videl Angelino. Zdaj, ko se je nehkla šola, je bila možnost sestanka še manjša. Kje stanuje, tudi ni vedel, Kaj naj stori? r>l dni je tekal' po mestu, kar tako brez cilja, v nadl. da Jo bo kje srečal.
m sreča mu je bila mila. Ravno ko Je hotel po brezuspešnem tn vanju aavttt v kl$o, da bi se malo razvedril, jo j« zagledal, »Gospodična Angeline, ne veste kako m« veseli, da vas vidim*, jo Jr pozdravil. »Tri dni že tekem po mestu, da bi voz kje ujel ln, glejte, posrečilo »e ml j«-*
»Dober dan, gospod Carter*, mi. je odzdravila Angeline ln mu ponudila roko. »Ali vam je moja družba tako všeč, da m« le tri dni lzč«t* po mestu? Saj s» ■/. menoj še pogovoriti n« morete, ko s«m tako trmaate in -vam nočem dati	•• iP Pošalite An-
geline.
(Nadaljevanje prihodnjič)