AKTUALNO VPRAŠANJE
Znano je, da prinašajo gozdni sadeži nekaterim kmetijskim zadrugam na Gorenjskem precejšnje dohodke, če je letina ugodna in odkup dobro organiziran.
Na gospodarskem odseku Okrajne zadružne zveze Kranj smo na naša vprašanja te dni zvedeli, da so zadruge na odkup dobro pripravljene. Organizacijo vodi Gospodarska poslovna zveza, ki se je o vsem potrebnem že dogovorila s predstavniki posameznih zadrug.
Sezona borovnic je tu in odkup se lahko takoj prične. Nabiralci bodo najboljše namizne borovnice lahko prodali po 80 dinarjev kg, medtem ko so jih zadruge lani odkupovale po 51 in 55 dinarjev. V dolinskih predelih zaradi pozebe teh sadežev letos ne bo veliko. Možnost zaslužka je torej manjša kot druga leta. Ob normalnih letinah odkupijo največ borovnic v Naklem, v Poljanski dolini, Zabnici, pa tudi v bohinjskem kotu. Za domači in tuji trg so jih lani na Gorenjskem odkupili 170.000 kg. Kmetijska zadruga Naklo je zaslužila največ, saj je do-
bila nad 6 milijonov samo izvozne razlike. Borovnice izvažamo predvsem t Anglijo in Švico.
Zadruge bodo letos odkupovale tudi maline, ki jim mraz in slana nista škodovala. Lani so jih odkupile 60.000 kg in na tolikšno količino računajo tudi letos. Največ jih je v Jelovici in Selški dolini. Zadruge so pripravljene tudi na odkup brusnic in gob, če jih bo le kaj. -ey
AKTUALNO. VPRAŠANJE
SPORT
REPUBLIŠKO MLADINSKO NAMIZNOTENlSKO PRVENSTVO
KRANJČANI V PREMOČI
GORENJSKE
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
IjETO x. — ŠT. 47 — CENA DIN 10.—
Kranj, 17. junija 1957
Kranj, 16. junija.
Včeraj se je tu začel IV. letošnji republiški mladinski turnir, na katerem je nastopilo okoli 70 igralk in igralcev. Tokrat so nastopali vsi tisti, ki med mladimi v Sloveniji nekaj pomenijo, ni pa bilo Jeseničanov in Kočevarjev. Kaže, da Jeseničani sploh ne nameravajo v Kranju več nastopati, ker je to že drugi zaporedni turnir, ki se ga niso udeležili. Med mladinci so prevladovali Kranjčani, ki so imeli glavno besedo tudi med mladinkami in pionirkami, medtem ko so bili Odredovci najboljši pri pionirjih.
REZULTATI Ekipno: mladinci (12 ekip) pol-finale: Maribor — Triglav II 5:3, Triglav — Ljubljana 5:2, finale: Triglav — Maribor 5:0. Mladinke (6) polfinale: Triglav I — Fužinar 3:0, Triglav II — Odred 3:1; finale: Triglav I — Triglav II 3:0 w. o. Pionirji (7) polfinale: Škof j a Loka — Fužinar 5:3, Odred — Maribor 5:0; finale: Odred — Skofja Loka 5:0; finale: pionirke (3) Triglav I — Fužinar 3:1.
Zakaj reformiramo šolstvo ?
Ko smo pred sedmimi leti uzakonili delavske svete, kasneje pa postopoma *e organe družbenega upravljanja, je dobil proizvajalec in državljan bistveno drugačno vlogo v celotnem družbenem življenju kot jo je imel prej. Začel je neposredno sodelovati v upravljanju gospodarstva in drugih družbenih področij, s tem v zvezi pa Je začel potrebovati, da bi lahko u-spešno opravljal te upravljavske naloge, ne le ožjo strokovno, marveč •tudi širšo izobrazbo.
Toda, ali naše današnje šolstvo nudi takšno izobrazbo mlademu rodu, ki bo jutri delal v organih upravljanja?
Imamo obče izobraževalne (osnovne ■Bole, gimnazije itd.) in strokovne šole V obče izobraževalnih šolah je zapostavljena politehnična, v strokovnih *olah pa splošna vzgoja. Tako šolstvo Pa v svojem bistvu ustreza kapitali »tični družbeni ureditvi, kjer je delo ločeno od oblasti, ročno delo pa od umskega. Obče izobraževalne šole "vzgajajo intelektualce, v bistvu samo uradnike, strokovne šole pa samo proizvajalce.
V socialistični družbeni ureditvi pa ročno delo začenjamo spet združevati * umskim, delo pa z oblastjo. Proizvajalci so hkrati tudi upravljavci. Temu pa še ni prilagojeno šolstvo, ki latorej zaostaja za splošnim družbenim razvojem ter ga je zato treba preuredili, izpopolniti, vskladiti z družbenimi potrebami.
To je sila pomembna družbena naloga, ki jo nikakor ne morejo uresničiti prosvetni delavci sami, marveč je nujna pomoč celotne družbe, od starcev, šolskih odborov in gospodarskih organizacij do oblastvenih organov. Pri tem delu pa se znebimo vsakršne nestrpnosti, kajti naloge ni mo-č opraviti čez no£, saj gre pri tem za daljši proces. Šolska reforma pravzaprav že tece. Socialistična družbena ureditev *e sama po sebi vtiska šoli nove pe-
čate, deloma z delovanjem zavestnih sil, deloma stihijno. Ko pa se pri reformiranju šole lotevamo radikalnejših korakov, se ne smemo prenagliti. Smer, v katero hočemo, nam je jasna, pri konkretnih ukrepih pa upoštevajmo objektivne pogoje. Osemletke bomo najprej uv.edli tam, kjer je to pač že možno, drugje pa postopoma.
Tudi ni pravilno obešati krivdo za to, da šola zaostaja za življenjem, zgolj prosvetnim delavcem. Sedanja šola z vsemi svoiimi pomanjkljivostmi je pač odsev objektivnih razmer, iz katerih se hranijo tudi cehovske tendence, v kolikor se le-te morda kažejo pri nekaterih prosvetnih delavcih.
Urejanje šolske reforme odpira seveda tudi nekatera vprašanja materialne narave, pristojnosti ljudskih odborov ipd. Materialne probleme kaže pač urejati v skladu z možnostmi. Mnogih težkoč ne bo moč urediti tako hitro, kot bi želeli. Vendar pa uvajanje reforme koristi tudi v tem pogledu, da nakazuje smer, v kateri naj materialna vprašanja rešujemo, medtem ko doslej tudi to marsikje ni bilo jasno (n. pr. kje in kakšna šolska poslopja bomo potrebovali glede na reformo itd.).
Kar zadeva pristojnosti ljudskih odborov glede posameznih šol, je čutiti težnje občin, da bi dobile v svojo pristojnost tudi višje gimnazije in srednje strokovne šole, ki sodijo zdaj v pristojnost okraja in so zato nekako iztrgane iz organske celote občine.
Glede strokovnih šol še ni povsem jasna razmejitev dolžnosti podjetij, ljudskih odborov in širše družbe do posameznih teh šolskih zavodov ter kaže to vprašanje bolj razjasniti.
Nadzor nad delom šolskih zavodov poteka zgolj po administrativni poti (po inšpektorjih), kar pa spričo družbenega razvoja postaja že anahroni-zem. Uvajati je treba čedalje bolj širši
družbeni nadzor. Bržkone bo v tej smeri razmeroma najlaže urediti problem v strokovnem šolstvu, po vertikalni poti samoupravljanja (s sodelovanjem zbornic itd.).
Šolski odbori so se kot organi družbenega upravljanja že lotili marsikaterih materialnih, pa tudi vzgojnih vprašanj, vendar so le šele na začetku svojega pravega dela. Vključili so se v tak sistem Šolstva, kakršnega so pač našli ob svojem rojstvu ter tega zastarelega sistema Še ne razbijajo dovolj odločno in šole še niso uspeli približati življenju. Ena takih njihovih nalog bi bila, da bi pritegovali v
BO   V  TRŽIČU NOV HOTEL?
Pred dnevi je bil v Tržiču sestanek Sveta za turizem in gostinstvo ObLO Tržič ter zastopnikov Turistične podzveze in Okrajne gostinske zbornice. Menili so se predvsem o novem hotelu, ki naj bi ga Tržič pridobil.
Gre za stavbo na gradu, ki jo nameravajo preurediti v hotel, saj je znano, da Tržič kot turistično mestece nima na razpolago tujskih sob. V sedanji stavbi na gradu je sicer šolski internat, vendar menijo, da bi se ga dalo preseliti v stanovanjsko stavbo Bombažne predilnice in tkalnice.
Kaj se bo bolj izplačalo, ali preseliti šolski internat ali zgraditi za šolski internat novo stavbo, bo odločala še posebna komisija Občinskega ljudskega odbora.
I. A.
vzgojno delo tudi ljudi, ki niso poklicni prosvetni delavci (javne, gospodarske, kulturne delavce), kajti v sodobnem šolstvu profesionalni učitelj, profesor ni edini vzgojitelj. Zametki tega se kažejo že, denimo, na kranjski gimnaziji, ki je začela pritegovati k svojemu vzgojnemu delu tudi javne delavce izven šole. Tudi v pionirskih organizacijah se kažejo zametki te smeri v vzgojnem delovanju, v razvijanju tako imenovane svobodne učenčeve aktivnosti (v krožkih ipd.). V prihodnosti pa bodo imele svoj del dolžnosti pri šolski vzgoji tudi take institucije, kot denimo, stanovanjske skupnosti. Tako ne bosta vzgojna činitelja le družina in prosvetni delavec, marveč tudi širša družba. Vse to delo pa bo polagoma vplivalo tudi na izoblikovanje lika prosvetnega delavca.
V nasi državi že imamo osemletno obvezno šolanje, ki pa ni združeno v enotnem tipu šole. To enotnost vzgoje državljanov, prilagojeno našim družbenim potrebam, hočemo doseči zdaj z reformo šolstva, oblike, po katerih bomo to nalogo uresničevali v posameznih krajih, pa bodo seveda različne.
Te misli posredujemo s plenuma Okrajnega odbora SZDL, ki je bil V sredo. Deloma smo gradivo s plenuma objavili že v petkovi številki. Vendar pa je razprava na plenumu pokazala, da so vzroki in cilji reformiranja šolstva širši javnosti še dokaj megleni. Plenum je v marsičem pripomogel, da so se ti problemi v našem okraju bolj razjasnili, naloga organizacij SZDL, šolskih odborov in drugih činiteljev pa bo, da z družbenim pomenom, vzroki in cilji tega reformiranja temelji-tejše seznanijo širšo javnost, kajti le ob razumevanju in sodelovanju celotne družbe bo moč šolsko reformo tudi uspešno uresničiti. Z.
Tosamezno: Mladinci (38) polfinale: Teran — Turna 2:1, Godina — Miklavc 2:0; finale: Teran — Godina 2:0. Mladinke (11) polfinale: Plut — Vencelj 2:0, Jernejčič — Knap 2:0; finale Plut — Jernejčič 2:0. Pionirke (7) polfinale: Petrač — Knap 2:1, Jernejčič — Vencelj 2:0; finale: Jernejčič — Petrač 2:0. Pionirji (20) polfinale: Grabner — Rekar 2:0, Bauče — Turna 2:0; finale: Grabner — Bauče 2:1.
Dvojice. Mladinke (3) Plut — Jernejčič : Knap — Vencelj 2:1; mladinci (16) finale: Kovačič — Dolenc  : Teran — Zezlina 1:3.
Triglav : Mladost
0:7 (0:4)
Stražišče, IG. junija. Danes sta se na igrišču Mladosti v Stražišču zopet srečala kranjska nogometna rivala Mladost in Triglav. Mladost je tokrat nudila še manj odpora kot preteklo nedeljo, saj je bila tudi njena obramba kaj jalova, kar dobro kaže tudi rezuMat. Moštvi nista nastopili kompletni in sta preizkusili nekaj mladih moči, kar velja predvsem za Triglav, medtem ko je Mladost nastopila z nekaterimi starejšimi igralci. Pri Triglavu sta bila dva novinca in sta oba nastopila v obrambi. Lahko rečemo, da sta se popolnoma obnesla V vratih pa se je pri Triglavu po daljšem premoru pojavil Brezar II., ki smo ga v zadnjem času videli igrati na mestu srednjega ibranilca. Rezultat bi bil lahko že višji, če bi TrLglavovi napadalci izkoristili nekaj sto odstotnih priložnosti.
Tekmi je prisostvovalo okrog 100 gledalcev. L.
ODBOJKA Kranj, 16. junija. Danes dopoldne je bila na igrišču Mladosti v Stražišču prvenstvena odbojkarska tekma med Kamnikom II in domačini. Igro je ves čas motil veter. Tekmovalci so bili borbeni in požrtvovalni. Mladost je zmagala s 3:1.
Aco
ROKOMET Kranj, 16. junija. Dopoldne se je na igrišču v Stražišču odvijala zanimiva rokometna tekma med Mladostjo in Slovanom iz Ljubljane. Gostje so bili v veliki premoči, kar so tudi izkoristili. Rezultat: 34:18 (17:8) za tekmovalce Slovana. Aco
REZULTATI VČERAJŠNJIH ŠPORTNIH DOGODKOV ZVEZNA LIGA:
Hajduk : BSK 3:1 Vardar : Lokomotiva 4:0 Partizan : Zagreb 2:5 Radnički : Sarajevo 3:1 Velež : Vojvodina 1:1 Budučnost : Spartak 2:0
KVALIFIKACIJE ZA ZVEZNO
LIGO: Borovo : Željezničar 3:9
Praga: Češkoslovaška Nemčija 3:1
Vzhodna
„ŽELITE, PROSIM?"
i
Da bi zagotovili čim uspešnejšo turistično sezono, so v soboto v Lescah odprli novo mednarodno letalsko zvezo Dunaj— Bled—Dubrovnik. Na naših slikah: potniki izstopajo iz letala, ki je prvič prispelo z Dunaja (zgoraj). Spodaj: naš fotograf je ujel na sliko prva potnika na progi Lesce—Dubrovnik, novo-poročenca, ki hočeta preživeti medene tedne ob Jadranu.
Trgovina z mešanim blagom in Delikatesa na Koroški cesti v Kranju, ki jo vodi upravnica Angelca Jarčeva, je bila kot običajno tudi tokrat polna strank. Tovarišica Angelca je stregla prijazno, brez nestrpnosti in če se gospodinje niso mogle vsega domisliti, jih je kar sama opomnila, kaj še morebiti potrebujejo. Počakala sem, da sem prišla na vrsto.
»Želite, prosim?«
Izrekla sem svojo nenavadno željo za kratek pomenek, pa me je takoj povabila v lepo urejeno majhno pisarno, kjer sva se lahko v miru razgo-varjali. Povedala je, da trgovina v njeno veselje kar dobro uspeva, posebno še po letu 1954, ko se je poslovalnica osamosvojila. Izbiro so med tem časom zelo popestrili. Tovarišica Angelca je v trgovini kot doma, saj že deseto leto dela v tem lokalu.
»Koliko prometa pa imate na mesec?« sem jo vprašala.
»Približno 3 milijone dinarjev, pa tudi več.« »To je lepa številka, kako ste uspeli prodajo povečati?«
»sms
»Z boljšo postrežbo, večjim asortimanom in kvaliteto blaga. Zasluge za to ima ves kolektiv, ki se trudi, da bi strankam ugodil prav vse želje. Blage dovažamo tudi na dom.«
»Se kdaj zgodi, da stranke blago vrnejo?« »Včasih tudi. Reklamacije vedno upoštevamo ter opozarjamo nanje naše dobavitelje.«
»Ste s prostori, v katerih delate, zadovoljni?« »To pa ne, ker so zastareli in za sodobno poslovanje neprimerni. V bližnji prihodnosti jih nameravamo moderno in praktično preurediti. Oba lokala bomo združili, vhod bo samo eden, le notranja razporeditev Delikatese in Trgovine v mešanim blagom bo ločena.«
»Kaj pa o non-stopu, ste že kaj razmišljali?« »Tudi o tem smo se že menili. Po preureditvi lokala mislim, da  bomo  lahko uvedli celodnevni delovni čas.« . »Lepe načrte imate,« sem jo prekinila. »Da, če bo delovni kolektiv še v naprej tako prizadeven, jih bomo prav gotovo lahko uresničili,< dejala tovarišica Jarčeva in odšla spet za pult
je
streč neučakanim strankam.
-ey
LJUDJE IN DOGODKI
BREZ ŠIRŠIH PERSPEKTIV
A Kaže, da bodo razpravljanja o razorožitvi p« enajstih letih brezplodnih razprav le dosegla odločilni preobrat. Sovjetski delegat v razorožitveni komisiji Organizacije združenih narodov Zorin je namreč predlagal, da bi velike sile opustile poskuse z atomskim orožjem in uvedle sistem kontrole, ki naj bi zagotovil izvajanje sklepa o opustitvi poskusov. Po prvem presenečenju v zahodnih prestolnicah ugodno pozdravljajo Zorinov predlog. Tudi ves zahodni tisk je sovjetski predlog ugodno sprejel. Nekateri angleški in ameriški časopisi zahtevajo, naj zahodne sile takoj sprejmejo sovjetski predlog. Po nekaterih poročilih bi zahodne sile privolile v prenehanje poskusnih eksplozij atomskega orožja za dobo enega leta. A Predsednik švedske vlade Tage Erlander, ki se te dni mudi v naši državi, je obiskal Split. Ogledal si je tamkajšnje zgodovinske in kulturne znamenitosti ter ladjedelnico, v kateri gradijo tudi več 12.800 tonskih ladij za švedske pomorske družbe. Po ogledu Splita je Erlander na jahti »Jadranka« odplul v severni Jadran. Predvidoma bo danes prispel na Brione, kjer ga bo sprejel predsednik Tito. A Državni sekretar za narodno obrambo FLRJ Ivan Gošnjak in drugi člani jugoslov. vojaške delegacije, ki je na obisku v Sovjetski zvezi, so včeraj prispeli v Leningrad. Pred tem so v Moskvi prisostvovali vojaškim vajam sovjetskih tankovskih enot.
A V Beogradu zaseda te dn! jugoslovansko-sovjet-ska komisija, ki naj bi pospešila nadaljnji razvoj trgovskih stikov med našo državo in Sovjetsko Zvezo.
A Po obisku zahodnonemškega kanclerja Adc-nauerja v Avstriji so na Dunaju izdali skupni nemško-avstrijski komunike, v katerem je poudarjeno, da je ponovna združitev Nemčije »v miru in svobodi glavni pogoj za dejansko popustitev napetosti v Evropi in v svetu«. Med obiskom so tudi podpisali avstrijsko nemško finančno pogodbo. A V Belgiji so skrajšali obvezni vojaški rok na 15 mesecev.
A Indijski ministrski predsednik Nehru je predvčerajšnjim prispel na uradni obisk v Kjobenhaven. Na Danskem se bo mudil štiri dni. A Grško zunanje ministrstvo je objavilo, da ima v rokah dokumente, s katerimi lahko neizpodbitno dokaže, da uporabljajo britanske vojaške sile pri zasliševanju jetnikov narodnoosvobodilnega gibanja na otoku Cipru najhujše mučilne metode. Poročilo pripominja, da je Grčija že od nekdaj zahtevala, naj položaj na Cipru razišče mednarodno razsodišče.
A V severni Italiji je teden dni močno deževalo, zaradi česar je nastala v kmetijstvu škoda za približno 35 milijard lir. Ponekod je uničenih 70*/* vinogradov. V hribovitih predelih okrog Torina je deževje povzročilo velike poplave. Vojska in gasilci pomagajo prizadetemu prebivalstvu. A Tudi v francoskih Alpah so nastale poplave. Reke na južnih pobočjih Alp so prestopile bregove in poplavile cela naselja ter skoraj vse doline v zaledju Nizze. V soboto so začeli s helikopterji odvažati prebivalce naselja Isola, ki je povsem izolirano. Železniški promet je ustavljen. Voda je porušila številne nasipe in jezove. Porušenih je več manjših mostov, razdejanih je 20 km cest. Tudi telefonske zveze so prekinjene. Doslej so ugotovili eno človeško žrtev in veliko gmotno škodo.
izdaja Časopisno založniško in tiskarsko podjetje »gorenjski tisk« / direktor slavko beznik / ureja uredniški odbor - odgovorni urednik miro zakrajsek / telefon uredništva st. 475, 397 — telefon uprave st. 475 / tekoči račun pri komunalni banki v kranju 61-kb-1-z-135 / izhaja ob ponedeljkih in petkih / letna naročnina 600 dinarjev, mesečna 50 dinarjev
:--~^HtSu.
Sprva topleje, zatem nestalno s pogostimi padavinami in ohladitvijo.
Po 22 dneh krize imajo v Franciji spet novo vlado. Sestavil jo je mladi radikalni prvak Bourges-Maunourv (izg. Buržes Monuri). Po daljših posvetovanjih in zakulisnih pogajanjih se je novi premier pojavil pred parlamentom in dobil zaupnico. Zanj je glasovalo 240 proti pa 195 poslancev, precej pa se jih je vzdržalo. To je doslej od leta 1947 najmanjša prednost v glasovih, ki jo je dobil katerikoli ministr. predsednik. Vsekakor zelo očitno znamenje, da vlada ne bo dočakala visoke starosti.
Bourges-Maunourvju ne gre odrekati nekaterih simpatičnih črt: to je predvsem najmlajši premier od leta 1883 dalje, saj šteje komaj 43 let, slovi kot junak odporniškega gibanja in je bil med zadnjo svetovno vojno 13-krat ranjen. Je odločen in sposoben. So pa v njegovem značaju in političnem liku tudi značilnosti, ki niso tolikanj privlačne, in prav te negativne črte zdaj prevladujejo. Bourges-Maunourv je, kot vse kaže, svojo odločnost usmeril v napačno smer. Kot minister obrambe v bivši vladi socialista Molleta nosi precej velik delež odgovornosti za neodgovorno politiko Francije do Sueza in Alžira. No, in če pristavimo, da mu je prav to zdaj zagotovilo podporo desnice in pridobilo potrebno večino, zbledijo njegove zasluge med vojno.
Ce je bila vlada Guya Molleta vsaj v začetku vlada »leve sredine«, saj je vsebovala nekatere naprednejše elemente, je za Bourges-Maunourvja značilna usmeritev k »desnemu centru«.
Novi premier je ubral že staro, izhojeno pot, ko se je naslonil na meščanske stranke in tako spet prezrl najmočnejšo stranko v skupščini — Komunistično partijo. Hotel je torej na prvi preizkušnji svoje vlade varno »zvoziti« in se je zato pač moral nasloniti na drugo stran — na desnico.
V programu svoje vlade je bil Bourges-Maunourv zelo redkobeseden, tam pa, kjer je že kaj povedal, je bil zelo meglen in nejasen. To pa ni motilo niti tistih, ki so se izrekli zanj, saj desničarske stranke dajejo novi vladi le prehodni značaj.
Videti je, kot da je desnica brez zanimanja prikimala novi vladi: pustila jo bo živeti toliko časa, dokler bo njej to ugajalo, ko pa bo napočil njihov čas, jo bo brez pomisleka zrušila. Tisto, kar desničarskim strankam ugaja pri Bourges-Maunourvju, je njegova vztrajnost pri nadaljevanju dosedanje alžirske politike. Novi predsednik vlade je to dokazal s tem, da je obdržal na položaju ministra za Alžir socialista La-costa, ki se je že izkazal s svojo politiko »pomirjevanja«. Vlada bo prav tako zadovoljila zahteve večine meščanskih strank, ki se zavzemajo za »evropsko politiko«. Vlada je sestavljena iz izrazitih pristašev evropske skupnosti, tako da lahko pričakujemo, da se bo zelo potrudila spraviti pod varno streho parlamentarne ratifikacije oba evropska sporazuma — o skupnem trgu in o Evro-atomu.
Za ozdravljenje težkih finančnih razmer vlada ni napravila
novih korakov, razen tega, da je spremenila finančnega ministra. Nasprotno, bila je toliko »drzna«, da je pred parlament postavila isto rešitev kot njen predhodnik Mollet: za 150 milijonov novih davkov. In zgodil se je »čudež«, ki si ga lahko razložimo le z nenačelno politiko francoskih meščanskih strank. Desnica je zdaj podprla Bourgesa, čeprav je na isti zahtevi pred komaj tremi tedni zrušila Molleta!
Nova vlada se torej ne odlikuje s posebnostmi. V bistvu je to le zožena Molletova vlada brez Molleta. Njen program in sestav jamčita le za nadaljevanje Molletove politike. Bourges-Maunourv se torej ni opogumil, da bi napravil hrabrejši korak za ozdravljenje bolnih francoskih političnih razmer.
Prav zato ga je desnica tudi podprla, ker trenutno ne vidi drugega izhoda in ker je sama še preslabotna, da bi uveljavila lastno politiko. Prav ta spravljivost in podpora desničarskih strank pa je lahko zelo dvorezna. Trajala ne bo dalj kot do jeseni; tako predvideva večina opazovalcev. Bourges-Mou-nourvju so zaupali nalogo, da opravlja le tekoče posle v poletnih mesecih, ko bo parlament na počitnicah. Zato so vladi že nadeli posmehljivo ime »počitniška vlada«. Na francoskem političnem odru so torej režiserji dali Bourges-Maunourvju le nehvaležno vlogo, v kateri mu ne bo preostalo drugega — kakor pravi pariški časopis »Parisien Libere« — kot da »da še en dokaz o nemoči sistema«.
MARTIN TOMAZlC
v nedeljo smo zabeležili
ODPRTA   JE   REDNA LETALSKA   PROGA   DUBROVNIK — LESCE — DUNAJ IN BEOGRAD — LESCE
Lesce, 15. junija.
Danes popoldne so predstavniki turističnih organizacij, JAT, Alpskega letalskega centra Lesce in drugih organizacij pričakali na letališču v Lescah prvo potniško letalo, ki je priletelo z Dunaja in nadaljevalo pot v Dubrovnik. Ob 13.45. uri je na letališču pristal avion YUACA. Vsa mesta v njem so bila zasedena. S prvim avionom je pripotovalo 18 potnikov. Sest jih je ostalo na Bledu, ostali pa so se ob 14.30. uri odpeljali naprej v Dubrovnik. V Lescah se jim je pridružilo še pet potnikov, med njimi tudi dva domačina, ki sta odšla na poročno potovanje.
Popoldne ob 16.50. uri je priletelo letalo JAT iz Beograda. Tako bo na letališču v Lescah odslej vsak dan pristajalo potniško letalo. Gorenjska je dobila s to novo linijo dvakrat tedensko zvezo z Dunajem in Dubrovnikom in trikrat tedensko z Beogradom. Zanimanje za to progo je zelo veliko. Predstavniki JAT pravijo, da so vozne karte za progo Dunaj—Dubrovnik do srede avgusta razprodane. Lj.
POLJSKA IN SOVJETSKA DELEGACIJA V ISKRI
Kranj, 15. junija. Včeraj in danes sta se v Iskri mudili dve inozemski delegaciji. Tovarno so obiskali ekonomisti s Poljske, ki so se predvsem zanimali za organe delavskega samoupravljanja v tovarni, gostje s Sovjetske zveze pa so se zanimali za način dela in gospodarske instrumente.
Delegaciji sta se v tovarni zadržali vse dopoldne. M.
ITALIJANSKI GOSTJE NA BLEDU Bled, 16. junija.
Predstavniki italijanske socialistične stranke iz štirih obmejnih pokrajin: Trsta, Gorice, Vidma in Bordenona, so se po včerajšnjih razgovorih v Ljubljani mudili danes na Bledu. Dopoldne so imeli razgovore z zastopniki SZDL, katerih se je udeležil 'tudi predsednik SZDL Slovenije Miha Marinko. Na Bledu so jim priredili svečano kosilo.
JESENIŠKO GLEDALIŠČE SE VEDNO GOSTUJE
Mestno gledališče Jesenice kljub zaključku sezone vneto prireja gostovanja. V četrtek je gostovalo v Kranjski gori, v soboto na Hnušici in danes v Begunjah,  kjer so imeli kar dve
r
22.  TAKRAT NE BI SMEL
P
O
m
E D E L
J
E K
POPUSTIT
Ivan se je odsotno oziral skozi okno bolniške sobe v pusto sivino oblačnega neba. 2e peti teden je ležal v bolnišnici in le počasi mu je šlo na bolje. Za pomenek s tovariši tisti dan ni bil razpoložen, čeprav ga je sosed že nekajkrat nagovoril. Vsi so se začudeno ozirali vanj, ker je bil nenadoma tako čemeren. Ce bi komu od njih zdravnik dejal, da gre čez tri dni lahko domov, bi njegove besede vse drugače sprejel.
Ivan si je sicer želel videti sinčka in ženo, želel pa je tudi ozdraveti in iti čimprej na delo. Zadnjo noč je o svoji bolezni mnogo premišljal. Vedel je, da zaradi hude okvare srca ni več sposoben za težko delo, ki ga opravlja v podjetju. Oprijeti bi se moral lažjega posla, samo če ga bodo našli zanj. Misel na to mu je povzročala največ skrbi.
2e pred pol leta, ko se je prvič vračal iz bolnišnice, je prosil za premestitev v kak drug obrat. Ostalo je samo pri obljubi, nazadnje se je pa še sam premislil. Za pohištvo je odplačeval vsak mesec nekaj tisočakov v banko ln zaradi boljše plače se je potrudil in vztrajal pri starem delu. Seveda pa ga je to stalo velikih naporov. Vzdržati ni mogel in spet so ga poslali v bolnišnico. Najbolj ga je vznemirilo ženino pismo, ki mu je pred dnevi pisala, da je že vprašala v podjetju za primernejše
delo, a za sedaj nimajo še nič takega. Moral si bo poiskati zaposlitev drugod.
_*_
Cez tri dni se je Ivan vrnil domov. Po dvomesečnem počitku se je spet kar dobro počutil in tedaj se je oglasil v podjetju. Vsa lažja mesta so bila zasedena in Ivan je zopet prijel za staro delo. »Samo začasno«, so mu dejali, »medtem bomo pa že kaj drugega poiskali.«
»To ne bo tako hudo,« si je mislil Ivan, »nekaj časa bom pa že še zdržal, saj sem dovolj dolgo počival.«
Po tistem so v podjetju kar pozabili nanj. Začasno mesto je postalo stalno in vse je kazalo, da bo Ivan ostal tam, kjer je. Pa je nekega dne spet omagal. Zdravnik mu je napisal napotnico za bolnišnico. Tokrat ga je bolezen trdo zgrabila. Več mesecev je ležal tam in še doma so mu neprestano podaljševali bolniški dopust. Z zagrenjenostjo je ugotavljal, da glede dela tedaj ne bi smel popustiti.
Marsikdo se bo vprašal, če je bilo vse to potrebno, samo v podjetju se niso vprašali in niso pomislili, koliko denarja bi z drugačnim razmeščanjem delovne sile lahko prihranili. Prav gotovo bi se našlo kako mesto tudi za Ivana, na katerem bi opravljal svoje delo in preživljal sebe ter družino.
-ey
J
predstavi. Povsod je bilo za gostovanje izredno zanimanje, kar dokazujejo polne dvorane občinstva. U.
POSVETOVANJE MLADIH STROKOVNJAKOV NA SMAR-JETNI GORI
Danes je bilo na Smarjetni gori   pri   Kranju posvetovanje
mladih učiteljev, kmetijskih ' in gozdarskih tehnikov ter inženirjev. Razprava je bila kljub slabi udeležbi zelo plodna. Udeleženci so ugotovili, da je bila povezava kulturnih delavcev s kmetijskimi zadrugami in kmetijskimi strokovnjaki dosedaj zelo pomanjkljiva. Menili so se tudi o reformi šolstva, o usmerjanju mladine v poklice, o sprejemanju mladine v Zvezo komunistov, o uveljavljanju mladine v kmetijskih zadrugah in njihovih odsekih ter o kmetijskih tekmovanjih.
OTVORITEV TELOVADNEGA IGRIŠČA NA BLEDU Bled, 16. junija.
Danes popoldne je bila tu slovesna otvoritev novega telovadnega igrišča TVD Partizan Bled. Otvoritev je bila združena z lepim nastopom mladine in članov društva, ki so izvajali razne simbolične vaje ter uspelo telovadno skladbo Pesem o svobodi ALbina Završnika, proste vaje, igre z žogo itd. Nastopilo je 400 domačih telovadcev ter člani slovenske reprezentance z vajami na orodju. -jb
MLADI KOVINARJI SO ZBOROVALI Kranj, 16. junija.
V Iskri je bilo danes dopoldne posvetovanje mladih kovinarjev Gorenjske, ki ga je organiziral komite LMS tovarne Iskra. Na dnevnem redu je bila razprava o vključevanju mladine v delavske svete, o nagrajevanju mladih delavcev, o odnosu okrajnega in občinskih ljudskih odborov do samoupravnih organov ter o analitični oceni delovnih mest. Ob koncu se je razvila tudi zanimiva debata o zaključkih plenuma Centralnega odbora kovinarjev Jugoslavije, ki je bil te dni v Mariboru.
m.
OTVORITEV NOVEGA GASILSKEGA DOMA   V ŠENČURJU Šenčur, 16. junija.
Danes popoldne so v Šenčurju slavnostno odprli nov • gasilni dom. V Šenčurju so ta pomemben dogodek praznovali ves teden z raznimi prireditvami.
Senčurski gasilski dom, ki so ga danes odprli, je nedvomno eden izmed najlepših gasilskih domov na Gorenjskem. Cr
NOVE ŠTEVILKE »DELA IN VARNOSTI«
Pred nedavnim so izšle 3., 4. in 5. številka mesečnega glasila za vprašanje organizacije dela, varnosti pri delu in psihologije dela, »Delo in varnost«. V 3. številki je objavljenih'nekaj mis-li iz letnega poročila Zavoda za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu. Mitja Kamušič piše nadalje o ocenjevanju oseb pri delu, dr. Dušan Reja pa govori o boleznih pri delu, debri razporeditvi dela in počitka, kar nadaljuje tudi v naslednji številki. Nadalje je v 3. številki tudi poročilo s prvega posvetovanja predstavnikov HTZ službe v Sloveniji, ki je bilo v Mariboru. V 4. številki je ing. Janko Svajger prikazal analizo, po kateri lahko ugotovimo, da se varnost pri delu zboljšuje. V tej številki piše tudi Leopold Pogačnik o analitični oceni delovnih mest in proučevanju delovnih metod. 1
DOBRE VOLJE ZA EN MESEC iNA DELO
v soboto dopoldne je odšla iz Kranja iv. mladinska delovna brigada iz kranjskega okraja. Brigado sestavlja 45 dijakov kranjske in 20 dijakov jeseniške gimnazije. Brigada bo gradila cesto Brkini—Koper.
ZAKAJ JE »PLAMEN« v KROPI POD PLANOM
V prvih petih mesecih tega leta je Tovarna vijakov in žebljev v Kropi dosegla plan s 96,4%, to je za 55 ton izdelkov pod planom. Glavni vzrok, da ne dosegajo družbene zadolžitve je, ker ne dobijo pravočasno potrebnih materialov od železarn. To slabo vpliva na proizvodnjo v »-Plamenu«, pa tudi v drugih podjetjih, ki jim »Plamen« dobavlja svoje izdelke. Zaradi pogostega pomanjkanja polizdelkov iz železarn pa »Plamen« tudi ne more izpolnjevati dobavnih rokov za inozemske kupce. C. R.
TEČAJ na okroglem
V zadnjih dneh maja in v začetku junija je bil v Domu slepih na Okroglem tečaj Braillove pisave, ki se ga je udeležilo 15 slepih. Tečaj je bil zaključen z lepim uspehom. d.
ELEKTRIFIKACIJA   V TRZISKI OBČINI
Občinski ljudski odbor Tržič je že naročil načrte in proračun za elektrifikacijo vasi Novake in naselja Viso*-če, pripravlja pa tudi odstranitev elektrifikacijskega provizorija okolice Cankarjeve ceste, kjer bodo izvedli kabelske napeljave. J. v.
KJE LETOS RAZSTAVLJA »ISKRA«
Tovarna »Iskra« Kranj bo letos sodelovala na številnih sejmih doma in tudi v tujini. V juliju bo razstavljala svoje izdelke na Gorenjskem sejmu v Kranju, kjer si bo občinstvo lahko ogledalo tudi neka-tere turistične filme in risanke. V avgustu se bo »Iskra« udeležila II. jugoslovanskega sejma v Ljubljani in Beograjskega sejma. V Zagrebu je bila zastopana že pomladi, svojo udeležbo pa je prijavila tudi za jesenski velesejem. Za »Iskro« gradijo tam poseben paviljon, ki bo obsegal 500 ms površine in ga bo tovarna vzela v najem. Na oktobrski razstavi radia m telekomunikacij v Ljubljani bo »Iskra« prikazala vse novosti iz telefonije, zlasti železniške in rudniške. »Iskra« se bo nadalje udeležila tudi dveh sejmov v tujini, in sicer v Poznanju in Trstu. -ey
»INTEKS« IMA POCENI MENZO
Ze pred letom dni so v kranjski tovarni »Inteks« ustanovili la«stno menzo, v kateri se hrani okoli 160 delavcev. Obroki so izdatni in poceni. Za kosilo plača vsak abonent le 55 dinarjev, za večerjo 35 in za zajtrk 10 oziroma 15 dinarjev. Preostali znesek plača tovarna. Delavci, ki so aboni-rand v tej menzi, so s hrano zadovoljni, posebno še, ker imajo pri vsakem obroku na razpolago dovolj kruha. V »Inteksu« se hranijo tudi nekateri delavci iz »Standarda« in »Zvezde«. Dopolnilni prispevek za njihov abonma plačata obe podjetji. -ey slovo od PETROLEJK
Nekaj hiš v neposredni bližini Kamnika še vedno nima električne napeljave: to so hiše v gornjem dehi Uševka, ki je 2 km iz mesta. Zdaj se bodo tudi te hiše poslovile od petrolejk. /Prebivalci so se s prostovoljnim delom lotili napeljave, del stroškov pa bo krila občina. Z.
*mnj, 17. junija 1957
Glas Gorenjske 3
MALI OGLASI
Od Kranja do Bobovka sem **RubiIa kratko žensko drap jopico dne 14. junija dopoldan. Poštenega najditelja prosim, da K> odda v oglasni oddelek.
Prodam gozd in travnik na Kokrici. Naslov v oglasnem oddelku.
Prodam  novo  6 krilno okno
k mecesna v velikosti 180X100 In malo rabljeno 8 krilno za-8tekleno okno iz mecesna v brezhibnem stanju z notranjim spiranjem v velikosti 185X110. Na zunanji strani je močno zamreženo proti tatovom. Poizve 80 pri Semen Jožetu, Tomšičeva H, Kranj.
Denar nudimo za dozidanje hiše v Kranju za dvosobno stanovanje proti obračunu pri najemnini. Naslov v upravi lista Pod »Dograditev«.
Avto-moto. društvo Šenčur organizira tečaj za šoferje amaterje. Prijave se sprejemajo do 30- junija 1957 v trgovini Kmetijske zadruge Šenčur.
Preklicujem št. bi. 34280 in 3428, izdano v Komisijski trgovini v Kranju, dne 10. 6. 1957 Marija Kolar.
Prodam motorno kolo znamke
»Saks« 97 ccm — dvosedežni. ■— Hafner Leopold, Zg. Bela 6, Preddvor.
Prodam prvovrsten krojaški Šivalni stroj. Šiva naprej in nazaj.
Nudim  večjo   vsoto posojila
*a dograditev hiše, če mi zagotovite sobo s pritiklinami. Najrajši na Kokrici, Primskovem *ii v Cirčah. Pošljite ponudbe t>od »Izredna pomoč«.
Dva trg. pomočnika sprejmemo, nastop takoj ah po dogovoru. — »Delikatesa«, Kranj.
Travnik v Kokri oddam v najem. — Povšnar, Primskovo *t. 52
Denar nudimo za dozidanje niše v Kranju za dvosobno stanovanje proti obračunu pri najemnini. Ponudbe v Upravi lista Pod »Dograditev«.
Izgubil sem očala in dva računa od Primskovega do Pivke. Najditelj naj jih odda lastniku ali upravi lista proti nagradi.
Prodam več 20—25 kg težkih prašičev.  Cešnjica 16, Podnart.
Delavski svet Gozdnega gospodarstva Kranj sporoča vsem družbenim organizacijam in drugim prosilcem, da ne razpolaga s finančnimi sredstvi za razne dotacije in prošenj za razne prispevke ne sprejema.
SD »MLADOST« USTANAVLJA KOLESARSKI   KLUB. —
Prijave sprejema O. O. L. Tehnike v Kranju, Koroška cesta 4> vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure in ob torkih ter četrtkih od 16. do 19. ure v klubski pisarni ŠD Mladosti (na stadionu ŠD »Mladosti«). Ljubitelji kolesarstva vljudno vab-!jeni. UO ŠD »Mladosti«
»STORZIC« KRANJ, 17. junija ameriški film »DA BI NE VSTALA ZARJA«, ob 17.30 in 20. uri — zadnjikrat; 18. in 19. junija, jug. film »ZADNJI TIR«, ob 17.30 in 20. uri.
LETNI »PARTIZAN« 17. junija jugoslovanski film »ZADNJI TIR«, ob 20.20 uri; 18. in 19. junija ameriški barv. super-spec film — premiera »VERA CRUZ«, ob 20.30 uri.
»RADIO«   JESENICE,   17. in
18. junija, amer. barvni film »KLEOPATRA«, ob 18. in 20. uri; 19. in 20. junija, francoski barvni film »AVANTURE SE-VILJSKEGA BRIVCA«, ob 18. in 20. uri.
»PLAVŽ« JESENICE, 18. junija, amer. barv. film »BROD-VAJSKA USPAVANKA«, ob 18. in 20. uri; 20. junija, ameriški barvni film »KLEOPATRA«, ob 16. in 20. uri.
KOROŠKA BELA, 17. junija, amer. barv. film »BRODVAJ-SKA USPAVANKA«, ob 19. uri — samo tega dne.
ŽIROVNICA, 19. junija, ameriški barv. film »BRODVAJSKA USPAVANKA«, ob 19.30 uri.
DOVJE MOJSTRANA, 19. junija, amer. barv. film »KLEOPATRA«, cb 17. in 20. uri — samo tega dne.
KINO  RADOVLJICA, 18. in
19. junija, ital. film »DEKLE IZ SANFREDIANA«. V torek ob 20. uri, v sredo ob 17.30 in
20. uri.
BLED, 17. junija, sovjet, barv. film — komedija »VESELE ZGODBE VOJAKA BROVKI-NA«, od 18. do 20. junija, ameriški film ■— ljubezenska drama »ZELI ME«.
GLEDALIŠČI ■
»PREŠERNOVO GLEDALIŠČE« KRANJ
V torek 18. junija ob 20. uri Red A in izven, Jan De Har-tog: »ZAKONSKA POSTELJA«.
V sredo 19. junija ob 20. uri GOSTOVANJE v Škof j i Loki, Jan De Hartog: »ZAKONSKA POSTELJA«.
V četrtek 20. junija ob 16. in 20. uri GOSTOVANJE v zdravilišču Golnik Jan de Hartog: »ZAKONSKA POSTELJA«.
Dopisujte ▼ »Glas Gorenjske«
TISKANINA tovarna tiskanega blaga v Kranju
razpis.uje na osnovi Temeljnega zakona o štipendijah in Odloka v višini štipendij naslednje pogodbene
STIPENDIJE
1. 2 štipendiji za študij na Pravno ekonomski fakulteti — ekonomskem odseku (knjigovodstvo).
2. 1 štipendijo za študij na tekstilnem oddelku Tehnične fakultete (za inženirja tehnologije).
3. 10 štipendij za študij na Srednji tehniški tekstilni šoli v Kranju in sicer 2 za pre-dilski, 2 za tkalski in 6 za apreterski odsek.
4. 2 štipendiji za študij na Tehniški srednji šoli v Ljubljani — kemijski odsek.
5. 1 štipendija za študij na Tehniški srednji šoli v Ljubljani — delovodska šola.
6. 2 štipendiji za študij na Ekonomski srednji šoli ali na Administrativni šoli. Štipendije se bodo dajale do, z Odlokom
o višini štipendij dovoljenih zneskov.
Prošnji je treba priložiti: kratek življenjepis, potrdilo o imovinskem stanju, potrdilo o prejemanju otroških doklad, prepis zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdila o opravljenih izpitih, mnenje občinskega ljudskega odbora ali SZDL o prosilcu, potrdilo o vpisu v šolo. Prednost imajo prosilci iz višjih letnikov; za štipendiranje na srednjih tehniških šolah pridejo v poštev predvsem moški.
Prošnje je treba vložiti najkasneje do 30. 6. 1957 na gornji naslov.
NA JESENICAH Rodile so: Emilija Tonejc, gospodinja — deklico; Angela Pe-zdirnik, gospodinja — deklico; Vilma Stekar, gospodinja dečka; Cilka Janša, kmečka delavka — deklico; Angelca Pire, knjigovodkinja — deklico; Cirila Dovšek, delavka — dečka; Ivana Robič, gospodinja — dečka; Ljudmila Debeljak, gospodinja — dečka; Francka Poga-čar, gospodinja — dečka; Doroteja Štular, bol. strežnica -deklico; Zdenka Kosmač, gospodinja — deklico; Marija Lakota, gospodinja — deklico; Magdalena Rugelj, gospodinja — dečka; Božena Hribar, trg. pomočnica — dečka; Jožica Mrak, bančna uslužbenka — dečka; Ivica Belec, uslužbenka — dečka; Judita Pagon, gospodinja — dečka; Angelina Ščekič, gospodinja — dečka; Anka Kos, gospodinja — dečka; Viktorije-Golja, gosp. pomočnica — deklico; Irma Jensterle, gosp. pomočnica — dečka; Ana Pirih. trg. pomočnica — dečka; Mira Krive, delavka — deklico.
Poročili so se: Anton Dolenc, metal, tehnik in Veronika Zdol-šek, stenodaktilografinja.
Umrli so: Ivana Fornezzi, roj. Malej, gospodinja; Marija Kor-dež, roj. Tomše, gospodinja; Vida Kolenko, roj. Petrovčič, delavka.
§§ S SODIŠČA
FRANC AVSENIK OPROŠČEN OBTOŽBE UBOJA
Dno 24. maja t. 1. se je moral na glavni obravnavi pred okrožnim sodiščem v Ljubljani zagovarjati za uboj iz malomarnosti šofer Franc Avsenik iz Lesc, o katerem jo že poročal naš list, da ga delžijo smrti gradbenega delavca Karla Pasičnjaka, ki je dne 23. marca t. 1. okoli 20. utre po spopadu z obdolžencem na begu pred njim proti Bledu strmoglavil čez ca 20 m globoki breg v strugo Save, se pri tem hudo poškodoval po glavi in v Savi utonil.
Na obravnavi je obdolženec vztrajal pri svojem zagovoru, da ga jo sicer zelo raizbur.il neosnovani Pasičnjakov napad pred trgovino »Izbira« v Lescah, kjer mu jo ta prisolil zaušnico in da se je zato odločil napadalcu »vrniti«. S svojimi tovariši se je zato s kolesi podal za Pasičnjakom, ga prehitel in ga s palico pretepel, nato pa beže-čega pred njim še nekaj časa zasledoval. Videl je sicer, — dasi je postalo žo temno — da je Pasičn jak utekel s ceste preiti Savini strugi, sledil mu je pa lo do roba borovega gozdiča, od koder je bilo še nekaj metrov do roba. Potem, ko je opustil zasledovanje, so je vrnil k svojim tovarišem. Ti so v bistvu njegov zagovor tudi potrdili. Obdolžencu so ni dalo dokazati, da bi vedel, oziroma da oi mogel vedeti, da je pripod.il Pasičnjaka že do skrajnega roba nad Savo, kjer bi slednji lahko »tinmoglaivil in se ubil, oz. utopil. Se manj pa mu je bilo dokazano, da bi Pasičnjaka poškodoval najprej po glavi in ga naito, kakor so nekateri nepoučeni ljudjo mislili, vrgel sam v Savo. Poškodbe na glavi je po mnenju, izvedenca pokojni lahko dobil pri padcu čez strmi breg. Obravnava je tudi ugotovila, da je bil pokojni Pasič-njak nagnjen k pretepaštvu, da je imel pri sebi tedaj kuhinjski nož in da je sam prav tako, kakor obdolženec, poznal kritični teren, saj je že tri leta stanoval na lisičji farmi ob cesti med Lescami in, Bledem.
Ker se obdolžencu ni dokazalo v zvezi s smrtno nezgodo Pasičnjaka niti malomarnega ravnanja, kakor ga je sicer dol-žila obtožba, je bil obtožbe oproščen. F.
SPET PRETEP   NA VESELICI
R. E. iz Sovodnja v Poljanski dolini je bil 4. marca 1957 na veselici v Zadružnem domu v Sovodnju. Na hodniku Zadružnega doma se je spri z J. T., ga napadel in s pestjo nekajkrat udaril po glavi ter mu tako prizadejal lažje telesne poškodbe. Obdolženec se je izgovarjal na razburjenost in živčnost, kar mu je sodišče delno upoštevalo in ga obsodilo na mesec dni zapora pogojno za dobo 1 leta.
Avto-moto društvo Kranj lahko zadovoljno z uspehi
V četrtek, 13. junija je bil na Jezerskem sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki Avto-moto zveze Slovenije, turistične podzveze za Gorenjsko, Turističnega društva Jezersko ter Avto-moto društva Kranj in Avto-moto društva »Krajina« iz Banje Luke. Sestanek je priredilo AMD Kranj cb obisku AMD »Krajine« iz Bosne, njegov namen pa je bil — poleg priprav za republiško gorsko prvenstvo, ki bo 7. julija na Jezerskem — da se gostje iz Bosne seznanijo z delom in uspehi AMD Kranj.
Poročala sta predsednik AMD Kranj in sekretar društva, ob poročilih pa se je razvnela živahna diskusija o številnih vprašanjih organizacije dela v avto-moto društvih.
Iz sekretarjevega poročila povzemamo poglavitne podatke o delu najboljšega slovenskega avto-moto društva v preteklem letu:
AMD Kranj ima preko 600 članov, od katerih je več od polovice delavcev. Društvo se v finančnem pogledu skorajda v celoti samo vzdržuje, to pa je možno predvsem zato, ker je vse poslovanje društva, tudi tečaji za vozače-amaterje, na gospodarskem računu. V zadnjem času je društvo posvetilo posebno pozornost pridobivanju mladine. Člani društva so obiskali vse šole v občini in imeli 153 predavanj o cestno-prometni disciplini. Prve vidne posledice dela z mladino se že kažejo: padlo je število prometnih nesreč, ki jih povzroča mladina. Društvo je v delu z mladino uporabljalo številne domiselne prijeme, ki mladino privlačujejo.
AMD Kranj je v tem času organiziralo 5 tečajev za amaterje, ki se jih je udeležilo 256 vozačev, poleg tega pa še tele večje prireditve: motoskijoring, meddruštveno ocenjevalno vožnjo, gorske moto dirke, I. speed-way dirke na novem dirkališču v Stražišču, II. speedway dirke in lov na lisico, za svoj poglavitni in najbolj vidni jspeh pa
lahko društvo šteje zgraditev dirkališča v Stražišču.
Propagandna komisija društva je izdelala enourni film na ozkem traku, v katerem prikazuje delo vseh sekcij AMD Kranj.
Toliko iz poročila, ki so ga gostje iz Banjaluke spremljal* z živahnim zanimanjem in številnimi vprašanji. Na sestanku so se pogovorili tudi o pripravah na republiško gorsko prvenstvo, ki bo 7. julija na Jezerskem. Predstavniki AMD Kranj so o-pozorili, da jezersko gostinstvo na lanskoletne dirke ni bilo pripravljeno, da pa letos pričakujejo še nekajkrat večji obisk kot lani. Predstavnik Turističnega društva Jezersko je obljubil vsestransko sodelovanje, v istem smislu pa je posegel v živahno diskusijo tudi zastopnik Turistične podzveze za Gorenjsko.
Zastopniki banjaluškega AMD »Krajina« so v Kranju ostali 4 dni in se v tem času temeljito seznanili z uspešnim delovanjem AMD Kranj. mm
OKRAJNO    PRVENSTVO OBVEZNIKOV PREDVOJAŠKE VZGOJE V STRELJANJU Skofja Loka, 16. junija.
Danes dopoldan je bilo na strelišču v Škof j i Loki okrajno prvenstvo okraj, centra pred-vojaške vzgoje Kranj v streljanju. Na tekmovanju je nastopilo 22 najboljših ekip sektorjev pred vojaške vzgoje. Tekmovali so v tročlanskih ekipah z vojaško puško na razdaljo 100 m na pištolske tarče, v vseh treh položajih. V hudi konkurenci je zmagala ekipa z Jesenic, ki je dosegla 232 krogov pred ekipo Škofje Loke, ki je dosegla 222 krogov in Iskre iz Kranja z 217 krogov od 450 možnih. Med posamezniki je osvojil prvo mesto Sergej Cerne iz Kranja s 115 krogi od 150 možnih. Cr
PLANIKA — ŠENČUR 0:2 (0:0) Kranj, 16. junija.
Danes dopoldan sta bili na igrišču Svobode v Šenčurju dve nogometni tekmi. — Rezultati: Pionirji Cerklje — Šenčur 1:0, Planika — Šenčur 0:2.
PK
il
KRANJSKIM LJUBITELJEM PLAVANJA SE OBETAJO V TEM LETU KVALITETNE PLAVALNE PRIREDITVE
NEDOSTOJNO
Zadnje čase imamo zopet pojave nešportnega obnašanja na igriščih. Niso redki tudi primeri, da publika okoli igrišč ne zna brzdati svojih klubaških strasti.
Tak primer je bil preteklo nedeljo v Tržiču, ko je hotela peščica vročekrvnežev napasti sodnika Janežiča in z njim fizično obračunati. Ker je intervenirala ljudska milica, je le-ta odnesel iz Tržiča celo glavo.
Ne bi se spuščali v to, ali je sodnik Janežič sodil dobro, povprečno, slabo ali celo zelo slabo. Dejstvo je, da s svojim sojenjem ni materialno grešil zoper pravila nogometne igre. In tudi če bi, obstojajo druga pota, po katerih je moč iti in iskati zadoščenje.
Publika, ki si hoče dati duška s tem, da s pestmi ali celo morda s čim drugim, obračuna s sodnikom, meče v prvi vrsti zelo slabo luč na samo sebe, hkrati pa ne veča ugleda niti svojemu klubu, katerega bodri.
Sreča je v tem, da tistih nekaj vročekrvnežev ne predstavlja publike v celoti, pa tudi nogometne publike v Tržiču ne . . . I. A.
ŠPORTNO SREČANJE MED ISKRO IN TOVARNO NIKOLA TESLA
Kranj, 16. junija. Včeraj in danes sta se v nogometu, odbojki, namiznem tenisu, kegljanju in streljanju pomerili tovarniški ekipi kranjske Iskre in tovarne Nikola Tesla iz Zagreba. To je bilo prvo športno srečanje teh dveh kolektivov in se je končalo zelo uspešno za športnike kranjske tovarne.
REZULTATI: Odbojka: moški: Iskra : Nikola Tesla 3:0 — ženske: Iskra : N. Tesla 2:0. Nogomet: Iskra : N. Tesla 4:2 (3:0).
Namizni tenis: moški: Iskra : N. Tesla 5:1 — ženske Iskra : N. Tesla 1:3.
Rezultatov v streljanju in kegljanju do zaključka lista še nismo prejeli. K.
pred novo sezono
Z nastopom toplega vremena se je oficialno pričela plavalna sezona, vendar pa je bil za člane plavalnega kluba »Triglav« pričetek sezone že v sredi aprila, ko so pričeli s treningi v bazenu »Inteksa«. No, te dni pa so se preselili v svoj pravi »dom« in lahko jih vidimo, kako vsak dan dopoldan in popoldan neumorno trenirajo ob progah, skakalci preizkušajo svoje znanje na deskah in wa-terpolisti znanje vratarjev. V lanskem letu so Triglavani dosegli uspehe, ki jih ni nihče pričakoval in zanimalo nas je, kaj mislijo letos, kaj bodo pokazali domači publiki, kje bodo tekmovali kot gostje.
Lansko leto se je pokazalo, da je »Triglav« toliko močan, da slovenska liga zanj ni več zanimiva in ne nudi tekmovalcem dovolj ostrih borb, pa tudi za publiko je tekmovanje včasih dolgočasno. Klub je letos ubral drugo pot. Poskrbel je, da 'bo tekmoval z najboljšimi bližnjimi hrvatskimi klubi. Verjetno bomo okrog 22. junija videli v Kranju večkratnega državnega prvaka Primorje iz Reke. Znano je, da so v tem klubu odlični plavalci, ki zastopajo tudi Jugoslavijo v mednarodnih dvobojih. Omenimo naj le državnega prvaka V hrbtnem slogu Dorčiča, rnega najboljših vratarjev na svetu Kovačiča - Cira, dolgoprogaša Barabo, ki ima še neporavnane račune z Brinovcem, ker mu je le-ta lani odvzel naslov državnega mladinskega prvaka na 1500 m crawl.
Druga zanimivost pa bo tudi dvoboj z zagrebško Mladostjo, ki je prav tako kot Primorje že večkrat osvojila naslov državnega prvaka. Dvoboj s to ekipo pa bo 1. avgusta. Ekipa Mladostnima v svojih vrstah še več državnih reprezentantov kot reško Primorje. V waterpolu je Mladost med vodilnimi jugoslovanskimi klubi in ima v svoji sredi Ježiča, ki ga smatrajo za naj bofl j Sega evropskega halfa. Obe ekipi bosta nastopili kompletni, kajti Triglav ima od obeh ekip boljšo žensko ekipo in tudi pri moških zna osvojiti marsikatero boljše mesto. Pri Triglavu upajo na časten izid z obema ekfpama kljub temu, da niso takšni optimisti, da bi računali na zmago. V juliju bo v Kranju drugo kolo zvezne lige
Kot smo že omenili, so letos pričeli precej zgodaj s treningi in marsikdo je že v lanski formi. Konciljeva in Brinovec bosta letos večkrat nastopila za državno reprezentanco, Konci-ljevi pa se obeta, da se bo v okviru dvobojev Anglija : Jugoslavija pomerila z najboljšimi Angležinjami v Londonu julija meseca. Koemur in Zrim-šek lepo napredujeta in sta v glavnerri že dosegla svoje lanske rezultate. Upajmo pa, da bosta postavila tudi nove slovenske rekorde. Ženska ekipa, v kateri so poleg Konciljeve še Čolnarjeva, Vukičeva, Purgar-jeva, Marnova, Grandovčeva, Jurmanova, Feldinova, Djurki-nova, Andoljškova in druge, bo prav gotovo potrdila sloves, ki ga uživa kot najboljša sloven-
v skokih v vodo. Takrat bomo videli v Kranju elito najboljših jugoslovanskih skakalcev v vodo, ki se bo borila za državno prvenstvo. V avgustu pa bo v Kranju finale slovenskega prvenstva v waterpolu. Morda bo v Kranju tudi kvalifikacijsko tekmovanje Jugo-cupa, ki je nekaka oblika zvezne waterpolo lige. Triglav nastopa v skupini z ZPK Ljubljano in Naprije-dom iz Zagreba. V slučaju zmage ima možnost plasmana med 4. in 9. mestom. V prvi polovici julija pa se bo kranjski publiki predstavil prvak Bosne in Hercegovine Velež.
ska ženska ekipa. Vukičeva pa bo gotovo poizkusila letos izboljšati slovenski rekord v prsnem slogu. Skakalci bodo letos trenirali pod vodstvom Iv-ka Sinka, ki je lani končal Inštitut za fizkulturo v Beogradu in bo gotovo vzgojil nov kader kvalitetnih skakalcev v vodo. Plavalce vodi kot pretekla leta Dušan Brozovič, mlajše pa Arn-žek, Čolnar in drugi. Waterpo-listi, ki se bodo tudi letos učili v juliju pri Mornarju in Jadranu v Splitu, pa bodo trenirali pod starim znancem Djordjem Ivkovičem iz Zagreba.
M.
51
ivOriAN
SLIKANICA
zXwin:vofp
r i i i i
ttALENSE KONIC
Skozi umazano okno je videl cesto in pri priči se je spomnil, da bo zidaj pač kmalu prišel Globočnik pogledat zgornji vigenc. Misel ga je telesno zabolela. Še malo ni misliti, da bi Globočnik izpustil ugodno priliko! Redko se zgodi, da bi ponujali v najem vigenc za sedemdeset delavcev in to prav sredi trga! Globočnik se bo pogodil z gospodom Filipom in ob novem letu bo moral Dominik zapustiti svojo kovačnico. Spet si bo moral iskati kruha drugod, morebiti se bo moral celo vdinjati kot delavec. Začutil je, kako trdo bo to aanj. Komaj je postal mojster in občutil slast ukazovati ljudem, nakupovati železo, prodajati žeblje, pa naj vse izpusti iz rok in odide z nekaj stotaki dobička v žepu! Ko si je to predstavljal, je začutil, da za nič na svetu ne sme pustiti, da bi ga izrinili. Globočnika sicer iie bo mogel odgnati, toda vsaj svoj vigenc mora obdržati, mora, za vsako ceno!
Kakor tat se je znova priplazila misel, ki ga je čimdalje bolj zamamljala: Če bi Ano pridobil m,a svojo stran, bi me ne mogli pognati odtod! Morebiti bi celo ... ne . . . končno je tu še Polona, ki je ne more pustiti. Ta ljubezen ni od včeraj! Odkar se je vrnil od vojakov, se je je zvesto držal, tudi očetu se ni uklonil, ko mu je ta prepovedal hoditi za dekletom, ki ne bo imela toliko, da bi si kupila krilo za poroko. Preden je odšel v Kropo, ji je obljubil, da jo bo vzel, kakor hitro bo toliko na trdnem, da bo mogel misliti na poroko in vsakokrat, kadar se je oglasil pri njej, ji je pripovedoval, koliko zasluži. Polona je tako krotko dekle in njemu tako vdana, da je ne more pustiti. A vendar ...
Misli, ki so se mu vrtinčile po glavi, so ga mučile, ni se mogel prikopati do odločnega sklepa. Čutil je, da je na razpotju in sam ni vedel, kam naj krene.
Voltrešč je pojužinal in spravil žganje v zidno vdolbino. Sedel je nazaj na ognjišče in rekel:
„Četrt je že odbilo. Kmalu bodo tu."
„Saj," je rekel Dominik in se zdrznil. Čisto je pozabil na Voltrešča.
Delavec je nekaj momljal o ljudeh, ki se jim ne mudi k delu, potem je počasi začel:
„Tele sekance bomo poslali v Podbrdo, ne?" Dominik je odkimal. „Kam pa?"
„Še ne vem. Se bo že našel kupec."
Voltrešč je utihnil in mlel svoje misli. Skrbelo ga je, kako bo v prihodnje z Dominikom. Fant se je preveč zaletel, nekaj dobrih kupčij ga je opijanilo, mislil je najbrž, da trgovci kar čakajo na njegovo blago. Tudi je že spoznal, da Dominik ni tako prijeten gospodar, kakor se je kazal spočetka. Zmeraj je gledal, kako bi priščenil pri plači. Ze nekaj tednov se je kesal, ker je zapustil Špana, posebno, ker je Špan spet plačeval po starem, odkar je bila visoka voda in so mogli delati noč in dan. Dominik je delal samo podnevi ...
„Za kupce zdaj ni lahko," je začel čez čas.
Dominik ga je spregledal in ga ostro zavrnil:
„Za mojstre tudi ne. Metori je dva odpustil, čeprav je pomlad."
„Špan najema nove," je rekel Voltrešč. »Prevzel bo tisto veliko naročilo, ki ga je razpisala Graška železniška družba. Gotovo si bral v časopisu? Globočnik ne utegne, ker dela za tržaške ladjedelnice, drugega velikega mojstra, ki bi upal izdelati toliko blaga, pa ni, zato je kar gotovo, da bo naročilo dobil Špan. Baje se že dogovarja z družbo."
Dominik je pozorno prisluhnil. Porodila se mu je misel, ki se mu je prvi trenutek zazdela naravnost blazina, da se je je ustrašil, ko pa jo je pogledal od blizu, se mu je zdelo, da jo je mogoče uresničiti. Toda potajil se je in samo rekel:
Pravljično mesto
Kot smo že poročali, se Kitajci ukvarjajo z načrti za reformo svoje pisave, ki je izredno zapletena in jo v celoti obvlada le malo ljudi. Da bodo prej ali slej morali uvesti novo pisavo, kaže med drugim tudi to, da ne morejo uvesti pisalnega stroja, brez katerega si ne moremo več predstavljati modernega gospodarstva in sodobnega življenja sploh. Kitajski pisalni stroj je, kot kaže naša slika, obsežen magazin, v katerem je spravljenih 1200 najpogosteje uporabljenih pisemskih znakov. Kitajska »strojepiska« mora vsak znak posebej z ročajem potegniti iz predalčka in ga vstaviti v pripravo, ki potem vrstico odtisne na papir. Zares zamuden posel!
Znani ustvarjalec filmskih risank Walt Disnev (»Sneguljčica«, »Bambi« in dr.) je pred. leti postavil v središču ameriške filmske industrije pri Los Angelesu čudno mesto: v pravljičnih prizoriščih živijo pravljični junaki. Vsak dan obiščejo »Dis-nevevo deželo« desettisoči malih in velikih otrok.—ZGORAJ: med znamenitostmi Disnevlanda je tudi naselje na Divjem Zahodu. Tam se lahko otroci nagledajo živih kavbojev in tudi za.ja.šejo njihove konje. — SPODAJ: grad, v katerem spi Trnuljčica V gradu je vse tako, kot pravi pravljica — le da namesto Trnuljčice leži v postelji lutka naravne velikosti, za las podobna speči princesi.
Ob ravninskem toku potoka Bele leži v podnožju Storžiča vas Srednja Bela, druga izmed treh skoraj strnjenih kmetskih naselij med Tatincem in Preddvorom. Prebivalci so povečini kmetje, nekaj pa je opekarskih in tekstilnih delavcev. Na Srednji in tudi na Zgornji Beli so bili svojčas mlini s stopami za olje, ki so ga prodajali v Tržič in Kranj. Poleg mlinov so bile tudi fužine, kjer so izdelovali žeblje za škornje.
Kot iz ostalih krajev Kranjske ravni in vznožja Storžiča je tudi iz Srednje Bele doma znamenit slovenski rojak. Dne 17. februarja 1831 je bil tu rojen pesnik, zbiratelj narodnega blaga in slavist Matija Valjavec-Kračmanov. Po končani osnovni šoli v Kranju in gimnaziji v Ljubljani je odšel na Dunaj, kjer je študiral klasično in slovansko jezikoslovje. Brez podpore od doma je živel s tem,
Z CiO-RENJ$KE
kar je zaslužil s privatnim poučevanjem in s prevajanjem. Na Dunaju je poslušal predavanja slavista Miklošiča in klasičnega filologa Bonitza, leta 1854 pa je dobil službo na gimnaziji v Varaždinu, kjer je že učil njegov sošolec Janez Trdina. V Varaždinu se je 1864 oženil, bil 1876 premeščen v Zagreb ter bil še isto leto imenovan za dopisujo-čega, leta 1879 pa pravega člana Jugoslovanske akademije. Umrl je 15. marca 1897 in je pokopan v Zagrebu.
Valjavčev pesniški talent je v najožjem stiku z njegovo domovino in s slovensko narodno poezijo. Njegova babica, ki jo Valjavec s svojim rodnim krajem vred opeva v drugem delu Sanj, mu je že v zgodnji mladosti pripovedovala domače legende, pripovedke in pravljice ter tako za vedno napolnila njegovo srce z ljubeznijo do te poezije. Pobudo, da je začel pesniti, mu je dal njegov sorojak iz Šenčurja, profesor Martinak na gimnaziji v Ljubljani. Kot šestošolcu je dal priobčiti v Novicah njegovo pesem Seničica in Pravljico od lesene sklede. Tema prvencema so sledile kmalu različne pesmi in povesti v Novicah, v Sloveniji in v Vedežu.
Valjavec ni bil samo nadarjen slovenski pesnik in kritičen nabiralec slovenskega, zlasti kaj-kavskega narodnega blaga, ampak tudi marljiv in bistroumen jezikoslovec. Od leta 1876, ko je postal član Jugoslovanske akademije, se je posvetil predvsem folkloristiki in slovenskemu jezikoslovju. V raznih publikacijah akademije je objavil obilo važnih doneskov k literaturi in slovnici, k razširjenju našeg* zgodovinskega in dialektološke-ga znanja slovenščine in hrvaščine. Dobršen del tega učenega raziskovanja je veljal slovenskemu jeziku. Ker je te razprave pisal v hrvaščini, so njegovega književnega delovanja deležni vsi trije narodi, slovenski, hrvaški in srbski.
O
i
H
77.
Kljub temu, da je tetka Pollv spoznala, da je pravzaprav nečloveško ravnala s Tomom, je bil Tom otožen in obupan. Odšel je zdoma in iskal utehe v naravi. Zelje za piratstvom še vedno ni opustil. Na to ga je sedaj dokončno vzpodbudil Joe Harper, katerega je srečal. Odločitev je bila sedaj resnično dokončna. Zaprisežena prijatelja sta si segla v roke z nespremenljivo mislijo, da gresta zdoma, v svet.
78.
Razmišljala sta, kam? — Nekaj kilometrov nad St. Petersburgom, kjer je tekla reka Mississippi in je bila nekako kilometer široka, je bil dolg, ozek in gozdnat otok, ki je imel na zgornjem koncu plitvo peščeno obalo. To bi bil zelo pripraven kraj za bivanje. Otok tudi ni bil naseljen. Zato sta dečka izbrala prav ta otok za svoje piratske namene. Se o kaki druščini nista razmišljala. Kmalu pa sta srečala še Finna, ki se jima je nemudoma priključil.
79.
Fantje so se naglo ločili, da bi se nato spet sestali na samotnem kraju ob bregu reke, dva kilometra nad mestecem. Ura sestanka, tako so se odločili, naj bo polnoč. Na reki je bil majhen splav, ki so ga nameravali zapleniti. Vsakdo bo prinesel sidra in vrvi s seboj ter »sunil« iz shramb kolikor le mogoče hrane. Da bi bil njihov odhod čimbolj pomemben in skrivnosten, so še popoldne raztrosili po mestu novico o svojem odhodu.
80.
Točno opolnoči je prišel Tom na zborno mesto s kuhano gnatjo in drugimi malenkostmi. Reka je bila mirna kot ocean. Tom je prisluškoval. Nato je zažvižgal-Odgovor je prišel izpod skale. Nevidni glas je vprašal: »Kdo je?« — »Tom Sa-vvyer — Crni maščevalec španskih voda! In ti?« — »Huck Finn — Rdečeroki« «rt »Joe Harper — Strah morja!« — Imena so si dečki izbrali iz najbolj priljubljenih knjig, ki so jih prebrali.