$.%>#16M. *. k- Hotbibliothek, Wien St. 15. V Gorici, 8. aprila 1881. „Soca" izhaja vsak petek in velja s poSto prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse Ieto.....f. 4.50 Pol Ieta.....t, 2.30 6etvrt Ieta . . . . „ 1-20 Pri oznanilib. in prav tako }>ri „po- tlanicah"seplacujeza iiayadop tristop- no vrsto: 8 kr, ie se tiska 1 krat ^ HI » II IJ * » 6 7i i» » » 3 „ Za vece crke po proatoru. raft. Posamezne stevilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go-sposki ulici blizo „treh kron", in na starera trgu.-~V Tretu v tobakaraici „Via dclla caserma 3", DQpisi naj se blagovoljno poSiljaj* urediiiStvu „SoSe" v Gorici v Hilarijanski tiskarni, narocniiia pa opravni6tvu„Sooe" na Korenji v Sticsa-vi hiii St. 10 II, nadstr. RokopiBi se ne vraCajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo, — Delalcom in drugim nepremoinim so narocnina tniia, akoae oglase pri urodniltvu. Iz drzavnega zbora. Postavo za 15 let o glavni vsoti 37 l/2 milj, zemljiSkega davka sprejela se je v zbornici poslancev tudi v trctjein branji. V gosposki zbornici pride ta postava po Veliki nocl na vrsto. Po gruntni postavi se je debatovalo mnogo o naertu zakona za pokritje drzavnega primanjkljaja 50 milj. gold. Ieta 1881. Desnica je tudi tu zaupala vladi, posebno zatd, ker v6, da se zna finan&ii minister kaj vgodno sukati glede* na drzavno gospodarstvo. Postava se je po ta-kem sprejela. Minister dr. Prazak je na interpelaciji pi. Sclinetda in sodruMkov in pa dr. Tonkhja, dr. Vitezica in Nabeigoja odgovoril tako-le: „Zavoljo notranje zveze in jednake tendence teh vp~a8anj imel bodem cast na obe interpelaciji ob e-nem odgovoriti, OdloSbi najviSega sodnega dvora od dne 16. fe-bruarija t. 1. St. 1697 in od 11. januarija t. 1. fit. 2, na kateri se ozirate interpelaciji, ste mi znaui; tudi se mi je o prvi odloCbi uradno porocalo, da se je si-cer ne po nadsodnijskem prezidiji, pafi pa vsled sklepa imdsodnije v Gradci objavila tej nadsodniji podlo&iim sodntjskim dvorom in okrajnim sodnijam, v katerih okrozji je prebivalstvo ci.sto slovensko, ali pa tudi meSano z nemSkim, Glede druge toSke obeli interpelacij Stejem si v fast naslednje odgovoriti: Pri obeh v iuterpelacijah omenjenih slufiajih iz-31a je odlo&ba, ki jo je v posamicni civilni pravdni zadevi na poti zakonito dolofiene instance izrekla naj-vi§a sodnijska oblast % ozirom na samostojnost in neodvisnost judi-kature sodnij odtegnene so zgoraj navedene odloCbc najviSega sodnega dvora vsakemu vplivanju po justiC-nem ininigterstvu koc administrative oblasti. Glede pa na vplive, katere bi omenjeni cdlocbi na prakso nizjih sodnij v graSkem in trzaskem nadsodnijskem okrozji imeti utegnile in glede na pravico do jezikovne enakopravnosti po ustavi prebivalcem doticnik dezel obJjubljene, bil sem piisiljen, svoje misljenje v tej stvari zastopati na priinernem mcstu ter pravtci justifinega miuisterstva do najviSega uad-zorovanja na polji administrativnib korakov do vdj live pripomofii. Tudi v okrozji svoje oblaUi ne bodem pozabil piziti na to, da se natanko izpolnjnjejo v iezikovnem vpraSanji po justtcnem miuistru izdani in v interpe-lacijah omenjeni ukazi". V tern odgovoru ni brati odlocnosti, kakor je potrebujejo Slovenci. Na§i poslauci so jo pa sprejeli s pohvalo. Ker oni razmere poznajo, prejmimo jo v zanpnosti tudi mi. Ustavoverci se ze jez6 nad minisfrovim odgovorom, in so vlado ie interpelovali zarad tega. Min. Prazak jim odgovora ne ostane dolzeo. Grof Wnrmbrand je stavil ie pred nekaj Casom predlog, da se nemSki jeeik proglasi za d r i a v n i jezik. IzroSil se je bil ta predlog posebnemu j e z i-kovnemu odseku, v kteri je bil izvoljen tudi dr. Tonkin V saboto je bila prva seja o tem pred-logo, in je bil tudi grof Taaffe zraven. Wurmbrand priznava kot dezeloe jezike samo nemSki, 5e§ki in poljski; siovenskj, rusinski in rumunski jezik mu niso de^. jeziki, ampak samo idiomi (narecja; zato tudi ne .morejo biti ravnopravni! In zato naj bi i-meli ti idiomi po najveC pravico vljudskisolil Dr. Tonkli ua to stopi odloSno nasproti trditvam Wurmbrandovim o slovenskem jeziku in dokafe na-tenko vaznost tega v ve5 kronovinah dejansko de^el-nega jezika. Po tehtnih dokazih sklepa na§ poslanec: Predlog W. nima nobene pravne podlage, ker dosedaj ni nem§ki jezik niti izkljue-no uradni, niti izkljudno drzavni jezik. Cas je, da naredbe ministerstva narav-nost nalo26 uradom, da naj se reSujejo ˇ se slovenske vloge v slovenskem jeziku. Konecno apeluje, naj ministerstvo vpliva na naj-viSo sodnijo takd, da popusti upor yroti rabi Btovep3kega jezika ? sodaijah, X/ruga^e pa naj izda za okro^je trza&ke in graSke imdsodnije posebno po- I stavo, ki bi vrcdila enakopravuost slovenskega jezika v soluh in uradih, J Poslanec grof Hohenwart dokazuje na to, da slo» ' venski jezik bil je 2e za Marije Terezije prizuan kot de^emi jezik. Zanimiva seja se je s tem sklenila, in se bo prib. nadaljevala. Razredne tarife za uravnavo zemlji§6n. davka. V zadnji M. nSofeB ohjavil jc dopis iz gori§ke okolice tarife (Cisti prinos) samo za goriSki vcenitveiii okraj. Ker pa so tarifne StevISke v onem dopisu po-snete iz dolofieb delelne vcenitvcne komisije, in ker je centralna komisija v nektenh razredih te toilkc spremenila in zni? k nebeskemu Oaetu, — in tebi, ki memo gre§, ti pokopalisce na sree in spomin bije: Memento mori! Zato meni zelo dopada, da je pokopal:§Le na takem kraji, koder Ijudjij memo bodijo. ^^ Na mestnem po-kopalisfii ne bode skoro nikdor v miru specih motil in vznemiijal, njih mesto je tiho in rairno. - P. r. Z Dunaja, 22. marca. (Izv. dop.) (Razne novice.) Odkar je-mrtev ruski cesar Aleksander II., pt-s>jo noviue najved o njem ia njegovem nasledniku Alekaandru HI. Rusko cesarstvo je v Evropi tako merodajno, da dela spremembe po vsej Evropi. Mnogo se je ugibalo in se se ugiba, kako bo novi cesar vladal, kake pieuaredbe bo dal ruskemu narodu, ali bo prijatelj Neniciji, kakor je bil njegov ode Aleksander II. 0 tem tedaj se danes veliko govort in pise. Ali mi, Socini bralci in dopisniki se malo peCamo z nvisoko politiko", zarad tega ne naraeravam tega p red met a na drobno razlagati; naj torej v tem povem, kolikor je treba, da vsak Clovek ve, in poizve tarn na gorah in po dolinan lepe gorisker de^ele. • Dne 19. marca je bil sprevod Aleksandra II. v petrogradskd cerkev sv. Pctra in Pavla; v tej cerkvi so njegovo trnplo polozili pred oltar. Kakor se nam porofct, drvi rusko ljudstvo v krdelih v to cerkev, polaga lepe vence pred umrlega cesarja, molt in se jofie.- Vsak je sreJerr, kdor more priti tako blizo, da poljubi roko pokojnikovo. Ta sprevod je bil tako si-jajeir, da se se opisati ne da. Bil je iz triuajst od-delkov. Seveda vsa cesarska rodovina je 81a za sprevodom. V dvanajstem oddelku so cesarski slazabniki nosilr 140 redov (Orden), s katerimt so cesarja od-ltkovali evro'pski vladarji, iest ruskih kron, eno ce-sbrsko in pet kraljevskih, zezlo in dizavno jabelko. Ta je bilo videti mnogo bogastva, da se je svet str-me5 fiudil, ko so novine o tem sprevodu porocale, 6e5 da ostali vladarji evropski ne kafejo o takih pri-likah tolikega bleska. Ali je bilo vse to veliCastno! A ves sprevod, vsi Rusi so malo raislili na te zunaj-nosti; zalostno so korakali v cerkev sv. Petra in Pavla. Yes Petrograd je bil preoblecen v Crnino; Se celo po ulicah in cestah so oblekli vae s crnim suknom v znamenje vehke ^alosti. >Taj bi clovek vse predrobno opisal, kakor je bilo, vendar se ne bi imel pojma o veliiastnem sprevodu. Vsaka peta beseda je cesar, car, kader govorimo. Nr. Dnnaji mora se Clovek Nemcem smejati, ker go-vore car (pisejo czar), der lebendige for, der todte Car itd. To je nemska uceaost. Na Duoaji je toliko Slovanov, in Nemci se ge do zdaj niso mogli navaditi, nauCiti, da govorimo car, cesar. Edini dan. Tagblatt piSe zar; za ta list pi§e tudi renegat, Sembera, sin Leskega domoljuba in vseufiili§. prof. Sembere; nje-gova zasliiga je vsaj to, dajeTagblattu povedat, kako je treba - besedo car pisati in izgovarjati. Tudi ne vem, kako so nem§ke glavice zasledile, da je cz treba izgovarjati za & Se tega tedaj ne znajo! " Vesele novice nam prihajajo iz VarSave o Polja-kih na Ruskem. Res vesele novice, ker smo ze va-jeni, da vselej, kader kaj slislmo o Poljakih in Ru-sib, da ni nic dobrega, ker baje se brata Riis hi Po'jak pisano gledata. Na§ „$Iovenec", to je nas list, a ne kateri rojak, rekel bode, da Rus kavsa Poljaka, ali pa nurobe, kakor pravi, da v dr^avnem zbora le-vtca kavsa desnico, ali pa na robe, kakor se ze pripeti. Jaz sem se pri teh- besedah strasno smejal, ker sem jako slab jezikosbyec, Cesar sem sam kriv; pre-malo se z jezikoslovjem peCam; smejal sem se, ker mi pomen te besede ni bil do zdaj zoan na vse strani. | Ravuo tako sem se razveselil, ko so porocale slovenske novine, da je Aleksander IL padel po roki mo-?ilca, J»z gem, ai to raislil tako; Poleg cesarja je stal morilec z rokami, te obeh ni imel, imel je vsaj eno; cesar je tedaj po tej roki padel, to je cesar se je zgrudii, in v tem treuotku je padel po roki mo-rilca. Ali to ne bi bilo nic" posebuega; cesar je po rokt monlcevi tako hudo padel, da je umrl cez nekaj Casa. Menc so tedaj s to novico prehitele nekatere novine, ker jaz sem vse drugo porocal izvzemsi to po-svbnost.—Rekel sem, da sem se namenil porofiati o Poljakih: torej ad rem. Naj precej povem, da vsi Poljaki ne mislijo tako, kakor na Dunaji ali kje v Avsti-iji. Geueralni guverner ruskopoljski v VarSavi grof Albedyriski se je te dni pogovarjal z deputadijo, kateri sta bila na Celur Ostrows^i Zaw8jski. Ta^ de|rtt-tacija pojde v Petrograd izrazit ruskemu cesarju so-Cotje iu obiatovanje o smrti Aleksandra II. V kato-liski cerkvi v Varsavi je Albedynski prvi poljubil kriz, kar je Poljake jako razveselilo. Da pojdejo moskov-ski kmetje poklonit se novemu cesarju, to se samo ob sebl ume; ali da pojdejo Poljaki, veseli nas za tega delj, ker se za Poljake vedno slisi, da ne lju~ bijo ruskega cesarja, da so uporniki, katerim bi bilo najljnbie, da bi kar cez nofi propalo rusko cesarstvo. Na Dunaji je dokaj Poljako?, kateri so me prasali, ali se mi zdi prav, aii tuM jaz hvalim, da je hudo-delink cesarja tako zavratno utnon). Ko sem z glavo §e vedno majal, kakor da se mi to prasanje Cudno zdi, izustil je Poljak besede, kateri a ne bi rad tu za-pisal, naj li* povem, da se njemu to prav zdi. Bog daj, da bi se Slovaui prej ko slej spametovali, in sami o sebi solidarneje sodili pred svetom. Solidamost je vselej dobra naprava, zlasti denaioje borbe nas opo* minjajo, da smo na oprezu. NaS pesuik par excellence, ali kakor vi Primorci pravite, pesnik po bozji mtlosti, rekel bi, du so nihilist! zgaga zagatna. Jaz pa, kader bom kuj pisal o nihilistib, in to bom storil samo v obliki pravljice, pripovedoval bom, da nihilisti nimajo filoveske podobe, da so kakor divje zlvali, katere po svetu hodijo ter ubijajo mirne in postene ljudi. Tak nihilist je tudi Rusakov, kateri je uraoril ruskega cesarja, Naj se mi ne zameri, da tu zopet postojim; ta grozni umor je iz mene naredtl jezikoslovca, zlasti dunajskim novi* nam „Deutsche Zeitung" sem zato silno hvaleien, ker ona nas pouLuje, kako je treba ruski brati. Seveda, mi Slovani §e nismo toliko napredovali, da bi znali slovansko brati. Te novine pmvijo, da se Rusakov pise z »yB, torej Rysakov, kar ju tudi res, in D. Z, pristavlja, da je ta y treba kot i izgovarjati, torej Kisakov. Dunajske novice so si res dale testimonium paupeitatis germanicae, ker ta trditcv je od kouca do kraja napacna. Rusakov se res pise z „y", ali Nemci 5e ne vedo, da Rusi ta y, kakor tudi Sibi, izgovar* jajo kot nu". Slabo bi napredovali, ako bi vselej ve-rovali Nemcem, kateri Se nam vrivavajo za uCitelje o sfvaieb, o katerih se jim se sanjato ni nikedar. Quo arrogantiae! Torej hvala za nauk; kader bo treba, pojdemo v redakcijo no via D. Z., da nas nauCi brati ruski. Odslej bomo tedaj pisali: Hudodeluik Risakov je umoril ruskega carja. Prosit! Zivio! Nihilisti so raztroseni po vsem sveti, na Fraa-coskem, Svicarskem in v Belgiji. To so njihovi br-logi, kjer brez skrbi suujejo zarote. Sedaj so celo imeli javne shode, na katerih so si obljubili, da bodo se pogumno delovali. To je bil samo zacetek zalo-igre. Na vrsto se pridejo drugi mozje, katere mislijo odpraviti iz tega sveta. Tako so se baje pogrozili Gambetti, da ga bodo. Tudi Taaffe je dobil pismo od nihilistov, kakor se pi§e, ali jaz mislim, da je to samo gala. To je ze od sile, ti nihilisti, da tako razsajajo. Slisi se, da se ruska vlada posvetuje z ostali mi ev-ropskimi vladami, kako bi bilo moci zatreti te po-gubne samopasnike. Predlagala bo, da mora Belgija in Svicarsko vse nihiliste izroCiti ruski vladi, da o njih sods. Znano je, da je bil Hartmaim glavni nihilist, kateri je z dinamitom uioskovsko zelezno cesto v zrak vrgel. Pobeguil je na Francosko, kjer se ma se zdaj dobro godi. Fraucoski zakoni so tako, da ne smejo izrociti Rusom hudodelnika, kateri je k njim pribezal iskat zavetja. In taka zavetja dajejo vsem hudodeluikom francoski zakoni, seveda samo nefran-coskim narodom. Naj se to tako ume, da to zavetje imajo samo poIitiSni hudodelniki. Kaj bodo Rusi a tem dosegli, bodeuio videli. 2eleli bi paC vsi, da bl se vsaj kaj storilo in razdrlo gnezdo ni hi listov. Raz§irili so se jako, sicer se jih ne bi tako ball. Glavna stvar, kar zahtevajo nihilisti, je konstitucija, to je, naj bi cesar dobil svojo oblast z narodom; ho-cujo imeti drzavni zbor, kakor ga imamo mi v Av-striji. Anglezi, Francozi itd. Rusi bi radi obogateli, kakor anekdota pripoveduje. Nekdo je namre<5 pra-Sal, kateri vladar je najsiromaSnejSi. Na to ae mu jeodgovorilo: avstrijski tesar je najbogatejSi, ker ima dve hiSi (Ober-& Unterlaos); sultan je 2* sirqmaSneji, ker ima samo divan; papeL pa ima samo atol (der heilige Stahl); a ruski. cesar pa nima ni^esar. Ker je na avetp 2e tako, da vladarji tudi takih pohistev potrebujejo, kar pri nas konstitucijo, ustavo, imenujemo, siisalt smo te dni, da je sam Aleksander II. nameraval dati Rusouj konstitucijo, ali prehiteli so ga z umorom. Njegov naslednik Aleksander III. je z aUkazom" na-znanil, da bode spostoval vsa dozdanja pooblastila (privilegtja) in naredbe, katere je njegov oCe dal ruskemu uarodu, Z evropskimi vladarji bode zivel y prijateljstvu, kakor o5e Imenitna je v tem oziri o-krozmca, katerb"jft poslal cvropskim vladam ruski dr-zavni svetnik Giers, iz cesar zvemo, v kakom raz-merji bo Rusija se svojimi sosedi tudi udslfj. No- I tranje ruske raziueie bodo nam sse pojasnila prihud-njost; torej je tieba, da pucakawo. Kako -vobudo in pooblastiia dobodo Rusi od novega cesarju, bbdein porocal, kader bo to gotovo. Giersova okiozniea uaznanja v iiueni cisaija, da je Rusija dospela do nqrmalnega razvoja; zdaj je Se treba, da se utrdi na zuuaj in da razvjje syoju moraine in gmotne iuofii, svoje bogastvo in blagovitost. Ruski cesar bo vprvi vrsti skrbel za nofranji raz-voj drzave pogpeSujoS civilizacijo socijalne in na-rodnogospodarstvene interese. Na zunaj bo Rusija mi-roljubna, 2ivela bo kakor dozdaj v prijateljstvu z ev-ropskimi vladaiui. Sauio dol2nost, Le bo treba brnniti cast Rusije na zuuaj, bode Rusijo odvr.iila od notra-njega dela. To je po priliki vsebiua te okroiuice, katero si lahko vsak razlaga. Iz tega se sklepa in ugiba ranogo nepotrebnega, zlasti nemske novine, sa-mo da napolnijo atrani, da berejo bralci vselej kaj novega. Zdaj pa se Se pomudimo nekoliko pii sloveuskih razmerah. Gradiva je toliko in tatega, da se mi kar ne ljubi pisati, in vse isto, enako, kakor prej. Ce tedaj clovek vedno o istem predraetu poroca, lahko poreee kedo, da je tak dopisnik podoben vrabcu, kateri vedno enako cvrfi: 2iv, 2iv, i\s. To slovensko I melodijo so se od slovenskega vrabca naucili tudi Nemci, ker so zlasti v zdanjem fust tako zivl, ne I 2ivahni, slovenski vrabec tako ne govori. Na Dunaji! srao narurec sliSali, da je g. Stremayr s tistira odlo- j kom naineraval dosegi, da bi Slovence razdvojil od desnice, od Taaffeja. To se je godilo med glasova-njein o hiSnem davku. Mislilo se je tedaj, da bo naj-vi§i odlok Slovence tako hado razjaril, da se bodo vladi izneverili. All umgekehrt 1st auch gefallen. Presircn pravi up je splaval po vodi, le j ad raj mo za njim. Seveda clovek ne sine vedno na istem raestu ostati; beseda napredek vel6va, da moramo naprej; torej le jadrajmo naprej,, ne pa nazaj, da ne bomo nazadojaki, mracnjaki. Ce tako naprej jadramo, pri-demo na Dunaj. Dnuaj je velik, a ne kakor pika na zcraljevidu, ima vodotok, kateri je veci nego Du-nav na katerem koli zeraljevidu. Ue tedaj tako naprej v duhu jadramo, pridemo do nizj'e-avstrijskega namestnika barona Possingefja, kateri zasluzi, da se tudi pri njem^nekoliko easa pomudimo; ne bo nam zal, knjti oas namestnik je praSal dunajski magistrat za take reft, katere zlasti Nemcem niso prijetne, PtaSal je tedaj, kaka nacela so vodila dunaj. magistrat za „Umgangssprache (la lingue par!6e)a; pri im-mestniku so se mnogi pritozJli, da so Slovane posili za Neince vpisavali. Drugo praSanje je Se lepse: AH je na Dunaji razun neinSkega jezika tudi kak drug jezik .Umgangsspraehe*; ker prebivalci obfiujejo vsi v nemSkeni jeziku; kdor hoce na Dunaji iiveti in tr-govati, mora znati nemSki. Vse firme so neinSke. Slavnemu inagistiatu bi jaz samo to svetoval, naj gre na wGrabenK, ali kamor ce, pa in corpore naj gre, ker veC oCi vefi vidi, in videl bode napise z zlatimi Lr-kami na prodajalnicah, da se tu francoski govori, tu augleSki, tu ruski; in mnogo jr tudi CeSkih napisov; Cesar Se mcrebiti ni izteknil. Er sicbt den Wald vor lauter Riiumen nicht. Tako je. AJi mi smo milo-srCui, lmamo potrptjenje s kratkovidnimi ljudmi, kateri so 2e od narave taki slepci pri§li na svet, da Se ne morejo videtl svojega nosa, kako jim je v teku 4asa dolg narasel. Z Dlinaja, 5. aprila. (Izv. dop.) (Popravki o Fisterji). Gospod dopisnik iz Gorice je v 13. stevilki BNovicH popravil raoj dopis v nSoiiu o Fisterji, za kar mu uajtop^jJo zahvalo izrekam. Fisterjebil doctor phiiosophiae, na Dunaji pa je bil profesor vero-znanstva in odgojileljstva na filozofski fakulteti. Seveda jaz nisem nikdar prasal Fisterja, kak doktor je bil. Sedaj vem, kako je. Take nauke lad sprejeinam, vender pa ne vseh opazek Cestitega gosp. dopisnika, kateri mi ocita stvari, o katerih mi se se sanjalo ni. G. dopisnik pravi, da se ne smemo postavljati na sta-lisce iSidovskm iasnikov". Kaj tacega naj bi gosp. za-niolcttl; muj dopis naj sodijo cestiti bralci in videli bodo, da ttstih vrstic ni pisal clovek 2idovske vcre Moji dopisi v BSo«iB pricajo, sploh vsa wSoda** je ii* va prica, da ne stojimo ua iidovskem staliSci, zato imamo tudi pravico terjati, naj se o na§em staliSfi drugod ne poroca tako napaiao. Seveda tudi mi smo Be nekedaj zgodovine ufiili in se je se ucimo, zato nas g. dopisnik krivo sodi trdeC, da svoje misli 8pov-darja za tisto mladino, kateri zgodovina ni §e ma-gistra vitae". V kaki zvezi je ta trditev z mojim do-pisom, tega Se sam g. dopisnik ne* ve, kateremu je bilo samo do fraze. Magistra vitae je zgodovina, to je resnica, ali fraza je kader se rabi po nepotrebnem. Ta-kih naukov tedaj ne potrebujemo; dasi se pridno u-Limot vender se se nisrao toliko nautili, da bi vedeli da je bil Filter doctor phiiosophiae, zarad Cesar so se nekteri rojaki v Gorici tako zavzeli, ko so brali, da je bil F. doctor theologiae; in da so so zar&d tega zavzeli, slutim, da malo kedaj kaj sliSijo. Pisati o mozl, kateri je imel dokaj plemeuitih lastnosti in kreposti, kateri je mislil, da je bilo vse prav, kar je storil kedaj, poroeati, da ta mo2 Berat jam tutu fein glavica", naj bi ue bilo dovoijeuol 0 rojaku mol5ati, kateri je ljubil svojo domovino, to so novi nauki, kateri se nam dajejo impeiiose. Mladina rada sprejema lepe nauke, alt takih ue more sprejemati! Op. Uied. V 14. St. „Sofiea je sledil „koneca dopisa duuajskega o Fisterji. Tu nam je stavec iz-pustil, v 3, odstavku par vrstic, zarad kterih se kali pojem o Fisterji, kakor si ga na§ g. dopisnik misli, iu se kali tudi logtfua zveza in vgodni sklep g. dop. o Fisterji. V rokopisu sledi na doticnem mestu takd le: nOn (Fister) je ljubil tudi slovenski narod in bil je Slovenec, saj tudi sam tega ni tajil, ampak v naSi dru2bi je povdarjal, da je Kranjec. Torej ni resnicno, kar dunajski „Tagb!attu trdi, da je bil ein deutscber Krainer, kein Slovene. To je izmiSljena trditev......* Ta pomota pa ni bila kriva, da je t g, dopisnik „Novictt bifial v obCe dopise o Fisterji, ker so BNovieett prej izSle, nego se je stotila ta zadnja pomota v BSo6i". Popravki deuainjega dopisa z Dunaja bicajo nekoliko pa tudi g. dopisnika ^Novic". Nas" dopisnik je imel plemeuit namen, da je po svojih skuSnjah skuSal dokazati neresnko in zatrett krivico, katera od strani uemSkih nacijonalcev Fisterja se po smrti vporablja za svoje namene. Pa saj §e Jo2ef II. mora tudi mnogo po krivici sluZiti 2idom in Herbstovi in Schbnererjevi dreili f Fisterje bil star in potrt, da ni vedel, zakaj ga vse porabljajo, in le zaslugo ima naS dopisnik, ako svetu objavlja tudi nas-protue skuSnje. Fister je bil nearecen, njegovi dopis-niki pa tudi; zato ne mno^imo se dalje nesrec nad njegovo gomilo. Najbivmiiu poCival, in posebuooni, ki ste svojemu nekdanjemu uCitelju dolzni, — orate pro illo! Politicini pregled. V d r %, z b o r u jo ta tedcn najva^niSi skupni odgovor ministm Pralaka na slovcnskc interpelacije. 0 sklcpih dr^. zbora govorimo spredaj. Danes pricnejo prazniki .tudi za na§e poslance; zborovanje se priCne zopct 28. aprila. Na vrsto pride po veliki noLi budgetna dcbata, o ktcri bomo mnogo sliyali. Slovenski poslanci imajo neprcmakljivo prod o5mi nas narodni program, kakor dr. VoSnjak v obsiniem pismu po-sebe povdarja. Poslanci nasi rafiunijo z raz-meraini in previdnim postopanjem Taaffejevim. Opat Ganglbauerje imenovan od 23. marca za duuajskega nadskofa. Srbski budget znasa za letos: dohodkov 25 milj., stro§kov pa nekaj nad 24 milj. dinarov. Ruski car Alek. III. mo6no deluje na notranji drzavni prevstroj. — Trudi se, da bi se Rusi sprijaznili s Poljaki in s kat. cerkvijo. Ruska poslanca Mo solo v in Butenov je papcz te dni preprijazno sprejel in jima je hvalo izrekel za spravljivost novega carja. Alek. III. hoSe biti varcen tudi v svoji hisi. Izbrisal je 2 milj. rub-Ijev iz prorafiuna za dvorske pptrebsfiine. Vse drzave gledajo, kakd bi z mednarodno postavo ukrotili nihiliste, kteri so povsod v zve-zah za skupne nrjiere. Francozi so bili hudo tepeni na tuneski meji. Francozi se hofcejo ma§6evati, in prej ko ne se sprejo tudi z Italijo, ki tudi prezi po Tunisu. Rumunsko kraljestvo so nektere vlade ze pripoznale. Domade stvari. <5italni6na poddruzaiica v Gorici vljadno vabi vse p. n. drustvenike poddru2nice in Citalnice k predavanju no narodnem gibanji goriSkih Slovencev", ktero bo nadaljevalg. Ernest Klauzar v nede^jo 10. aprila ob 8. uri zveCer v ditalnicni dvorani. Pieslo nedeljo so Se med drugim po domaCepo-jasDjevali vzroki, zakaj je veroYatij da se Slovenec v resnici u5i lahko drugih jezikov na podlagi in le na podiagi 2 a pridobljenega domacega jezika, ker slovenski jezik polajSiije izgovarjanje, in ker slo-vanSfiina ne zaostaja gled6 na dele in zveze za dru-gimi jeziki. Pokazali so se zarad tega dobiCki za od-gojo otrok, potem za jasno miSljenje in mnogi dobiC-ki za praktiCno iivljenje. Iz istega vzroka pa ni pre-zirati nevarnosti gled6 na potuj5evauje zlasti od strani onib. jezikov, ki bo M\ nego je BloyenS$inaf l^- varna je v tem oziru posebno italijanscma ltd. Bilo je pri tem pojasnjevanji tudi §e dovolj deleznikov. VabUo. Podpisano vodstvo najvljudneje vabi vse prijatelje kmetijske5 Sole k pi eskusnjam udencev, ki se bodo vrSile dne 14. aprjla t. 1. predp. od 9-12. iz tuoret predmetov (v Soli pri sv. Roku), pop, od 3-6 iz praktia. opravil na polji slov. oddelka. V Gorici, 6. aprila 1881. Vodstvo slovenskega oddelka dezeloe kmetijske §ole: Fr. P«vse7 ; 6.«. Doht. Aipt poital je v toYajfn|em o-Brednjem BemeniSdi profesor za moralni nauk. Sklepni ra6un druStva goriSkih gospa kale, da se je razdeliio od 2Q, dec do 31 marca 45.877 deleiev jedij z mesom, prikuho in kruhom najubo^ni-Sim goriskim dru^inam in je bilo BtioSkov 3201 gold, 40 kr. Lepa pomoC! t Naia cesarica se je povrnila z AngleSkega, kjer je bila na lovu, preko P|i^a na Dunaj. Oesarjevida Rudolfa poroka bo, kakor je sklenil nad in belgiSki dvor, zatrdno 10. maja t. I CesarjeyiS pride vsled tega nekoliko prej v domovlno s svojega potovanja v jutrove delele. Razlifini odborl in razba druStva so se ta tcden bii poprijell naprav, ki so se bila priLela pred ineseci. Kmalu naznanirao ve6 o gibanji in delovauji za veliki in veseli avstrij-ski praznik 10. maja. Za ljudeke Sole v koprskem okraji je imenovan za zacasnega nadzornika g. Toraai KlanCnik, Ko-roiec. Obnaial se je dozdaj znacajuo, in „Ed.u upa dobrih sadov od njegovega delovanja, Doneski za normalno-§olski zalog so odprav-Ijenl za naio des5elo no postavi, ktero je cesar potr-dil 16. jan. t. 1.; pobiral sebo namesto tega Solikl davek od dedSCin. Mariborski fckof ni dovolil na proinjo bogo-slovcev, da bi so vvedla alovenSCina v bogoslovje. SlomSeka id ve,51 In papeila Leona XIII. noeejo umo-ti po nekterih katoliSko - slovanskih krajih neki viSt pastirji, ob Lasu, ko se Se razkoluiSki svet pribli^ujo Rimul Neke Skofe bi praSali: Kako so glasl Strosma-jerjev zadnji pastirski list ? Ob6utljivost je lepa lastnost, kedar je — na pravem mestu. V predpredzadnji „SoCitt je bilo po-rofiauo, da je v Komnu zbolel nek eodnik, ki jo bil velik nasprotnik tamoSnji Citalnici in kriv, da ni Stela uradnikov med svoje ude. Potem so sledile te-le be-sede: nMi smo res nesreCni, da imamo povsod mo-go5ne paSe v raznih oblekah, da nap strahujejo, in da se moramo skoro veseliti, kedar se naSim „8ovra2ni-kom nesrcca zgodi*. Nek visok gospod se huduje nad to izjavo, in pravi, da smo „nepopisljivo surovo misel izjavili, namesto da bi skuSali Siriti omiko med ljudstvoin". Ako je to res, potem obzalujemo tudi mi, da bi bile one besede ljudstvu podajale nauk, kterega ne poznamo ne za se in ne za ljudstvo, in nofiemo imeti zasluge, da bi bill ravno mi krivi takih naukov. PraSamo pa veudar tudi druge LL. brake, ki so tudi obcutljivi, ali je mogoCe nepristransko tako hud6 soditi o onih besedah? Ali nisino povdarjali za tak afekt posebno nase polozje, kotizjemen pogoj (uvet), ki vlada kat' cksolign nad nami? Dalje: Ali smo direktno ukazovali, da naj se veselimo nesreC nasprotnikov? Trdili smo marveC, da izjemni vzroki nas tirajo do izjemnih fcustev! In naposled: Ali nisino vso to izjavo omejili z logicno omejilnim in tukaj celd vni5evalnim skoro 1 Gospodal tudi mi smo obcutljivi, in ravno zato ne bomo nikdar svetovali ljudstvu, da naj pros! nesrece nad naSe sovrage, pa tudi ne, da bi tugovalo, kedar od nas kopita pobe-rejo Vesteuecki, Kalteneggerji in sorodni naSi prija-telji 1 In samo to zadnjo misel je [h o t e 1 a „SoCatt izraziti, jo izra^a tudi danes pred vsem svetom in ne samo pred onim visokim gospodom! NaSi nasprotniki naj se uC6 nam biti pravicni, pa ne nas siliti, da se nam moZgani vzgrejejo, kedar koli se zmislimo na njih obnaSanja proti nam. Pac" poblevni smo, in ob-cutljivcera se ni bati, da poka^emo prevefi maSSeval-nega duha. Toliko krivic smo ie pretrpeli, da smo sami otrpneli in odrvenili protinajhujSimkri-vicam. Takd nas strahujejo in obkladajo s krivicami, da se je na§ naravni Cut obrusil, in da nam 2e sami nasprotniki o6itajo neobcutnost, mlafinost in neko a-patijo, ktere bi Diogenes ne naSel pri drugih sedanjih narodih. Ne bojte se tedaj, gospoda, da jo zagazimo po poti obCutljivosti; bojte serajSi za to, da nezgu-bimo kmalu vse naravne, notranje in moraine moCi, ako nas bodo Se nadalje teptali, kakor nas doslej odvseh stranrj pritiskajo in zatirajo. Koro&M domoljubi pojdejo pod vodstvom g. Einspielerja k cesarju, da se prito2ijo zarad krivic, ki jib koroSki Slovenci trpe. Zarea potrebnol Bog daj sreCen vspeh 1 Vlt. Vesteneck je preme^en v Gradec; na njegovo mesto pride Zftokr, glavarja v Iiitrjo do^eda- oji komisar v Marlboro, g. GriJ, ki je neki naroden mot. — Obdina Jablanica v Dolenjem Zemouu (pri Ilirskl Bisirici) obaega 8 vaaij, Ta soseska je silno uboga, in letos je retina vsled zaporednih slabib letin tain tako huda, da trp€ Ijudje in zivina silno pomanjkanje. Kdor se more siremakov vsntiliti s pod-poro, naj jo edpoSlje natamosnie iupanstvo ali pa c. kr. glavarstv© v Postojuo. .Sftdsteirische Post* nov nem§k casnik izhaja od 6, I. m.p©$lu%t m teden v Miriboru t m-lolbi tiskarja g. Leona, List a podobami olep&in node nepristransko zavracati vsako versko, narodno ali praaaCko icuvanje In naklanjati narode k mini in spfavl, Velja za meaee a pottaino vred 60 kr„ za V4 teta 1 gl. 10 kr. ,81. Gosp," list topi© priporoca. Razne vesti. Potre3. V egejskom raorji tarn pred Malo Azijo je med muogimi drugimi tudi razmerno velik otok Hios, ki ima dosti veliko Steviloprcbivalcev. Natem ctoku zacel je 4. t. m. straSansk potres in traja se dalje in dalje. Poru3enih je kakih 30 krajev in po-koncauih, kolikor se dozdaj ve, nad 4000 prebival-cev. V niestu, ki ima enako ime s otokom, izvlekli so iz podrtin 1400 mrlicev. Na vsem otoku pa je zdaj kakih 40 tisoc siromakov brez podstreSja, brez oble-ke in brez zivcza. Na pomoc hite od vs»-h bliznjih krajev. Telografujejo, da M reveiem prinesli kruha, in obraeajo se na vsmiljeaje ?se Evrope. Huda, huda nesreca je to I Ha Ogerskem je mesto Szegedin zopet v ne-varnosti zarad povodnji. Via — kako se zgubi. Spisal dr. Ferdinand Rojle, zdravnik Y Gorici tik zlatega »ngel«. Vid je velik dar bozji, in zato vreden, da si ga clovek varujc V ta namen sem napisal siedece vrste, ker bolj in bolj spoznavam, da jib je mnogo, ki ne vedd, kaj vid najbolj alabi, krati. Kratkemu vidu ne nioremo priti drugnce na pomoc, kakor z ocali, in da te vedno na ofieh imeti ni kaj prijetDO, ve vsak, kdor je prisiljen rabiti jib. O tem kratfcovidu torej Iiocem ta pisati, ker ga clovek dobi skoro samo s svojo nc-marnostjo ali nevednostjo ali nevednostjo, torej tudi ako hoce, se ga lahko ogoe ne pa o drugih napakah vida, ki cloveka zadenejo brez njegove osebne krivde. Tndi o boleznih cfii nocem pisati, ker v teh je clovek dolzen iz ljubezni do samega sebe obrniti se do zdravnikov. Kratek vid se kaze v tem, da nase oei, ceravno drugace popolnoma zdrave, ne razlocujejo posamicnih reCij vefi v taki daljavi, kakor nekdaj. Eratkovidni clovek na ulici na primer nerazloci dubro, ne spozna za gotovo osebe na drugi strani ulice, in ta daljava ni ravno velika, je li onaoseba njegov prijatel ali ne, njegov predstojnik ali znanec, ali ne. Iz tega znajo njemu pnhajati sitnosti, ker Ijudje, kterim je morda on kakor koli spoStovanja dolzeo, ga prav lahko za bndobnega drze, Se§ da jib ni pozdravil iz za-nicevanja, ceravno jib je bil dobro pogledal na ulici pri srecanji. Dalje je kratkovidnik tndi pri branji in pisavi ve5 ali manj omejen. Yse to se razume, ako kratkovidnik nima ocalov na obrazn. Zato je vsak kratkovidnik prisiljen ocale nositi. Mncgi pa, ki ta-kega §e ne poznajo, da je kratkoviden, ga imajo lahko, te je mlad ali pa §e celo kmet, kar se silno redko pripeti, celd za ogabnega, fce§ da je iz napnba oeale nataknil. Fa 2alibog se tudi iz napuha to kedaj pri mladcnieih stori, in ti si pa ravno s tem o5i poka-zijo, da potem morajo v resnici po sili vedno ocale nositi. — Mnoge heprijetnosti torej kratkovidnega zadenejo, in zarad tega hoCem ta naznaniti, od kod pri-haja veciooma kratki vid; zato da bo dober vid znal vsak sam sebi, ako ga se ima, ali pa tudi drugim ci;n dalje bolj obraoiti. Eratki vid si Clovek po najvec pridobi, ako bere ali pj§e v premalo all preve6 razsvitljenem prostoru. Tedaj brati ali pisati v mraku, bodisi da je jutrnji ali vefierni ali v prostoru mracnem, ali celo pri me-8eLni (Ittnini) svitlobi, to vse silno Skoduje ofiem. Dalje skoduje oCem, ako se bere ali piSe na solncu ali v sobi, ki je preveS razsvitljena. To zadnje se danaSnji dan silno lahko pripeti s petrolnatimi svetil-nicami, ki jih tako lahko vzdigne§ ali zniias, da sve-tijo mnogo ali malo. Tedaj v mraku ne beri in ne pi§U ta je prvo vodilo, ^da si dober vid ohraniS. Proti temu ^e naj-ve6 greSi, in to je tedaj najvefii vzrok kratkovida.^ Rajnki Menzl, nekdat.ji gimnazijski vodja tu v Gorici je priSel prve dni, ko sem jaz vstopil v prvo latinsko Solo na vizitacijo v to Solo in nas je opomnil na to. Dobro se tega §e zdaj spominjam in sem ura hvale- 2en zato, ker je s tem mnogim od nas dober vid o-hranil, tako dolgo, dokler smo ga v tem sluSali. On sam je takrat uze kratek vid imel in ofale (Zvicker), nosil, pa ravnal se je po svoji dolznosti, t. j. opomnil nas je kot vodja, da naj se in kako naj se varujemo te nesreie. Nobenega drugega vodje ali profesorja dozdaj nisi-in vec slisal da bi bil na to opuminjati svoje dijake. Ravnal se je pa tudi omenjeni vodja po clovekoljubuem vodilu: pred hudiia, ki jetebe za-delo, vamj svojega bljiznjega, ako more§. Vodje, pro-fesorji, uditelji in drugi, kteri pridete v tako priIo2-nostf posnemajte rajnkega g. ilenzl-na in opominjajte vain izrodeoo mladino veLkrat: v mraku ne beri in ne pisi! Mene je napot'do k ti objavi to. da sem tu v Gorici zvefier ? mrak po ulici gred€ veckrat opazil, kako se kak itaeunar na vratib svoje itaeuue trudi casr.ik brati in ga prav blizu obraza pritiska; dalje tudi, da sem v cerkvi videl ljudt iz mohtvenih bukvic brati, ko je bilo uie pretemno. — Iz uavedenega vz-roka jimajo kratek vid ssimo ve6 ali manj olikani Ijudje, od kmetov skoro uobeden. Drugo vodilo je: ne beri in ne pili na solncu ali pri preve* zaredi svetilnici. — To vedeti je tudi velike vaznosti, zato ker iaiamo zdaj petrolij, ki se zavoljo nizke cene in lepe svecave nie povsod rabi, in ker se te svetilnice tako lahko in tako lepo dajo prirejati, da bolj alt manj svetijo, in zato ker smo vsi k temu nagneni, da si bolje ko je mogoce raz-svetimo. To poslednje je pa baSim ocem Skodljivo, ako je prevefi. Da-li ne Skoduje prevelika svitloba tudi pri Sivanji, vezenji in drugih enakih delih, ne morem zdaj reci; no, v ti zadevi vedi vsak, da pri vsakem delu, pri kterem moras odi rabiti in jib na-penjati, odjenjaj hitro, ko zapaziS, da so te zaceie boleti ali trudne biti. Dodatek. Kdor bere ali pise, naj se postavi tako, da mu svitloba iz leve strani dohaja. Tedaj v Solah naj ucenci tako sedijo, da so jim okna, od koder jim dohaja svitloba, na lev! strani. Tretje vodilo: ne beri, ko hodiS ali ko se vozi§. Branje, ko clovek hodi ali se vozi, je te^avno, delo-raa skoro ncmogoce, zato ker clke takrat niso stano-vitno pri mini, temuft se sem ter tje pregibljejo, ko da bi plavale, in 6e takrat bercs, mora§ oci dvakrat, trikrat toliko napenjati, ko kedar bere§ pri mini na mizi Dalje Skoduje, kakor je uze gori omenjeno, oCein silno, ako kdo ocale rabi, ko jih v resnici ne potre-buje. Tedaj ne gledaj skoz ocale, koraur niso po-trebne, ako uoceS kmalu priti ob dober vid! Listnica urednistva. Kekaj dopisov ni moglo priti tudi danes na vrsfco. Sv ilorcjci! Izvrstno z mikroskopom vestno pri-pravljeno Svilodno seme doma8ega p§enienega in belega pieraena od-daja po 7 gold, unfio Franc pi. Gironeoli v Gorici Via Scuole. Vabilo na narofcbo na prvi avtonomisticki, Siovanom prijazni dvakrat na dan na Dunaji izhajajoci political casopis „Tribune." Po dolgoletnih naporih i veckratnih posku-sih posrecilo se je slednjic na Dunaji ustanoviti veliko dvakrat na dan izhajajofie glasilo o nem-§kem jeziku, kateremu je pri zastopanji avtono-mistiCkih idej naloga na sedeSi avstrijskega dr-zavnega zastopstva delovati za narodno in poli-ticko ravnopravnost narodov in boriti se zoper narodna nasilstva. Dosedanje drianje lista prica o koristi usredotodenega publicisticnega zastopstva, in Ie~ ^e^e je na na§ih avtonomistickih strankah in na slovanskih krogih ob5e, da se osigura to za splosne njih interese velevazno politiSko pod-jetje po moralnem in gmotnem podpiranji, in da po kolikor mogoSe najvefiem razsirjenji tega lista ustvari vezilo za narodno svobodo in za pravne terjatve narodnostij. Zato vabimo vse avtonomistieke kroge In | vse slovansko razumni§tvo, da krepko podpira v i uemskem jeziku izhajajoco „Tribune* in da sma-i tra nje razsirjenje za sploSno korist. Pogoji za naro6bo dvakrat na dan izbaja-jocega lista so zelo ugodni in tako preracunjeni, da je to glasilo lehko pristopno v naj§ir§e kroge. Narocuje se: S posiijavanjem po poSti v Avstriji in na Ogerskem .* (Jutranji ia vecerni list) za raesec 1 gl. 60 kr., za cetrt leta 4 gl. 50 kr.r za pol leta 9 gl., za celo I«sto_ 18 gld. (Vsak dan dvakratno posiljanje po po§ti stano za mesec 40 kr. ve6.) Posamifine jutranje §te-vilke veljajo 3 kr. Posamifine vecerne §tevilke veljajo 2 kr, Zaloga „Tribunea: Wien, I. Domgasse 9. St. 195. Hazpis. Po sklepu c. kr. pomno^enega okrajnega solskega sveta razsirilo se bo solsko poslopje|v Bovcu tako, da se eetrta Solska soba vredi in stanovanje za Solskega voditeija sezida. Delo je cenjeno na 2471 gold. 72 kr. o-ziroma 2677 gold. 49 kr., in se razpiSe s tem javna obravnava ponudb, katera se bo vrSila dne 25. t. m. od 10. do 11. ure zjutraj pri c. kr. okrajnem Solskem svetu v Tominu ustmeno; sprejmejo se pa tudi postavno kolkovane pismene ponudbe. Za ustmene ponudbe je dovoljena tudi draL> ba, po kateri, koneam ob 11. uri, se naznanijo pismene ponudbe. Naert, prcvdarek in pogodbe so razpolozeni pri c. k. okr. Solsk. svetu. Kedor se vdelezi dra^bo, polo2i gold. 130 kot vadium. C. k. okrajni Solski svet si pridrii pravico od podanih ponudb sprejeti ono, katero spozna za najvgodnej§o. c. k. okrajni Solski svet v tominu, dne 4. aprila 1881. Iliva na prodaj. V Solkanu tik erarske ceste je na prodaj nova hisa (§tev. 223.) z vrtom in podzemeljsko kletjo. Cena in drugi pogoji se pozvedd pri lastniku Jozefu Boltarji Henrik \<\stk;-jev rediM prah za otroka Velik tastnl dlplom. Veliko prvih zdrav. avtoriL Zlata MEDiLJi ob razoih razstaraL ............ Tovaroiska znamenja. NajpopolniSa hrana za dojenceinslabeotroke. ZALOGA V GOBICI 6. Cristofolotti lekarnik, A. pi. Gironeoli in v vseh lekarnah pokrajinskih. Svarilo. Pravi samo, ako Smajo po-mmmmmm krovi Skatljic taka znamenja, kakorfina so vi-deti na levL KB. Pri nepravih Skatljicah na znamenji pokrovovem id lastno* roifnega podpisa glavnega zaloinika F„ Bcrlyak-a. (Dalje v prilogx.) Jzdavatefl in oagovornl ujedcik? F. PODGORNIK. — Tiska: ,Hilarijanskft tiskarna" ? Gorici.