"| -J _ŠTEVILKA delegatska tribuna IX. LETO 12. december 1983 GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE IZ VSEBINE: Predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega prana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981—1985 v letu 1984 str. 4 Predlog proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984 str. 12 Elaborat o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve delovne organizacije Kulturni dom Španski borci str. 31 Na podlagi 50. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE (22. seja zbora združenega dela, 21. seja zbora krajevnih skupnosti, 20. seja družbenopolitičnega zbora), ki bo v pondeljek, dne 26. decembra 1983 ob 16.30 uri v sejni dvorani Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. \/\. Predlagam naslednji DNEVNI RED:s, 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in dmžbenopolitičnega zbora z dne 21. novembra 1983 3. Ocena izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 v letu 1983 4. Predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje, mesta Ljubljane in SR Slovenije za obdobje 1981-1985 v letu 1984 5. Predlog dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984 in predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984 6. Izvolitev predsednika izvršnega sveta, podpredsednika in članov izvršnega sveta ter imenovanje funkcionaijev upravnih organov PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Niko LUKEŽ GRADIVO: Niko LUKEŽ 1. r. — za 2., 3., del 4. in del 5. točke je objavljen v tej Delegatski tribuni; — za del 4. in del 5. točke je v Delegatskem gradivu SML št. 17; — za del 4. točke je v Poročevalcu SR Slovenije; — za 6. točko boao v ciklostilu prejeli vodje temeljnih delegacij Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem 23. sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ki bo v pondeljek, dne 26. decembra 1983 po skupnem zasedanju zborov občinske skupščine v sejni dvorani Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1 Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 21. seje zbora združenega dela z dne 21. novembra 1983 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Poročilo o realizaciji izvajanja sanacije v DO Julon in predlog sklepa o spremembi in dopolnitiv sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v DO Jugotekstil-Julon 5. Poročilo o odpravi razlogov za začasne ukrepe družbenega varstva v DO ABC Pomurka Gostinsko podjetje Slavija - Moste 6. Poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 in poročilo o delu upravnih organov in strokovnih služb v letih 1982/83 7. Predlog dogovora o usklajevanju davčne poltike v letu 1984 8. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 9. Predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 10. Elaborat o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve delovne organizacije Kulturni dom Španski borci in predlog sklepa o ustanovitvi delovne organizacije Kulturni dom Španski borci, Ljubljana v ustanavljanju 11. Osnutek okvirnega programa dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984 in osnutek operativnega programa dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje januar-april 1984 12. Predlog prioritetnega programa nalog krajevnih skupnosti za leto 1984 13. Predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti 14. Predlog sklepa o soglasju k statutu občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje 15. Predlog sklepa o soglasju k statutu občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Moste-Polje 16. Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo 4-pasovne Zaloške ceste 17. Kadrovske zadeve 18. Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 19. sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane 19. Predlog sklepa o vrednosti točk za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 1984 NAMESTNIK PREDSEDNIKA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Rado TIHELJ Rado TIHELJ1. r. GRADIVO* - za 2., del 4„ 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15. in del 17. točke je objavljeno v tej Delegatski tribuni - za 18. in 19. točko je v Delegatskem gradivu SML - za del 4., 16. in del 17. točke bodo v ciklostilu prejeli vodje temeljnih delegacij Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem 22. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, ki bo v ponedeljek, dne 26. decembra 1983 po skupnem zasedanju zborov občinske skupščine v sejni sobi št. 74/11 Skupščine občine Ljubljana Moste—Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Predlagam naslednji dnevni red* 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 20. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 21. novembra 1983 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Predlog prioritetnega programa nalog krajevnih skupnosti za leto 19$4 5. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984 6. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 7. Predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 8. Poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 in poročilo o delu upravnih organov in strokovnih služb v letih 1982/83 9. Poročilo o realizaciji izvajanja sanacije v DO Julon in predlog sklepa o spremembi in dopolnitvi sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v DO Jugotekstil—Julon 10. Poročilo o odpravi razlogov za začasne ukrepe družbenega varstva v DO ABC Pomurka Gostinsko podjetje Slavija—Moste 11. Elaborat o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve delovne organizacije Kuluturni dom Španski borci in predlog sklepa o ustanovitvi delovne organizacije Kulturni dom Španski borci, Ljubljana v ustanavljanju 12. Osnutek okvirnega programa dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984 in osnutek operativnega programa dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje januar-april 1984 13. Odločba o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo 4-pasovne Zaloške ceste 14. Predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti 15. Predlog sklepa o soglasju k statutu občinske skupnosti otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje 16. Predlog sklepa o soglasju k statutu občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana Moste-Polje 17. Kadrovske zadeve 18. Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 19. sejo zbora občin skupščine mesta Ljubljane 1.9. Predlog sklepa o vrednosti točk za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 1984 PREDSEDNICA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Marica RIHAR Marica RIHAR 1. r. GRADIVO’ - za 2., 4., 5., 6., 7., 8., del 9., 10., 11., 12., 14., 15., 16. in del 17. točke je objavljeno v Delegatski tribuni št. 11 /83; - za 18. in 19. točko je v Delegatskem gradivu SML; -r za del 4., 13. in del 17. točke bodo v ciklostilu prejeli vodje • temeljnih delegacij Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem 21. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA, ki bo v ponedeljek, dne 26. decembra 1983 po skupnem zasedanju zborov občinske skupščine v sejni sobi št. 73/11 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 19. seje družbenopolitičnega zbora z dne 21. novembra 1983 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 in poročilo ,o delu upravnih organov in strokovnih služb v letih 1982/83 5. Poročilo o realizaciji izvajanja sanacije vDQ Julon in predlog sklepa o spremembi in dopolnitvi sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v DO Jugotekstil-Julon 6. Poročilo o odrpavi razlogov za začasne ukrepe družbenega varstva v DO ABC Pomurka Gostinsko podjetje Slavija-Moste 7. Elaborat o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve delovne organizacije Kulturni dom Španski borci in predlog sklepa o ustanovitvi delovne organizacije Kulturni dom Španski borci, Ljubljana v ustanavljanju 8. Predlog dogovora o usldajevanju davčne politike v letu 1984 9. Osnutek okvirnega programa dela skupščine, občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984 in osnutek operativnega programa dela skupščine Ljubljana Moste-Polje za obdboje januar-april 10. Kadrovske zadeve PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA . Franjo VINKO Franjo VINKO 1. r. GRADIVO’ - za 2., 4., del 5., 6., 7., 8., 9. in del 10. točkč je objavljeno v Delegatski tribuni št. 11/83; — za del 4. in 10. točke boste prejeli v ciklostilu Na osnovi 155. in 156. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80) ter na osnovi 46. in 47. člena statuta občine Ljubljana Moste—Polje (Ur. list SRS, št. !6/82) izvršni svet predlaga skupščini v obravnavo: — oceno izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1981-1985 vletu 1983 - predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Moste—Polje za obdobje 1981 — 1985 v letu 1984. Zbori skupščine so osnutke teh dokumentov obravnavali na skupnem zasedanju 21. novembra 1983. V predlogu dokumentov so napisana samo poglavja, odstavki oz. alineje, ki so se spremenile, dopolnile ali dodale. Osnovni tekst pa je bil objavljen v delegatski tribuni št. 10/1983. Del pripomb iz f javne razprave na osnutek resolucije oz. ocene je bil upoštevan in so rezultat tega popravki v predlogu resolucije oz. ocene. Pripombe, ki pa jih ni bilo možno upoštevati so obrazložene v ..odgovorih na pripombe družbenopolitičnih organizacij, delegacij OZD in KS“.. OCENA IZVAJANJA RESOLUCIJE O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1981—1985 V LETU 1983 REALIZACIJA GLOBALNIH OKVIROV RAZVOJA Družbeni proizvod Spremenita se prva dva odstavka v tem poglavju in se glasita: V resoluciji za leto 1983 smo planirali eno in pol procentno stopnjo rasti družbenega proizvoda. Ob polletju smo ocenjevali, da planirane stopnje ne bodo dosežene na področju industrije ter upad proizvodnje v gradbeništvu. Po devetih mesecih še vedno ocenjujemo upadanje v gradbeništvu, za industrijo pa predvidevamo, da bo planirano dvo procentno stopnjo rasti fizičnega obsega dosegla, v kolikor se bodo nadaljevale ugodne tendence zadnjih mesecev. Ti dve področji ustvarjata največji delež družbenega proizvoda gospodarstva in je zato realizacija globalnih ciljev v gospodarstvu odvisna predvsem od realizacije v teh dveh področjih. Ocenjujemo, da bo družbeni proizvod gospodarstva ostal na lanskoletni ravni ali pa celo uadel za 1 %. Finančni kazalci poslovanja in delitev dohodka Dosežene stopnje rasti celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka so predvsem rezultat rasti cen, manj pa rasti fizičnega obsega proizvodnje. Celotni prihodek gospodarstva občine je porastel za 34 %, porabljena sredstva so porastla nekoliko več za 35 %, zato je dohodek porastel za samo 31 %. V razporeditvi dohodka je del dohodka za splošne družbene potrebe porastel za 42 % (največ zaradi novo uvedenih republiških davkov in davkov za federacijo) del dohodka za skupne potrebe je porastel za 29 %, del dohodka za čiste osebne dohodke pa za 23 %. Bistveno več kot dohodek pa je porastel del za druge namene za 48 % od tega pa največ obresti za 83 %. Gospodarstvo občine je vglobalu upoštevalo usmeritve 8. člena dogovora o razporejanju dohodka. Rast sredstev za osebne dohodke je za 34 % zaostajala za rastjo dohodka. V letošnjih devetih mesecih so povprečni osebni dohodki v gospodarstvu znašali 17.117 din in so v primerjavi z lanskim obdobjem višji za 23 %, življenjski stroški so se povečali za 35 % In so tako realni osebni dohodki padli za 9 %. Gospodarstvo občine je v devetih mesecih ustvarilo za 35 % več sredstev za akumulacijo, kar je večji porast kot pa je bil porast dohodka (31%). Stopnja akumulativne sposobnosti pa je ostala enaka kot v istem obdobju lanskega leta. Z izgubo je v devetih mesecih poslovalo 5 OZD in sicer: Julon (134 mio din), Žito TOZD Mlini (11 mio din), Integral TOZD Turbus (3,5 mio din), Emona Elektronski center (10,9 mio din), kar je skupaj 161 mio din. Izgube so za 96% večje kot v istem obdobju lanskega leta in za 43 % večje kot v polletju 1983. I. RAZVOJ PO PODROČJIH GOSPODARSTVA Industrija: Pred področjem investicij se doda nov odstavek: Zadnji podatki za oktober kažejo, da seje oživitev proizvodnje iz avgusta in septembra nadaljevala in tako prvič v letošnjem letu presegla nivo proizvodnje iz enakega lanskega obdobja. Tako znaša za 10 mesecev rast fizičnega obsega industrijske proizvodnje + 0,8 glede na enako lansko obdobje in + 1,4 glede na povprečje lanskih 10 mesecev. Če se bo tak trend rasti proizvodnje nadaljeval v novembru in decembru (kar je največ odvisno od dobre oskrbe industrije z surovinami in repromaterialom) bi se lahko celo približali načrtovani 2 % rasti družbenega proizvoda. Upoštevaje tudi porast števila zaposlenih v okviru planiranega 1 % porasta to pomeni zaustavitev tendence padanja produktivnosti dela. V devetih mesecih so OZD s področja gospodarstva ustvarile 29.101.174 tisoč din celotnega prihodka, ki predstavlja že 47,6% celotnega prihodka gospodarstva občine. Rast celotnega prihodka (IND 137) kot tudi rast porabljenih sredstev (IND 139) je večja kot v gospodarstvu tako, da je rast dohodka (IND 130) manjša za eno indeksno točko. Akumulativna sposobnost industrije stagnira, medtem ko se je reproduktivna sposobnost povečala za 5 indeksnih točk. VI. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Osnovne naloge in usmeritve Spremeni se zadnji stavek prvega odstavka: „Med letom so posamezne interesne skupnosti s spremembami programov oziroma finančnih načrtov ter z dodatno pridobljenimi sredstvi zagotovile izvajalskim organizacijam rast sredstev za OD za 19,5 % in sredstev za materialne stroške za 30 %.“ V prvem stavku četrtega odstavka se beseda „sedmih“ nadomesti z besedo „devetih“, številka „5,3 %“ pa s ,,5,4 %“. Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok Spremeni se drugi stavek: „Poteka tudi adaptacija prostorov na Clevelandski, kjer bo v treh oddelkih prostora za 66 otrok." Doda se stavek: „WO Angelce Ocepek je v okviru enote Nove Fužine v prostorih OŠ 11. grupe odredov opremila prostore za varstvo šririh skupin predšolskih otrok (110 otrok), ki so vključeni v celotni program priprave na šolo." Osnovno šolstvo V zadnjem stavku se za besedami „ .. .oddelkov v OŠ .. doda „ .. .na področju vseh ljubljanskih občin .. Usmerjeno izobraževanje Za prvim stavkom se doda: „Največji problem predstavlja neustrezna kadrovska zasedba, kar bosta šoli odpravili z dodatnim izobraževanjem oziroma s Pridobitvijo delavcev z ustrezno izobrazbo.)* Kultura Tretji odstavek se spremeni in se glasi: »Ljubiteljsko kulturno delovanje v občini je zelo razširjeno. V okviru Zveze kulturnih organizacij Ljubljana Moste-Polje 11 kulturnih društev z 20 sekcijami in 12 skupin." Osnovno zdravstveno varstvo Za prvim stavkom prvega odstavka se tekst spremeni tako, da se glasi: „0 morebitni reorganizaciji Zdravstvenega doma Ljubljana Sele potekajo prvi razgovori. Samoupravni sporazumi o delitvi dela med ZD Ljubljana in TOZD-i Univerzitetnega kliničnega centra sa podpisani, vendar še niso v celoti izvajani. Razvoj neposredne svobodne menjave je zastal. Strokovne službe zdravstvenih skupnosti v okviru Ljubljane se niso zmanjšale, v okviru zdravstvenih organizacij pa se je na račun kvalitete dela zmanjšalo število vodilnih in kreativnih delavcev, ki pa jih bo potrebno nadomestiti. Spremembe notranje organizacije, s katero bi zmanjšali število administrativnih delavcev, ni bilo." Spremeni se prvi del zadnjega odstavka. ,,Dq konca leta bomo skupaj s skupnostjo za zaposlovanje, strokovnjaki za varstvo pri delu in inšpekcijskimi službami izvedli obiske v delovnih organizacijah ...“ Socialno skrbstvo Tekst se spremeni v celoti: „Dom starejših občanov, ki je začel z delom decembra 1982 je do 15. 11. 1983 imel zasedenih 183 od 204 postelj. To je v primeijavi z drugimi domovi zelo hitra naselitev, vendar pa je to doseženo predvsem na račun spremembe razmeija med stanovanjskim in negovalnim oddelkom. Zaradi zadostitve potrebam po stanovanjskem oddelku in večjega povpraševanja po negovalnem oddelku, je Dom začasno spremenil en trakt stanovanjskega dela v negovalni oddelek. Zaradi pada življenjskega standarda raste število uporabnikov socialnega skrbstva. Ker so sredstva socialnega skrbstva omejena, smo izvajali selektiven pristop k dodeljevanju družbeno denarnih pomoči. Z izgradnjo novih sosesk v naši občini se je spremenila struktura prebivalstva, ki pogojuje povečanje problematike na področju varstva otrok in družine, s tem pa tudi povečanje števila vseh oblik socialno skrbstvenih storitev. VII. KRAJEVNE SKUPNOSTI Prvi stavek v šestem odstavku .se nadomesti s sledečim besedilom: Pri reševanju prostorske problematike krajevnih skupnosti smo v letu 1903 dosegli -precejšnji napredek, čeprav s prostorskimi pogoji vseh krajevnih skupnosti še ne moremo biti zadovoljni. PREDLOG RESOLUCIJE O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1981—1985 V LETU 1984 TEMELJNI CILJI IN USMERITVE V LETU 1984 V pravi alinei se doda upoštevanjem in nagrajevanjem inventivnosti racionalna izraba energije tako, da se alinea glasi: ~ izvajanje dosledne politike ekonomske stabilizacije pri čemer •. bomo posebno pozornost namenili povečanju fizičnega obsega proizvodnje, predvsem tiste, ki povečujejo konvertibilni izvoz, -rasti .izvoza predvsem na konvertibilno področje ob relativno manjšem porastu uvoza, ob tem pa v čim večji možni meri odpravljali nakopičene probleme v gospodarstvu z izboljšanjem produktivnosti dela, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja, boljšo organizacijo dela in boljšo izrabo kapacitet, upoštevanjem in nagrajevanjem inventivnosti, racionalno izrabo -energije in delovnega časa ter izvajanju varčevalnih ukrepov. Zaostrili bomo odgovornost za gospodarjenje z družbenimi sredstvi in za izvajanje dogovorjenih nalog. Šesta alinea se razširi in se glasi: -i v investicijski dejavnosti bomo upoštevali nujnost — prestrukturiranja gospodarstva, v izvozne ter kapitalno. in - razvojno intenzivne proizvodnje, ker je to naloga dolgoročnega pomena bodo OZD, to nalogo opredelile tudi v svojih dolgoročnih in srednjeročnih planskih dokumentih. S tem bodo dane realne možnosti za konkurenčen nastop našega gospodarstva v tujini in tudi zahteve po izboljšanju kvalifikacijske strukture zaposlenih. Pri pripravi, preverbi in sofinanciranju izvedbe takih programov bo sodelovala tudi Razvojno-gospodarska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje. Dodajo se nove alinee: OZD so dolžne v letu 1984 dograditi svoje samoupravne splošne akte s področja delitve sredstev za osebne dohodke tako, da bo upoštevano načelo delitve po delovnem prispevku, rezultatih živega in minulega dela in jih uskladiti z družbenim dogovorom oz. tako, da bo ustrezno vrednoteno proizvodno delo, delo v težjih pogojih in ustvarjalno delo. Vse organizacije združenega dela bodo morale v letu 1984 zagotavljati likvidnost poslovanja tudi z usmerjanjem dela sredstev za akumulacijo za kritje obrtnih sredstev in na ta način z izplačevanjem vseh obveznosti zagotavljati normalno izplačevanje osebnih dohodkov. s samoupravnim sporazumom o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja in z načrtom zaposlovanja, ki sta spremljajoča dokumvuta resolucije, bomo uresničevali opredeljene cilje politike zaposlovanja. Ti bodo vgrajeni v planske dokumente in kadrovske načrte OZD. - Davčna politika bo naravnana tako, da bodo zagotovljena sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb. Stopnje davkov bodo enake v vseh ljubljanskih občinah in usklajene z občinami v SR Sloveniji. Zajemanje prihodkov bo temeljilo na obdavčitvi dohodkov občanov. Stopnje obdavčitve in davčne olajšave bodo predpisane tako, da bodo spodbujale zavezance k večji produktivnosti dela. Z doslednim izvajanjem predpisov in 95 % izteijavo predpisanih obveznosti bodo dosežena s proračunom predvidena sredstva. V izvajanju davčne politike bo temeljni cilj zmanjševanje in odpravljanje neupravičenih socialnih razlik med občani in močnejša obdavčitev dohodkov, ki ne izhajajo iz dela. GLOBALNI OKVIRI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA Delno se spremeni tabela stopenj rasti globalnih kazalcev razvoja in se glasi: Resolucija Ocena realizacije Resolucija 1983 1983 1984 Realni družbeni proizvod .1,5 O ali - 1 1,5 Fizični obseg ind. proizvodnje 2 + 0,8 (jan.-okt.) 3 Izvoz blaga skupaj 15 - 39X 19 Izvoz blaga na konvert. podr. 18 - 37X 20XX Uvoz blaga skupaj 2 - 15X 11 Uvoz blaga s konvert. podr. . 2 - 29X 7 Število zaposlenih 0,5 1,7 (jan.-sept.) do 1 Splošna poraba - 7,7 42 (jan.-Sept.) - 33 % Skupna poraba - 6,6 29 (jan.-Sept.) - 21 % Osebni dohodki - 23 (jan.-sept.) - 20 % Realni osebni dohodki - 6,6 - 9 (jan.sept.) o xxx Produktivnost 1 - 2 do - 3 0,5 predvsem s kreditiranjem oz. sofinanciranjem investicijskih del) xxxplanirali smo, da realni osebni dohodki ostanejo na ravni iz leta 1983. Dejansko pa bo možno ta cilj realizirati le v primeru izrednih prizadevanj na področju povečanja obsega proizvodnje (realni družbeni proizvod bi moral porasti za 4 %, fizični obseg industrijske proizvodnje pa 7 %, če bi hoteli zagotoviti tako rast sredstev za akumulacijo, odplačevanje kreditov, kot sredstva za osebne dohodke. Skladno s spremembam stopenj rasti v tabeli se popravi tudi tekst. x ocena oz. podatki za 25 OZD za obdobje januar-september 1983 v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta xx stopnja rasti izvoza na konvertibilno področje je ostala 20 %, tako kot je bilo opredeljeno v osnutku resolucije. V usklajevanju rasti izvoza z OZD, pa se je izkazalo, da je vprašljiv izvoz gradbenih OZD predvsem Gradisa in TOZDov SCT, ki v tem trenutku še ne morejo posredovati konkretnih podatkov o gibanju izvoza v letu 1984, predvsem zaradi značaja izvoza, ki ga opravljajo gradbene OZD (izvajanje investicijskih del), zaključevanja investicijskih del v tujini ter trenutno še nedokončanih pogodb za izvajanje novih investicijskih del (težave so DRUŽBENI PROIZVOD, OHRANJANJE RASTI PROIZVODNJE V drugem odstavku tega poglavja se popravi prvi stavek: V letu 1984 za gospodarstvo občine načrtujemo eno in pol procentno realno rast družbenega proizvoda. ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA Glede na pripombo predvsem TOZD-ov SCT in Gradisa, da se izvoz gradbeništva v tem trenutku še ne da kvantificirati in pripombe drugih OZD se spremenijo zadolžitve posameznih OZD za povečanje konvertibilnega izvoza v letu 1984 - za 30 % bodo i^voz povečale naslednje OZD: Žima, Teol, KOTO TOZD Koprod, Turbus, Hmezad-Jata in Saturnus - za 25 % bodo povečale izvoz, ki so za planom zaostajale manj: Indos, Julon - za 20 % bodo izvoz povečale: HP Kolinska TOZD Tov. hranil, RIKO TOZD Proizvodnja komunalne opreme, ŽITO TOZD Šumi, Emona Commerce TOZD Globus - za 15 % bodo izvoz povečale OZD: Velana, Papirnica Vevče (fizično) - za 10 % bodo v letu 1984 izvoz povečale: Arbo, Totra, Rog TOZD Sestava dvokoles, KTM-Protektor - Emona - Mesna ind. Zalog bo izvoz povečala za 200 % - druge OZD (tudi gradbene) bodo izvoz povečale v skladu z možnostmi. Vkolikor gradbeništvo predvsem Gradis in tozd-i SCT prvotno planiranega izvoza ne bodo realizirali je vprašljiva tudi realizacija plana izvoza gospodarstva občine. Predzadnja alinea se popravi in se glasi: - OZD, ki imajo pripravljene investicijske programe, ki zagotavljajo povečanje dosedanjega izvoza ali izvoz novih proizvodov, so dolžne programe prezentirati v okviru svoje reproverige in tu iskati možnosti za zvedbo investicije. Pri pospešeni izvedbi take investicije bo sodelovala tudi družbeno politična skupnost zlasti pri prostorskih rešitvah, pri organiziranem združevanju prostih sredstev akumulacije OZD ter Razvojno gospodarska skupnost pri pripravi in preverbi programov in sofinanciranju investicije. ZAPOSLOVANJE Poglavje se spremeni in se glasi: V globalnih okvirih družbenoekonomskega razvoja v letu 1984 se spremeni stopnja rasti zaposlovanja iz 0,5 na „do 1 %“. Nov tekst na področju zaposlovanja: Število zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu občine bo porastlo do 1 %. Zaposlovale bodo samo OZD, ki bodo aktivirale nove kapacitete, bistveno povečale proizvodnjo ali izvoz oziroma povečale dohodek na zaposlenega nad načrtovanim. OZD bodo izvajale selektivno politiko zaposlovanja, s katero bodo zagotavljale postopno izboljšanje kvalifikacijske strukture in na ta način zagotovile enega od osnovnih pogojev za izvajanje nalog na področju stabilizacije gospodarstva. V negospodarstvu se bo povečalo število zaposlenih samo v primeru odpiranja novih kapacitet. Za uspešnejše reševanje nezaposlenosti je potrebno bolje izkoristiti vse razpoložljive zmogljivosti v OZD in organizirati več izmensko delo. Konkretne naloge, aktivnosti in ukrepi so opredeljeni v samoupravnem sporazumu o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja in z načrtom zaposlovanja v občini. finančno poslovanje, uspešnost poslovanja in delitev dohodka Zadnji alinei se doda še stavek: V kolikor bodo načela za delitev dohodka v predlogu resolucije SRS in v predlogu dogovora o družbeni usmeritvi delitve dohodka in osebnih dohodkov spremenjena, se v čistopisu resolucije upoštevajo razmerja iz republiške resolucije in dogovora. Doda se nova alinea: ~ Glede na zakone, ki bodo,sprejeti ali pa bodo začeli veljati v letu 1984 bodo morale OZD zagotavljati večjo likvidnost poslovanja, zagotavljati pravočasno poravnavanje vseh obveznosti in na ta način pravočasno izplačevanje osebnih dohodkov. Zadnja alinea se spremeni in prenese v temeljne cilje: doda se novo poglavje: davčna politika Skupščina občine bo sklenila Dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1984 in sprejela spremembe odlokov o davkih. V odlokih je uveljavljeno načelo, da za splošne družbene potrebe sorazmerno več prispeva tisti, ki dosega večji dohodek. Znižane bodo začetne stopnje davka in omiljeno stopnjevanje obdavčitve v gospodarskih in poklicnih dejavnostih, razširjene bodo olajšave za vlaganje sredstev v širitev dejavnosti in uvedena olajšava za zaposlovanje novih delavcev. Močneje bodo obdavčeni dohodki, ki izhajajo iz dela. industrija Doda se: Glede na dejstvo, da nekatere OZD (Emona — Mesna ind. ^alog, HP Kolinska, Saturnus) planirajo visoke stopnje rasti fizičnega obsega proizvodnje in imajo hkrati velik delež v celotni industriji občine se spremenijo stopnje rasti družbenega proizvoda, zaposlenih in produktivnost: st. rasti družbeni proizvod + 3 zaposleni + 1 Produktivnost + 2 Na področju investicij je potrebno spremeniti oz. dodati: HP Kolinska TOZD Tovarna hranil (doda se): V letu 1984 načrtujejo še vlaganja v objekt XIV b (laboratorij) in nekatere Rekonstrukcije in modernizacije (linija čokoladnih namazov, PEZ bonbonov). Predračunska vrednost investicije je 177 mio din, Proizvodne kapacitete pa se bodo povečale za 1200 t proizvodov. Emona Mesna industrija Zalog (doda se): Poleg tega bo DO MIZ v letu 1984 sovlagala 187 mio din v izgradnjo hlevov in ^širitev zemljiških površin (KK Lenart, Hmezad TOZD Šmaije, Velika Trnovitica, Virovitica). Papirnica Vevče TOZD Tehnični papir (odstavek se črta in se ua novo glasi: načrtuje v letu 1984 vgraditev vodne turbine Vevče lri izdelavo investicijskega elaborata za RTP (oskrba z električno energijo preko visokonapetostnega omrežja). Hkrati je predviden tudi pričetek rekonstrukcije papirnega stroja IV (gradbena dela), Pripravljalna dela za izgradnjo obrata Lesovina (odkup zemljišč) in dokončanje obrata za proizvodnjo Ca CO 3 in pripravo polnil. V odvisnosti od pridobivanja zemljišč in pripravljenosti kvajalcev planirajo tudi osnovanje nasadov hitrorastečin drevesnih Papirnica Vevče TOZD Veta: Naknadno ugotavljajo, da v letu 19&4 še ne bodo pričeli z igradnjo linije za proizvodnjo tapet zato =* cel stavek črta. KOTO TOZD Koprod (doda se): Do 10. 12. 1983 bo KOTO Predložil terminski plan investicije in hkrati tudi rokovnik za prvo lazo (biofilter), ki pomeni izboljšanje ekoloških razmer in pogojev bivanja. Ta faza mora biti zaključena do maja 1984. Program ^konstrukcije kafilerije bo sofinancirala tudi Razvojno-gospodar-*• skupnost. Saturnus TOZD Tovarna avtoopreme (doda se): Predračunska Vrednost investicije je 800 mio din. , Saturnus TOZD Tovarna embalaže (doda se): bo investirala v letu 1984 151 mio din za vzpostavitev nove proizvodne linije Pokrovčkov. Agroemona - Tovarna močnih krmil (spremeni se cel stavek in 86 pravilno glasi): bo ob predpostavki zadostnih finančnih sredstev v *etu 1984 začela z izkopnimi deli za gradnjo silosov. Jata TOZD Meso - Črta se investicijo v predelovalnico Živalskih ostankov. Teol (doda se): V letu 1984 načrtujejo izgradnjo prodajalne detergentov v predračunski vrednosti 1,4 mio din. Sredstva za investicijo so lastna in v celoti zagotovljena. Na koncu področja industrije se doda nov odstavek: V letu 1983 so se vodile aktivnosti za integracijo Izolirke in Termike, ki pa niso dale željenih rezultatov. Kljub temu morajo v Izolirkj v letu 1984 preučiti vse možnosti za povezavo v okviru repro verige. GRADBENIŠTVO Pod področje gradbeništva se doda: Glede na to, da so v letu 1983 potekale aktivnosti za združitev Staninvesta TOZD GIVO in Univerzala, a predvidena integracija ni uspela kljub elaboratu, ki je izkazoval ekonomsko prednost, je potrebno v letu 1984 v okviru Staninvesta za TOZD Givo proučiti možnoti za integracijo z organizacijami združenega dela s področja gradbeništva ali drobnega gospodarstva. DO Gradis načrtuje v naslednjem letu integracije najprej na ljubljanskem in nato na mariborskem področju; združevali se bodo predvsem TOZD z enako dejavnostjo ter tisti, katerih dejavnost ne prekriva. Planirajo tudi prehod na enotni delovni čas, zmanjšanje režijskih delavcev ter prestruktuiranje le-teh v proizvodne ter uvedbo unifikacije in tipizacije tehnoloških postopkov in opreme. PROMET Črta se prvi odstavek investicij. Nov odstavek se glasi: ŽG ŽTO TOZD Za promet Zalog načrtuje nadstrešnico nad tiri D-l in D-2 v predračunski vrednosti 10 mio din. Ostale investicije TOZD-ov ŽG ŽTO bodo vključene po vskladitvi teh na ravni DO. TRGOVINA se črta točka 2 in doda nova 2. Modernizacija trgovine v Besnici, Javoiju, Prežganju. Modernizacijo bo v okviru svojega programa sofinancirala tudi Razvojno-gospodarska skupnost. Izvedba teh modernizacij pa je odvisna tudi od krajevne skupnosti oz. lastnikov prostorov v katerih se nahajajo trgovine in zagotovitve sanitarno-tehničnih pogojev. Nosilci: Mercator Rožnik TOZD Golovec, KS Besnica, Razvoj no-gospodarska skupnost. Doda se peta in šesta točka: 5. V Krajevni skupnosti Selo bo v letu 1984 izvedena modernizacija trgovine TOZD Golovec - na Zaloški 87. 6. Avtonabava bo v letu 1984 začela z razširitvijo skladiščno prodajnih prostorov v predračunski vrednosti 12 mio din (vse lastna sredstva). Investicija bo končana v letu 1985. OBRT V točki 2 se doda odstavek 0 V stanovanjski soseski Fužine bo v letu 1984 zgrajen sekundarni center v katerem bodo naslednje dejavnosti: frizer, kava bar, ekspres izdelava ključev, pizzerija, manufaktura, čistilnica, popravilo gospodinjskih strojev, cvetličarna Nosilec: Investitorji, ZIL TOŽD Inženiring, Razvojno-gospo-darska skupnost občine FINANČNE IN POSLOVNOTEHNIČNE STORITVE Na področju finančnih in poslovnotehničnih storitev se črta tretji odstavek ter se ga nadomesti z naslednjim: Intertrade TOZD Obdelava podatkov načrtuje odkup poslovnih prostorov, ki jih že zasedajo od sedanjih lastnikov TOZD Zastopstva tujih firm. Hkrati načrtujejo tudi nabavo računalniške opreme iz uvoza v predračunski vrednosti 160.000 S za kar že imajo pridobljena vsa ustrezna dovoljenja. Črta se drugi odstavek ter se ga nadomesti z naslednjim: Mercator-Mednarodna trgovina TOZD Slovenija sadje - Hladilnica Zalog načrtuje gradnjo hale za predelavo sadja in zelenjave z namenom razširitve njihove dejavnosti. Predviden zaključek 1. faze investicije je v letu 1986. Nabavili bodo II. PROSTORSKO PLANIRANJE, URBANISTIČNO NAČRTOVANJE IN VARSTVO OKOLJA Spremeni se besedilo pri MS 110, 110/1 — Bizovik tako, da se glasi: MS ‘110 - Bizovik (stari del) Načrtujemo izdelavo programskega dela zazidalnega načrta z elementi za izdelavo lokacijske dokumentacije. MS ;110/1 Bizovik (novi del) Načrtujemo izdelavo in potrditev zazidalnega načrta (programski in tehnični del). Industrijske površine in površine za servisne dejavnosti Vnašamo nov tekst MP 2 — Moste Pristopili bomo k izdelavi tehničnega dela novelacije zazidalnega načrta: MP 6 - Zalog Izdelan in potrjen bo tehnični del zazidalnega načrta. MP 7 — Papirnica Vevče Pristopili bomo k izdelavi tehničnega dela zazidalnega načrta. MM 2 - Moste Pristopili bomo k izdelavi novelacije zazidalnega načrta, vključno s površino namenjeno za športno rekreacijsko dejavnost MSP 2 - Zelena Jama. MM S - Petrol Pristopili bomo k izdelavi zazidalnega načrta (programski in tehnični del). MM 7 — centralna čistilna naprava Izdelana bo lokacijska dokumentacija. Športno rekreacijske površine MŠP - 2 - Zelena Jama Izdelan bo zazidalni načrt vključno z izdelavo zazidalnega načrta za zazidalni otok MM 2 - Moste. V poglavju stavbno zemljiško gospodarstvo se druga alineja spremeni in se glasi: „za izdelavo urbanistične dokumentacije za MS 110, 110/1 -Bizovik." »Varstvo okolja" - stran 20, 6. alinea kot sledi: — v KS Zalog bomo spremljali in predlagali rešitve za realizacijo ukrepov sprejetih na javni obravnavi raziskovalne naloge ,.Pogoji bivanja v KS Zalog in problemi varstva okolja" in to v letu 1984 rekonstrukcija obrata KOTO TOZD Koprod z ekološko sanacijo z namestitvijo biofiltra v 1. fazi ter intenzivno ozelenitvijo okolice objekta v smeri naselja Zalog. Nadaljnje tikrepe, kot so izgradnja nove ceste ob naselju, za potrebe industrije in protihrupna ureditev ranžirne postaje Zalog, pa bomo predvideli za realizacijo v naslednjih letih glede na finančne možnosti. IV. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Področje stanovanjske gradnje Prva alinea se glasi: — v soseski MS 4,5 Fužine bomo organizirali enoto za graditev v kolikor bodo za to dani pogoji. Vskladili bomo samoupravno in strokovno delo z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu i Doda sc nova alinea: - vsa stanovanjska gradnja bo potekala po principu soinvestilor-štvg in gradnje za trg po proizvodnem principu. V vsem ostalem ostaja osnutek resolucije enak predlogu. V. . KADROVSKA POLITIKA ■Vpošte varno pripombo na osnutek resolucije, zaradi česar črtamo zadnji stavek četrte alinee. VI. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Osnovne naloge in usmeritve V prvem stavku se številka 15 % zamenja z 20 %. V drugem stavku tretjega odstavka se za besedami „Za vse objekte . . .“ doda „ .. .iz programa samoprispevka III . . .“ V petem odstavku se doda: »Vztrajali bomo, da se za celo Ljubljano pripravi primerjalna analiza osebnih dohodkov delavcev vseh družbenih dejavnosti in na podlagi rezultatov te analize tudi diferencirana rast osebriiH dohodkov med dejavnostmi in organizacijami, ki naj prinese za enako delo enako plačilo. V občini bomo organizacijam, ki v okviru enotnega načina financiranja ne dosegajo povprečnih OD v svoji dejavnosti, omogočili, da povečajo osebne dohodke. Vendar bodo morale te organizacije sredstva za to izjemno povečanje ustvariti same z boljšim delom, notranjo prerazporeditvijo in zmanjšanjem števila delavce, zmanjšanjem materialnih stroškov in drugimi oblikami izkoriščanja notranjih rezerv." V petem odstavku se črta drugi stavek. j V sedmem odstavku se doda tekst; »Organizacije, ki bodo dokazale, da njihovi delavci dosegajo boljše poslovne rezultate oziroma, da dosegajo enake poslovne rezultate kot druge v dejavnosti vendar z manj delavci, bodo lahko na podlagi tega bolj povečevale osebne dohodke in skupno porabo delavcev. Podrobni kriteriji za to bodo pripravljeni na Občinskem komiteju za družbene dejavnosti." Spremeni se rok pri tej nalogi: namesto »stalna naloga" je rok za pripravo kriterijev: 30. 6. 1984. V zadnji stabilizacijski nalogi se za besedo »organiziranost" doda besedica »skupnih". Enako se pri nosilcih popravi zadnji nosilec te naloge: »skupne strokovne službe SIS." Doda se še ena naloga: »Krajevne skupnosti in gospodarske organizacije združenega dela z območja, na katerem deluje neka organizacija družbenih i dejavnosti bodo v okviru neposredne svobodne menjave dela bolj sodelovale s temi organizacijami (prostovoljno delo strokovnjakov, sodelovanje pri skupnih programih, finančna pomoč .. .)." Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok V prvem odstavku se številka 709 nadomesti s 66. V drugem odstavku se za besedami »največ odklonjenih otrok" doda oklepaj: »Nove Jarše, Nove Fužine)". Tekst pri zadnji stabilizacijski nalogi v tem poglavju sc spremeni: »Socialno varnost družinam z otroci bomo zagotavljali . tudi prek oblik družbenih denarnih pomoči oziroma z usmerjanjem teh sredstev v direktno financiranje funkcionalnih izdatkov za otroke (plačila stroškov za dnevno vzgojo in varstvo otrok, prehrane...)" Osnovno šolstvo V četrtem odstavku se črta tekst v oklepaju. Spremeni se tekst druge stabilizacijske naloge: »Osnovne Šole bodo ugotovile, katere interesne dejavnosti je glede na interes učencev in razpoložljiva sredstva možno ohraniti in razvijati naprej. Med sabo se bodo šole dogovarjale o možnosti združevanja skupin učencev za posamezne interesne dejavnosti." Med nosilci te naloge se črta Občinski komite za družbene dejavnosti. Tekst tretje stabilizacijske naloge se spremeni: „V šolskem letu 1984/85 bomo za učitelje v osnovnih šolah uvedli tedensko najmanj 22 ur neposrednega dela z učenci na teden." Spremeni se rok te naloge: »priprave za izvedbo te naloge: april 1984, začetek izvajanja: september 1984." Spremeni se tekst zadnje stabilizacijske naloge v tem poglavju; »Sodelovali bomo pri pripravi dodatnih kriterijev za financiranje šol (poleg števila oddelkov še število otrok in podobno)." Rok pri tej nalogi se spremeni: »za pripravo kriterijev: drugo trimesečje 1984, za izvedbo: september 1984." Kultura: V prvem stavku se za besedami „ . . .in skupinah ...“ doda nov tekst „.. .ter še doslednje uveljavljati njihovo financiranje na osnovi sprejetih meril ZKO občine in rnest^." j ‘/ Drugi odstavek se spremeni: »Konstituirali bomo delovno organizacijo Kulturni dom Španski borci in okrepili njegovo dejavnost tako, da se bo sposoben .čimbolj samofinancirati." iy | , v Spremeni se tekst šestega odstavka: „Z boljšo kvaliteto dela in večjim številom predstav bomo povečali neposredno svobodno menjavo dela v kulturnih društvih in organizacijah. Okrepili bomo prostovoljno dejavnost v kulturnih društvih, skupinah in sekcijah" Osnovno zdravstveno varstvo V drugem odstavku se za besedami,.obratne ambulante" tekst ^Premeni: „ . . .in šolah. V okviru 40 ur, ki so po letnem programu določene za obiske zdravnika - pediatra v VVO bomo skušali za Predšolske otroke zagotoviti čimveč preventivne dejavnosti, ugotovi pa bomo tudi možnosti reorganizacije pediatrične službe v ZD ~ TOZD Moste-Polje, s katero naj bi dosegli več obiskov v VVO." V trenem odstavku se za besedami „ . . .delovnih organizacij •.doda ,.občinske skupnosti za zaposlovanje, inšpekcijskih služb in .. ." Črta se zadnji stavek v zadnjem odstavku tega poglavja. Socialno skrbstvo V prvem stavku se za besedo ..dodeljevanju" doda „še naprej", tekst tega stavka od besede ,.selektivno" naprej pa se črta. Začetek tretjega odstavka se spremeni: »Kot novo nalogo bomo začeli izvajati zakon . . .". Četrti odstavek v tem poglavju se črta. Pri prvi stabilizacijski nalogi se spremeni vrstni red nosilcev: Občinska skupnost socialnega skrbstva, Dom starejših občanov, Občinski komite za družbene dejavnosti." Tekst druge stabilizacijske naloge se spremeni: ..Vključili se bomo v predloge povezovanja in delitve dela med t-entri za socialno delo. Preverili bomo organiziranost Centra za socialno delo in jo po potrebi spremenili tako, da bomo njegovo belo bolj približali občanom." Zaposlovanje Poglavje se črta, ker so naloge in usmeritve na področju zaposlovanja obdelane v poglavju o globalnih okvirih razvoja °bčine. Socialno varstvo •V prvem stavku se za besedami „.. .se bo" doda ......v začetku leta 1984 . .." Za prvim stavkom se doda: ..V izvajanju evidence se bodo vključile vse samoupravne peresne skupnosti s področja socialnega in zdravstvenega varstva er Center za socialno delo." Doda se novo poglavje: Skrb za udeležence NOV, invalide in druge »V okviru razpoložljivih sredstev občinskega, republiškega in faznega proračuna ter sredstev samoupravnih interesnih skupnosti ^mo zagotavljali socialno varnost udeležencev NOV, invalidov in °Scb, katerih edini hranilci so v obvezni vojaški službi." Vil. KRAJEVNE SKUPNOSTI Prvi odstavek se dopolni s sledečim besedilom: Enak znesek, oziroma skupaj 350.600 bodo zase in za i P°slcne delavce prispevali delovni ljudje, ki samostojno opravlja-bejavnost z osebnim delom. ..y drugem odstavku se nadomesti ,.udarniško delo" s »prosto-°*jnim delom". n , * tretjem odstavku se črta beseda »neopravičeno" in pri roku bornesti april 1904 s septembrom 1984. četrti odstavek se nadomesti z naslednjim besedilom: le »Krajevne skupnosti v letu 1984 praviloma ne bodo zaposlova-str^^h delavcev. To bodo dosegle z organiziranjem skupnih °kovnih služb za več KS, ki se bodo med seboj dogovorile za U m10 .°Pravljanje administrativno tehničnih opravil". Nosilci: sveti krajevnih skupnosti Rok: 1984 Doda se novo poglavje: Vl11- davčna politika u. .Skupščini občine bodo predložene spremembe dogovora o Klajevanju davčne politike, odloka o davkih občanov in odloka o sto ' nem °*)činskem davku od prometa proizvodov in od plačil za Za večjo učinkovitost in doslednost pri izvajanju davčnih predpisov bo povečan nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti s poudarkom na gospodarskih dejavnostih, oddajanjem stanovanj in nedovoljenem opravljanju dejavnosti, zaostreno bo ugotavljanje realnih dohodkov in davčnih osnov, dosledno bo vodena izterjava zapadlih davkov in prispevkov s tekočim zaračunavanjem zamudnih obresti, ostrejše bo ukrepanje zoper kršitelje davčnih predpisov, izrekanja denarnih kazni v lastni pristojnosti in predlogi sodišču ter spremljani in raziskovani bodo pojavi nesorazmernega pridobivanja premoženja in trošenja sredstev. IX. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Predzadnji odstavek se spremeni in se glasi: »Nadaljevali bomo s procesom odpravljanja honorarnega dela v krajevnih skupnostih ter z novimi delavci v občinskem sekretariatu za ljudsko obrambo v celoti zagotovili opravljanje strokovnih nalog v večjih krajevnih skupnostih z redno zaposlenimi delavci občinskega sekretariata za ljudsko obrambo v manjših krajevnih skupnostih pa s tajniki krajevnih skupnosti." Odgovori na pripombe družbenopolitičnih organizacij, delegacij OZD in krajevnih skupnosti X_________________________________________________ Na pripombe, ki smo jih upoštevali v predlogu resolucije ne odgovarjamo, prav tako ne odgovarjamo na pripombe, ki so bile upoštevane že v osnutku resolucije in bi jih v predlogu samo še ponavljali oz. prepisovali. 1. GOSPODARSTVO Pripombe OK ZSMS, da je resolucija premalo konkretna, oz. da v temeljnih ciljih niso zastavljeni konkretni cilji nismo upoštevali. Menimo, da je pravilno, da se v temeljnih ciljih ne ponavljajo konkretne naloge, ki so konkretizirane že po posameznih področjih resolucije, seveda do take meje kot je možno. Še vedno namreč niso znani nekateri osnovni pogoji gospodarjenja v letu 1984 in tudi osnovni nosilci planiranja svojih letnih planov še niso pripravili. Na vprašanje OK ZSMS ali je 20 %'počevanje konvertibilnega izvoza je delno odgovorjeno že v predlaganih spremembah na tem področju resolucije, v resnici namreč plani izvoza v OZD Še niso usklajeni in potrjeni ter še niso podpisane vse pogodbe, ki bi zagotavljale realizacijo predvidenih ciljev. Na pripombo občinskega sveta ZSS, da bi pri ukrepih morali konkretizirati OZD nosilke ukrepov odgovarjamo, da smo to storili tam kjer je bilo to možno. Že v uvodu k resoluciji pa opozarjamo, da je za strokovno utemeljeno določitev konkretnih OZD nosilk ukrepov potrebnih vrsto parcialnih analiz (fizičnega obsega proizvodnje, realnih možnosti izvoza, analize stroškov, itd.), ki jih v tem trenutku časovno nismo sposobni pripraviti. V uvodu resolucije pa napovedujemo, da bomo te analize delali tekom leta 1984 in na ta način ugotavljali realizacijo teh ukrepov in OZD bi bile dolžne planirati in realizirati te ukrepe. Menimo, da konkretizacijo teh ukrepov opravijo OZD v svojih letnih planih, tako smo jih tudi obvestili ob priliki posvetov o planiranju, ki smo jih organizirali za OZD gospodarstva v mesecu novembru. OK ZKS predlaga, da bi v resoluciji bolj jasno opredelili usmeritve in položaj za tiste OZD, ki imajo izgubo ali so na meji rentabilnosti. Posebno analizo reproduktivne in akumulativne sposobnosti gospodarstva ter OZD na meji rentabilnosti smo obravnavali na majskih skupščini, analizo programa za odstranitev motenj v poslovanju OZD, ki poslujejo na meji rentabilnosti smo obravnavali na novemberski skupščini, kjer je bil sprejet med drugim tudi zaključek, da se programi posameznih OZD obravnavajo na skupščini. V zaključkih te analize je bilo ugotovljeno tudi to, da so programi predvsem operativno in kratkoročno usmerjeni in bo zato potrebno v srednjeročnih planskih dokumentih za obdobje 1986-1990 opredeliti tudi dolgoročnejše rešitve za OZD na meji rentabilnosti. Zaradi številnih parcialnih analiz in predlogov, ki jih je sprejela tudi skupščina te problematike podrobno v resoluciji ne obravnavamo. Vprašanje delegacije KS Kodeljevo glede kioskov, evidentiranje prostorov in turističnega društva: Za oddajo lokacij investitorjem je bil v letošnjem letu že objavljen javni natečaj preko katerega so bili izbrani investitorji. Drugi natečaj se bo izvedel do konca leta. V tem trenutku so za posamezne lokacije že opredeljene dejavnosti, v preverbi pa je prostorski del postavitve kioskov (glede na možnosti priključitve na kanalizacijo, vododov, elektriko, plin, itd.). Za evidentiranje prostorov, ki bi se jim lahko spremenila namembnost in sicer v poslovne prostore za storitvene dejavnosti so po sklepu skupščine zadolžene vse krajevne skupnosti in sicer mestne in primestne krajevne skupnosti že v letu 1983, izvenmestne krajavne skupnosti pa v letu 1984. Delovni čas samostojnih obrtnikov je določen z Odlokom o poslovnem času, ki ga je sprejela Skupščina mesta Ljubljane. Izvajanje tega odloka pa je v pristojnosti mestnih inšpekcijskih služb. Sredstva potrebna za delo turističnega društva se bodo zagotavljala: prispevki zainteresiranih delovnih organizacij, mestne turistične zveze. Vsa potrebna dela v okviru društva pa bodo izvršena z prostovoljnim delom članov društva. Za področje ptt prometa bo odgovore na vprašanja delegacije KS Jože Moškrič Ciril in Zalog posredovalo podjetje za ptt promet. II. UREJANJE PROSTORA IN URBANISTIČNO NAČRTOVANJE 1. na pripombo delegacije KS Kodeljevo v zvezi z poglavjem Obrat v oceni izvajanja resolucije v l. 1983 (Delegatska tribuna št. 10, št. 8) odgovarjamo da je iz poglavja II. Prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje - stanovanjske površine št. 10 dodatno razvidno da je v letu 1983 bil izveden javni natečaj za oddajo zemljišč za postavitev kioskov. 2. V zvezi z pripombo KS Bizovik na osnutek resolucije za leta 1984 sporočamo, da se v poglavju II. urejanje prostora in varstvo okolja, št. 20, tekst za zazidalni otok MS 110, 110/1 -Bizovik korigira tako, da se glasi. MS 110 - Bizovik (stari del) . Načrtujemo izdelavo programskega dela zazidalnega načrta z elementi za izdelavo lokacijske dokumentacije. MS 110/1 - Bizovik (novi del) Načrtujemo izdelavo in potrditev zazidalnega načrta (programski in tehnični del). III. KOMUNALA XXIII. Konferenca delegacij Tiskarna Jože Moškrič: Izgradnja dodatnega avtobusnega postajališča med PM Moste in Fužinami ni možna, ker SIS za 10-letni program izgradnje cest v Ljubljani vsled predvidene gradnje nove Zaloške ceste v letu 1984 ne izda soglasja. Delegacija Krajevne skupnosti Bizovik Izgradnja kanalizacije na področju od Litijske do Bizovika ni v srednjeročnih planih izgradnje individualnih naprav iz vzroka, da tudi ni v tem srednjeročnem obdobju planirana izgradnja seseske MS 110 in 110/1. Delegacija Krajevne skupnosti Novo Polje Modernizacija ceste IX. in II. je v rebalansiranem programu predvidena v letu 1985 po izgradnji vodovoda in kanalizacije. VI. DRUŽBENE DEJAVNOSTI 1. Pripomba Občinske izobraževalne skupnosti, da je globalna ocena razvoja družbenih dejavnosti za področje izobraževanja preoptimistična, ni bila upoštevana, ker smo v globalni oceni upoštevali razvoj vseh družbenih dejavnosti, navedli pa smo tudi posamezne rezultate, na katere smo opirali to oceno. Nekatera merila, ki jih občinska izobraževalna skupnost postavlja kot merila za primerjavo izenačevanja družbenega standarda, pa to sploh niso (učni uspeh, število otrok v izmeni, kadrovska struktura). 2. Pripomba občisne skupnosti otroškega varstva, zakaj nismo ukrepali, da bi se sredstva, ki so bila izvajalcem zagotovljena za OD s strani SIS, tudi izplačala, ni bila upoštevana, ker je v tem primeru občinski izvršni svet ukrepal v skladu z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, ki določa, da OD v negospodarstvu rastejo v skladu z rastjo OD v gospodarstvu. Enak odgovor je na vprašanje O K ZKS, zakaj so morali kršitelji dogovora v naši občini vračati preveč razporejena sredstva za OD in skupno porabo. 3. Pripomba občinske izobraževalne skupnosti, da v oceni ni zapisano, zakaj nismo pričeli z izgradnjo OŠ Zgornji Kašelj, ni upoštevana, ker gradnja te šole ni bila predvidena v resoluciji za leto 1983. 4. Pripomba občinske zdravstvene skupnosti, da razvoj neposredne svobodne menjave ni zastal, ni bila upoštevana. V letu 1983 je bila ukinjena obratna ambulanta v Komunalnem podjetju Ljubljana, potrebe po širšem obsegu neposredne svobodne menjave v BTC, Žito in Indosu pa so, kljub prizadevanjem teh organizacij še vedno nepokrite. 5. Temeljni cilji, osnovne naloge in usmeritve, splošne pripombe - Pripomba OK ZKS, da se v temeljnih ciljih doda tekst o izenačevanju družbenoekonomskega položaju delavcev v 'naši občini z drugimi občinami, ni bila upoštevana, ker je to že zajeto v tekstu (,.izenačevanje pogojev za izvajanje teh dejavnosti.") - V pripombah na oceno resolucije za leto 1983 in na resolucijo za leto 1984 so se večkrat pojavljale tudi zahteve po izenačevanju osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih v celi Ljubljani (pripombe OK ZKS, občinske skupnosti otroškega varstva, občinske izobraževalne skupnosti, OK ZSMS, XXVII - delegacija - OŠ Kette-Murn). Delno smo te zahteve upoštevali v predlogu resolucije (..Osnovne naloge in usmeritve"). Vendar pa moramo povedati, da sami v občini tega ne moremo izvesti. V letu 1983 smo že pripravili dve analizi osebnih dohodkov v OZD družbenih dejavnosti vobčini in na podlagi teh analiz tudi sprejeli ustrezne ukrepe za. izenačevanje OD med sorodnimi organizacijami v občini. Ti ukrepi se bodo izrazili ob zaključnih računih, ko bomo tudi ugotavljali njihove rezultate. Za izenačevanje OD na ravni mestti pa je potrebno pripraviti kompletno analizo za vse občine, česar pa sami ne moremo storiti, niti nimamo možnosti za odpravo morebitnih razlik, ki bi se pokazale. Tu imajo vlogo predvsem samoupravni organi, samoupravne interesne skupnosti in družbeno-politične organizacije, ki morajo na nivoju mesta zahtevati pripravo take analize, ko bo ta pripravljena pa tudi predlagati defirencirano rast OD med dejavnostmi in med organizacijami. Vsekakor je tu pomembno predvsem politično delo, saj je potrebno ob omejenih sredstvih zagotoviti soglasje o tem, katere organizacije oziroma dejavnosti bodo manj in katere bolj povečevale OD. Opozarjamo pa na dejstvo, da so organizacije sorodnih družbenih dejavnosti financirane na enak način in da torej razlike v OD med organizacijami niso rezultat različnega obravnavanja OZD s strani SIS, temveč rezultat drugih dejavnikov (zaostajanje OD v preteklosti in indeksiranje, boljše oziroma slabše delo, manjša neposredna delovna obveznost, več ali manj administracije, sposobnost vodstva, notranja organizacija...) Osnovni cilj in zahteva mora torej biti za enako delo enako plačilo. Seznanjamo pa vas tudi s tem, da bo do konca leta pripravljena analiza osebnih dohodkov delavcev v občini s poudarkom na socialni varnosti delavcev z nizkimi OD. - Več pripomb je bilo tudi na račun izgradnje objektov iz sredstev samoprispevka III. Ob tem moramo povedati, da smo roke za pričetek oziroma dokončanje gradnje objektov povzeli po sprejetem programu izgradnje. O realizaciji celotnega programa po sprejetem terminskem planu pa še potekajo razgovori in zato smo v uvodu napisali, da bomo za vse te objekte predhodno ugotovili upravičenost gradnje ter pred pričetkom gradnje zagotovili celotna investicijska in funkcionalna sredstva. Vsako morebitno odstopanje od izvedbe programa samoprispevka III. pa bo po temeljitih analizah potrebno sprejeti na enak demokratičen način kot so bili sprejeti osnovni dokumenti. 6. Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok - Občinska skupnost otroškega varstva in delegacija KS Nove Fužine sta podali pripombe na to, da i> resolucijo ni vključena pridobitev prostora za varstvo otrok v stanovanjskih enotah in pričetek gradnje drugega samostojnega objekta VVO v soseski Nove Fužine. Teh objektov v resoluciji nismo vključevali, ker je gradnja soseske MS 4,5 Nove Fužine upočasnjena in bo tako prišlo tudi do časovnega • zamika pri izgradnji kapacitet za vzgojo in varstvo predšolskih otrok. Delegatsko vprašanje KS Novo Fužine, ki se na to nanaša, smo posredovali investitorju Z1L-T0ZD Inženiring, ki je dolžan spremljati gradnjo in tako tudi edini kompetenten, da da popoln odgovor na to vprašanje. 7. Osnovno šolstvo ~ Pripombo občinske izobraževalne skupnosti, da črtamo pojasnilo, da za OŠ Zgornji Kašelj še vedno niso zagotovljena sredstva, nismo mogli upoštevati, ker sredstva dejansko niso zagotovljena in je to tudi razlog, zaradi katerega ta šola še ni Šla v gradnjo. ~ Pripombo občinske izobraževalne skupnosti, da se v zagotavljanje prostovoljnega dela strokovnjakov v osnovnih šolah aktivno vključita OK SZDL in OS ZSS nismo upoštevali, ker v resoluciji ne moremo za posamezne naloge zadolževati DPO. To je potrebno doseči na druge načine. ~ Na vprašanje OK ZKS, kako bosta srednji šoli (posebno elektroenergetska) izvajali naloge, ker ni dovolj sredstev, odgovarjamo s tem, da je šola dobila začasno verifikacijo, po kateri mora nabaviti še določeno opremo (manjše vrednosti) in pridobiti nekatere ustrezne kadre. To niso take zahteve, ki jih šola v postavljenem roku (začetek leta 1985) ne bi mogla izpolniti. Kultura ' V zvezi z vprašanjem KS Kodeljevo, zakaj pustimo, da grad Codelli propada, smo dolžni pojasniti, da gre za zelo kompleksno problematiko. Grad je last Gostinskega podjetja Figovec. Sredstev za celotno adaptacijo gradu v tem trenutku nima niti lastnik niti družbenopolitična in interesna skupnost. Zato bo obnavljanje gradu potekalo v fazah (to je tudi predlog KS). V prvi fazi bo do leta 1985-1986 usposobljena kapela, kasneje pa še ostali prostori. V pripravi pa je odlok o razglasitvi grajskega kompleksa za kulturno znamenitost (enako za grad Fužine). 1®- Osnovno zdravstveno varstvo Pripomba občinske zdravstvene skupnosti, da je preusmeritev pacientov v ZD Center težko izvedljiva ni upoštevana, ker je enaka naloga opredeljena v stabilizacijskem programu ZD Ljubljana. Pripombe, da se s povečano aktivnostjo zdravstvenega doma ne da zmanjšati bolezenske odsotnosti, ni bila upoštevana, ker zdravstveni dom v sodelovanju z občinsko zdravstveno skupnostjo, skupnostjo za zaposlovanje, inšpekcijskimi službami in strokovnjaki za varstvo pri delu lahko doseže zmanjšanje bolezenske odsotnosti. 1 * • Socialno skrbstvo " Ob obravnavi ocene in osnutka resolucije smo dobili od treh KS pripombe na delo Centra za socialno delo oziroma Predloge, da se ta reorganizira (KS Kodeljevo, KS Nove Fužine, KS Jože Moškrič-Ciril). Delno smo te pripombe in predloge upoštevali v predlogu resolucije, objavljamo pa tudi odgovor Centra za socialno delo: „Kratek odgovor na pripombe, ki so bile dane na Osnutek resolucije za leto 1984: ~ Strokovni delavci Centra za socialno delo imajo trikrat tedensko uradne ure za občane, dva dneva pa za delo na terenu (od krajevnih skupnosti do sodišč), sestavo anamnez, poročil in drugih spisov, sestanke, seje ipd. ~ Center ne pošilja ciklostiranih obrazcev, ampak samo zaprosila (obvezno po pravilniku o postopku). ~~ Stike s prizadetimi vzpostavljamo predvsem z obiski na domu, v kadrovskih socialnih službah v OZD, na tuk. Centru ipd. (letno opravimo cca 2.000 terenskih opravil). ~ Center letos končuje nov razvid del in nalog, po katerem bo sledila delna reorganizacija oz. nova organizacija dela. (dobre in slabe strani pa imata oba sistema t. j. polivalentnost oz. specializacija, kateri pa dajejo prednost Po celem svetu). ~ Res je, da osebni dohodki zaostajajo, cene naraščajo in da življenjski standard pada ter da potrebe po socialno varstvenih pomočeh naraščajo, narašča pa nam tudi druga socialna problematika na področju socialnega skrbstva -predvsem na področju varstva družine (povprečna starost prebivalcev v tuk. občini je 32 let po zadnjem popisu prebivalcev). Cca 80 % del in nalog se nanaša na nematerialne pomoči (obravnavanje, svetovanje, vodenje, spremljanje, grupno delo, teamsko delo itd., dočim cca 20 % našega dela pa se nanaša na vse vrste in oblike materialnih pomoči, ki jih daje OSSS. - Glede mnenja, da se podatki podvajajo smo delavci tuk. Centra drugačnega mnenja, zato bi morda to lahko razčistili ob konkretnih primerih. - Vsi strokovni delavci tuk. Centra so zadolženi za posamezne KS. Planiramo tudi posvet s predstavniki KS, na katerem se bomo dogovorili predvsem glede mdaljnjega povezovanja, sodelovanja in vsklajevanja socialnega dela. Z izboljšanjem sodelovanja pričakujemo, da bomo dosegli tudi boljšo kvaliteto našega dela. “ VII KRAJEVNE SKUPNOSTI V predlogu ni bila upoštevana pripomba delegacije KS Selo, ki je predlagala, da se v resolucijo vnese vse odprte probleme, predloge in sklepe, ki so bili predlagani v gradivu o problematiki življenja in dela v krajevnih skupnostih. V kolikor bi predlog upoštevali, bi bilo potrebno to napraviti tudi na vseh drugih področjih, ki so opredeljena v resoluciji. Obenem pa predlagatelj meni, da sklepi sprejeti ob obravnavi gradiva o problematiki življenja in dela krajevnih skupnosti niso nič manj zavezujoči, kot če bi le-te vključili v resolucijo. IX. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Pri oblikovanju predloga resolucije ni bilo možno upoštevati naslednjih pripomb: - določitev konkretnih nalog rokov in nosilcev za nadaljni razvoj SLO in DS v občini v resoluciji ni možno opredeliti zaradi zaupne narave podatkov konkretne naloge, nosilci in finančna sredstva za razvoj SLO in DS so opredeljene v Aneksu k srednjeročnim programom razvoja na področju SLO in DS, ki je sestavni del srednjeročnega družbenega plana občine. Aneks je sprejel svet za SLO in DS. - Pripomba, da tajniki KS ne morejo opravljati del in nalog za SLO in DS je za večje krajevne skupnosti upoštevana. V sedmih manjših krajevnih skupnosti (Dolsko, Klopce, Hrušica-Fužine, Bizovik, Besnica, Lipoglav in Šmartno) tajniki krajevnih skupnosti že sedaj opravljajo strokovna dela s področja SLO in DS. Takšno organizacijo dela sta sprejela tudi občinski komite in svet za SLO in DS. Predvidevamo, da bo občinski sekretariat za ljudsko obrambo do sredine leta z novo zaposlenimi delavci zagotovil opravljanje strokovnih del SLO in DS v vseh KS, v zgoraj naštetih KS pa bodo to delo opravljali tajniki KS. Vsak delavec bo opravljal strokovna dela v štirih KS in sicer v vsaki po en teden v mesecu s tem, da bodo vsi delavci en dan v tednu pripravljali obrambne in varnostne načrte za KS v občinskem sekretariatu za LO. Takšna organizacija že kaže zadovoljive rezultate zlasti zaradi enotnih pristopov pri izdelavi obrambnih in varnostnih načrtov. - na pripombo glede gradnje javnega zaklonišča v Novih Jaršah obveščamo KS Jože Moškrič in Dušan Kveder, da je v tem srednjeročnem programu predvidena izgradnja javnega zaklonišča na Kvedrovi ulici za 2x200 občanov. - pripombe, da je potrebno krajevne skupnosti seznaniti s programom dela nismo vključili p resolucijo, ker je to tekoča naloga in jo izvajamo na posvetovanjih z odgovornimi predstavniki KS in OZD. Vse delegacije prosimo, da predlog resolucije (osnovno gradivo je objavljeno v Delegatski tribuni • številka 10) proučijo v organizacijah združenega • dela v sodelovanju s plansko analitskimi službami in • nam pripombe in amandmaje na predlog resolucije • po možnosti pismeno posredujejo že do 22. % decembra 1983 na Komite za družbeno planiranje ^ in družbenoekonomski razvoj tako, da se bo možno • do seje skupščine do njih že opredeliti. PREDLOG — Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih' družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. 1. SRS, št. 39/74 in 4/78) in 194. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. 1. SRS, št. 16/82) je skupščina občine Ljubljana Moste—Polje na seji zbora združenega dela dne.in na seji zbora krajevnih skupnosti dne. sprejela ODLOK o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984 X______________________________________________ 1. člen S proračunom občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Moste-Polje. 2. člen Predvideni prihodki občinskega proračuna v letu 1984 znašajo 397,536.000 din in se razporedijo: - za razporeditev v posebnem delu proračuna 287,207.000 din - za tekočo proračunsko rezervo 1,000.000 din - za združevanje sredstev v Ljubljani 109,329.000 din 3. člen Občina Ljubljana Moste-Polje združuje del proračunskih prihodkov v mestu Ljubljana, ki jih mesto na podlagi Dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana v letu 1984 razporedi s svojim proračunom. Občina Ljubljana Moste-Polje pooblašča Službo družbenega knjigovodstva, da ob vsakokratni praznitvi zbirnih in predhodnih računov odvaja v proračun mesta Ljubljana 29,04 % od vseh tekočih prihodkov, razen prihodkov od turističnih taks, taks na promet parklaijev in kopitaijev ter lastnih prihodkov upravnih organov, vendar največ do zneska 109,329.000 din. 1 4. člen Takse na promet parklarjev in kopitaijev se samo evidenčno izkazujejo v občinskem proračunu in se združujejo po načelu solidarnosti in vzajemnosti na posebnem računu za zdravstveno varstvo živali pri SML. 5. člen Od prihodkov iz 2. člena tega odloka, se 1 % izloči v sredstva rezerv občinskega proračuna. 6. člen Iz razporejenih prihodkov v posebnem delu proračuna se nakazujejo sredstva na ustrezne račune naslednjim uporabnikom: - občinskim upravnim organom in strokovnim službam, mestnim upravnim organom in upravnim organizacijam, - pravosodnim organom, - krajevnim skupnostim, - družbenopolitičnim organizacijam in društvom, - skupnosti slovenskih občin in skupnosti občin ljubljanske regije, - organizacijam združenega dela in zasebnikom za opravljene storitve, - drugim pravnim osebam na podlagi zakonskih določil 7. člen Upravni organi in strokovne službe ter upravne organizacije pridobivajo sredstva za delo primerno načelom svobodne menjave dela na osnovi ovrednotenega letnega programa dela. 8. člen Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejemajo iz proračuna občine, uporabljati za namene, za katere so jim dana, skladno s predpisi, dogovori oziroma sporazumi o njihovi uporabi. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki presegajo zneske določene za leto 1984, razen, če je s posebnim predpisom skupščine občine določeno drugače. 9. člen Prihodki, ki jih občinska uprava za družbene prihodke ali drug upravni organ ustvari s svojo dejavnostjo, so prihodek občinskega proračuna. Toda del sredstev, ki jih ustvari občinska uprava za družbene prihodke pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava ni osnova funkcije uprave, se uporabi za modernizacijo dela uprave. Za prihodke v smislu prejšnjega odstavka se ne štejejo prihodki: prejeti kot povračilo dejanskih stroškov uporabe občinske stavbe po dmgih uporabnikih, od razmnoževanja in fotokopiranja, prodaje tiskovin in obrazcev, nadomestila od prodaje taksnih vrednosti in nadomestila za opravljena strokovna opravila SIS-om. 10. člen Za zakonito in smotrno izvrševanje občinskega proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine, ki skrbi, da se med letom delijo prihodki skladno z njihovim dotokom. 11. člen Če se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posamezne namene razporejena sredstva ne bodo uporabljena, lahko Izvršni svet Skupščine občine prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo. 12. člen O uporabi nerazporejenih prihodkov—tekoče proračunske rezerve, ki so namenjeni za pokrivanje splošnih družbenih potreb, ki jih ob sprejemu proračuna ni bilo mogoče predvideti ali predvidena sredstva ne zadoščajo, odloča Izvršni svet Skupščine občine. 13. člen Izvršni svet Skupščine občine je pooblaščen, da sme spremeniti namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena 'za posamezne namene, v okviru glavnih proračunskih namenov. 14. člen Izvršni svet Skupščine občine lahko začasno omeji porabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, če ugotovi, da realizacija prihodkov ne priteka po planu, vendar največ do 10% ali pa začasno zadrži uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. 15. člen Izvršni svet Skupščine občine je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv za namene iz 1. točke 39. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih do zneska 500.000 din. O uporabi sredstev iz 2. točke tega zakona prav tako odloča Izvršni svet Skupščine občine, 16. člen Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine, pomožni odredbodajalec, pa je član Izvršnega sveta, ki ga na podlagi predsednika Izvršnega sveta imenuje Izvršni svet. 17. člen Bilanca prihodkov in odhodkov je sestavni del tega odloka, ki se objavi hkrati s tem odlokom v Uradnem listu SRS. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS^uporablja pa se od l.januaija 1984 dalje. upuia Številka: Datum: PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Niko LUKEŽ BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE - POLJE ZA LETO 19 8 4 ^,r"pa PRIHODKI kontov Znesek din Grupa kontov ODHODKOV Znesek din 72 Pri hodki od davkov od osebnih 4o Sredstva za delo upravnih dohodkov 218.391.ooo organov 76,575.ooo 73 Prihodki od davka od prometa 41 ' •Sredstva za posebne namene proizvodov in storitev ter od in druge namene upravnih prometa nepremičnin in pravic 112,597.ooo organov 16,289.ooo 74 Prihodki od davka na prihodek 42 Sredstva za ljudsko obrambe od premoženja in premoženjskih in družbeno samozaščito 11,632.ooo pravic ter prihodki od drugih 43 Sredstva za spodbujanje davkov 25,836,oqo razvoja investicij v gospo- 75 Prihodki od taks 2o,732.ooo » darstvu in spodbujanje hi- 77 Prihodki po posebnih predpisih, trejšega razvoja gospodar- prihodki od organov in organizacij sko manj razvitih območij 24,891.ooo DPS, prihodki iz naslova investi- 44 Sredstva prenesena drugim cij v gospodarstvu in drugi pri- DPS in SIS 177,934.ooo hodki 19,98o.ooo 45 Sredstva za družbene dejav- nosti 2o,7o7.ooo 46 Sredstva za druge splošne družbene potrebe 57,49l.ooo 47 Izločanje sredstev rezerv 4 ,975.000 48 Drugi dohodki 7,o4 2.ooo SKUPAJ PRIHODKI 397,536.ooo ’** . SKUPAJ ODHODKI 397,536.ooo OBRAZLOŽITEV Predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984 je usklajen z resolucijskimi predvidevanji, da bodo sredstva splošne porabe p letu 1983 naraščala nominalno za 18% v Pr‘merja vi z letom 1983. Obseg splošne porabe pa je določen s Podlogom Dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev sploš-ne Porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984, ki v 1. členu določa, da se sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb Za leto 1984 usklajujejo tako, da se dogovorjeni obseg sredstev splošne porabe poveča nominalno za 18 % na leto 1983. Med osnutkom in predlogom proračuna za leto 1984 je prišlo nekaterih sprememb, ki so pogojene s spremembo osnutka dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana, s katerim je bilo predvideno poveča-n,u splošne porabe za 11 %, medtem ko predlog dogovora Predvideva 18 % povečanje. Prihodki predloga proračuna so planirani v višini 397,536.000 o'r‘in so v primerjavi z osnutkom višji za 22,162.000 din ali za P %, v primerjavi s pričakovano realizacijo v letu 1983 pa bodo višji Za 71,272.000 din ali za 22 %. Podroben pregled planiranih Prihodkov je razviden iz tabele: „Pregled prihodkov in odhodkov Proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984.". Odhodki proračuna so pknirani v enaki višini kot odhodki in inn znesku 397,536.000 din in so v primerjavi s planom za leto z 983 višji za 71,272.000 din ali za 23 %. Razlika med predlogom ln osnutkom proračuna pa znaša 22,162.000 din ali 6 %. . D razporeda odhodkov proračuna je razvidno, da so sredstva splošne porabe razporejena naslednjim glavnim porabnikom: v OOO din Bor??a dogovorjen*. aploSne, _ v r*b®- 326.264 % 198* % Indeks 100,0 397.556 100,0 122 Prispevek v proračun SKL 83.596 26,2 109.329 27,0 128 proračunskih __ ^dstev 13.752 4,2 *nanciranJe dogovorjenih ^ BKUPnih nalog v Ljubljani 46.423 14,8 76.161 19,2 157 J1;*? Proračunska poraba v občini 178.491 54.8 212.0*6 53,3 119 ' Iz strukturnega pregleda glavnih porabnikov proračunskih sredstev je razvidno, da se delež čiste proračunske porabe občine v skupni proračunski porabi znižuje od 54,8. % na 53,3 % v letu 1984. V razporedu odhodkov je v primerjavi z osnutkom proračuna prišlo do nekaterih sprememb in sicer: Sredstva za delo upravnih organov so znižana za 3,384.000 din in to na postavki 402-02. Sredstva za materialne izdatke upravnih organov 500.000 din ter na postavki 402-04 Sredstva za razširitev računalniške opreme za 2,884.000 din tako, da je za ta namen predvideno 3,000.000 s tem pa ni v celoti realiziran 2. odstavek 19. člena Dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984. Povečujejo se sredstva za posebne namene in druge namene za delo upravnih organov in to za 1,802.000 din, kjer so se povečala sredstva na postavkah 410-00 in 410-01 Sredstva za osebne dohodke funkcionarjev skupščine občine, članov izvršnega sveta in funkcionarjev upravnih organov. Sredstva prenesena drugim družbenopolitičnim skupnostim in samoupravnim interesnim skupnostim se povečujejo za 18,204.000 din. Večina povečanih postavk je usklajenih s 17. členom dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1984. To pa ne velja za sredstva, ki so namenjena za Postajo milice Moste, kjer se sredstva za materialne izdatke povečujejo za 720.000 din, vnesena pa je tudi nova postavka sredstva za nakup stanovanj delavcem milice v znesku 1,346.000 din. Zahtevek za odobritev sredstev za nakup petih stanovanj je znašat 7,500.000 din. Zaradi pomanjkanja računskih sredstev v letu 1984, pa se v predlogu proračuna zagotavlja, le 1.346.000 din in se nadaljnje razreševanje stanovanjske problematike delavcev milice prenaša v leti 1985/86. Za financiranje družbenih dejavnosti je v predlogu proračuna namenjeno 4,070.000 din več sredstev kot je bilo predvideno v osnutku proračuna. V okviru tega namena se znižujejo sredstva na postavkah 450—00 Investicijski izdatki za šole in VVZ v višini 1.650.000 din in 453-00 Pot spominov in tovarištva za 33.000 din. Povečuje se postavka 452 - Dom španskih borcev (Skupnost za razvoj družbenega standarda) za 4,000.000 din. Na novo so pa vnesene postavke: 452-08 Zgodovinski arhiv, prostori z zneskom 348.000 din, 452-09 Sofinanciranje slovenskega filma o NOV 150.000 din in 454-02 Otroški počitniški dom Zambratija z zneskom 1,255.000 din. Sredstva za druge splošne družbene potrebe se povečujejo za 446.000 din. Pri tem gre za usklajeno indeksirano povečanje sredstev pri občinskih družbenih političnih organizacijah. Izločena sredstva se v globalu znižujejo za 125.000 din. V okviru tega se sredstva na postavki 470-00 Izločanje v rezervni sklad povečujejo za 221.000 din, sredstva na postavki 470-01 Tekoče proračunske rezerve pa se znižujejo za 346.000 din. Drugi odhodki proračuna se povečujejo za 1,149.000 in to na račun nove postavke 488-01 Izločitev sredstev za gospodarske in blagovne rezerve zaradi nedoseženih kalkulativnih prihodkov v letu 1982. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je predlog Odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984 obravnaval in določil na svoji seji dne 5. 12. 1983 in predlaga zborom skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v sprejem. IZ VRŠNI s VET SKUPŠČINE občine LJUBLJANA MOSTE-POLJE PREDLOG PREGLED PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA OBČIEN LJUBLJANA MOSTE - POLJE ZA LETO 19 8 4 A - PRIHODKI Konto Vrsta prihodkov Plan 1983 Osnutek 1984 Predlog 1984 . Razlika + ali - /4-3/ Indeks /4:2/ 0 1 2 3 4 5 6 72 72o PRIHODKI OD DAVKOV OD OSEBNIH DOHODKOV Davek od osebnega dohodka delavcev 49,000.00,0 62,255.000 67,914.000 + 5,659.000 138 721 9 721-0 721-0/a Davek od OD delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z del.sredstvi, ki so last občanov in od samostojnega opravljanja poklicne dejavnosti Davek od OD delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnimi sredstvi, ki so last občanov/obrt/ Davek po dejanskem dohodku 72,370.000 83,226.000 86,844.000 + 3,618.000 120 b Davek po odbitku 18,950.000 18,950.000 18,950.000 100 721-1 Davek od OD delov.ljudi, ki samostojno opravljajo poki. dejavnost /intel.storitve/ 30,760.000 30,760.000 30,760.000 100 722 Davek iz OD iz avtorskih pravic / 8,815.000 10,488.000 10,488.000 119 723 Davek iz OD iz kmetijske dejavnosti. 3,435.000 3,435.000 3,435.000 - 100 SKUPAJ - 72 183,330.000 209,114.000 218,391.000 + 9,277.000 119 73 PRIHODKI OD DAVKA OD PROMETA PROIZVO- DOV IN STORITEV TER OD DAVKA OD PROMETA NEPREMIČNIN IN PRAVIC 732 Posebni občinski davek od prometa proizvodov 5,337.000 7,351.000 13,200.000 * 5,849.000 247 732-0 Davek od alkoholnih pijač 60,150.000 73,518.000 73,518.000 122 732-1 Davek od brezlkoholnih pijač 100.000 122 734 Posebni občinski davek od plačil za storitve 4,000.000 4,800.000' 4,800.000 120 735 Davek od prometa nepremičnin in pravic 13,650.000 18,427.000 21,079.000 + 2,652.000 154 SKUPAJ - 73 83,237.000 104,096.000 112,597.000 r 8,501.000 135 PRIHODKI OD DAVKA NA PRIHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC TER PRIHODKI OD DRUGIH DAVKOV 740 Davek na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic v ;• ■ .. ■ -t\, 740-0 Davek na dohodek od pre- moženja 550.000 688.000 688.000 125 740-1 Davek na dohodek od stavb 7,070.000 5,130.000 5,895.000 + 465.000 83 741-0 Davek na posest stavb 4,500.000 4,000.000 4,000.000 89 741-1 Davek na dediščine in darila 1,500.000 1,800.000 * ■1,800.000 120 711-2 Davek na posest gozdnih zorni jišč 265.000 - - - 711-3 Davek na tovorna cestna motorna vozila 130.000 13.000 13.000 10 718 Davek od celotnega dohodka - občanov 8,000.000 8,081.000 12,000.000 + 3;919.000 133 748 -0 Davek od iger na srečo 1,200.000 1,440.000 1,440.000 120 SKUPAJ - 74 23,215.000 21,452.000 25,836.000 + 4,384.000 111 75 75o 750-0 PRIHODKI OD TAKS Upravne takse Upravne takse 6,200.000 6,820.000 6,820.000 110 750-1 Takse na promet parklarjev in kopitarjev 7,850.000 8,635.000 8,635.000 110 751 Komunalne takse 12.000 12.000 12.000 - 100 752 Sodne takse 4,50.000 5,265.000 5,265.000 - 117 SKUPAJ - 75 18,562.000 20,732.000 20,732.000 - v 112 77 PRIHODKI PO POSEBNIH PREDPISIH , PRIHODKI OD 770 770-0 ORGANOV IN ORGANIZACIJ DPS, PRIHODKI IZ NASLOVA INVESTICIJ V GOSPODARSTVU IN DRUGI PRI HODKI Prihodki po posebnih predpisih Denarne kazni 7,500.000 7,500.000 7,500.000 100 77i 77l-o Prihodki od organov in organizacij DPS Prihodki upravnih organov 10,300.000 12,360.000 12,360.000 120 778 Drugi prihodki 120.000 120.000 120.000 - - SKUPAJ -"77 17,920.000 19,980.000 19,980.000 - m skupaj prihodki 326,264.000 375,374.000 397,536.000 22,162.000 122 B - ODHODKI Konto Vrsta odhodkov Plan 1983 Osnutek 1984 Predlog 1984 Razlika + ali - /4-3/ Indeks 4 : 2 0 1 2 3 4 5 6 A - SREDSTVA ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV 400 400-00 400-01 400-03 Sredstva za dohodek delovne skupnosti Sredstva za OD upravnih organov 41,154.000 49,113.000 48,973.000 - 140.000 119 Sredstva za OD sekretariata skupščine 1,926.000 2,153.000 2,293.000 + 140.000 119 Sklad skupne porabe upravnih organov 1,735.000 2,065.000 2,065.000 - 119 SKUPAJ SREDSTVA ŽA DELOVNO SKUPNOST 44,815.000 53,331.000 53,331.000 - 119 0 1 2 3 4 5 6 401 Sredstva za materialne izdatke 401-00 Sredstva za materialne izdatke skupščine 2,134.000 2,646.000 2,646.000 „ 124 401-01 Sredstva za materialne izdatke IS 50.000 62.000 62.000 124 401-02 Sredstva za materialne izdatke uprav.organov 10,^97.000 14,036.000 13,536.000 - 500.000 130 402-00 Sredstva amortizacije upravnih organov. 1,520.000 4,000.000 4,000.000 _ 263 402-01 Sredstva za razširitev računalniške opreme 2,000.000 5,884.000 3,000.000 - 2,884.000 150 SKUPAJ-A 60,916.000 79,959.000 76,575.000 - 3,384.000 125 B - SREDSTVA ZA POSEBNE NAMENE IN DRUGE NAKlENE ZA-DELO UPRAVNIH ORGANOV 410 Sredstva za OD in druge osebne prejemke funkcionarjev in delegatov • 410-00 Sredstva za OD funkcionarjev skupščine občine 2,130.000 Sredstva za OD funkcionarjev 2,335.600 2,535.000 + 200.000 119 410-01 IS 9,356.000 9,532.000 11,134.000 + 1,602.000 119 411 Sredstva za potne in selitvene stroške 411-00 Potni stroški delegatov skupščine občine 25.000 30.000 30.000 119 1 ; 411-01 Potni stroški IS 15.000 18.000 18.000 - 119 418 Sredstva za druge potrebe za delo UO : 418-00 Sredstva za posebne namene skupščine 1,743.000 2,004.000 2,004.000 115 418-01 Sredstva za posebne namene IS 249.000 286.000 286.000 115 . ' ; f 418-02- Sredstva sveta za preventivo in vzgojo v prometu 245.000 282.000 282.000 - 115 SKUPAJ - B 13,763.000 14,487.000 16,289.000 + 1,802.000 118 C - SREDSTVA ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO 420 Sredstva za ljudsko obrambo 420-00 Posebni račun za ljudsko 9 obrambo 5,680.000 7,043.000 7,043.000 - 124 420-01 Posebni račun za teritorialno obrambo 3,701.000 4,589.000 4,589.000 - 124 ' SKUPAJ - C 9,381.000 11,632.000 11,632.000 - 124 D - SREDSTVA ZA SPODBUJANJE RAZVOJA , INVESTICIJE V GOSPODARSTVU IN SPODBUJANJE HITREJŠEGA RAZVOJA GOSPODARSKO MANJ RAZVITIH OBMOČIJ 433 Druge potrebe in investicije v gospodarstvu • 433-00 Združevanje sredstev za'10-let-ni program izgred.cest 14,957.000 20,460.000 20.460.000 _ 137 433-01 "DNEVNIK", razlike v ceni 2,155.000 2,138.000 2,138.000 - 99 433-02 Sofinanciranje obmestnega potniškega prometa 1,048.000 1,153.000 1,153.000 _ 1 100 433-03 Obveznost iz garancije za Vulon 400.000 433-04 Stimulacije OD KPO YULON SKUPAJ - D 1,900.000 1,140.000 1,140.000 448 448-00 450 450-00 452 14 52-00 452-01 452-02 452- 452-03 E - SREDSTVA PRENESENA DRUGIM DPS IN SIS Prispevek proračunu medobčinske skupnosti l ■ ~ ; n>-: i/p 442-00 Skupščina mesta Ljubljana 85,596.000 98,523.000 109,329.000 + 10,806.000 128 ; ■ VfU. 442-01 Občina Ljubljana-Bežigrad 1,500,000 446 Dopolnilna sredstva SIS 446-00 Skupnost za pospeševanje kmetijstva.občine Ljubljana . 1 Moste-Polje 2,860.000 3,289.000 2,860.000 - 429.000 100 447 Sredstva za delo skupnih upr. >r v. organov 447-00 Temeljno javno toži stvo Ljubljana 3,281.000 5,098.000 5,201.000 + 103.000 159 447-01 Temeljno sodišče Ljubljana 19,276.000 30,670.000 36,370.000 + 5,700.000 189 447-02 Sodišče združenega dela 1,604.000 2,594.000 2,575.000 - . 19.000 161 447-03 Družbaii pravobranilec samo- upravljanja 1,019.000 1,715.000 1,767.000 + 52.000 173 447-04 Zavod za družbeno planiranje 2,381.000 2,887.000 2,873.000 . - 14.000 121 447-06 Skupnost slovenskih občin 372.000 446.000 474.000 + 28.000 127 447-07 Skupnost občin Ljubljanske regije 95.000 114.000 121.000 + 7.000 127 „ ■ , ' s • 1 447-08 Postaja milice Ljubi jana-Moste - • v materialni "izdatki 3,250.000 4,030.000 4,750.000 + 720.000 146 447-09 Postaja milice Moste-SSP 38.000 - - - .. > - < f 1 447-10 Postaja milice Moste-sklad opreme 507.000 629.000 569.000 - 60.000 112 447-U IJ1P Glas Ljubljane 476.000 485.000 482.000 3.000 101 447-12 IN DOK 109.000 108.000 112.000 + 4.000 . 103 • i \ ■ .447-13 Veterinarska postaja Posavje vet. hig. služba 365.000 402.000 365.000 - 37.000 -100 447-14 Veterinarska postaja Posavje, evidenca d vet. in sanit.pregl. 88.000 105.000 105.000 - 119 447- roslaja milice Moste, združitev ~ sredstev za nakup stanovanj - - 1,346.000 + 1,346.000 119 SKUPAJ SREDSTVA ZA DELO SKUK. * UPRAVNIH ORGANOV 32,861.000 49,283.000 57,110.000 + 7,827.000 174 Druga sredstva, prenesena drugim DPS Pristojbine za veterinarske fjreglede SKUPAJ - E 1 ■ ■ ' ;_'r 7,850.000 8,635.000 130,667.000 159,730.000 8,635.000 -110 177,934.000 + 18,204.000 136 F - SREDSTVA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Sredstva za izobraževanje in vzgojo Investicijski izdatki za šole in VVZ Sredstva za kulturo Sofinanciranje adaptacije, Jelov-škove galerije Muzej ljudske revolucije Vzdrževanje obeležij NOV 1 Dom Španskih borcev /Skupnost za družb.standard/ Sofinanciranje projekta Vače »( I * if.C, : 1,848.000 1,848.000 198.000 . I-"'; >• •/'!.> - 1,650.000 23 sv V ¥* £ 200.000 222.000 222.000 111 it' ? 800.000 696.000 696.000 87 O- 300.000 333.000 333.000 , - Ul - 1,000.000 5,000.000 + 4,000.000 : 50.000 - - 0 1 2 3 4 5 6 452-04 Evidenca spomenikov in narav- ni h znamenitosti 125.000 125.000 125.000 100 452-05 Zavod za spomeniško varstvo 110.000 110.000 452-06 Zgodovinski arhiv 110.000 110.000 ■ 452-07 Mestni muzej Ljubljana 110.000 110.000 • 452-08 Zgodovinski arhiv-prostori - 348.000 + 348.000 452-09 Sofinanciranje slovenskega fil- mao NOV - 150.000 + 150.000 - 453 Sredstva za telesno kulturo 453-00 Pot spominov in tovarištva 600.000 694.000 661.000 - 33.000 110 453-01 Odbod po poteh partizanske Ljubljane 157.000 157.000 454 Sredstva za socialno-otroško var&tVo 454-0( Oskrbnine družinam, katerih hranilec je v JLA 1,733.000 2,062.000 2,062.000 119 454-01 Preživnine kmetov 380.000 452.000 452.000 _ 119 454-02 Otroški počitniški dom Zambratija 1,255.000 + 1,255.000 456 Sredstva za zdravstveno , ivarstvo 456-00 Mrliško ogledna služba 100.000 120.000 120.000 119 458 Sredstva za uveljavljanje pravice pravic borcev, vojaških in- / vali validov in družin padlih borcev 458-00 Priznavalnine in denarne pomoči udeležencev NOV . 5,156.000 6,136.000 6,136.000 119 458-01 Priznavalnine borcem za severno mejo 300.000 357.000 357.000 119 458-02 Enkratne denarne pomoči udeležencem NOV 565.000 672.000 672.000 119 458-03 Sosedska pomoč udeležencem NOV 400.000 476.000 476.000 119 458-04 Pomoč za zdravljenje udeležencev NOV 804.000 957.000 957.000 - 119 SKUPAJ - F 13,361.000 16,637.000 20,707.000 + 4 ,070.000 155 G - SREDSTVA ZA DRUGE SPLOŠNE DRUŽBENE • POTREBE 46o Sredstva za krajevne skupnosti 460-00 Sredstva za funkcionalno dejavnost KS 17,621.000 21,625.000 20,825.000 - 800.000 118 460-01 Amortizacija osnovnih sredstev 1,710.000 2,158.000 2,158.000 _ 126 460-02 i Sredstva za poslovne prostore KS 1,338.000 2,900.000 2,900.000 — 217 460-03 Nejemnina za posl.prostore KS - 800.000 + 800.000 SKUPAJ SREDSTVA ZA KS 20,669.000 26,683.000 26,683.000 * - 129 461 Sredstva za družbenopolitične organizacije in družbene organizacije 461-00 Občinska konferenca SZDL 4,867.000 5,665.000 5,889.000 + 224.000 121 461-01 Občinski odbor ZB NOV 1,869.000 2,226.000 2,261.000 35.000 121 461-02 Občinski odbor ZRVS 909.00Q 1,083.000 1,100.000 + 17.000 121 461-03 Občinska konferenca ZSMS 2,144.ooo 2,542.000 2,594.000 + 52.000 121 461-04 Občinski odbor RK 674.000 780.000 816.000 + 36.000 121 461-05 Občinska zveza prijateljev mladine 711.000 826.000 860.000 + 34.000 121 461-06 Dom občinskih družbenih organizacij 793.000 983.000 983.000 124 461-07 Občinsko glasilo "Naša skupnost" 4,314.000 5,350.000 5,350.000 124 . 461-08 Odbor II. grupe odredov 60.000 75.000 75.000 - 100 461-09 Zaščitna enota poveljstva POJ in glavnega štaba NOV 50.000 50.000 + 50.000 SKUPAJ SREDSTVA ZA DRUŽB.POLIT. ORGANIZACIJE 16,391.000 19,530.000 19,978.000 + 448.000 122 462 Sred.za splošno kom.porabo 462-00 Urbanistična dokumentacija 3,500.000 3,850.000 3,850.000 110 462-01 Geodetska'dela 1,700.000 1,870.000 1,870.000 110 462-02 Vzdrž.grobov in grobišč NOV"* 180.000 198.000 198.000 - 110 462-03, Sofinanciranje ureditve / Navja 280.000 244.000 244.000 - 87 462-04 Rušenje nedovoljenih gradenj 150.000 165.000 165.000 - 110 462-05 Invest.urbanistična dokumenta ci ja 1,000.000 756.000 756.000 - 76 462-06 Varstvo okolja 95.000 95.000 95.000 - 100 462-0 Popis stanovanj v zasebnem sektorju - 2,500.000 2,500.000 SKUPAJ SREDSTVA ZA SPLOŠNO 1 KOMUNA NO PORABO 6,905.000 9,678.000 9,678.000 140 468 Sredstva za druge splošne druž- ‘ - • • bene namene 468-00 Sofinanciranje živalskega vrta 1,120.000 1,154.000 1,152.000 2.000 103 SKUPAJ - G 45,085.000 57,045.000 57,491.000 + 446.000 128 ‘ H - IZLOČANJE SREDSTEV REZERV 470 Izločanje sredstev rezerv 470-00 Izločanje v rezervni sklad 3,063.000 3,754.000 3,975.000 + 221.000 129 470-01 Tekoča proračunska rezerva 2,669.000 1,346.000 1,000.000 - 346.000 37 SKUPAJ^- H 5,732.000 5,100.000 4 ,975.000 - 125.000 8(- ' I - DRUGI ODHODKI 480 Obresti za kredite in poso- • jila 480-00 Obresti za kredite in poso- jila 850.000 700.000 700.000 - 82 481 Plačila za bančne storitve 481-00 Prometna provizija SDK 174.000 193.000 193.000 - 111 482 Odplačilo kreditov in posojil DPS 10,628.000 3,100.000 3,100.000 - . 29 483 Obveznosti iz prejšnjih let 483-00 Obveznosti iz prejšnjih let 1,495.000 1,900.000 1,900.000 - 127 488 Drugi odhodki DPS 488-00 Sredstva za intervencije v gosp. in blag. rezerve 13,752.000 - - - - 488-01 Izločitev sredstev za nedose- žene kalkulativne prihodke v letu 1982 - - 1,149.000 + 1,149.000 - SKUPAJ - I 26,899.000 5,893.000 7,042.000 + 1,149.000 26 SKUPAJ CELOTNI ODHODKI 326,264.000 375,374.000 397,536.000 + 22,162.000 122 ' * x I PREDLOG —----------------------■ ; x Zaradi izenačevanja pogojev gospodarjenja, skladnega razvoja SR Slovenije, zagotovitve enakopravnega položaja občana in v skladu s 7. členom zakona o davkih občanov sklenejo skupščine občin v SR Sloveniji DOGOVOR o usklajevanju davčne politike v letu 1984 1. člen Skupščine občin v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) soglašajo, da bodo pri oblikovanju davčne politike v občinah v letu 1984 izhajale iz naslednjih načel: — da morajo družbenopolitične skupnosti zagotoviti, da bodo obveznosti plačevanja davkov določene tako, da se z njimi trajno vzpodbuja zavezance k večji prbduktivnosti dela in da ne pride do neutemeljenih razlik v višini obveznosti zavezancev med posameznimi družbenopolitičnimi skupnostmi; — da občani prispevajo k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi; — da se zagotovi kvalitetno in učinkovito opravljanje nalog občinskih uprav za družbene prihodke in prizadeva za učinkovitejše uresničevanje ustavnosti in zakonitosti. 2. člen Udeleženke se bodo v letu 1984 prizadevale, cia se tako v republiškem kot v regionalnih okvirih doseže usklajenost v davčni politiki občin in v njenem izvajanju. 3. člen . Udeleženke se zavezujejo, da se bodo v letu 1984 prizadevale za dosledno izterjavo vseh odmerjenih davkov in prispevkov, ki so dospeli v plačilo: 4. člen Udeleženke bodo v letu 1984 predpisale naslednje davke, ki so po. zakonu dohodek občin: 1. davek od osebnega dohodka delavcev, 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, '4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, 5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, 6. davek od dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic, 7. davek od premoženja 8. davek na dobitke od iger na srečo, 9. davek na promet nepremičnin, 10. davek od prometa proizvodov in storitev. 5. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1984 predpisale stopnjo davka od osebnega dohodka delavcev v višini do 0,5%. Udeleženke se zavezujejo, da bodo predpisale oprostitev davka od osebnega dohodka za osebne dohodke, ki jih izplačujejo svojim delavcem invalidske delavnice. 6. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1984 predpisale osnovne stopnje davka iz kmetijske dejavnosti v višini, dogovorjeni za leto 1982. Za zavezance, ki niso zdravstveno in pokojninsko zavarovani na podlagi dohodkov od samostojnega opravljanja kmetijske dejavnosti, bodo udeleženke v letu 1984 predpisale dodatno stopnjo davka iz kmetijske dejavnosti v naslednji višini: — od katastrskega dohodka negozdnih površin v višini od 10% do 20%; — od dohodka od gozda v višini od 20% do 30%. Udeleženke se zavezujejo, da bodo predpisale davčne olajšave zavezancem davka iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov občin pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Davčna olajšava se prizna v višini do 70% od odmerjenega davka. Druge pogoje bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. Zavezancem davka iz kmetijstva, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini, ki jo določi občinska skupščina. 7. člen Udeleženke bodo za davek iz gospodarskih in poklicnih dejavnostij ki se plačuje od ostanka čistega dohodka, določile stopnje v naslednji , višini: osnova stopnja v 1 % do 60.000 din 18-22 nad 60.000 do 90.000 din 23-27' nad 90.000 do 140.000 din • 28-32 nad 140.000 do 200.000 din 33-37 nad 200.000 do 270.000 din * 38-42 nad 270.000 do 350.000 din 1 43-47 nad 350.000 do 450.000 din 48-52 nad 450.000 do 800.000 din 53-55 nad 800.000 din t 5b-'58 8. člen Udeleženke so soglasne, da bodo zavezancem, ki vlagajo sredstva za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela in opravljajo de-javnosti, katerih razvoj se v skladu z usmeritvami družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini želi pospeševati, glede na višino vloženih sredstev priznale davčne olajšave - naložbe v poslovne prostore, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza poprečnemu enoletnemu čistemu osebnemu dohodku Zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini od 20% do 40% dd vloženih sredstev. — naložbe v druga osnovna sredstva, če zavezanec vloži najmanj znesek, ki ustreza 30% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna v višini od 20% do 40%.od vloženih sredstev. Določbe iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo tudi za druge zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti, davčna olajšava pa lahkp znaša največ do 20% od vloženih sredstev. Davčne olajšave iz prvega in drugega odstavka tega člena se porazf-delijo na določeno dobo, vendar največ na 5 let. Za dejavnosti, katerih razvoj se želi pospeševati v skladu z usmeritvami družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občinah (deficitarne dejavnosti), bodo udeleženke določile davčne olajšave v višini od 20 do 40% od odmerjenega davka glede na vrste dejavnosti. Zavezancem, ki so pričeli opravljati dejavnosti, opredeljene v četrtem odstavku tega člena, bodo udeleženke določile davčne olajšave v posameznem letu v višini od 30% do 75%, za ostale dejavnosti od 20% do 50% od odmerjenega davka za čas do 3 let. Druge pogoje priznavanje teh olajšav bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvi-rih. Zavezancem, ki. opravljajo gostinsko dejavnost in odežejo več kot 40% celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči, se prižnli davčna olajšava v višini do 30% od odmerjenega davka glede na dele£ takega prihodka v celotnem prihodku gostinskega obrata. Zavezancu davka, ki je dodatno zaposlil nove delavce, se v letu, za katero se davek odmerja, za.vsakega takega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se priznava davčna olajšava, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj devet mesecev, če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčna olajšava pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto. . * ,-•! Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje. Zavezancem, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno'področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustte/a razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga in storitev, odmerjeni davek zniža: — za 5%, če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10%, — za 10%, če znaša odstotni delež izvoza od 10 do 20%, — za 15%, če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30%, — za 25%, če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50%, — za 35%, če znaša odstotni delež izvoza nad 50%. Zavezancem, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn, se prizna davčna olajšava do 30% od odmerjenega davka glede na višino vloženih"sredstev. Olajšava se prizna za čas do 3 let. Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15% od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku in ki preživljajo mladoletne otroke, otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5% za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki, doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije. Borcem NOV se, pod pogoji iz trinajstega in štirinajstega odstavka tega člena, priznavajo davčne olajšave v višini do 10%. Skupne olajšave iz tega člena v posameznem letu ne ne morejo presegati 80 % odmerjenega davka, s tem, da se olajšava iz sedmega odstavka tega člena v navedeno omejitev ne všteva. Od dohodkov, doseženih z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo in od dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene, sc davek ne plača, če letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka delavcev zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 9. člen Davek po odbitku bodo udeleženke zaradi poenostavitve poslovanja izplačevalcev predpisale enotno, in sicer: A. Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti: 1. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih in planinskih območjih, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev', od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči ter od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 10%, ■ 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno 25%, 3. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. in 2 točke 40%. B. Davek po odbitku iz poklicnih dejavnosti bodo udeleženke določile v višini 40%. C. Davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic bodo udeleženke predpisale v višini 20%. D. Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, dia-filmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, v varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah bodo udeleženke predpisale stopnjo 40%. 10. člen Udeleženke bodo predpisale oprostitev davka po odbitku na dohodke, ki jih dosegajo občani z zbiranjem mleka, pluženjem snega, tovorjenjem blaga za planinske postojanke, od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100% telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela in od dohodkov, doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva. Udeleženke bodo nadaljevale z usklajevanjem oprostitev tega davka v regionalnih okvirih. II. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1984 zadržale oziroma predpisale razpone in stopnje davka od dohodkov iz premoženja v višini, dogovorjeni za leto 1983. Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1984 pristopile k vzpostavitvi evidenc o oddajanju stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem. Podatke za vzpostavitev evidence zagotavljajo, za stanovanjske zadeve pristojni organi, prijavno-odjavne službe, krajevne skupnosti in hišni sveti. 12. člen Davek na dobitke od iger na srečo bodo udeleženke predpisale po stopnji 15%. Udeleženke bodo določile vrednost posameznega dobitka od iger na srečo, od katere se davek ne plačuje, v višini 10.000 din. 13. člen Udeleženke bodo določile poseben občinski davek od prometa rabljenih motornih vozil ter motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm. Stopnje davka so različne glede na čas od nabave do prodaje in znašajo: — 15%, če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od nabave, — 10%, če je vozilo prodano po poteku 1 leta do 2 let od nabave. Merila za oprostitev bodo udeleženke uskladile v regionalnih okvirih. 14. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo v letu 1984 predpisale enotno stopnjo posebnega občinskega davka na promet vina, vinskosadnih pijač in penečega vina v višini 6% od vrednosti. Stopnje posebnega občinskega davka na promet ostalih alkoholnih pijač bodo udeleženke zadržale v višini, dogovorjeni za leto 1982. 15. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo dosledno ugotavljale količine proizvedenega ter prodanega vina in žganja zaradi obračuna in plačila prometnega davka od količin, prodanih končnim potrošnikom. 16. člen Udeleženke bodo v letu 1984 določile nove osnove in stopnje davka na promet nepremičnin v primeru, ko osnove in stopnje tega davka niso bile spremenjene v zadnjih dveh letih in jih uskladile v regionalnih okvirih. 17. člen Udeleženke so soglasne, da je potrebno nenehno analizirati in spremljati izvajanje davčne politike in na tej podlagi sprejeti konkretne ukrepe, ki bodo zagotavljali večjo učinkovitost in doslednost pri izvajanju davčnih predpisov. Pri oblikovanju ukrepov iz prejšnjega odstavka bodo udeleženke zagotovile večjo aktivnost zlasti na naslednjih področjih: — okrepljen neposreden nadzor nad tem, kako davčni zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti; — zagotovitev ugotavljanja realnih dohodkov in davčnih osnov; — dosledna izterjava davčnih in drugih družbenih obveznosti; — učinkovito in dosledno ukrepanje zoper kršitelje davčnih predpisov. 18. člen Udeleženke se zavezujejo, da bodo skrbele za kadrovsko in organizacijsko krepitev, boljšo strokovno in tehnično opremljenost in usposobljenost uprav za družbene prihodke, za ustrezno štipendi iško pdliti-ko, da bodo lahko učinkovito izvajale svojo družbeno fui Kcijo. Od dohodkov, ki jih dosežejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno kot poklic opravljajo kulturno dejavnost, bodo udeleženke predpisale stopnje, znižane za 70%. Stopnje davkov po odbitku se objavijo v Uradnem listu SRS v skladu s 4. členom zakona o s spremembah in dopolnitvah zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma Pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks. 19. člen Udeleženke so soglasne, da bodo uprave za družbene aodke zaradi racionalnosti še nadalje sodelovale pri zbiranju družbenih obveznosti, katerih odmera in izterjava po veljavnih predpisih n^ osnovna funkcija uprav za družbene prihodke, v skladu s programom po 3. členu zakona o upravah za družbene prihodke. Nadomestila za delo uprav za družbene prihodke iz prejšnjega odstavka tega člena in 3. člena zakona o upravah za družbene prihodke, $e uporabijo kot namenska sredstva za modernizacijo in zboljšanje materialnega položaja uprav za družbene prihodke ali, da jih v skladu s samoupravnim sporazumom pridobijo delavci kot dohodek delovne skupnosti. 20. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1984 dajale pobude odboru udeleženk za poenotenje računalniško vodenih evidenc davčnih zavezancev. Odbor udeleženk bo prejete pobude obravnaval in izdelal konkretne rešitve v vseh tistih primerih, kjer je to izvedljivo in zaradi racionalnosti ali drugih razlogov potrebno. 21. člen Izvajanje dogovora o usklajevanju davčne politike spremlja poseben odbor (odbor udeleženk), ki ima 10 članov in njihove namestnike. Predstavnike občin in njihove namestnike v odbor udeleženk imenujejo izvršni sveti skupščin občin sporazumno. 22. člen Odbor udeleženk spremlja in analizira uresničevanje tega dogovora in predlaga udeleženkam ustrezne ukrepe. 23. člen Odbor udeleženk obravnava morebitne kršitve tega dogovora, ob- ■ vesti o tem skupščino prizadete občine in družbenopolitične organizacije ter predlaga ustrezne ukrepe. O kršitvah tega dogovora lahko odbor udeleženk obvešča javnost z objavo v sredstvih javnih informacij. 24. člen Udeleženke soglašajo, da bo administrativno-tehnične posle za odbor udeleženk opravljala Republiška uprava za družbene prihodke. Udeleženke se zavezujejo, da bodo Republiški upravi za družbene prihodke v skladu z določbami tega dogovora zagotavljale potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora in sicer v rokih, ki jih določi odbor udeleženk. 25. člen Na podlagi sprejetih sklepov skupščin občin o pristopu k dogovoru, se dogovor objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 42-16/83 Ljubljana, STALIŠČA DO PRIPOMB NA OSNUTEK DOGOVORA O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE V LETU 1984 1. člen: Ugotavljanje realnih dohodkov zavezancev in vzporedno s tern realnejših davčnih osnov ne more biti predmet dogovarjanja občin, temveč je to temeljna naloga uprav za družbene prihodke, ki izhaja iz zakona o davkih občanov. Zato predlog za smiselno dopolnitev tega člena dogovora ni upoštevan. 5. člen: Predlog za enotno določitev stopnje davka od osebnega dohodka delavcev v višini 0,5% ni upoštevan. V odboru udeleženk dogovora je prevladalo mnenje, da je v dogovoru predlagana rešitev ustreznejša, ker ob omejevanju sredstev za splošno porabo omogoča občinam, ki imajo možnost pokrivanja proračunskih potreb iz drugih virov, preusmeritev na doslednejše zbiranje sredstev in drugih neposrednih virov. Predlagana rešitev, ki je sprejemljiva za večji del občin in ne izključuje možnosti uvedbe enotnih stopenj je v skladu z resolucijsko usmeritvijo, po kateri naj bi se tudi z zniževanjem vseh vrst porabe zmanjševale obveznosti združenega dela. Zaradi zagotovitve večje samostojnosti občin v vodenju davčne politike se je potrebno prizadevati za večjo usklajenost pri tistih vrstah davkov, ki posredno vplivajo ha pogoje gospodar jen ja in skladnost razvoja SR Slovenije. V zvezi s pripombo, da naj bi se sredstva invalidskih delavnic, dobljena na podlagi oprostitve davka od osebnega dohodka mimenila za odpiranje novih delovnih rrfest za invalide in ne zap,sd>ne dohodke delavcev, je bil odbor mnenja, da predlagana oprostitev posredno vpliva tudi na možnost invalidskih delavnic iž naslova osebnih dohodkov, zmanjšujejo in na ta način prihranjena sredstva lahko preusmerjajo za navedene namene. 6. člen: Predlog, da je potrebno davčne olajšave v zvezi Z vključevanjem kmetov v družbenoorganizirano tržno proizvodnjo ter sprejemanje in izpolnjevanje obveznosti setvenih planov občin bolj konkretizirati in vezati na širši krog davčnih zavezancev in ne le na liste, ki preusmerjajo kmetije ali preurejajo stanovanjska in gospodarska poslopja v turistične namene, je upoštevan. Po novem predzadnjem odstavku se uvaja tovrstna olajšava kot nova dodatna olajšava, do katere so upravičeni vsi davčni zavezanci (kmetje in nekmetje), ki se vključujejo v družbenoorganizirano tržno proizvodnjo oziroma sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov občin, če obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom in sicer pod pogoji, določenimi z občinskimi odloki. Predlagano je, da naj bi ta olajšava znašala v višini do 70% od odmerjenega davka. Olajšave, določene v tej višini, naj bi veljale za zavezance, ki se vključujejo v družbenoorganizirano proizvodnjo s celotnimi proizvodnimi zmogljivostmi in v celoti tudi sprejemajo in izpolnjujejo setvene in druge plane občin, za zavezance, ki se v te procese vključujejo le delno, pa naj bi bile le-te določene v znatno nižjem odstotku. Predlog, da bi dodatne stopnje davka iz kmetijstva zadržali na ravni leta 1983 ni sprejemljiv iz razlogov, ki so bili navedeni v obrazložitvi k osnutku dogovora ne glede na to, da za izrazito kmetijske-občine to pomeni precejšen izpad prihodkov. Sprejeta je bila pobuda, da se davčna olajšava priznava tudi zavezancem davka iz kmetijstva, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu v višini kot jo določi občinska skupščina. 7. člen: Sistem enotnih davčnih stopenj ni sprejemljiv. Sprememba pri opredeljevanju razponov davčnih osnov je redakcijskega značaja. Predlog za omilitev progresije in znižanja stopenj davka iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti pri osnovah nad 350.000 din dalje tako, da bi pri osnovah nad 450.000 din oziroma nad 800.000 din znašale stopnje od 50% do 52 %, ni upoštevan. Znižanje stopenj v zgornjim delu davčne lestvice bi imelo za posledico še dodatno zniževanje začetnih stopenj. Predlagana davčna lestvica, ob istočasni valorizaciji razponov davčnih osnov pomeni bistveno blažjo obremenitev za večino davčnih zavezancev. > Za uvedbo kompenzacijske stopnje davka oziroma višje davčne lestvice, po kateri naj bi se odmerjal davek iz gospodarskih dejavnosti zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, ni zakonske osnove. 8. člen: , Predlog za zvišanje olajšave za dodatno zaposlene delavce od 10% na 25 % oziroma na 30% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, ni bil podprt. Upoštevati je potrebno, da se tovrstna olajšava priznava v obsolutnem znesku, torej neodvisno od višine odmerjenega davka in da se izključuje iz obsega skupnih možnih olajšav, omejenih z 80 % odmerjenega davka. Po grobi oceni za letošnje leto bo ta znašala okrog 20.000 din za vsakega novozaposlenega delavca. Uvedba te davčne olajšave ne more biti edini, temveč te eden izmed vrste ukrepov, ki naj bi spodbujali zavezance k' dodatnemu zaposlovanju. Olajšava se prizna tudi zavezancem, ki so pričeli opravljati gospodarsko dejavnost. Pobuda, da bi se za dodatno zaposlenega delavca štel delavec, ki je po preteku določenega časa (12 mesecev) s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavec, kateremu je poteklo delovno razmerje, ali delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določne čas in podobno, ni upoštevano, ker taka rešitev ni bi sledila namenu te olajšave. Pripominjamo, da davčnih olajšav po veljavnem sistemu ni možno vezati direktno na povečan dohodek, temveč le na odmerjeni davek, katerega višina pa je tudi odvisna od ustvarjenega dohodka. Upoštevana je bila pobuda, da se pri naložbah v poslovne prostore in druga osnovna sredstva določi tudi spodnja meja možne olajšave. Po sprejeti dopolnitvi znašajo olajšave za te namene od 20 % do 40 %. Tudi pri zavezancih, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 40 % celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči, se davčna olajšava določi v razponu do 30 % od odmerjenega davka s tem, da bi bili upravičeni do višje olajšave tisti zavezanci, ki dosežejo višji delež tako ustvarjenega prihodka v celotnem prihodku gostinskega obrata. Pod istimi pogoji do do navedene olajšave upravičeni zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost in nudijo prenočišča tudi v zimski sezoni, zato ni razlogov za nadaljno diferenciacijo te vrste olajšave. Pripominjamo, da se dohodki od oddajanja zasebnih sob obdavčujejo z davkom od dohodkov iz premoženja. Po občinskih odlokih o davkih občanov so upravičeni do davčne olajšave občani, ki oddajajo opremljene sobe preko turističnih organizacij. Zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih in hribovitih predelih, so po veljavni ureditvi pod pogojem, da ne zaposlujejo dodatne delovne sile obdavčeni v pavšalnem letnem znesku. Pri določanju višine pavšalnega letnega zneska se med drugim upošteva tudi ta okoliš- čina, zalo ni podlage za uvedbo dodatne davčne olajšave. V zvezi s pripombo, da bi z davčno politiko vplivali na ustreznejši obratovalni čas, je bilo ugotovljeno, da take rešitve ni možno vključevati v navedeni dogovor, pač pa bo potrebno iskati ustreznejše ukrepe na drugih področjih. 9. člen: Pripomba, da bi bili prejemki sodnikov združenega dela (volonterji), ki združujejo delo v drugi organizaciji združenega dela oproščeni davka po odbitku iz poklicnih dejavnosti, ni upoštevana glede na to, da iti sprejetje take rešitve imelo za posledico zahteve za oprostitev še vrste drugih dohodkov iz takih ali podobnih pogodbenih odnosov. Pripominjamo, da je besedilo »ob pretežni uporabi lastne telesne moči« zakonska dikcija in ga zato ni možno nadomestiti z ustreznejšim. Pobude Za preuvrstitev nekaterih drugih dohodkov iz 3. v I. skupino, niso bile upoštevane. 10. člen: Oprostitev davka po odbitku na dohodke »od zbiranja mleka« vključuje tudi »prevoze mleka s hribovitih predelov do zbirnih mest«, Zato dopolnitev ni potrebna; oprostitve do dohodkov, doseženih z opravljanjem dejavnosti, ki so specifične za posamezna območja, pa je možno reševati v okviru drugega odstavka tega člena. Odbor podpira predlog, da se oprostitev davka iz gospodarskih dejavnosti po odbitku ne omejuje le na invalide—paraplegike, temveč se razširi na vse invalide s 100% telesno okvaro, na osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete osebe. U. člen: Vzpostavitev evidenc o oddajanju stanovanjskih ali poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, ni nova naloga temveč je to že doslej bila temeljna naloga uprav za družbene prihodke, ki izhaja iz zakona o davkih občanov v zvezi z obdavčevanjem dohodkov iz premoženja. Zato ta obveza za večino občin pomeni le ažuriranje obstoječega stanja in tekoče spremljanje vseh nastalih sprememb. Predlagana evidenca naj bi vsebovala osebne podatke najemodajalcev in najemnikov oziroma najemoprejemnikov, vrsto premoženjskega predmeta, ki se daje v najem, znesek mesečne najemnine in čas oddajanja v najem. Ker uprave za družbene prihodke ob okrnjeni kadrovski zasedbi in brez stalne kontrole na terenu same te naloge ne bi mogle zadovoljivo izvajati, je predlagano, da se med nosilce te naloge vključijo predvsem tisti dejavniki v občini, ki s temi podatki glede na delovno področje in naloge, ki jih opravljajo, že razpolagajo. Naloga izvršnih svetov skupščin občin Pa naj bi bila, da v okviru svojih pristojnosti med navedenimi poskrbijo Za vzpostavitev takih delovnih in materialnih odnosov, ki bodo zago-lavljali učinkovito izvajanje nalog uprav za družbene prihodke. 12. člen: Glede na to, da je predlagana stopnja davka na dobitke od iger na srečo sprejemljiva za večino občin, je bil odbor mnenja, da se le-ta za-drŽi v predlagani višini do uveljavitve medrepubliškega dogovora o temeljih davčnega sistema. Pripominjamo, da znižanje davčne stopnje brez. istočasne spremembe sedanjega neobdavčenega dela, ki je določen v višini 10.000 din, ne bi bilo sprejemljivo. 13. člen: Ne glede na to, da je pod pojmom »motornih vozil« razumeti tudi *motorna kolesa«, je bil odbor mnenja, da se zaradi jasnosti in enot-"ego izvajanja te določbe predlagano besedilo tega člena zadrži. Predlog za zvišanje stopenj davka od prometa rabljenih motornih v°dl od 15% na 20% oziroma 30% in od 10% na 15% oziroma ‘0% ni upoštevan, ker je v predlogu dogovora predlagana višina sto-Penj tega davka sprejemljiva za večino občin (z izjemo dveh). Možnost to morebitne oprostitve tega davka je dana v drugem odstavku tega c‘ena, ki naj bi veljala predvsem za poškodovana motorna vozila. 14. člen: V zvezi s predlogom združenih podjetij živilske industrije za znižanje stopnje posebnega občinskega davka od prometa na pivo od sedanjih '$% na 20%, ki je bil posredovan vsem občinam v SR Sloveniji, so e',e predlagale, da se zadevni predlog podreduje odboru udeleženk ‘htgovora, da zavzame enotno stališče in ga vgradi v predlog dogovora. f r' tem pa opozarjajo, da je ob opredeljevanju do predloga potrebno Upoštevati posledice, ki bi nastale v bilancah občinskih proračunov. Odbor je bil mnenja, da ni primerno istočasno, kose zadržu je občinski davek od osebnega dohodka delavcev, sprejemati pobude za zniža-n]e stopnje občinskega prometnega davka od piva. V programu dolgo-ročne gospodarske stabilizacije je predviden postopen prehod iz posrednih na neposredne davke, kar naj bi sicer pomenilo tudi zmanjševanje stopenj prometnega davka, vendar naj bi bili po sprejetih izhodiš-m manj obdavčeni tisti proizvodi, ki bistveno vplivajo na življenjski standard občanov in bolj taki, ki nimajo takšnega vpliva. Zato je bolj upravičeno zmanjševanje stopenj davka od osebnih dohodkov delav- cev in stopenj prometnega davka pri proizvodih, namenjenih za končno potrošnjo, ki pomembno vplivajo na življenjski standard. Vprašanje znižanja občinske stopnje naj bi se ponovno presojalo, če bi bila sprejeta pobuda za znižanje stopenj temeljnega in posebnega republiškega davka. Pripominjamo, da je že v okviru obstoječega dogovora možno znižanje stopnje od 40% oziroma 35% na 30%. Glede na to, da je v predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačal za storitve..., ki ga bo Skupščina SR Slovenije obravnavala in sprejela v decembru letošnjega leta predlagano, da se davčna osnova za obdavčevanje naravnega vina, vinsko sadnih pijač, in penečega vina določi po enotni stopnji v odstotku od vrednosti, je bil sprejet predlog, da enotni stopnji 6%, ki je prilagojena na obstoječe stanje. 15. člen: Odbor je bil mnenja, da je določba tega člena, ki zavezuje občine, da dosledno ugotavljajo količine proizvednega vina in žganja zaradi obračuna in plačila prometnega davka potrebna glede na to, da v vrsti občin ta aktivnost še ni dosegla zadovoljive ravni. Nizvajanje sprejete obveze občin ne bi smel biti razlog za opustitev te določbe. Zato je ta določba obvezujoča predvsem za tiste občine, ki k tej aktivnosti kljub zakonski obvezi še niso pristopile. 18. in 19. člen: V zvezi s pripombo, da določbi 18. in 19. člena dogovora nimata praktičnega učinka, zlasti za dopolnjevane občine, je bilo ugotovljeno, da sta navedeni določbi za občine dovolj obvezujoči, vendar se v večini primerov ustrezno ne izvajata. Zato tudi z določenimi novimi dodatnimi kriteriji problem opremljenosti občinskih uprav in nagrajevanje delavcev uprav za družbene prihodke ne bo razrešen, dokler izvršni sveti skupščin ne bodo v okviru svojih pristojnosti ustreznejše ovrednotili delo uprav za družbene prihodke. Predlagano je, da se v drugem odstavku 19. člena dogovora črta beseda »praviloma«, kar naj bi pomenilo, da se nadomestila za delo uprav za družbene prihodke namenijo izključno upravam za družbne prihodke. 20. člen: V zvezi s pripombo, da naj bi bila računalniško vodena evidenca v SR Sloveniji enotno urejena in tej prilagojena tudi statistična poročila za potrebe občin, je bilo pojasnjeno, da je delovna zasnova takega programa že izdelana in predvideno, da bi se delno lahko pričel izvajati že v prihodnjem letu. STALIŠČA PRIPRAVIL ODBOR UDELEŽENK STALIŠČE IZ VRŠNEGA SVETA K DOGOVORU O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE V LETU 1984 Izvršni svet je na 87. seji 5. 12. 1983 obravnaval predlog Dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984. Izvršni svet soglaša s predlogom Dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984. IZVRŠNI SVET PREDSEDNICA GABRIJELA JELEN PREDLOG Na podlagi 194. člena statuta občine Ljubljana Moste— Polje (Uradni list SRS, št. 16-924/82), 6. in 11. člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44-1891/82) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39—461/74 in 4—199/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela. dne.......,. 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne........... 1983 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v____________________________________________________ 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 12-574/83) se v tretjem odstavku 6. člena stopnja ,,33 %“ nadomesti s stopnjo „13 %“, vejico nadomesti s piko, nadaljnje besedilo pa se črta. 2. člen V drugem odstavku 8. člena se stopnja ,,40 %“ nadomesti s stopnjo „20 %“. 3. člen V 16. členu se doda za četrtim odstavkom nov, peti odstavek, ki se glasi: ,,Zavezancem za davek iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, sprejemajo in izpolnjujejo obveznosti setvenih planov občin, se prizna davčno olajšavo v višini 70 % davka odmerjenega od dohodka zemljišč vključenih v družbeno organizirano proizvodnjo.11 Dosedanji peti do osmi odstavek postanejo šesti do deveti odstavek. 4. člen V 18. členu se doda za prvim odstavkom nov, drugi odstavek, ki se glasi: ..Zavezancem za davek iz kmetijstva, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčno olajšavo, ki znaša 15 % od izplačanih nagrad.11 Dosedanji drugi do četrti odstavek postanejo tretji do peti odstavek. , 5. člen V 19. členu se na koncu prvega odstavka piko nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo: „če vlagajo sredstva v preusmeritev gospodarstva in preureditev stanovanjskih gospodarskih prostorov v turistične namene pod pogojem, da obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih.11 V četrtem odstavku 19. člena se besede ,,četrtega, petega, šestega in sedmega11 zamenjajo z besedami: ..petega, šestega, sedmega in osmega.11 6. člen Člen 22 se spremeni tako, da se glasi: ;,Zavezanci za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: Ostanek čistega dohodka v din nad 1 do stopnja % 60.000 20 60.000 90.000 25 90.000 140.000 30 140.000 200.000 35 200.000 270.000 40 270.000 350.000 45 350.000 450.000 50 450.000 800.000 54 800.000 57 Določbe tega člena veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmetja po dejanskem dohodku.11 7. člen V drugem odstavku 23. člena se besedi: „s prehrano11 nadomestita z besedilom: „s strežbo hrane in prenočišči.11 8. člen V drugem odstavku 25. člena se besedi: „s prehrano11 nadomestita z besedilom: „s strežbo hrane in prenočišči.11 9. člen Tretji odstavek 26. člena se črta. Četrti in peti odstavek tega člena postaneta tretji in četrti odstavek. 10. člen Za 26. členom se doda nov, 26. a člen, ki se glasi: ..Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskern dohodku, ki dodatno zaposlijo nove delavce, se v letu za katero se davek odmerja, za vsakega takega delavca odmeerjeni davek zniža za znesek 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčno olajšavo se prizna pod pogojem, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero se priznava davčno olajšavo, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj devet mesecev. Če je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca v drugi polovici leta, za katero se davek odmerja, se davčno olajšavo'pod istimi pogoji prizna ob odmeri za naslednje leto. Za dodatno zaposlenega novega delavca se ne šteje delavec, ki je sklenil delovno razmerje za določen čas, niti delavec, ki je s sklenitvijo delovnega razmerja nadomestil delavca, kateremu je prenehalo delovno razmerje.11 11. člen V drugem odstavku 28. člena se za besedo ..sredstev11 vejico nadomesti s piko, nadaljnje besedilo pa se črta. 12. člen Na koncu 32. člena se črta pika in doda naslednje besedilo: „s tem, da se olajšavo iz 26. a člena v navedeno omejitev ne všteva.11 13. člen V 1. točki prvega odstavka 40. člena se za besedami: „knjig, revij in podobno,11 vstavi besedilo: „od dohodkov zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte v odročnih in planinskih območjih,11 in črta besedilo: „ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100% invalidi -paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela.11 V drugem odstavku 40. člena se za besedo ..postojanke11 postavi vejica in doda besedilo: „od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100% telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete osebe.11 14. člen 41. člen se spremeni tako, da se glasi: ..Zavezanci za davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz poklicnih dejavnosti), ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po naslednjih stopnjah: Ostanek čistega dohodka v din nad do 60.000 stopnja % 20 60.000 90.000 25 90.000 140.000 30 140.000 200.000 35 200.000 270.000 40 270.000 350.000 45 350.000 450.000 50 450.000 800.000 800.000 54 57 • Določbe iz prejšnjega odstavka veljajo tudi za zavezance, ki opravljajo poklicne dejavnosti kot postranski poklic in se jim davek odmerja po dejanskem dohodku. PREDLOG 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984. Številka: Ljubljana, PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE Niko LUKEŽ OBRAZLOŽITEV UVOD Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (v nadaljnjem besedilu: Osnutek) je bil objavljen v 10. številki DELEGA TSKE TRIBUNE 9. novembra 1983. Osnutek sta obravnavala zbora skupščine občine na svojih sejah 21. novembra 1983. Oba zbora sta osnutek sprejela. Naložila sta predlagatelju, da naj pripombe in predloge iz razprave prouči in jih pri pripravi predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov fv nadaljnjem besedilu: Predlog) v okviru možnosti v skladu s predlogom Dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984 (v nadaljnjem besedilu: Dogovor) upošteva. Predlagatelj je predloge proučil in v skladu z Dogovorom pripravil Predlog. V nadaljevanju so navedene obrazložitve določb Predloga, ki jih Osnutek ni vseboval (te določbe so natisnjene s krepkejšim tiskom). Členi, ki niso spremenjeni oziroma so spremembe le redakcijske, v obrazložitvi niso omenjeni, čeprav imajo ti členi v Predlogu druge zaporedne številke. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE OSNUTKA, KI JIH VSEBUJE PREDLOG 3. člen je nov in je pripravljen v skladu s 6. členom Dogovora, ki uvaja nove davčne olajšave za zavezance za davek iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo. Z namenom, da se obseg le-te poveča. 4. člen je nov in v skladu s 6. členom Dogovora priznava zavezancem za davek iz kmetijstva, ko imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, davčno olajšavo tako, kot je priznana v Odloku (29. člen) zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti. V 6. členu (4. člen Osnutka) sta, v skladu z dogovorom občin Ljubljanske regije, davčni stopnji za zadnja dva razpona davčnih osnov zmanjšani od 55 % oziroma 58 % na 54% oziroma 57 %. 7. in 8. člen sta nova. Z njunimi določbami sta dopolnjena 23. in 25. člen Odloka na podlagi 8. člena Dogovora tako, da se v prihodek zasebnega gostinca, ki je podlaga za priznanje davčne olajšave, všteva tudi prihodek dosežen s prenočišči (prej le s strežbo hrane). 11. člen je nov in je povezan z 9. členom. S črtanjem besedila bo tudi v 28. členu Odloka, enako kot v 26. členu, ukinjena zgornja meja olajšav. V 13. členu (8. člen Osnutka) je v drugem odstavku oprostitev plačila davka razširjena na vse 100% invalide, slepe osebe, duševno bolne in prizadete osebe. Za 14. člen (9. člen Osnutka) velja enaka obrazložitev kot za 6. člen. OBČINSKA UPRA V A ZA DRUŽBENE PRIHODKE DIREKTOR: Janez RUDOLF Izvršni svet je predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov obravnaval na 87. seji, 5. decembra 1983 in ugotovil, da je usklajen s predlogom Dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984. Izvršni svet je predlog Odloka sprejel in ga predlaga v obravnavo in sprejem skupščini občine. IZVRŠNI SVET PREDSEDNICA: Gabrijela JELEN Z > Na podlagi 194. člena statuta Občine Ljubljana Moste— Polje (Uradni list SRS, št. 16—924/82), 1. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 43-544/83) in 2. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne........... 1983 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne.......... 1983 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v_________________________________________________ 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 24-1622/77, 30-1763/78, 7-531/80, 10-547/81, 11-633/82 in 5-244/83) se v tarifi, ki je sestavni del odloka, tarifna številka 1 sp emeni tako, da se glasi: „Od prodaje rabljenih ali novih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm, ki jih prodajajo občani ali zasebno pravne osebe, se plačuje posebni občinski davek: - po stopnji 15 %, če je vozilo prodano pred potekom enega leta od nabave, - po stopnji 10 %, če je vozilo prodano po poteku enega leta do dveh let od nabave. Opomba: Posebni občinski davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles, če obseg škode presega 50 % vrednosti vozila. Zavezanec uveljavlja oprostitev s predložitvijo zapisnika pristojne zavarovalne skupnosti ali poročila sodno zapriseženega cenilca o višini nastale škode. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica trajne invalidnosti ali smrti lastnika vozila. Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti. Če kupnina ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost uprava za družbene prihodke. Zavezanec za davek je prodajalec vozila.“ 2. člen V prvem odstavku tarifne številke 2 tarife se 1. točka spremeni tako, da se glasi: 1. Od alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50% domačih surovin, računano po vrednosti: - od naravnega vina, penečega vina in vinsko sadnih pijač......6 % Opomba k tarifni številki 2 tarife se spremeni tako, da se glasi: 1. »Davčna osnova za alkoholne pijače je: - za gostinske organizacije združenega dela in za samostojne gostince - nabavna cena z vsemi stroški, ki jo bremenijo, - za proizvajalce, uvoznike in prodajalce, ki so sami potrošniki teh proizvodov ali jih prodajajo neposredno končnim potrošnikom — prodajna cena, ki ne vsebuje prometnega davka. 2. Z vinsko sadnimi pijačami so mišljene alkoholne pijače, proizvedene iz naravnega vina, naravnih sadnih sokov ali njihovih koncentratov, sladkorja, naravne arome in vode. 3. Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od jabolčnika in medicinskih vin, če so ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi.“ 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Ljubljana, PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČ LJUBLJANA MOSTE-POL T Niko LUKE2 OBRAZLOŽITEV Osnutek odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: Osnutek) je bil objavljen v 10. številki DELEGATSKE TRIBUNE 9. novembra 1983. Osnutek sta obravnavala zbora skupščine občine na svojih sejah 21. 11. 1983 in ga sprejela. Predlog je pripravljen v skladu z zveznim zakonom, predlogom republiškega zakona in predlogom Dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984 (v nadaljnjem besedilu: Dogovor). K 1. členu: Prvi člen Osnutka se ni spremenil. Dodano je celotno besedilo opombe, ki ga Osnutek ni vseboval. K 2. členu: V času priprave predloga Dogovora je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predložil v obravnavo in sprejem predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in odplačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (ESA-214, Poročevalec Skupščine SRS in Skupščine SFRJ, št.: 22/83, 25. 10. 1983) v katerem predlaga zaradi uskladitve z zveznim zakonom spremembo osnove za obdavčevanje naravnega vina, vinsko sadnih pijač in penečega vina (osnutek spremembe ni vseboval). S spremembo zveznega zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je bil na novo uveden temeljni (zvezni) prometni davek od naravnega vina in sicer v odstotku od vrednosti. Glede na določbe zveznega zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu mora biti osnova za davek enaka, tako za temeljni (zvezni) kot posebni (republiški ali občinski) davek od prometa proizvodov. Zaradi navedenega je predlagana spremembe republiškega zakona, v obrazložitvi osnutka Dogovora (DELEGATSKA TRIBUNA št. 10, 9. 11. 1983 stran 35) pa je bila že predvidena možnost uskladitve davčne osnove za obračunavanje občinskega davka od prometa -z naravnim vinom, penečim vinom in vinsko sadnimi pijačami. Zavoljo tega predlagamo, da se kot davčna osnova za obračunavanje davka od prometa z naravnim vinom, penečim vinom in vinsko sadnimi pijačami določi vrednost in davek od te vrednosti po enotni stopnji 6 %, ki je približno prilagojena na obstoječe stanje in v skladu s predlogom Dogovora (14. člen). Po dosedanji ureditvi je bila predpisana obveznost plačevanja davka: - od naravnega vina, vina tipa „Biser“ in vinsko sadnih pijač 4 din od litra. - od penečega vina 8 din od litra. Vse ostale stopnje davka za druge alkoholne pijače ostanejo nespremenjene. OBČINSKA UPRA V A ZA DRUŽBENE PRIHODKE DIREKTOR: Janez RUDOLF Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je predlog Odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve obravnaval na 87. seji 5. 12. 1983. Ugotovil je, da je usklajen s predlogom Dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984 in tudi, da vsebuje v 2. členu določbe o spremembi davčne osnove za obračun davka od prometa z naravnim vinom, penečim vinom in vinsko sadnimi pijačami, ki jih osnutek ni vseboval. Zavoljo tega, ker je predlagana sprememba prilagojena na obstoječe stanje in ker gre za usklajevanje z zakonom, je izvršni svet predlog sprejel in ga sklenil predlagati v obravnavo in sprejem skupščini. IZVRŠNISVET Predsednica: Gabrijela JELEN POROČILO o realizaciji izvajanja sanapije v DO Julon V skladu s V. in VI. točko Sklepa o začasnem ukrepu družbenega varstva v DO Jugotekstil - Julon podajamo naslednje poročilo o delu in poslovanju za 9 mesecev leta 1983. 1. DOPOLNITEV SPREJETEGA SANACIJSKEGA PROGRAMA: Sanacijski program, ki je bil sprejet na Delavskem svetu DO koncem maja, je bil zaradi naknadno ugotovljene izgube v letu 1982 in zaradi zahtev po dopolnitvah prvotnega sanacijskega programa s strani LB - GB dopolnjen v septembru 1983 in sprejet na DS DO. Vključuje pa: 1. Pokrivanje izgube z naslednjimi viri sredstev: a) rezervni sklad občine Moste Polje cca 26 mio din b) rezervni sklad gospodarstva SRS s soglasjem za predčasen umik v ta sklad združenih sredstev tekstilne industrije v višini cca 85 mio din c) sredstva za sanacijo sovlagateljev izven SRS cca 17 mio din Tekstilna industrija je s polnim razumevanjem namenila svoja sredstva za pokrivanje izgube v Julonu tako, da bo izguba pokrita v zakonskem roku. 2. Materialno devizna bilanca za planirano proizvodnjo 1983/1988. LB - GB je zahtevala, da se devizna bilanca Julona rešuje v okviru reprodukcijskih povezav Julona v tekstilni industriji. Virov za sodelovanje pri devizni sanaciji LB nima, Julon sam ji ni kos, zato je pogoj za sanacijo reprodukcijska povezava. Tako so se kupci s sprejetjem sanacijskega programa obvezali pokrivati devizno reprodukcijski material, Julon pa z lastnim izvozom devizne anuitete ob povečanem izvozu kvalitetnih proizvodov. Glede na zaostrene devizne razmere v državi in sprejetje novih zakonov, ki bistveno zmanjšujejo pravico z razpolaganjem deviznih prilivov od ustvarjenega izvoza (le 47,3 %), kar v direktnem izvozu niti ne pokriva devizne substance, bo pri angažiranju deviznih sredstev za uvoz potrebnih surovin in reprodukcijskega materiala, predstavljala enega največjih problemov v poslovanju. Iz tabele I. je razviden način pridobivanja deviznih sredstev za pokrivanje devizne bilance. V devizno bilanco je vključena tudi obveznost za vračilo deviznih dolgov po najetih kreditih za uvoz opreme in odplačevanja deviznih obresti. Za normalno poslovanje potrebujemo za izvoz surovin in deviznih obveznosti po dolgovih v letu 1983, 15,118.000 dolarjev, v naslednjih letih se angažiranje deviznih sredstev poveča in doseže v letu 1987, največji znesek 28.163.000 dolaijev. Največji delež pokrivanja devizne bilance predstavljajo združena sredstva domačih kupcev v obliki devizne participacije po 65. in 66. členu zakona o deviznem poslovanju ali pa nakup potrebnih surovin, ki so dane v predelavo. Tako združena devizna sredstva že v letu 1983. predstavljajo 10,368.000 dolaijev ali 69 % vseh porabljenih deviz, v letu 1987. pa že 22,053.000 dolarjev ali 78%, kar predstavlja 100 % devizno substanco. Tabo la 1 . - Pokrivanj«' dvvizuv liiliiiic«' Hkupij v 00(1 vvcthiOHl pornl*. surovin devizne obveznosti 1 Vlit 1084 J ynr» l*JUG IU87 lDHtt 20. »M 22.4UH •ji. UH 21. »4.1 21. »4*5 1.014 2.11« 2.021 2.431 2.210 i. cm priliv 0'!, 3 zrini?«.'na srmhtva k Ur ing 11. 110 23.171 24.110 2B.O40 20.163 37.620 kompene, 1U63 3. 100 2. 1110 10. :l(W l, 170 1.000 1984 4. lin 2.100 17.iif)t 1.170 1. 320 loui 4.100 2. MIO 1».OH2 l. 170 1.002 1 UKU *». i:n :i. 200 21.771 1.17» 1.107 l'JH7 1.1 :ir» 3. 200 22.011 1,170 1. 340 l!)6U 1.1U> 3.200 22.013 1.170 603 Poleg združenih sredstev pa bomo preostali del pokrivanja devizne bilance dosegli z direktnim izvozom, kompenzacijskimi posli in nakupom surovin s klirinškega področja, kar je tudi razvidno iz tabele. Udeležba klirinških surovn je v vrednosti 1.570.000 dolarjev sorazmerno majhna, vendar glede na meddržavni dogovor ‘med. SFRJ in SZ je zaenkrat nemogoče doseči večji obseg uvoza s tega področja. i ' Odplačilo konvertibilnih deviznih dolgov 1983 - 1988 Zaradi poslovanja s precejšnjo izgubo v le'u 1982 1983 in sanacijskega ukrepa družbenega varstva v etu 1983 delovna organizacija ni mogla vračati devizne ob- eznosti po najetih kreditih, razen deviznih obresti, zato je program vračanja deviznih dolgov in to odplačilo glavnice, reprogramiran, s pričetkom odplačila v letu 1984. V letu 1983 zapadejo obveznosti v znesku 1,054.141 US dolarjev le za devizne obresti, katere delovna organizacija redno odplačuje. V naslednjih letih pa se zneski z glavnico in obrestmi znatno povečujejo in dosežejo v letu 1984 2,358.066 US dolarjev, v .letu 1985 2,021.136 US dolarjev, v letu 1986 2,434.064 US dolarjev, v letu 1987 2,218,719 US dolarjev in v letu 1988 samo še 1,681.682 US dolarjev. 3. Finačna sanacija Strokovne službe LB - GB so pripravile v skladu s predlogom Julona predlog vključitve v sanacijo z dveletnim moratorijem in premostitvenim kreditom v višini 300 mio. din za odplačevanje zapadlih klirinških anuitet. Jugobanka v okviru strokovnih služb definitivnega stališča glede vključevanja v sanacijo še ni zavzela (180 mio. din kredita) vendar se opredeljuje za pozitivni pristop. 4. Tehnična sanacija Izdelujejo se projektne naloge za usposobitev prevzete a neusposobljene opreme od tujih dobaviteljev ob istočasnem usposabljanju nekaterih proizvodnih sklepov in ob zagonu polimerizacije s strani dobavitelja opreme iz DDR: Aneks k sanacijskemu programu je priložen. U REZULTATI POSLOVANJA I. - IX. 1983 1 • Proizvodnja V prvih devetih mesecih letošnjega leta smo proizvedli 4.536,9 ton kvalitetnega materiala, kar je za 3,0 ton oz. 0,1 % manj kot smo predvideli v aneksu k sanacijskem programu in za 686,9 ton 9z. 17,9 % več kot v istem obdobju lanskega leta. V tem obdobju smo koristili kapacitete z 45,4%, od tega v tretjem kvartalu z 49,2 %. Na liniji PA 6 fine svile smo proizvedli 1.904 ton kvalitetnega materiala In dosegli predvidevanja za 69,5 tone oz. 3,8% in lanskoletno realizacijo za 687,0 ton oz. 56,4 %. Izkoriščenost kapacitet na tej liniji je 60,0 %. Na liniji PA 6 grobe svile smo proizvedli 1.579,3 tone kvalitetnega materiala, kar je za 145,2 tone oz. 10,1 % več kot smo načrtovali v aneksu k sanacijskem programu. Barvanega materiala smo proizvedli 855,1 tono, od tega smo izvozu namenili 526,1 tono dvojnega titra, kar je za 84,2 tone oz. 13,8 % manj, kot smo predvideli in za 318,2 tone oz. 153,1 % več kot v istem obdobju lanskega leta. Proizvedli smo še 1.579,3 tone surovega materiala, kar je za 87,4 tone oz. 13,7 % več kot smo planirali in za 457,3 tone oz. 171,4% več kot v lanskem letu. Izvozu smo namenili 62,9 ton materiala, to pa je le 44 % načrtovanih količin. Izkoriščenost kapacitet na tej liniji je 38,3 %. Potrebno je poudariti, da smo prve količine filamenta dobili šele v aprilu in da je izkoriščenost kapacitet v tretjem kvartalu narasla na 48,3 %. Na liniji PA 66 fine svile smo proizvedli 1.053,2 tone kvalitetnega materiala, kar je za 217,6 ton oz. 17,1 % manj kot smo planirali in za 479,6 ton oz. 31,3 % mam kot v istem obdobju lanskega leta. Poudariti je treba, da sistem 78 na tej liniji še vedno ni usposobljen za proizvodnjo, medtem ko smo v lanskem letu Proizvedli 570,6 ton tega materiala. V letošnjem letu smo Proizvedli 986,4 bobin, 22,6 ton kopsov, 0,5 tone snovanega materiala in 43,6 ton polija. Izkoriščenost kapacitet na tej liniji je 39,0 %. V prvem kvartalu smo koristili kapaciteto s 47,5 % izkoristkom, v drugem je padla na “5,3 % in v tretjem na 34,2 %. V istem obdobju lanskega leta je vila izkoriščenost kapacitet kar 56,8 %. To je posledica neobvladanja tehnologije. /.bii ni prc^lf d aneks k san. p. indeks • 1-1X. 82 l-tX/83 t-tX/83 82/82 83/an 83 Kvaliteten mat. PA-ti lina sv. 1,217. 372 1,834.411 1,003.935 150,4 . 103.8 pa u n im sv. Izvoz - 483 481 - 100,0 PA U groba h v. 807.7KO (.RO. 911 090. 342 122,0 145,5 VA ti groba sv. izvoz 202;127 783.229 588.DG7 201,0 78,2 PAvi" Ima sv. I, r»3l. Ulil) 1,27(1 848 1.053. 11*3 08, R 82,9 1'Atili fina sv. izvor. 91) - - • • 3, (N 2 1.5 3!). 882 •s. san. eno n?,n 99,9 (ir.mulat za pro-iuj«) P. * ti sv. lili. i 57 •lit. 275 1 li). J2(1 172. 7 247,4 PA ti grobu sv. 1110. 320 18’. 740 204.183 1 55, 8 150,0 2)0. 48(1 233.015 414.303 100,3 177,8 Podklasen material • : VA ti fina svila 22 >. 240 234. #03 363. 004 125,2 120,3 VA ti groba svila 113. «42 UI3.R80 143.462 99,9 78.1 1 * Ali 6 fina svila 207.0794 141.281 64.675 45,6 67,0 571». 570 550.483 "520. HI 90, 2 03,0 ■ - , - - - r i i S 1; 1 1» A .1 , 085. o;>» 5.332. 300 5,471.331 n«, a 102,0 It.i/iiv usluge 2.0(10 2 Iti. fltiti 2(il. 147 IO.IM4, 1 105,7 vsi-: s M. PA.) •1 , ti0V. (iflil :»7U. 35ti 5.734.481 123. 3 102,8 P roduktivnost l-IX/«i! T-IX/83 Indeks Število -zaposlenih iz ur 72.'i 748 103,9 Kvalltet.ua p * 45,4 45.4 b) £>„ kvartal ih MM/H.-I —X*!:I5Z!* PA ti lina svila r. i, n titi.O 03. 1 PA U groba svila 21,» n.l 48, 3 PA titi filtri svila -17. 5 34,2 SKUPAJ 38,11 40,0 40.2 2. Uvozno izvozna gibanja — Uvozili smo za 2.536,893 US dolarjev repromateriala in rezervnih delov s konvertibilnega področja. V celotnem uvozu se je zmanjšal delež konvertibilnega uvoza z 75,5 % v lanskem, na 58,7 % v letošnjem letu, temu ustrezno pa se je povečal delež uvoza z klirinškega področja z 24,5 % na 41,3 %. Istočasno smo realizirali le 40,8 % v istem obdobju planiranega konvertibilnega uvoza, ker nam večji del repromateriala uvaža in daje na predelavo tekstilna industrija. — Izvozili smo za 2.495.047 US dolarjev blaga na konvertibilno področje,, od tega v prvem kvartalu za 780.741 US dolarjev v drugem za 1.091,498 US dolarjev in v tretjem za 622.808 US dolarjev. Realizirali smo 86 % predvidenega devetmesečnega izvoza. Ker gre blago večinoma na izredno nesigurno področje Irana smo že podvzeli korake za prodor na zahodno tržišče, kjer pa nas ovirajo nižje cene in zahteve po visoki kvaliteti izdelkov, ki pa je še nismo dosegli. Zaradi nepravočasnega in nezadostnega združevanja deviznih sredstev posameznih republik smo v letošnjih devetih mesecih prejeli le 1,431.264 US dolaijev prilivov za izvoz opravljen pretežno v Iran. Do 20. 10. 83. smo prejeli še 626.118 US dolaijev oz. skupaj 2,057.382 US dolaijev. Manjka nam še 29.751 US dolaijev prilivov, da dosežemo lanskoletne prilive, povečane za 20%, s čimer se nam bo povečal odstotek razpolaganja z deviznimi prilivi z 47,3 % na 81,3 %. - Iz uvozno-izvoznih rezultatov izhaja izrazito povečanje stopnje pokrivanja uvoza z izvozom na konvertibilnem področju z 25,4 % v lanskem na 98,4 % v letošnjem letu. - Do 20. 10. 83. smo v celoti devizno poravnali obresti po najetih tujih kreditih in glavnico za francoski kredit v skupni višini 633.448 US dolaijev. Glavnica se z izjemo francoske, po dogovoru z banko in banke z tujimi upniki v letošnjem letu odlaga. 3. Finančni _rczullati_ gosi'in n n j« Indeks 1 - I X / 02 I-!X/M3 po san. prog. I-OC/B3 83/82 83,/83 1. Celotni prihodek 841». 700 1,543.201 1,530. 303 181,5 99,6 2. Porabljena sredstva 03!). !)i:» 1.371. oor. 1.337.209 209,0 97,4 3. Amortizacija 03. 000 .345. 382 34"). 382 531.4 100,0 •1. Dohodek 200.787 170.107 199.124 90,3 117,1 Obveznosti ix dohod. 163.693 172.627 196.320 118,5 113,7 -ohromi 123.007 114.421 133.999 106.4 117, l -ostale obveznosti 30.786 58.201 62.231 156,4 10G, 9 U. Visli dohodek 41.094 2. 520 2. 804 0.8 -del za oseb. dohod. 110.784 137.870 . 136.951 114,3 99. 3 -dvl za stali, izgrud. - - - - -de! za regres - - - - -del za skupno porabo - ' - - -del za rezervni sklad - - - -dvl za poslovni sklad - - 7. Izpuha 78. 000 140.300 134.117 170.5 95,6 Ve hi gledali samo kontni rvzult.il, I j. izgubo so rezultati poslovanja v tem periodičnem obračuni, slabši, kot v istem obdobju leta 10112. Čc pa pogledamo bilanco uspeha po nekaterih posameznih postavkah, pu lahko ugotovimo nue-)•*(!•• j:i nesorazmerja. .Nekateri podatki iz bilance us|H lia za l) -nvsevov 1082 in 1003. kolllo Klement 1 -IN 1982/mio. ‘MN 1983/mio Indeks 4M3 Stroški investicij, vzdrževanja 4,H 56. K <4f l.'-> 420 Minimalna amortiza vi ju 65,0 34!», fi SLI#, O 7 30 Stroški' pivnvšeni iz prejšnjih let *,4 76,0 “lov,! Samo iz teh treh kontov se vidi: - da smo vložili v investicijsko vzdrževanje 11,8 krat več kot leto poprej, dejstvo pa je, da se povprečna vrednost osnovnih sredstev v višini 3,3 milijarde din ne da vzdrževati s 4,8 mio. din, da je celo 56,8 mio. din za obstoječe stanje prenizko vlaganje v obnovo osnovnih sredstev, - da smo obračunali 5,3 krat večjo amortizacijo in daje bila obračunana amortizacija v letu 1982 nerealno prikazana - da nam je padlo še 7,6 mio. din prenešenih stroškov iz leta 1982 v to leto in da bi ob tem dejstvu za ta znesek morala biti izguba v letu 1982 večja. Ob vseh teh navedbah je vsebinsko finančno poslovanje po tem periodičnem obračunu uspešnejše kot v letu 1982. m. USPOSOBUENOST STROJEV ZA REDNO OBRATOVANJE V NA NOVO ZGRAJENEM DELU TOVARNE JULON V novem delu tovarne Julon je postavljena oprema za proizvodnjo treh različnih vrst poiiamidnih filamentov in sicer: 1. Linija za proizvodnjo poiiamidnih filamentov - PA 6 - finih titrov 2. Linija za proizvodnjo poiiamidnih filamentov - PA 6 - grobih titrov 3. Linija za proizvodnjo poiiamidnih - PA 66 - filamentov Približne letne kapacitete za vsako linijo znašajo 3.500 ton. Kapacitete so odvisne od titer programa. Poleg omenjenih treh proizvodnih linij za filamente so v novem delu tovarne postavljene še kapacitete za regeneracijo laktamske izpiralne vode in pomožni objeKti klime in energetike. Instalirane kapacitete do izreka družbenega varstva v maju 1983 niso bile v celoti usposobljene za obratovanje. Tako je v tem obdobju obratovalo le 35 % na novo postavljenih kapacitet. Poizkusni zagoni in tehnološki preizkusi niso bili opravljeni na sledeči opremi: - kemijski del proizvodnje linije PA 6 za fine filamente z delom pripadajočih kapacitet v predilnici in navijalnici - linija za regeneracijo laktamske izpiralne vode - drugi sistem v predilnici in navijalnici PA 6 grobe svile. Delno so bili preizkušeni nekateri deli opreme v liniji finih filamentov PA 66. Pri ponovnem zagonu so se na tej opremi pokazale določene pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti. Potrebne predelave so v teku. Celovito usposobljenost linije PA 66 za obratovanje planiramo za začetek februaija 1984. Sanacije stanja na liniji PA 6 finih filamentov spio se lotili že v maju in juniju 1983. Izkazalo se je, da del opreme ni ustrezen, ter, da ga je potrebno zamenjati, del opreme na tej liniji pa je bilo potrebno predelati, da bi se zagotovilo funkcionalno delovanje. Dela so v skladu s pogodbenimi obveznostmi izvajali tuji partnerji ob pomoči sodelavcev Julona. Računamo, da bodo dela zaključena do konca novembra 1983, ko bo linija sposobna za poizkusno obratovanje. Linijo za regeneracijo izpiralne laktamske vode smo morali rekonstruirati sami, ker so pred zagonom potekle vse pogodbene obveznosti tujih partnerjev. Za poizkusno obratovanje je bila linija usposobljena do sredine oktobra 1983. Prvi rezultati poizkusnega obratovanje so vzpodbudni. Pomanjkljivosti na strojih v predilnicah in navijalnicah ter tekstilnem delu novega obrata odpravljamo sproti s tem, da zamenjujemo'neodgovaijajoče dele na samih strojih in na njihovi avtomatiki. Predpostavljamo, da bomo največji del pomanjkljivosti na strojih in opremi v novi tovarni odpravili do konca leta 1983. V prvem kvartalu 1984 bomo poizkusno obratovali in odpravljali še manjše napake, Z realizacijo zgoraj opisanega bi omogočili bistveno boljše koriščenje proizvodnih kapacitet že v začetku leta 1984, ko bo moralo obratovati 70 % vseh kapacitet. Od maja 1984 pa menimo, da bomo obratovali s polnimi kapacitetami, seveda pod pogojem, da bomo imeli na razpolago zadostne količine surovin in dovolj delovne sile. IV. NALOGE NA PODROČJU SAMOUPRAVNE ORGANIZIRANOSTI, ORGANIZACIJE DELA IN KADROVSKE SANACIJE V obdobju od 1. rtiaja 1983, ko je bil sprejet sklep o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji- Jugo-tekstil — Julon p. o. Ljubljana, Letališka c. 15 do 15. 1 1. 1983., so bili v delovni organizaciji sprejeti naslednji samoupravni splošni akti: - pravilnik o varstvu pred požarom in drugimi hudimi nesrečami - poslovnik o ravnanju z odpadnimi snovmi - spremembe in dopolnitve pravilnika o obveznostih in odgovor-• nostih delavcev za izpolnjevanje del. in drugih obveznosti V javni razpravi, ki sc izteka pa so naslednji samoupravni splošni akti: - pravilnik o organizaciji in načinu vodenja knjigovodstva v DO - pravilnik o inventuri - pravilnik o amortizaciji osnovnih sredstev in sredstev za skupno porabo - pravilnik o obnašanju delavcev delovne organizacije do tujcev, obnašanje delavcev DO v inozemstvu in pri raznih oblikah sodelovanja s tujimi partnerji. V pripravi je samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v delovni organizaciji, statut delovne organizacije in pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Glede na to, da je eden hujših problemov v delovni organizaciji neustrezna organizacija dela, je bila pripravljana vrsta organizacijskih predpisov. Nadalje je že pripravljen osnutek pravilnika o organizaciji z razvidom del in nalog. V navedenem samoupravnem splošnem aktu na novo opredeljujemo makro-organizacijo, mezo in mikroorganizacijo delovne organizacije. Na 9. seji začasnega KPO so bili vsi vodje služb in sektorjev zadolženi, da do 30. 11. 1983. pripravijo predlog opisov del in nalog, ki se opravljajo v posameznih organizacijskih enotah. Začasni kolegijski poslovodni organ se pri izvajanju nalog opredeljenih v sanacijskem programu in določenih s sklepom o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji JUGOTEKSTIL-Julon srečuje tudi z precejšnjimi težavami pri delovanju delavskega svet^ delovne organizacije in izvršilnih organov delavskega sveta. Delavski svet delovne organizacije zaseda v času uvedbe ukrepa praktično na robu sklepčnosti, saj se sej praviloma udeležuje le 13 delegatov čeprav le-ta šteje 25 delegatov. Saj delavskega sveta se praktično udeležujejo le delegati starega obrata. Kot pomembno opustitev delavskega sveta štejemo, da le-ta ni ugotovil odgovornosti bivšega poslovodnega organa, čeprav je bil za to zadolžen že pred sprejemom ukrepa družbenega varstva. Glede delovanja izvršilnih organov pa velja opozoriti na naslednje: 1. Odbor za varstvo pri delu nalog, ki so opredeljene v statutu delovne organizacije ne uresničuje, saj se je sestal le na konstitutivni seji. 2. Odbor za družbeni standard je odločal o dodeljevanju stanovanjskih posojil in o dodeljevanju stanovanj, kar jč v nasprotju z pozitivno zakonodajo, saj o sredstvih lahko odločajo le neposredno izvoljeni organi, torej delavski svet. Menimo, da je podana tudi odgovornost tega organa v zvezi z ureditvijo družbene prehrane v delovni organizaciji, saj je le-ta odločal o vprašanjih, ki bi jih moral urediti poslovodni organ oziroma ustrezne strokovne službe. 3. Odl^or za sistemizacijo del in nalog ter delitev osebnih dohodkov je po mnenju začasnega KPO soodgovoren zato da v delovni organizaciji praktično ni ustreznega samoupravnega splošnega akta, s katerim bi se določal razvid del in nalog, poleg tega pa tudi soodgovoren zato, da ni ovrednotenih 28 delokrogov, čeprav ta dela in naloge že zasedajo in opravljajo delavci. 4. Odbor za samouuravne splošne akte je po mnenju začasnega KPO soodgovoren za neusklajenost vrste samoupravnih sploš- * nih aktov s pozitivno zakonodajo in celo za sprejemanje * nezakonotih samoupravnih splošnih aktov. { 5. Odbor za delovna razmerja, ki je po uvedbi ukrepa družbenega * varstva v DO praktično brez pristojnosti, je po mnenju * ^ začasnega KPO soodgovoren za to, da je vršil izbiro za * objavljena prosta dela in naloge kljub temu, da kandidati niso * izpolnjevali vseh pogojev predvidenih v objavah in za neselek- * tivno politiko pri kadrovanju oziroma sprejemanju novih { delavcev. * * Z namenom, da se zagotovi boljše zavarovanje družbenega * premoženja in dvigne varnostna kultura pri zaposlenih, ter odpravi- $ jo številne negativnosti in kazniva dejanja v delovni organizaciji in * ua se zagotovi hiter pristop v primeru požara in drugih nesreč smo: * 1- pristopili k reorganizaciji varnostno gasilske službe J 2. zagotovili evidentiranje vseh nesreč pri delu in kaznivih dejanj z * namenom, da se le-ta prijavljajo pristojnim organom 2. pristopili smo k obnovi žične ograje, skozi katero so doslej * ilegalno prihajali in odhajali delavci v tovarno in odnašali razne * predmete 4- pristopili smo k tehnični zaščiti blagajne in zagotovili varen * prenos gotovine * 5- poostrili smo kontrolo pri odnašanju, oziroma odvažanju * materiala, ki so ga kupili bodisi zaposleni v delovni organizaciji * ali pa nosilci samostojnega osebnega dela * 6- zaostrili smo postopek v zvezi z odpisom in prodajo inventarja * oziroma odpadnega materiala $ '■ sprotno ugotavljamo povzročene škode * Ker so varnostne razmere v delovni organizaciji slabe, poleg * tega pa ni p:i vseh delavcih dovolj zavesti in posluha za zavarovanje * družbenega premoženja, smo to problematiko obravnavali na * razširjeni seji začasnega KPO in na seji Komiteja za LO IN DS. * Nadalje smo zagotovili večjo'kontrolo pri tistih delavcih, ki so dalj * časa na bolniškem staležu. Pri dosedanjih naporih smo naleteli na * težave, ker je v tovarni zaposlenih veliko število povratnikov in * 0scb. ki so že bile v postopku zaradi nasilniškega obnašanja. Glede * na tako strukturo zaposlenih bodo potrebni izjemni napori, da se { zagotovi disciplina, red, bolj odgovoren odnos do družbenega * Premoženja, do dela in seveda pripadnosti delovni organizaciji. Na * navedeno kaže tudi dejstvo, daje bilo od prihoda začasnega KPO v J (lsciplinskem postopku 94 delavcev, pri čemer je začasni KPO * izrekel ukrep prenehanja delovnega razmerja 33 delavcem. V mesecu novembru imamo razpisanih 40 disciplinskih obravnav, kar ponovno potrjuje prej navedene ugotovitve, da bo kadrovska sanacija v delovni organizaciji izredno trd oreh. Na področju ljudske obrambe, in družbene samozaščite so urejeni novi ukrepi za pripravljenost in vnešeni novi kodni znaki. Družbenopolitične organizacije so sprejele varnostno politično oceno. Izdelan je osnutek varnostnega načrta. Pripravljen je predlog članov za enote narodne zaščite. Odpravljene so pomanjkljivosti v načrtu civilne zaščite. Urejeno in opremljeno je zaklonišče osnovne zaščite za 200 oseb. V tej zvezi je potrebno pridobiti uporabno dovoljenje. Delavski svet delovne organizacije je na svoji seji dne 21.9. 83. imenoval komite za LO in DSZ. Na dan 15. 11. 1983. je bilo v DO zaposlenih 715 delavcev. V času od 1.5. 83. do 15. 11. 1983. je prenehalo delovno razmerje 154 delavcem; delovno razmerje pa je sklenilo 71 delavcev. Navedeni podatki kažejo, da je fluktuacija delavcev še vedno zelo visoka. Kljub temu, da je število zaposlenih pod planom, ki ga predvideva investicijski program (po investicijskem programu j bi bilo zaposlenih v DO 750 delavcev), pa bo začasni KPO vztrajal pri selektivnem zaposlovanju novih delavcev, saj v delovni organizaciji ne more in ne sme biti mesta za delavce, ki imajo slab odnos do dela in do družbepega premoženja. Glede na prakso, da so se v delovni organizaciji za dela v proizvodnji praviloma zaposlovali delavci t. i. ozkega profila, kar pa je glede na zahtevno tehnologijo povsem nesprejemljivo, je pripravljen predlog ustreznih profilov tako za dela v kemiji, tekstilu in predilnici. V tej zvezi potekajo razgovori z Zavodom za šolstvo SRS, da bi navedene programe kot skrajšane programe srednjega usmerjenega izobraževanja tudi verificirali. Glede na strukturo zaposlenih bo potrebno posvetiti izjemno pozornost štipendiranju zlasti za tiste poklice, ki so deficitarni in usposabljanju oziroma dousposabljanju delavcev, ki so že zaposleni v delovni organizaciji. V ta namen pripravljamo program usposabljanja izmenovodij in delovodij. Predsednik začasnega KPO: dr. Andrej OCVIRK Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 87. seji, dne 5. 12. 1983 obravnaval Poročilo o realizaciji izvajanja sanacije v DO Julon in sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet v celoti soglaša s poročilom o realizaciji izvajanja sanacije v DO Julon ter predlaga skupščini, da ga sprejme. Iz poročila je razvidno, da so se rezultati poslovanja vsebinsko gledano izboljšali (izguba konec leta 1982 — 268 mio din, izguba za devet mesecev 134 mio din, kljub nekaterim bistveno bolj povečanim obračunanim stroškom v tem letu npr. petkrat večja obračunana amortizacija, enajstkrat večjim stroškom investicijskega vzdrževanja in stroškom prenešenih iz prejšnjih let). Izboljšala se je izkoriščenost kapacitet od 38,5 %• v lanskem letu na 45,5% v devetih mesecih tega leta, fizični obseg proizvodnje se je povečal za 17 % in dosegel plan iz aneksa k sanacijskemu programu (99,9 %), fizična produktivnost seje povečala za 13 %. Ti rezultati kažejo, da je začasni organ družbenega varstva z vestnim in odgovornim delom in doslednim uresničevanjem nalog in pooblastil, ki mu jih je naložila skupščina s sklepom o uvedbi začasnih ukrepov družbenga varstva zagotovil uresničevanje nalog zastavljenih z sanacijskim programom. V sanacijskem programu je predvideno, da bo dokončanje celovite sanacije in usposobitev investicije v D. O. Julon trajalo tri do štiri leta. Kljub doseženim pozitivnim rezultatom pa izvršni svet ugotavlja, da se v Julonu v tem obdobju še vedno pojavljajo velike težave in problemi, ki so posledica tako zaostrenih in spremenjenih pogojev gospodarjenja kot tudi še nekaterih notranjih problemov in težav na kadrovskem, organizacijskem, proizvodnem področju kot tudi neustreznih varnostnih razmer, nediscipline, ipd. Zato naj začasni poslovodni organ do seje skupščine v mesecu maju ponovno celovito pregleda sanacijski program in oceni ali so izhodišča iz sanacijskega programa glede na spremenjene pogoje gospodarjenja in poslovanja še vedno realna-ali pa bi jih bilo potrebno na nekaterih področjih še dopolniti. V' zvezi s tem je potrebno pripraviti in predložiti skupščini rokovno opredeljen predlog ukrepov potrebnih za uspešno * * * * * * $ * * * * * * * dokončanje sanacije. Tako bodo za obdobje treh do štirih let (čas trajanja sanacije) začrtane in izpostavljene vse aktivnosti in naloge, ki jih bodo morali delavci v delovni organizaciji Julon prioritetno reševati. V zvezi z ugotovljenimi težavami, ki se pojavljajo tako pri delu delavskega sveta kot tudi njegovih izvršilnih organov pa izvršni svet predlaga skupščini dopolnitev sklepa o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva. IZVRŠNI SVET z-----------------------\ POROČILO o odpravi razlogov za začasne ukrepe družbenega varstva v DO ABC Pomurka Gostinsko podjetje Slavija — Moste x___________________ J V začetku 1983. leta je izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na podlagi sklepa Skupščine občine za ureditev razmer v Gostinskem podjetju „Slavija-Moste“ imenoval komisijo za spremljanje in odpravo motenj v tej delovni organizaciji. Komisija je delovala v sestavi: Joža Razdevšek, Janez Trontelj, Marko Roth ter občasno Lado Kocjančič kot član IS zadolžen za področje gostinstva v občini. Komisija je svoje aktivnosti usmerjala skladno s sklepom in usmeritvami Skupščine občine in ves čas sodlovala z začasnim vodstvom delovne organizacije ter z novim individualnim poslovodnim poslovodnim organom po njegovi izvolitvi. Vseskozi je bil prisoten neposreden stik članov komisije z delavskim svetom Gostinskega podjetja ,.Slavija Moste11. Člani komisije smo bili v tem letu prisotni na sejah delavskega sveta delovne organizacije, na nekaterih zborih delavcev ter na sejah nekaterih drugih samoupravnih organov. Vzpostavljen pa je bil tudi neposredni delovni stik s predsednikom delavskega sveta, začasnim in kasneje novim individualnim poslovodnim organom. Komisija se je s problematiko poslovanja Gostinskega podjetja Slavija Moste seznanila iz gradiv skupščine občine in izvršnega sveta, proučila dokumente o delu samoupravnih organov delovne organizacije, samoupravne akte, razvojni načrt in si ogledala poslovanje vseh gostinskih lokalov. Pri svojem delu je imela komisija na razpolago vse potrebne dokumente in podporo ter pomoč vodstva delovne organizacije, predsednika delavskega sveta, pa tudi njegovih članov. Po detaljni ugotovitvi ekonomskega in samoupravnega stanja.v Gostinskem podjetju ..Slavija Moste" je komisija delovala skupaj z vodstvom delovne organizacije v dveh smereh. Po njeni oceni je bilo kot prvo odločilnega pomena imenovanje novega individualnega poslovodnega organa, izboljšanje kvalitete gostinskih uslug ter odnosa osebja do gostov v posameznih lokalih, kot drugo pa priprava realnega srednjeročnega planskega dokumenta. 1. Komisija je skupaj z delavskim svetom predlagala usmeritev poslovanja posameznih gostinskih obratov s poudarkom na specializaciji in izboljšanju kvalitete gostinskih uslug. Do imenovanja novega individualnega poslovodnega organa pa se posameznih usmeritev ni moglo realizirati v večji meri, zato je komisija skupno z začasnim poslovodnim organom in IS intenzivno sodelovala pri kadrovskih rešitvah imenovanja individualnega poslovodnega organa. Po skupnih naporih je bil imenovan individualni poslovodni organ na seji delavskega sveta dne 25. 4. 1983, z delom pa je pričel 9. 5. 1983, 2. Na razširjeni seji delavskega sveta, kamor so bili povabljeni člani komisije in člani izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je bil podan predlog razvoja delovne organizacije za obdobje 1981-1985. Ob ugotavljanju šestmesečnega rezultata poslovanja je bil obravnavan nov predlog plana gostinskega podjetja ..Slavija Moste" za obdobje 1981-1985, ki gaje zbor delavcev soglasno sprejel. Osnovne usmeritve novega razvojnega načra so: adaptiranje gostinskih obratov, specializacija gostinske ponudbe, zboljšanje kvalifikacijske strukture delavcev oz. zaposlenih, zboljšanje pogojev dela in celovita socialna varnost delavcev. S tem novim razvojnim planom se delovna organizacija vključuje v uresničevanje srednjeročnega plana občine predvsem tako, da bo v posameznih enotah razvijala ustrezno specializacijo gostinskih uslug s poudarkom na bistvenem izboljšanju kvalitete in ponudbe ter z razvijanjem družbene prehrane. Obe področji sta v občini Moste-Polje glede na potrebe minimalno razviti in z ozirom na to, je takšna odločitev delavcev gostinskega podjetja ,.Slavija Moste" realna in omogoča njen razvoj in napredek gostinstva v občfhi. Ekonomsko celotna delovna organizacija beleži ugodne rezultate, vendar ne toliko, da bi se lahko delavci odločili za izgradnjo Prehrambenega centra v Štepanjskem naselju. Komisija, delavski svet in družbenopolitične organizacije v delovni organizaciji predlagajo, da se ta investcija izvzame iz srednjeročnega občinskega plana. Sočasno je potrebno proučiti možnosti za izgradnjo tega objekta v prihodnjem srednjeročnem planu. V sedanjih lokalih pa bodo delavci Gostinskega podjetja ,,Slavija-Moste“ opravili manjše adaptacije, predvsem pa izvajali usmeritve iz svojega srednjeročnega programa dela. 3. V zadnjem letu so bile s strani Gostinskega podjetja ..Slavija Moste" dane pobude za skupni nastop in možnosti združevanja gostinstva v občini, predvsem povezovanje z Gostinskim podjetjem ..Figovec". V ta namen je bil organiziran skupni razgovor obeh delovnih organizacij, kjer so bile ugodno ocenjene možnosti takšnega razvoja. Za njihovo nadaljnjo realizacijo pa bo potrebno sodelovanje organov družbenopolitične skupnosti. 4. V Gostinskem podjetju ,,Slavija Moste" so odgovorno pristopili k reševanju kadrovskih vprašanj, kvalifikacijska struktura je dokaj nizka vendar se je v tem letu že nekoliko izboljšala. V redno delovno razmerje je bilo sprejetih več delavcev z ustrezno zahtevano strokovno izobrazbo, kar seveda prispeva k izboljšanju kadrovske strukture. Delavcem z nepopolno izobrazbo je že omogočeno strokovno izpopolnjevanje in pridobitev ustrezne kvalifikacije. Poostrena je tudi disciplina dela, tako da je več primerov obravnavala disciplinska komisija in sprejela ustrezne ukrepe. 5. Delavci Gostinskega podjetja „Slavija Moste" in njihov individualni poslovodni organ so v tem letu pravno-formalno uredili samoupravne splošne akte, ter jih uskladili s samoupravnimi splošnimi akti SOZD-a ABC Pomurka. V celoti so urejeni naslednji samoupravni akti: - Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v delovno organizacijo - Statut DO — Pravilnik o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebno in skupno porabo — Pravilnik o delovnih razmerjih - Pravilnik o razvidu del in nalog Pravilnik o disciplinski in materialni odgovornosti - Pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj - Pravilnik o varstvu pri delu — Pravilnik o trajnejših odnosih, pogojih in merilih za oblikovanje cen - Pravilnik o organiziranju in vodenju knjigovodstva - Pravilnik o delu samoupravne delavske kontrole - Pravilnik o koriščenju delovnih oblek - Pravilnik o zaščiti tajnosti — Pravilnik o inventuri Sprejeta pa sta tudi: - Samoupravni sporazum o temeljih plana delovne organizacije - Plan delovne organizacije. 6. Prizadevanje delovne organizacije oz. delavcev, novega vodstva in tudi komisije, ki spremlja delo Gostinskega podjetja „Slavija Moste" so že vidni pri kvaliteti dela posameznih gostinskih obratov. V letošnjem letu so bili aktivirani v poletnem času vsi obstoječi vrtovi v posameznih lokalih, izboljšanja je ponudba asortimana in nudenja gostinskih uslug, v poletnih mesecih glasba na vrtu, uvedba glasbe tudi v zimskih mesecih v nekaterih obratih, dekoracija prostorov, urejenost osebja, povečana skrb za čistočo, redno tehnično vzdrževanje obratov, kar vse daje možnost za nadljnji razvoj gostinske dejavnosti. Ob tem je potrebno poudariti, daje delovna organizacija skupaj z zasebnim gostincem Janezom Tronteljem in Vladom Vivodom organizirala „dnevc slovenske kuhinje" v gostilni Zadobrova, ki so vzbudili veliko zanimanja, kar dokazuje dober obisk gostov, delavci pa so se odločili, da bo slovenska kuhinja ostala specialiteta tega lokala. Ob večerih bo glasbeni program. ZAKLJUČEK Komisija ocenjuje, daje bil v zadnjem letu v Gostinskem podjetju »Slavija Moste" narejen vsestranski premik in napredek tako na poslovnem kakor tudi na samoupravnem področju. Sprejete so realne planske usmeritve katerih izvajanje zagotavlja delovni organizaciji v sedanjih pogojih gospodarjenja vsestranski napredek. Po oceni delavskega sveta, individualnega poslovodnega organa, pa tudi članov komisije, so delavci vse ukrepe za izboljšanje poslovanja ugodno sprejeli in ocenjujemo, da je potrebno s takim delom nadaljevati. To pa omogoča tudi premik v razvoju samoupravnih odnosov in odločne volje vodstva delovne organizacije, da vse zagotovljene cilje realizira. Člani komisije ocenjujemo, da je dosedanje delo novega individualnega poslovodnega organa Karla Artiča odločilno prispevalo k hitremu saniranju razmer v delovni organizaciji. Komisija meni, da so v večji meri izpolnjeni pogoji, ki jih je sprejela skupščina občine v ugotovitvenem sklepu decembra 1982, daje komisija svoje delo z realizacijo nalog s tega sklepa zaključila in da lahko novo vodstvo in samoupravni organi v celoti vodijo delovno organizacijo in samoupravno samostojno delujejo. Za nadaljnji uspešni razvoj te delovne organizacije, kakor tudi za celotno gostinsko turistično ponudbo v občini pa bo potrebno aktivnejše sodelovanje organov družbenopolitičnih skupnosti z nosilci dejavnosti. Poročilo pripravili % Člani komisije: — Joža Razdevšek - Janez Trontelj — Marko Roth - direktor DO : Artič Karel - predsednik DS : Benčina Janez Ljubljana, 22. november 1983 * Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste—Polje je na 87. seji, dne 5. 12. 1983 obravnaval Poročilo komisije za spremljanje in odpravljanje samoupravnih in drugih motenj v DO ABC Pomunca Gostinsko podjetje Slavija Moste ter $ poročilo individualnega poslovodnega organa o odpravi razlogov, ki so bili podlaga za začasne ukrepe v DO ABC Pomurka GP Slavija Moste in sprejel naslednji * SKLEP Na osnovi poročila delovne skupine in individualnega poslovodnega organa DO ABC Pomurka, gostinsko podjetje Slavija Moste izvršni svet ugotavlja, da so odpravljeni razlogi oz. da ne obstajajo več motnje v samoupravnih odnosih v * DO ABC PomuHca gostinsko podjetje Slavija Moste ter niso več podani razlogi za uvedbo začasnih ukrepov družbenega * varstva. Izvršni svet ocenjuje, da lahko novo vodstvo in samoupravni organi v celoti vodijo delovno organizacijo in * samoupravno samostojno delujejo. Delavci gostinskega podjetja Slavija Moste so vskladili * samoupravne splošne akte DO s samoupravnimi splošnimi akti SOZD ABC Pomurka, sprejeli spremembe in dopolnitve srednjeročnih planskih dokumentov s ciljem izboljšanja kvalitete in ponudbe svojih uslug, razvijanja družbene prehrane kot tudi izboljšanja kvalifikacijske strukture * zaposlenih. Glede na to, da pa spremembe in dopolnitve srednjeročnih planov še vedno ne vsebujejo vseh področij planiranja na osnovi določil Zakona o družbenem planiranju, { predlagamo, da se ti akti ustrezno dopolnijo do konca J meseca februarja 1984. V zvezi s spremembami in dopolnitvami srednjeročnih * planskih dokumentov in predvidenimi investicijskimi vlaganji pa je potrebno v okviru SOZD ABC Pomurka predvsem glede izgradnje objekta družbene prehrane v Štepanjskem * naselju v letu 1984 ponovno proučiti realne možnosti izgradnje glede na razpoložljiva finančna sredstva in to opredelili v srednjeročnih planskih dokumentih za obdobje * 1986 - 1990. $ Sklep skupščine glede samoupravnega združevanja na področju gostinstva v občini in v Ljubljani je šele v izvajanju in še ni v celoti realiziran, zato predlagamo, da delavci DO $ ABC Pomurka GP Slavija-Moste skupno s SOZD ABC Pomurka in v sodelovanju z Gostinskim podjetjem Figovec te aktivnosti pospešijo in v letu 1984 to nalogo tudi v celoti * realizirajo. * IZVRŠNI SVET ELABORAT I o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve delovne organizacije Kulturni dom Španski borci v___________________"_________________________ 1. UVOD Potreba po izgradnji kulturnega centra v občini Ljubljana Moste-Polje .se je pred leti izkazala kot nujnost predvsem zaradi vse večjega širjenja ljubiteljske in profesionalne kulturne dejavnosti v občini, ki pa ni imela ustreznih prostorov za kvalitetnejše delo. Poleg tega v občini tudi ni bilo prostorov, kamor bi lahko pripeljali gostujoče kulturnike, niti ni bilo prostorov za večje družbenopolitične manifestacije v okviru občine. I. 1. Gradnja Na mestu, kjer sedaj stoji Kulturni dom Španski borci (v nadaljnjem tekstu: KD ŠB) je bila po zazidalnem načrtu iz leta 1970 predvidena izgradnja kinodvorane. Kasneje je bilo ugotovljeno, da občina potrebuje bolj kot samo kinodvorano (ki pa jo je dobila s preureditvijo kina Triglav), svoj kulturni center in Skupščina občine je 13. 10. 1977 sprejela sklep o izgradnji Doma občanov. Gradbeni odbor, ki je vodil gradnjo, se je prvič sestal 3. II. 1977. Zaradi zapletov pri pripravi gradbenih dokumentov, se je dejanska gradnja doma začela šele čez dve leti. Investicijski programje bil pripravljen februarja 1979, 20. 8. 1979 pa je bila sklenjena gradbena pogodba s predračunsko vrednostjo gradbenih del v višini 63,205.000 din. 20. 12. 1979 je španski borec Stane Bobnar položil temeljni kamen za izgradnjo objekta. Celotno gradnjo je financirala Skupnost za razvoj družbenega standarda s prispevki organizacij združenega dela, skupščine občine, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Sredstva so se zbirala na podlagi posebnega sporazuma. Izvajalec gradnje je bilo gradbeno podjetje Pionir iz Novega mesta. Že v letu 1979 seje pojavila pobuda, da bi dom postal ne samo center kulturnega življenja občine, temveč hkrati tudi spomenik našim ljudem, ki so se borili v državljanski vojni v Španiji. Izvršni odbor Skupnosti za razvoj družbenega standarda (IO SRDS) je zato sprejel sklep, da se Dom občanov preimenuje v Kulturni dom Španski borci. Dom je bil zgrajen in odprt ob Dnevu borca 4. 7. 1981. Končna vrednost objekta je bila približno 90 milijonov din. Od otvoritve pa do danes dom vse bolj dobiva svojo vlogo centra kulturnega in družbenopolitičnega dogajanja v občini. Skoraj ni dneva, da se ne bi v domu dogajalo nekaj, kar opravičuje izgradnjo teh prostorov. V dobrih dveh letih je bilo v domu približno 300 kulturnih prireditev (v obdobju od 1. 9. - 31. 12. 1982 - 55 prireditev, v letu 1983 skupaj predvidoma 95). 1.2. Dosedanja razmišljanja o upravljanju in vzdrževanju doma Seveda pa ob tako razširjeni dejavnosti KD ŠB ta ustanova ne more biti pravno-formalno brez statusa. Vse to obdobje je z domom upravljala Skupnost za razvoj družbenega standarda oziroma posebna delovna skupina (imenovana 21. 10. 1981), ki pa je stalno opozarjala, da je potrebno urediti vprašanje upravljanja in vzdrževanja doma. V investicijskem programu (februar 1979) je bilo sicer predvideno, da bodo vzdrževanje in upravljanje objekta sporazumno prevzele krajevna skupnost, Knjižnica Jožeta Mazovca in Občinska Kulturna skupnost, vendar to (tudi zaradi delne spremembe koncepta) ni bilo izvedeno. Po pridobitvi uporabnega dovoljenja je zgradbo prevzel Občinski sekretariat za občo upravo, proračun in skupne zadeve, kije tudi sklenil ustrezne pogodbe za čiščenje in vzdrževanje doma. Pozneje je delavec, ki je v okviru občinske uprave po navodilih delovne skupine upravljal z domom, prešel v dom in prejemal osebni dohodek od SRDS, s tem pa je tudi vzdrževanje in upravljanje doma prešlo v celoti na Skupnost za razvoj družbenega standarda. Programsko politiko v KD ŠB naj bi vodil poseben programski svet, ki ga je skupščina občine imenovala 24. 6. 1981, vendar seje le malokrat sestal in ni odigral svoje vloge. Posebno pereče je postalo vprašanje statusa KD ŠB v zadnjem času, ko je obstoj Skupnosti za razvoj družbenega standarda finančno in pravno-formalno vprašljiv, kulturna skupnost pa finančno in kadrovsko ni sposobna upravljati in vzdrževati dom. Zato je bilo v letu 1983 opravljenih več sestankov in razgovorov, ki so pripeljali do sklepa, da se pripravi elaborat o družbenoekonomski upravičenosti ustanovitve delovne organizacije Kulturni dom Španski borci, na podlagi pozitivnih ugotovitev o možnosti delovanja take organizacije pa tudi akt o ustanovitvi delovne organizacije. 2. PROGRAMSKA ZASNOVA 2.1. Namembnost objekta Že v uvodu smo navedli, da je pobuda za izgradnjo doma izhajala iz potreb po kulturnem centru občine, v katerem bi se odvijala kulturna in družbenopolitična aktivnost. Poleg tega je potrebo po izgradnji takega objekta narekovala tudi prostorska stiska Knjižnice Jožeta Mazovca in krajevnih skupnosti Moste in Selo, ki so prej delovali v neustreznih in premajhnih prostorih. V Kulturnem domu Španski borci naj bi se odvijale naslednje oblike delovanja (večina od teh se že izvaja, nekatere se bodo v prihodnje): A) Družbeno politične manifestacije: — seje delegatskih skupščin SIS in DPS (predvsem skupna • zasedanja) — proslave občinskega pomena — srečanja, posveti — večji sestanki in zborovanja delavcev OZD — družbeno-politično izobraževanje v najširšem smislu — predavanja s področja splošnega ljudskega odpora, civilne zaščite in družbene samozaščite B) Kultumo-umetniška dejavnost: — dramska dejavnost (manjša sceni primerna dela - satirični kabaret, monodrame, eksperimentalne predstave, literarni večeri) — glasbena dejavnost (komorna glasba, zborovsko petje, zabavna glasba) - folklora in ples - lutkovna dejavnost - filmski programi (ciklusi, matineje za otroke) — razstave (likovne, knjižne, prikazi ročnih del). C) Poleg tega pa imajo v domu stalne prostore: - Knjižnica Jožeta Mazovca s spominsko sobo španskih borcev - Zveza kulturnih organizacij občine - KS Moste in KS Selo - uprava doma Razen teh organizacij in skupnosti v domu nima in tudi v bodoče ne bo imela nobena organizacija domicila. Namen doma je, da se v njem odvija kulturno življenje, ki ga izvajajo različni izvajalci (amaterji ali profesionalci) iz različnih krajev in okolij, ne pa da dom postane sedež nove ljubljanske profesionalne gledališke hiše. Namen doma je tudi poglabljanje medkrajevnega, medrepubliškega in mednarodnega kulturnega sodelovanja, predvsem sodelovanja s kulturnimi ustvarjalci sosednjih in pa pobratenih občin in mest. Seveda pa ob tem ne smemo pozabiti, da je Kulturni dom Španski borci tudi spomenik in da je potrebno tako programsko kot oblikovno zagotoviti, da bo dom živo izpričeval borbo naših ljudi v Španiji. 2.2. Prostori in njihova namembnost A) Velika dvorana (z balkonom 360 sedežev) je z odrom, stranskimi'prostori, garderobami in prostori za nastopajoče osrednji prostor doma, v1 katerem se bodo odvijale kulturne prireditve (razen razstav) in večje družbeno-politične manifestacije: — skupna zasedanja delegatskih skupščin — proslave občinskega pomena — večja srečanja, posvetovanja, simpoziji — večji sestanki in zborovanja delavcev OZD — večja predavanja in izobraževalne oblike B) Sejna dvorana (80 sedežev oziroma s predelitvijo dve sejni sobi s po 40 sedežev) je uporabna predvsem za manjše sestanke, proslave, srečanja: — seje posameznih zborov delegatskih skupščin — manjše proslave - manjša srečanja, posvetovanja oziroma sestanki komisij v okviru večjih srečanj - družbeno-politično izobraževanje in predavanja s področja SLO in DS C) Knjižnica Jožeta Mazovca je z ločenim vhodom oddvojena od ostalih prostorov. Ima naslednje enote: čitalnico, izposojo za odrasle, avdiovizualni oddelek, izposojo za otroke, prostor za delo s predšolskimi otroki ter ostale spremljajoče pisarniške prostore. Skupaj ima knjižnica 470 m2 čiste uporabne površine, medtem, ko jo je v starih prostorih imela le 137 m2. Knjižnica se s svojim delovanjem (predvsem avdiovizualni oddelek in prostor za delo z otroki) povezuje z organizacijami (šole, WO, kulturna društva) na svojem območju. Knjižnica ima tudi stalno organizirane knjižne razstave. V okviru knjižnice pa je še spominska soba španskih borcev. D) Razstavni prostori: V okviru doma je likovni salon Jelovškova galerija s 64 m2 organiziran kot stalni (samostojni) razstavni prostor z večnamensko uporabo. Poleg tega je za izvajanje razstavne dejavnosti prostor tudi v medetaži (foyer, 180,95 m2) ter v pritličju (hali, 180,25 m2). E) Prostori družbenih organizacij, krajevnih skupnosti, uprave doma: V domu imata svoje prostore krajevni skupnosti Moste in Selo (prostori za delo strokovne službe in za delo družbenopolitičnih organizacij) - 4 pisarne in souporaba sejne dvorane. Eno pisarno zaseda Zveza kulturnih organizacij občine Ljubljana Moste-Polje, dve pa delavci, ki so zaposleni v domu. F) Ostali prostori: skladišča, stopnišča, terasa, sanitarije, dvigala, bife. 2.3. Oprema Oprema, ki je bila predvidena v investicijskem programu (februar 1979) je v celoti vgrajena oziroma postavljena v objektu. Poleg tega so stalni koristniki objekta del opreme nabavili iz svojih virov. Knjižnica je iz lastnih in sredstev kulturne skupnosti v celoti nabavila novo opremo za prostore. Glavni problem pa trenutno predstavlja dodatna oprema odra in pomožnih prostorov ob dvorani, ki ni bila vključena v investicijski program. Del te opreme je Skupnost za razvoj družbenega standarda po dograditvi doma sicer že zagotovila (garderobe za nastopajoče, reflektorji), še vedno pa ostaja velika dvorana brez opreme, ki bi nudila večje možnosti izrabe tega prostora. Tako ni opremljen oder (kulise, scena), ni ozvočenja in primerne razsvetljave. Vse to seveda omejuje možnosti podajanja kulturnih dosežkov v tej dvorani na minimum. S tem pa se zmanjšuje tudi možnost za ustvarjanje lastnih prihodkov. Vrednost opreme, ki bi jo bilo nujno potrebno zagotoviti, je po sedanjih cenah približno 10 milijonov. Če bo KD ŠB razširil svoje delovanje še na filmsko dejavnost, bo potrebno zagotoviti tudi primerno platno, kinoprojektor in po potrebi tudi kabino za projiciranje (na balkonu). Poleg tega pa domu manjka še obeležje, ki naj bi opazovalcu, ki bi dom opazoval od zunaj, povedalo, da je to spomenik španskim borcem. Čeprav je natečajna komisija, ki jo je imenoval Republišld odbor ZZB NOV, že izbrala osnutek tega obeležja, pa dosedaj ni bilo zagotovljenih sredstev, s katerimi bi to idejo uresničili 3. EKONOMSKO POSLOVANJE DOMA 3.1. Dosedanji viri financiranja in stroški Največji vir -financiranja je bila dosedaj dotacija Skupnosti za razvoj družbenega standarda (sredstva zbrana od OZD in DPS). Tu gre predvsem za sredstva, s katerimi naj bi se pokrivali stroški vzdrževanja, energije in osebni dohodki zaposlenih. Del teh stroškov se krije tudi s prihodki od najemnine poslovnih prostorov. Stroški v zvezi s prireditvami pa se pokrivajo s prihodki od najemnin dvoran in prihodki od predstav. Najvišji izdatki so: stroški prireditev, toplotna in električna energija, stroški vzdrževanja in popravil, osebni dohodki zapsolenih in izdatki za delo po pogodbah. Pregled realizacije prihodkov in odhodkov v letu 1982 in devetih mesecih 1983 podajamo v tabeli. Za leto 1981 ni bilo 'nčeno vodeno knjigovodstvo Skupnosti za razvoj družbenega standarda in Kulturnega doma Španski borci. Podobo financiranja in porabe sredstev delno zamegli dejstvo, da smo za leto 1983 vzeli podatke samo za devet mesecev. V tem času SRDS domu še ni nakazala vseh sredstev in tudi amortizacija še ni obračunana (približno 2,20 milijona). Vseeno so v prikazu vidne določene tendence: Elementi 1.1.-31.12.1982 1.1.-30.9.1983 SKUPAJ Znesek % Znesek % Znesek % A) PRIHODKI 5,965.458,95 100,0 3,899.131,85 100,00 9,864.590,80 100,0 1. Dotacija SRDS 3,232.304,00 54,2 598.029,30 15,3 3,830.333,30 38,8 2. Dotacija kulturne skup. 39.000,00 0,7 509.280,00 13,1 548.280,00 5,6 3. Najemnina dvoran 789.592,05 13,2 1,172.065,00 30,1 1,961.657,05 19,9 4. Najemnina posl.prest. 1,416.240,00 23,7 816.090,00 20,9 2,232.330,00 22,6 5. Prihodki od predstav 430.100,00 7,2 333.750,00 8,6 763.850,00 7,7 6. Drugi prihodki (prenos) 58.222,90 1,0 469.917,55 12,0 528.140,45 5,4 B) ODHODKI 5,965.458,95 100,0 3,899.131,85 100,0 9,864.590,80 4 100,0 1. Stroški predstav 271.649,00 4,6 380.117,35 9,8 651.766,35 6,6 2. Električna energija 299.375,20 5,0 208.292,60 5,3 507.667,80 5,1 3. Toplotna energija 1,010.963,20 16,9 741.613,75 19,0 1,752.576,95 17,8 4. Vzdrževanje, popravila 355.162,60 6,0 562.659,90 14,4 917.822,50 9,3 .. 5. Pogodbe (hišnik, snažilka, štud.servis, gasilci) 927.055,40 15,5 739.611,05 19,0 1,666.666,45 16,9 6. Reklama, reprezentanca, prevozi,kilometrina 116.958,25 2,0 1.420,00 0,0 118.378,25 1,2 7. Ostali materialni stroški 1,517.549,20 25,4 260.019,65 6,7 1,777.568,85 18,0 8, Amortizacija 510.703,35 8,6 0 - 510.703,35 5,2 9. OD in sk. por .zaposlenih 486.125,10 8,1 1,005.397 ,'55 25,8 1,491.522,65 15,1 10. Prenos v nasl. leto 469.917,55 7,9 0 469.917,55 4,8 " povečuje se delež sredstev kulturne skupnosti, ki pa je še vedno minimalen povečujejo se lastni prihodki (najemnine in prihodki od predstav): od 44,1 % na 59,6 % ~~ povečujejo se stroški predstav (zaradi večanja števila prireditev, zahtevnosti in boljše priprave) - povečuje se znesek za vzdrževanje in popravila, kar je ob redni , skrbi za urejanje doma normalno " zmanjšuje se delež sredstev za pogodbeno delo, povečujejo pa stroški za osebne prejemke delavcev (prehod iz pogodbene na redno zaposlitev) " pri ostalih materialnih stroških v letu 1982 so navedeni še nekateri stroški v zvezi z začetkom dela doma in nekateri specifični izdatki (prehod iz pogodbene na redno zaposlitev) Vsi ti podatki kažejo na to, da KD ŠB vedno bolj postaja samostojna organizacija. Problem, ki ga bo treba ob tem rešiti pa Je. kako nadomestiti sredstva, ki jih je dosedaj prispevala Skupnost za razvoj družbenega standarda. ■2. Problemi pri dosedanjem načinu financiranja s Ob tem, ko ugotavljamo, daje glavni financer delovanja KD ŠB kupnost za razvoj družbenega standarda, se moramo namreč benem zavedati, da tak način ne more več dolgo trajati. Ne glede a pomisleke o tem, ali je takšen način financiranja pravilen ali ne, . moramo zavedati, da je obstoj SRDS vprašljiv — tako pravno-0rmalno kot finančno. ei 19. 1. 1983 je Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR °venije poslal Skupščini občine Ljubljana Moste-Polje in Skup-°sti za razvoj družbenega standarda pobudo za ukinitev skup- t ■ — - riuunu u.x^u nciiui.uu ne gre za finacniranje investicij v mveč s^mo za zbiranje sredstev in vzdrževanje objektov, ki so bili Preteklih letih zgrajeni iz teh sredstev. Vendar je pravobranilec ^“bpravlj^ja 9. 3. 1983 ponovno poslal opozorilo, v katerem u dv* a’-d® se objck16- ki so bili zgrajeni iz teh sredstev, prenese v Planje samoupravnim interesnim skupnostim, ki naj tudi . gotavljajo potrebna sredstva za vzdrževanje. Vemo, da Občinska verituma skupnost tega v primeru doma v tem trenutku ni zmožna, d n »h° Pa k° na n®k oačin treba upoštevati pobudo in opozorilo Zbenega pravobranilca samoupravljanja. Sredstva za SRDS so se v preteklosti zbirala iz čistega dohodka oziroma iz sklada skupne porabe organizacij združenega dela, iz sredstev občinskega proračuna ter iz sredstev drugih organizacij in skupnosti. Izplačila iz skladov skupnih rezerv so v zadnjih letih močno omejena z vsakoletnim dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, zato se delavci v OZD le težko odločajo za odvajanje dela teh sredstev za SRDS. Tudi proračunska in ostala poraba je močno omejena. Zaradi teh razlogov je vprašljiv tudi nadaljni finančni obstoj SRDS, s tem pa tudi financiranje delovanja KD ŠB. Rešitev je seveda predvsem v razširitvi dejavnosti doma, ki naj bi tako v čimvečji meri ustvarjal lastne prihodke, ter v zagotavljanju večjih sredstev s strani kulturne skupnosti. V prehodnem obdobju pa je potrebno ohraniti tudi še druge vire (SRDS, občinski proračun). 3.3. Možnost samofinanciranja Pod pojmom samofinanciranja običajno razumemo sistem financiranja, v katerem organizacija s svojo dejavnostjo ustvari dovolj dohodka za pokrivanje materialnih stroškov, amortizacije, osebnih dohodkov in skladov. Seveda pa med družbenimi dejavnostmi ni nobene organizacije, ki bi se bila sposobna tako samofinancirati in tudi KD ŠB ne bo izjema. Zato v tem primeru o možnosti samofinanciranja govorimo kot o možnosti, da se organizacija financira s prihodki iz svobodne menjave dela preko SIS (kulturna skupnost) in s prihodki, ki jih ustvarja s svojo dejavnostjo. Prihodki doma naj bi bili torej naslednji: a) Prihodki v svobodni menjavi dela preko občinske in Ljubljanske kulturne skupnosti (KD ŠB je v samoupravnem sporazumu o temeljih plana ljubljanskih kulturnih skupnosti za obdobje b) c) d) e) 1981-1985 vključen med izvajalce ljubljanskega programa) prihodki od organizacije prireditev, predstav prihodki od najemnine dvoran prihodki od najemnine poslovnih (pisarniških) prostorov drugi prihodki Prvi izračun Ce upoštevamo sedanji obseg stroškov in število zaposlenih ugotovimo da za pokrivanje vseh odhodkov KD ŠB rabi. letno približno 6 milijonov din. Če predpostavljamo, da bi v letu 1983 prihodki od kulturnih skupnosti ostali v višini cca 900.000 din in drugi prihodki v višini 469.917,55 din, bi moral dom z lastno dejavnostjo (točke b, c, d) zbrati še 4,630.082,45 din. Izračun je pripravljen na naslednjih predpostavkah (ki pa so že v tem trenutku realno izvedljive): 1. Velika dvorana je povprečno enkrat tedensko zasedena s prireditvijo, ki jo organizira dom. Cena vstopnic: 100 din, zasedenost dvorane 70 % (252 sedežev). 2. Enkrat tedensko je velika dvorana oddana v najem. Najemnina j p 25.000 din. 3. Sejna dvorana je enkrat tedensko oddana za najemnimo 5.000 din. 4. Mali sejni sobi sta oddani po enkrat tedensko za najemnino 3.000 din. 5. Uporabniki poslovnih prostorov (pisarne) in souporaba ostalih prostorov plačujejo letno najemnino v višini (30 % več kot doslej): — Knjižnica Jožeta Mazovca 1,092.000 din - Zveza kulturnih organizacij 121.212 din - KS Moste in KS Selo 374.400 din Izračun: ad 1: 252 x 100 = 25.200 din (inkaso ene predstave) 25.200 x 52 = 1,310.400 din (inkaso v celem letu) ■ ad 2: 25.000 x 52 = 1,300.000 din ad 3: 5.000 x 52 = 260.000 din ad 4: 3.000 x 2 x 52 = 312.000 din ad 5: 1,092.000 din 121.212 din 374.400 din . 1,587.612 din Rekapitulacija: 1,310.400 + 1,300.000 + 260.000 + 312.000 + 1,587.612 = 4,770.012 din Razlika = 4,770.012 - 4,630.082,455 = +139.929,55 din Iz tega izračuna torej vidimo, da dom lahko (seveda ob polni angažiranosti zaposlenih in programskega sveta) pridobi s samo-financiranjem dovolj sredstev za pokrivanje predvidenih stroškov. Drugi izračun v Seveda pa je izračun drugačen, če upoštevamo povečano, dejavnost doma, večje število žaposlenih in večji prispevek k financiranju s strani kulturne skupnosti. Ta izračun je seveda manj natančen in temelji na predpostavkah, ki jih ne moremo zagovarjati s tako trdnostjo kot v prvem izračunu: 1. Ljubljanska in občinska kulturna skupnost namenita za izvajanje kulturnega programa v domu 2,000.000 din. 2. Velika dvorana je povprečno dvakrat tedensko zasedena s prireditvijo, ki jo organizira dom. Cene vstopnic in zasedenost dvorane je enaka kot v prvem izračunu. 3. Oddajanje velike dvorane in najemnina zanjo ostane enako kot pri prvem izračunu. 4. Sejna dvorana je dvakrat tedensko oddana za najemnino 5.000 din. 5. Mali sejni sobi sta oddani po dvakrat tedensko za najemnino 3.000 din. 6. Uporabniki poslovnih prostorov plačujejo najemnino, ki je bližje ekonomski ceni: — Knjižnica Jožeta Mazovca 1,150.000 din — Zveza kulturnih organizacij 125.000 din - KS Moste in KS Selo 400.000 din 7. Drugi prihodki 500.000 din. 8. Povprečni mesečni bruto OD zaposlenih je 30.000 din. Zaposlenih je pet delavcev. 9. Amortizacija po minimalni stopnji znaša 2,200.000 din letno. 10. Materialni stroški in prispevki iz dohodka znašajo po podatkih za prvih devet mesecev letos 2,9-kratni znesek osebnih dohodkov (po izkustveni metodi je ta količnik za podobne organizacije 2,5) Izračun ad 1: 2,000.000,00 din ad 2: 252 x 100 = 25.200 25.200 x 2 x 52 = 2,620.800 din ad 3: 25.000 x 52 = 1,300.000 din ad 4: 5.000 x 2 x 52 = 520.000 din ad $: 3.Q00 x 2 x 2 x 52 =. 624.000 din ad 6: 1,150.000 din 12.000 din 400.000 din 1,675.000 din ad 7: 500.000 din SKUPAJ PRIHODKI: 2,000.000 + 2,620.800 + 1,300.000 + 520.000 + 624.000 + 1,675.000 + 500.000= 9,239.800 din ODHODKI ad 8: 30.000 x 5 x 12 = 1,800.000 din ad 9: 2,200.000 din ad 10:1,800.000 din x 2,9 = 5,220.000 din SKUPAJ ODHODKI: 1,800,000 + 2,200.000 + 5,220.000 = 9.220.000 din RAZLIKA = 9,239.800 - 9,220.00 = +19.800 din Tudi po tem izračunu je torej dom sposoben samofinancirati svojo dejavnost. Seveda pa je treba pripomniti, da je za take rezultate potrebna skrajna angažiranost delavcev doma in vseh ostalih ter prodor institucije v ljubljanski kulturni prostor. 3.4. Prehodno obdobje Možnosti samoftnanciranja delovanja dom seveda ne bo mogel uveljaviti takoj. Zato mu primanjkuje tako oprema, s katero bi bil konkurenčen v oddajanju prostorov, kot tudi kader, ki bi bil sposoben organizirati' delo, pridobivati najemnike dvoran, izvesti boljšo reklamo, izboljšati stike z drugimi podobnimi ustanovami (delitev dela) in privabiti več ekonomsko zanimivih .izvajalcev. Zato bo v prehodnem obdobju, ki pa ne sme trajati dalj kot do konca leta 1985, potrebno obdržati dosedanje vire financiranja, ki pa niso sistemski: sredstva Skupnosti za razvoj družbenega standarda in proračunska sredstva. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje bo tako v proračunu za leto 1984 zagotovila v obliki sredstev za začetek poslovanja delovne organizacije 5 milijonov din, ki jih bo organizacija uporabljala za pokritje izpada predvidenega dohodka do takrat, ko bo dom posloval s predvidenim obsegom in se bo sposoben samofinancirati. Morebiten ostanek sredstev bo organizacija namenila za nakup opreme v veliki dvorani. Skupnost za razvoj družbenega standarda bo (dokler bo obstajala) še naprej sofinancirala vzdrževanje doma v skladu s samoupravnim sporazumom, ki so ga podpisali ustanovitelji SRDS (1/3 zbranih sredstev gre za vzdrževanje objektov, ki jih je skupnost že zgradila). V obdobju do konca leta 1985 bp potrebno zaposliti toliko delavcev, da bo dom sposoben ponuditi prostore doma vsem možnim uporabnikom, zagotoviti strokovno tehnično izvedbo predstav, zadostno propagando in seznanjanje javnosti z dejavnostjo doma. Seveda mora biti ob tem zagotovljeno tudi redno tekoče in investicijsko vzdrževanje. Ko bo nabavljena vsa oprema za veliko dvorano, bo dom razširil svojo dejavnost še na programe, ki jih dosedaj ni bilo mogoče izvajati (zahtevnejša dramska, glasbena dela, filmski program), s čimer bo pravtako povečana možnost samofmanciranja. V obdobju do konca leta 1985 bo potrebno tudi uveljaviti dom v Širšem ljubljanskem prostoru in zagotoviti primeren delež sofinanciranja s strani Ljubljanske kulturne skupnosti in občinske kulturne skupnosti. Ljubljanska kulturna skupnost je sredstva v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana ljubljanskih kulturnih skupnosti za obdobje 1981-1984 dolžna zagotoviti v večji meri, Občinska kulturna skupnost pa mora doseči, da se bo delež sredstev, ki od vseh sredstev zbranih za kulturo v občini Ljubljana Moste-Polje, v tej občini tudi ostanejo, povečal, da se bodo ta povečana sredstva namenjala za delovanje doma. V letu 1984 naj bj se sredstva LKS in OKS v primerjavi z letom 1983 vsaj podvojila. 4. DELAVCI DOMA 4.1. Dosedanje stanje * V investicijskem programu iz leta 1979 je bilo predvideno, da bo v domu za potrebe uprave objekta in SRDS zaposlenih 5 delavcev: — vodja-ekonom - hišnik-strojnik - 2 snažilki - 1 delavec za SRDS Po pridobitvi uporabnega dovoljenja je naloge upravljanja izvajal delavec upravnih organov SO Ljubljana Moste-Polje — po navodilih delovne skupine, ki jo je imenoval IO SRDS. 23. februarja 1982 pa je Izvršni odbor SRDS sprejel sklep o ustanovitvi strokovne službe, v kateri naj bi bilo 11 delavcev, ki naj bi izvajali naslednja dela: - upravljanje, investicijsko in redno vzdrževanje bbjeicta - izvajanje programske politike - strokovne in administrativne naloge za SRD S ter Organe upravljanja - administrativne naloge za ZKO Zaposlovanje delavcev naj bi potekalo v treh fazah: a) v prvi fazi tehnični vodja in tajnik uprave b) v drugi fazi vodja strokovne službe in programski vodja c) v tretji fazi hišnik, snažilka, dežurni električar, gasilec, blagajnik, garderober, biljeter. Sredi leta 1982 so zaposlili tehničnega vodjo in tajnico uprave, kasneje pa še hišnika. Ostala dela so bila izvajana po pogodbi. Trenutno je stanje takole: - redno zaposleni so trije delavci: - tehnični vodja, - hišnik in - tajnica uprave, ki obenem opravlja dela programskega vodje - čiščenje izvaja Histor (pogodbeno) - dežurni gasilec je iz PGD Bizovik (pogodbeno) - zavarovanje objekta izvaja delavec Varnosti (pogodbeno) - blagajnik (prodaja vstopnic), garderoberka in biljeterke so zaposlene preko študentskega servisa (pogodbeno). Finančno-računovodska dela za dom opravlja Služba za proračun, finančne in skupne zadeve občine Ljubljana Moste-Polje. Delovna skupina imenovana od 10 SRDS opravlja dela in naloge organa upravljanja. Redno zaposleni delavci so povezani v delovni skupnosti družbeno-političnih organizacij, družbenih organizacij in društev občine Ljubljana Moste-Polje. Delavci zaposleni v Knjižnici Jožeta Mazovca, KS Moste, KS Selo in ZKO so v delovnem razmerju pri svojih organizacijah in skupnostih in ločeni od uprave doma. 4.2. Predlog organizacije strokovne službe Smatramo, daje organiziranost strokovne službe KD ŠB, kot jo je sprejel 10 SRDS pravilna in ustrezna za to organizacijo. V obdobju ustanavljanja delovne organizacije ie potrebno poleg *e zaposlenih delavcev najprej zaposliti individualnega poslovodnega organa (vodjo strokovne službe) - direktorja, potem pa tudi Programskega vodjo. Ostala dela naj bi se še naprej opravljala v dosedanji obliki, po potrebi pa naj bi se ta dela kasneje združevala in redno zaposlovali delavci. 5 ZAKLJUČKI IN UGOTOVITVE 1. Iz elaborata izhaja, da je bila gradnja kulturnega centra, ki je dobil naziv Kulturni dom Španski borci zaradi prostorskih potreb ter možnosti razvoja kulturno-umetniškega ter družbe-no-političnega življenja v občini Ljubljana Moste-Polje nujno potrebna. 2. Upravljanje in vzdrževanje doma, ki je bilo dosedaj v rokah Skupnosti za razvoj družbenega standarda je potrebno čimprej prenesti na druge subjekte in tako pravno-formalno in finančno rešiti problem statusa doma. Kulturni dom Španski borci je poleg tega, daje kulturni objekt, tudi spomenik španskim borcem in zato zasluži še posebno pozornost. Treba mu je tudi čimprej dati dogovorjeno zunanjo podobo. 4. Kulturni dom Španski borci se mora uveljaviti v ljubljanskem prostoru predvsem kot objekt, v katerem je možno izvajanje kulturnih prireditev. Za ta namen je potrebno v čimkrajšem času nabaviti potrebno opremo za veliko dvorano in zaposliti dva nova delavca. 5' Iz elaborata izhaja tudi ekonomska upravičenost ustanovitve Delovne organizacije KD ŠB. Nujno pa je treba zagotoviti, da bo dom čimprej zmožen pokrivati svoje stroške s samofinanci-ranjem. Povečati je treba delež, ki ga za dom namenjata kulturni skupnosti in zagotoviti, da bosta poleg neposrednih stroškov kulturnih prireditev prispevali sredstva tudi za pokrivanje posrednih materialnih stroškov, osebnih dohodkov, amortizacije in vzdrževanje objekta. Dom mora povečati tudi prihodke iz lastne dejavnosti. 6i Iz elaborata in nalog iz teh zaključkov izhaja družbena in ekonomska opravičenost in nujnost ustanovitve enovite delovne organizacije z imenom Kulturni dom Španski borci. SKLEPI in stališča izvršnega sveta Izvršni svet sprejema Elaborat in ga posreduje v obravnavo vsem trem zborom skupščine občine. 2. Izvršni svet ugotavlja, da so elaborat s 15. 11. 1983 poleg Izvršnega sveta obravnavali še izvršni odbor Skupnosti za razvoj družbenega standarda, predsedstvo Občinske kulturne skupnosti in Občinski komite za družbene dejavnosti. Vse bistvene pripombe so upoštevane v predloženem Elaboratu. 3. Izvršni svet ugotavlja, da je namembnost sredstev, ki naj bi jih zagotovil ustanovitelj za začetek delovanja delovne organizacije v ustanavljanju v skladu s 351. členom Zakona o združenem delu. Z začetnimi sredstvi si organizacija nabavi v času izgradnje delovna sredstva in delovne predmete in zagotovi sredstva za plačila potrebnih storitev ter za sprotno plačilo živega dela v času začetnega poslovanja (V. Prelog, M. Škerbič, J. Kralj: Ekonomika OZD, Maribor 1981). Obenem pa je izvršni svet dolžan opozoriti, da taka namembnost sredstev ni v skladu z dolgoročnim programom stabilizacije, ki predvideva izločanje vseh takih izdatkov iz proračunskih sredstev. IZVRŠNI SVET PREDLOG z \ Na podlagi 357. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in na podlagi sprejetega elaborata o družbenoekonomski opravičenosti ustanovitve delovne organizacije Kulturni dom Španski borci, na katerega sta predhodno dala soglage Skupnost za razvoj družbenega standarda na seji Izvršnega odbora 16. 11. 1983 in Občinska kulturna skupnost Ljubljana Moste-Polje na seji. izdaja Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj) SKLEP O ustanovitvi delovne organizacije Kulturni dom Španski borci, Ljubljana, v ustanavljanju 1. člen Ustanovi se delovna organizacija Kulturni dom Španski borci, Ljubljana, v ustanavljanju. 2. člen S sklepom o ustanovitvi se urejajo razmerja med ustanoviteljem in delovno organizacijo v ustanavljanju ter tista notranja razmerja v delovni organizaciji v ustanavljanju, ki se v skladu z zakonom urejajo v aktu o ustanovitvi. 3. člen Firma delovne organizacije v ustanavljanju: ..Kulturni dom Španski borci, Ljubljana, v ustanavljanju." Sedež delovne organizacije v ustanavljanju je: Ljubljana, Zaloška 61. 4. člen Dejavnost delovne organizacije v ustanavljanju je: - programiranje izvajanja kultumo-umetniških in družbenopolitičnih prireditev - oddajanje dvoranskih in poslovnih prostorov v domu v najem za izvajanje kulturno-umetniškega programa, kulturnega in družbenopolitičnega delovanja - neposredno izvajanje, sodelovanje in pomoč pri izvajanju prireditev - opravljanje vseh drugih nalog, ki jih določa za organizacije združenega dela Zakon o združenem delu in drugi veljavni predpisi, zlasti sklepanje pogodb in opravljanje storitev v okviru svoje dejavnosti. Dejavnost delovne organizacije v ustanavljanju je dejavnost posebnega družbenega pomena. 5. člen Delovna organizacija v ustanavljanju ne more brez privolitve ustanovitelja spremeniti dejavnosti, za katero je bila ustanovljena. 6. člen Ustanovitelj daje soglasje k statutu delovne organizacije v ustanavljanju in k vsem statusnim spremembam. 7. člen Organi upravljanja delovne organizacije v ustanavljanju so dolžni najmanj enkrat letno obveščati ustanovitelja o svojem delovanju in o izvajanju ciljev in nalog, zaradi katerih je bila delovna organizacija ustanovljena. 8. člen Družbeni organ upravljanja v delovni organizaciji v ustanavljanju je za čas do konstituiranja delovne organizacije svet delovne organizacije v ustanavljanju (v nadaljnjem besedilu: svet). 9. člen Svet sestavlja 7 članov, kijih imenujejo oziroma izvolijo: - Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje 1 člana - Občinska kulturna skupnost Ljubljana Moste-Polje 1 člana - Skupnost za razvoj družbenega standarda 1 člana - delavci delovne organizacije v ustanavljanju 4 člane Začasni poslovodni organ ne more biti član sveta. 10. člen Mandat članov sveta traja do konstitiuranja delovne organizacije v ustanavljanju. 11. člen Predsednika sveta izvoli svet izmed članov delegacije širše družbene skupnosti. Predsednik sveta sklicuje seje sveta na lastno pobudo, na pobudo ustanovitelja, začasnega poslovodnega organa ali delegacije v svetu. 12. člen Svet odloča o uporabi in razpolaganju s sredstvi, namenjenimi za začetek dela delovne organizacije in o sredstvih za osebne dohodke delavcev v delovni organizaciji v ustanavljanju. Svet odloča o sklenitvi delovnega razmerja delavcev in ureja njihove medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti za čas, dokler niso delavci v delovni organizaciji v ustanavljanju samoupravno organizirani. Svet obravnava predloge, pripombe in stališča, ki se nanašajo na izvajanje programske politike in opravljanje dejavnosti delovne organizacije v ustanavljanju ter izvršuje druge pravice in dolžnosti, ki mu jih določa ustanovitelj, zakon, družbeni dogovor ali samoupravni sporazum. 13. člen Začasni poslovodni organ delovne organizacije v ustanavljanju je direktor. Direktor ima naslednje pravice in dolžnosti: — vodi poslovanje doma — zastopa in predstavlja dom — skrbi za zakonitost dela - izvršuje odločitve in sklepe sveta - skrbi za izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima dom do drugih OZD in širše družbene skupnosti - je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta do višine 50.000 din - skrbi za pravočasno pripravo planskih aktov, periodičnih in zaključnih računov - sodeluje na sejah sveta doma - opravlja dmge zadeve v skladu s tem sklepom, zakoni ali dmgimi predpisi ter družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi 14. člen Direktor odloča o sklenitvi delovnega razmeija delavcev in ureja njihove medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti za čas, dokler delovna organizacija v ustanavljanju nima sveta. Direktor mora zadržati izvršitev vsakega akta sveta, za katerega meni, da ni v skladu z odločitvijo ustanovitelja ali daje škodljiv za delovno organizacijo v ustanavljanju in o tem takoj obvestiti ustanovitelja, ki o tem dokončno odloči. Glede zakonitosti dela in odgovornosti delovne organizacije v ustanavljanju ima začasni poslovodni organ enake pravice in dolžnosti, kot jih ima poslovodni organ delovne organizacije po vpisu njenega konstituiranja v sodni register. Mandat začasnega poslovodnega organa - direktorja traja do konstituiranja delovne organizacije. 15. člen Za začasnega poslovodnega organa - direktorja delovne organizacije Kulturni dom Španski borci imenuje Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje............ 16. člen Ustanovitelj zagotavlja za začetek dela delovne organizacije v ustanavljanju sredstva v višini 5,000.000 din. Sredstva so zagotovljena v odloku o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1984 in bodo dana brez obveznosti vračanja. 17. člen Ustanovitelj odgovarja za obveznosti delovne organizacije v ustanavljanju do višine sredstev za začetek dela delovne organizacije iz 16. člena. 18. člen Sklep začne veljati z dnem sprejema na skupščini. Številka: Datum: SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE PREDSEDNIK Niko LUKEŽ OKVIRNI PROGRAM DELA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1984 _____ . ...... ................................./ Zap. št- NALOGE -1___~ž L TRI MESEČ J E Gradivo oz. stali šča pripravi 3 Analiza osebnih dohodkov v OZD, ki imajo obč.kom.za družb.plan. večje število delavcev z minimalnimi OD in družb.ek.odnose - D PO - odbori Predlagatelj 4 IS SO Gradivo obravnava Realizacijo spremlja____ ZZD, ZKS, DPZ obč.kom.za družb.plan. in družb.ek. odnose Analiza OD v občini Vloga raziskovalne in inventivne dejavnosti v občini in mestu Realizacija ugotovitev in stališč analize o delovanju delegatskega sistema v občini, mestu in republiki Analiza poslovanja OZD, ki poslujejo ' z izgubo ali na meji rentabilnosti ^' Zaključni račun proračuna za leto 1983 obč.kom.za družb.plan. in družb.ek.odnose IS SO ZZD, ZKS , DPZ obč.kom.za - DPO družb. plan. - odbori in družb.ek. odnose obč.raziskovalna skupnost obč.razisk.skup. ZZD,ZKS,DPZ SIS za razisk. - kom.za družbene dej. in skupš.obč. dej., obč,kom. - DPO SIS za raziskov. za družb.dej. - odbori dejavnost sekretariat skupščine predsedstvo - DPO OK SZDL ZZD, ZKS, DPZ sekretariat - odbori skupščine , družb.svet za vpraš.pol.sis. OK SZDL obč.kom.za družb.plan. IS SO ZZD obč.kom.za in družb.ek.odnose družb.plan. - odbori in druit>.ek. - kom.za spremljanje in izvajanje zakona o Z D odnose IS SO - odbori IS SO ZZD, ZKS IS SO ‘ Poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov 111. samoprispevka 'J/ ' I , r ■ " Problematika in aktivnosti na področju varstva okolja,v občini in mestu 9. Osnutek odloka o spremembi GUP-a in UP-a lo. Program skupne in splošne turistične Ponudbe v Ljubljani za leto 1984 **" Problematika in nadaljnji razvoj telesne kulture v občini in mestu 12. ( Uresničevanje preobrazbe pravosodja in Informacija o izvajanju zakona o pravni Pomoči poročilo Postaje milice Ljubljana Moste-Polje in poročilo o delu Poravnalnih svetov v občini operativni odbor - kom.za družb.dej. - odbori - IS SO sekret.za urban, in gradb ZZD, ZKS, DPZ zad.ter varstvo okolja IS SO Zavod za družbeni plan Lj. - obč.sekret.za urban, in gradb.zad.ter varstvo okolja - odbori - DPO obč.sekret.za urban, in gradb.zadeve ter varstvo okolja IS SO Zavod za družbeni plan Ljubljana Mestni komite za urbanizem in varstvo okolja - sekret.za urban.in gradb. zad.ter varstvo okolja Mestni kom.za preskrbo, trgovino, gostinstvo in turizem - obč.kom.za družb.plan. in družb.ek.odnose - IS SO - odbori Mestni kom.za ZZD, ZKS, urbanizem in varstvo okolja Mestni komite za ZZD, ZKS preskrbo, trgovino, gostinstvo in turizem obč.kom.za družb, plan.in družb.ek. odnose IS SO obč.sekret. za urban, in gradb.zadeve ter varstvo okolja IS SO obč.kom.za družb. dej. in družb.ek. odnose IS SO telesno kulturna skupnost občine in mesta - odbori - DPO - IS SO - pravosodni organi - PM - odbori - IS SO - sekret.za občo upravo telesno kulturna ZZD, ZKS skupnost občine in mesta pravosodni organi ZZD, ZKS, DPZ IS SO Postaja milice IS SO 1 2 3 4 5 ‘ 6 13. Problematika porasta mladinskega prestopništva v občini in mestu kom. za družb, de j. - DPO - Postaja milice kom.za družb, dejavnosti ZZD,ZKS,DPZ kom. za družb.dej. 14. Osnutek odloka o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve uprava za družb. pHhodke - IS SO - upravni svet za davčno politiko IS SO ZZD,ZKS uprava za družb, pr ihodke 15. Osnutek odloka o razglasitvi spomenikov NOB za zgodovinske spomenike obč.kom.za družb.dej. - IS SO IS SO ZZD,ZKS obč.kom.za družb.dej. 16. Osnutek odloka o spremembi meje med občinama Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Moste-Polje Mestna geodetska uprava - IS SO - obč.sekret.za občo upravo Mestna geodetska uprava - IS SO ZZD, ZKS sekret.za občo upravo 17. Informiranje v občini OK SZDL - obč.sindikalni svet - IS SO - odbori - družb.svet za vpraš. političnega sistema OK SZDL ZZD,ZKS,DPZ OK SZDL 18. Delo družbenopolitičnega zbora in delegatov družbenopolitičnih organizacij DPO OK SZDL DPZ OK SZDL II. TRIMESEČJE 1. Volitve predsednika skupščine, podpredsednika, predsednikov zborov in njihovih namestnikov OK SZDL OK SZDL ZZD, ZKS,DPZ OK SZDL 2. Sklep o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1983 komisija za žirijo - DPO komisija za žirijo ZZD,ZKS,DPZ komisija za žirijo 3. Osnutek odloka o novelaciji zazidalnega načrta MS 8/3 Zg.Kašelj sekret.za urban.in gradb. zad. ter varstvo okolja - IS SO - odbori IS SO ZZD, ZKS IS SO 4. Zaključni davčni račun za leto 1983 uprava za družb.prih. - upravni svet za davčno politiko - IS SO uprava za družb.prih, ZZD, ZKS IS SO 5. Spremembe in dopolnitve poslovnika o delu skupščine in njenih zborov statutarno-pravna komisija statutarno-pravna - družb.svet za vpraš.pol.sis.komisija - delovna telesa ZZD,ZKS,DPZ sekretariat skupščine 6. Poročilo o usklajenosti samoupravnih aktov z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini kadrovska služba občine - IS SO - DPO IS SO ZZD,ZKS,DPZ IS SO 7. Analiza o delovanju kadrovskih služb v OZD občine kadrovska služba občine - IS SO IS SO ZZD, ZKS IS SO 8. Osnutek odloka o novelaciji urbanističnega reda v občini Ljubljana Moste-Polje sekretariat za urbanizem in gradbene zadeve ter varstvo okolja IS SO ZZD,ZKS IS SO 9. Poročilo o delovanju SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje SIS-i materialne proizvodnje - IS SO SIS-i mat.proizv. ZZD,ZKS,DPZ IS SO III. , TRIMESEČJE 1. Ocena uresničevanja resolucije občine, mesta obč.kom.za družb, in republike za I.polletje 1984. leta s poudrekom plan.in družb.ek.odnose r.:. stabilizacijskih ukrepih - IS SO - DPO - družb.svet za družb, ek.odnose - odbori IS SO ZZD,ZKS,DPZ IS SO 2. Rebalans proračuna za leto 1984 IS SO odbori IS SO ZZD,ZKS IS SO 3. Poročilo uresničevanja minimalnih standardov v skladu s samoupravnim sporazumom obč.sindikalni svet - kom.za družb.dej. obč. sindikal. »vet kom.za družb.dej. ZZD,ZKS,DPZ občinski - DPO sindikalni - odbori svet