Uredništvo in upravništuo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
■Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
Št. 11.
Maribor, dne 25. januarja 1909.
Neodvisen političen list
za slovensko ljudstvo.
RarošniRB list»:
Celo leto..................12	K
Rol leta..................  6	K
Četrt leta................. 3	K
Mesečno.................... |	k
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije eelo leto 17 K.
inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust.
Letnik L
Jezikovno vprašanje.
Leta in leta se že trudi avstrijska vlada, da bi uredila na Češkem jezikovno vprašanje in naredila mir med Cehi in med Nemci. Doslej se ji to ni posrečilo. Tudi Bienerth je poskusil v tem oziru svojo srečo, toda negotovo je, ali bo sploh prišlo do pred-posvetovanj o jezikovnih vprašanjih, celo negotovo pa, ali pride predmet sploh kedaj pred poslani ško zbornico v posvetovanje in sklepanje. Vendar na dnevnem redu je sprava med Cehi in Nemci, in cela naša notranja politika se suče okoli te točke dnevnega reda.
Jugoslovanski poslanci so dobro čutili, da je ureditev jezikovnih vprašanj na našem jugu še bolj potrebna, nego na Češkem, in za to smo slišali tuin-tam pohlevno izgovorjene žeije, naj se postavi tudi ureditev spornih jezikovnih odnošajev na jugu med nujne točke vladnega programa. Čutili smo to posebno takrat, kadar se je mislilo, da je češko-nemška sprava blizu svojega uresničenja. Sedaj je bil zopet tak trenutek! In poslancem naše stranke gre zasluga, da so tokrat jasneje in točneje govorili. Dr. Benkovič je s tovariši stavil nujni predlog, naj se jezikovne zadeve urede tudi na Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Zbornica se bo morala pečati s to zahtevo ter izreči svoje mnenje.
Slovenci na jugu imamo v jezikovnih zadevah mnogo paralelnih zahtev z Nemci na Češkem. Ta skupnost izvira iz tega, ker tvorimo mi Slovenci manjšino nasproti Nemcem, kakor češki Nemci nasproti Cehom. Kjer se oni boje za svoj jezik in svojo narodnost, tam tudi Slovenec išče varstva in obrambe. Zal, da pri Nemcih pravicoljubje ni tako razvito, da bi nam to ponudili na jugu, česar oni želijo na severu. Toda tudi mnogo razlik je med našim stališčem in stališčem Nemcev na Češkem. Nemci na Češkem so postali vobče stabilen narod, kateri mora varovati le to, kar je dosedaj imel. Mmnogi trdijo celo, da je življenska moč nemštva na Češkem zelo nazadovala. Tudi nam se tako zdi. Ceh napreduje proti severu in jugu. Češka invazija je na dnevnem redu v jadikovanju nemških listov. Ceh ne varuje samo svojega, ampak tudi jemlje. Nemci imajo na Češkem vse pravice v jezikovnem oziru, Cehi jim jih tudi privoščijo, ampak oni bi radi imeli postave, ki bi njihov jezik in njihovo zemljo branile pred prodirajočim Cehom. Nam se zdi, da je tako postavo nemogoče narediti, za to tudi nimamo upanja, da se češko-nemški spor že kmalu poravna.
PODLISTEK.
O namenu društva za varstvo in oskrbovanje otrok v celjskem sodnem okraju.
Predayal na ustanovnem zbora dae 28. decembra 19os dr. M. S.
Dan nedolžnih otročičev jo. Kralj Herod je poslal svoje vojščake, da umore nedolžne otročiče v Betlehemu.
Kraljica „beda“ pa pošilja dandanes svoje vojščake morit otroke, ne v Betlehem, zakaj Betlehem se imenuje hiša kruha, ampak v hišo lakote, v hišo siromaštva, v hišo zanikernosti. In ta kraljica nam pomori dan za dnevom več nedolžnih otrok, kakor jih je pomoril kralj Herod.
Vsi veste, kaj mislim. Mislim na vse one nedolžne otroke, ki bi pri dobri vzgoji postali dobri udje človeštva, pa nimajo prave vzgoje, vsled tega se zanemarjajo, se izpridijo, se pogubijo in so nazadnje izvržek človeštva — v svojo lastno sramoto, v ško-dp in nadlego svoje okolice in cele človeške družbe. In temu umoru nedolžnih otročičev se hoče v bran postaviti „Društvo za varstvo in preskrbovanje otrok v celjskem sodnem okraju.“
Zdravnik, ki hoče zabraniti bolezen ali smrt človekovo, mora najprej vedeti vzroke bolezni, ki bi liahko povzročili smrt, tedaj bo lahko uspešno lečil in ozdravil ter okrepil bolnika. Ce hočemo zabraniti bolezen in nravno smrt otročičev, moramo tudi najprej vedeti in poznati vzroke in nevarnosti, ki pretijo otroku, in ki ga lahko ugonobijo, če se pravočasno ne odstranijo.
Celo drugače je pri nas na jugu. Mi Slovenci smo manjšina na Koroškem in Štajerskem. Ne umiramo kakor Nemci na Češkem, ampak nam morijo našo narodnost nasilno z germanizacijo v šoli in uradu. Proti tej nasilnosti hočemo zakonov, da nas branijo. Ako bi biio naše nazadovanje naraven proces, morali bi priznati, da bi nam take postave bile potrebne samo, da nam podaljšajo še nekoliko življenje in olajšajo smrt. Toda mi smo narod poln življenske moči, ki vkljub nemški nasilnosti noče umreti, ampak prodira. Naše manjšine po mestih in trgih postajajo od leta do leta večje, in naše kolonije v Gradcu, Voits-bergu, Ljubnem, Donavieu itd. istotako!
Potrebujemo pa zakon, ki bo nas branil pred nasilnostjo Nemcev, ki so pri nas v večini, in za to pozdravljamo odločen korak naših državnih poslancev prav toplo.
Politični pregled.
Državni zbor. Sprejel se je soglasno nujni predlog čeških radikalcev, da dobe vdove in sirote onih vojakov, ki so padli v vojski, podporo. Potem so prišli na dnevni red vsi nujni predlogi, kateri se pečajo z nemiri na univerzah, in Sternbergov predlog, naj se prepove dijakom na univerzah nositi barve, vsled kojih nastane toliko pretepov. Med govorom Wolfovim je prišlo do velikih nemirov, ker je Wolf na poulični način ozmerjal češkega duhovnika Srameka. Seja se je v petek dne 22. t. m, prekinila in se bo nadaljevala v ponedeljek dne 25. t. m. Glavno zanimanje še vedno ni v zbornici, ampak za kulisami, kjer se poslanci živahno razgovarjajo o razmerah na Češkem. V petek se je izvedelo, da je baron Bienerth ugodil Nemcem ter s posebnim ukazom uredil jezikovno vprašanje pri poštni direkciji v Pragi. Toda ukaz je tak, da Nemci niso prav zadovoljni ž njim, ker stoji v njem, da se morajo razmere tako urediti, kakor so bile 1. jan. 1907. Ob tem času pa je češčina že v direkciji dominirala. A tudi Cehi ne morejo biti zadovoljni, ker se je vlada na slaboten način udala Nemcem in jim v nekoliko vendar le ugodila. Ali bodo sedaj Nemci in Cehi že vendar sedli skupno k mizi in se posvetovali o svojih razmerah, je še vedno negotovo. Vendar Nemci so se hoteli upirati, dokler bi ne izšel ukaz za praško pošto; no, sedaj se je to zgodilo, in njihov razlog je padel. Mi se v uvodnem članku pečamo tudi z jezikovnim vprašanjem na Češkem.
Ogrsko ministrstvo se nahaja v zelo težavnem položaju. Na eni strani nikakor ne more zjediniti ustavno, ljudsko in Košutovo stranko, na drugi strani se pa tudi boji posledic volilne reforme, če bi bila le količkaj pravična. Posebno se boji neodvisna stranka, da si bodo ogrski volilni dobro premislili, predno bodo zopet sedanje može poslali v zbornico. Zato je potrebno, da umirajoči državni zbor lahko pokaže vsaj en veliki narodni uspeh in ker se ta trenutek ne dajo doseči vojaške zahteve, bi se rad proslavil z bančnim vprašanjem. Za Ogre ugodna rešitev tega vprašanja bi bila kartelna banka. To izvesti je pa le v moči vladarja. Zato se nihče bolj ne veseli jezikovnih bojev v avstrijski zbornici, kakor Ögri. Upajo namreč, da bo vsled teli bojev postal avstrijski parlament za delo nezmožen in da bodo Ogri preko naših glav dobili od krone novih ugodnosti, katere bi pa v gospodarskem oziru močno škodovale Avstriji.
Bosanska ustava. Zadnji čas so pisali nekateri avstrijski listi, da se bosanska ustava pridno izdel-juje in da bo bosanski deželni zbor kmailu sklican. Čeprav te vesti niso bile nepričakovane, saj je cesarski manifest obljubil hitro rešitev bosanskih razmer na podlagi ustave, vendar se je nekoliko čuditi naglici, s katero se dela.
Mnogi preveč optimistično sodijo o vprašanju bosanske ustave. Iz dejstva, da so Hrvatje pozdravili aneksijo, da konservativni mohamedanci mirno čakajo rešitve in da majhen del Srbov soglaša z aneksijo, sklepajo, da bo vladi lahko) mogoče, si ustvariti zanesljivo in trajno večino. Vendar stoje stvari nekoliko drugače. Pri vseh takih in podobnih kombinacijah se je prezrlo močno stranko radikalnih Srbov, kateri so sicer sedaj mirni, ali vendar pripravljeni, vladi z vsemi mogočimi sredstvi imponirati. Ker so izmed vseh strank najbolje organizirani, jim to ne bo delalo posebnih težav. Ako bi imela vlada. udano in popolnoma zanesljivo večino v zbornici, bi ji opozicija radikalnih Srbov še ne delala posebno hudih preglavic, ali take večine je prav težko pričakovati. Pri prvem navalu opozicije bi se najbrže pričela vladna večina krhati in pokati in potem bi imela, opozicija lahko delo.
Obe veliki stranki bodoče vladne večine sta edini samo v tem, da smatrate sedanje državnopravne razmere za merodajne, pri vseh vprašanjih pa boste šli pri prvi priliki narazen. Narodnostna, verska in posebno še agrarna vprašanja so glavne ovire, katerih so se Srbi že dosedaj posluževali, da so preprečili zjedinjenje Hrvatov in mohamedancev. Saj se
Vse nevarnosti pa, ki pretijo otroku, da ne postane vreden ud človeške družbe, izvirajo iz enega edinega vzroka, neprave vzgoje, ki. se pa seveda kaže v različni obliki. Neprava vzgoja ali pomanjkanje vzgoje je tedaj morilka nedolžnih otročičev. To pa na dvojen način. Neprava vzgoja ali pomanjkanje vzgoje je 1. ali po krivdi starišev, oziroma tistih, ki bi morali otroke vzgajati, ali pa 2. brez njihove lastne krivde.
Po krivdi starišev, oziroma vzgojiteljev, se zanemarijo ali izpridijo otroci, če so stariši ali njih namestniki pijanci. Kralj alkohol igra tudi tukaj največjo in najžalostnejšo vlogo. Otrok pijancev je redkokdaj dobro vzgojen, telesno, duševno in nravno. Navadno že pride pohabljen na svet, telesno in duševno manj vreden. Namesto da bi se to v času vzgoje popravilo, se še otrok vedno bolj kvari in ugonab-lja. Pijanec nima srca do svojih otrok. Njegovi otroci ne vidijo nikdar prijaznega lica svojega očeta ali matere-pijanke. Namesto tega se ž njimi slabo ravna, se jih tepe, preklinja. Otroci takih starišev vidijo ie slab vzgled svojih roditeljev, le žival v človeku in se vsled tega nravno tudi poživalijo. Ker ooe ali pa mati vse zapijeta, morajo otroci stradati, na pol nagi skakati okoli. Ker se stariši ne brigajo za nje, se potepajo otroci po ulici, ker jih tare glad, se navadijo beračiti, in ker nimajo čuta poštenosti, kmalu tudi krasti.
Tako ostanejo otroci pohabljeni in so vedno bolj pokvarjeni telesno, duševno in nravno. V šoli se lahko iz obrazov otrok čitajo pregrehe starišev.
Tak otrok pijancev še kaže tu in tam kak višji polet, pa njegov duh je slab, njegova volja brez moči,
in tako pade zopet nazaj v blato, kakor prestreljen ptič, ki mu peruti odstrelijo. Osramočen ostane pred tovariši, začne se jeziti nad njimi, vzbudi se mu čut jeze in maščevalnosti proti vsej njegovi okolici.
Po krivdi starišev ali vzgojiteljev se zanema-rijo ali izpridijo otroci tudi radi zanikernosti starišev, ki vidijo v otrocih le nekako zlo, ki bi se ga radi prej ko slej iznebili. Zato se ne brigajo za otroke, če se klatijo tudi celi dan po ulici ali v nevarni družbi, meneč,' vsaj doma) niso na poti. Ce pa pridejo domov, se jih neprimerno kaznuje, grdo ž njimi ravna. Tako otroci postanejo potem potuhnjenci, lažnjiv-ci, ki vidijo v svojem bližnjem le svojega sovražnika, ki mu treba nagajati, ga oškodovati, kjer se le da.
Tako po krivdi starišev ali roditeljev otroci hirajo, se zanemarjajo, izpridijo, pogubijo. Od izprijenih starišev ni pričakovati dobrih otrok.
Godi se pa isto tudi brez krivde starišev alt vzgojiteljev. In tu je glavni vzrok socialna beda. Mož premalo zasluži, tako da mora tudi žena iti na delo za celi dan. Doma so pa otroci, ki za njih nihče ne skrbi, nihče jih ne snaži, nihče ne nadzira, nihče ne poučuje. Tako so otroci prepuščeni samim sebi in pa ulici, ki jim da vsaj razvedrilo v njih vsakdanji bedi. Recimo pa, da še povrh vsej bedi umrje mati, in oče mora ali bi moral skrbeti za vse. pamo-ra biti od ranega jutra do poznega večera pri delu.
Nedavno mi pride en fant III. razreda prepozno v šolo, in sicer pol ure pozneje. Na vprašanje, zakaj je prepozno prišel, je rekel, da se m prej vzbudil. Ali nimaš nikogar, ki bi te vzbudil. - Ne, matr so umrli, oče pa že zarano odidejo na delo. —* Pa si ti edini otrok? — Ne, mala sestra je še doma. — Kje pa je zdaj ta? - V zagrajeni postelji, da ven ne
vsakdo še spominja; kako so Srbi vsak prestop mo-Iiamedanca v katoliško cerkev razupili kot državno afero'irt pri znani občutljivosti moslemina v tem oziru je bil prepir med obema strankama neizogiben. Še večjo vlogo pa igra agrarno vprašanje. Mohameda ne i in radikalni Srbi so namreč sami posestniki, Hrvatje so pa iz večine takozvani kmetje, kakor n. pr. naši koloni na Goriškem.
Pri ureditvi teh razmer bo na vsak način prišlo do novih spopadov, katere bodo Srbi gotovo kar največ mogoče izkoristili. Lahko bi navedli še več primerov, vendar že to zadostuje, da lahko vsakdo spozna, na kake težave bo naletela nameravana bosanska ustava.
Raznoterosti.
G. Perko, predsednik tukajšnje okrožne sodnije, nam je poslal v zadevi zadnje konfiskacije „Straže“ nemški odlok. Mi smo se takoj pritožili na justič-no ministrstvo in zahtevali, da naj isto pouči gosp. Perka, da mora uredništvom slovenskih listov pošiljati slovenske odloke.
Nekateri mariborski narodni obrtniki. Da se
razumemo — smo pisali nedavno v uvodniku „Straže“ o narodnih trgovcih. Držali se bodemo do pičice svojega stališča. Za danes le pribijemo dejstvo, da inserirata krojač Božič in pa brivec Berglez iz Maribora le v „Narodnem Dnevniku“ celjskem. Naročena sta tudi na ta liberalni list. To je vendar nekako čudno in za nas v Mariboru naravnost izzivajoče. Ce jim je celjski list ljubši nego domači mariborski list „Straža“, naj si pa iščeta svoje odjemalce v Celju,' ne pa tu doma v Mariboru. Vsak, ki pametno misli, bode pač razumel, kam pes taco moli. Ce tako delajo obrtniki pri nas, za katere bi mi naj delali reklamo. pač ne zaslužijo drugače, nego da jih pribijemo na indeks, ker s tako pristranskim postopanjem le kažejo, da niso v prvi vrsti narodni trgovci, temveč le boritelji za Narodno stranko. In političnih strankarjev vendar ne moremo podpirati, to bode vsakdo uvidel. Mogoče se ti ljudje spametujejo, da nam ne bode treba jim nasprotovati. Političnih agentur pri narodnih trgovcih in trgovskih društvih ne bodemo trpeli.
Čudno! Od dneva do dneva se množijo napadi ha. nižjo duhovščino v Ptuju. Nemški časniki napadajo zadnji čas strastno gospoda gvardijana Vaupotiča in mestnega vikarja Pšunderja. In zakaj? Ker jih je društvo „Pozor“ volilo v odbor: prvi je odbornik, drugi pa odbornik-namestnik. Čudno! Društvo šteje celo vrsto drugih odbornikov in nobeden se ne dozdeva, gospodu dr. Plachkyju in njegovim vsenem-škim privržencem tako nevaren kakor ta dva duhovnika. Ako bi bila ta-le dva „Deiitschenfresserja“ prestavljena iz Ptuja, bi nastopil zopet mir — tako piše „Grazer Tagblatt.“ To je že tretji slučaj, da zahteva mestni občinski svet, da se premesti duhovnika iz zgolj političnih ozirov. Gospodje so postali predrzni! Ali že zares nima duhovnik v Ptuju nobene pravice več, da se hoče ž njim vladati, kakor se poljubi kakemu vsenemškemu gospodiču? Kaj pravi k temu g. dekan Fleck? Tudi v Celju, v Mariboru in drugod sodelujejo duhovniki pri raznih socialnih in političnih društvih, in nikjer se jih ne napada tako strastno in prestavlja tako nečloveško, kakor v Ptuju. Znano je ptujsko gnezdo po svojem alkoholu, a da se hoče z kruto silo zatreti vsako politično prostost, vsako drugo politično naziranje, to ni samo terorizem, to je duševni umor. Čudno — ne čudno, ampak žalostno!
Salezijanski zavod v Veržeju. Zvedel sem, da liberalni celjski „Narodni Dnevnik“ lažnjivo poroča o moji ustanovi. Ni res, da bi bil svoje posestvo podaril za italijanske menihe, ampak podaril sem ga za revne- in zapuščene dečke domačega, trga ih ljutomerskega okraja v spomin 601etnega vladanja Nj. Veličanstva presv. cesarja. Ni res, da bi me bil k temu moj rojak, gospod prof. Kovačič pregovorit, ampak popolno iz lastnega nagiba sem se odločil za to, on pa je le na mojo željo in prošnjo pri tem posredoval. Kako naj obračam svoje premoženje, ne bom vpraševal lažnjivih celjskih listov, ampak svojo vfesl. V Veržeju, 'dne 21. jan. 1909. Anton Pušenjak.
„Štajerčeve* obljube. „Stajerc“ je v nekem pozivu na svoje redkosejane naročnike storil/ trden sklep,,da se noče več dati voditi za nos in služiti za osebne napade in šale, ki si jih dovoljujejo surovi naročniki s svojimi sosedi. Mi hočemo biti resen list, mi nočemo hoditi 'pred sodišča, mi se nočemo spreti
pade. — Si. že kaj jedel zjutraj? — Ne, opoldne oče pridejo kavo kuhat!
Zdaj mi je bilo vse jasno, zakaj je bil fant telesno slab, senca proti drugim, zakaj je moral ponavljati prvi in drugi razred, zakaj je gledal vedno v tla, zakaj je bil mrtev pri vsem poduku.
, En drug slučaj iz Gaberja pri Celju. Mati-vdova je bolna. Okoli nje sedem nedoraslih otrok, 5, če se ne motim, jih je hodilo v šolo, dva še ne. Dokler je bila zdrava,., jim je služila mati kruh s postrežbo po hišah, otroci.,pa so bili sami, večinoma na cesti, v Šoli izstradani, nezaupni, surovi, vsaj večji.
V drugih enakih slučajih morajo otroci začeti beračiti na željo starišev, ti jih naučijo lagati, češ, da so stariši bolni, ali da so prišli iz bolnišnice, ali da ne dobe doma nič jesti.
(Dalje prihodnjič.)
z vsemi poštenimi Slovenci, taki so trdili sklepi Linhartove garde, pa so prišli prepozno. „Stajerc“ je že preveč razglašen kot najpodlejši list in se kot tak Še vedno obnaša, ob enem pa je, največji hinavec na božjem svetu. Zdaj se zgraža nad slabostmi „klerikalcev“, ki jih sumniči in obrekuje, zdaj napada, Čeprav sam svobodomislec, slovenske naprednjake, ki ga še tupatam uporabljajo v boju zoper duhovščino; zdaj lepo pridiguje in praznike opisuje, zdaj pohuj-šljivot klafa in se iz vere ter molitve norčuje, le Nemcev se ne dotakne, ker njihovim koristim lepo služi. Hvala Bogu, da je vsled mogočne organizacije naših bralnih društev, po katerih celo Stajerčijanci prideje do boljšega berila, Stajerčev upliv že blizu ničle in bi zginil kot pomladanski sneg, ‘ko bi mu Slovenci v boju zoper Slovence ne dajali sami potuhe. No, v surovosti ga celjska lističa že itak nad-kriljujeta, zato upamo, da „Stajerc“ kmalu usahne.
401etniea. Dne 19. jan. je obhajal gosp. Boštjan Krajnc, učitelj na mestni deški šoli v Ptuju, kjer službuje že 37 let, v gostilni „pri novem svetu“ v majhnem krogu svojih'ožjih prijateljev 401etnico svojega učiteljevanja. Se ha mnoga leta!
Kaj pa je to? Na, c. kr. davkariji v Ptuju je naenkrat izginil dvojezični napis in se nadomestil s samo-nemškim:	„K. k. Steuer- und Depositenamt
Peti au.“ Gg. Keisp in Wessely, prosimo pojasnila!
Vsak vojaškotaksni obveznik, ki se še ni zglasil, se ima tekom tega tedna zglasiti pri županstvu, kjer ima svoje navadno ali stalno bivališče. Tazgla-sitev se lahko opravi ob navadnih uradnih urah ustmeno ali pa pismeno z uporabo predpisanega zglasil-nega obrazca. Kdor zglasitev opusti ali se prepozno zglasi, se kaznuje z globo do 50 kron, v slučaju neizterljivosti pa z zaporom do pet dni.
Podpore in pomoči potrebnim rodbinam rezervistov in rezervnih namestnikov. Rodbine-onih rezervistov in rezervnih nadomestnikov, ki so sedaj v Bosni in Hercegovini, imajo pravico do dnevnih podpor in to že od 28. nov. 1. 1. Pravico do teh podpor ima žena, otroci, sorodniki, bratje in sestre, če se dokaže, da je dotični rezervist jih vzdrževal s svojo plačo. Prošnje je pošiljati dotični politični okrajni oblasti.
Povišanje. Vodja naočnega ministrstva je pomaknil g. prof. Ivana Koprivnika v Maribora in Antona Fantka v Ljubljani v sedmi činovni razred.
Posnemanja vredno. Na napad v „Narodnem listu“ sta poslala gg. Anton Jerebič, posestnik v Ivanjkovcih in Jožef Habjanič, veleposestnik na Libanji „Slov. kmečki zvezi“ vsak po 4 K in se zavezala za vsak nadaljni napad poslati zopet po 4 K. Živela!!
štajersko.
Leitersberg-Karčovina. V nedeljo dne 24. jan. je predaval zopet g. dr. Verstovšek v izobraževalnem društvu v Leitersbergu. Na- poljuden način je govoril o pomenu izobraževalnega društva. Poslušalci so bili zlasti veseli, da so se prepričali iz ust predsednika o blagem namenu tega društva v mariborski okolici. Uvideli so, da so lažnjive vse hujskanje proti društvu in obljubljali predsedniku, da se bodo držali društva in navodil, katere so dobili. Pristopilo je na novo šest članov. Prihodnjo nedeljo je ob 10. uri zopet sestanek. Predavalo se bode o delu viničarjev in vinogradnikov v spomladi.
Ptuj. Gospodu poročniku Vaniček se je izreklo najvišje priznanje, ker je iztrgal nekemu zblaznelemu možu orožje. — Gospod trgovec Ivan Peteršič se poroči v kratkem z gospodično Katiko Sae, učiteljico v Svečini. — Ko se je zadnji teden peljal po 'Anastazij Griinovi ulici ptujski trgovec Jože! Kazimir, ga je napadel neki hlapec z bičnikom in mu prizadel precejšno rano na glavi. — Ptujski vsenemei so priredili celo revolucijo v svojih vrstah, ker sta se drznila 2 slovenska duhovnika.; sprejeti odborniško mesto v političnem društvu „Pozor.“ In protestantovski gospod vikar Böhm? Bil je od Nemcev voljen v nemško politično društvo Ptuj-Rogatec in koraka povsod in vselej v prvih vrstah pri vseh političnih prireditvah — njega pardonirajo Ptujčani, ker je Nemec, ako ravno so ga nekateri meščhni tudi že siti.
Ptuj. Dne 20. tu. je izbruhnil proti peti uri zvečer v Gerečji vasi pri Pteju ogenj, kateri je vpepelil celo poslopje posestnika Blaža Torka. Ogenj je nastal v listnjaku in Se predno je bila pomoč pri rokah, je bilo že eelo poslopje v ognja. Zgorela so vsa gospodarska poslopja, hiša, krma, obleka, perilo, knretina in poljsko orodje, tako, da ima posestnik, ki je sedaj pri vojakih, občutno Škodo, posebno, ker je bil samo za posestvo zavarovan. Kako je ogenj nastal, ni znano.
St. Urban nad Ptujem. Včeraj, dne 24. t. m. je imelo naše gospodarsko in bralno društvo svoj redni občni zbor. Društvo je tudi v pretečenem letu lepo napredovalo, posebno knjižnica je bila zelo dobro obiskovana. Pri volitvah je bil izvoljen zopet stari odbor, le namesto g. podpredsednika, ki se je preselil iz naše župnije, je bil, izvoljen g. kaplan Ma-lajner. Občnemu zboru je sledil podučen govor o dveh glavnih faktorjih sedanjega časa, denarju in časopisju.
Celje. Slovensko trgovsko društvo v Celju priredi dne 2. svečana v veliki dvorani „Narodnega doma“ v Celju plesni venček, pri katerem bo svirala vojaška godba 17. pešpolka iz Celovca. Čisti dobiček je namenjen zaklada trgovske bolniške blagajne slovenskega trgovskega društva.
Rakusch prodal hišo. Pred enim letom je kupil prejšnji župan in veletržec Rakusch v Celju hišo, v kateri je imela „Ljudska hranilnica in posojilnica“
svoje uradne prostore. Sedaj jo je zopet prodal. Kupil jo je Jožef Chrobat, ki pa ni Hrvat. Iz tega, da je Rakusch tako hitro to hišo prodal, se vidi, zakaj jo je kupil. Kupil jo je pötenitakem le iz tega namena, .da, bi iz hiše pregnal „Ljudsko posojilnico.“ Iz tega se pa tudi vidi. kako potrebno je bilo, da si je Ljudska posojilnica poiskala svoje prostore, kakor je to storila z nakupom hotela „pri belem volu.“ Kake ugodnosti nam ponuja ta hotel, se je pokazalo tudi pri zadnjem zadružnem tečaju. V hotelu je lahko stanovalo 51 udeležencev tečaja, v hotelu je bil dvojen prostor za šolo, v hotelu so se nemoteno lahko vršili zabavni večeri. Ob prijaznosti in postrežljivosti hotelirjevi so se čutili vsi udeleženci tečaja domače, en teden jim je bil prekratek, prehitro je prišla ločitev.
Teharje. Na semnja dne 21. t. m. je bila kttpčga zelo živahna. Prišlo je veliko Italijanov in Židov, ki so pokupili skoraj vso živino. Na trg je prignal dve glavi tudi posestnik Jožef Petauer in prodal vsako drngemn kupeu. Zmenili so se, da hode dobil denar v gostilni. Jeden mu je res tjakaj prinesel denar, drugi jo je pa popihal a telico. Vso stvar ima sedaj v rokah orožništvo.
Velenje. Umri je g. Aron Komposck v 66. leta svoje starosti. EaDjki je bil rodom Korošce in je mnogo lot služboval kot upravnik trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljah, Libejali in v Kočevju. Čeravno nemškega mišljenja, je bil rajnik vendar nasproti Slovencem vedno pravičen. N v m. p.!
Kozje. Pri nas se .je ustanovilo mesto okrajnega goz-daija za glavarstvo Brežice, nakar se slovenski prosilci opozarjajo Zgodilo se je to menda popolnoma na tihem in se ne bo niti objavilo, samo da bi nam zopet, vrinili Nemca kot uradnika na to važno mesto. Čuditi se temu ni, saj je naša vlada tega že tako vajena, da bi bilo že nekaj izrednega, če bi se zgodilo nasprotno.
Vransko. V 12. številki „Narodnega Dnevnika“ piše nek dopisnik iz Vranskega:	„Bodoče deželno-
zborske volitve mečejo svojo senco tudi že na naš kraj.“ Ali dopisnik se je silno zmotil, moral bi namreč v resnici pisati: „mečejo svojo senco že na mojo pamet, zato je tako otemnela, da sem v istem dopisu nagromadil toliko neumnosti, in se osmešil pred svetom.“ Očita mi vsled svoje obsenčenosti, da sem pridigarski plašč zasukal na politiko. Vprašam te pa, če si vsled strahu pred isto senco zmožen Še pametno-misliti in govoriti, povej, s katero besedo, da, besedico sem v istem krščanskem nauku, ki tvojemu poročevalcu ni bil po volji, le količkaj črhnil na politiko ali namigaval na volitve? Slava Edisona,, Marconija, Zepelina itd. te priganja, da bi kaj znajšel, a znajšel in nataknil si dolg nos. Da sem omenil liberalen laški list „II Telefono“, ki je prinesel naj-grše psovke na Zveličarja in klical: „vdari nas s potresom“, je morda, td politika, ali volitve, bi li zagovarjal list in njegove lastnike, to je liberalce? Pišeš dalje, zakaj je Bog porušil tudi toliko cerkva itd., svetujem ti, ker tudi meni toliko svetuješ, pojdi in prosi Šolarčke — saj imaš priložnosti dovolj — naj ti razložijo sedmo prošnjo Očenaša, da kje zopet ne briljiraš pred svetom s svojo nevednostjo, naroči pa, tudi svojemu poročevalcu, naj drugokrat ne sedi na ušesih, n nai pazijivo posluša, da bo slišal moje besede in njih stik razumel, da te s krivim poroče-vanjem ne bo zvodil zopet iskati si lavorike tam, kjer si dosegel le pomilovanje za svoj obsenčen um ;in pa ogorčenje nad neosnovanim napadom in grdim zavijanjem. Vprašaj po trgu, če ni res! Kaj ne, mene si hotel zdelati in zdelal, si sam sebe. Živela ugled in spoštovanje. Vransko, dne 22. jan. 1909. Frančišek Ir gl. župnik.
Konjice. 1 dietni Ignac Fuhrmann je nesel v četrtek Žakelj žita v mlin. V mlinu pa, se je vsled neprevidnosti preveč približal kolesom, katera, so zagrabila levo roko in mu jo popolnoma odtrgala. Prepeljali so ga v celjsku Itoinišnico.	-
Slovenj grad ec. Dne 18. t. m. je nenadoma umrl posestnik Frane Škodnik iz Podgorja. Sumi se, da je umrl vsledzastrupljen j a. Preiskava- bo dognala, če se je izvršil umor ali samoumor. Pred tremi leti je padel Škodnik 5 m globoko in se hildo poškodoval na. glavi, kar je povzročilo, da je postal šila nervozen. To je imelo za posledice prepire v družini ih Škodnik se je .veökräU ižražil, da ga/ družina preganja, in zato 'še je pogosto bavi! z mislijo, da se mora- usmrtiti. Pred kratkim se je hotel ustreliti, pa še Je samo težko ranil. Kmalu za tem ga je našel sin obešenega v podstrešju: vendar ga je še pravočasno rešil. Tudi strupa se je že poslužil, Najbrže je tudi Sedaj segel po strupu ... in dosegel svoj namen. ■ - 5	•
Sv. Jakob, v Slov. gor. Slovensko katoliško izobraževalno društvo je. imelo včeraj dne 24! t. m. svoj-občni zbor. Iz poročila odbornikov posnemamo, da je društvo navzlic raznim zaprekam dobro napredovalo. Občni zbor je otvoril podpredsednik Kapun, pozdravil vse navzoče, ki so obširno sobo Lor-berjevo docela napolnili, ter oddal.besedo mladeniču Franju Sparlu iz Jarenine, ki je navzočim v jedrnatem govoru narisal mnogo točk, ki devajo naš narod v slabo luč, svaril posebna pred pijančevanje«), i» priporočal varčnost. Naša zahvala za njegove vzpodbudne besede mu naj bo,-da se bomo po .njegovih nasvetih tudi ravnali. Za tem govorom je bil občni zbor: poročilo odbora za leto 1968 in volitev novega odbora, v katerega so izvoljeni:	Kapun Ivan, Ver-
bost Ivan, Menhard Ferdo, Hercer Ivan, Ferlinc F., Knupleš Karl, Bračko Ivan. Na to je še govoril tajnik Z. S. M. iz Maribora in priporočal vsem navzp^

riro, da, se oklenejo izobraževalnega društva. Govoril je. še č. g. Vračko iz .Jareuine, ki je celi občni zbor dopolnil z lepimi nauki vsem navzočim. Pred in po občnem zboru so nas zabavali domači tamburaši z ubranim brenkanjem.	j . '
Ormož. Ta so prijeli radi menjavanja ponarejenega denarja posestnika Pauko-ta iz Gorice v mariborskem okraju. Imel je baje več krivih stotakov, Iz Gorice se nam o tej zadevi poroča, da je bila tudi žena Pauko odvedena v. sapor, a po zaslišanju izpuščena, ker njej ni ničesar znano. Govorica se širi, da y Št. Janža na Dravskem polju nekdo fotografira stotake.
Frankolovo, Pri občinski volitvi na Frankolovem so bili izvoljeni sledeči možje in sicer v III. razredu: za odbornike Blaž Goršek v Lipi, Vincenc Vrečko v Stražici, Tomaž Medved v Stražici in Jurij Selčan v Sevcah; za namestnike: Anton Selčan v Dolu in Jožef Medved v Verpetah; v II. razredu za odbornike: Janez Bezenšek v Bukovju, Matevž Esih v Bukovju. Jernej Gorenšek v Lipi in Anton Selčan v Lipi; za namestnike pa: Jožef Škoflek v Lipi, A. Laznik v Bukovju; v I. razredu pa za odbornike: Valentin Gorenšek v Loki, Franc Jošt v Loki, Gaš-par Šoštar v Dolu in Stefan Jakob stari v Loki; za namestnike; Filip Lamut v Verpetah in Jernej Medved v Stražici.	.
Koroško.
Celovec. V petek je kupila žena pri peku hlebec fcruha. Ko je načela doma hleb, je našla v njem sredico vso pobarvano in — vžigalice vmesene. Seveda je nesla žena kruh dotičnomu peku takoj nazaj. Priporočali bi celovškim pekom, da bolj pazijo na snažnost pri kruhu.
St. Vid ob Glini. Pretečeni Četrtek je peljal hlapec Martin Berger les na saneh proti Medvodam. Pred njim je peljal po- strmi poti nek drugi hlapec tudi z enako obloženimi sanmi. Bergerju zdrsne na poti in je tako nesrečno priletel v sprednje sani, da je bil na mestu mrtev.
Thovše pri Celovcu. Tu je umrla dne 21. pros. Ana Urabel, rojena Dovjak, žena nekdanjega slovenskega župana thovškega Franca Urabla, Bruken-birta v Thovšah, bivšega osebnega prijatelja nepozabnega Andr. Einspielerja. Mimogrede je sedajšnji župan thovški pokojničin sin mladi Brukenbirt, ki pa drži bolj na nemško stran, primoran, ker je vsa ta občina, ležeča severno od Celovca, se ponemškutarila po šolah, tako da vsi, ki so mlajši od 25 let, še doma neradi govore slovensko. Ko bi pa mi imeli v Celovcu moža, ki bi bil sposoben naslednik Einspielerjev in bi znal tako osebno up,livati, bi se s takim osebnim uplivom dalo za Slovence še marsikaj doseči.
Železna Kapla. Naši posilinemci se že vesele, da bode naš novi župnik Grm ž njimi trobil v en rog, pa bržkone se motijo. — Oskar vitez Panc se je zaročil z gdč. Doro Pruggerjevo.
Podvinje. Našega gostilničarja T. Rauchen-walda je občina Kamnica (Steindorf) imenovala častnim občanom.
Cajna. Velika množica ljudi iz naše okolice je namenjena spet v Ameriko. Dne 2. febr. napravijo še svoj „ločitveni bal“, seveda nemškutarski (Abschiedskränzehen). Amerika nam po nepotrebnem požre mnogo najboljših delavnih moči. Našli bi lahko delu in zaslužka doma dosti, ako bi hoteli biti pridni. Tdko pa naša mladina moška in ženska zapravlja Svoje zdravje in svoj denar in vse svoje moči v Ameriki, črez leta pa prihajajo revnejši nazaj, kakor so Šli tje.	. ;	.
Sv. Rupert pri Celovcu. Dne 24. t, m. je bilo tukaj protestno zborovanje posestnikov proti naredbi trgovske zbornice, da se na željo dimnikarskega društva ustvarijo takozvani dimnikarski; okraji.
Krniij»ko.
Ljubljana. Tu so se pričele priprave za volitev v birovskoin obrtniško zbornico.
Ljubljana, Deželna vlada je razpustila tukajšnje veteransko društvo, ker je na zadnjem občnem zbora darovalo narodne žrtve, padle 20. septembra.
Ljubljana. Nemci so proglasili kandidatom v vele-• obrti za trgovsko in obrtniško zbornico odvetnika Ambro-söhitza. Odvetnik pa — trgovska zbornica!
Kranj, čebelarska podružnica priredi svoj občni zbor na.Primakovom v tamošnji šoli. Predsedoval bo nadučitelj sar Rakovniku pri Ljubljani g. Likozar o novoustanovljeni čebelarski zadrugi in o panju po Albertmijevem sistema, katerega misli zadruga vpeljati za prodajo z živimi čebelami.
Pasja steklina se je zopet na novo pojavila v okolici Ljubljane. V Sostrem sta bila pred kratkim dva slučaja te kužne bolezni. Treba je jako paziti »na pse in mačke, ker bi malomarnost in brezbrižnost lahko imela najhujše posledice za ljudi in živali.
Ljubljana. V sredo je v svojem stanovanju na Ra-deckega cesti nenadoma umrla Marija Pengre. Bila je huda pijanka. Kot vzrok smrti je zdravnik konštatiral alcoholicus «ronicus (kronični alkoholizem).
Ljubljana. Prijeli so pred dvemi leti ubeglega domobranca Arnošta Arko in ga oddali pristojnemu polku v Ce= lovec.
Ljubljana. Praznoval je 40 letnico svojega službovanja kot čistilec parnih kotlov pri južni železnici gospod Karol Pogačnik. Star je, 74 let.
Litija. Tukajšnja predilnica prične zopet. delovati. Kapil jo je neki žid iz Trsta,
Staodnišniee na Ljubljanskem polju se bodo odpravile. V tej zadevi je posredoval poslanec dr. Iran Šušteršič pri ministrstvu za deželno hrambo. Minister je izrekel, da bode vse korake storil, da se to doseže.
Vseslovenski kmečki shod. v Ljubljani obeta biti prav veličasten. Vabila šo že razposlana v vse slovenske pokrajine. Ako bi še koga pri razpošiljanju vabil prezrlo, se vendar dotični tudi lahko udeležijo. Kmetje iz vseh krajev bodo častno zastopani. Zato pa še enkrat vabimo vse naše somišljenike, da se tega shoda v obilnem številu udeležijo, da bo tudi 'naša Štajerska častno zastopana. Agitirajte pridno! Vsi na shod!
Primorje.
V Zapotoku pri Kanaln se ljudje pritožujejo, da njih otroci že od 10. decembra naprej nimajo šolskega ponka. Otroci pohajajo po občini in pasejo lenobo. Znajo pa prav malo, ker je bil pouk tudi prej jako nereden. Obračajo se do okr. šolskega sveta in prosijo odpomoči.
Roparski napad pri Tomaju. Na sežanjski semenj je prišel Josip Štok iz Dutovelj. Domov vračajoč, se je ustavil v Križu v krčmi, kjer se je pogajal za neko kravo. Pri tem je pa neprevidne! kazal, da ima malo več denarja pri sebi. Ko je šel iz gostilne proti domn, so ga napadli trije tolovaji, ga vrgli na tla in mu vreli ves denar. Prisedli domov, je Štok takoj dogodek javil žendarmeriji. Ta je tičke kmalu zasledila in jih vtaknila pod ključ.
Pošto dobe v Volčji dragi. Dolgo zaželjena želja prebivalcev v Volčji dragi pri Gorici po samostojnem poštnem nradu se je spolnila. Trgovinsko ministrstvo je obvestilo drž. poslanca Fona, da je dovolilo ustanovitev samostojnega poštnega urada v Volčji dragi.
Opustitev osebnega vlaka štev. 311 na progi Cerovlfe-Kanfanar. S 1. februvarjem 1909 se opasti osebni vlak štev. 311 na progi Cerovlje-Kanfanar (odhod iz Cero-velj ob 5. uri 53 min. zjutraj). Vlak štev. 311 bo tedaj vozil le na progi Kanfanar-Pulj. Časi prihoda, oziroma odhoda vlaka štev. 311 na progi Kanfanar-Palj ostanejo nespremenjeni.
Razgled po svetu.
Povišanje plače predsedniku Zjedinjenih držav. Senat Zjedinjenih držav je sklenil, da poviša predsedniku letno plačo od 75.00,0 na 100.000 dolarjev.
Nemški industrijalci in veleposestniki v nemški državi so sklenili, da odpuste vse slovanske delavce iz Avstro-Ogrske. Da si pridobe novih delavskih močij, so odposlali svoje agente na Ogrsko in v Italijo.
Hud potres v Mali Aziji. V Smirni in drugih mestih je bil jako hud potres. V Smirni sami ni napravil potres dosti škode, teni hujše pa je razsajal po drugih mestih. V Menemenu. se je porušilo šest hiš. V Fošatinu, ležečem ob zalivu Smirne, je škoda še večja. Mrtvih je v vsem dvanajst oseb, mnogo jih je pa ranjenih.
Odlikovanje kraljice Jelene. Italijanska kraljica, Jelena, je sprejela avstro-ogrskega poslanika pri Kvirinalu grofa Lützowa, kateri ji je izročil Elizabetin red, s katerim jo je cesar Franc Jožef odlikoval za njeno požrtvovalnost pri potresu v južni Italiji.
Nesreča na lovu. Na lovu v Turwiji v ruski Poljski je plemič Chlapowski po nesreči ustrelil svojega najboljšega prijatelja Venčeslava Maukowskega. Iz žalosti nad tem se je hotel Chlapowski usmrtiti, a se je samo obstrelil.
Samoumor dijaka, V Niirnbergu se je 131etni dijak Mauroner utopil v reki, ker ga je njegov profesor preveč šikaniral ih mu vedno, nalagal hude kazni.
Tovarna pogorela. V mestu Helmbrechtu na Češko-nemški meji, je v tovarni za volno izbruhnil ogenj. Vsled požara je vsa tvornica pokončana, ostalo je samo še skladišče volne. Skoda, ki jo je napravil požar, se računa na en milijon kron. 300 delavcev je brez vsakega posla.
Eksplozija dinamita. V bližini Mišigahskega jezera pri Cikagi je nastala v ondotnem novem tunelu eksplozija dinamita, pri kateri je bilo usmrčenih 48 oseb, 42 pa težko ranjenih. Nesreča se je pri godila malo pred menjavo jutrajšnje šihte. Delavci, ki so spali v lesenih barakah blizu tunela, so planili vsi prestrašeni v mrzlo vodo, kjer so potem zmrznili.
Izjemno stanje za Petrograd in okrožje se je podaljšalo za pol leta in sicer do 21. julija.
Črne koze na češkem. V okrožju,Plznja so se pojavile črne koze. Dosedoj sta se pojavila dva slučaja te bolezni.
Angleški vojni zrakoplov, katerega so te dni poskušali v 'Aldershofu. je padel na zemljo in se znatno poškodoval.
Nemiri v Mali Aziji se vedno bolj večajo. Radi nemirov so odposlale oblasti veliko vojaštva v vse večje kraje.
Tihotapci ▼jeti. v Mortagne na Francoskem so žandarji zasačili celo družbo tihotapcev na delu. Ko so ti zagledali orožnike, so pometali vtihotapljeno blago v stran in zbežali. Orožniki so jim pa zastavili pot in jih obkolili. Prišlo je do spopada, pri katerem je bilo nekaj ranjencev na obeh straneh. Konečno se je orožnikom vendar posrečilo premagati tihotapce in so vjeli celo družbo z glavarjem
vred	.
Kitajci v Južni Afriki, v Johannesbergu so nastali med kitajskimi delavci veliki nemiri. V bližini mesta pri
Delbmine je prišlo do spopada med Kinezi in policaji. Policija je rabila orožje. Pri tem je bilo G mrtvih in 15 težko ranjenih.
Ogrski grof in milijonarka. Grof Caaky se je po zgledu grofa Szechenya zaročil z bogato amerikansko milijonarke. Zaročenka je vdova bogatega Bryana, pisatelja in izdajatelja časopisa Montgomery v San Frančišku. Oba sta se spoznala na svatbi grofa Szechenya.
Grozen zločin v Ljubeščici na Hrvaškem. V vasi Ljubeščici se je dogodil grozen umor. Neznan zlikovec je pomoril celo rodbino Kataleničev. Z želez1 n im kladivom je pobil 70 let starega Tomaža Katale-niča, 66 let staro njegovo ženo in 481etnega sina. Obče mnenje vlada med občani, da je morilca gotovo iskati med laškimi delavci, ki so zaposleni v šumah okoli sela. Vse prebivalstvo celega okraja je grozno vznemirjeno radi tega zločina.
Tajinstveni napad na uradnika. V Berolinu je vdrla mlada gospodična imenom Lina Wey v sobo nekega državnega uradnika in ga brez vzroka napadla z revolverjem. Ko je dotični uradnik hotel izviti samokres iz njenih rok, se je ta dvakrat sprožil in ga lahko ranil v laket. Atentatorica je potem zginila brez sledu. O vzroku tega čina ni nič znanega.
Požar avtomobilov v Bostonu. V skladišču avtomobilov v Bostonu je nastal požar. Zgoreli so vsi avtomobili, tako, da je škode nađ 3,000.000. Tri osebe so dobile smrtne poškodbe, a ranjenih je 24 ognje-gaseev.
Samoumor požigalca. Tovarnar glasovirjev v Berolinu Gustrod je bil s svojo tovarno blizu propasti. Tovarna je slabo nesla in tako je bil skoraj pri poginu. Izmislil si je rešitev, a na neobičajen način. Zavaroval je tovarno in vso robo, potem pa sam. zažgal. Bal se pa je zelo, da se ne bi zvedelo, da je on zažgal. Ta misel ga je tako pretresla, da je vzel bodalo in si zadal šest težkih ran, od katerih je bila vsaka smrtna.
Na Ruskem se je pojavila koncem lanskega leta goveja knga. Zanesla se je iz osrednje Azije v Petrograd. Do sedaj se je pojavilo 39 slučajev kuge. Ob avstrij»koroški meji so se odredile posebne varnostne odredbe,
Narodno-obrambno delo.
Siidmarka priporoča bojkot proti slovenskim firmam, obrtnikom in trgovcem. Ali sme to? Slovenski listi niti konstatirati ne smejo, da je kaka tvrdka nemška, Opozarjamo zato kompetentne oblasti ha stari pregovor, ki je tudi vklesan nad glavnimi durmi dunajskega dvora: Iustitia fundamentum regnorum.
Dr. Sehreiner, nemški minister-rojak, smatra kot bistveno nalogo svojega ministrovanja vsestransko podporo nemških obrambnih društev. V Gradcu se je udeležil seje glavnega vodstva Siidmarkinega, in sicer se je, kakor so poročali nemški listi, prav živahno udeležil vseh posvetovanj. Velikemu ogorčenju, ki je vsled tega avstrijskemu s splošnim, torej tudi slovanskim davčnim denarjem plačanemu ministru nedovoljenega postopanja zavladalo v slovanskih krogih, so naši poslanci v posebni interpelaciji dali duška. Minister Schreiner pa tudi denarno prav izdatno podpira nemško obrambno delo. Ko je bil imenovan za ministra, je takoj obljubil, da bo ves čas svojega ministrovanja nemški Schulverein podpiral še z izrednimi prispevki, in sicer mesečno 50 K, in da bo delovanje tega društva za ohranitev nemškega posestnega stanja vsikdar krepko pospeševal.
Iz mislinjske doline. Na postajah Velenje-Dra-vograd imamo dvojezične napise, pa postaje se navadno kličejo samo v nemškem jeziku. Opozorimo na to postaje-načelnike. Sicer bodemo še več izpregovo-rili. Potnike, ki potujejo tod, prosimo, naj nam naznanijo vsak slučaj, kadar se ne kliče tudi v slovenskem jeziku. Je kažnjivo, ako sprevodnik to opušča.
Občine v Šaleški in Savinjski-dolini, zganite se, da zahtevate na postajah Celje-Vetenje dvojezične napise!	.
Narodno gospodarstvo.
Subskripcija ruskega 4»/*°/« državaega posojila.
Ruska država si je na najela novo posojilo v zneska 1400 milijonov frankov. Od tega zneska je nqetih samo na Francoskem 1220 milijonov, razdeljenih na 2,440.000 obligacij po 500 frankov. Snbskripcija teh obligacij se ie vršila dne 22. t. m. in sicer po korzo 89 K 25 h žavsaklh 100 K nominalne vrednosti. Obrestna mera za to posojilo znaša 4Vs9/o- Z ozirom na tako izvanredno nizek emisijski kurz teh obligacij se da sklepati, da smejo dotičniki, ki jih podpišejo, računati v kratkem na dober dobiček, posebno še, če se primerja ta kurz z emisijskim kurzom zadolžnic ruskega posojila iz leta 1906, kateri je znašal 88 K za nominalnih 100 K, pa so pri tem podpisanei imeli še prebitek. Kako veliko zanimanje vlada za to novo rusko posojilo je iz tega razvidno, da je bila za Anglijo določena kvota tega posojila v Londonu s štiri do petkratno svoto podpisana. Natančnejše podatke v tem, je dohiti pri ljubljanski kreditni banki v Lj ubijam
Kartel avstrijskih papirnih tovaren se je osnoval. Imel bo značaj zadruge z omejeno zavezo in boe gentiral izdelovanje in oddaje finega papuja. z ogrskimi tovarnami pogajanja radi pristopa .	'	^
Pomotoma je zadnjič izostal pn članku „Avstrijska agrarna politika“ podpis Anton Veble.
MALA NAZNANILA
ki ge sprejemajo po 2 vin. od besede, najmanjši znesek je 50 vinarjev.
Kdor želi pojasnila o rečeh, ki so naznanjene v inseratnem delu, naj pridene za odgovor znamko 10 vinarjev. Drngače se ne odgovori.
Vila ali lepa kiša z vinogradom, «adonosnikom se išče blizu Maribora tudi v mestu. Cena do 24.000 K. Dopisi na nprai ništvo.
89
Trgovina mešanega blaga, gostilna, žganjetoč s prodajo tabaka, vinograd z amerikansko trto zasajen; prostorna hiša, krita z ope ko, v prodajalni potrebna oprava, nadalje vrt za zelenjavo, se proda radi družinskih razmer pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Kedo, pove npravništvo.	42
Posojilnica na Dobrni
da takoj v najem
kovačnico in mlin (poprej lastnina Orozlova) s stanovanjem vred. Oboje je na «godnem prostora bi. okrajne ceste. Najemnina po dogovora, Ponudbe naj se pošiljajo na Posojilnico na Dobrni.
44
O Izdelovatelj cerkvenega orodja in posode Q rfpOOOC Restavracija XX>0^jk
Karol Tratnik, Maribor narodni dom
„Sadje- in vinorejsko društvo“ za šoštanjski okraj
vabi na
izvanredno glav. skupščino,
za nodoljo, 7. svečana 1909 ob 4. nri popoldan v prostorih g. Ivan a Kranjc-a v Št. liju pri Velenju. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju; in 2. Sklep o razdružitvi po §. 11. dmšt. pravil.
»t. Ilj pri Velenju, dne 24 jan. 1909.
Načelstvo.
Posestvo z lepim sadonosaikom, 3 orale zemljišča, 10 minut od državne ceste se proda jako ceno za 2400 K. Več se izve Poste restante „6. O. št. 100“ Frankolovo Vojnik.	31
Učenka za damsko krojaštvo se sprejme v Mariboru, Sehillerstr. 6, II. nadstropje.	32
Kupi „WerUteimerico“, ki je bila že v rabi. Župnijsko predstojništvo na Bizeljskem.	80
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti dnhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, eiborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim!
Svoji k svojimi
Marija Vezjak, Maribor
Šolske ulice št 4.
Izdelovanje- pletenin na stroju in sicer: nogavice, blue, jopiče itd.
Vsa v svoje stroko spadajoča dela po 36	nizkih eenah.
Razglas.
Krajni šolski svet Sv. Jurij na jnž. žel. razpisuje s tem oddajo notranje oprave v novi šoli v proračnnjenem zneska okroglo 5800 K. Zniževalna dražba se vrši dne 31. prosinca 1908 v deški stari šoli Sv. Jurij na jnž. žel. točno ob devetih dopoldne.
Varščine je položiti v gotovini ali v vrednostih papirjih — 600 K.
Pogoji in proračun je na ogled pri šolskem vodstvu Sv. Jurj na juž. žel.
Za krajni šolski svet v Št Juriju na juž. žei.
Dr- Jos. Povalej,
tč. načelnik.
Naznanjam, da sem otvoril svojo
odvedniško pisarno
V Mariboru, poštne ulice št. 9. Dr. Vladimir Sernec.	40
üiüiiM
Svečar in medičar
Jožef Dufek, gga
priporoča prečastiti dnhovščini veliko zalogo lastno izdelanih voščenih sveč.	20
v Mariboru.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budje viške češke pivovarne.
Po leta udobno keglijšče. Vrtni paviljoni.
Sobe za tnjce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon. y
:xxxxxxxxx^
Cerkveni slikar
* Peter Markovič *
akadem. slikar v Rožeku na Koroškem
X X X X
Edina narodna steklarska trgovina
Fran Strupi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najniije cene! Najsolidnejša in točna postrežba!
lüa debelo.	la drobno.
Pohištvo
Velika zaloga pohištva od najpriprostejšega do najfinejšega v vseh slojih se dobi po znižanih cenah pri	34
,Obrtni zadrugi mizarskih mojstrov,
V Mariboru, Grajski trg št. 3 pri črnem orlu.
X
X
X
se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl. siov. občinstva za slikanje raznih cerkvenih slikarij, posebno altarnih in bandernih slik, križevih po-t v itd. vse na posebno trpežno platno in v jako stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem času doma v svojem atelijeju in izdelujem manj -ša dela, popravljam tudi umetniške stare umetne slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj za večja dela: za slikanje cerkva v različnih slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence. gg 1
Slikar in pleskar
Franc Divjak
v MARIBORU, župnijskaulica š«. 7
prevzame vsa dela dekoraeijske iu slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjenemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najnižjih cenah.
Svoji k svojim!
Urar, očalar in zlatar
Franjo Bures
I Maribor, Tegethofova cesta 33
pred kolodvorom,
10
priporoča svojo bogato zalogo, zlatnine, srebrnine, • itd. i
ur
dobijo trgovci in drugi odjemalci
v Trgovini tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
t. po najnižji eeni.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Slovenci!
Vaša narodna dolžnost je, da kupujete vse manufakturno blago v trgovini, kjer je dobro in najceneje in taka je trgovska hiša na drobno in debelo
RStermecki, Celje
DC* Vzorci proti vrnitvi zastonj, blago proti povzetja in čez K 20'— franko po avstro-ogrskih deželah.	i
y.\y.\y.\y.\y.sy.\y
uW Za nakup priporočamo tvrdko
91. E. Šepec, Maribor-
Grajski trg slei. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in dmge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prti, odeje, preproge, zastore, razni cvilib, perje za blazine itd.	7
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“
Odgovoru urednik: Viktor Cenčič.
Tisk tiskarne »v.Ciril» t Maribora.