Ust Tjffiftfr ©a oVToKra T947 kot tednik - Od 1. januarja 1958 kot pol tednik — Od 1- januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer °b sredah in sobotah — KRANJ, SREflA, DNE 19. AVGUSTA 1964 LETO XVII. — ŠT. 65 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka. Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL IVI A K U C g L A S I L O SOCIALISTIČNE Z VEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Naši servisi ob novih smernicah Ne zmanjševati obseg in kvaliteto uslug Na območju škofjeloške občine je pet Krajevnih skupnosti. ■Razen nekdanjih Stanovanjskih skupnosti v škofji Loki, Železnikih in na Trati, sta bili letos ustanovljeni še Krajevni skupnosti v Poljanah in Gorenji vasi. posedanji ugodni pogoji, ki jih Je določal prejšnji zakon o Stanovanjskih "skupnostih (minimalni prispevki na osebne dohodke in "obenih drugih obveznosti do družbe) so omogočili hiter razvoj servisne dejavnosti v okviru 4^OVan'ske skupnosti. Tak<> ie \ servisih„petih stanovanjskih skupnosti zaposlenih 250 ljudi. Tudi dosedanje cene uslug so bile dostopne vsem občanom, saj so "ajnižje cene uslug v čevljarskih jn krojaških servisih bile izraču-nane na urni postavki 250 din. Novi zakon o Stanovanjskih skupnostih, ki je z 1.8. ukinil vse dosedanje ugodnosti servisov, je nujno povzročil dvig cen uslug iz 50 na 350 in še več dinarjev za Uro dela. Razen prehoda na redni obračun pa zakon tudi predpisuje, da se najkasneje do 31.mar-Ca Prihodnjega leta morajo vsi servisi osamosvojiti v samostojni- podjetja ali pa ukiniti. Zato Se V vseh petih Krajevnih skupnostih v občini vodijo številni razgovori o nadaljnjem poslovanju servisov. P° dogovoru med občinsko »KUD§5}.n0) političnimi organiza-^ami in vsemi petimi Krajevnimi skupnostmi bo konec avgusta 0r?anizirano širše posvetovanje P novi organizaciji servisov dosedanjih Krajevnih skunnosti. Za- asni predlogi posameznih Sve-°v Krajevnih skupnosti o nadalj-nem delu so predvsem o osamosvojitvi servisov v samostojna usluž-n«stno obrtna podjetja. Tako naJvbi se dosedanji servisi Kra- jevne skupnosti v škofji Loki osamosvojili v Obrtno podjetje »Obnova,« pralnico s kemično čistilnico, likalnico in krojaštvom v drugo samostojno podjetje, obrat Družbene prehrane, Dijaški dom in Otroški vrtec pa naj bi se osamosvojili v samostojne delovne organizacije. Servisi Krajevne skupnosti iz Železnikov naj bi se osamosvojili nazaj v obrtno podjetje Skupnost, servisa Krajevne skupnosti iz Gorenje vasi pa v obrtno podjetje Komunalni servis Gorenja vas. Krajevna skupnost v Poljanah je najmanjša, saj ima v štirih servisih zaposlenih skupno z učenci v gospodarstvu samo 13 ljudi. Zraven tega pa še vsi servisi zaradi višjih obveznosti ne bodo mogli uspešno poslovati, zato trenutno razpravljajo o eventuelni ukintivi servisov. Kot je že omenjeno, so to trenutni predlogi posameznih Krajevnih skupnosti, o katerih sedaj razpravljajo. Kakšna pa bo končna oblika izvedene reorganizacije je še težko predvideti, ker bo o teh vprašanjih pripravljenih še vrsta razprav in posvetovanj. Jasno pa je že to, da vsi dosedanji servisi ne bodo mogli uspešno poslovati pod novimi pogoji in bo zato marsikateri ukinjen. Zato pa bo nujno potrebno iti še v širše priprave, da se taki servisi spremenijo v zasebne obrtne delavnice. Pri tem se namreč ne bi srdeli poslužiti obratnega primera, da posamezne servise enostavno zapremo, ne da bi hkrati zagotovili ustrezno nadomestilo v zasebni uslužnostni obrti. Tak način bi pripeljal še do poslabšanja sedanjega stanja, ko dnevno ugotavljamo, da imamo že sedaj premalo uslužnostnih obrtnih dejavnosti V. P. Na Bledu so preteklo soboto odprli minigolf igrišče z 18 polji. Prva dva Igralca »ta bila naš znani komik »Cule Pokorni« — Mija Aleksić in predsednik občinske skupščine Radovljica Franc Jere. — Fo-to: F. Perdan Pred jeseniško železniško postajo je vsak dan precejšen vrvež. Ljudje, ki potujejo z vlaki, ali avtobus;!, posedijo za minuto ali dve na klopci, škoda, da so tu le dve aH tri take klopi. Nihče se ne bi pritoževal, če bi še katero postavili. Predkongresna dejavnost komunistov v jeseniški, Železarni Investicijski program je treba ekonomsko utemeljiti »V okvir predkongresne dejavnosti komunistov v jeseniški železarni sodi tudi II. gospodarsko-politična konferenca v kolektivu. To je naša nova oblika dela, kjer se vsakih pol leta sestanemo člani tovarniškega komiteja, sekretarji osnovnih organizacij, vodje obratov ter širši strokovni kolegij podjetja. Doslej smo imeli dve konferenci. Pokazalo se je, da sta bili obe zelo koristni. Zadnjo smo imeli pred kratkim in že smo izdelali tudi zaključke,« mi je začel pripovedovati sekretar Kako obnavljati šole Na zadnji seji upravnega odbora družbenega sklada za šolstvo v občini Kranj, so razpravljali in sklepali o delitvi sredstev za adaptacije nekaterih šol. Predlog za dela je pripravila posebna komisija tega sklada. Ugotovljeno je bilo, da sredstva ki so v letošnjem letu po finančnem načrtu predvidena za adaptacije ne zadoščajo potrebam, zato bi bilo potrebno najti drugačen način zbiranja sredstev za adaptacije. Le-teh je za letošnje leto 'e 9,337.000 din kar je premalo'. 7ato bodo šole ta sredstva porabila le za tista dela, ki jih bo določil U0 sklada. Šole same ne ustvariajo amortizacije za stavbe, zato so člani UO sprejeli ■kino, da je treba proučiti, če !e že v naslednjem letu možmo uvesti amortizacijo za šolske :"T?dbe. UTotovljeno je bilo tudi, <*a je najslabše stanje strokovnih šol, ki so f'ransirane z* medobčinskega sklada. —R. Tudi kromnir dobro obeta V letošnjem letu so v kmetijski zadrugi Cerklie, ki zajema podaje Cerkelj in nekdanje zadnige Šenčur, odkunili že 300 ton zgodnjega krompirja'. Odkupna cena 'e bila za prve količine, ki so jih odkupili, 42 dinarjev, s^daj pa "a odkumujejo po 28 dinarjev. Predvidevajo, da bodo v letošnjem letu lahko zigodniega krompirja dobili še okoli dvajset vagonov. Nekateri pridelovalci so Pripeljali cflo po petnai.st ton krompirja. Po tem se vidi, da je letos zgodnji krompir zelo dobro obrodil.' Kmalu bodo pričeli tudi / odurnom '.semenskega kromoiria. Tudi te«:a nameravajo Tbrati oko-M sto vagonov. Pri odkupu te"a VT"om-oiria imaio no^n^bo s kranjsko semenanno. PridelovaVem ea bodo plačevali za zgodnje sorte po 40 dinarjev za kg, za pozne pa okoli 25 dinarjev. tovarniškega komiteja Zveze komunistov v jeseniški železarni FRANC KOBENTAR. Obe gospodarski konferenci so organizirali prav na pobudo komunistov. Prva je bila lani v času, ko je bila Železarna v precejšnji gospodarski krizi. Rezultati takratnih sklepov so se pokazali kot zelo koristni. Iz objektivnih razlogov niso mogli uresničiti vseh. Zato so jih ponovno obravnavali na drugi konferenci. Tudi tu so sprejeli ustrezne zaključke, ki jih bodo dali v razpravo in odločitev delavskemu svetu. Kakšni so zaključki, mi je v razgovoru povedal sekretar tovarniškega komiteja. »Med drugimi je zelo pomemben zaključek, da je treba na področju investicijske izgradnje jeseniške Železarne dokončno izdelati, ekonomsko utemeljiti in sprejeti investicijski program za prvo fazo rekonstrukcije. Pripraviti je treba tudi vse potrebno za izdelavo investicijskega pograma druge faze rekonstrukcije. Prav tako bo potrebno izvajanje investicijskega programa časovno uskladiti tako, da z izgradnjo posameznih objektov in naprav ne bomo povzročili ozkih grl v proizvodnji. Med drugim smo tudi ugotovili, da so dela pri rekonstrukciji v časovnem zaostanku, kar ima lahko zelo negativne politične in ekonomske posledice, časovno zaostaja tudi strokovno izobraževanje v železarni. Zato bomo pospešili in časovno uskladili program strokovnega izobraževanja (Nadaljevanje na 2. strani) Vinko Hafner v Kranju Te dni se mudi v Kranju državni podsekretar za industrijo, Vinko Hafner. Ogledal si je med tem časom tudi nekatera podjetja kot so: Tek-stilindus, obrat Živilsko-pre-hramibenega kombinata v Hrast ju in drugod. Predvsem se je. zanimal za nekatere družbeno-ekonomske probleme na Gorenjskem. Obrazi iti pojavi Bilo je to pred štirinajstimi dnevi — prve dni avgusta. Enajstletna Helenca'je vtzibu-dila veliko pozornost vseh, ,-ki so čakali ob odhodu avtobusa za kolonijo. Poslavljala se je od sošolke in glasno jokala. »Tudi jaz bi rada šla. Od spomladi sem se tega veselila. Toda očka ni hotel plačati. Ko bom velika in bom zaslužila poklicali Helenkinega očeta — Roka. Moral bi plačati prispevek iza kolonijo itd. Po prejemkih v hiši (zaposlen je on in žena), so izračunali, da je skupni dohodek ma člana družine nad 27.000 dinarjev. Rok se je razburil. Pojasnjevali so mu, da je to le del skupnih stroškov in da morajo pač več pomagati onim otrokom jz številnejših družin,, z manjšimi dohodki. Nič ni pomagalo. »Kaj vas briga, če jaz zaslužim po 80 tisoč na mesec! Saj imamo nagrajevanje po delu. Čitajte časopise! Mene ne boste okrog prinašali! Ce so šli drugi za 4000 dinarjev, ima tudi moj 11.0(10 ne dam za otroka denar, bom šla vsako leto na I morje.« Tako je pravila Helenca potem, ko je avtobus odpeljal in se je umirila. Pozanimal sem se o tem in zvedel naslednje. Helenkina mama je že junija meseca vpisala Helenco za kolonijo. Dekletce še ni bilo na morju in zelo si je to želelo. Zlasti, ker je v šoli. na dvorišču in povsod slišala od drugih otrok o ladjah, o morju in podobno. Nekega dne pa so iz Zveze prijateljev mladine na občini, kot organizatorji kolonije in otroškega počitn!"št\a, otrok to pravico!« Tako je vpil Rok, strgal vabilo, se obrnil in zaloputnil vrata. Kot so to povedali v naselju, je bilo tudi doma precej prepira. Žena je hotela naskrivaj sama plačati, toda bala se jc Roka in Helenca je ostala doma — otožna, zagrenjena. Rok dela v tovarni, kjer dobro zaslužijo. Popoldne pa dela še doma in po soseski kot ključavničar, ob večerih pa je stalni, večkrat nezaželeni gost v domačem gostišču. Doma pa so pogosti prepiri in otroci so dostikrat tepeni. K. M. Ve fini pa svetu SVETOVNI KOMUNIKACIJSKI SISTEM Pravijo, da je v Afriki Kairo ostale prestolnice na svetu. Velik ne na nekaterih stikališčih tujih zaključkov. Na prvi konferenci potrebne napore, da bi se v so- najbolj evropsko mesto. S stolpi mestni prostor med Nilom in pu- interesov, vse to je pripomoglo, nevezanih držav v Beogradu, so dobncm svetu utrdila misel o mi- mustimanskili džamij spominja na Sčavo je bil že dvakrat v tem le- da neveizane države ne morejo se v glavnem zbrali predstavniki roljubni koeksistencj in mitu arabski vzhod, z zvoniki katoli- tu zbirališče velikega števila tujih spati na lovorikah. Ideje, ki jih držav iz Afrike in Azije. Te drža- med svobodnimi, enakopravnimi skih cerkva in s širokimi ulicami, državnikov, v tretjič pa bo v za- je razglasila beograjska konferen- Ve so imele na konferenci popol- državami. Vsa ta načela so da- modernimi fasadami in visokimi četku oktobra, ko se bo sestal ca zlasti glede politike mirne ko- no večino. V tem je bila beograj- ncs že več ali mani znana. Gre palačami pa na evropska velemfc- »drugi vrh tretjega sveta«. V ča- eksistence niso zaradi tega izgu- ska konferenca nekoliko ozka ker ua predvsem zato, da se skuša- sta. Či je skelet tega mesta .po su sestanka arabskih voditeljev je bile na svojem pomenu kot ne- jz nekaterih predelov sveta države ^° ta načela uzakoniti kot stalna svojem zunanjem videzu precej spomladi prišel Kairo v zgodovi- uresničljiv mit političnega pred- *. . n ^JLiri. „ .,S,J1 xf£,„s mednarodna praksa In da se ob- podoben britanski arhitekturi, pa no kot središče arabske enotno- videvauja, temveč so dogodki v Kairska jesen še niso sodelovale v večjem števi- «»««««~"« P«*« lu. Slika na kairskem sestanku pa J"** ™* P«*"81 kr*fn1a tel? bo po sedanjih računih bistveno čeK Ye, ka več na dr?av se *e *G drugačna. Ne samo, da se bo šte- opredelila proti vojni. vilo udeleženk povečalo, tudi ude- Toda današnji svet In neka Ide- ležba držav Iz raznih predelov alna skupnost držav, kjer od ča- sveta bo ustreznejša in popolnej- sa do časa nc bi še prihajalo do ša. Veliki večini azijskih in afri- »porov in trenj. Zato je dobra ških držav se bodo pridružile še stran v sedanjih pogojih, da « latimskoameriške države, nekate- svojim vplivom in predlogi, z re v položaju rednih članov kon- budnostjo in prizadevnostjo lah- Ameriški predsednik Johnson je izjavil da bo v treh letih možno vzpostaviti svetovni komunikacijski sistem s pomočjo satelitov in da bo taka zveza mod Se- Je zato tem bolj -kairska politična sti, julija so se v njem zbrali na zadnjem času še enkrat pokazali, verno An«.*, in Evropo v,.po- ■ ta '"^ t£T nVt'^, <«^«™ V v v,o., „P,„„- to n.St„p.Jo v v,«, *.sll„v. stavljena že prej. g, vyt*0 jet ieoo megt0 ni več bru pa bodo za okroglo kairsko uresničevanju politike prvega beo- Ameriški predsednik je dejal, samo mesto radovednih turistov, mizo sedeli državniki nevezanih grajskega shoda nevezanih držav, da fro uporaba tega sistema orno- trgovskih potnikov, ki križnrijo držav, ki Jih bo po številu najbrž Zaradi tega se kot' važno spozna- gočila 24-urno izkoriščanje tele- med vzhodom in »ahodom. Afrl- še več. nje zadnjih dogodkov ponuja »e o njih še bolj malo govori, f u««, „ *>rtm n evptn n7cn ko In 8vetom' temveč vedno bolj Kakor, da je bilo v sklicanju sklep, da Je treba mir, boljše Toda glavnih smernic za delo tonsKin zvez sirom po sveiu, ra/tn vaino politično središče, kjer se drugega »vrha« nevezanih držav v mednarodne odnose in sodelova- drugega sestanka v Kairu najbrž tega pa zagotovila najhitrejšo iz- vsako leto zbirajo na političnih Kalni nekaj preroške modrosti, nje, neprestano graditi. ni težko odkriti. Brez dvoma bo- sestankih številni državniki od Zadnji dogodki v svetu, poslabša- Pred oktobrsko drugo konfe- do na »drugem vrhu« reševali vsepovsod. Letos je Kairo najbrž nje mednarodnega vzdušja mir- renco nevctzanih držav v Kairu že probleme širših mednarodnih od- po svojem pomenu prerasel vse nega sožitja, osvežitev hladne voj- lahko napravimo nekaj realnih nosov. Udeleženke bodo vložile Vsebinske priprave o delu druge konference že tečejo, vendar menjavo fotografij in novic. ZDRAVSTVENO STAN,E SEGNIJA 8E VEDNO RESNO Zdravstveno stanje predsednika italijanske republike Antonia Seg-nija je še vedno resno. Sporočilo O tem so objavili v ponedeljek zjutraj po zdravniškem pregledu. Zdravstveno stanje generalnega sekretarja KP Italije se je nekoliko izboljšalo. in tfofjviški 22,7 MILIJONA DOLARJEV Po podatkih Narodne banke Investicijski program je treba ekonomsko utemeljiti (Nadaljevanje s 1. strani) prvi podobni konferenci zelo po- pe, da bi dosegli čim večjo stal- s programom rekonstrukcije. Ne zitiven vpliv na boljše gospodar- nost zaposlitve. Izdelali bomo smemo ob tem pozabiti tudi to, JenJe v večini delovnih enot v tudi podroben program rednega da je potrebno izdelati tudi po- ŽeltV-arnl. S tem načinom dela in dopolnilnega Izobraževanja ka- 22,700.000 dolarjev. To je za tret- droben načrt za Izgradnjo objek- bomo nadaljevali tudi v prihod- drov, ki bo temeljil na uvajanju Jlno več kot v istem obdobju hi- tDv ^ področju življenjske ravni nje. Nova merila nagrajevanja sodobne organizacije dela, mo- ni. Podatki obetajo, da bo skup- delavcev.« bomo uvajali čim bolj Individu- dernejšlh tehnoloških postopkov ni devizni dohodek turizma letos »Kako je s produktivnostjo in amo.« In mehanizacije. Izdelali bomo Z nagrajevanjem?« »Omenili ste, da imate težave s tudi pregled, kakšne kadre potre-»Na vsak način bo v prihodnje kadri, časovno pa zaostajate tudi. bujemo in kateri bodo zadovo-potrebno v Železarni uvesti več s strokovnim izobraževanjem. Ijili sedanje in perspektivne poreda in poslovnosti pri izpolrtje- Kaj boste ukrenili na tem po- trebe proizvodnje v železarni.« kah je slovenski trtm^kTTfittl vanJu P***"""* «hv« do dro«u?* Vse zaključke, ki jih je 27, »Srečno Kekec!« režiserja Jožeta nlkov- Zato Je ""J110* da oz J* ko- Dosledno Izvajati pravilno poli- bodo v teh dneh komunisti ob- legiji posameznih obratov in pri- tiko zaposlovanja in napredova- ravnavali tudi na sestankih v prava dela posvetijo programira- nja delavcev. Zaradi stalnega in osnovnih organizacijah, ki bodo nju in časovnemu izpopolnjeva- naraščajočega odhajanja delav- nedvomno s svojimi koristnimi nju naročil več pozornosti. Iz- cev, kar ima negativne posledice, pripombami te sklepe še dopol- delali bomo konkretne zadolžitve, bodo pod vzeli učinkovitejše ukre- nlli. — M. Ž. Ker dosedanji ukrepi In oblike smo v prvih sedmih mesecih letos iztržili v turizmu za blizu rekorden. NAGRADA FILMU »SREČNO, KEKEC!« Na filmskem festivalu v Benet- Galeta dobil dve nagradi: »Bronastega leva« in »Srebrno Minervo« kot najboljši filmi za mladino od 8. do 12. leta. Film so odkupile že številne države. NOV VELIK PROCES V PRETORII stimulacije v martinarni niso imeli pozitivnega vpliva na Iz- Pred vrhovnim sodiščem v Pre- boljšaaje proizvodnje, Je v tej torii se je začel proces proti de- delovni enoti potrebno, da samo- l?^J™Č^mu^KSl Da ™S*nl, družbeno politlć- gi »zakona o sabotažah« obsojeni . j snovanja in poskusa sabotaž ter organizacije in uprava pod- napadov na hiše posameznih čla- J^tja posvetijo več skrbi kadrov- nov vlade. Po nedavnem sojenju sklm problemom, organizaciji Nelsonu Mandeli in drugim afri- dela, Izpolnjevanju kvalitetnega škim narodnim voditeljem, je to največji proces te vrste v Južni Programa, no raojemu v j ^ Afnkl- kolektivu, predvsem pa učlnko- uradnikom in na,takarjem - po- žepih in olajšam delo dekletu pri Imate dvajset dinarjev? V zadnjem času vse bolj pri- Uslužen kot sem, začnem odlaga-manjkuje drobiža našim trgov- ti zavoje in (zavojčke, tako da si avtobusnim sprevodnikom, lahko čim prej pobrskam po TOGLIATTI SE BOLAN Palmiro Togliatti, generalni sekretar KP Italije je na zdravljenju v sovjetskem letovišču Jalta na Krimu. Biro za tisk je danes objavil bilten o njegovem zdravstvenem stanju. Zdravstveno stanje se je sicer nekoliko izboljšalo, vendar pa je še vedno resno. Uspešen zaključek začetniškega tečaja za jadralne pilote LESCE, 18. avgusta — Danes so na leskam letališču slovesno zaključili začetniški tečaj za jadralne pilote. Tečaj je trajal me-( sec dni. V tem času se je 15 mla-' dih ljudi iz Lesc, Ljubljane, Novega mesta in Škofje Loke spoznalo z osnovami pilotiranja. Vsak od učencev je samostojno letel po približno 50 startih z učiteljem. To je z ozirom na mula-de učence lep uspeh. Mladi piloti so leteli na Jetallih slovenske konstrukcije LIBIS-17. vi tosti stimulacije in gibanju v,socj osebnih dohodkov. pml kratkim ^ se peljal z Prav izvajanje stimulativnih avtobusom iiz Kranja v Ljubljano, oblik nagrajevanja je Imelo po Do mene se pri rine sprevodnik: blagajni, kljub temu, da ima v predalčkih dovolj drobiža. Ona me medtem zvedavo opazuje izza okenca. Izročim ji drobiž, slišim Zbiljsko pristanišče Pred nedavnim je Elektrarna Medvode zvišala višino akumulacijskega bazena. VsJed tega je bila nujna preureditev vseh turističnih naprav ob jezeru v Zbiljah. Zato je Turistično društvo V Zbiljah s pomočjo Elektrarne v Medvodah (kajti ona je povzročila spremembo višine akumulacijskega bazena) napravila ustrezno ureditev »zbiljskega pristanišča«. Zgraditi so morali nov obrambni zid, ki služi tudi kot temelj za čolnarno, ki so jo že pred nekaj leti zgradili in dobro služi svojemu namenu. Za tem zidom je terasa, s katere je zelo lep pogled na Zbiljsko jezero in njeno okolico. Tu tudi strežejo obiskovalce. V gradnji pa imajo nekatere druge naprave, ki bodo služile za prijeten oddih vsem izletnikom, ki obiščejo Zbilje. Uvivžlui ,Do kam?« vpraša. »Do Ljubljane« pravim in mu pomolim pet-stotak. »Imate dvajset dinarjev?« vpraša in pri tem zaslišim žven- ket drobiža v njegovi torbi »Bom ]{ pogledal,« pravim in med tem ko j__jTILI on zamaknjeno zre skozi okno, brskam po žepih ter se zvijam in odidem. In to doživljam dan za dnem, na sedežu, da lahko sežem na dno povsod. Včasih drobiž kar zahte- vajo: »Dajte petnajst dinarjev!« in podobno. Potem, potem sem nekoč dejal: »Nimam!« Dekle ob blagajni je Janez Teran — 5. v namilznem tenisu v državi Počitniški zapis iz Jelše na Hvaru Vsak domačin dva gosta Hotel Jadran z depandanso in stinski obrati ln samopostrežna paviljonoma so povsem zasedeni, menza. Prav je, da se te vedno Turistični biro, ki razpolaga s lepše turistične postojanke na sobami pri zasebnikih, ima težave, južnem Jadranu poslužuje poleg nju: »Imate trinajst dinarjev?« ^JJJjJ ig^STSm siabe'volje "po- ker PrihaiaJ° z dvema ladjama Nemcev, Avstrijcev, Francozov, škilim v blagajno polno drobiža, dnevno novi gostje, za katere ni Angležev in drugih tujih turistov, ter zlobno vprašam: »Kaj vi ni- prostora. Čeprav drugo nadstrop- vedno več domačih turistov, mate drobiža?« - D. L. je hotela Jadran, z novo adaptirano depandanso, dva novodograjena paviljona, novo Izgrajeno in že povečano restavracijo in številne no-vodograjene zasebne hiše imajo 2000 postelj in je nerazumljivo, kje spi okoli 3000 gostov. V Vsa prizadevanja, da bi končno Jelši, ki ima 1400 prebivalcev je ukrotili jezero Crnjava v Pred- {t naval da ideta na a --r—-• — _ dvoru, so ostala brez uspeha. V , Y. . t . i vmes padavine, deloma nevinu'1- . jezeru primanjkuje vode, zlasti domačina po dva gosta in celo naslednji* fc v^' w Sušnih dneA ^rav * bil° VCČ- V h°tdih' domTh' reS!aV^" dveh dneh bo še nestalno nt«* okoli 7.48 je iz Kranja proti Na- letos precej deževno vreme, je ciji in vseh trgovsko-gostinskih klem pripeljal vlak št. 7030. Ko jezero skoro prazno in to sredi obratih( kot pri zasebnikih je pre- svojih žepov. Še moj sosed na sedežu pri tem ujame nekaj sunkov. Končno najdem zahtevani drobiž, ga kročim sprevodniku, ki mi mirno vrne tri stotake. Se- m daJ mj urno da, se lahko spet usedem. Za preoi,tanek in ^Sel sem. Drugje sem poizkus ponovil, in uspelo mi je. govorim povsod: »Ni seboj še slišim: »Imate trideset dinarjev? Drobiž prosim!« Naslednje jutro pri nakupova- . Ves up • • j • vode jim gre po vođi ^ Požar na vlaku IZGLEDI ZA PRIHODNJE DNI Napoved: Bo pretežno oblačno, Vremenska slika: Področje je vozil proti železniški postaji v f>avne turistične sezone. Svet _ JXT ,. . , . ,. . , f.. krajevne skupnosti in TD se spet P°ino 1Juai< Kl so 1Z ra/xim vv nizkim zračnim pritiskom t Jt t kmetu- zavzcmajo zato, da bi strokov- ropskih držav in vseh republik. d d A uj se pomika pr°' ske zadruge v Naklem VALENTIN njaki ugotovili, kaj je pravzaprav Medtem ko so dosedanja leta pre- ti vzhodu. Hladna fronta je do- KO KALJ opazil, da se iz vagona treba ukreniti, da bi končno Je vladovali v Jelši tuji turisti, je to- seel3i ^ mb0 povzročila P0' slabšanje vremena pri nas. Precl njo doteka v naše kraje ob jutf0 zahodnih vetrovih topel zrak. Vreme: Brniki pretežno sonč-n° 26 stopinj, izračni pritisk 1006 n^ Aleksič, naš znani filmski, gledališki in televizijski igralec si je letos za počitnice izbral Bled. Nekajkrat je že nastopil tudi na blejskih zabavnih prireditvah. Stanuje v Park hotelu. Naš fotoreporter ga je »ujel« ravno v trenutku, ko je skočil v kavarno »na Jednu kalu.« — Foto: F. Perdan omenjenega vlaka kadi. Takoj so Sanj^Tot^ismi s'oT^da ^ večina domačih in od teh poklicali gasilce, ki so prispeli na bo yoda prenehaja odtekati, ko je nad polovica Slovencev. Več slo- kraj dogodka v štirih minutah. ( Jani Vodna skupnost Gorenjske venskih podjetij ima v Jelši ure- Vagon je bil naložen ŽM8 bala- 0Pr»vila nekatera dela, kasneje jene domove za letovanje, mno- mi bombaža, ki so bile težke f*v *J fg^*T*%. ^ * zasebnikih, dosti skupaj 10.940 kilogramov in je bil namen je bil že sklican širši P» tudi v hotelih. namenjen ea tržiško tekstilno to- strokovni posvet, ki pa žal ni Jelša se je zadnja leta razvila libarov, pritisk pada. Planica Pre varno. Komisija, ki si je ogledala «^1, ker se ga niso udeležili niti v turistični center na otoku Hva- težno sončno 22 stopinj, Jezersk0 kraj požara, je ugotovila, da so J^,,1^ ^^^^ ^ m- Privlačna je lepa plaža, blaga pretežno sončno 20 stopinj in bile naprave na vagonu v redu in _ . '. . klima, tropsko in subtropsko dre- giav Kredarica pretežno obla&n da je požar verjetno zanetila iskra ^osoblj^no tak^'kS ^bttože- vje, privlačne izletni&ke točke, niz- 6 stopinj Celzija. iz lokomotive. Bombaža je z.go- ioti> si m- mogoče misliti uspešne- ke vinu po 80 do 120 dinar-___^^^^ relo okoli 20 odstotkov in je ško- ga razvoja turizma. Naj omeni- jev, in končno tudi zato, ker je mo, da je letos v tem kraju po- z ozirom na ugodne zveze dose- sebno veliko tujih turistov. Zal, ,.. . Ljubljane v 16 urah. Z prazno jezero tu)im turistom 6 , *, . ne daje najlepšega turističnega ozirom na vse večje zanimanje pa de za okoli milijon dinarjev. Vagon je poškodovan za okoli 250 tisoč dinarjev. M. 2. užitka. so potrebni Jelši tudi manjši go- GLAS v vsako hišo Iz naših komun • Iz naših komun # Iz naših komun # f' vr 3 It. naših konnm # Iz naš^h komun ^* ' • r»***lj komun n^ših komun Od večera do lutra in... »VELIKO CAMPINGOV SEM 2E OBISKAL PO SVETU, VENDAR SODI TA MED NAJLEPŠE.« Tako je zapisal v knjigo pripomb holand-ski turist, ki je te dni bival v camplngu ob šobčevem bajarju pri Lescah. Zakaj ima šobec takšne prednosti? Vse je urejeno v bližini: kopališče, sanitarije, restavracija, razni uslužnostni servisi za likanje, pranje itd. Povrhu vsega še lep borov gozdiček in prečudovito okolje. sa ko kra t po ti o RAZSVETLJENA KOKRA V Kokri nad Preddvorom prebivalci v tem času razpravljajo o sv f *Č ureditev 'avne razsvetljave. Pričakujejo, da bodo s pomočjo sveta krajevne skupnosti Preddvor in podjetja Elektro Kranj, že do Jeseni končali vsa dela in da bo kraj dokončno imel urejeno iavno razsvetljavo. ZA OTROKE V MAVČIČAH » Krajevna skupnost ter družbeno politične organizacije v Mavčičah se že nekaj časa zavzemajo zato, da bi v kraju ustanovili vzgojno varstveno ustanovo. V kraju je namreč več kakor 20 otrok, ki bi bili Potrebni varstva. Svet krajevne skupnosti meni, da mu bo uspelo ^Pomočjo občinske skupščine vsaj do konca letošnjega leta preskrbeti ustrezne prostore in kader za svojo ustanovo. KANALIZACIJA V NOVI VASI Prebivalci Nove vasi pri Preddvoru se v tem času marljivo pripravljajo na gradnjo kanalizacije vasi. Vas nima ustrezne kanaliza-Clte, kar povzroča številne nevšečnosti z odpadnimi vodarni. Sredstva |a gradbeni material bo prispeval svet krajevne skupnosti, vsa tet* °ka in nestrokovna dela pa bodo prebivalci opravili s prostovoljnim oelom. BREG K MAVČIČAM Prebivalci Brega ob Savi se dalj časa niso mogli opredeliti, ali nal spada njihova vas pod KS Orchek - Drulovka ali Mavčiče. Na Prvem zboru volivcev niso našli skupnega jezika. Zato je bil pred Kratkim sklican nov zbor volivcev, na katerem pa so enotno izglasovali, da bo tudi ta kraj spadal pod KS Mavčiče. KOMEMORACIJA NA DAVOVCU Prebivalci krajevne skupnosti Grad pri Cerkljah so minulo sobo-to in nedeljo slovesno praznovali svoj krajevni praznik. Ze v soboto je bila na Davovcu pod Krvavcem žalna komemoracija pri spomeniku padlih borcev II. grupe odredov, v nedeljo pa so se vrstile Številne prireditve. X PRAZNIK V PREDOSLJAH V campingu ob šobčevem bajarju so letos postavili novo poslopje, v katerem so sanitarije, tuši s toplo in mrzlo vodo, kabine za kopalce, li-kalnica, pralnica in šivalnica. Trenutno Je ob šobcu okoli 800 tujih turistov. Odlični so pogoji za kopanje v bajarju. Voda je vedno čista in precej topla okoli 26. stopinj Celzija. Organizacija v mestu platnenih streh jc odlična. Letos se še ni zgodilo, da bi zmanjkalo kruha. Celo zdravnik je tu stalno na voljo gostom. Trenutno pregleduje zdravstveno stanje otrok. Tujci se čudijo tej pozornosti. Ta miren kotiček ob Savi si mnogi radi izberejo za počitek. Zlasti starejši ljudje. Prostora za šotore je že skoraj zmanjkalo. Trenutno jih je tu okoli 300, in to čudno mednarodno mesto neštetih jezikov že šteje okrog 1.000 "prebivalcev. Največ je Nemcev in Holandcev. Sledijo Belgijci, Francozi, Madžari, Cehi itd. Pač iz raznih krajev sveta. Le domače »sprane« tu skoraj ni slišati. Bo kar res kot pravijo v upravi cam-pinga, da je šobec v svetu bolj znan kot doma. Več ko* 200 let je tu že bajar. Marljivi turistični delavci iz Lesc so ga z rokami .preuredili. Nad 52.000 kubičnih metrov blata in zemlje so izkopali. Uredili so jezero — sodobno kopališče. Ob nedeljah je tu še posebej živahno, včasih do 2000 kopalcev. Otoček sredi bajarja je za kopalce še posebej priljubljen. Borova senca ob vodi je vabljiva, mamljiva, blagodejna. Nov dan Mrak se je spustil. Nekateri so si skuhali večerjo sami. Drugi so v restavraciji. Govorijo in komentirajo jedilnik. Na razpolago so jim jugoslovanske specialitete. To jim je še posebno všeč. Turisti sami si pripravljajo taborni ogenj. Cez kakšne pol ure ga bodo zakurili. Zadonela bo pesem. Ljudje iz raznih dežel spoznavajo naše običaje. Vsi, kolikor jih je v campingu, se zberejo >)«^W»mWI|l'Wi*i>-::: Prebivalci krajevne skupnosti Predoslje, so minulo soboto in nedeljo praznovali svoj tradicionalni krajevni praznik. Vsako leto ob niem obude spomin na prve padle borce NOB iz tega kraja. Obadva dneva sta bila pravo praznično razpoloženje prebivalcev vseh vasi te KS. Vrstile so se razne prireditve in tekmovanja, Svet krajevne skupnosti pa je imel v nedeljo dopoldan tudi slavnostno sejo, ki so 8e je udeležili tudi predstavniki vseh političnih in družbenih organizacij tega kraja. OŽIVELI KRVAVEC Minula nedelja, čeprav ni bila najbolj sončna in lepa, jc na območje Krvavca pritegnila spet večje število domačih in tujih turistov V? Planincev. Po netočnih podatkih, jih je bilo okoli 2.500. Večina Jin je uporabila žičnico, mnogi, zlasti iz kamniške strani pa so prišli tudi peš. Dom na Krvavcu in Koča ob žičnici sta bila dobro pripravljena in sta lahko vse goste zadovoljivo postregla. »PREVEČ«GOSTOV r Minulo nedeljo je bil pri Planšarskem jezeru na Jezerskem tradicionalni »Ovčarski bal«, ki ga je, kot prejšnje leto organiziralo Turistično društvo Jezersko. Lepo vreme je na to zanimivo in privlačno prireditev privabilo več tisoč domačinov, naših in tudi tujih turistov. Na tako velik °oisk prireditelj prav gotovo ni računal Zato je bilo pripravljenih Premalo miz in stolov pa tudi postrežba ni mogla zadovoljiti vseh Potreb in želja obiskovalcev. S programom, ki je običajen na tej tradicionalni prireditvi, pa So bili vsi udeleženci zelo zadovoljni. PRED ZAKLJUČKOM SEZONE Turistično društvo Kranj bo v septembru letos organiziralo Pfed stavbo občinske skupščme Kranj »Turistični večer« na katerem «odo sodelovali pevci, folklorne skupine, instrumentalisti in drugi. s tem večerom želi TD pred zaključkom letošnje sezone prispevati Rv°j delež k zabavno turističnemu življenju mesta Kranj. SPORAZUM DEBELIH IN SUHIH , Pred približno 2 tisoč gledalci je bila minulo nedeljo popoldan "a stadionu v Kranju zanimiva, tradicionalna nogometna tekma med debelimi in suhimi. Tekma ni bila samo zanimiva, pač pa tudi humoristično zabavna, 8ai je ves čas tekmovanja, množica gledalcev z burnim smehom in aPlavzom spremljala tekmovalce. V prvem polčasu tekma ni bila tako zanimiva, ker so suhi vodili že s 6 proti 1, gledalci pa so bili V večini na strani debelih. V drugem polčasu pa se je stanje na igri-6cu bistveno spremenilo. Debeli so kmalu izenačili, do konca tekme Pa je ostalo stanje neodločeno 9:9. Prehodni pokal, ki je že 7 let "Preminja lastnika, tokrat ni bil podeljen, ker sta se kapetana obeh moštev sporazumela, da tekme ne podaljšajo, za 10 minut, pač pa, Ga se bodo zanj potegovali spet prihodnje leto. Za toliko časa pa bo p°kal ostal v pisarni TD ZAKLJUČEK OB CERNJAVI V Preddvoru so v nedeljo slovestno zaključili praznovanje turističnega tedna, v katerem so bile številne prireditve. Med drugim so hirali prijave za izlet preko Vršiča in Trente, posebna komisija je Pregledovala in ocenjevala vrtove, balkone in pročelja hiš v zvezi 8 tekmovanjem, ki je bilo razpisano za lepši videz vseh vasi. V,soboto zvečer pa je bila glavna in osrednja prireditev pri Jezeru Cernjava °ziroma gostišču Grad Hrib. Ves kulturni program so pripravili domačini sami. Nekaj prireditev je bilo še v nedeljo dopoldan, popoldan pa je mla na domačem igrišču odigrana še zanimiva nogometna tekma debeli: suhi. NOVA TRGOVINA V ZAPUŽAH , V Zapužah so odprli novo trgovino s špecerijskim blagom. Sodoben objekt, z vsemi stranskimi prostori in napravami, je zgradilo blejsko trgovsko podjetje Specerija, sredstva za gradnjo pa je prispevala tudi občinska skupščina Riftiovljica. Z otvoritvijo nove trgo-Vln<-> je končno uresničena večletna.želja tamkajšnjih prebivalcev, saj ■° morali hoditi v Begunje po špecerijsko blago. Predvideno je, da bi v trgovini odprli tudi oddelek za športno orodje. okoli ognja. Z našimi pevci poskušajo zapeti domačo pesem. Pravo doživetje! Ondan je nastopila folklorna skupina. Na otočku sredi bajerja so jeseniški gledališč-niki uprizorili »Ribiške zdrahe«. Prostor za gledalce je bil prenatrpan in platneno mesto je bilo za dve uri prazno, tiho, zamaknjeno v igralce. Jutro je. Povsod pod bori mirno in tiho. Le eden ali dva čistilca hodita po borovem gozdičku in pobirala papirčke, čistita. Tudi to mesto rabi take službe. Napočil je nov dan. Nekaj za tem je spet živahno, še grižljaj za zajtrk Izlet je tu. Kam gremo danes? Osebni avtomobili se že postavljajo v kolono. Odhod proti Jamniku, Kropi. Več kot sto osebnih avtomobilov odbrni. Popoldne se vračajo iz izleta vsi zadovoljni, govorijo o tem, komentirajo. Pred hišico, kjer je recepcija ob šobčevem bajerju, stojijo ljudje in gledajo izložbeno okno. V njej so najrazličnejši zemljevid;, prospekti, fotografije bližnje in daljnje okolice Radovljice, Bleda. Vse v petih jezikih. Ni se težko sporazumeti. Holandski študent RIU ADAMS, ki ie gost v campingu, govori pet ;ezikov. Upravniku JOŽETU KOVAČU ka i rad priskoči na nomoč, <*e se kje zatakne. Zelo živahen "Vit je in turisti ga imajo radi. Vsa u"?d>. če je treba. Pravi, da bo prihodnje leto spet prišel. »Ta camning je n^nli paradiž, ^kolica je prečud°;'ta...« To smo spet pi ,r3]i v knjigi vtisov. Napisala jc n"ka angleška turistka. Kritičnih pripomb v knjigi sploh ni. Morda jc to laskavo, pretirano, toda — tako je. $e bom prišel Vse mora biti na svojem mestu,. Za red, organizacijo v campingu skrbi le nekaj ljudi. Od hitra do večera so tu. Kot je povedal upravnik campinga imajo Drecej težav in veliko načrtov. Prostor za šotore bodo prihodnje leto še razširili. Trenutno je velik okoli 3 kvadratne kilometre. Zanimanje tujih turistov je veliko. Posamezne tvrdke iz tujine že sedaj naročajo, da jim rezervirajo prostor za prihodnje leto. Iz Francije je prišlo naročilo za rezervacijo prostora za 300 šotorov. Philips, iz Holandije je naročil prostor za 100 šotorov itd. škoda je le, da ni dovolj sredstev, da bi razmere ob šobčevem bajerju še izboljšali. Zgraditi je treba še nekaj tušev, predvsem s toplo vodo. Trenutno je tuš s toplo vodo samo eden. Potrebne so še nove sanitarije. Vse to je v načrtu, za prihodnje leto. Vsak, ki prebije nekaj dni v campingu ob šobčevem bajerju, gre zadovoljen domov. »Se bom prišel,« pravijo mnogi. In res j-5. Toda ne več sami. Pripeljejo še svoje prijatelje. Vsi ti, ki znova prihajajo, dajejo turizmu v radovljiški občini nov pečatin tudi nove naloge. MILAN 2IVKOVIČ Ob šobčevem bajarju so letos zabeležili svojevrsten rekord. Celo do 500 šotorov so imeli hkrati v campingu. 4_ SREDA. W. Jmnista 1M4 Iz naših komun # I? n^Jh komun # J/ nnšfh komun • 1» r.r»š?1h knmMn Začasno oddam opremljeno sobo dvema študentoma ali zakoncema brez otrok v bližini Kranja —- Naslov v ogl. oddelku 3575 Mlad miren Gorenje išče sobo. lahko tudi podstrešno. Od Lesc do Jesenic z okolico — Naslov v oglasnem oddelku 3498 V nedeljo, 16. avgusta, sem Izgubil od Visokega do Grada Cerklje žensko modro jopico — Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov: Fr. Eržen, Britof 26, Kranj 3576 Pozivam opazovano osebo, katera ml je vwzela denarnico iz ce-karja v soboto, 15. avgusta ob 11. uri dopoldan v avtobusu Ljubljana—Kranj—Tržič, da mi jo vrne v izogib posledicam — Naslov v osebni izkaznici 3577 Oseba, ki je v soboto, 15. avg., dopoldan potoma aH namenoma zamenjala temnozeleno pleskano žensko dvokolo v kolesarnici Stor-žič, naj istega takoj vrne in vzame svojega isto tam. Zamenjano kolo je imelo blok št. 81, ono drugo, ki je pri čuvaju, pa je imelo blok št. 11. Oseba, ki ga je zame-njaja, je poznana 3578 16. avgusta sem Izgubil od Mlake do Brega ob Savi denarnico z dokumenti in 18.500 dinarjev gotovine. — Prosim poštenega najditelja, naj vrne denarnico proti nagradi na naslov, ki Je v izkaznici 3579 Kdor je pomotoma vzel žensko Rogovo dvokolo izpred Sindikalnega doma, naj ga isto tam vrne do 21. avgusta 3580 Zellm se poročit! z Invalidom ali že upokojencem. Sem šivilja, stara 28 let — Ponudbe pod »ženi tev« 3581 Iščem delavko, ki dela na tri izmene, ali upokojenko. Dam hrano in stanovanje — Naslov v ogl. oddelku 3582 Znižali smo ceno vinu, že za 210 dinarjev dobite liter dobrega rdečega ali belega vin v Delikatesi v Kranju 3583 Cenjene stranke obveščamo, da gostilna v Dupljah spet redno obratuje. Gostilna je prenovljena — Obiščite gostilno v Dupljah! 3584 Pravzaprav bi lahko še koga na pičil, pa ga bom raje prihranil za drugič. objavi* Dežurni veterinar od dne 20. avgusta 1964 dalje Jože RUS, Cerklje, telefon št. 26-95 Tržil t pre tj l v d V KRANJU Fižol v stročju 120 do 130 din, jabolka 60 do 100 din, hruške 120 do 180 din, breskve 160 do 200 din, slive 160 do 180 din, grozdje 250 do 300 din, paprika 100 do 120din, lubenice 100 din, krompir 35 do 40 din, zelje v glavah 50 do 60 din, solata 130 do 140 din, pesa rdeča 60 do 70 din, čebula 60 do 70 din, česen 250 do 280 din, surovo maslo 1100 dO 1200 din, orehova jedrca 1200 do 1300 din, skuta 200 do 220 din za kg; pšenica x65 do 70 din, proso 80 din, oves 30 do 35 din, kruiza 50 do 55 din, koruzna moka 70 do 80din, ovos 30 do 35 din, koruza 50 do 55 din, koruzna moka 70 do 80din, kaša 140 do' 150 din, ješprenj 120 do 130 din, lisičke 100 din, orehi celi 120 do 130 din, fižol 200 do 220 din, ajdova moka 160 do 180 din za liter; peteršilj in zelena 25 din, majaron 25 din za šopek; kokoši 800 do 1200 din, piščanci 500 do 800 din, jajca 41 din za komad. Kmetijsko živilski kombinat Kranj razpisuje STIPENDIJE na naslednji fakulteti in strokovnih šolah: 1 za študij na Ekonomski fakulteti 1 za študij na Biotehnični srednji šoli — živilska tehnologija 2 za študij na Srednji tehnični strojni šoli 3 za študij na Kmetijski strojni šoli 8 za šolanje v Kmetijski šoli Poljče — živinorejska smer 6 za šolanje v Kmetijski šoli Poljče — poljedelska smer Prednost imajo študentje, oziroma dijaki zadnjih letnikov teh šol. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje kadrovski službi kombinata. Prošnji je treba priložiti: kratek življenjepis, zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo o opravljenih izpitih z navedbo ocene in datuma izpita, lastnoročno napisano izjavo, da prosilec nikjer drugje ne prejema štipendije. Raznašalke(ce) za dostavo jutranjika »DELO« naročnikom na dom sprejmemo za teren Center - Kranj Stražišče Primskovo zaposlitev primerna zlasti za gospodinje in upokojence — Zaslužek dober —• Ponudbe sprejema CP Delo - podružnica Kranj # Ne vem, kdo je odgovoren % za smeti pred jeseniško železniško postajo? Tu je prava »delikatesa« ogrizkov, pešk, papirčkov in vsega drugega. Za tuje turiste, ki jih ni malo, ko potujejo skozi Jesenice, je to posebna »turistična zanimivost«. Prava škoda bi bila, če bi to pospravili. # Sprevodniki na avtobusni progi Šk. Loka—Ljubljana preko Sore in Medvod, so zelo prebrisani. Na relaciji Vaše—Ljubljana ti enkrat zaračunajo 130 din, drugič 120 in tretjič celo 140 dinarjev. Katera cena je prava? — če vzamem »zlato sredino«, bo to verjetno 130 din. # O novi ljubeljski cesti jc bilo Ze veliko napisanega. Tudi vaščani iz Podljubelja so ponosni na to cesto. Toda že v začetku se je zataknilo. Čeprav nova ljubeljska cesta še ni popolnoma dograjena, se po njej z vso resnostjo odvija promet domačih in tujih turistov. Ondan so me Pod-Ijubeljčani poklicali, naj si to cesto ogledam. Toda imel sem neprijetne občutke. Na klancu, ki ga domačini imenujejo »Cimper«, takoj ko se pride iz Tržiča proti Podtjubelju, je voda sprala ves gramoz in pesek. Posledice, tega so do 20 cm globoki jarki. t Dovolj je za Trličane. Z mojo Marjano sva sklenila, da greva na Golnik na izlet. Toda vsak, kot midva, ki sva se peljala čez most v TENF.TIšAH, ima lahko dobre spomine na zimske dni, ko se je na tem mostu zaletel v ograjo avtobus. Podrl je polovico ograje. Doslej se še nobeden ni. zmenil, da bi ograjo popravil. Gotovo čakajo nove zime in poledice, da bo kdo podrl še drugi del ograje. Potem se bo vsaj izplačalo popravljati. # Pred meseci so lepo uredili avtobusno čakalnico pri stanovanjskih blokih na Golniku. Na žalost so -jo nekateri, žal prekmalu, začeli uporabljati za »00«. Le kaj menijo o tem tujci, ki pridejo na Golnik? Še to: pred hišo št. 18 na Golniku odlagajo različ* ne odpadke v kanal ob cesti, da jih je ob dežju potem, povsod dovolj. Ob tej hiši sem videl tudi posodo za odpadke, ki pa jo menda še niso nikoli izpraznili, # »Popra manjka po vsej Evropi!« tak odgovor dobiš v trgovini na Golniku, če vprašaš po njem. Neka gospodinja je morala za ta odgovor trikrat v trgovino. Sicer jim tu primanjkuje, še precej drugih predmetov. Seveda, gospodinja si je pomagala. Prinesla ga je iz Kranja. # Fantje, nikar tako! Živimo v 20. stoletju. Naučili smo se že toliko, da hodimo v hišo skozi vrata. Toda fantje, ki zahajajo k dekletom v samski blok na Golniku, skačejo kar skozi okno. Menijo, da je danes to sodobno. • Voznik tovornjaka KR 2&82 verjetno zelo pozna pravila vožnje. Zaboje s steklenicami piva je imel pretekli ponedeljek na relaciji proti Kranju naložene tako, da so bili prava nevarnost za. ostale koristnike ceste. Iz gornjih zabojev so steklenice že popadale ven in vsak čas je bilo pričakovati, da bodo začele žvenketati po cesti. Pa naj bo dovolj za danes. Lep pozdrav od vašega BODIČARJA Prostori v Šenčurju V letošnjem letu bodo v Šenčurju odprli novo šolo (o tem smo že pisali) in sedaj so dobile razne organizacije možnost, da dobijo svoje težko pričakovane prostore. Predsednik Krajevne skupnosti Šenčur tov. Draksler nam je povedal, da bodo v spodnjih prostorih uredili mehanične delavnice, servis ter garaže. Poleg njih pa še eno učilnico, ki jo bodo uporab-lali za učenje šoferjev-amaterjev, kajti dejavnost Avto-moto društva v Šenčurju je zelo razvita. Nadalje bi v isti zgradbi dobile svoje prostore tudi razne organizacije kot so: ZB, SZDL ter druge. V načrtu imajo tudi preselitev pošte, ker ji stari prostori ne ustrezajo več. S tem bodo rešili problem prostorov posameznih organizacij. RAZPISNA KOMISIJA PRI Cp gorenjski tisk kranj RAZPISUJE DELOVNO MESTO DIREKTORJA PODJETJA Pogoji: fakultetna izobrazba s petletno prakso na primernih delovnih mestih ali srednješolska izobrazba z desetletno prakso na primernih delovnih mestih. Ponudbe z opisi zahtevanih pogojev in kratkimi življenjepisi pošljite RAZPISNI KOMISIJI PRI CP »GORENJSKI TISK« KRANJ — do 10. septembra 1964 '*aiiov - Leonov: 54 ea0Uj?tUrl Je s svojimi poveljniki posedei krog ognja. Povsod ^^ažniku0 partizani kuhali večerjo — hrano, ki so jo pobrali Zdai*^ vfc Mzungi jedo listje«, je rekel polkovnik Kagoto. »In *o L bomo veselili. Moji ljudje so zaplenili mnogo hrane.« Oči mu vročično lesketale. »IsV^?13 niso zaPIeTlili?a — Geturi ga je strogo pogledal. »Mv i Sem vino' vendar ga nisem našel.« . redu i a*\ ie mirno dejal Geturi, »odšel boš h Kagotovem od-Semkaj« deja^? da Je Polkovnik ukazal, naj vse vino prinesejo *Kaj nameravaš?« je vzrojil Kagoto. »Ml smo ga zaplenili!« * nn, ^CJ ste k '"ašli vino?« je vprašal eden izmed poveljnikov ^K^m. glasom. »V0** -Ve' da ima kratek rep, bumbo-džumbo.« «i. § ^V^:t.c Ea torej!« se je glasno zasmejal Kagoto. »Prebrisan Po& r-m genera'om ne bomo propadli!« bitke c JniJci -S0 se žlvanno pogovarjali in se spominjali današnje *avali p "ri ie zamišljen opazoval ognjene jezičke, ki so pople-kjjjgj * seboj je videl podobo zmage. Borci bodo Mzungom Sednitv 11 zemljo in jo razdelili ljudstvu. Maunena bo predle K-uT8 devetorice. Lastna vlada! Svoboda! Ne bo več črnih, Poshi * Judi! SkuPaj z Vanžiko bosta odšla v šolo. Zatem bo 5 učitelj ... i?Ko je sanjal Geturi. Iftti oror6 c prj.čc,° svitati, je Geturi ukazal, naj pričnejo zbi-Padlih •' ^am *ie °đše] na bojno polje. Povsod so ležala trupla vojakov. Belcev je bilo malo. Naseljenoi so se spet voj- skovali na račun drugih in pošiljali Afričane pod krogle ln pange partizanov! Geturija je stisnilo pri srcu... V taborišču je bilo vedno manj hrane. Ponjo bi se morali odpraviti na plantaže. Toda sovražnik je postavil zasede okrog gozdov: brez boja ni bilo lahko oditi v gozd ali priti iz njega. Povsod so bile postavljene zasede. Geturi je proti sovražnikovi uporabil svojo novo taktiko. Po zadnji bitki je ukazal, naj zberejo uniforme pobitih črnih kraljevih strelcev. Nagli odred je zdaj nosil uniforme. Odred se je pod Mkolinim poveljstvom ob zori odpravil na pot. Borci so do večera korakali po poraslih pobočjih. Pri izhodu iz gozda je Masaj, ki je hodil prvi, obstal in ovohal zrak. V bližini so ljudje, zaseda. Sklenili so, da ne bodo sprejeli bitke. Ko se je zmračilo, so tiho oožli sovražnika. Zjutraj so v bojnem redu korakali po cesti. V majhnem naselju so zagledali oklepnike in bele vojake. Prišel je častnik. Mkola je ukazal, naj se ustavijo. Mzungu je ponudil cigareto. Belec je ni vzel m pazljivo pogledal črnega »častnika«. Mkola, stoječ v pozoru, je povedal »tovarišu«, da je njegov častnik zbolel in da ga začasno nadomešča. Ta pripovedka je popolnoma potešila Mzungo. Potem so se poslovili. Kmalu za naseljem so zavili s ceste. Nekoč so po tej visoki travi, polni cvetov, hodili partizani in se umikali s tovorom orožja. Zdaj je bila afriška stepa mrtva. Sonce je pripekalo in spreminjalo savano v prah. Porumenela in mrtva trava je legla na rdečkasto zemljo. Rdeči prah se je vr-tinčil v majhnih oblačkih, legal na ploščate krošnje akacljevih dreves ln bodeče mimoze in na gole veje osamljenih baobabovcev. Narava je žalovala za dežjem. Veter je začel močneje pihati. Prek ravnice je zavel prašen vihar. Takoj se je zmračilo. Odred se je ustavil. Skozi prašne oblake se je jedva prebijalo sonce. Vojaki so pokašljevall in si meh vnete oči. Odred se je vzpel na greben, poraščen z bodečim suhim grmovjem. Spodaj, v ozki dolini, stisnjena med ozek greben in strmo steno, je tekla rečica. Lesketajoča se zelena trava je prekrivala bregova potoka. Malo dalje se je razlila v široko močvirje. Na tisoče škrlatnih flamingov je stalo v vodi. Grmičevje na bregu, ki se je spuščal k potoku, se je zeleno lesketalo, ko da ga je opral dež. Ljudje so se nasmehnili. Tod je bila dežela večno zelene trave. Masaj je dvignil roko ln pokazal v dolino, kjer se je pasla velika pvčja čreda. Pričeli so sestopati. Skozi grmovje so videli dva Kikuja. Ba-stirja v črnih ogrinjalih, bosonoga in oborožena s kratktni bodali, sta od strani mračno opazovala kraljevske strelce. Mlajši pastir je pričel nenadoma bežati, toda Masaj ga je kmalu dohitel ln pripeljal nazaj. Odred je sedel, da bi južinal. Pastirjema so naročili, naj sptečeta ovco. Starec je mračno opazoval borce. Kakšni kraljevski strelci so tole! Kikuje in Masaje ne sprejemajo v vojsko. Ko so pojedli, so se odpravili skozi savano, ki jo je prepražilo sonce. Čreda je dvigala rdečkaste oblake prahu. Pastirja, Id ju je varoval Masaj, sta priganjala ovce in vlekla eno izmed Hvali za sprednje noge. Ovca je hodila po zadnjih nogah in obupno blejala. Čreda se je strnila na kup in hodila za njo. Odpravili so se proti goram, pokritimi z gozdovi. »Kaj boš 6toril z nama?« je stari pastir mračno pogledal poveljnika odreda. »Kasneje te bomo izpustili, oče,« je odgovoril Mkola. / »Kako naj se vrneva brez ovac? Gospodar naju bo ustrelil...« Po kratkem posvetovanju so sklenili, da bodo pasttrja**!*^! v odred. Partizani so prehodili dolgo pot v krogu in naslednje jutro prišli na nasprotno stran grebena. Dva dni so vodili ovce v gore. Ponoči so leopardi odnesli nehaj ovac. Druge so prignali do taborišča. Manuena je poslal vladni ukaz, naj poJovioo^jAiafejpnip^C^ drugim odredom. General »Afrika« ni bil zadovoljen/ vendarle ubogal. XXIV. poglavje Mkola je previdno vstopil v kolibo in obstal v pozom* iav II 2:58,8 Radovljica II 4:06,7. Janeza Čuka liz Kranja (kljub prenizkim ocenam za nekatere skoke se je uspel v skokih z deske uvrstiti na četrto mesto). Prvaki v posameznih disciplinah so postali: mladinke — deska: Mojca Jenko (Ilirija) — stolp: Maja Ltike-žič (Ilirija) mladinci — deska: Dragan Du-mič (Zadar) — stolp: Dragan Du-mić (Zadar) članice — deska: Mojca Jenko (Ilirija) — stolp: Maja Luke/.ič (Ilirija) člani — deska: Damir Novak (Medveščak, — stolp: Rudi Košo-rok (Ljubljana) V ekipnem ocenjevanju je prvo mesto zasedla ljubljanska Ilirija, zahvaljujoč odlični ženski vrsti, pred zagrebškim Medveščakom. J. P. hočejo na zelo nečeden način prevzeti v svoje vrste člana Triglava, najboljšega mladinca v Sloveniji Darka Klevišarja. Predstavniki Olimpije so izkoristili mladostno neprecenljivost 16-letnega igralca in ga z mamljivimi ponudbami pregovorili za nastop. Prav (zaradi tega škodljivega pridobivanja uprava Triglava noče izdati izpisnice temu igralcu in skuša na vse načine Po mirni poti zgladiti spor z Ljubljančani. Ti pa za sedaj nimajo časa, da bi se na povabilo Kranjčanov vsedli za mizo in pogovorili o zadevi. Med tem časom se je nekdo iz Ljubljane celo domislil, da je treba v »Sportskih novostih« napasti dolg^'etno uspešno delovanje NTK Triglav in obla t H i njegovo ime. Nekateri očitki so zares vredni vse graje. Dušan Novak, sekretar ljubljanskega kluba je privlekel na dan zelo stare dogodke, ki na i bi po njegovih besedah škodili r?Kvoju slovenskega namiznega tenisa. Pri tem omenia prenehanje igranja Hleb-ša, čadeževe. Knaoove, Jernejči-čeve in Lamnretove. Jasno pa je. ua so ti igralci po svoji krivdi in samovoljno nre-nehali igrati namizni tenis. Bilo je tudi precej prošenj, da 'bi Hlebš in kasneje Cadeževa bolj premislila svojo odloč'tev in še nanrej nastopala za barve Triglava. Vsekakor bi bilo orav, da bi se vsi poklicani v Kranju zavzeli proti škodljivim postopkom, *• niso v nobeni zvezi s športno moralo in so zato velika nevarnost za uspešno delovanje enega izmed najstarejših klubov v Kranju. Upamo, da se bo problem Že v najkrajšem času pravično rešil-Boris česen Nov rekord Kogovška Večje število atletov s cele Go^ renjske, poleg teh pa še nekaJ državnih reprezentantov, ki trenirajo v Kranju, je v soboto nastopilo na odprtem mitingu, ** ga je na cotralnem stadionu pri" pravil dorf ači Triglav. Pred nu-tingom jp zal deževalo, tako ^a naprava rflso bile v najbol,|šenl stanju. Med nastopajočimi se Je odlikoval^ Kranjčan Lojze Kogov-šek, ki je izboljšal mladinski |°" renjski rekord v metu diska. P?" hvaliti velja tudi Pirjevca, ki Je na članskih ovirah dosegel *** 16,2 sekunde. Rezultati: 110 m ovire: Pirjevec (Tr) 16,2; 1000 m: Hafner (TJJ 2:38,1; višina« Čebašek (Jes) l60' troskok: švab (Tr) 13,69, Niša« (Mladost-Zgb) 13,49: krogla (3 k*J' Kogovšek 14,95; disk (1,5 *p Kogovšek 43,52; disk (2 kg): *a" kič (Partizan-Bg) 51,61; mladink« — 60 m: A. Sajovic (Tr) »-3; 200 m: A. Sajovic 28,6;. viŠl«* Prezelj (Tr) 128; disk (1 Mežek (Tr) 34,87. _ M. K. Vtisi z evropskega prvenstva v veslanju Jugoslovanski osmerce, v katerem vesla tudi 5 Blejcev, Je n* letošnjem evropskem veslaškem prvenstvu osvojil bronasto meda-ljo. O tem uspehu naših veslačev bomo pisali v nekaj nadalJevanJ^',• VOŽNJA V AMSTERDAM 2. avgusta so z Bleda odpotovali najboljši jugoslovanski veslači na evropsko prvenstvo v Amsterdam. Jugoslavijo so zastopali štirje čolni: osinerec (kombinacija Bleda, Mornarja in Arga: Bari'"' Martič, Kleva, Mandič, Colja, Bere, Skalak, Klavora in krmar Ba* laš), četverec (kombinacija Mladost. Mornar Crvena zvezda: Tirofii » Suč'«\ Kazija, Jankovič im krmar Stipaničev), dvojec s krmarje (kombinacija Trešnjevka in Mornar — krmar Balaš) in skins Trlaia iz Šibenika. Ob 23.30 uri je 17 veslačev s trenerjem Petrom Klavoro ostalim vodstvom odpotovalo z Jugoslaviia-expresom iz ~e' Drugi dan ob 20.30 uri smo bili že v Amsterdamu. Teh 21 ur natn je kar hitro minilo. Veslači so šli takoj spat v spalni vap«~o. Tnk° udobna vožnja je za športnike skoraj nujna vendar pa zelo redka-ker največkrat ni denarja za spalni vagon. Fantje so oddali svoje potne liste uslužbencu v spalnem v^j^. nu, s carinskimi organi pa so se prvikrat srečali šele na nern*.n0 holandski meji. Od Miinchena do Kolna je bila vo?nia še pos. ,ei prijetna, ker smo se peljali skupaj z miss Panama. Vsak je z njo govoriti. Marsikoga so še nekaj dni potem bolele roke, K $ u se je miss Panama poslovila je imel toliko povedati. V Kolnu vožnjo smo nadaljevali sami. PRIHODNJIČ: Amsterdam in proga Anton Remlc Četverec s krmarjem