Iz haj aj o vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za četrt leta 90 kr. posiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Vredništvo „Novic" je přejelo te dni od rodoljub-nega, za blagor svojih rojakov na vse strani skrbnega gospoda sledeče pismo: „V tvornici za olje na Zidanem mostu se dobivajo oljnate preše po 2 gold, cent, med tem, ko se jih veliko tisoč centov vsako leto na Laško izvozi, kjer veljá cent, na priliko v Milanu, 8 do 10 gold. — Ker se ta klaja za živino in bčele na Zidanem mostu dobi tako dober kup, je pač velika škoda, da se skoro vse oljnate preše le v dalj ne ptuje kraje specajo. Ako bi naši gospodarji to klajo vedeli bolje ceniti, se menda ta Čudna prikazen ne bi več godila. Dobro bi toraj bilo, ako bi nam ljube „Novice" dober poduk zastran rabe te klaje přinesle. V Brežicah na sv. Lorenca dan. Dr. Raz lag, odbornik brežke poddružnice štajarske gospodarske družbe." Rade dajó „Novice" na to vprašanje odgovor, ker se ujema s tem, kar so že mnogokrat priporočale v svojih listih. Ako se naši gospodarji potrudijo in vzamejo 75. list „Novic" od 1855. leta v roke, bojo našli, da je takrat véliki zbor saksonskih kmetovavcev po obilnih skušnjah rekel, da — če more gospodar klajo kupovati — je ni cenejše in tečnejše klaj e, kakor so oljnate (lanéne in ogršičine) preše, ktere sèm ter tjè tudi pogače, krov a j ce ali prgo imenujejo. En cent teh pres záleže živini toliko, kolikor dva centa dobre mrve — po takem si gospodar sam lahko izrajta vrednost te klaje. Posebno pomnožujejo mleko. Al preobilno se jih ne smé dajati. Lanéne in ogršičine preše se priležejo molzni in pi-tavni živini kaj dobro; lanéne pa so še bolje kakor ogršičine, ker v ogršicije nekoliko ostrega olja, ki ima precej močán duh, da se jih izprva nektera živina tudi rada ne loti; ta oljnata oštrina je taka, da je želodec ne prekuha popolnoma in da gré z blatom od živine; gnoj je včasih celó tako razjedljiv , da živina dobi na parkljih bolezen, ako se ji preobilno pokla-dajo ogršičine preše. Treba je tedaj, da pravo mero daje , kdor lanéne , še bolj pa kdor ogršičine krovajce živini poklada. Skušnje , natanko izpeljane , učijo , da najbolje teknejo ogršičine preše molzni živini, ako se ji na 32 funtov sená ali kake druge klaje, ktera 32 funtov sená záleže, přidá 2 funta preš. Več jih dajati ni dobro. Predsednik naše kmetijske družbe gosp. Fid. Ter-pinec močno ceni oljnate preše , in večletna navada na njegovi grajščini je ta-le: Vsaka molzna goveja živina dobi na dan 2 funta oljnatih preš (1 funt lanénih, 1 funt ogršičinih), ktere se od vseh Svetih do majnika pokladajo na rezanco iz slame in sená ali pa plév, ktera se vsaki dan proti v kadi z vodo namaka. Na to namočeno rezanco ali razmočene pléve se potrese vsakemu živinčetu na dan 2 funta gori imenovanih preš in posoli z 2 lotoma živinske soli. Gosp. Terpinec pravi, da je to popolnoma potrjeno. Pač radi to verjamemo, da 24 ur poprej v kadéh namakanainše s prešami namešana in nekoliko osoljena piča kaj dobro tekne živini. To namakanje rezance smo potem, kar smo sami pri gospodarjih okoli Dunaja videli, našim gospodarjem v „Novicah" živo priporočali, — pa kaj ! ker smo menda le prazno slamo mlatili. Ža-libog, da se naši gospodarji vecidel — ne vsi — tako trmasto držé očetovih navad in ne ubogajo besed sve-tega Pavla, ki pravi: „vse poskusite: kar je dobro, obdržite." 2 ali 3 velike kadi v hlevu, da se rezanca vanje deva in skozi 24 ur namaka, da nekako zavrè in dobi zraven veče tečnosti prijetni vinski duh — se vé, da je našim gospodarjem že prevelik trud ! ! Če pa po starem kopitu nas zalezujejo nadloge, po tem je pa jok in stok. Prav se nam godi — bi morali skor na zadnje reči. Milanezi, kakor g. dr. Razlag pravi, rabijo oljnate preše po 8 in 10 gold, in so zadovoljni, da jih imajo, mi pa, ki jih imamo po 2 gold, pred nosom, ne maramo za-nje, ker smo prenemarni. 4., 5. in 6. dné prihodnjega meseca. Državno gospodarsko društvo, ktero ima svoj sedež na Dunaji, je po sklepu svojih prejšnjih zborov odločilo, da bode letos zbor njegov v Trstu, od kodar se bo izhod napravil na tamošnji Kras. Prvi predsednikov namestnik v tem zboru bode c. kr. dvorni svetovavec vitez Tomasini v Trstu, drugi pa c. k. viši logar gosp. Jožef Koller v Gorici; tajnik bo gosp. Leopold vitez Mayersbach, c. k. tajnik pri deželnem poglavarstvu v Trstu. Ti gospodje bojo dobrovoljno opravljali vse, kar bo treba. Prvi dan. 4. septembra. Na kolodvoru železne ceste v Po stoj ni sprejmeta deležnike, ki se bodo okoli 5. ure zjutraj iz Dunaja pripeljali, oba predsednikova namestnika. Po kratkem počitku in zavžitem zajtrku bodo gospodje skupaj ogle-dovali svét v postojnski okolici in okoli ces. kobilarije v Prestranku, kjer rodovitna zemlja prehaja v kras; če bo Čas připustil, bodo tudi postonjsko jamo ogledali. Potem bodo skupaj v Postojni opoldne kosili. Popoldne okoli 5. ure se po železnici peljejo do Sežane in tukaj čez 262 noč ostanejo. Tišti gospodje, ki se mislijo še le v Se-žani zbora udeležiti, naj ravno o tej dôbi, ko iz Po-stojne pridejo deležniki, v Sežano doidejo. • 1 if -. Drugi dan. 5. septembra. Zjutraj se bo kras ogledal a) okrog Sežane, in kar je tam že z drevjem zasajenega svetá; b) ces. kobi- larija v Lip i ci, kjer je že od leta 1580, in v okolici zasajeno hrastje ; c) Kras in obděláni svet okrog B a- zovice, Podriha, Trebiča, Ban, Opčine, Proseká in sv. Križa; potem se vsa družba v vozeh od- pelje v Nabrežino, kjer bode okoli 3. popoldne skupni obed, zvečer se po železnici v Trst odpelje. Tretji dan. 6. septembra. Skoz tržaški mestni gaj in Ferdinandov gaj gré družba v Ferdinandej, kjer se bodo ob 9. uri zjutraj stanovitni in začasni društveniki zbrali in naslednje reci pretresali: 1) Kratko sporočilo zastran opravila dr-žavno-gozdnarskega društva in njegovega gospodarjenja. 2) Kako se je iz rodovitne zemlje kras napravil in kako se dá kras zopet v gozd predelati. 3) Kterih sredstev bi se moralo državno gozdnarsko društvo poprijeti, da bi se domači gozdnarski štatistiki, štatiki, postavoznan-stvu in zgodovini veljava pridobila. 4) Ali bi ne bilo prav, da bi se pravde zavoljo poškodovanih gozdov izročile županom in da bi cenitev storjene škode, do kakega od- ločenega zneska, ne prepuščala se javnim gozdnarskim stražam? 5) Kako se kaže §. 10. gozdne postave od 3. decembra 1852. leta v gozdni praktiki, bodi si v po- stavodajavnem bodi si narodno-gozdnarskem oziru. Da se gospodje tega zbora lože udeležijo, je društveno vodstvo na polovico znižano vožnino dobilo na železnici v 2. ali 3. voznem redu za vožnjo sèm in tjè od 1. do 15. septembra. Tišti gospodje, ki se hočejo kakor stanovitni društveniki, ali pa z vloženima 2 goldinarjema kakor začasni društveniki tega zbora udeležiti in omenjene zmanj-šane vožnine na železni cesti poslužiti, naj se zastran tega brž ko brž pod natančnim nadpisom oglasijo ali pri stanovitnem društvenem tajniku, gospodu F rancu Altdorfer-ji (na Dunaji pri denarstvenem ministerstvu) ali pa pri začasnem društvenem tajniku gospodu Leopold vitezu Mayersbach-u, tajniku pri c. kr. poglavarstvu v Trstu. Brž potem dobijo karto za ome-njeno znižano vožnino. Vse gosp. gozdne posestnike, gospodarje in prijatle gozdnarstva na Primorskem in Kranjskem k omenjenemu zboru prijazno vabimo, da se na tem potovanji in v Trstu kot gostje pridružijo, ako se nočejo kot stanovitni ali začasni udje društvu vpi-sati. *) Na Dunaji 6. julija 1865. Deželni maršal, knez Jožef Colloredo-Mansfeld, đruatven predsednik. Franc Altdorffer, društven tajnik. Pomenki na odgovor „Novic" v 30. listu. Iz Stajarskega. J. S. Srčno se zahvalujemo si. vredništvu, da nam je na naš dopis od 20. julija v 30. listu „Novic" tako pošteno in jasno odgovorilo. Oprostite pa, da Vaš odgovor primerjamo našemu stanju, kakoršno je sedanji čas. Zadnji čas je, da se na kmetijstvo — najmočnejši stebre Avstrije — oči obračajo. Ako ta steber pade, *) Ker bode mikavno se udeležiti tega potovanja in zbora, vabimo tudi mi svoje rojake na Notranjskem in Primorskem, naj se omenjenemu društvu saj kot gostje pridružijo. Vred. pade tudi Avstrija. Da mi v kmetijstvu gremo nazaj, v tem , ko druge dežele napredujejo, je gola resnica, ktere nam ne more nihče tajiti. Ako bi v kmetijstvu napredovali, bi se tudi naše blagostanje množilo in ne bi bilo treba na preseljevanje misliti. Tako pa je pač treba na druge kraje misliti, da ne pridemo čisto pod zlo. Vzroki, ki nas ženó k preselitvi, bojo, brž ko ne, še dolgo ostali, in nadloge, kterih nekdaj ni bilo, se bojo, brž ko ne, Še pomnožile. Sedanji rod se bo pač težko mogel izkopati iz njih. Naravne prekucije časa, napredek sedanjega veka, prav to je tisto kolo, ki nas hudo tare. V tem, ko so drugi narodi v kmetijstvu in raznih za življenje potrebnih vednostih napredovali, ko se je v njihovih šolah skrbelo za poduk ne samo v pisanji in branji, temuc tudi v vednostih za kmetijstvo potrebnih , ko so vlade njihove in razne družbe jim pomagale po vsej mogo-čosti, so nas oni čas le potujčevali in nas tako zanemarili. ,,Frankfurt" je bila zvezda, za ktero sta hre-penela Bach in Schmerling, — stan posamnih dežel avstrijskih sta prezirala. Nas se niso spomnili; nas ni nobeden podučeval v tem , cesar smo najbolj potřebovali. Le podučeni narodi so veseli napredek sedanjega veka, kakor železnice, mašine, svobodno obrtnijo in kupčijo, sprejeli; mi pa plahi gledamo ta čuda človeške umetnosti, in čeravno so človeštvu potrebna in koristna, o njih stočemo in stočemo, ker so nam hipoma ljubi kru-hek vzela. Mi nismo zmožni, da bi se jih na svojo korist posluževali kakor je treba; ko so se za sedanji čas nezmogljivi davki tirjali, je gledal vsak, kaj da bi mogel prodati. In res prodajamo odrtnikom po nič, kar se le prodati more , kakor živino, les in karkoli se le tvegniti dá. Da je le v hosti kak krepelj, se že poseká in po nič prodá. Gore in hribi postajajo goli. Sila kola lomi. In kaj bo čez nekoliko let. Naša lepa domovina bode goli kras. Grajšine, namesti da bi bile kmetom v izgled umnega kmetovanja, same delajo v svojih ho-stah le za sedanji dobiček. Kaže se pa že tudi kažen takega ropanja lepih host: toca se siplje po polji, l) viharji poderajo sadna in hostna drevesa, -) plohe od-našajo s hribov rodovitno zemljo 3) in doline s šuto zasipajo. Tedaj se nam prihodnost pač kaj žalostna kaže in marsikteremu je obupati. Ako bi se kmetije sedaj prodale druga za drugo, kakor gré kupčija, stavim, da bi polovica kmetov brez vinarja morala za be-ražko palico prijeti: ali se bomo tedaj mogli iz dolgov izkopati? Kakor se sedaj kaže, težko. Vino, žito bo po-sehmal malo ceno imelo, živine lastne pa dosti kmetov nima, nekteri še repa ne, in če jo imajo, je nihče ne kupi. Novo ministerstvo pri najpošteniši volji ne bo moglo kmali zdatno znižati davkov, ker je država preveč v dolge zabředla, in potřebuje veliko, ako hoče biti mogočna, kakor se spodobi. Ako bi ne bili tako zadol-ženi, ako bi država trdnejše stala v svojih financah, bi imeli upanje, da pride kmali boljši čas, tako pa bo moral finančni minister čudeže delati, da poravná, kar se je spridilo prejšnja leta. Radi verjamemo, da so v nekterih krajih okoliščine vse bolje kakor pri nas; al saj veste, da je vsak sebi najbližji. Pa tudi, kakor kaže „Novičini" odgovor, se preseliti v druge kraje se ne bo dalo , ker za delavne roke brez premoženja ni skrbljeno v naselni postavi. Mi smo mislili, da bi poprodali tukaj živino, orodje in kar koli imamo , kmetije bi pustili dolžnikom in bi šli v drugi kraj s pridnimi, poŠtenimi rokami s trebuhom za kruhom. Tam bi nam vlada dala nekaj zemljišča, ') 4., 5., 6. je toča pobila 6 far konjiske okolice. '2) Kakor na sv. Lucije dan 1863. leta in tudi letos že. *) Lani in predlansko posebno. * 263 proti temu, da bi po letih poplačavali ga. .Al to upanje živali c nam je na Ogrskem kaj bo dr. Kovač iz Srbije o tem pisal Dostavek vredništva. Kmali potem plavalo po vodi. Cakali bomo, pravilno pisali da bi vsaj imena slovenska y ko přišel na svetio sestavek o „preseljevanji vicah" je došla iz neznanih rok po pošti knj v u yy No ž, š ne poznajo Pa saj dokler je Smerlingov duh vladal, so morale okolnice njegovih poglavarjev mrtva črka ostati. Prizadevajmo si, da bo odsehmal bolj y nam se adjati, da bo bolje? Kar biti m Smemo bode, samo v nemškem da vozu, na kterem se ima nova gospodinja, sloven- Petrovemgradu letos na svitlo dana, ktera šcina, v pisarnice pripeljati, za časa pot gladimo jeziku v w pod naslovom: „Botschaft fur Aile, welche auswandern Mi Goričanje smo se že zoper baterije znanih puhlih iz wollen. Mittheiíúngen uber Ansiedelung in Russland govorov in ugovorov gledé na rabo slovenščine v urad O __^ m A • • 1 1 . • • 1 # ti É m - durch Kauf und Pachtung, von Ferd Brandt, Agenten jah s tehtnimi dj an s kim fur Einwanderung nach Russland zlaga na drobno „facta loquuntur Cl vse y na ■pege™ |Ni sarske urade na dežel logi oborožili nam druzega treba, kot da ce- kar je takim vedeti treba , ki se hočejo ko preseliti. Brez enostranosti priporoča pisatelj vrnemo rekoč: Tako delajt db in na pann za- z mirno besedo naselitev odkritosrčno pravi mora to vedeti, da da saj y - Deželni odbor goriški dopisuje laškim občinam (županstvom) po laški, sloven- kdor na Rusovsko pride, skim pa po slovenski. Laškim županstvom so sicer tudi Rusovskem, vendar pa tudi ak ^koliko let moi in veliko vedeti, da si ustanoví srečo za prihodnji čas. peto delati že poprej cesarske uradnije laški ďopisovale, slovenskim pa zacel še deželni odbor dekrete in vsakor Vsak naj dobro svojo vest izpraša, ali ima zmožnost v pisma v slovenskem jeziku pošiljati, česar so občine sebi da par let ljenja zastavi kot kapital ; prav vesele. Skoraj vsa županstva odpisujejo na slo-takim je priporočati prihod na Rusovsko, kteri ne- venske odborové dopise po slovenski. Po slovenski pi svojega kolik premoženja imajo in znaj m gosp dar i ti. Pisatelj na drobno popisuje razmere rusovske *e zdaj leti bila, málokdo m po pravici toži da rusovsko državo , ktera sejo SO I iljaj in sicer časi prav dolg jih letni preračuni in poročiia; slovenski z eno besedo, vse ntarji, ki jih odboru po ijihovo uradno dop vsa drugača kakor je še pred desetimi Je prav pozná; pisači nemški, ki ne morejo o slovanstvu možje, nič slišati, z navadnimi abotnimi besedami blodij slovensko, in dasiravno so občinski predstojniki večidel o Hi ■ ki niso druzih, kot domačo šolo obiskovali, venin y namesti da bi njene dobre naprave hvalili po Rusii vrednosti njihovi. Pridj rusovske postave , ki se tičej so tej knj tuj dar vse, kar jim odbor piše, prav dobro rafc ne, da bi jim besedi zmanjkovalo, njegovim vprašanjem umejo y najvažnejše natančno in primerno odgovarjaj To kteri přidej je resnica. x udu v oivc jjuoiavo , rvi oc n^cjw tuj^ov , aigu Rusovsko. Te postave varujejo tudi naselnike na Kdor Imamo pa tudi res še peščico zlasti bolj „gosposkih u županov, kteri na slovenske dop po talijanski ali na Rusovsko pride, mora dotičnemu deželnemu glavarju po nemški odpisujejo. Odbor jim tega ne brani ker med drugim tudi povedati, kakošno opravilo je imel v noče nikog siliti svoji dom in s čem se misli pečati na Rusovskem. česar pa odbor tudi noče " ~ .---J™ wlBU1> ^ da naj v tem ali tem jeziku piše y V južni Kavkazii so naselniki, ki so si kupili posestva, 10 let oprošteni mestnega in kmetiškega davka; vendar krati 1 t je to y da bi kd 5 P Z ljudmí stej si pa to tudi v svojo d jem y se to na enkrat more 10 osebam dovoliti Po ktere zastopa, v njih maternem takem se tudi na Rusovskem nič ne more opraviti s Zatoraj je nekemu županu jeziku govoriti, jim v nj ih o vem jeziku dopisavati y kteri praznimi rokami; kapital in zopet skrbj ecemo přidej pajm y da bolj božj ie treba j v • pomocjo Zato vladino zahteval da y naj se casi, m tanímo domá Narodne stvari. mu po italijanski ali po nemški piše, češ, da „novega (?!) slovenskega jezika" ne razume, s tem-le dekretom odgovoril : „K županii *ski spada sedem katastralnih občin, kterih prebivavci so skoraj vsi namreč SVOJ dolžnost Glasi domorodni o novem času. Slovenci. Deželni odbor ima tedaj za pošiljati svoje dekrete in ukaze tudi *skemu" županstvu kakor jih pošilja drugim županstvom slovenskih kraj y y grofij goriške Ni pa res, kakor piše slavno župan Gorici 7. avgusta. X+Y. stvo v svojem sporočilu pod številko 162, da med Že spet je nekakošen električen tok narode av- strijske pretresel. Zlate besede novega državnega mi- v *ski županii, je zikom, v kterem odbor piše, in med onim, ki se govori nÍ8tra Belkredi-a v znani okolnici od 30. julija t v celi županii tak razloček, da prvega (odborovega) nobeden ne razume, ker yy Urad in posam odbor piše svoje dnik mora z ljudmí v nji- dekrete v tistem jeziku, v kterem je pisan pričujoči ho ve m j e ziku obciti (to je, govorit m dop vat dati J*m) k y koga bi ne bile z veseljem navdale? Gle dekret, v tistem jeziku , v kterem so pisane bukve, ki pa bo daj treba na to, da te ministrové besede stem jeziku, v kterem se jih otroci v ljudskih šolah *skih berejo, in v ravno ti po tudi med nami Slovenci resnica postanej Vrli zbranim kristjanom bere in razklada sv. kvah županij primorski namestnik baron Kellersperg je bil vsled pri- spod župan * ski ki mu tak jezik ni všeč geli *ske Go- tožeb že lani meseca oktobra vsem okrajnim predstoj- da naj se mu piše po italijanski ali y in ki tirj nemški, nima pra ) nikom v Istri in po Goriškem skoraj v enakem zmislu vice sam od sebe kaj tacega tirjati v imenu občinskega prav resno okolno pismo poslal. Rečeno je v njem, ~------------- • -----, ôvn uradniki morajo ljudi, s kterimi imajo opraviti, razu- njenih katastralnih občin. Deželni odbor dobro vé da namestovavstva ali v imenu volivcev vseh ffori .. . . « ... _ _ __ O ome meti y da je sramotno y ce kdo y i da ki že veliko let med gospod župan ni svojega sporočila, ki je v nemškem naj bi se lotil ? da se bode pri povisavanji Slovani služi, še jezika slovanskega ne zná; toraj kar brž učenja na to gledalo itd. itd. Do konca marca t. 1. so imeli predstojniki sporo-čiti, kako uradniki v slova(e)nščini napredujeio. O tem jeziku pisano, sam sestavil, temuč, da je spisa nje gov sekretár ali tajnik. Al sekretár, ki dobiva svojo , slovenski jezik popol- od Slovencev noma znati, tako , da y ni vreden, da ostane na svojem mestu dolžan če ga ne zná ali ga znati noče 7 pa, aa di Diia la okomica Kaj s a au ooroaiia , ni uno „^cugiuuu ^uncuuu jc, u«, uuuivaoiavuu župan nič slišati; ne manjka se še vedno vsake baže urad- dekrete in ukaze od deželnega odbora v maternem da bi bila ta okolnica kaj sadů obrodila ni bilo Neogibno potrebno je, da dobiva županstvo nikov. neslovenskih in y živalstvu tako malo izvedenih, da kranjskih" , v slovenskem ziku v se celó >jih soseščanov, ker je njega dolžnost, jim jih v ker po gatih naših polnovernih (avtentičnih) besedah oznanovati, in a 264 postavi ima vsak soseščan pravico, take dekrete in skih pripravnikov 25, za vsakdanjo šolo vgodnih otrok ukaze sam pregledati in brati v občinski pisarnici." 51.007, v šolo jih je hodilo 23.450; za nedeljsko šolo )) Ni prav tedaj, da se slovenskemu jeziku vrata v vgodnih je bilo 26.803, v šolo jih je hodilo 14.647 po jeziku je občinske pisarnice zapirajo lastnih šolskih poslopij je bilo 160 » »».■wv^ — ^ » * J movuiu p^foiv/pij I VJ KJ 11V/ , --Lf IG il 11\ u j Ç Po tem takem bo deželni odbor, zvest svoji dolž- bilo slovenskih šol 163, slovensko-nemskih 53 nosti, slavnému županstvu tudi prihodnjič y kolikor bo nemških 17. mogoce, pošiljal." svoje dekrete in ukaze v slovenskem jeziku primeri s prejšnjim letom so to leto šole, 5 učiteljev in 2 lastni šolski hiši več. Število slovenskih šol seje pomnožilo za 35, število slo- J t ^w» jv ^v/uiuvmmu « v* w y wv T i Ta dekret je poslal odbor ne le doticnemu županu, ve n s k o - n e m š k i h šol pa se je znižalo za 32. temuč tudi zastopnikom vseh k županii spadajočih ka-tastralnih občin. Na ta dekret je županiin tajnik hitro Kako veselo in lepo bi slavni odbor posne- naš po slovenski odgovoril! bilo, ako bi cesarske uradnije male! Pa kaj odbor? saj je cesarski uradnik tisti kakor je v vseh druzih za- m o ž v odboru, kteri Je devah njemu in tukajšnji c. k. okrajni gosposki glavni steber — tudi začetnik omenjenega čudovitega prevrata po naši grofu, kakoršnega bi se še pred tremi leti nihče nadjal ne bil. In vse to se godi pri nas na tihem brez pre- sama hrupa. Res je včasi „vox populi, vox Dei" ; vidnost Božja nam je, posluživši se ljudskih volitev j Wink 1er ja na tako mesto postavila da ves upljiv 7 ki mu ga nenavadna spretnost in izvedenost v opravilih in uradna oblast daja, le v to obrača, da bi naše ljudstvo sramotne duševne in materijalne sužnosti rešil. Slava ! Šolske stvari. Glavna šola postonjska. Letošnje poročilo postojnske glavne šole kinča sestavek, kteremu je pisatelj sara njeni okrajni ogleda Peter Hicinger, slavni zgodovinar naš. „Pivka" je temu spisu naslov, kteri s kratko besedo pové 7 da obdeluje učeni pisatelj. kraju pravimo Pivka, in kaj njem bereš: kteremu z a k aj lego, njeno višavo nad morjem 7 hribe njeno zemljepisno vodé in jezera. Opisuje nam tudi ozračje in vrhove, jame 7 7 in zemljo ozir rodovitnosti ; dalje Pivki določuje nekdanje stanov- , ob kratkem sega v politično in cerkveno zgodo- sedanjo razdelitev ter konečno o last- nike vino, pripoveduje nijah in obnašanji pivškega ljudstva govori, na kratko , nikar ne prezirajte tehopominov! ■MBB ■ sicer, toda Pivčanje sklepu našteva šole z letnicami njih začetka, šolskih oznanil pozvedamo, da ima ta šola vodja-kateheta 7 učitelje in 1 učiteljico za šivanje in pletenje dekliške mladine. Zraven navadnih naukov nahajamo še sadjo- ktere se je učilo 68 dečkov. reJ.?>v danji šoli šteje ta učilnica ^epo 338, v nedeljski vsak-pa 106 deč- kov in deklet. Da je to sporočilo čisto in skozi in skozi slovensko , ni treba še posebno omenjati ; imena domoljubnih voditeljev so nam za to že porok, r-u sa- moglasniku je tudi postojnska šola prijatelica. Sporo- čilo je natisnjeno v Postojni. Hvalevredno je, da se je dal zaslužek domačemu hodnje kak drugače > zvrši tiskarja prosimo, naj vpri- ; skoraj me oči svoje delo bolé prebravšega kratki pa mikavni in tehtni sestavek o Pivki. 77 Stan ljudskih sol na Kranjskem. Učit. Tovarš" po „Schulb." popisuje stan ljudskih šol 1864. leta na Kranjskem tako-le: Šolskih okrájev 21, duhovnij 288, glavnih šol 14, malih (trivialnih) šol za silo 55, šoli za učitelje 2, ženskih obrtnijskih šol navadnih po- obrtnijskih šol za rokodelske učence « viiijuuiu uui iwavuuioav/ u^uuv/^z t/ , uavauuiu uu- navljavnih (nedeljskih) šol 181, sadjorejnih šol 20, čbe- lorejnih šol 5, svilorejnih šol 3, katehetov 183, učiteljev glavnih šol 38, učiteljev malih šol 162, podućiteljev 33 , obrtnijskih učenic 13, učitelj- ucenic 26, podučenic 11 7 Slovnišfee stvari Vabilo slovenskim rodoljubom. Znano je našim bravcem , da se je na Dunaji ustanovila slovanska čitavnica pod imenom „slovanska beséda." Potreba slovanskega središča na Dunaji je očividná. Petina dunajskih stanovavcev je slovanska; nad polovico mladih avstrijskih Siovanov se uči na dunajském vseučilišču ; na Dunaji se steka mnogo Slo vanov vsako leto po razlićnih opravilih. Treba tedaj, da na ptuji zemlji najde Slovan narodni dom. Zato se Je ustanovila „beseda", ki ima isti namen kakor čitavnice naše; a še drug namen si je odločila osnovati namreč slovansko knjigarno (bukvarnico) v ktero bo društvo nabiralo mnogovrstne slovan ske ali slovanstvo zadevajoče knjige. Ker ni moč vsega si nakupiti, se društvo s pozivom od 20. 7 > naj v julija obrača do vseh rodoljubov slovanskih dar pošiljajo knjig, ki so jih ali sami izdali ali ki jih Da imajo od več da jih besedi" darovati morejo se rodoljubom v vsaki deželi polajša pošiljanje knjig, je v vsaki deželi naprosila poverjenike, ki sprejemajo knjige in jih pošiljajo na Dunaj. Tako za slovenske dežele: v Trstu g. Fr. Cegnarja, v Gorici g. dr. Tonkli-a, v Gradcu g. dr. Muršeca, v Mariboru in Celji predsednika čitavnice, v Ce lov eu vredništvo 77 Slo venca" in „Glasnika", v Ljubljani vredništvo „Novic." Kakor bojo omenjeni gospodje gotovo radi sprejemali besedi" namenjene knjige, tako tudi vredništvo „Novic." Naj daritelji le brž začnó! Pa vsak naj svoj dar, ki ga nara pošlje, zveže in pripiše, kaj daruje. Jezikoslovna drobtinica. Askerš, raskerš, križopota, križopotj so mnogotere besede, pa enega pomena; to kaže nji hova korenika. Križopota ali križopotj e je pot na več potov skup pride od mnozih krajev križ na vse kraje gredo. nekterih krajih križ, kjer 7 m poti na askerš pa take 7 to je 7 križopote imenujejo na s križ, kjer poti naskriž grejo ali Medjomorji, spod Lotmerga na Hr se križajo. vaškem . se neka cerkva veli Raskerš inaci tudi Rackaniža —- in je tudi najbržej to, kar raskriž kjer so poti razkrižane, kar je posebno pri cerkvah selih in mestih, kjer poti na vse kraje grejo in od vseh krajev skupaj pridejo. ",,'TÍ- * i > f Dopisi. Iz Hrvaškega 10. avgusta. Bachove čase.) Nr. 11. (Spomini na Bilo je 1853. leta. Jaz sem svršil latinske šole. Kdor je bil kdaj absolviran oktavanar, ta kakošne misli tačas člověku rojijo po možganih. Taka je bila tudi z menoj. Ko sem s svedočbo v žepu ve Ali bi ljati take darove liotli slovenski rodoljubi tudi ,.Mat ut il posi Vred. 265 zad nj i k rat korakal po gimnazijskih hodnikih, so se moji naberemo. Vse njihovo djanje in nehanje bilo je strogo vravnano po „vorschriftih, verordnungih, kundmachungib stopaji vse drugace raziegali po visoko obočenih pro- storih, kakor kdaj poprej. Skrivna poprej opozicija erlas3Íh, kurrendih, amtsinstructionih" in kakor se že vè^ proti profesorjem je zdaj očitno buknila na dan kakor ta imenik zove. Vsaka tretja beseda pri reformatorjih je plamen iz slamnate strehe, ter v tem svoj vrhunec do- bila paragraf. Po paragrafu se je kaštigalo, po paragrafu segla, da sem si še v gimnazijskem svetišcu cigaro na- hvalilo, po paragrafu se je davek plačeval, po paragrafu žgal ter s tem javno pokazal, da ne spadam vec pod pa tudi denar dobival. Vedno se je govorilo o nared- po kterih bi se dalo narodno blagostanje povišati bah éJLLCLL tV^l O vw LjLI U V 1.1 W UVUU^WÍ. « w^vn^^^u. ' K v O (/ 1 ' ■ ¥• • 1 • • disciplinarno šibo profesorskega areopaga! Ljudje so mi zmerom na ušesa trobili, da absolviranemu oktavanarju ter predlagale so se čudapolne teorije o tem/zraven stoji vès svet odprt. To mi je misli o moji vrednosti tega pa je narod zavoljo čedalje večih davkov leto na strašno povzdignilo , tako , da sem bil celó štiman. Pa leto bolj osiromaševal ; še tega niso videli da po kaj bi ne bil! Znal sem spregati in sklanjati v pra- večem delu Slavonije ljudje raje svoje slivike posekali nepravilni obliki latinski in grški in nemški kakor da bi si bili dali kotle pečatiti. Deželo so ti viini BBBI^I in kolikor toliko tudi slovenski; znal sem heksametre koliko straní in koliko škandirati, vedel sem na pamet j sem, kdo je Rim sezidal reformatorji razdelili na šest in štirdeset okrajin; v vsaki okrajini bil je en davkarsk ured, ki je novce pobiral, zraven pa politični^ in sodni ured, ki sta veliko teh do- voglov ima heksaeder; vedel ^ ^ ^ ___ in kdo je iznajdel strelni prah; vedel sem, kje Eulen- hodkov'povžila. Če je v kaki vasi dvoje, troje otrok spiegel pokopan leží. Vse to sem vedel in še veliko nagle smrti umrlo, kmali je bila epidemija gotova, in več druzega, kar so mi profesorji celih osem let v vozile glavo vbijali. In s tem znanjem, sem si misli! če ni hudir, da ne bi mogel naprej po svetu, auu«i v^ou« Kmau se je razgiasno, aa je epizocija in zopet so se vse križem peljajo. Avgust in September sta naglo vozile drage komisije na lice mesta. Jaz bi mogel na kodar ceste Je kako so se drage komisije na lice mesta; kobilo do čevah grizlo ali je kak pujsek drisko dobil kmali se je razglasilo da ; Je je epizocija in zopet so so tekla Oktobra ljenji; po njuni zarji še zdaj srce zdihuje. meseca so glavna opravila ta, da se tice selijo, listje od- težke novce prizadjale, koristile pa ničesa. ca- bila sta zadnja zlata meseca v mojem živ- stotine takih slučajev nabrojiti, prina" drage komisije vodile, ki so narodu in deželi kjer so se „de lana Bilo pada in dijaki na učilišča vračajo kvadrolirano suknjico sem tudi jaz letel na vseučiiišče, „federleicht." Mati me niso mogli tigrasto kapo in veliko lamo prevec, in nas je kakor Nemec podpirati, stric navada y pravi so pa samo o be ta li, kakor je že sploh prepozno sem spoznal da so bili velik da ne bi imelo podobe, da nič ne de so se muhe in mušice lovile. Ďenunciacije so tačas posebno cvetele; drug je drugega črnil, kjerkoli ga je le mogel, tako, da se nazadnje ni več vedelo, kdo umtmva^j j^i v|/vciuv/ wvtu ;--— ---- --------jo crn? auu u^i« ^g^au^iji v vou jt» una tuima^ ua i\jci skopuh. „Ingrata patria", ali kakor po naše pravimo, je eden kaj dělal, mu je drug na prste gledal, tretji pa nehvaležna domovina mi pa tudi ni hotla svojega žepa zopet tega nadziral. Ďražje uprave je na pomoc odpreti, ker se menda prestrogo po besedah ___ r>___i____1 - 1_J_„ __ „ • lAii _ kdo pa bel. Nezaupljivost je bila tolika, da kjer zares ni, kakor Je 7 77 je absolutisticin birokratizem, in Avstrija je samo vsled absolutizma tako globoko v dolgove zabředla; pato še ni išči si vsak sam svojega kruha." Kako sem v takih najveća nesreća, mnogo veča je demoralizacija, ki se ab- sv. Pavla ravná: ..kdor ne delà, naj tudi ne je , 77 to okolnostih na vseučilišču živel, ne bom opisaval; moja bil, da sem , pa tinta je za tak opis premalo crna. „Facit" je moral vseučiiišče zapustiti. Stopil sem v lemenat solutizmu za pete obeša. tem času je nemški jezik me ni trpelo v njem, in sicer samo zato ne, ker nisem rila seje v „Statthalterei", županija v „ ■ ■ m > smel vsaki pot vèn iti, kadar se mi je zljubilo. Zdaj sem bil na tišti strašno polzki stezi, ki se ji „potepanje u Srce me je bolelo. Vse svoje pravi. sem potrošil, ne zlate namere, vse ena mi ni ostala neoskrunjena. zvonec nosil v šolah in vuradnijah; banska vlada pretvo- komitatsbehorde" podžupanija v „bezirksamt", banski sodni stol v „landes-gericht, sedmorica pa se v „cassationshof" dunajski potopila. Pečati starih uradnij so se v zagrebški muzej pošiljali. Znameniti kontingent v naši armadi so bili tako zvani „bruderi", to je y dosluženi feldbebli in fu To vse se je z menoj tačas godilo, ko je avstrijski r;rji \z vojniške pokrajine; to je bil pravi izrod ki vr » UV uu J\y u LUVUUJ «/WVMU — w —---J--- I'IiJl IZJ V KJJ UIOIVU ^/waiajiutl J tu J KJIL jjiavi IfliUU ; rkl jô premier Bach na Ogrskem in Hrvaškem na mestu sta- proti narodnemu življu skor še bolj lesen bil, kakor V se rega tisočletnega ustava deželno upravo snoval po nemškem absolutističnem kroju, ter v ta namen mnogo- čez Litavo in Sotlo. Mislé 81 brojno armado pošiljal da „nemo propheta in patria", stopim tudi jaz v to ptujci. trpi. Stari pregovor pravi, da vsaka reč le en čas Velicastni diplom od 20. oktobra 1860 bil je, hvala Bogu! smrtni list za Bachovo sistemo na Hrvaškem. Nobedan ni vzkliknil: „Bache! Bache! rede mihi vojsko. Službico s tristo forinti na leto sem prec vlovil. legiones meas!" Krdelo njegovih reformatorjev ni nobenega drugega sledu po sebi pustilo, kakor nebrojene ki Iz kakošnih elementov je bila sestavljena armada je morala služiti tadanjemu birokratizmu , kakoršnega „fascikule" nemški napisanega papirja, s kterimi se bo o Avstrija še ni pomnila poprej, in ki se je še posebno svojem času naše vseučiiišče kurilo, da se hrvaška mla dina na teh proizvodih ogreva. V Mariboru avgusta meseca. —c. njega meseca bodemo imeli tudi pri nas v Mariboru **) razstavo kmetiških in obrtniških pridelkov, zagrešil proti ustavu hrvaškemu vém med bom m znam. , „v™ popisal, kolikor Oséb, ker so bile tudi vse časti vredne * njimi , se ne tičejo te crtice; sisteme je predmet moj kratka ilustracija Prihod Rekrutirali so jih iz vseh stanov, iz vseh narodov avstrijskih. Bila je zmes kakor v Kalifornii. Stara Meterni- hova garda to so bili veterani v brkni obrazi konosce. sami brez-strašen pogled za Hrvate in Ogre br- vojski > kakoršna je bila pred dvema letoma v sosednem Celji. Razstavin odbor oziraje se na mešano prebivavstvo (po slovensko) spodnjega Stajarskega je čitavnico : ali ne bi hotela pripomoći, našem mnenji našo Marsikter izmed njih (ne vsak, ker bili so seji či- tudi vrli možaki vmes T Ali t-l-l V/£JC*C*.JL ▼ JLLi O j ai kratizem) se je misiil en kterim se je studil tak biro- bene vina kos „reformatorja. 77 7 7 Ubi ibi patria" , ali po slovenski : tam mi je domo- je povabilo tudi da razstava svoj namen tem bolje doseže, tavničinega odbora 30. u. m. se je sklenilo tem željam razstavinega odbora po mogočosti vstrezati; kajti reč . r-----v 7 ««■ ťy J^ kjer me čaka polič vina in pečen puran si *) Dopisi iz Angležkega nam bojo jako dragi. Več o tem in o misiil marsikak kosmopolit, ki je potoval čez Litvo ali Sotlo. Nam mlajšim moramo pred vsem za to skrbeti drugi točki pismeno Vred. 7 so pa zmerom na ušesa trobili, da da si „verdienstov" Tudi ljubljanska kmetijska družba je přejela od dotičnega od bora program te razstave, kterega priobčijo prihodnje vice. u »MO. Vred. 266 sama na sebi je dobra, akoravno bi gospodarsko dru- kmali pohlevnega dežja ne pošlje, bo tudi vinski pride stvo svoj namen bolje dosegalo y ako se na potrebe lek drugim pridelkom enak namrec reven. Iz Notranjske Bistrice. (Program slovesne be slovenskih kmetovavcev bolj iz slovenskega nego iz nemškega stanišča ozirati hotelo. Slovenca gré ven- sede v spomin obletnice čitavnice 20. dne t.mj 1. Govor dar slovenski podučevati. InaČe je vse bob v stěno. 2. „Zatrti" > Kdor se pa hoče Slovencev razstave vdeležiti, se hitro oglasi, kje domuje in kaj hoče poslati naj , da se mu prostor oskrbi in ohrani. Naznanila sprejema tukajšnji tiskar gosp.vJanžič. 3. „Servus Petelinček", 4. „Strunám" bes. Kasteličeve, moski kor Fr. Gerbičev > Jenkotov klamacij šaloigra, poslovenil M. Vilhar besede dr. Prešernove , samospev Dav TaAÍ< —----- Beethovnov a Noč a „^^ , čveterosp^y 7. „Spomin in up", 6. „De Iz Teharij na Štaj. 13. avg. M. V. — Danes po moški kor Fr. Gerbičev rani maši je bilo pri cerkvi očitno na znanje dano tole: stenjakove, moški kor Benj. Ip 8. „Sokolská" , besede Malavašičeve besede Ter y Tombol za Pridni sadjorejci naj se v 14 dneh v srenjski pisarnici oglasijo in dokažejo svoj napredek v sadjoreji. Potem bodo možje ogledali, kteri gospodarji ali njih sinovi so revne. Igrala bode vojaška godba. Začetek ob poli uri zvecer. Iz Dolenskega. * žalostjo so napolnovale nas darilo zaslužili. Prve dni prihodnjega meseca se pa poročila, da v Ljubljani, središču dušnega in material bojo dařila po tej vrsti delila. Prvi pridni sadjorejec nega razvitka našega milega naroda, od nekega časa drugi dobi dvojni zvezni tolar, tretji en sem se razvijajo razprtije, ki jih napravlja neka zale- četrti pa en forint v srebru. Hvala na- téla stranka, in da zarad tega razpora se je s predsed- da tako marljivo skrbi za povzdigo nikom čitavničinim vred odpovedala večina odbornikov dobi en zvezen zlat tolar y y semu županu sadjoreje! y Iz Gorice 13. avgusta predelku: da vemo Glasi domorodni o novem času v 32. listu „Novic" t. 1. nahajamo od „Savine na Vendar poslednje „Novice" so nam tolažilo, «« da velika večina čitavničinega društva ni deležnica onih razprtij U V UÚi listu „i^lUVlU ~ I«. i. 11»- UJ. Sloga, D 1 U g (t JU BO CUMitt »lUgčt uuui nam Stajarskem" prav vážen in o vsem prva svetinja! Bratje! ali Vas ne podučuje zgo- sloga in še enkrat sloga bodi nam pravem Času priobčen sestavek. o^ UJUJ vic* j V.V » j-A KJIKJ , "liuuiii ^vou oiuoaiu k/idbuv, izvedenec spisal. Sploh nam g. dopisnik iz srca govori, kam da pelje razprtija? Kdor delà razpore v družbi Vidi se mu, da ga je dovina vseh slovanskih plemen, posebno srbskih bratov j on dasiravno tudi opombama vredništva ugovarjati ne mo- domaći, delà v roke tujcem in sovražnikom našim remo. Iz srca govorjene so nam pa zlasti te le besede: podpira njih namene ali hoté ali nehoté, vědoma ali „Največo zaslugo za naš narod bi si pridobil v poli- nevedoma. Kar v družbi se zgodi nevšečnega, se mora tičnem uradovanji in srenjskih in policijskih zadevah ljubeznjivo poravnati v družbi; kar pa v družbo ne praktično izurjen mož, kteri bi potem, ko bo še za spada, naj se tudi v družbo ne nosi, da ne trpi po ne-Kranjsko nova srenjska postava oklicana, spisal bukve dolžno škode. Ne zabimo da nas JLk.1 ailj SIVU li U V rt DiC/iJjSiva ^uotavo urwiuaiia, ojjioai uuarc uvi/juv ou-vuv. zjnv laiuj ua uao je uiaiir, ouviaiuii\uv o srenjskih zadevah in o srenj skem uredo- pa veliko, ki pazijo na nas in gledajo, kdaj da bodo vanji, in sicer z ozirom na srenjske postave vseh slo- našli pezdir v našem očešu, kje se bode vjel kak domač malo sovražnikov venskih dežel in bi tem bukvam pridjal vse potrebne nezadovoljnež v njih mrežo, in kako da bode razsajal nad svojimi zapusčenimi brati. Ne poslušajmo vabljivih in medenih besed nasprotnikov ; bodimo edini, složni, formulare itd." — Take bukve, predragi prijatel „od « Mit» < take, kakoršnih Vi želite, že, rekel Savine" imamo prav spisuje jih izvrsten jurist, praktično kajti nobene reči se nam Slovanom ni bolj bati, kakor izurjen mož v Gorici; v kakih 2—3 mesecih pojdejo razprtij, zavisti in sumljivosti. To čutimo po zgodovini v natis. Toliko naznanjamo za zdaj, da se kdo drugi slovanski bridko; tedaj saj mi Slovenci se osvobodimo tacega težavnega delà ne loti. — To so tište važne hudega duhá, skor bi rekel, nam prirojenega. Kako Umnem Gospodarju bukve, o kterih so „Novice" po že enkrat povedale, da se v Gorici resnicno je pel 1848. leta Toman v „Glasih domo spisuj ej o rodnih" o tem nesrečnem duhu! Ne zabimo teh tehtnih. Kana3 8. avg. N. N. poveljnik italijske naše armade, vitez Benedek, na potí v Korotan se peljal skozi naš trg, kjer je bil z veliko slavo sprejet; domaći godci so vrlo godli. Po kratkem postanku je prijazni vojskovodja odrinil in četrt ure od Kanala v majhni kmečki krčmi poleg velike ceste se ustavil, kjer so ga z vinom in domaćim crnim kruhom pogostili. Danes zjutraj je slavni besed in vtisnimo si jih v srce! Glasijo se tako: Iz ipavske doline 11. avg. Â. ogenj ne prizanaša: Tudi nam dne t. m. kmali popoldne se je v St. Vidu nad Ipavo vnel s senom in slamo napoljeni hlev, po dozdaj še neznanem uzroku; pa tudi sosedna senica, od zgorej s senom, od zdolej pa z mnogotero les-nino naložena, je bila kmali v ognju ; oboje poslopje je do tál pogorelo. Le vrlim Tržanom, Sturcem in Ajdov- cem, ki so s tremi gasilnicami hitro na pomoc prihi-teli, je zahvaliti se, da srditi požar ni dalje segnil; posebno dobro so se obnašali pogumni vodji imenovanih gasilnic. Ker so domaći moški bili večidel na planinah, so toliko čvrsteje ženske vodo nosile. — Preteklo noc nas je zopet žalostni plat-zvoná iz spanja izbudil; gorela je namreč žaga, pol četrti ure od St. Vida. — Naj bi te prigodbe vsacega gospodarja spodbodle, da svoja po- Kaj nase so le vse naredbe? Y začetku sila naglosti; Speljanja, konca in nasledbe Duh hudi voj nam zadrži. Zastonj le bomo poskusali Spolnjenje svoj'ga upanja, Gradove le v zrak zidali, v ' Ce ne drvimo v beg duhá, Ki nas mon, ko strasna kletev, In sklepov nam razdera čin, Duhá, ki sin ga po očetu, Od roda rod dobi v pogin, Duhá nesreće razprtije, Sumnjave domorodnih djanj, Sramote naše domaČije, Sloven je vzrok skelečih ran. Oj kak težko že pricakujem Presrečni Čas edinosti; Y nebo po nji zdihujem, In vendar jo med nami ni! Ko bi prišla, ne b'lo se bati Bi vec nasprotnih zabavljic, Ne skrbno treba ogibati Se domorodnih celó pušic. Veselo struna bi zapela, Ki milo toži v tiho noc j slopja zavaruje Res nas boli je sicer, da veliki požari so pri nenavadni; al kakor žalostné skušnje kažejo y pretí nam vendar nevarnost mnogokrat je jok ) kadar je pohištvo že pepel! nas jako velika ; že jo tudi vinska trta čuti ; ako nam in prepozen Suša je tudi pri Bog Ljubezen prava ozivela, Dobila svojo celo moč; Zidala v srcu bi sedišče, Kjer Čisti se života kri, Kjer je poguma plam, ognjiŠČe Ki žari vid nam s střelami; » Svobodě gorkojasni traki Zjasnili bi neslavne tme ; Zbežali sužnosti oblaki V dežele druge čez goré ? da so ta pravila, ktera povdarjajo avtonomijo in samo-opravstvo in pa narodno ravnopravnost, Vam vsem všeč, častiti gospodje, ni dvombe; saj pismo ministrovo tudi Iz Novega mesta. 19. y 20. in 21. dne t. m. se Pro- Ta-le bo obhajal spomia , da Novomesto stoji 500 let. simo Vas, da natisnite program te slovesnosti. je: 19. avgusta: zvečer bode krasna razsvitljava po mestu. Velika godba mestne straže bo igrala. odločno zagotovlja, da pod njegovim vodstvom bode Da pa se pravila taka obveljalo to, kar beseda pravi morajo djansko izpeljati, potřebuje vlada podpore tistih mora na tem najbolj ležeče avtonomnih krogov, kterim 20. av- biti, da se ne krati samostojnost f in da se jim opona- gusta ob 9. uri zjutraj je slovesná s v. maša s parado omenjene straže; opoldne: javni obed ubozih na mestne stroške, in popoldne: ljudska veselica. 21. avgusta ob uri zjutraj : budnica i ob uri slovesná seja in žu- panov nagovor; ob 10. uri slovesná sv. maša ? ob uri popoldne: shod pri skupnem obedu; ob 8. uri zvečer: ples. Vse te dni bode tudi ob enem prostovoljno slo- vesno streljanje na strelišču, kar natančneje naznanja program streliške družbe. Iz Trebnega 13. avg Odbor. Danes je umri tukaj v kterem šati ne more, da so sami tako hotli. Naši mestni občini (srenji) pristaja pa toliko bolj radostni pozdrav one ministrové okoinice, ker še milo pogreša mnogo takih pravíc samoopravstva, ktere v druzih cesarskih deželah že postavno vživajo najmanjše, na novo ustanovljene kmetiške občine, in je ravnokar ukaz dobila še od ministra viteza Schmerlinga, po kterem je ni dovoljena popolna pravica mestne policije. Vse to me jej napo-tilo y da si. mestnemu odboru predlagam , naj poklone >------w-------f/VSU.lVU, Njih ekscelencii novemu državnemu ministru sporočilo prečastiti gospod J. Voglár, kaplan ljubljanske stolne njegovi okolnici naznanjena iWll U^ï VUIU UILIUY U VLUU UilUlObL U O^Ull/UllV/j svojo radost razodeva nad pravili, ki so v cerkve. Bodi vrlemu gospodu zemljica lahka! y svoje gotovo pričako- Iz bohinjske Bistrice avg L-r. vanje izrazuje, da se djansko spolnijo ta pravila in našem 1J V/ XUL CACJ UJ V^ y UM \AJMUgi\V O^fViUiJV IO ^ L Ck V L1 C% j X LL da bode gospod minister pod krilo svoje vzel po- kraji nenavadna hudobija se je pripetila 27. dné u. m. stavno avtonomijo mestne srenje in vslišal njeno pro- v sosedni vasi na Bitnjah j namrec > ko pri vozi zjutraj ob treh k prvi hiši nek přemožen mož iz Podjela > na- menjen s svojim sedem let starim fantičem v Ljubljano, odbora — je župan šnjo, da se nji sami izroči izvrševanje mestnih policijskih opravil. To naj je obsežek sporočila mestnega se mu pridruži neznan človek ; kterega je precej , Čeravno je bilo téma, za potepuha spoznal, ker mu začne nasvetoval in še dodal, da se podá odseku, da pismo naredi, ktero naj se v slovenskem ker voz z nekako predrznostjo preiskavati. Mož ga z grda jeziku y izroči gospodu ministru po njem (županu) y v malo dneh gré na Dunaj. Za ta predlog so gla- od voza odpravi ; čez malo trenutkov se mu z de- sovali vsi odborniki zunaj dveh cesarskih uradnikov y belim kolom zopet približa in ga začne pobijati tako samo s tem razločkom y da neusmiljeno y ua o^ JJI^U^J ua na viuu J ^vtv ¥ v ^cn ^^oij ^ oama ^mov^ y ~ ' liaatiau lmjl k/kjllcm ua oovug bil hudobnež do smrti ubil, ako bi ga ne bila neka policije pa državnemu ministerstvu posebej ; za sestavo mlada pa srčna ženska odpodila, ktera, ko je v spanju zaupnice so bili izvoljeli dr. pl. smrtni stok zaslišala, v naglosti komaj na pol oblečena, weis in dr. Orel, na pomoč pritekla. Malo upanja je, da se oče sedmerih da se precej na tla zvrne ; gotovo bi ga se zaupnica gosp ministru pošlje sama za-se peticija zastran izročila mestne Blei- Kaltenegger, dr. upan je dalje naznanil y da Je c. kr. ministerstvo dovolilo, da se od vseh Svetih letos otrok ozdravi; tako silno je poškodovan. Povedati mo- do konca leta 1868. pri ljubljanskih šrangah na prid da je bii prejšnji dan v imenovani vasi sejm. mestni kasi pobira cestnina od vsake vprežene ram i a m y ua je un uau v lillkjllkj y aui va Vidělo se je tam, kakor še tudi drugi dan ; nekaj živine po kr. od nevprežene pa po kraje. Skle- ptujih pa vendar prav dobro znanih ljudi, al vsak, njeno je bilo v tej seji še, da se taksa za mesijanstvo kadar je pogovor o tej hudobii, kar naravnost trdi da namesti v kaso str e liš čin o vprihodnje plačuje v ubož-Bohinjca ne pozná, kteremu bi se moglo to hudodelstvo nico mesijansko; po predlogu Debevčevem se je prisojevati in se manj ker je bil ta mož tako miren zahvala izrekla učiteljem mestne St. Jakobske sole in priljuden. Naj je ta žalostna dogodba opomin, kako za njih marljivo delovanje v tej šoli; prepoved pre- neobhodno potrebno je, da bi ces. gosposka in srenjsko kupovanja sadja, živeža, žita in lesa branjevcem in predstojništvo na pete stopalo potepuhom, kterih število ptujem kupcem je bila preklicana; vsak naj kupuje se od dne do dne množí. V tukajšnji kraj zahajajo od kadar hoče, tako tudi branjevec, ki davek plačuje. vseh vetrov postopači in nadlegujejo ljudi, in celó tako Danes je bila prva seja mestnega odbora, kar je grof mogočni berači se prikažejo, da v poletnem času stare Belkredi državni minister, in vidilo se je, da je zbor ženice ki jih same domá dobijo, silno strahujejo ako jih po volji ne obdarijo. — Naj opomnim še o poljskih ^am, jm j« * ^ pridelkih. Přetekli teden smo zadnje belo žito poželi, tonomije in ravnopravnosti. v mnozih slovenskih govorih pritrdil ministrovim besedám , ki jih je izrekel v okolnici svoji o obveljavi av- Prav lepo in veliko se je naželo. Potrdil se je tudi Zbornica kup čij sko- obrtnij s ka je v petek letos stari pregovor, da Bohinj nikoli po suši ne trpi. imela sejo pod predsedstvom gosp. K. Holcerja. Poleg Tudi v jesenskih pridelkih nam polje lep kos kruha nekterih druzih malovažnih stvari se je pretresal pro- obeta. Iz Ljubljane. (Seja mestnega odbora.) ponde račún stroškov za prihodnje leto. Vodstvo zbor- nicino je stroške naštelo na 3073 gld., kteri vsi, razun ljek je mestni odbor imel sejo. Po prebranem zapis- 250 gold, za šolsko podporstvo, zadevajo pisarnico zborniku poslednje seje je gosp. župan dr. Costa nagovoril ničino. Al po većini zborovi je bilo drugače sklenjeno. zbor tako-le: Vladina osnova (sistema) sega globoko v Gledé namreč na to, da zbornica ima še odpřed 2000 blagor posamnih oséb, občin (sosesk) in deželá. Po takem gi gold, dolgá, in gledé na to, da zbornica nima nika- mesto naše dežele ne more nečimerno in molčé koršnega lastnega premoženja in da vse to, kar potre- gledati na to, kar se je poslednje tedne važnega godilo buje naklada trgovcem in obrtnikom kot davek Spod, o^uúuftvoij u.«* picjauji ujiu imuisiri insu v siaiiu í/uju giu.jc uuuunuc iuí/i icuaj pnuiam uioiuu loiui bili zadostiti potřebám avstr. ljudstev in deželá, so po- 1660 gld., kar je toliko bolj potrebno in hvale vredno klicali druge svetovavce pred svoj prestol in jim nauka- ker so dandanašnji čas davki že tako na vsako stran zali drugo pot vladstva in gospodarstva. Novi državni ^presilni in se s tujimi žulji ne sme radodarno ravnati. spoznavsi da ' J® zbor izbrisal vse nepotrebne stroške , tako, da namesti prejšnji njih ministri niso v stanu 2073 gld. je odobril le 1391 gld., tedaj prihrani memo letos na Dunaji. Njih Veličanstvo, naš presvitli cesar in go- minister grof B e 1 k r e d okolnici svoji do deželnih Se to, kar daje zbornica v podporo obrtnijskim nedelj- glavarjev pravila prihodnjega upravništva jasno razložil; skim šolam, se prav za prav ne sklada z institucijo 268 !zborničino, ker ona ni družba z lastnim premoženjem, govorili o tem, kaj je storiti, da se odvrnej vecne ampak je le svétnica vladi o trgovskih in obrtnijskih nadloge. Zastran vseh cesarskih gospósk bode posveto zadevah. Vendar namen šole obrtnijske podpirati, dober, in ker se danja zbornica drugod varčno Je vanje more, kar največ je mogoče, prihranit dari, prihrani to šolam. gospo- pa ne samo za danes, ampak stanovitno Vidi > se trdna cesarjeva volja, da 7 da mora krat konec biti po Slovanskému svetu dobro znaní gosp. J. E. gubivnemu gospodarstvu. Njih Veličanstvo je odločno Smo 1er iz Budišina (Bautzen) na Saksonskem nam je ukazalo, da se armadni stroški morajo znižati do 80 naznanil ) da oktobra začne izdajati nemški časnik za slovanské interese pod naslovom ,,Slavisches Cen-tralblatt. Wochenschrift fur Literatur, Kunst, Wissen- posebno s tem doseći milijonov, in to stroski armadinega gospodarstva t. m. zapustili Išel. Govorilo se da se znižaj f » ----w-----,-----, v. * 0\J JVi, schaft und nationale Interessen des Gesammtslaventhums." kralj pruski snideta 13. t. m. v Gaštanj Presvitli cesar so 12 da se cesar naš in Al . Prinašal bo ta tedenik: vodilne članke o slovanskih trdi da Abendp (t vprašanjih, slovstvene oglede ; znanstvene spise j raz- soje in izvestja o važnih slovanskih knjigah, 3. ta novica prezgodnja, kralj pruski ostane v in prusko laux, u<* je ta uuviv;« pi czj^uulijet, J&raiJ Gaštanju do 16t dne t. m. Razprtje med sko bibliografijo, novice o slovstvu, umetnosti itd. Vse drugo bo slovan- vlado zavoljo S le s vik-Holštaj res do vrhunca pnkipelo, in slišali bombe pozneje razglasil. Triglav" stavlja vprašanje, kaj je s tisto žit- prevdarila nekteri časnikarji so že vohali smodnik 9 vendar bo vsaka teh vlad resno ni co, ki je do 1848. leta bila na gradu in v kteri so kmetje iz okolice ljubljanske pranovali žito? Kam predno »"M; jj i u Seže po meČU , aj ti vucti ac ^uiem plamen, kteri bi segel morebiti po vsem svetu. kajt vneti se potem mor prešla ta naprava? Gegavo je poslopje ono? itd. „šparovk." J® Casi Kdor čeravno so tedaj strune apete, nadjati še ob so taki, da opominjajo na potrebo tacih kaj vé o oni žitnici, naj pové. — „Južni Sokol" je přejel iz Novega mesta pismo, v kterem ga 45 mestjanov (odbor sam za sloves- enajsti uri porazumljenja med cesarjem našim in kraljem pruskim in za to drug kaj hod njunj tako važen. Vse politične novice so se ta teden poskrile pred to se bod godilo v Gaštajnu ali v Salcburgu y sta se imela omenjena vladarja sniti ) reč, na ktero zdaj svet gleda, je Drug važna se nost novomeško ni nobenemu društvu poslal vabila) vabi, naj pride doli in ž njimi vred praznuje 5001etnico. Kakor Turškem in Laškem klati.' Na Laškem se ie razširila že kolera, ktera po slišimo 7 bode „Sokol" radosten spolnil Novomeščanom da po več krajih se z t. m. še 62 oseb umrle. Iz Jakina po- do Reke v Jakinu_ pojemlje, vendar je 11 po lađi dne tudi ne na Reko) zanesla kolera, za ktero ste to željo in si pridružil še čitavničinih pevcev, domačo pesmijo in domačo umetnostjo vzdigne slovesnost zgodovinska glavnega dolenskega dve osebi umrli. Toda na Reki ni še sledu te kug kadijo a kakor da mesta. Ako vse po godi gré, pridejo v nedeljo zjutraj in tudi v Trstu ne; vendar o Nab v Novomesto. Mi pa dostavljamo tem vrsticam še to vroco željo : naj slovesná ôOOletnica ob enem bode klorovim dimom vse ljudi in njih blag bi se kolera od kaditi dala! 7 prvoletnica pravega národnega življenja v Novem mestu. Saj ne bo prezgodaj ! nanje, samo plahim Lahom primerno pac smešno rav- — „Domaćin" se zove knjiga, Listuica vredništva. Gospé L. P. na B: Kaj ne, da zdra- lzdajatl gosp. i r. Pe terlin-hre boskl, stanujoč V vilna voda v toplicah na Beli ni L e t h e „Novicam" , ktere željno Velikih LaŠČah na Dolenskem. Obsegati ima národně pričakujejo obljubljene cvetke iz slavnega Vašega peresa? ktero namerava pripovedke, lepoznanske in zgodovinske sestavke, na-znanila novih cvetic slovenskega slovstva itd., in izha-jati vsaka dva meseca 1866. leta en zvezek. Naroč-nino vsem 6 zvezkom ie odločil na 2 sold., posamez- Gosp- P-S. v Y. L: Morebiti rabite vse to za svoje delo, da bode, kolikor mogoče, lepo izvirno. nim zvezkom po 40 kr. nov. den. Duševne podpore 13. avgusta 1865. Kursi na Dunaji v novem denarji pravi g. izdatelj — mu je obilo obljubljene, materijalne Državni zajemi ali posojiIa.|Druse obligacije z lotrijami. Kreditni lozi po g. 100. g. 121.00 v novem dnar. po 100 g. g. 63.2514 '/2 % Tržaaki lozi po 100 „ 109.00 se nadja; zato vabi naročnike, naj mu vsaj do konca 5% obligacija od leta 1859 septembra meseca pod gori napisanim naslovom pošljejo naročnino po pošti 77 GrosslaŠič." Ker se je naroce- vanje po predplaci po mnozih skušnjah nekako prisku-tilo ljudém, bi se menda g. izdatelj mogel nadjati obil- 5% nar posojilo od 1. 1854 5°L metalike . . . . / 0 nišega udeleštva, ako bi se osnovala stvar tako, da na-ročnik plača, kadar prejme zvezek. 4 V, »/ 4% n 2 n 0 V 0 1 /o 0 11 11 11 11 11 » 11 11 >> 11 11 73.8015% Donavsko-parabrod-68.751 ski po g. 100 .. . 59.75|Knez Esterhazy. po g. 40 54.25 IKnez Salmovi po g. 40 „ 27.50 li li 80.50 65.00 41.00IKnez Palfyovi po g. 40 5 7.50 IKnez Clary ovi po g. 40 li li li 25.00 23.00 Knez St. Genoisovi po g. 40 „ 23.75 Obligacije zemlišn. odkupa. KnezWindischgrâz.pog.20 Noviear iz domaćih in ptujih dežel. Vladni dunajski list „Wien. Abendpost" od 12. dne 5% ogerske.....„ 71.25 (po 100 gold.) 5% doljno - avstrijanske g. Grof Waldsteinovi po g. 20 li li li 16.50 16.00 g3 QQ|Grof Keglevičevi po g. 10 „ 12.50 po g. 40 li u 22.50 da t. m. oklicuje, da prvo delo vladino bode zdaj to se državno gospodarstvo tako vravna, da Avstrija ne bode le posojil in dolgov narejala in davkov sprejemala. e okolica novega državnega ministra povdarja potrebo prav vestne varčnosti in dobro gospodarstvo v vseh vladinih razdelkih. Presvitli cesar sami so ukazali, da se ustanovi posebna komisija za državne stroške in do- f denarstveni minister in predsednik više kontrolne oblastnije stano-vitni udje, zraven njih pa se bojo klicali v to komisijo tudi c. k. poglavarji vseh deželá in drugi možje, od kterih je pričakovati dobrih svetov in kteri bojo denar-nim stiskám države naše za kožo segli in odkritosrčno 5 % hrvaake in slovanské v 71.25 5% krajnske, štajarske, i)enarji. koroáke, istrijanske li Cesarske krone 89.001 Cesarski cekini e- Državni zajemi z lotrijami. |Napoleondori 20 (frankov) Zajem od leta 1860 . . . hodke; v tej komisii bodo državni minister • » „ „ „ 1860 petink. „ v v v 1839 . . .v „ „ „ 1839 petink. „ narodni od leta 1854 „ 89.25|Souvraindori . . , 93.251 Ruski imperiali . , 145.75|Prnski Fridrikdori 145.25JAngležki sonvraindori 83.00iLonisdorí (nemaki) 57« Dohodkine oblg. iz Komo „ 18.00jSrebro (ažijo) li 11 11 11 11 11 11 11 15.10 5.23 8.83 15.10 8.99 9.13 11.08 10.25 Loterijne srećke: V Trstu 12. avgusta 1865 55 10 59. 38 71 Prihodnje srečkanj Trstu bo 23. avgusta 1865 Odg vrednik: Dr. Janez Bleiweis Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubij