Šiev. 134.
Posamezna Številka stane 1 Din.
ï LlfllM. f SODOM m, It. №01191523.
\m le
i Naročnina za državo SHS:
do preklica: i) po posti mesečno Din U b dostavljam na dom
mesečno....... M
za inozemstvo:
mesečno.......Din 23
== Sobotna izdaja: =
v Jngualartjl.....Din 20
r inozemstva.......40
SLOVENE
~ Cene lnseratomrs
Enostolpna petima vrsta mali oglasi po Dla.l'— In Din t-50, veliki oglasi nad 45 mm rt-Sine po Din. '<-' —, poslan« itd. po D n. 3—.
Pri ve6|em naročilu popust.
Izhaja vsak dan .zvzemil ponedeljka In dneva po praz* nlku ob 5. ari zjatraj.
Poštnina plačana ïîolovini.
Uredništvo ie v Kopitarja vi nlioi itev. 6/111. fioitoplal ae ne vračajo; nelraaklrana pisma se ne sprejemalo. Oredn. telet. itv. SO, nprivn. itv. 328.
Političen list za slovenski naroi
Uprava je v Kopitarjevi al. B. — Kacuu poštne bran. j I|abl|ansks it. 650 sa naročnino In it. 34M za oglase, | sagreb 39 011 sirajev./^63, prašse ln dunaj. 24.797. 1

Brez moči.
Danes je označen položaj, ki ga je astvaril nacionalistični puč v Bolgariji, po dveh izredno važnih dejstvih: 1. Stambo-lijski je po vsej verjetnosti ubit in se je nova vlada tako iznebila svojega najnevarnejšega nasprotnika; 2. demarša male an tante ee je na željo velesil opustila, oziroma bo stilizirana v mnogo milejši obliki, ako se bo eploh izročila.
Iz vseh okoliščin, o katerih se ob tej priliki poroča, se nedvoumno razvidi, da se je to zgodilo v prvi vrsti na pritisk Anglije, ki pa ima. za seboj sklep velesil, zastopanih na pv^laniški konferenci v Parizu. Dasi Francija s stališčem male antante simpatizira, je akcijo Anglije podprla in se ji pridružila.
Ton naše uže sestavljene n< ' j se ni samo ublažil, kakor se je prsotno »uročalo, ampak nota se Bolgariji sploh ne izroči, dokler ne bodo naši interesi neposredno ogroženi.
To je vsekakor kapitulacija pred Anglijo, ki se ji seveda ni bilo mogoče protiviti.
Vidi se pa zdaj iz tega še bolj očitno nego prej, da je državni „ revrat v Bolgariji v najtesnejši zvezi s smernicami in intencija-mi angleške politike na Balkanu.
Da so motivi te angleške politike v prvi vrsti gospodarskega značaja, o tem ni dvoma. Stambolijskijeva agrarno-socialistična itika je bila na potu bolgarski meščanski ustriji, ki j o kapitalbira londonska city, , era rabi na potu do Carigrada razmaha vojem smislu in po svojih svobodnotrgo-vinskih siuc: ':ah.
Seveda Učijo za angleškim ктакога tudi politični motivi, ki zadevajo zlasti malo antanto kot najmočnejšo oporo Francije. Da se Francija ne more očito postaviti Angliji po robu, pa je posledica tega, da rabi nujno Anglijo pri rešitvi reparacijsicega vprašanja. Žrtev te mednarodne politike smo zlasti mi, kakor se sedaj to jasno vidi.
Ni pa brez pomena tudi to, da je Ferdinand Koburški v sorodu z angleško vladarsko hišo in da H utegnil angleške namene na vzhodu podpirati.
Koliko krivde pa ima na tem obratu »tvari tudi Pašićeva diplomacija, to smo povedali že včeraj, ko so nas tozadevno že obhajale zle si- tnje.
Diplomacija centralistične ve1; rbske Pašićeve šole ima zaznamovati zopet velik minus v svoji nesrečni politiki.
Stambolijski ujet In ubit.
Sofija, 15. junija. (Izv.) Bolgarska brzojavna agencija javlja: Stambolijski je bil od vladnih čet ujet v Golaku v bližini Sla-vovice.
Sofija, 15. junija. (Izv.) Bolgarska brzojavna agencija javlja: Stambolijski je bil ujet predvčerajšnjem okoli 7. ure zjutraj. Stambolijski je dal javiti poveljniku vladnih čet, da se hoče udati. Ujetega Stambo-lijskega so z avtomobilom prepeljali v Metren-Tatardžik. Ker je množica navalila na avtomobil, da bi ujetnika ubila, so prepeljali Stambolijskega v Slavovico. Med potjo pa je skupina oboroženih kmetov voz napadla in Stambolijskemu se ie pri tej priliki posrečilo uiti. Takoj je bilo izdano povelje, naj ga zasledujejo in pripeljejo v Sofijo. Med zasledovanjem pa je prišlo do streljanja. V bojnem metežu je bil Stambolijski zadet in je padel. Vlada je takoj po obvestilu o smrti Stambolijskega odredila preiskavo.
SAMOZAVEST REVOLUCIJSKE VLADE.
Caribrod, 15. jun. (Izv.) Demokratski in radikalni klub v Sofiji sta imela danes skupno sejo, kateri so prisostvovali tudi zastopniki macedonskih organizacij. Na tej seji so navzoči člani vlade dali izjavo o razmerju Bolgarije do inostranstva. Rekli бо da uživa Bolarija popolno podporo gotovih velesil, vsled česar se ne boje vmešavanja svojih sosedov v njihove notranje zadeve, ker bi v tem slučaju te velesile intervenirale. Posebno gotova jo Bolgariji podpora Italeje.
Bolgarska revolucija port zaščito Amjiije.
DEMARŠA MALE ANTANTE SE NE IZROČI. - ANTANTA ZA OHRANITEV MIRU. -NASPROTUJOČE SI VESTI O SMRTI STAMBOLIJSKEGA IZ BELGRADA IN SOFIJE.
PRIPRAVA ZA PREVRAT V INO-
STRANSTVU. Belgrad, 15. junija. (Izv.) Listi poroča-
DEMARŠA SE NE IZROČI.
Belgrad, 15. junija. (Izv.) Kar se tiče nasilnih korakov napram novi bolgarski vladi, je nastopila danes popclna izpre-memba. Danes popoldne bi se bila imela v Sofiji izročiti nota Male antante, kar p« je izostalo. Ministrstvo za zunanje zadeve izjavlja, da se nima pričakovati niti demarša niti kakršnakoli druga intervencija, dokler ne bi bila država ogrožena.
belgrad, 15. junija. (Izv.) Naša vlada du ' s ni izročila že naznanjene note Bolgariji, ker niso vse velesile mnenja, da je s prevratom v Bolgariji kršena mirovna pogodba v Neuillyju.
ANTANTA ZA OHRANITEV MIRU NA BALKANU.
Pariz, 15. junija. (Izv.) Zavezniki so sklenili, da bodo delovali z vso močjo za ohranitev miru na Balkanu. Sklenili so, naj Anglija posreduje pri Mali antanti v korist mirne rešitve spora, ki je nastal vsled prevrata v Bolgariji, vsled česar naj bi bila tudi nameravana nota Male antante znatno blažja kot se je spočetka nameravalo.
ANGLEŠKI POSLANIK ZAHTEVA.
Belgrad, 15. junija. (Izv.) Angleški poslanik sir Young je imel danes dolgo konferenco z dr. Ninčičem. Informiral se je natančno o vsebini naše note za Sofijo. Ko je dobil vse potrebne informacije, je energično zahteval znatno blažji in milejši ton v noti, kar je tudi dosegel.
FFRANCIJA ZA JUGOSLAVIJO.
Belgrad, 15. junija. (Izv.) Ministra vnanjih zadev dr. Ninčiča je obiskal francoski poslanik Clemens Simon. Njegov obisk spravljajo v zvezo z demaršo naše vlade v Sofiji. V poučenih krogih zatrjujejo, da Francija popolnoma odobrava stališče naše vlade napram prevratu v Bolgariji.
NAŠ SOFIJSKI POSLANIK OPOLNO-MOCEN.
Belgrad, 15. junija. (Izv.) »Politika« javlja, da je kronski svet sklenil, da se dajo našemu zastopniku v Sofiji Rakiću svobodne roke, da napravi demaršo skupno z zastopniki Male antante in Francije, kadar bodo ti dobili potrebna navodila od svojih vlad.
AMERIŠKI POSLANIK PRI NINČIĆU.
Belgrad, 15. junija. (Izv.) Danes je bil pri dr. Ninčiču tudi ameriški poslanik. Njegov poset je bil samo informativnega značaja, _
jo, da se je predsednik sedanje bolgarske vlade mudil o Velik noči na Dunaju, kjer se je sestal z odličnimi člani bolgarske emigracije, med drugimi z generalom Protoge-rovom. Sklenili so že tedaj, da se izvrši v Bolgariji prevrat in da postane Cankov predsednik nove vlade.
KONFERENCA NAČELNIKOV KLUBOV.
Belgrad, 15. jun. (Izv.) Danes popoldne je prišel v skupščino minister vnanjih zadev dr. N i n č i 6, kjer so mu priobčili željo skupščine, da vlada obvesti o dogodkih v Bolgariji tudi zbornico ali vsaj načelnika klubov. Nato se je vršila zaupna konferenca med dr. N i n č 1 č e m ter dr. Korošcem, Davidovičem in Joco Jovanovičem,
TAJNA SEJA PARLAMENTA?
Belgrad, 15. junija. (Izv.) V parlamen-tarnh krogih pričakujejo, da bo vlada obvestila v najkrajšem času tudi parlament o dejanskem položaju v Bolgariji. V to svrho baje namerava vlada sklicati tajno sejo parlamenta ali pa dati vsaj načelnikom parlamentarnih skupin zaupna pojasnila.
SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
Belgrad, 15. jun. (Izv.) Danes se je vr-§il ministrski svet, ki je razpravljal o dogodkih v Bolgariji, Nato so razpravljali o zakonskem načrtu glede gradnje cest, ki predvideva tudi prisilno delo (kuluk).
VLADA ZANIKA BOLGARSKE VESTI O STAMBOLIJSKEM.
Belgrad, 15. jun. (Izv.) Danes popoldne je izšla posebna izdaja »Vremena«, ki javlja ,da je bil Stambolijski ubit. Vendar pa ministrstvo zunanjih del in ministrstvo za notranje zadeve trdita na podlagi svojih informacij, da je Stambolijski živ in da vodi energično borbo.
KRUTO POSTOPANJE REVOLUCIJO-NARJEV.
Belgrad, 15. junija. (Izv.) Vsi v bojih ujeti zemljoradniki bodo postavljeni pred naglo sodbo kot navadni razbojniki.
ODPOR STAMBOLIJSKIJEVIH PRISTAŠEV ZLOMLJEN.
Sofija, 15. junija. (Izv.) Odpor Stambu-lijskijevih pristašev je "lomljen. Sofija ni obkoljena, ampak promet z okolico je popolnoma prost. V deželi je red._
Ostavka belgijske vlade.
Bruselj, 15. junija. (IzvJ Senat je odklonil predlog senatorja Brocquesvillesa glede francoske univerze v Gentu. Vsled tega je vlada podala ostavko. Kralj jc ostavko sprejel.
London, 15. junija. (Izv.) »Daily Express« piše, da je odstop belgijske vlade napravil v Franciji velik vtis. Francoski politiki priznavajo, da ima odstop belgijske vlade za rešitev reparacijskega vprašanja velik pomen. Ako bi Jaspar postal minister vnanjih zadev, bi nastopil v belgijski reparacijski politiki važen preokret, ker je znano, da nagiblje Jaspar bolj na angleško stran. Vsled tega je došlo že večkrat do nesoglasja med Theunisom in Jas-parom.
THEUNIS POVERJEN S SESTAVO VLADE.
Bruselj, 15. junija. (Izv.) Kralj je poveril sestavo novega kabineta prejšnjemu ministrskemu predsedniku T h e u n i s u.
Francoske zahteve glede nemškega pasivnega odpora.
Pariz, 15. junija. (Izv.J »Echo de Pariš« poroča, da razume francoska vlada pod pasivnim odporom Nemčije sledeče točke; Preklic vseh naredb. izdanih takoj
po zasedbi Poruhrja, amnestija za vs* Nemce, ki so se pokorili francoskim oblastem, opustitev bojkota proti onim trgovcem, ki so zaveznikom prodajali svoje blage in izrecno povelje nemške vlade, da se mora prebivalstvo pokoriti naredbam medzavezniške komisije. Ako nemška vlada te pogoje sprejme, bi se položaj v Poruhrju znatno omilil.
POICARE - BALDWIN.
London, 15. junija. (Izv.) »Timesov« dopisnik javlja iz Pariza, da sestanek med Poincaréjem in Baldwinom v doglednem času ni verjeten.
ANGLIJA MISLI NA MORATORIJ ZA NEMČIJO.
Pariz, 15. junija. (Izv.) Iz Londona izve »Petit Parisien«, da se uahaja v angleškem odgovoru na francoski memorandum tudi točka, ki govori o moratoriju za Nemčijo.
BOMBNI NAPAD.
Diisseldorf, 15. junija. (Izv.) Na progi Appenweier-Offenbach se je razpočila bomba, ki je porušila neki most. Oblasti so uvedle strogo preiskavo.
MASARYK NA POTU.
Marseille, 15. junija. (Izv.J Predsednik Masaryk je prispel v Marseille. Od tu se odoelje v Algir.
Thoodor Berkce:
Sofijska vojaška revolucija.
(Izviren Jopls »Slovencu«.)
So/ija, 11. junija 1923.
V petek, 8. junija ponoči ob 3. uri: Nenadoma divje streljanje vse navskiž. V Sofiji in Bolgariji se je človek seveda že davno navadil na streljanje. Je že kak spopad s policijo, morda z anarhisti. Ali pa je hotel Stambolijski kakor že tolikokrat nagnati Soiijčanom, katerim je stokrat grozil s «krvavo fronto«, strah v kosti? — Ljudje so se pomirili in zopet legli. In potem zopet streli, toda že pojemajoče. Trenotek je človek pač pomislil tudi na Macedonco iz Cujtendila in Petriča. Toda ali bi ti prevzeli odgovornost za krvavo meščansko vojno? In ali niso s svojimi 15—20 tisoč oboroženimi in odločenimi pristaši proti Stambolijskega «strankarski armadi« in njegovim «oranžnim gardistom« preslabi? Stambolijski je vendar trdno stal v deželi, pri zadnjih volitvah je dobil 557 tisoč glasov proti samo 460 tisoč vseh njegovih nasprotnikov. Ali ni torej imel «ljudskega zaupanja«? In ali ti hladni, računajoči, politični Bolgari niso «prepametni«, da bi gospodarsko in politično okrepi jen je Bolgarije z meščansko vojno ovrli? Ali se ni dvigal lev vsak dan, vsako uro više in ali ni bil že enak s srbskim zmagovalskim dinarjem? Ali hoče kdo izzvati, kar je kmetski notranji minister Stojanov še te dni zagrozil za slučaj upora proti kmetskemu režimu? Da bo kmetska vlada Sofijo, Čusten-dil in Petrič izpremenila v «pokopališče«
in da ne bo pustila kamena na kemenu«? •
Ob pol 7. uri: Tišina,smrtna tišina v Sofiji. Na cestah nobenega človeka. Še nobena trgovina odprta. Neka groza leži v ozračju. Na voglu stoji policaj. Ne — vojak? Z ročnimi granatami? Gardist? Sedaj pohiti po cesti, dvigne puško: «Okno zapreti 1« Nihče ne sme iz hiše, hoteli in trgovine ostanejo zaprti. Tod in tam streli. Kaj se je zgodilo? Zmig z rameni. Avtomobili dx-ve. Tudi vojaški. V hotelu švigajo govorice eemintja. Kasneje pa: «Kmetsko ministrstvo v ječil Na krmilu nova vlada!« — Neumnosti Tako namah? Tako izlahka?! Meni nič, tebi nič?I Stambolijski je bil vendar najtrdnejši steber v evropski državniški šibkosti. Saj je poleg svoje neomejene energije razpolagal v sobranju z 212 poslanci proti sanio 33 nasprotnim! Ali ni še pred šestimi tedni dobil svoje sedem-osminske večine? «l.arifari!« — mi je odgovoril nekdo — «to je bila volivna sleparija, ki je delala з terorjem in sramotnim volivnim zakonom!« — Mnenja so se raz-grevala. Vsa Sofija sovraži tega moža, ta režim, ki je vedno in vsak dan i znova sramotil Sofijo. Sovraži žo leta in leta z naj-
globjim smrtnim, molčečim sovraštvom ... •
Ob 8. uri: Nobenega dvoma več —• vlada je padla. Svoje dolžnosti zavedajoči se časnikar se opravi proti bajonetom, da se izvesti. Na cesti skoraj ni civilnega človeka. Toda s temi «novimi«, ki izprva še naperijo bajonete, se da parkimentirati. Drugače je bilo s kmetskimi žandarmi, ki so bili zmerom grozeči, zmerom grmadni. Časnikar? Uvideli so, da mora kaj videti. Puste ga naprej. Po ceslah povsodi vojaške patrulje, peš, na konju in v avtomobilu. Pred kraljevo palačo dolga vrsta piramid iz pušk. Poleg tornistre, kakor zahteva predpis. Bojna oprema z ročnimi granatami. Ob strani gulašovi kanoni. Tišina, skoraj grozeča tišina. Kdo prihaja tam? Mladi kralj Boris. Vodno skromen, vedno priprost kakor zadnji državljan korači iz svojega gradu, ob strani dva vojaka. Pozdravim uljudno z lahnim dvigom klobuka, on prijazno odzdravi. Gre k vojakom, poda nekaterim roko kakor tovariš. Nihče ne bi hi domneval kakega veličanstva, kvečjemu priprostega znanca teh vojakov. Pred malo tedni mi je rekla poučena oseba: «Stambolijski je izgubljen, kakor hitro krene Boris na nasprotno stran. Ljudstvo je s kral jem k' Boris vživa v tei deželi velike simpatije,
bil prevrat na splošno presenečenje mogoč, to-le: «Že leta se je pripravljalo to gibanje. Z velikimi težavami, velikimi nevarnostmi. Najprej smo previdno otipali tla vseh političnih taborov in v armadi. Akcijski odbor je štel sto mož; glavni predstavitelji so bili general Lazarov, prof. Jankov in današnji minister Smilov. Priprave so se vršile strogo tajno, kralj ni vedel ničesar in še-le zadnjo noč ob pol 12. uri smo obvestili armado, ki se je takoj in brez izjeme postavila na stran revolucijonarjev. V eni uri je bilo vse izvršeno. Policijo, ki je le v drugem okraju izvajala odpor, in tudi «oranžno gardo«, ki je 1200 mož močna stanovala po sofijskih vojašnicah smo razorožili. Bil je nenaden, dobro premišljen udarec, ki ni ostal brez učinka na deželo. Sofija, ki jo je kmetska vlada mučila do krvi, si jo srečno oddihnila. Saj ste bili priča navdušenih sofijskih manifestacij, ki so se jih vdeležili desettisoči, in videli, kako so generala La-zarova, sedanjega sofijskega mestnega poveljnika, ure in ure nosili po mestu na ramah.« — Da to sem videl. Manifestant! so šli pred poslaništva, kjer so klicali hura in povedali, da ima revolucija le notranjepolitični značaj in ne protiantantnega. *
Revolucija se do te uro še ni polegla. Ponekod, posebno pa v Dolnem Dobniku, središču kmetske stranke, odpor še traja in revolucija bo imela še svoje težave. Botev, predsednik sobranja, agitira, tako tudi Damjanov in drugi. Velikega pomena za uspeli aii neuspeh bo stališče velesil. 0 tem bo v tem trenotku inozemstvo bolje poučeno nego Sofija. Tu se da ugotoviti le neko nervozno razburjenje v ententinih krogih, tuji vojaški atašeji so na dan revolucije v avtomobilih drvili okolu, reparacijska komisija je bila zelo v skrbeh in srbski poslanik je z mrkim očesom motril vojaško početje. Američani so se za manifestacijo uljudno zalival ili, Francozi se niso pokazali, nasprotno je pa italijanski poslanik s svojimi uradniki blagoslovil manifestante s fašističnim pozdravom z roko in iz angleškega poslaništva je prišel general Lazarov z velikim šopkom rdečih rož. Ta revolucija ima seveda velike zunanjepolitične učinke in prihodnji dnevi bodo pokazali, kako se bo zlasti mala antanta zadržala nasproti ukinjenju <nove« in upostavitvi «stare« Bolgarije. Notranjepolitično so izjavili komunisti, da padlega «nasilnega, vojaško-policijsksga kmetsko-buržujskega režima« ne bodo branili, da pa tudi nova vlada predstavlja le vojaško-policijski mestno-buržujski režim. Tudi bivši kmetski minister Turlakov, Tomov in Manolov se odmi-kajo od Stambolijskega; Manolov govori..o «nasilnem, megalomanskem« Stambolij-skem, ki je še pred kratkim prorokoval nadaljnih 40 let svoje vlade, in pravi, da kmetska stranka nima nič proti novemu režimu, ako lx) spoštovala svoboščine in koristi kmetov. Cankov, novi ministrski predsednik, je pa mirno izjavil, da ne želi, da bi se Stambolijskemu kaj žalega zgodilo, ker je Stambolijski po tem, kar so našli v njegovem stanovanju, že danes politično mrtev. (Našli so za 24 milijonov levov tujih valut, «njegova spalnica s kupi parfumov, svilenega ženskega perila, raznih modernih sredstev in slik ter Ijubim-skih pisem, ki jih je čuval strožje nego državne listine — je bila podobna najrai'ini-ranejšemu boudoir ju kake dive na napadu. Zato je Stambolijski toliko govoril o Sodomi in Gomori in trdil, da morajo biti državniki nravne osebnosti.« Tako pišejo sofijski listi.) Meščanski listi, ki seveda nad padcem Stambolijskega triumfirajo, pravijo, da je «državni poglavar« kasno, pa vendar konč-
no storil svojo dolžnost in opozarjajo, da je Stambolijski še v zadnjih dneli ventiliral vprašanje o kraljevem odstopu (in morda o federaciji z Jugoslavijo), gotovo z namenom, da bi sam zasedel mesto predsednika republike.
Glasovi časopisja o prevratu v Bolgariji.
STALIŠČE DRŽAV.
Belgrad, 16. jim. (Izv.) Današnja «Politika« objavlja pregled o držanjii posameznih držav z ozirom na dogodke v Bolgariji. Naše stališče odobravata češka in Romunija, Italija pa je storila korake, da se ovira vsaka naša protestna akcija. Francija pa stoji popolnoma na naši strani
ANGLEŠKI LISTL
»Manchester Guardian« je že 8. t. m. napovedal prevrat in se zavzemal za ma-kedonstvujušče. Iz tega lista odseva mišljenje najvplivnejših angleških krogov. Po prevratu pa je »Manchester Guardian« objavil članek, kjer obsoja »Srbijo« in Grčijo, češ, da so s svojo nasilno uprav) v Makedoniji vznejevoljili Bolgare. Bo'1 ss komplikacij. — »Daily Telegraph«, ki jî frankofilen, opozarja na opasnost nemško-turško-bolgarske nntante. — »Times« r-rezerviran, istotako ostali listi, ki pa ob tej priliki zopet označujejo Balkan kot večno ognjišče konfliktov. Splošno se iz sedanje pisave angleških listov ne da sklepati, da bi bila Anglija več kot hladen opazovalec izvršenih dejstev.
ITALIJANSKO ČASOPISJE.
Vsi italijanski listi brez izjeme pozdravljajo puč ferdinandovcev v Bolgariji. Najbolj značilen pa je komentar lista »Idea Nazionale«, ki izraža mnenje fašistov. S tem korakom, pravi »Idea«, se je Bolgarska za vedno oddaljila od male antante. List se tudi nadeja, da bo Turčija umela izogniti se sladkim vabam Francije, ki bi jo rada pritegnila v svoj blok. Novi vladi bo Italija nudila vso svojo podporo. Alarm, ki so ga dvignili v Belgradu — tako meni laški list — je vsled tega razumljiv.
BELGRAJSKO »VREME«
sodi, da za bolgarsko revolucijo tiči Anglija. Anglija, meni »Vreme«, nas ne sovraži, ampak samo računa. V njene račune pa Stambolijski ni več spadal, ko se je začel približevati Jugoslaviji. Anglija namreč povsod meče Franciji pod noge kakšno polence. Mala antanta ji je kot avantgarda Francije premočna. Zato je bilo treba zabiti vanjo klin. To delo je opravila za Anglijo Bolgarija. Da Anglija tiči za pučem v Sofiji, temu je najočitnejši dokaz to, da bolgarska leva na borzi ni padla, ampak celo poskočila, ker jo drži angleški funt.
»POSEBNE SIMPATIJE ZA NEMČIJO«.
»Frankfurter Zeitung« objavlja velik članek bivšega bolgarskega ministrskega predsednika Radoslavova, v katerem zatrjuje, da Cankov (pravzaprav pa Rado-slavov sam, op. ur.) ne bo vodil politike, ki bi ga dovedla v navskrižje z Malo an-tanto. Po njegovem mnenju pomeni uspeh prevrata v Bolgariji znatno okrepitev položaja bolgarske dinastije. Posebnega pomena pa je izprememha režima v Bolgariji za Nemčijo, ker bo Cankov gojil posebne simpatije za njo.
VLOGA NEMČIJE.
»Prager Tagblatt« objavlja sledečo brzojavko iz Berlina: »S pristojne bolgar-
ske strani rzve list »Zeit«, da je položa kabineta Cankov popolnoma trden. Bol garsko poslaništvo y Berlinu stoji z (bol garsko) vlado v stalni zvezL (Podčrtav« »Prager Tagblatt«, op. ur.).
DALEKOSE2NE KOMBINACIJE.
_ Zagrebški listi objavljajo v svojih poročilih o poteku včerajšnje seje ministrskega sveta v Belgradu med drugim tudi da člani vlade sicer ne pripovedujejo ničesar o poteku seje, toda v dobro poučenih krogih pa trdijo, da postaja akcija Stambolijskega brezpomembna. Stambolijski ima sicer svoje pristaše na kmetih, toda redni armadi se ne more upirati. Zato smatrajo, da je Stambolijski doigral. V istih krogih trdijo, da je prevrat v Bolgariji zasnovan po gotovem načrtu. Odkrita j« baje namera, da bi Mackensen, ki se sedaj nahaja v Rusiji, napadel Romunijo in ji vzel Besarabijo. Kakor hitro pa bi se tc zgodilo, bi Bolgarija pritisnila na našo vlado, da pristane na revizijo mirovne pogodbe v Neuillyju. Vse te stvari da silijo našo državo na oboroženo akcijo.
»Obzor« Idolži Pašicevo diplomacijo, da je posredno kriva padca Stambolijskega, ker ga je gnala v obupno borbo (z Makedonci). Da je Belgrad podprl Stambolijskega v Lausanni, bi se bil učvrstil njegov režim v Bolgariji. Zdaj je že prepozna »Obzor« svari pred oboroženo intervencijo, ker bi moglo to pomeniti začetek no-ve vojske. Priporoča diplomatsko akcijo in soglasni nastop z тгЛо antanto. Predvsem pa je treb; izpremeniti notranjo politiko v Jugoslaviji samL
IZJAVA BOLGARSKEGA ZASTOPNIKA V PARIZU.
Zastopnik nove bolgarske vlade v Pa> rizu, g. Vasilijev, je napram francoskim časnikarjem, potem ko je naglašal, da je revolucija zgolj notranjepolitičnega položaja, izjavil glede zunanjepolitičnih smernic nove vlade sledeče:
»Kar se tiče zunanje politike, so ministrski predsednik in njegovi tovariši odločni pristaši miru.
Oni hočejo predvsem mir z vsemi svojimi sosedi. To je g. Cankov v svrho pomir-jenja izjavil zlasti zastopniku Jugoslavije, katera se brez vzroka zaradi prevrata v Bolgariji vznemirja. Cankov je dal tozadevna jx»jasnila francoskemu poslaniku, g. Picotu, ki mu je (tako trdi Vasilijev) obljubil moralno podporo francoske vlade.
Novi bolgarsk kabinet se bo absolutno lojalno držal neuillske pogodbe. Bolgarija je dozdaj zvesto izpolnjevala svoje obveznoi sti in jih bo tudi v bodoče, kar izjavljam pu pooblastilu šefa kabineta.
Sploh bomo nadaljevali politiko zbli-žanja z našimi sosedi, zlasti z Jugoslavijo in Romunijo.«
AMERIŠKI LIST 0 BOLGARIJI IN JUGOSLAVIJI.
List »Philadelphie Public Ledger« je letošnjo pomlad poslal na Balkan svojega glavnega urednika Edvarda G. Lowryja. Pod datumom 7. maja t. 1. je Lowry poslal svojemu listu poročilo iz Caribroda, ki kaže razočaranje civiliziranega Američana nad razmerami, ki jih je našei v jugovzhodni Evropi. Mož piše med drugim: »V Zedinjenih državah vemo več o političnih in gospodarskih razmerah v Jugoslaviji in Bolgariji, nego prebivalstvo teh dežel... Jugoslavija in Bolgari ja sta popolnoma nerazviti deželi. Ponekod so razmere še tako primitivne, kakor v svetopisemski! dobah ... Belgrad in Sofija sta primitivni mesti, dasi je Sofija mnogo boljša od Belgrada. Povsodi se ti
ljubijo ga. Molčal je leta in leta. Prenesel jo vse javne grožnje Stambolijskega, da mora kralj storiti to, kar želi on, Stambolijski, to je «ljudstvo«, drugače... če bi bil pa kralj priden, tako je večkrat rekel Stambolijski, potem bi morda mogel postati tudi predsednik bolgarske republike. Ta kralj je bil več let mrtev med živimi. Vozil se je kot zasebnik na svoje skromne gradove v Vranji in Varni, vodil sam svoj avtomobil ali celo lokomotivo svojega vlaka, zaupno občeval s kmeti, se mešal med udeležence ïomunisticnih shodov — nezavarovan, mnogokrat nespoznan. Vedel je, da so sedaj slabi časi za kralje. Večkrat je brez teatralnosti govoril o tem, da bi se lahko preživljal tudi kx>t profesor matematike ali pa kot rokodelec. Ali se je topot postavil po robu?
Pred vojnim ministrstvom množica avtomobilov, od vseh strani bobne vkup, drve na vse strani. Tod in tam železni križec. Znaci. Stisnemo si roke. Gori so mini stri pri seji. Videti je politike, ki jih je bil Stambolijski zaprl in so jih sedaj osvobodili. Tu je novi min. predsednik Cankov. Zadnje leto je bil vseučiliški rektor, znan narodni gospodar, 50 leten morda, energičen, toda priprost, miren, strankarsko neopredeljen. Od daleč me spozna, poda mi roko. Vse da se je izteklo dobro, kri hvalabogu ni tekla. Kralj, da je še ponoči priznal dejstvo prevrata. Ministrstvo je narodna koalicija iz vseh meščanskih strank, tudi radoslavovcev in socialistov. Vrniti, da se hočejo na stališče prava. Gibanje da je bilo zgolj notranja zadeva, ki nima z zunanjepolitičnimi vprašanji ničesar opraviti; veljalo je le osvoboditvi izpod neznosnega ne nemogočega tiranstva. Spoznam se z ostalimi ministri. General R u s e v je notranji minister, visok, suh, energičen voj;<k, generalštabovec, v vojni divizijski poveljnik, strankarsko neopredeljen. Molov, poljedelski minister, agronom, profesor, ki je študiral v Rusiji, strankarsko neopredeljen. Smilov, justice, eden najboljših govornikov in eden najenergičnejših mlajših politikov iz Radoslavove stranke, odvetnik. T odo rov, finance, strokovnjak Za gospodarska vprašanja, preje radikalno-demokratski poslanec. B o b o š e v s k i, trgovina, odvetnik, bivši poslanec narodne stranke. Kazazov, železnice — pošta, bivši socialistični poslanec, znan kolega, glavni urednik sofijskega «Naroda«. Stoje n č e v, javna dela, odvetnik,, demokrat. Pozneje se je ministrstvo izpopolnilo še s polkovnikom V a 1 k o v m , kot vojnim ministrom in s polpovnikom ter bivšim kraljevim krilnim pobočnikom Kalfovom, kot ministrom za zunanje stvari, politično oba nevtralna..
m
ln Stambolijski? Govorice se širijo o njem sem in tja. Mudil se je na svojem posestvu Slavovica pri Pazardžiku, ko je bu-tila revolucija; stražili so številni orožniki. Poslali so konjenico, da bi ga aretirala. A do te ure ga niso mogli ujeti. Njegova usoda je pokrita s tajnostjo, ki je doslej ni bilo mogoče odgrniti. Ali je mrtev, ujet ali pa je ubežal? Razen njega in pravosodnega ministra Duparinova,, ki je ušel, so vse zaprli : Omarčevskega, Stojar.ova, Janeva, Mu-ravjeva, Athanasova — in samo Rajko Das-kalov, poleg Stambolijskega najmočnejši, je kot poslanik v Pragi na varnem, ln še enega manjka, organizacijske duše kmetske stranke, Damjanova. Ali bodo ti, ki so ostali na svobodi, organ izovali v deželi odpor?
•
V	pogovora z enim izmed voditeljev Revolucije sem zvedel o vprašanju, kako je
Ostanki prazraoverstva med
Slovenci.
Boris V.
V	počitnicah sem se nahajal na letovišču na zelenem Spodnještajerskem tik pod Sv. Uršulo. Tako sem prišel v ozek stik z vrlimi hribovci. Zvečer, ko so drugi počivali utrujeni od dela, sem sedel sredi starih hribovcev na trati pred hišo ali pa pri vrčku piva v krčmi in poslušal njih pogovore. Taki pogovori so se sukali večinoma o starih boljših časih, kako dobro so živeli njih očetje, pogosto so tudi razpravljali o Šegah svojih prednikov in skrivnostno šepetali o najKjlnadnaravnih bitjih. Če je potem dotični pripovedovalec opazil na mojih ustih neverjeten smehljaj, se je najprej plaho ozrl, nato pa obrni k meni in zašepc-tal: »Ne smejte se, gospod, ne bodite neverni Tomaž, če ne vas lahko zadene ka-ten.«
Tako torej sem zvedel marsikaj zanimivega iz ust starih hribovcev. Posebno mačilni so nekateri slovenski praznoverni izreki, značilni v tem smislu, da jim pripisuje se danes resnico in veljavo marsika' tera slovenska kmetska družina. Tako so n. pr. ljudje, ki so trdno prepričani, da bo novorojenec, ki se pri krstu joče, dober pevec. Ali pa, če se vodo, v kateri »e je novorojenec koDal. nriliie k cvetlicam, bo dete.
ko doraste, lepo; ako se pa ta voda prilije k drevesu, bo dete dobro rastlo. — Če pogledaš dete, ki še ni staro leto dni, ga pre- | križaj, sicer se ga loti talcozvani »urotki« (t. j. posledica zli pogleda).
V gorah pa ne križajo otroka, temveč če rečejo, da je dete lepo, vedno pride-nejo: »Bog ne daj glavce bubati (boleti)! Pravijo ludi, da ima tisti, ki gleda navzkriž (škili), ali kdor ima obrvi nad nosom vzraščene, zmožnost »urotitk (zli pogled). Mimogrede omenim, da je prazno-verstvo zlega pogleda razširjeno posebno med Italijani. Ako torej srečaš takega človeka, mu ne glej v oči, sicer dobiš :>urot-ke«, t. j. srdit glavobol. Zanimivo jo dejstvo, kako so se skušali rešiti r-urotka?. Najprej vzamejo čašo vode in vržejo vanjo tri žareče oglje, če ti v vodi potonejo, jo dotičnik, ki dela ta poizkus, uroten. Če pa i ostane žareče oglje na površju vode, je to znamenje, da dotičnik ni uroten. Čc je kdo uroten, stopi s čašo vode, v kateri se nahaja troje žarečih ogljev, počasi proli hišnim durim in sicer tako, da kaže hrbet proti sobi, potem vzame tri požirke vode iz omenjene čaše, vrže en ogorek čroz levo ramo za seboj, druzega ravno na isti način črez desno ramo, tretjega pa črez glavo. Ravno tnko izlije del vode črez levo in desno ramo in črez glavo. Čc je to vse storil, je ozdravljen. Nihče se ne boji več gledati mu v oči in z njim občevati. Po mnenju priprostega ljudstva pa je »uroten« človek nevaren, ne samo ljudem, amnak tudi živi-
ni. Kajti mlado živinče, katero zadene tak »zli pogled«, mora poginiti.
Tudi začudenje so spravili v zvezo s praznoverstvom. Ako se n. pr. kdo čudi kaki živali, češ, »joj kako je lepa«, se je loti »platek«, t. j. hirala bo. Zato pazijo na to, da se vedno zmerno čudijo in pristavijo: »Bog varuj platka«. Če občudujejo kako svinjo, vselej najpoprej pljunejo na tla ter reko: »Fej te bodi!« potem jo šele hvalijo »lepa je, lepa. Bog jo varuj in svet Anton.«
Smrt si ljudje ne predstavljajo kot okostje s koso v roki, kakor je to običajno pri Nemcih, ampak kot belo, milo ženo. Če jo zagleda nevernik, ne misli s tem Turke, ali nekristiane, temveč vse le, ki ne verujejo v smrt, se mu ta žena začne bližati. Čimbolj pa se mu bliža, tem večja zraste. Nazadnje sega že črez vsa drevesa in ne-vemika se loti tak strah, da se zgrudi brez zavesti na Ha.
Pravijo tudi, če leži nož z ostrino kvišku, ali če leže vile z zobmi navzgor, si na njih hudič brusi kremplje.
»Verne duše se martrajo«;, trdijo hribovci, čo, se veje sosednjih dreves tako drgnejo, da zaškriplje. Takoj pride eden s sekiro, odseka eno vejo ter tako vrne dušam mir.
Da bo v hiši mrlič, zato je obilo znamenj. In scer se kažejo ta znamenja nekaj dni poprej, navadno zvečer. Ura obstane, zn vogalom hiše zaropoče, kakor da bi kdo zvrnii kuD desk; vrata praznih in zaklenje-
nih soban se odpro in zapro, ali pa se z milim jokom oglasi smrt sama. Velik strah imajo ljudje pred sovami. Če ta vpije blizu kakega poslopja, bo v hiši kmalu mrlič. Ako se pa oglasi krokar na dvorišču,pogine živinče. Pogosto se udarci zvonov med zvone-njem uberejo. Znamenje, da bo v župniji kmalu kdo umrl, ravno tako, če bije med povzdigovanjem ura.
Neki stari hribovec mi je pravil sit. deče. Ko je bil še mlajši, je slišal od svoje babice, da se lahko zve, kaj se bo zgodilo v naslednjem letu. Samo na sv. večer mora stopiti ob večni luči pod kap. Če sliši godbo, bo prihodnje leto v hiši svatba, če pa sliši zabijati rakev, bo kdo domačih umrl. Ras je šel pod kap na sv. večer, »hi veste, gospod, kaj sem slišal? — godbo. Pri moji veri, da sem slišal,« je pridejal, ko je opazil, da mu ne verjamem. »No, in ste imeli potem svadbo,« sein vprašal. »Ravno to je. Imeli 'Ssmo, imeli. Pa še kako lepa vohcel je b'!a to. Naša Mica in soesdov France sta se vzela. Zdaj pa le recite, da vse to ni nič. Jaz že verjamem, ker sem sam slišal.« Seveda, proti takemu dokazilu sem bil brez moči in sem obmolknil.
Potem trdijo tudi, da ministrant na sv. večer pri polnočnici v trenutku, ko vzdigne med povzdigovanjem mašnikov plašč, spozna med ženskami vse coprnice, če se ozre po cerkvi.
Ponoči med enajsto in dvanajsto uro težko spraviš kakega bojazljivega n praz-noverneaa človeka na cesto. Posebno pa na
vsiljuje vtis, da je bilo to ljudstvo na Balkanu zastrto s temino nevednosti. To je pri-prosto in potrpežljivo ljudstvo, vajena da mu drugi zapovedujejo... Bolgari sf na videz po vojni zelo hitro okrepi ju jejo in v mnogo povoljnejšem položaju nego Jugoslovani. Sedaj, ko so se jim reparacije znižale, se zanesljivo nadjajo, da bodo v kratkem izplačali svoj dolg. Toda celokupno balkansko ozemlje je daleč od civilizacije. Ti narodi naseljujejo del sveta, ki bi se mogel napraviti plodnim in bogatim, toda oni še niso začeli razvijati ne izkoriščati njegovih virov. Oni nič ne vedo o zunanjem svetu... O Jugoslavij sem dobil končr jve-ni vtis, da ne počiva na zdravih političnih temeljih ... Na Juge daviji opaziš čisti nem ški žig. Skoro vsi, ki jih srečaš, govore nemščino kot drugi jezik. Manire in obnašanje carinskih uradnikov in vojaških funkcionarjev so čisto nemške. Versailleški mir ni uredil balkanskega položaja niti ni srečnejše utrdil tukajšnjih pogojev kakor v za-padni Jvropi. Mnogo tega, kar se je umetno zgradilo, se bo moralo podreti.«
Seja narodne skupščine.
Belgrad, 15. junija. (Izv.) Današnjo sejo parlamenti je otvc,til predsednik Jovanovič ob 9. uri dopolni«. Med predlogi, ki so došli predsedniku, st nahaja tudi predlog zemljo-radnikov, da vlada izdatno priskoči na pomoč krajem, kjer je toča napravila veliko škode Za podpore елј bi se določil izvanredni kredit v znesku Id) milijonov dinarjev, ki bi jih razdelila posebna komisija med one, ki sami obdelujejo zemljo in katerim je toča uničila polovico pridelka. — Nato prečita predsednik dopis posl. Wilderja ((demokr.), ki vpraša, zakaj vlada ne obvešča parlamenta redno o dogodkih v Bolgariji. Predsednik Jovanovič odgovarja, da izpolnitev te zahteve presega njegovo osebno kompetenco, pač pa lahko sklepa o tem skupščina.
Nato preide skupščina na dnevni red, to je k razpravi o izrednih kreditih.
Prvi je na vrsti kredit za ministrstvo prosvete v znesku 80,409.300 dinarjev. Po govorih radikalnih poslancev Neš.iča in Srečko-vida se oglasi za besedo zemljoradnik Lazič, ki je ostro kritikoval prosvetno upravo. Odgovarjal mu je minister T r i f u n o v i ć, ki je dejal, da on ni kriv grehov prejšnje uprave. Za Trifunovićem je govoril Pribičevič, ki je izjavil, da prevzema vso odgovornost za svoje delovanje kot minister za prosveto. Zahtevani kredit je zbornica odobrila.
Pri razpravi o kreditu za ministrstvo za vere se je oglasil posl. Skulj (Jugosl. klub), ti je trdo prijemal posl. Sečerova, ker je svojevoljno črtal iz proračuna razne postavke za katoliško duhovščino. Posl. Šečerov se je pred temi očitki branil, toda jako nestvarno. — Naknadni kredit v znesku 7,190.149 dinarjev je bil nato sprejet.
Prihodnja seja bo jutri ob 8. uri.
VERIFIKACIJE MANDATOV.
Belgrad, 15. jun. (Izv.) Na današnji seji verifikacijskega odbora je Doba M i t r o v i č izjaivl, da odloži svoje mesto kot župan bel-grajske občine in obdrži poslaniški mandat, ki je bil nato verificiran. Demokrati so ga napadli, očitajoč mu, da je s tem cela 2 meseca čakal. — Pri razpravi o mandatih poslancev Aja-novića, Aliča in Kurbcgoviča, glede katerih je vložena pritožba, ker da niso še 30 let stari, se je dognalo, da Ajanovič ima zakonito starost in se je njegov mandat verificiral. Vprašanje mandatov ostalih dveh pa se je odložilo, ker še niso predloženi tozadevni uradni akti.
Za po toči oškodovane.
Belgrad, 16. junija. (Izv.) Danes se je oglasila deputacija iz poslancev Jugoslovanskega kluba Škulja, Kremžarja, Krajnca in Stanovnika, pri ministru za socialno politiko v svrho vladne pomožne akcije v prid okrajem, ki so bili prizadeti od toče. Minister je obljubil, da predloži skupščini zakonski načrt, po katerem зе bo v to svrho za celo državo določila vsota 120 milijonov dinarjev. Koliko odpade na posamezne prizadete okraje, pa odvisi od ministrstva za poljedelstvo, pri katerem se je deputacija nato oglasila. Posamezna glavarstva, oziroma občine naj čimpreie vladi predložijo tozadevne podatke o škodi, ki jo je napr: ''a toča.
Obračun s krivcem.
Belgrad, 15. junja. (Izv.) Danes se je v narodni skupščini vrš'.a debata o naknadnih kreditih ministrstva za vere.
Pcsianec Š k u 1 j je pri tej priliki energično obračunal s poslancem Šečero-vom, ki je kot tajnik finančnega odbora svo-jelastno črtal postavka za šolstvo v Sloveniji in za izboljšanje gmotnega položaja duhovščine. Poslancs Škulj je konstatiral, da so bile draginjske dokla<'o za duhovščino v finančnem odboru sklenjene in v prora" tn vnešene. Toda draginjske doklat'3, ki bi imele po sklepu tsči od 1. avgr~*a 1922 do danes 15. jur.ija 19L -m'so izplačane! To je »zasluga« gospoda Sečerova, kakor je njogo. va zasluga tudi to, da so se zadavile postavke za prosveto za Slovenijo. (Škandal !) Zdaj je izšla nare." a, da so stare draginjs.'o doklade ukinjo-e, a nove se niso naznačile! Vsled tega postopanja, ki izgleda kakor sistem, je naša vera v ciobro vero " poštene namene uprave popolnoma pokopana. (Tako jo!) Naknadni krediti sicer predvidev jo draginjske dcklade, a pri vsem, каг se je tozadevno godilo, ne verjamemo več, da bi se izplačale in da s? te vsote niso že uporabile v druge namene. Kako naj bi verjeli, ko so pri nas zakoni, rodrisani od kralja, ne izvršujejo. (Škandal!) Govornik poživlja ministra za vere in finančnega ministra, da vzameta na znanje, kako pri nas vlada sama krši zakone.
Nato se je poslanec Šečerov izgovarjal, a ga je poslanec Škulj temeljito zavrnil. Minister za prerveto je v proračunu določil 120 milijonov Din za ljudske, srednje in visoke šole, a Šečerov je to kot tajnik finančnega odbora proti sklepu odbora sa-molastno črtal.
Namestnik ministra za vere Peric je izjavil, da »će učiniti sve potrebito, da se to fcpravi.«
* Nasprotstvo med Anglijo in Francijo
se je zopet jarko pokazalo zdaj, ko se evropski kabineti resno pripravljajo na mednarodno rešitev vojnoodškodninskega vprašanja. Angleški kabinet smatra, da se morejo nemški reparacijski predlogi vzeti v pretres, ne da bi se predhodno zahtevalo da naj nemška vlada ustavi pasivno re-zistenco v Poruhrju. Pozitivno pa angleška vlada meni, da naj bi Nemčija sprejela znani reparacijski načrt Bonar Lawa. To stališče se seveda od francoskega zelo razločuje. Velik del francoskega časopisja se pritožuje, da Anglija s tem le jači odpor Nemčije. Anglija pa na to odgovarja, da bi se z zahtevo po takojšnji likvidaciji pasivne rezistence v Poruhrju nemško me-
tak kraj, kjer se je vršil kak poboj ali umor. »Tam mrtvec straši.« pravi in za noben svet ga ne spraviš tja.
Na coprnice še močno verujejo. Vsako staro, grbavo in odljudno ženo smatrajo za »coprnico«. ln taka žena se tega suma, ki se je je lotil, nikoli ne iznebi. Ponoči hodijo coprnice krave molzt in po vino v klet. Shajajo se in rajajo v družbi hudiča po močvirjih, ali pa se podajo na skupne zle-te v zrak, kjer delajo točo. Coprnice tudi začarajo človeka, mu prizadenejo škode na zdravju ali na blagu, da se živina ne redi, da postane mleko krvavo itd. Zvonov cerkva se coprnice zelo boje.
»Škratelj« je neko bajno bitje, ki prinese srečnemu lastniku denarja, kolikor ga hoče. Vsi ne trdijo, da je škratelj »hudičeve sorte«, ampak nekateri so mnenja, da ima podobo »ščurka«, ki ga človek lahko ima v škatljici zaprtega. Hudiča zamore človek poklicati s »kolomonom«, neke vrste vražarsko knjigo. Peklenšček pride nato v podobi, kakoršno si klicalec izbere. Nihče pa ne more prenesti pogleda hudiča v pravi podobi. Kajti vsak, ki bi ga tako videl, bi takoj od groze umrl. Najbolj si ga predstavljajo kot čudnega zelenega lovca. Kot čuvar zakladov pa ima podobo črnega kozla ali črnega psa. Ako se hoče kdo hudiča, ki ga je s pomočjo »kolomona« poklical, zopet cd križati, mora brati vsebino zarotenja nazaj od konca proti začetku. Kolomon pa nikakor ne sme priti v roke neukim ljudem. To kaže sledeča prir vedka.
Neki kmet ia bral kolomon. Ko odide
v cerkev, ga pozabi na mizi. Otroci ga najdejo in bero slučajno poglavje, v katerem se kličejo hudiči. Tako so se ti začeli prikazovati pri vratih in pri o..nih — kmalu jih je bilo vse polno pri vratih in pri oknih — kmalu jih je bilo vse polno po celi hiši, na strehi, na dvorišču in na vrtu, in število je vedno bolj narastlo, ker otroci niso znali urote ustaviti. Ko se kmet vrne, bilo je že hudičev kot listja in trave. Takoj spozna, kaj se je zgodilo. Naglo plane v kašto, raz-meče nekaj žakljev prosa po travi in ukaže pošastim, da vsa zrna pobero zopet nazaj v vreče. Medtem gre v hišo, vzame kolomon in »zmoli« poglavje od konca proti začetku ter tako odpravi grdobe.
Neka druga posebnost je »v ris hoditi«. To se pa vrši na tale način. Vreže se leskova šiba, ki je zrastla v enem letu. Nato se položi pod oltarjev prt, kadar se bere nova maša. Na sv. večer pa se gre med enajsto in dvanajsto uro s šibo na razpotje, kjer ni nikakega znamenja (križa) in kamor ne sega glas zvonov. Tam se zariše s šibo na tleh kolobar in stopi vanj. Takoj se prične zemlja tresti, grmeti, iz zraka pa lete na človeka grozne žareče pošasti. Če človek, ki stoji v risu, strah prestane, mu prinese peklenšček vse, kar zahteva. Če se pa zboji in prestopi kolobar, je po njem.
Zakopan ali na prostem zakopan denar dobi hudič v oblast. Votlo drevo, v katerem ta ali oni skriva svoje cekine, se začne skrivati. Slišal sera sledečo pripovedko.	, 1
Neki kmet ie nosil svoi denar skrivat
8čansko vlado spravilo v obupen položaj,
kar bi izrabili komunisti Sicer pa se zdi, da nemška vlada ni več tako trdovratna, kakor je bila, m da sama želi konec nevzdržnega stanja v Poruhrju četudi za ceno popuščanja od svoje strani. Na drugi 84®n? pa 8t°H Poincaréjeva vlada pred velikimi težavami doma, kajti kombistični elementi jo od vseh strani naskakujejo in skušajo vreči. Zato bi Poincaré rad izbil iz Poruhrske akcije kak traien in pozitiven uspeh, ki se da doseči le s sporazumom. Tako se zdaj zdi, da se to težavno vprašanje vendarle pomika k svoji rešitvi, dasi niso izključena presenečenja, zlasti z ozirom na vedno bolj očiti antagonizem med Anglijo in Francijo.
* Protičeško hujskanje na Dunaju. Protičeško gibanje dunajskih Nemcev je zadnji čas jako oživelo. Imeli so že dva shoda, na katerih so nastopili govorniki zoper češkoslovaške šole. T"! dni pa so prišli k predsedniku dunajskega mestnega šolskega sveta Glôcklu zastopniki delovnega društva Obrambnih zvez in učiteljskih zvez ter mu izročili resolucijo, ki je bila sprejeta гч številnih shodih zoper češkoslovaško šolstvo. V resoluciji se zahteva redukcija češkoslovaških šolskih razredov. Pr^d^ediik je obljubil, da bo oddal resolucijo dunajskemu občinskemu svetu. Rečena resolucija je bila izročena tudi na-učnemu ministru dr. Schneiderju. — Tako nastopajo Dunajčani proti Čehom, a — Čehi jim posojajo denar.
Politične vesti.
-f Nedoslednost. Belgrajski in zagrebški listi (»Jutro« je nekoliko bolj previdno) so po pravici ogorčeni nad pu-čem, ki so ga izvedli v Bolgariji protili"d-ski pretorijancL Pri tej priliki po pno ici povzdigujejo zasluge nesrečno padlega Stambolijskega, ki je prvi bolgarske kmete uvedel v politično življenje, ki jih je iztrgal iz oblasti ferdinandovih batinašev in napravil iz njih enakopravne državljane. To je res in te zasluge bo zgodovina zapisala enkrat na grob temu velikemu možu. Toda dosledni niso belgrajski in zagrebški demokrati. Pribičevič, ki sedaj hvali bolgarski kmečki pokret, sramoti in pobija misel ljudskih strank v naši državi in njegovi listi dan na dan prečansko ljudstvo, ki ne pleše po njegovi muziki, zmerjajo kot »bezsvijesno zatucano maso«. Naši ljudski voditelji so Pribičeviču »demagogi« in s svojimi orjunaši grozi ljudskim strankam z vojaško diktaturo čisto po receptu bolgarskih koburžanskih batinašev. Zdaj poživlja Evropo, da napravi konec režimu protiljudskih generalov in veleindustrijcev v Sofiji, v Jugoslaviji pa ga zagovarja in napada kot veleizdajalce one, ki se mu protivijo. Kje je tu doslednost? Morebiti nam to pojasni modri »Slovenski Narod«?
+ Slaba diplomacija. O sposobnosti ali bolje rečeno: o nesposobnosti naših diplomatskih zastopnikov v inostranstvu piše bel-grajska »Pravda«:... »lz vsega ce vidi, kako slabo je naša vlada poučena o vnanjih dogodkih. Ali ni bilo v Sofiji nikakih znakov, iz katerih je bilo razvidno, kaj se pripravlja? Ali naši zastopniki v Evropi niso videli kretanja raznih zaupnikov starobol-garskega režima in izvedeli, za kaj gre? To bi bili lahko izvedeli, ampak so vse pustili v nemar.« — Ostra sodba, a zdi se, da ni neopravičena.
Javnosti.
v votlo bukev v gozdu blizu svojega doma. Bal se je namreč, da doma ne bi bil na varnem. Dokler je nosil denar v bukev, jo je lahko našel. Toda ko jo je hodil iskat samo zato, da bi vzel ali preštel shranjene novce, se mu je začela bukev skrivati. Sedaj ga je začelo skrbeti, ker je imel v bukvi skritih že mnogo tolarjev. »Čakaj hudič,« pravi nekega dne, te bom pa ogoljufal.« Hitro proda vole in nese ves znesek v gozd. In res, že od daleč zagleda bukev. Lahko jo najde in spusti najprej denar v deblo z namenom, da potem takoj vzame z dupline ves zaklad. Toda v trenutku, ko zaropoče zadnji sre-brnjak v votlino, vzraste iz tal velik črn kozel z žarečimi očmi ter sune kmeta, da se ta zvrne. Ko vstane in se nekoliko pomiri od prestanega strahu, ni bilo več ne kozla, a tudi bukev je izginila za vselej.
Po nekaterih krajih trdijo, da tisti, ki ima pri sebi praprotno seme, sliši na sv. večer živali govoriti in vidi tedaj vse zaklade v zemlji. Nekoč je nastiljal hlapec s praprotjo. Pri tem mu je prišlo nekaj semena v žep. Na sv. večer gre v hlev in sliši med voloma sledeči pogovor: »Prihodnje leto bode pri tej hiši velika nesreča,« pravi prvi vol. »Kako to,« vpraša drugi. »Naš gospodar bo spomladi oral njivo nad hlevom. Izoral bo modrasa in ta ga bo pičil, če kače kdo drug ne ubije.« Res se spomladi pripravi gospodar za oranje na omenjeni njvi. Hlapec hoče biti po vse sili poleg. Komaj začneta orat, izorje gospodar kačo. Hlapec, ki je bil na to pripravljen, priskoči in jo z mo-tiko ubije	c
Svetovna kriza je na vrhuncu in tudi nâi ie trpljenje je doseglo vrhunec. Gre sedaj še za našo rešitev ali pa pogin od gladu. Vse na-Se prošnje, da bi nas rešili in se uredili vsi prejemki vseh upokojencev, provizionistov, nezgodnih rentnikov, miloščinarjev, vdov in sirot, so bile — do sedaj brezuspešne, ako-: ravno beračimo že skoro 5 let. Zakaj se ni ta največja potreba tisočev in tisočev najboljših in ncomadeževanih državljanov že rešila? VI vseh časopisih čitamo dnevno, da bode urad^ niška pragmatika v nekaj dnevih rešena; toda niti enkrat se še ni omenilo, da bode tudi rešen zakon o upokojencih, tudi starejših upokojencih. Izjavljamo pa odločno, da ne pri-l znavamo upokojencev prve in drugî vrste, temveč samo upokojence, njihove vdove in sirote. Nobeno živo bitje nima ne po božji in tudi ne po človeški pravici nas še nadalje trpinčiti, da ujpiuffl«.' tfladul Zahtevamo takoj, da se s prag»o?tiko чг-sdi tudi zakon za nas, tako da bodemo dobivali ista mesečne j>re-jemke kakor naši kolegi, kateri so bili upokojeni v letih i<)20/23. Na gospode poslance paf se obračamo za podporo naših zahtev v smislu odposlane resolucije.
Koalicijski yflwr upokojencev.
Dnevne novice.
—	Prevoje. Za vsestransko požrtvovalno delo za javni blagor občine, je imenoval občinski odbor prečastitega gospoda Antona Š t r i t o f a , častnim občanom občine Prevoje.
—	Ježica pri Ljubljani. Jutri po drugr sv. maši se vrši v društvenem domu predavanje ravnatelja podkovske šole v Ljublja--ni g. Terpinca o »živinozdravstvuc. Vsak, ki ima živino, ve, kolikšne važnosti jo hitra pomoč pri obolelosti živine, zlasti če ni živinozdravnika pri roki; zatorej pridite vsi živinorejci, hidi ženske, ki imate opravka z živino, da ajete iz i; i strokovnjaka nasvete in navodila v tem važnem vprašanju.
—	Ponarejevalci lir. Ponarejeni bankovef po 1000, po 500 in 100 lir so se pojavljali v zadnjem času skoro po celi Srednji Evropi. Sedaj pa je policija v Monakovem zaprla tri osebe, med njimi nekega trgovca Petra Draščeka iz Gorice, ki so ponarejene bankovce razpečevali. Bankovce je izdeloval neki Molinari v Trstu, od njega jih je prevzemal Drašček in jih v kovčeku z dvojnim dnom tihotapil čez mejo v Jugoslavijo in dalje. Drašček je prodajal 1000 ponarejenih lir za 135 pravih.
—	Cenejši kruh bodo jedli v Belgradu. Od danes naprej stane kilogram belega kruha šest dinarjev (prej 6 dinarjev 50 par), kilo črnega kruha pa 5 dinarjev (prej 5 dinarjev 50 par).
—	Stanovanja za mestne uradnike v Novem Sadu. Novosadska občina se pogaja s stavbno fvrdko »Ambi« za zgradbo praktičnih hiš za mestne uradnike. Tvrdka je ponudila, da zgradi v 60 dneh do 100 hiš s primernimi stanovanji. Enodružinska hiša s tremi sobami, postranskimi (prostori in vodovodom bi stala 80—100.000 Din, Za zgradbo bi družba porabila opeko iz ličja,
—	Opekli so se. Odkar nemška marka pada in pada, tako da je padla že pod avstrijsko krono in poljsko marko, so začeli dreti vj Nemčijo tujci iz vseh krajev sveta, da bi padcc nemške marke izkoristili pri nakupu blaga. Toda Nemci v rajhu niso take nerode, da bi pri-, rejali razprodaje za tujce po slavnoznanem avstrijskem vzoru in so cene blaga spravili v sklad s svetovnimi cenami in z valuto in zato tujci odhajajo iz dežele praznih rok in tudi
Če hudoben človek komu »naredi« (domač izraz za čaranje), mora najeti drugega, da mu »odnaredi«. Dotičnik, ki je začaral, pride naslednjega dne k hiši. A Bog ne daj, da bi ga ogovoril ali mu dal, česar te bo prosil. Dati mu smeš le kruha, sicer; je »odnarejenja« brezuspešno. Pa še kruh moraš odrezati »od sebe«, ne »k sebi«.
V Belih vodah se baje nahaja velika skalna votlina »Zijalka«. V tej votlini so nekdaj bivale »zale žene«. K nekemu kmetu je ena hodila dalje časa. Kmetova žena gre k župniku mu to naznani in ga vpraša za svet. Ta ji svetuje, da naj vrže lepe kite zale žene, ki ji vise pri spanju iz postelje, tudi za njo v postelj, žena to stori in »zale žene« niso več nadlegovale kmeta. Izginile pa so tudi za vselej iz Zijalke.
Ljudje so imeli nek določen strah pred duhovniki. Pravijo o njih, da imajo neko tajno moč. Lahko koga začarajo, naredijo lahko točo, med povzdigovanjem vidijo hu-dodelnika itd. Gorje tistemu, ki se duhovniku zameri. »Omašuje« ga med mašo, da izgubi srečo.
Predno končam, hočem še navesti nekaj izrekov.
Da bode repa debela, morajo na pust pri hiši močno plesati. Lan bode lep, če ga sejejo iz iste sklede, iz katere se jč na pust meso. Če hočeš, da se neprijatelju sadno drevje posuši, zali j ga z juho, v kateri se jo kuhalo pustno meso. Na kmetih jedo na pust svinjsko glavo, toda ženske ne smejo dobiti »rilca«,'sicer zdrobe med letom vso lonce.
nekoliko praznih žepov. Nemci namreč določajo cene blagu vsak dan sproti vzporedno z rastočo ali padajočo vrednostjo marke.
—	Državna strokovna šola za puskar-Sivo v Kranju priredi ob sklepu šolskega leta dne 28. junija razstavo puškarskin, kopitarskih in graverskih izdelkov ter risb in dela modeliranja v gimnaziji, II. nadstropje na levo. Razstava bo otvorjena dne 28. junija t. j. na Vidov dan ob 10. uri ter ho odprta: dne 28. junija od 10. do 12. in od 14. do 17. ure, dne 29. junija od 9. do 12. ure.
—	>'a državni strokovni Soli ia païKaietT« v Kraujn se razpisuje mesto strokovnega učitelja za baskuliranje (Systennnacher) s takojšnjim nastopom. Prosilci naj pošljejo svojo pravilno kolkova-ne, na ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani naslovljene prošnje ravnateljstvu državne cirokovne šole za puškaretvo v Kranju do dne 81. julija.
—	Rezervni častniki bivših bosanskih vojnih ffrmacij se pozivljejo, da se vdeleže sestanka dne 18. junija ob 8. zvečer v steklenem salonu hotela Lloyd na Sv. Petra cesti. Namen sestanka je, da
dogovorimo glede medsebojnih družabnih stikov kakor tudi o eventuelnem skupnem zletu. Komur je na izvedbi gornjega program», naj se sestanka goiovo udeleži.
—	>'« Âr/avni gimnaziji v Kranju se bodo t-pirovali učenci za I. razred v petek, dne 29. junija od 10. do 12.; zglasiti se morajo s starši ali odgovornimi namestniki pri ravnateljstvu in prinesti s seboj krstni (rojstni) list in obiskovalno izpričevalo aa sprejem v srednje šole, v katerem morajo biti redi iz verouka, slovenščine in računstva. Vnanji nčenci »e lahko prigla-e pismeno, če pošljejo omenjeni listini po pošti do 28. junija. — Sprejemni izpiti, ki »e v istem šolskem letu ne smejo ponavljati, se bodo vršili v soboto, dne 30. junija od 9. dopoldne dalje.
—	Goometrom in hišinorjefl*- Da odpomore na3im visokošolcem geodetom in jih uvede v prak-Ибпо deio, naproša Klub geodetov, sekcija Akad. društva jug. teh. vse one gg. geometre in inžener-je, ki bi hoteli sprejeti v ferialno prakso geodete prv»ga in drugega letnika, da javijo do 25. junija koliko in pod kakimi pogoji bi jih sprejeli- Cenjeno ponudbe naj se pošljejo na naslov: Klub geodetov, sekcija ADJT, Univerza, Ljubljana.
—	Tržič. Deška in dekliška meščanska šola priredi v četrtek, dne 21. junija, osmo šolnrsko akademijo z izbranim sporedom. Šolsko leto konča x običajno vidovdansko razstavo dne 28. in 29. junija. Vpisovanje za I. razred za novo šolsko leto se vrši 2fi. junija od 9. do 12. in v je?eni 14. septembra. Z novim šolskim letom bo šola popolna in nastanjena v lastnem pcslopju, ki se vzdigne zn eno nadstropje. Menda je Tržič edina občina, ki v teh težkih časih zida — šolo.
—	Na Tehniški srednji šoli т Ljubljani se «izpisujejo pričetkom prihodnjega lolskega leta 1923-24 naslednja profesorska mesta za int:eneije: I. eno, oziroma tri učna mesta za arhitektko stroko; II. eno učno mesto za elektrotehniko. V slučaju, ko bi nedostajalo primernih kandidatov, se sprejme ad T. tudi gradbeni in ad 11. tudi strojni inž^njer. Kot pogoj za namestitev se zahteva, da so prosilci pravilno in uspešno dovršili študije na dotičnem oddelku tehnične visoke šole (II. državni izpit). Prosilci za razpisana mesta nnj izroče pravilno kolkovane prošnje, naslovljene nn ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, ravnateljstvu tehniške srednje šole do dne 10. julija 1923.
—	Za svojo družino vzamem izključno le Vaše testenine, je priznal neki izmed največjih trgovcev z delikatesami v Trstu, potniku Tovarne testenin v Ilirski Bistrici. Mož, ki pozna in ima na razpolago najboljše izdelke, ve, kaj je dobro.
štajerske ттт.
š Umestna prepoved, Mnriborski policijski komisariat je javnost znov: opozoril na prepoved, da šolska in druga mladina ne sme po javnih lo1 alih prodajati cvetlic. Staršem in gostilničarjem, ki bi se na to prepoved ne ozirali, preti ostra kazen.
š Novo kojiališče v Olju. V zadnji seji «oljskega mestnega občinskega sveta so sklenili, da zgradi občina na levem bregu Savinje ob Pallosovem travniku novo, moderno mestno kopališče.
š Umrla je v Ptuju soproga biv. lin. ravnatelja v Ljubljani dvor. svet. Karla Lubca: gospa Roza Lv.bec. Blagi ženi blag .spomin !
š Na državni dvorazredni trgovski šoli т Mariboru se razpisuje mesto stalnega šolskega sluge 7. letno plačo 900 Din in pripadajočimi dragi nj-skiml dokladaml. Prošnje, pravilno kolkovane, je oddati najkasneje do 28. junija ravnateljstvu državne dvorazredne trgovsko šole v Mariboru.
š Državna dvorazredna trgovska šola т Ma-rilxiru. Vpisovanje za šolsko leto 1023-24 se vrši <)ne 29. in 30. junija vsakokrat od 8. do 12. na Zrinjskega trgu 1-1. Brez sprejemnega izpita je možen vstop v I. letnik onim učencem in učenkam, ki so dovršili IV razred srednje ali IV. (neslavni) oziroma III. razred meščanske šole nli IV. rrizred liceja nli pripravljalni rnzred dvorazredne trgovske šole. Nanovo vstopajoči učenci in učenke morajo predložiti krstni (rojstni) list in zadnje šolsko izpričevalo. Vnanji učenci in učenke naj pošljejo omenjeni listini po pošti ravnateljstvu Sole najkasneje do 4. julija. Poiiljatvl mora biti priložena znamka za odgovor. Morebitni sprejemni izpiti se bodo vršiii » ostalimi izpiti vred v prvih dneh septembra. Valed pomanjkanja nčnlh pro-
storov je pripravljalni razred na tukajSnjem »vodu ukinjen.	i
Primorske novice,
p Imenovanje dr. Fogarja, profesorja v Gorici, za tržaško-koperskega škofa, da je gotova stvar, se govori v poučenih krogih. Dr. Fogar je še primeroma mlad, simpatičen in povsod priljubljen. Dr. Fogar je po svoji vzgoji Italijan, toda obvlada popolnoma tudi naš jezik. Upajmo, da se bodo pod novim, domačim škofom, — če ee govorice uresničijo — tudi za Slovence zboljšale cerkvene razmere, ki so postale ne samo neznosne, ampak tudi za vero samo opasne.
p Host-Venturi. Ta zvesti oproda D'An-nunzia in ognjeviti nacionalfašiet na Reki je doma v Reški okolici. Njegovi starši so dobri Hrvati in še danes ne znajo italijansko. Po raznih svojih italijansko-narodnih junaštvih je mož sedaj končno prijadral v udoben pristan : Postal je ravnatelj podružnice tržaške Jadranske banke na Reki. Tako se mu je vse lepo izplačalo in Jadranska banka« se izkazuje vredno italijanskih milijonov.
p Mlekarna v Hrušici. Ta zadruga je najmočnejši steber tamkajšnjega slovenskega kmeta. Zato ni čuda, da je Italijanom trn v peti in da mora prestajati vse mogoče šikane. Tako so ji v zadnjem času natvezli uradno revizijo, v katero svrho je voloska podprefektura pooblastila podgrajskega občinskega živinozdrnvnika dr. Blasevicha. Ta proti svoji najboljši volji ni mogel izslediti nobenega nereda, marveč je moral ugo-toviti, da je knjigovodstvo v popolnem redu, da je mlekarna urejena v zmislu vseh zdravstvenih predpisov in da ima mleko povprečno 3.7 do 4 stopinje tolščobe. Revizija je prinesla mlekarni najlepše zadoščenje.
KorošKe ooviCBo
k Priprave za volitve. Letos se vrše v Avstriji volitve za narodno skupščino in deželne zbore, kakor tudi občinske volitve. Volitve za narod, skupščino in deželne zbore so določene na dan 14. oktobra. Nemške stranke so že sredi velikih priprav za volitve. Nemške stranke se skušajo zbrati pod geslom: za sanacijo v zmislu ženevske pogodbe ali proti njej. V prvem taboru naj bi se zbrali v enotni fronti krščanski socialci, vsenemci in Bauernbund, drugega bodo zavzeli socialisti. Jo pa med prvo navedenimi strankami toliko globokih razlik, da enotna fronta nikakor še ni zagotovljena. Položaj je tem manj jasen, ker namerava narodna skupščina volivni zakon še izpremeniti. rJre za volivno obveznost in razdelitev poslanskih mandatov za narodno skupščino. Na vsak način mora vsaka stranka, ki se namerava udeležiti volitev, že danes misliti na vse slučaje in se primerno pripraviti. Za slovenski del prebivalstva na Koroškem je vodstvo in vse delo v rokah političnega in gospodarskega društva v Celovcu. Pri zadnjih volitvah so Slovenci oddaii okrogio lO.COO glasov. Vse je odvisno od složnega nastopa vseh Slovencev. Po pravici opozarja Koroški Slovenec« na uspeh nemških volivcev v Jugoslaviji, ki so ga dosegli z discipliniranim enotnim nastopom. Da so priprave za volitve brez primernega volivnega sklada nemogoče, je znano. Socialisti so uvedli tedenski prispevek za volivni sklad po 1000 K od vsakega organiziranega delavca. Tudi zavedni koroški Slovenci bodo morali seči v žep, da omogočijo nabavo glasovnic in drugih volivnih tiskovin. Ne dvomimo, da bodo naši kcrošlc bratje nastopili samozavestno in kr »ko.
k Pri Gospe sveti — vse nemško. Na binkoštni ponedeljek je od davna romarski shod v Gospej sveti. Slovenci radi in v obilnem številu prihajajo semkaj. Sedaj je drugače, ker mora tudi Gospa sveta pričati, da na Koroškem ni Slovencev. Slovenski romarji so ostali brez pridige in ne-voljno odšli.
k Zlati poroki. V Selah sta imeli 29. m. m. zlato poroko dve sestri. Ena je poročena s Primožem Mlečnikom, druga s Petrom Oražetom. Oba para sta še čvrsta in zdrava ter zavedno narodna. Bog jih ohrani še mnogo let!
Prosveta.
pr IV. Umetnostna razstava »Kluba Mladih«
»e otvori dne 17. junija v Akademskem domu poleg hotela Union, nasproti Klednnmyelju. Пnastavita tokrat v nanovo poslikani dvorani brata Kralj. Odprla bo 14 dni.
pr »Darovanje«. Izšla je zbirka pesmi darovanje«, ki jo je izdal Fran Onič, poet Iz vrst mlade lirike. Knjigo se dobi po knjigarnah ali pa na naslov Josip Vidmar ml., Prod Škofijo 18 v Ljubljani. Cena 10 Din.
pr Ivan Dornik: Pasijonko. Povestico za mladino. Založba Goričar Љ Leskovšek, Celje. — Cena Din 5.—.
pr Drntovif, Pesniarira II. del (srednja stopnja) je ravnokar izSla ▼ tretji popravljeni in pomnoženi izdaji t zalogi šolskih knjig in učil v Ljnbljanl, Gradišče 4. — Cena meko vezani 10 Din, polirdo vezani 12 Din.
Gospodarstvo.
Zftornvanje ljubljanskih prl-doSîitvemh krogov.
Ljubljana, 15. junija 1928. V dvorani Mestnega doma so se zbrali danes ob 16. zastopniki organizacij pridobitvenih krogov. Zborovanje je otvoril predsednik gremija ljubljanskih trgovcev g. F. Stupica, ki je povdarjal varnost zborovanja in pozdravil zastopnika vlado dvornega svetnika dr. S t a r e t a , zastopnika trgovske oblasti dr. P f e i f e r j a, zastopnika ljubljanske občine obč. svetovalca dr. Rožica, zastopnika trgovske in obrtne zbornice dr. P r e t n a r j a in dr. P1 i s a, zastopnika poštnega ravnateljstva nad-inž. O s a n o, zastopnika južne železnice g. Franca V i d i c a, trgovske akademije dr. B e n a , Zveze industrijcev g. Dragotina Hribarja, Zveze trgovskih gremijev in zadrug dr. M o h o r i č a in druge. Podelil je besedo g. dr. Pretnarju, ki je poročal o razvoju in sedanjem stanju strokovnega trgovskega šolstva, ki ne odgovarja koristim in potrebam slovenskih gospodarskih krogov, ker država ne ustreza niti najvitalnejšim potrebam našega trgovstva. Dr. Ben je obžaloval, ker obstoja nevarnost, da so jeseni prekine abiturijentski tečaj na trgovski akademiji, ker ni prostora zanj. Potrebna je soba, v kateri bi se predavalo r ) slušateljem. Dvorni svetnik Stare jo izjavil, dn bo pokrajinska uprava kakor dosednj, tudi v bodoče priporočala potrebe trgovskega in obrtnega šolstva.
Sprejelo so se na to reelucije, ki jih objavimo jutri.
Ironično je grajal tajnik Zveze gre..iijev dr. M o h o r i ï ne'dostatke in defekte pri naših telefonih in se pečal z belgrajskimi intrigami, ki so preprečile, da nismo dobili v Ljubljano telefonskih kabljev. Pet miljonov dinarjev je potrebno, da se bodo potrebni novi telefonski kablji izpeljali. Naj-energičneje je protestiral, ker hoče Belgrad s tem, da ne dovoli telefonskega prometa s Trstom, Ljubljano gospodarsko ubiti. Gospod Dragotin Hribar je povdarjal, da preprečuje telefonsko zvezo s Trstom kaprica in ambicija vojaških oblasti. Po stvarnih pojasnilih nadinž. O s n n a je pozdravil zborovalce zastopnik ljubljanske občrne, občinski svetovalec dr. Rožič in dejal, da bo občinski podpiral v resolucijah označene zahtevo današnjega zbora.
Ko se je zbor pečal še z nekaterimi carinskimi zadevami, se je na predlog g. dr. M o h o r I č a določil akcijski odbor o definitivni rešitvi vprašanja uradnega poslopja oblastne direkcije carine v Ljubljaui. Na to jo predsednik g. Stupica zaključil zborovanje.
g Zagreb, 15. junija (Izv.) Na današnji sklepni borzi so kljub dvigu dinarja na curišld predborzi tuje valuto poskočilo. Kura so bili sledeči: Curih 1(3.70—16.80, Pariz 5.00, Berlin 0.0875, Dunaj 0.18— 0.1310, London 428—432, Trst 4.30— 4.35, New York (ček) 92.50-93.50, Budimpešta 1.15—1.25, Praga 2.785—2.805, dolar 91—92. — Tendenca čvrsta.
g Naš izvor т februarju 1923. V februarju smo izvozili na podlagi produktov finančnega ministrstva blaga v skupni vrednosti 384.377.36 miljonov dinarjev. Lansko leto v istem času samo 195.910.841 Din. Izvoz se je v februarju povečal od lanskega leta za 60 odstotkov.
g Ceno goveji iivini so bile v Jugoslaviji zadnje dni povprečno sledeče: voli I. vrste 13.25015 Din. II. vrste 13013.75 Din. bosanska živina 8.75 do 12 Din, teleta I. vrste 15.50 do 16.50 Din, II. vrste 15 do 16 Din, prešiči L vrste 22.50 do 25 Din, II. vrste 20 do 21 Din, lil. vrste 20 do 20.50 Din za kilogram žive teže.
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 430 do 440 Din, ječmen 285 Din, oves 290 Din, koruza 256.75 do 258.75 Din, pšenična moka št. »0<r 650 do 655 Din, št. >2< 600 Din, št. >5< 550 Din, št. »(k 47R do 487 Din 50 para, lit. >7c 400 do 410 Din, mokinje 130 dinarjev.
g Glavno zborovanje naveza srpskih zemljo-radtnifkili zadruga se vrši letos 29. in 80. septembra v Somboru. Na tem zborovanju bodo zastopane tudi druge zadruge države.
g Težkočo sarajevske (rgoTine. Kakor poroča sarajevski »Jugoslovenski liste se nahaja veliko sarajevskih trgovcev v veliki stiski in se je bati, da jih bo mnogo napovedalo konkurz. Ena veletvrdk je 12. t m. že ustavila plačila.
g Plačevanje taks. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Kdor mora po taksni tarifi zakona o taksah in pristojbinah (Ur. list 100 iz leta 1921) polletno plačati kako takso, se opozarja, da naj izpolni to obveznost za drugo polletje 1928 najkasneje do 15. julija 1028. Take takse so: Polletna taksa po tar. posl. 64 (za pravico, da se točijo pijače pod milim nebom) 250 Din. Polletna taksa po tar. post. 65 (da se točijo pijače v baraki) 250 Din. Proti taksnim zavezancem, ki ne bi do 15. julija 1923 vplačali polletne takse, se bo kazensko postopalo.
g Stanje svetovne s«fve. Mednarodni institut za poljedelstvo v Rimu je izdal o svetovni setvi sledeče poročilo: V začetku maja je bilo stanje setve v Evropi in severni Afriki ugodnejše. April je bil za vegetacijo ugodnejši kot pa lansko leto. Pomladna setev se je nekoliko zakasnila, toda izgledi so kljub temu dobri. V Združenih državah se presoja stanje zimske setve vsled zadostnega dežja ugodno in tudi pomladna setev je imela dovolj mokrote.
g Svetovna produkcija sladkorja v kampanji 1922—1923 se ceni na 18 milijonov ton in sicer 5,175.000 ton pesnega sladkorja in 12,691.000 ton trsnega sladkorja.
g !*vm Čeških motornih plugov na Rusko pojemlje in v nekaterih pokrajinah celo počivajo motorni plugi, ki so že bili plačani in so na Ru-
skem. Kriva je draginja gonilne sile, zakaj inozemski traktorji delujejo «11 a bencinom ali pa s petrolejem, medtem ko je za gonilno mod s nafto porabljiv samo švedski motorni plug »Avance«, češkoslovaške tvornice motornih plugov bodo morale te okoliščine upoštevati, ako ai hočejo ugotoviti obširni ruski trg.
g Zanimivi poskusi e krompirjem. Znano je, da krompir rad degenerira, če sadimo na istem svetu vedno isto vrsto. Zato je treba razne vrste krompirja pogosto izmenjavati. Sedaj so dobili v Zagreb nove vrste krompirja « Češkega in delajo ž njimi poskuse, kako bi se obnesle v naših krajih.
BORZA.
Curih, 15. junija. (Izv.) Berlin 0.0053, Holan-dija 218.50, Newyrk 557, London 25.70, Pariz 35.35, Lilan 25.80, Praga 16.66, Budimpešta 0.07H, Bu karešt 2.85, Belgrad 6.15, Solija 6.95, Varšavi 0.0075, Dunaj 0.0078.62, avstr. krone 0.0078
t Juh! lanske novice.
Ij V korî«t revnim in bolnim dijakom.
Na vrtu hotela Tivoli uprizori v nedeljo dne 17. t. m. ob pol 9. url zvečer TJdruženje Fe-rialnega Saveza rusko komedijo »Ženitev« ali Docela novevjetno komičen dogodek v 3 dejanjih (Gogolj) v zvezi s prosto zabavo po predstavi. Prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah; poleg teh so na ruzpolago gledalcem še posebni sedeži v bližini odra. — Prireditev je namenjena v prvi vrsti fondu za ustanovitev kolonije Ferlalnega Saveza, ki se namerava postaviti v Bohinjski Bistrici za revne in bolne dijake. Z ozirom na dobrodelni nameu so preplačila hvaležno sprejemajo. Dijaštvu naklonjeno občinstvo in dl-jaštvo samo se vljudno vabi, da poseti prireditev v obilnem števiiu. V slučaju slabega vremena se vrSl predstava v dvorani. Vstopnina za osebo 8 Din, za dijake 4 Din. Blagajna se odpre ob 7. uri.
lj Mestni magistrat ljubljanski naznanja: V nedeljo, dne 17. junija 1923 se vrši ob 9. dopoldne na ljubljanskem gradu poizkusno streljanje s topovi, ki so določeni za požarne alarme. Uvedel se jo nov sistem streljanja na elektriko potom in-duktorja ter bo na ta način mogoče takoj ko bo gasilski urad obveščen o požaru sprožiti top električnim potom. Občinstvo se o tem obvešča radi streljanja, da ne bo nepotrebnega razburjenja.
J j Olepševalno društvo v Rožni dolini priredi v spomin proslave 25 letnico ohstoja naselbine izredno slavnosti dno 15. julija t. L, v slučaju slabega vremena dne 27. julija. Naprošena so društva ozirati se na ta dar glede lastnih prireditev.
lj V Križankah ima ondotna Moška in mlade, niška Marijina družba v nedeljo popoldne sestanek* h kateremu so vabijo vsi društveniki in njih prijatelji. Sestanek se vrli v družbeni dvorani in se] prične točno ob 6. uri. — Pred sestankom ob 6. uri je kratka odborova seja. Razgovor o božjepotnem izletu dne 15. julija.
lj Šentpetersko prosvetno društvo priredi ob ugodnem vremenu jutri, v nedeljo dne 17. t. tn, izlet k sv. Mariji na Kureščku. Odpeljemo se ob 7.40 zjutraj z glavnega kolodvora do Škofljice, odkoder odidemo preko Zelimljega in Oolega na Ku-rešček. Povrnemo se z večernim vlakom, ki odhaja s Skoflijce ob 19.45 zvečer. Sv. mašo opravimo doma. Člane in prijatelje vabimo k obilni udeležbi. Jedi in pijačo naj vzame vsak seboj, ker ni na Kureščku gostilne. — Odbor.
lj Promenadni koncert v Sentpeterskea parku se vrši tudi to nedeljo 17. junija ob 11. uri dopoldne. Igra godba iz mladinskega doma pod vodstvom kapelnika gospoda Doli-narja.
lj Poïît. Moj rajni brat brat t prof. Fran
V	e r b i c, Metelkova ulica 1-1 si je pri spisovanju šolskih učnih knjig »Blagoznanstvo« I. in II. del, > Živalstvo« in dr. izposodil iz privatnih in iz šolskih knjižnic razne knjige kot pripomočke. Prosim vse one, ki so mojemu bratu posodili kako knjigo, da se vsi osebno zglase v nedeljo, dne 17. junija dopoldne od 10.—12. pri meni v Metelkovi ulici 1-1, da si izberejo v moji navzočnosti one knjige, o katerih mislijo, da so njihova last Da ne bom imel pozneje sitnosti in potov, prosim, da se moji prošnji vsi gotovo odzovejo. — Anton
V	e r b i c.
Narodno gledišče.
DRAMA.
Sobota, 16. junija: 2X2 = 5. — Red B. Nedelja, 17. junija: KAR HOČETE. — Izven. Ponedeljek, 18. junija: 2X2 = 5. — Red C. Torek, 19. junija: 2X2 = 5. — Red E.
OPERA.
Sobota, 16. junija: ZR1NJSKI. — Začetek ob pol 8.
zvečer. — Red A. Nedelja, 17. junija: GORENJSKI SLAVCEK. Vlogo Franja poje g. Banovec. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Izven. Ponedeljek, 18. junija: LUIZA. — Začetek ob pol 8. uri zvečer. — Red D. »Kar hočete«, vesela Shakespearejeva komedija, se vprizori zadnjikrnt v tej sezoni v nedeljo, dne 17. junija. Začetek ob osmih zvečer.
Zadnja predstava »Gorenjskega slavžka« v te; sezoni bo v nedeljo, dne 17. jitndja ob osmih zve čer. Vlogo Kranja poje to pot prvič g. Banovec Javna produkcija gojenrev »Dramatične šolo« Udruženja gledaliških igralcev v Ljubljani. — Prihodnji teden, v sredo 20. junija, se vrši na splošno željo javna produkcija gojencev >Dramatično šole« v dramskem gledališču. So to skromni začetki, vendar pa bo. ta produkcija v vsakem uziru zanimiva in zato vabimo vse ljubitelje na-I šega gledališča, da posetijo ta prvi nastop naših najmlajših, ki ae ћобејо posvetiti odru. Odbor.
cerkveni vestnik.
c Udeležencem evharističnoga kongresa v Zagrebu. — Bliža se čaa evliaristič-nega kongresa v Zagrebu. Kdor ee ga žeii udeležiti, naj nemudoma »poroči domačemu župniku. Oč. gg. župniki n&j pošljejo imena priglašencev kni^wékofijskemu ordi-nariatu v Ljubljani. Navesti je treba ime in priimek udeležencev, kraj, kjer biva in postajo, od katere se bo odpeljal v Zagreb. Udeleženci iz Ljubljane naj se oglase v prodajalni Katoliškega tiskovnega društva, H. Ničman (Kopitarjeva ulica), ki bo blagohotno v tem oziru posredovala. Pripravljalni odbor za ljubljansko skotijo bo poslal imena vseh udeležencev glavnemu odboru v Zagreb. Tu bodo oskrbeli izkaznice (certifikate) za udeležence. Certifikat za evhari-etični kongres stane 10 Din, za dijake 5 dinarjev. Denar za certifikate je treba poslati obenem z imeni priglašencev. Kdor bo plačal ceriifikat, bo imel polovično vožnjo na železnici in druge ugodnosti. Vsak udeleženec bo kupil na domači odhodni postaji listek za vožnjo v Zagreb; listek naj shrani ker mu bo obenem s poti-dilom, da je bil na evharističnem kongresu v Zagrebu, veljal tudi za vožnjo iz Zagreba nazaj. Te ugodnosti se bo mogoče posluževati v času od 14. do vkijučljivo 23. avgusta t. L
Za prenočišča bodo udeležencem kongresa na razpolago vse šole, državne in mestne. Za privatna stanovanja bo treba plačati primemo vsoto, ki se bo pozneje določila. Udeleženci, ki žele privatna stanovanja, naj to sporoče.
Kosilo (juha s prikuho in kruh) bo veljalo Din 13, večerja Din 10. Kdor želi pečenko s salato, doplača Din 10. Denar je treba vnaprej poslati in sporočiti, za katere dni kdo želi obed (za soboto 18. avgusta, nedeljo 19. avgusta ali inorda tudi v ponedeljek 20. avgusta) in ako želi samo obed, ali obed in večerjo. Za dijake bo primerno znižana cena.
Pripravljalni odbor za evharistični kongres prosi vse vernike, ki nameravajo iti 18. in 19. avgusta v Zagreb, naj se takoj priglase, da jim bo mogoče oskrbeti stano-vpnja in hrano in da se bodo mogle vse dru-gre priprave nemoteno nadaljevati.
c Avstrijski katoliški shod na Dnnaju se vrši od 28. junija do 1. julija. Govori
28.	junija: Organizacija avstr. katoličanov. Kaj nam manjka v tisku. Katoliško gibanje v Avstriji po zadnjem avstrijskem katoliškem shodu v Lincu (lCiS)..— Govori
29.	junija: Družina: Obnova ljudstva po družini. Žena kot čuvarica družinskega ideala. Šola, načela in zahteve. Vzgoja moške in ženske mladine. Socialni razvoj nove dobe in krščanstvo. Katoličani v javnem življenju. — Govori 30. junija. Katolicizem in inteligenca. Verska kriza v masah. Udeležba mladine pri verski in duševni obnovi. Katolicizem iu moderno duševno življenje. Svetovne naloge katoliške cerkve. — Govori 1. julija: Caritas. Karitativna bolniška postrežba na kmetih. Karitatlna pomoč za duhovno pastirstvo. Varstvo deklet. V okviru katoliškega shoda se priredi dunajski Pasijon in misijonska slavnost.
c Tretji mednarodni katoliški kongres v Konstanci se vrši od 10.—15. avgusta. Namen mu je pospeševati vzajemno delo katoličanov razi'~nih dežel, ustanovili mednarodni katoliški mirovni svet, podpirati mi-sijone, katoliške izseljence itd. Na ta kongres pridejo in imajo referate med drugimi: Don Vercesi (Italija), Georges Hoog (Pariz), Conte de Ronge (Pariz), Dr. Giesswein (Budimpešta), Msgr. Pfeifer (Košice v Če-šškoslovaški), Msgr. Ledôhowski (Olornuc), Msgr. M. Murray (Dublin na Irskem), prof. Farrago (Temešvar v Romuniji) itd. Naj
bližja pisarna za priglasitev je Internazio-nale Zentralstelle, Graz, Karmeliterplatz 6.
Ljubljanska porota.
Ljubljana, 15. junija 1928.
NEŽA JANC OBSOJENA NA SMRT NA VEŠALA.
Današnji slučaj, zadnji sedanjega porotnega zasedanja, je grd, krvav, kajti če žena ubije moža na način, kakor pobija mesar vola, to nt vsakdanje. Razprava sama je bila v resnici dramatična. Sokrntova Ksantipa je bila v primeri z Neïo Jane rojeno leta 1880, vzor miroljubne žene. Jančeva je 13. aprila 1923 v Dvorski vasi s sekiro pobila svojega moža. Ogorčen je vzkliknil predsednik senata svetnik dr. P. Skabemé, ki je energično, temeljito in živahno vodil razpravo nad obtoženko: >S sekiro ste tolkli po moževi glavi tako, kakor pobija mesar volait Naval k rnzpravi je bil velik. Votanta eta bila svetnik Sajovic in okrajni sodnik Kralj, obtožbo je zastopal prvi državni pravdnik Domenico, Jančevo je zagovarjal dr. Smole. Jan-čeva je pri razpravi nastopala zakrknjeno. Ni mogla prikrivati, Ha je močno sovražila svojega moža. Rajni >anc je bil dober gospodar, varčen, bogat kmet. Neža je bila druga njegova žena in bi bila rada, da bi pripadlo posestvo njenima, in ne otrokoma lz prvega moževega zakona. Varčni njen mož p ni dajal denarja, ona je pa sama prodajala pridelke, kar je pač povzročilo večkrat prepire in pretepe. »Pravi pekel je bil ta zakon,< so pri' povedovall vaSRani, »ker jo ona hotela nositi hlače in njega izpodmnkniti kot gospodarja.« Radovljiško sodišče je dvakrat Jančevo sodilo: leta 1017 ji jo prisodilo 7 dmd zapora, ker je nahujskala vojake, da so njenega moža privezali na drevo, in leta 1921 je dobila v Radovljici zopet 7 dni, ker ga je na zelo grd način poškodovala in ga vgriz-nila v palec. Njeno zasliševanje je bilo mučno. »Ali. ste ga fentala?« jo je vprašal predsednik. — »Sem ga ja!« — »Kaj ste naredili z njim, ko sto bili leta 1917 in 1921 po en teden zaprta?« — »Jaz niči« — »Kako je bilo tisti večer?« — »Trikrat je zamahnil s sekiro proti menL Iztrgala sem mu jo.« — »Kaj se je potem godilo?« — »Kaj so Je nato zgodilo ,čisto nič ne vem.« — V Radovljici in v preiskovalnem zaporu v Ljubljani je povedala, da je s sekiro dvakrat udarila po njem in de po drugem udarcu ni bilo slišati nobenega glasu več od njega. Predsednik: »Ali ste rekli pri eodniji tako ali ne?« — »Lahko da sem, pa ne vem.« — Sodnijski ogled in raztelesenje je ugotovilo, da je Neža tolkla po moževi glavi, po vratu in po rami- Sekira jo krvava. Toi Ida je 5 ušesom in z ostrino. Veža je vsa krvava. Tudi zid je oškropljeo. s krvjo, ker je kri brizgala kakor voda iz vodometa. Rajnik jo bil precej nezavesten, umrl je v petih ali Šestih minutah. (Izpoved sodnega izvedenca dr. Travnerja.) Priče so v ilustracijo dogodita povedale: Priča Torkar: >Po dejanju je rekla: Moža sem ubila!« — Neža: »Ite-kla sem: Ponesrečilo »e mi je!« — Priča: »E, kaj boš, tako si rekla, kakor sem povedal.i — Druga priča je povedala, da je po dejanju Neža rekla: »Boljše bi bilo, če bi ga bila že iz početka zakona ubila, ker bi zdaj že kazen prestala. Tako sem bila pri njem v ječi 18 let, zdaj bom pa še deset let.« — In ko se je mož vrnil od vojakov, je rekla: »Drugi so tain ostali, naš je pa nazaj prišel. Boljše bi bilo, da bi bil tam (na bojišču) ostal.« — »Ali ste to rekla?« — »To sem гез rekla.« — Mariji Napretovl Je po dejanju Neža povedala: »Mož se je stegnil in crknil « — Prič? je pristavila: »Njen mož ni bil pijanec, nI bil zapravljivec; bil je tih človek, tudi če je bil pijan, ni bil nasilen iu nevaren«, kar je potrdil tudi gostilničar Gogala, ki je še povedal, da so Je rajnik svoje žene bnl. Nikdar se ni bahal, kar se tako rado pove, da bi svojo ženo prelepaval. Bil jo dober gospodar, premožen, tri gozde je imel, za en sam gozd se mu je ponujalo pol milijona kron, a ga ni prodal. Anion Avsenek je tisti večer slišal rumel. Slišal je grčanje. Hčerka Marija Jane je klicala: »Mama, le fojst ga!« In ona jc odgovarjala: »Prav je h ... čl Ta h... v dec mora
erknitik - Lojze Avsenek je tisti večer slišal take udarce, kakor v mesnici: 8—10 Jih j« bik». Ona je prišla ven in rekla: »Sosedje, zdaj pa le pejte in poglejte, kako dec crka!« — Milka Avsenek je videla skozi okno v kuhinjo, da je sicer rajnik drža) sekiro v roki, mahal pa ni s njo proti njej in ae ji Je eek> umikal. Slišala je, kako so padali mehki »žlaki« v veži. Druge priče so pričale, da ga Je ie pred leti ob neki priliki dvakrat udarila e sekiro po glnvi in da se Je možu ulila kri lz nos«.
Razprava, ki jo bila čez poldne prekinjena, se je nadaljevala ob 4. popoldne. Zaslišana je bila Se zadnja priča, kateri je .lančeva nri nekom prepiru Izbila edini zob. Porotnikom je bilo stavljenih troje vprašanj in sicer: radi umora, uboj« in prekoračenja silobrana. Ves dejnnjski položaj je porotnikom ponovno opisni prvi državni pravdnlk D o m e n 1 e o. Povdarjnl je, da so se taki surovi slučaji zanesli na Kranjsko iz Štajerske, ter povdarjnl, da je treba iste že v kali zadušiti. Po govoru zagovornika in po pravdnem pouku predsednika dr. Skabernota so se podali porotniki v posvetovalnico. Po četrturnem posvetovanju so so vrnili In prvomeslnlk je prečilal rezultat, s katerim so potrdili prvo glavno vprašanje. Državni pTavd-nik je predlagal, da se Jančevo kaznuje po edini kazni g 136 kazenskega zakona. Predsednik je ob tričetrt na sedmo nro prečltal obsodbo. Jančeva je bila obsojena na smrt na vešalih.
Dijaški vestnik.
Borba nadaljuje I. redni obflni »bor «
pondoljek, 18. t. m. ob 20. nri zvečer r lokalu Zarje. Dodatni dnevni red glej v dopisni knjigi. Udeležba za tov. Borce obvezna, fflt^ starejšlue in tovariši bratskih društev vabJ ljenl.
Izlet dl.jaSteffa Orla. Jntrl 17. t m. nM
pravijo Orli-dljakl prijeten zlet v Radomlje* kjer nastopijo sknpno s kamniškim okroï-join. Spored bo jako pe.der ln zanimiv. Zato vabimo vse prijatelje iz bližnje in daluj® okolice, vabimo zlasti Ljubljančane na tar popoldanski zlet. Vožnja je polovična ln zelo prikladna, za vso ostalo poskrbljeno. Bogi živi!_
Turistka in sport.
* Motoklnb Slovenija. Za vse udeležen» ne»
deljske regularitetne» tekmo se vrši obvezen sestanek na predvečer, >o je 10. junija pri Mraka točno ob 8.15 zvečer. — Vodstvo tekme.
Poštni vestelk,
O plačanih brzojavnih odpoTorih, ki niso naslovljeni nn tisto brzojavno postajo, kjer je bile ; oddana prvotna brzojavka. Po določilu člena 102. >Pravllnika o tolegrafski službi v tuzemskem prometu sme pošiljatelj brzojavke s plačanim odgovorom zahtevati, dn se mu odgovor pošlje v tisti kraj, ki ga je on označil s tem, da je zapisal pred naslov in sicer med znak R P (ali odgovor plačan) in naslov brzojavko ime brzojavne postaje, kamor naj se naslovi odgovor. To ime šteje in taksira za toliko besed, iz kolikor besed je sestavljeno. Primer: Pošiljatelj, ki odda brzojavko s plačanim odgovorom v Ljubljani za Maribor, želi, naj bo odgovor naslovljen v Celje. Naslov mora torej napraviti takole: »R P 10 (ali »Odgovor plačam 10«) — Celje — Milan Stankovič, trgovec Maribor«. To pomeni, da naslovnik brzojavko Milan Stankovič, trgovec v Mariboru, lahko naslovi odgovor v Celje. Ne sme se mu pa zavrniti brzojavni odgovor, ako ga naslovi v kraj, kjer je bila cddaua prvotna brzojavka s plačanim odgovorom, t j. v Ljubljano.
Oriovski vestnik.
15 letnica vrhniškega Orla. Nastop
vrhniškega okrožja 1. julija 1923. Spored: Ob 8. zjutraj sprejem gostov na vrhniškem kolodvoru. Ob pol 9. zjutraj sprevod k Sv Trojici. Cerkveni govor, govori vseučiliški profesor dr. Rožman. Ob 10. dopoldne tabor; govori zastopnik Orlovske podzveze. Po taboru sprevod po trgu. Ob pol 3. popoldne litanije pri Sv. Pavlu. Ob pol 4. popoldne javna telovadba v Grogarjevem dolu. Po telovadbi petje, srečolov, šaljiva pošta in paviljoni. Sodeluje Salezijanska godba iz Mladinskega doma.
Črnuče pri Ljnbljani. O priliki desetletnice svojega obstoja priredi črnuški Orel dne 17. junija slavnostno prireditev s sledečim sporedom: Ob pol 2. sprejem gostov pred vasjo, nakar se razvije sprevod k društvenemu domu, kjer bo kratek pozdravni govor: izpred društvenega doma odkorakajo bratje telovadci k skušnji na telovadišče, ostali pa v cerkev k popoldanski službi božji. Ob pol 4. se prične na vrtu ge Lukmanove javna telovadba po sledečem redu: članske proste vaje (1923), proste vaje članic (1923), vaje na drogu, članice: 3 dobe češke zemlje, boks, govor, vaje na bradlji, brnske vaje članic in zaključna skupina. Po telovadbi srečolov. Člani in članice v krojih so vstopnine prosti, za vse ostale znaša vstopnina po 3 Din. Pri prireditvi sodeluje polnoâtevilna godba iz Domžal.
Izgubila se je broška, zlata, na potu o<î
Krakovskega nasipa do šentklavške cerkve.* Pošten najditelj se prosi, da jo odda na ркм liciji ali p« Krakovski nasip št. 10 g. Antonija!. Kikeli.
Našel re ja kljnč. Dobiti ga je v gostilni Ko-5
šak, Kopitnrl'/vn ul.
nismo
na oddelek m soci.iKo politiko v Iijubljanl. '
Podpisani narodni mučenik je skoro tri četrtine leta trpel т ječi neznosne muke na duhu h» telesu, stal pred vojnim sodiščem. Težko obolel na živcih jo postal za delo skoro popolnoma ne« sposoben. Invalidna komisija je konstatirala nj«* govo 50 odstotno invalidnost Vse njegove vloge in prošnje, zakonito utemeljene, eo bile bres ue-peha in brez dejansko pomoči. — Vsled njegove bolezni potrebuje vztrajno zdravniške pomoči in zdravilnih sredstev, dobil pa še ni nid vinarja podpore ali odškodnine.
Obrača se na merodajne kroge, da M w Cenika, ki je žrtvoval vae, ne prepustili obupni usodi, ampak da se takoj ugodi njegovim upravičenim zahtevam.
O plot niča, dne 12. junija 1928.
Rudolf HurtnajY.
Zahvala.
Ob prebridki izgubi, ki nas je zadela z nenadno smrtjo našega predragega
se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje.
Zlasti se zahvaljujemo prečastiti duhovščini
za spremstvo, g. učitelju Mlakarju na Prulah in njegovim učencem za podarjene krasne vence in šopke, št. jakobskemu prosvetnemu društva za žalostinke in vsem, ki so spremljali dragega pokojnika pa njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 15. junija 1923.
RODBINI MARENCE IN ĆERNIVEC
Meteoroiogično poročilo.
MnMinnn -106 m n. ш. v's.

ženitna ponudba.
Mlad trgovec, ki ima lastno trgovino, katero pa mora vsled pretečenega roka opustiti, želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali-mlado vdovo brez otrok do 30 let, posestnico trgovine ali hiše, pripravne za trgovino, na prometnem kraju. - Ponudbe s sliko na upravo lista pod: »TAJNOST ZAJAMČENA«.	3520
Iščemo večje število
večja zemeljska dela. Priglasi se bodo sprejemali v ponedeljek od 6. do pol 7. ure popoldne pri novi stavbi «Vzajemne posojilnice« na Miklošičevi cesti.	3629
Korespondent
ga, angl. in franc, jezika, deloma tudi knjigovodstva in strojepisja, išče primerne službe. Prevzame tudi vodstvo reklame za večja podjetja. - Cenj. ponudbe pod šifro: »Korespondent 3630« na upravo lista.
Sprejemam
pletenje nogavic
In tudi slare v popravilo. — Ponudbe na upravništvo lista Dod »Noenvice«, 3583
Več dobrih pleskarskih
SPREJME po dobri plači
Josip JUG, Ljubljana,
Rimska cesta štev. 16.
I. jug. tvora. rinčic in kljukic v Stražišču p. Kranju sprejme spretnega, samostojnega
strugarja.
zanesljive, uvedene v špirit, in vinski stroki, SPREJMEMO. Ponudbe pod «Slovenija« na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3.	3590
Zanesljivo žensko
starejšo, ISCEM k otroku. — Vpraša se: IVAN ŠIMENC, Ljubljana, Gradišče 12. vrtnar.	3605
Boljše d e iïi e
ki zna dobro kuhati in opravljati lahka hišna dela, sprejmem. Plača mesečno SCO ki on. — Ljubica HINIC, knpelanova su-nrotra, Otiick lil, Crkvena ulica 21. 3503
dobro in snažno, sprejmem takoj
za dopoldneve, - Naslov v upravi «Slovenca« pod št. ?6Q6.
za sedlarsko obrt
©ima sprejmem. —
Franc KAMNAR,'Vevče štev. 48, p. Dev. Mar. Polje.	3607
za kemične in larmacijske proizvode, iz-vežbanega v tej stroki, ISCEM. - Naslov pove uprava «Slovenca« pod štev. 3572.
Ratera boljša zaltonska dvojica
brez otrok, bi sprejela snažno ŽENO drž. uslužbenca z otrokom VA letom slarim kot pomoč k domačemu gospodinjstvu? Vzrok: beda, slabe sorodniške razmere io brezstanovanjstvo. - Hrana za otroka sc plača. — Ponudbe sprejema upravništvo »Slovenca« pod »POMOČ 3570«.
ISt'Sflnik zmožen vseh pisani, del, Ш uUlilft strojepisja, dopisja, knjigovodstva, in upravnih poslov, ISCE SLUŽBE proti zmerni mesečni plači. Najraje gre na deželo, vendar mesta niso izključena. — Ponudbe na upravo »Slovenca« ped naslovom: »Goreujcc« 16 — 3576.
Слв van ia	H.ru-muttii t mm	Termometer » C	f.ibruin, ilii.ronos v 0	Nebo,	Р.ч.тЦв v mm \
14. 6. 21 h	7834	160	0-8	det	
1б./в 7 h	735 9	14-7	o-e	v. obl.	19
16-, 6. 14 h	730-0	17-2	2-3	p. oh L s. s.	
ki ima večletno racionalno klctar-eko prakso, SPREJMEMO. Reflek-tanti naj se s spričevali in zahtevami obrnejo na Ravnateljstvo nadbiskupskih dobara v Zagreba, Vlaška ulica 75.	3508
15 letno deklico
vzame kot lastno poštarska rodbina brez
otrok. Dobi poštno izobrazbo. — Pisma sprejema uprava lista pod štev. 3537.
Primerne službe išče
44 letni URADNIK s sodno, finančno in notarsko ter odvetniško prakso. — Cenjene ponudbe pod »Praktičen« na upravništvo.
Za Mirno iščemo
cerkvenika in organista.
Plača: stanovanje, drva, bira, dve seči, njivi, 60 mernikov žita od bire, vm štof-nina ter prispevek občine.	3529
IŠČEMO DVA
elektromonterja
zanesljiva in popolno samostojna de. Iavca, vešča vseh popravil električnih' strojev in transformatorjev, ne čez 32 let stara. — Pismena ali ustmena po* jasnila daje OBRATNO RAVNATELJSTVO JU2NE 2ELEZNICE, oddelek VI/5, Ljubljana.	3591i
Oskrbnika
vešča vseh gospodinjskih del, _ dobrimi spričevali, se s pr e f m e | о?епјепе*а, za oskrbo mojih vino proti dobri plači v službo k dru-j gradov rabim za takoj. - Cenjene žini treh oseb. — Naslov pove ! ponudbe na FRIC ŽEMLJIC, vele-I upravništvo «Slovenca«. 35301 vinogradnik, Ljutomer.	3517
Oženjen mož brez otrok, srednje starosti»
ISCE SLUŽBE K0ČIJA2A
ali pa pri kakem prevoznem podjetju. —• Cenjene ponudite na upravo »Slovenca« pod iifro: »TREZEN«.	3540
Rogaška Slatina.
Vlila Dr. PEČNIK.
Zdravnlika ptnzija, oddihalilte itd Dietne, mastilnc, letalne, »olnčn« kar» itd. Za notranje, živčne, preaaovn«, boltzai dihalnih organov, od počitka potrebo«. —« Soba in izvrstna penzija od 400 Icron. . Prospekt«.	232« A,
Kupim harmonij
dobro ohranjen, za malo cerkev. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod: »HARMONIJ 3604«.
Naprodaj vinograd s^fr
Brežicah v izmeri 1 orala, v lepem kraju iu na solnčni legi, po nizki ceni. Več pove F. KOSMAČ, Mali. Mengeš, okr. Kamnik.
2 otroška vozička
rabljena, sta NAPRODAJ po zelo nizki ceni-. — Frankopanska ulica 148, Sp. Šiška.
Delnice trboveljske pre-mogokopne družbe kupim
« Takojšnje ponudbe prosim na naslov: CIRIL. LENDOVŠEK, tajnik okr. hranil-nice, Škof j a Loka.	3621
Stanovanje
fta perileriji ali v bližnji okolici mesta IŠČE mirna stranka proti dobri nagradi. Eventuelno sc vzame cela hiša v najem, i— Ponudbe na: E. KRALJ, Brezovica (barake).	3609
Vilo * ^ kmečko hišo
z nekaj orali zemlje, travnika in gozda, KUPIM. — Ponudbe na: V. SIRSE, Jew-nice ob Savi, Dolenjsko.	3612
K umno, janež, rdečo deteljo, lipovo cvetje, suhe
ППНО itfl plafxjje najbolje SEVER yifUC IIU. & KOMP4 Ljubljana,
Wolfova ulica štev. 12.
3632
NAPRODAJ imam
dve Hrastovi spalnici
JOSIP KUR
fJlK,
mizar, Zgor. Šiška 51.
Proda se enonadstropna
z vrtom v Ljubljani.
V hiši je uvedena gostilniška obrt. - Naslov pove upravništvo «Slovenca« pod Stev. 3615.
Poirfi globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, brat, svak in stric,
gospod
Ivan Papier
gostilničar in trgovec v Mateni
danes, 15. junija ob 8. uri zjutraj po dolgi, zelo mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal.
Truplo preblagega pokojnika se prepelje v nedeljo, 17. t. m. popoldne ob 2. uri iz Matena v Ljubljano, kjer se vrši pogreb od Dolenjskega mostu ob 4. uri na ljubljansko pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v Mateni ter v več cerkvah v Ljubljani.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin.
V MATENI (na Igu), dne 15. junija 1923.
NEŽIKA PAPLER roj. JEGLIČ, soproga. - JAKOB PAPLER, brat. - Rodbina J. N. JEGLIČ.
'f L ' vj ^
Stev. 18.487/IV-23.
OBJAVA.
Podpisana direkcija razpisuje za zgradbo izmenjevalnega skladišča na glavnem kolodvoru v Mariboru nastopna dela ozir. nabavo pripadajočega materijala, in sicer:
,1. ZIDARSKA,
2.	TESARSKA,
3.	MIZARSKA,
4.	KLJUČAVNIČARSKA
3. PLESKARSKA,
6. INSTALACIJSKA DELA.
Natančnejši podatki se poizvedo pri POŠTNI DIREKCIJI v Ljubljani oziroma pri »Vzdrževalnemu odseku za brzojav in telefon v Mariboru«. — Kolekovane ponudbe je treba predložiti tekom 3 dni POSTNI DIREKCIII, IV. ODSEK v LJUBLJANI.
V Ljubljani, dne 15. junija 1923.
KARLO JETZBACHER D. D.
Vlašha nI. 25.
IX OfiCD
Telefon 4-90.
мтттмгмшмитнмммннм
Nekaj časa sem zastopamo najbolje znano tovarno
Aiiiomafische Guss-SfalUhugel Faftrih vorm. f r. Fischer
ter dobavljamo vse vrste in velikosti
KROGIJlCNA LEŽIŠČA
postavljeno v skladišče Zagreb po brezkonkurenčnih cenah. Zahtevajte ponudbel Kataloge pošiljamo interesentom zastonj!
Stev. 19.528/VI-23.
RAZGLAS.
Po naredbi ministrstva pošte in telegrafa, štev. 35.695 od 12. junija t. 1. se bo postavila v Sloveniji brezžična brzojavna postaja, za katero SE NAKUPI ZEMLJIŠČE v površini okoli 10.000 m".
Zemljišče mora biti oddaljeno od Ljubljane kakih 10 km in mora biti v bližini železnice.
Ponudniki naj se zglasijo s kolekovanimi oferlami v 3 dneh pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani, kjer so iim na razpolago natančni pogoji za nakup zemljišča,
. У Liubiianj. dne 12. iuniia 19£5y
PROSTOVOLJNA
JAVNA DRAŽBA
se vrši v SOBOTO, dne 16. junije 1923 ob 3. uri popoldne i« nadaljevanje v ponedeljek, DUNAJSKA cesta št. 25, J. nadstr., in se bo razprodajalo: Vel. oljnata SLIKA (original), ogledala, veL železna blagajna »Tancsos«, bronasta ura s stojalom iz ala-bastra, peč (Dauerbrandofen), omara za led, razi. inize, omare, perilo, preproga, kozarci, vaze, knjige, orožje in lovske potrebščine ter drugi predmeti.	3578
Za bližajoči se KATOLIŠKI SHOD
:-: proporočam v nakup
orlovske potrebščine
KLOBUKE, SLAMNIKE, ČEPICE in SRAJCE ter drugo modno BLAGO po zmerni ceni. — IVAN KUNOVAR, LJUBLJANA, Slari trg 10.
Meblirano sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj ODDAM enemu ali dvema gospodoma na Vodovodni cesti štev. 296.
Prave turške kose
neprekosljive ojstrine različne BRUSE — dobre SRPE dobile najceneje pri ŠOŠTERIČ, PETAN & ERKER, Ljubljana, Resljeva cesta 20.
! ? I ÂIITO ! I !
BENCIN	PNEUMATIKA
OLIE	VSA POPRAVILA
MAST	IN VOŽNIE
JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani.
Lc prvovrstno blago in delo po solid* nih cenah nudi
„ZETfl"
Tovarna Nahrane, Sombor, Bačka
Izdelovanje kemičnih in larmacijskih proizvodov po najnižjih dnevnih cenah. Glavni zastopnik za Slovenijo ter Istro Mato Bielić, Ljubljana, Dunajska c. 33. Vzorci in ceniki vedno na razpolago. — Cene konkurenčne.	3571
Banatsko u BLAGO
MOKA, KORUZA Ia. zdrava, koruza defekt ra konje, PŠENICA, OVES, pSenične OTROBE, koruzni ZDROB, koruzna moka, otrobe itd. Od 5 kg naprej, ter na vreče in na vagone paritet kaka postaja v Sloveniji po najnižji dnevni ceni. Razprodaja M. BIELIC. Dunaiska cesta 33 Dri «Balkanu«. — Garantira se za prvorazredno BANATSKO BLAGOI
Zahvala.
Za mnogobrojne. dokaze srčnega sočulja povodom smrti srčno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brala in strica, gospoda
Ludvika Železnika
izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo, osobito osobjti mestne cestne električne železnice, godbi jugoslovanske železničar-ske zveze in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. LJUBLJANA, dne 14. junija 1923.
Žalujoča rodbina 2ELEZNIK in sorodniki.
Trboveljski premog
n DRVA ima stalno v zalogi v vsaki nnožini DRUŽBA «ILIRIJA«, Ljnbljana. Kralja Petra trg 8. Telefon it. 220.
Hiša z vrtom
v Zgornji šiški štev. 44, NAPRODAJ. — Več povedo v Zgornji šiški štev. 45.	3522
Psi-mladiči
volčje pasme, po ceni naprodaj. •
OROŽNIŠKA POSTAJA POLSNIK, pošta Sava ob južni železnici.	3564
Poznani Mariner o vi "^ШС
„„EAU SE»4
LIMONAr PRAŠKI,
kakor tudi vse vri ч bonbonov, keksov, čokolade, vafelnov, za sladoled itd, se dobi vedno v veliki izberi pri tvrdki
JOSIP VITEK, Ljubljana,
Krekov trg 8 (zraven Mestnega doma). Na debelol	Zahtevajte cenik!
Poravnaite naročnino*
Velika trgovina
na najprotnetaejiem, v sredini mesta Ljubljane ležečem prostora, z obsežnim trg. lokalom, z lepim številom stalnih odjemalcev, je radi odpotovanja z vsem inventarjem	TAKOJ NAPRODAJ. -»C — Redko ugodna prilika. Potrebni kapital, ki ga je treba takoj položiti, cirka 300.000 Din. — — Resne ponudbe do 25. junija L 1. pod B. B. 2 na upravništvo «Slovenca«.	3573


Mo^oarallo.
Onjonemn obrinstrn si dovoljujem uljudno naznaniti, da sem
РНПШ
od gosp. Ivana Jakin-a, Dnnajska resta 6
ter začnem izvrševati obrt odnosno prodajati pekovske izdelke
dne 18. Junifa 1.1-
Pripravljal bodem tudi najfinejše pecivo in se povsem potrudil, da cenj. občinstvo zadovoljim z vedno svežim blagom, tur se osobito najtopleje priporočam dosedanjim odjemalcem za uadaljno naklonjenost, katerim zagotavljam že vnaprej točno in najsoliduejšo postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem

Anton Presker pekovski mojster
^	M»..........t 'lu —п

. 'is:*.-.;-.'.'.-'-" . ">.••
Bled, Cnvtof, Celje,
DÉrovnik, Ercegnovi, leisa,
Podruiitîce:
Jesenice, KorÈuSa, Rotor, Kranj, Ljubljana,
flletaič, Prevalje, Sarajevo, Split, Sibenih,
Zagreb.
Maribor,
Amerlkanski o^fo
Nasïov za brzojavke: JADRANSKA.
A filtrant zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija« Wlen, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlanct Street 82, New-York City.
fflGO YUG0SL9V0 DE CHILE, Valparaiso, flntofagasta, Punta il», Puerto Natales, Ponienir.


' 4 >'c ШЈИ&фУђ
јршпштншшитамшнмштиш^
— TOVARNA TESTENIN Ш KEKSOV V SARAJEVU — П
= e
Išče strokovnjaka — |
su izdelovanje testenin, keksov in maceaa. — Ponudbe na SALAMONA U D. GAONA, SARAJEVO, Kundurdjiluk 80.
Ji
Prostor za delavnico
v mestu v približni velikosti 120 m'. IŠČEM. — Ponudbe na upravo lista pod šifro «DELAVNICA 3592«.
r ne rs BB и BM пвапвш s иииииии is aa® навшвншв
V palači Ljubljanske kreditne banke so nekateri
Pozor!
Lesno atrugarslvo
Ljubljana 7. Zgoraja Slika it K ROK ČAKŠ
•trugortkl mojster.
Izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela solidno Id po najnižji ceni.
Htofzl! kmmk,
staob^nl Ш gslanterllslti (slepar,
f Sw* cf?sta šteti. 29
Tovarna čevljev v Slavoniu . l*te
I prirezovolco 0ОГПЈ. delov l „ (olho) na rohe i Sfeparlco z nastopom
laKoj. Detajlirane ponudbe в prepisom spričeval in označbo plačev-nlh zahtev na:
Interreklam d. d. Ostjek X. Lončarska nL 7 pod „marljiv 948".—
SE PRIPOROČA ZA VSA V TO STROKO SPADAJOČA DRlA. Cene zmerne.	2117	Delo solidno.
Ea zastopstva ali večja podjetja na razpolago. — Dalje se odda relika svetla dvorana s postranskimi prostori, prikladna za risalnico ali večji atelje. — Reflektenti naj se oglase pri upravi LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE v novi palači, I. nadstropje.	3622 ■ ■■■иившивиаииниијаваиаадиав^иидишвшииви
ob kolodvora z fajlepSo bodočnostjo v Icrajn premogokopa, se radi bolezni s koncesijo in gostilniškim invenlarjem proda. Cena: 3,000.000 KRON. Naslov $e poizve pri ALOMA COMPANY, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.
priznana kot najboljša in najcenejša v Jugoslaviji.
Zastopstvo :
Friedmaim & Sterk
Meduličera 17 Zagreb Telefon 20-53
Termalne Mišče fl Laškem
BO otvori dne 1. julija 1923'
Najmočnejši in najtoplejši termalni 7го1сс v Sloveniji.
Kopel!! v kabinah in basinu, dolgem 18 m in 5 m širokem.
Sobe жа goste v novourejenem zdraviliškem domu.
Rsstavracîfo in kavarno bo vodil znati strokovnjak.
Park ob Savlnfl — lepi izprehodi.
Kopališče |e oddaljeno 5 minut od kolodvora.
Cene zmerne.	Zahtevajte prospekt!
зв&гитгзввввававвв&вв
GOSPOSVETSt- \ C. 2. - LJUBLJANA Šiv» raî stroji
10 letno garancijo
lzborna konstrukcija, iu elegantna izvršitev lz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1. 1867. Doéto ie ravnokar vpčie stevito atroiov, zn vstito obrt. Vezćnje p ou čaja bre^p>aču:>. finalni St' o ji Atlîer. Ceniki zastonj ia franki. Kolesa lz firvlh tovaron aiîrkop? Styrls.Waf-fonrad In motoreto na prvo kolo.
SSaMsHa banka d. i, Zagreb
Podnižalca: Ljabljana, Su. Petra cesta ZÏ
Delniška alflînlcn Шп SO.nOD.DtJQ"— Rezerve preiio Din lZ.Sflû'OOû'— Ciooe čez Din lZS.OQQ.ODa-—
Podružnico: Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje,
Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šabae, Sibanik, Velikovec, Vršac.
EtopozituM : Rogaška Slatina Cvseziji), ško', •. Loka,
Jesenice.
Buenos Aires, Rosario de Santa Fe.
Slovenska banka, Ljubljana, Jugosla-venska industrijska banka d. d., Split, Balkan Bank r. t., Budapest, Vaczi utca 35, Bankhaus Milan Robert Ale-xander, Wien L Argustinerstrasse 8.
IsvrSuJe vss IbanCne posle najkulanlnelo.
Ш№
ev
in pianinov najboljših tovarn Bôsendorfer, Ehrbar, Czapka, Hôlzl, Schweighofer, Stingl itd. — Tudi na obroke.
Kdor si želi nabaviti trpežno pohištvo.
kakor: spalnice, jedilnice, kuhinj- Jerica Hubad, roj. Dolenc, Ljubljana, Hilšerjeva ul. 5.
sko in pisarniško opravo, iz trdega ali mehkega lesa,, jo ima vedno v zalogi in prodaja po nizkih cenah strojno mizarstvo ANDREJ KRKGAR, št. Vid nad Ljubljano (Slovenija). — Sprejemam naročila tudi po RISBAH!	1858
I
■
flna li mesariia iiprniif
Krasni in veliki gostilniški prostori, z vsem inventarjem, posodo, steklenino, sodi, vinsko zalogo, žganje, likerji, 1 izboren konj, več voz, sani itd., na najprometnejši točki v industrijskem kraju, se radi družinskih razmer TAKOJ PRODA. — Cena 350.000 dinarjev. — Plačilni pogoji najugodnejši. — Naslov pove uprava lista. — Koncesija zasigurana. — Za izborno eksistenco se garantira.
Ali sle že preskrbljeni s knjigo
" il(!|||| mmiitf1
Dobi se skoraj v vseli knjigarnah. Za isfo se iščejo ludi gospodje, ki bi jo proti primernemu honorarju prestavili v angleški, francoski, italijanski in ruski jezik. — Naslov v upravi lista pod šlev. 3488.
Arhitekt in mestni stavbenik
preraogokopna timžba.
i
1Жр, Sv. Petra cesta 25.
ii inuiiiiinMuimu
Gradnja kompletnih elektrareri, dalnjovodov, instalacije, strelovodne naprave.
Zaloga motorjev, instalacijskega materijala in žarnic,
Lastna izdelava raznih lestencev, svetilk, svečnikov itd za privatno in cerkveno uporabo.
Kovinotiskalnica in galvanizacija, zlatenje v ognju Zahtevajte proračune!
lepo zdravo blago, KUPI v vsaki množini
Tovarna stolov in lesîiih i
LJUBLJANA — SODNA ULICA 11.
Ako še niste, pošljite naročnino!
jem
I.jubljana, Gosposvetska cesta 10. Telef inler St 103 Ustanov leta 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrst
ter izvršuje načrte in proračune.
i',.
rece rabi ene
dobro ohranjene, kupim — JOS. BAHO-VEC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg Stcv. 7.
bivšega pisatelja I. Trdine v Novem mestu z lepim sadnim vrtom in vrtom ia. zelenjavo. Takojšnje stanovanje. Vet povedo v Streliški ulici 13, Novo mesto.
T.
i meš, blagom v Ljubljani
obstoječo iz lokala in majhnega skladišča z inventarjem vred, takoj prodam. — Dopisi pod: »Trgovinac na upravo lista.
Ehrbar klavir SA f ^
Din. — Maribor, Gosposka ul. 40, priti. Ogled od 2.—3. ure popoldne. 3401
Prodam posestvo îya
družinskih razmer, ki meri 35 oralov: gozdi, njive, travniki in vinograd za 45 hI vina, z vsemi gospodarskimi poslopji, zraven ceste, 1И ure od žel., И ure od lame cerkvc. Posestvo vse skupaj, kra9na lega, lep sadni vrt. Vse obdelano. Cena 420.000 Din. Ostalo po dogovoru. Na željo tudi pozneje plačljivo. Vprašanja na upravo »Slovenca« pod: »Posestvo St. 3544«.
Nova kuhinjska oprava,
belo pleskana: Kredenca, miza z dvema predaloma, 2 slofici, klop. stenska omara, zaboj za premog. — Solidno, moderno izdelano, je NAPRODAJ. Cena 3500 Din. SP. SISKA, šolska ulica IL 1. pri mizarju J. BAJDE.	3590
a
50. redni občni zbor delničarjev Trboveljske premogo-kopne družbe, kateri se je vršil dno 1. junija 1923, je sklenii za poslovno leto 11)22 izplačati dividerido
Din 25.— (diuarjev petindvajset) za delnico od 11. junija t. 1. in povišati deln. glavnico na SHS K 200.000.000 (Din 5u,000.000) z izdajo 600.000 komadov na donosca glasečih se polno vplačanih delnic v nominalni vrednosti od SHS K 200.— (Din o0.~ j. V proveubi tega sklepa in v skladu z inodalitetami emisije, katere so odobrene od občnega zbora ter upravnega sveta, daje se posestnikom sedaj v promatu uaiiajajočih se delnic pravica opcije, in sicer
za vsakih 5 (pet) komadov starih delnic 2 (dve) novi delnici, kateri participirate na poslovnem dobičku družbe od 1. janurja 192.1, iu sicer pod sledečimi pogoji:
1.	za manje kakor 5 (pet) starih delnic ne daje se nikake pravice opcije,
2.	pravica opcije ima se v času od 11. junija 1923 do vštetega 25. junija 1923, ker se jo sicer izgubi, prijaviti v času poslovnih ur na sledečih mestih:
v Jugoslaviji: pri Slavenski banki d. d. v Zagrebu ter vseli njeni podružnicah in ekspoziturah: v Beogradu, Bjelovaru, Brodu n/S., Celju, Dubrovniku, Gornji Radgoni, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Jesenicah, Murski Soboti, Osijeku, Rogaški Slatini, Sarajevu, Somboru, Sušaku, Šabcu, Šibeniku, Škofji Loki in v Vršacu ter njeni afilaciji Jugoslav. industr. banki v Splitu.
Na Dunaju: pri Centralni evropski deželni banki (Zentral Europaische Landerbank) podr. na Dunaju.
V	Parizu: Pri Banque des Pays de l'Europe Centrale.
V	Ženevi: pri Lambard, Odier & Cie., Darier & Co., Union Financière de Geneve.
Pravica opcije na Francoskem se zamore izvršiti šele po izpolnitvi po francoskih zakonih predpisanih formalnostih in eicer v terminu, ki bo še pozneje razglašen.
3.	Opcijski tečaj novih delnic znaša Din 62.50 tel quel po kom. ter se ima takoj ob priliki prijave pravice opcije vplačati v gotovini, sicer se zgubi pravica opcije. Vplačilo se zamore izvršiti tudi na ta način, da se izroči dividendne kupone za poslovno leto 1922, in sicer s prepustitvijo 5 dividendnih kuponov v vrednosti a Dn 25.— pro komad tako, da je s tem poravnana protivrednost dveh novih delnic. Za vplačilo v Avstriji je mero-dajna protivrednost po dnevnem tečaju v avstrijskih kronah.
4.	Pri prijavi ima se predložiti plašče delnic ter priložiti dvojni seznam, v katerem so številko delnic vpisane v aritmetičnem redu. Formularje teh seznamov izdajajo brezplačno vsa subskriprijska mesta.
5.	O pologu plašča delnic, kakor tudi o izvršenem vplačilu Izdavajo se blagajniška potrdila, katera se bodo v roku, ki se bo kasneje objavil, zamenjala za odgovarjajoče nove delnice. Predloženi plašči starih delnic opremili se bodo z žigom, ki bo označen, da je pravica opcije izvršena, ter se bodo takoj vrniti strankam. Nove delnice bo mogoče prevzeti samo pri onih podpisanih mestih, kjer se bo izvršila prijava pravice opcije.
Dunaj, dne 11. junija 1923.
Trboveljska premogokopna družba.
■ ■
■
ШзпапИо!
£ipa to o
zadruga mizarjev z o. z. v Št. Vida Je otvorila svoj obrat. Prevzema vsa stavbna in pohištvena deta po konkurenčnih cenah. Delo solidno, postrežba točna. Stalna zaloga mizarskih in tapetniških izdelkov.
► n R 1
П I H I
N
S!
И :
B I
" I n n B '
s-
D ■
a
***** o
Suhe gobe
kupuje po naluHJlh cmah
V. H. Rohrmann, Ljubljana
Si. Petra nasip Sfei». 27 (za nodo|.
	i« јллЕАКтЗ
).C0*t€	
itiTh'	if'lkF'
DIAMALT"
99
Pozor pekli »Dlamalt«, tvornice Hanser ! Sobolka, Beč-Stadlaa, т predvoini kakovosti, m edino dobi pri Slav. zastopnika а Jugoslavijo EDUARD DU2ANEC, Zagreb. Skladišče Strossmajerova 10. Varujte se ponaredb v prahu ali tekočini!
L Mikuš
Ljubljana, Mestni trr 15 рпрогвба n,jo zalogo dežnlkoT In solnčnlkov In spi.'.ajalnlh pailc, POTSfHii' CnolH *t№li!t!
VELIKA ZAIOGA
klobukov In slamnikov
se dobi pri
Popolnoma varno naložite svoj denar v
VZAJEMNI POSOJILNICI V LJUBLJANI
r. z. z o. z.
sedaj poleg nunske cerkve,
poleti 1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „UNION".
6
O
brez odbitka rentnega in
Hranilne vloge se
obrestujejo po V |0 invalidskega davka.
Vloge v tekočem гасшш se obrestujejo po 51/a°jo
Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6 /at °|0 Večji zneski se obresluieio po dogovoru.
lovarnar v Slobu, posla Domžale.
Prevzemajo se tudi siari klobuki in slamniki v popravilo pri KOVACFVtć i IRSAN v LJUBI JANI, Prešernova ulica šiev. 5 Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ulica 4.

fiaklopni stoli, klopi in mise.
!Ro§manc & OComp.
Bjubljana, Mlirje 4.
<f
♦
mestni tesarski mojster
Uublfana, Linhartova ulica it. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
Srmctn ф (Jrl^ar
mizarstvo, ŠT. VID n. Ljubljano 4.
Sprejemava vsa stavbna in pohištvena dela. Pohištvo lastnega izdelka stalno na zalogi. - Cene konkurenčne! - Postrežba točna. - Načrti in proračuni brezplačno.
Se priporočava.	3295
rodaja
Шт inUr.podjeija.Vifligart zoz. Gorje pri Bledu
Z ozirom na družinske razmere in preveliko zaposlenost pri drugih podjetjih, p r o d a s t a podpisana lastnika tvrdke »Vintgar« svoje dobro vpeljano podjetje, sestoječe iz tovarniških, pisarniških in gospodarskih poslopij, iz restavracije »Vintgar« ter gozdov, travnikov in njiv. — Event. je samo en delež izmed obeh enakili deležev naprodaj. — Prodajni pogoji, seznam vseh aktiv in pasiv je interesentom v družbeni pisarni v Vintgarjn, p. Gorje pri Bledu, na vpogled. — Ponudbe se sprejemajo do 5. julija t. I. Vintgar, p. Gorje pri Bledu, dne 2. junija 1923.
FRANC GOLOB in ANTON JELENEC, lastnika.
Cenj. občinstvu priporočam svetovno
znane šivalne stroje
GRSTZNER
v vseh opremah za rodbinsko in obrino rabo ter vse posamezne delo, olje, trjle
za vse sisteme. Edino le pri
JOSiP PETELINC,
UJU3LitJAf4fl, Sv. Petra nasip 7.
Poduk v vezeniu brezplačen. Isio tam galanterija, srajce, kravate, potrebšž.ne za Šivilje, krojače, čevljarje, sedlarja, gumbi, žlice, noii. fsa veliko in malo. Večletna garanc ja. Cene najnižje.
Gradbsao pod-cJSe
m RuKSC in dn
ЦаШјш, Bohoričevo ulice 24.
il l
I ■
■
i B
g	Največje transportno podjetje sveta	|
ï	EVROPA—CflNflDfl—AMERIKA	i
Ц	Samo 4 d*lî na odprtem morju. Najbrža in najbolia	И
23	zveza preko Hamburga, Antverpena in Cher-	H
II	bourga z glasovitimi EMPRESS parobrodi na dvo-	B
(g	stroke vijake. Odhod vsako nedeljo. Daljna pojasnila	Ц
m	glede voznih cen, odhoda, potniškega vizuma, prt-	-ф
aljage, predpisov naseljevanja v Kanadi in Zedinjenih
državah daje AGENCIJA	&
f	CANADIAN PACIFIC, Zagreb, iurišićeva	»
m —-------—-—■—--—	ES
Ш	JOSIP Z,ОДШ, Wilsonova (Dunajska) c. 31.	Ш
Kompleten kino - inventar
z kompl. GAUMOND-aparatom, 4 PHS b ^zinagregatom z dinamom brez magneta in vergazerja, pianino, 2 eiektrični peči, nad 200 bukovih zaklopnil) stolov etc. etc.
se proda na javni dražbi
dne 19. junija ob 11. uri v skladišču Javnega skladišča in prevodne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje (carinarnaj. — Izklicna cena je 45.000 dinarjev.
d. ti.
v LiubljanE
prodaja
iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški w trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora %0psTnfa Ia čehoslovaski in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov :
Prometni zavod za premoo, d. d. centrala v Ljubljani, Miklošičevo c. 15/11 Podružnica v Novem Sadu (Baeka).

planine, harmonije, (tudi igrane) na obroke in posodo. — Največja izbera v Jugoslaviji. Velikanska zaloga vseh glasb. Instrumentov, strun in muzikalij na debelo in drobno. —
Alfonz Breznik, b. uč. Glasil. Mol., Ljubljana, Kongresni trg 15
ШИН, podgane, stenice, šr.ur:;i
n vso golazen mora poginiti, ako porablutu moja nuibolie pruiskusona m »ploino hvaljena drudetva. Kot proti poljskim tn liiinim mišim K 18. '.a PO'] :(ino K 28 ea JČurke K 80 s» »te-nloe K 38 nnioevaloo moljev K 10 in 30; proU mrtenem K 10 in 20 ; mazilo proti uoem pri l]aAeh li 10 —; in živini K IO—; ra ubi v obleki in perilu K 10 in So. proti mréosn na sadjo In «elenja'11 proti mravljam to in 30 K. Pošilja po pov-etiu Z.vort io ykaport
M Jiln ;rr, Petrin Jaka nI. 3. Zigreb 39.
Trgovoem pri večjem odjemu popnat*
Prva jugoslovanska tovarna
žaluzij, rolet, lesenih in jeklenih zastorov 6. Sbr&ić HasUcL:îï*l
2идгЕ2з, Ilfca 43
Telefon: 4-92, 23-19.
Ustanovljeno 1889 izdelu.e vse vrste rolet, kakor: feklena, it lesena, platnena, pletena omrež a, solnčne plahte in vse dele za iste.
Zahtevajte cenike in proračuuo.
Iščemo
zastopnike I
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palaH vis à vis hotela „Union").	Telefon St. 57.
Podružnice: DJAKOVO, MARIBOR, SARA1EV0, SOMBOR, SPLIT, ŠIBENIK. Ekspozitura: BLED.
Interesna sknpnosi s: Sveopćo Zanatlijeko banko d. d. v Zagrebu in njeno područulco v Ker-lovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital in rexerve skupno nad K 60,000.000*-.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne trauBakcije pod uajugodnejšimi pogoji
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
Izdaja konzorcij »Slovenca«*
JOdgovorni urednik: Mihael MoSkerc v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.