Stav. 138 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v četrtek 30. septembra 1920 Posamezna številka 20 stotink Letnik XLV I -ha a — Izvzcmši ponedeljett — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica wh frančBka Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni ~Štefan Godina. — Lastnik Ldiuosti. — Tisk tiskar iVI Nar-~-!«a ?iiasa mesec ■ leta L 32.— in celo leto L . — Telefon uredništva in uprave siev. DINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov vini po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Teleion uredništva in uptave 11-57. Pred novimi pogajanji Zadnje brzojavke iz Rima in Belgrada poročajo o najbližjem početku novih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo za rešitev jadranskega ■vprašan a. Oc'kar so'b'li vsled Nittiievega padca prelrgani koma' započeti pogovori Trum-bića s Scialojo v PaUanzi, se je mednarodni politični pciožaj tako bistveno izpremenil, da je tudi jadran.-ko vprašanje s+opiio v popolnoma novo fazo. Prvi neuspeh GioHttijeve zunanje ipclftrike je Ivi pel am v Albaniji -in izpraznitev Val ene, te najvažnejše pcsto'anke južne Adrije. ki je bila in je še vedno ključ do Jadrana. Zasedba otoka Sassno je tako p-ciblemalične vrednosti, da dvemije na njej tudi tisti Giolittiievi som'.š;je-niki, ki slepo odobravajo vgaik korak starega lisjaka. (Po albanskem polcsmi je Italija svojo nado za vzpostavitev svojega ugleda pred Evropo stavila v vptajo Albancev proti Jugoslaviji. Če bi bila Jugoslavija tepena, bi znaio imeti to ■uscdepoln vpliv na notranjo uredbo mlade države. Tcda zgcdMo se je popolnoma nasprotno: srbsko - hrvatska - slovenske čete so porazile Albance tako temeljito, da je v doglednem času izključen vsak upor. To je bil drugI polom Gio-1 it lijeve politike, temi občutnelši od prvega, .ker bi se mu bila lahko izognila, če bi le ko-3;čka] preudarka pciožaj -na Balkanu, iki se razvija v popc'.noma nasprotno smer, nego te to žečela ena stara klika Sonnimove -sorte, ki še do danes nima -čuta, ne smisla z>a to, kar imenujemo'»razsodno, realno politiko'-:. Toda zgodovina ima svoje zakone, dogodki •se nujno razvijajo po historični nujnosti, naj je c"jši in najvažnejši trg in pot na Vzhod. Dosedanja balkanska politika Italije ie doži- ela poraz za. porazom. Na'.prej je hotela prodreti na Balkan skozi dve okni: bolgarsko in madžarsko. Po par mesecih brez plodnega ljubimkanja, ki ni bilo prav po ceni, sta cba . prijatelja« odrekla vsako pomoč pri tem po-slu. In Ital ja je ostala zuraj. Nato so prišli albanski degedki, ki so dokazali jasno nespa-metnost take poLtike avstrijskega sistema. A Še ni bilo dovolj: da oslabe notranji položaj .Jugoslavije, to italijanski politiki in njihovo časopisje pričeli gonjo za.-odrešitev« Črnegore, ki da »ječi ped -srbskim- jarmom. Po časo-P -ju so se znova oglašali veleučeni In »kom- „Delo" — na delu i. Socijaldcmokratično-komunistično glasilo se v zadnjem Času kaj pridno bavi z našim listom in z našim političnim vodstvom. Na široko odprtih oči zasleduje vsako našo besedo in je devlje na svojo tehtnico, ki pa ni porabna za potrebe splošno veljavnega razumevanja in stvarnega in logičnega tolmačenja stvari in dogodkov, marveč je konstruirana za specijalne namene in potrebe onih, ki so pri »Delu« na delu. Kar je njim prav — pa naj je dobro ali slabo, veljavno, ali zgrešeno za koristi našega naroda na tem ozemlju v teh težkih in usodepolnih časih vse pada težko na tehtnico in je odločilno. Vse drugo pa — pa naj so pri tem umestnost, stvarnost in opravičenost tudi tako jasne kot beli dan — so pleve, smeti, polne bacilov, ogrožajočih telesno in duševno zdravje človeštva. Le oni, ki so pri »Deluc na delu, edino oni so vitezi brez madeža in hibe; s ščitom, blc-stečim se kot jutranje soince v belini angeljske čistosti; vsi tisti narodnjaki pa so 6ami pokvarjeni petenhri« možje, ki so zahtevali cd Sforze, naj dela- z vsemi močmi na "to, dia na mesto sedanje Jugoslavije stopijo »samostojne* države Hrvatov, Slovencev, D almartinc e v, Bosancev i. t. d., samo, da se razbije jugoslovensko edim-stvo. Z ministrskih stolcev so sicer razglašali najlepša načela, toda, vsa njihova politika je bila v tako očividnem protislovju z njimi, da ni mogla roditi nič drugega nego zopet neuspeh. iS tem političnim in duševnim ozadjem s« se-staneta te dni Trumbić in Sforza. Časopisje je že tolikokrat pisalo o »predstoieči« rešitvi, ki je pa le ni hotelo biti, da ne verujemo nobenim poročilom več, dokler ne bomo imeli pred seboj — določenih dejstev. Danes le ponavljtamo, kar smo že pisali neštetokrat: V prospe h in v blagor obeh narodov bo, če pride v jadranskem sporu — ob izločitvi vseh mešetarjev — do pravične rešitve in mirne poravnave!« S to željo pozdravljamo nova jegcslcvensko-italijanska pogajanja. italijansKo časopisje in Minsko-jušoslovenska posojanja RIM, 29. Italijansko časopisje v splšonem ne pozdravlja takrat vesti o italijansko - jugoslo-venskih izravnih pogajanjiNaša vlada je prejela od italijanske vlade povabilo, naj pojasni svoje mcenje o po dlagi, na kateri bi mogla vodili pogajanja za rešitev f^i±rar:kega vprašanja. Dne 24. t. m. je ministrski svet imel ise;o, na kateTi je razpravljal o navodilih, ki naj se dajo Trum'biću. Kaša vlada se drži stališča1, da bi Reka v najslabšem slučaju morala ostali pod. kontrolo Zveze narodov, tcda v nobenem slučaju pod itcCijanskim protektorate m. Naša delegacija bo zahtevala Wilsonovo črto v I-tri in je trdno prepričana, da se bo itailijanska vlada prepričala o rp-i^vičenosti naših zahtev. Ravno ta!\0 smatra ibelgrJjska vlada, da bo Italija popust:1 a glede Dalmacije. Naša; vlada ne bo dovolila, da bi kak otok in še manj :ka!k kra<5 Dalmacije pri p« del Italiji.« • Idea Nazicmale« pripominja: Drugo nego Snežnik! Dajte Slovanom prst, in zgrabili vam bodo pest; dajte jim pest, eni vam bodo zgrabili reko.« Ml bi pa rekli Italijanom: Zgrabili ste nam prst, pest in roko in še vam ni dovolj! Tudi Rasi:gnaic izraža v »Tribuni« odločno svoj cdpor proti pogajanjem z Jugoslavijo. Po ugotovitvi, da bi morala* italijanska vlada počakati s svojimi sklepi, dokler se bo videlo, kakšen nsmzn in značaj imajo razne ^entente«, ki se ustanavljajo m2d slov3in?kimi in balkanskimi državami, in po poudarjanju nespodobnosti o?eb, ki vodijo italijansko vnanjo politiko, pravi Rastigr.ac: >Z;i me je na vsak način vzrok nezaupanja slabo prikrita- želja vlade, da zopet začno pogajanja z g. Truiribičem, ne da bi imela prej v žepu podpisano pogodbo. Pogapinja z g. Trum-bićem bi mora'la biti forma'na cerimoniia po dogovorjeni in sprejeti rešitvi v njenih raznih delih. In je li ta rešitev dogovorjena in sprejeta? Ni verjetno. Tedaj čeravno je popustljivost ita-lilairtkega ministra vel:ka [?) ie skoraj gotovo, da se bo sestanek zaključil brez rešitve, ker italijanskemu in jugoslovenskemu programu, četudi sta najmanjša, je usojeno, da se ne se-staneta nikoli.a Po Rastignacovem mnenju bi bila morala Italija takoj po premirju uporabiti proti Slovencem in Hrvatom silo in tako rešiti jadransko vprašanje. potrja tudi vsa vsebina. Zver smo, ki sesa mozeg in pije kri ljudstva! Smo-li morda tam kaj zagrešili na škodo tržaškega proletarijata, ki je bil težko borbo proti sili vojaškega in italijansko-šovenističiiega aparata? Niti besedice ni bilo tam proti idejam in ciljem socijalne demokracije. Edino, kar smo ugotovili, je bila trditev, da velik del tržaških delavcev se ni pokoril vodstvo, ker so postavili barikad« proti volji vodstva; da se torej vsa masa ni pokorila vodstvu. Šakali smo na barikadah, ker smo ugotovili to dejstvo, da-si je isto vodstvo tam pozneje priznalo na najizrazitejši način s tem, da je Izključilo iz organizacije cclo \rsto kategorij, ker niso vztrajale v disciplini! In zato, ker smo ugotovili to isto, od vodstva samega priznano dejstvo, smo — kakor kriči »Delo« — zavili stvari v »pajčo-lan neresnice, pobarvan s šovenistično barvo!!« Kdo, ki ima v glavi zdrave oči, da vidijo stvari, kakor so v resnici, in ki ima sposobnosti in volje za objektivno presojanje, za spoštovanje resnice: kdo bi mogel — vprašamo.— videti v našem nagla-šanju le najrahlejšo senco slovenskega šovenizma in sovraštva do delavstva?! Drugače seveda tisti, ki hoče videti le pojave in Lzrodke narodnega šovenstva v vsem, ali prav vsem, kar se na tukajšniem ozemlju poizkuša v obrambo materijalnih, kulturnih in etičnih interesov našega življa; in kar ukrepajo tisti Slovenci, ki se niso izneverili svojemu rodu! Težko boste verjeli, ali »Delu« črno na belem čitamo v podtikanje: da nam ni bilo dovolj, da se je Passigli potegnil za naše pravice s tem, da je brez bojazni udaril po državnih avtoritetah, marveč da smo »pljunili t obraz rekoč: Ni bilo dovolj, ampak dvigniti bi moral (Passigli) slovensko ^rodoljubno tri-koloro!!« Avtorja je menda vendar nekoliko ženi-rala gorostasnost takega podtikanja; zato je prido-dal previdno! »Vsaf tako *em jas razumel.« Mi pa enostavno izključamo možnost, da bi bil tako raxumelf Njegov zlobni nagon je hotel klevetati in zalučati kamen v političnega drugomiš-ljenika svoje krvi in ga očrniti pred tistimi svojimi ljudmi, ki ne znajo misliti s svojo glavo in tudi pred — drugorodnimi nasprotniki kompromitirati naše le po opravičenih ciljih stremeče snovanje. Povsod se nam podtika — šovenizem. S pozornim namenom nas apostrofira »Delo« — da zasmehuje naše delo za naie lole: »Mi smo poraženi seveda, saj boj se bije sedaj s strani oblasti samo proti vam; zato gleda vas sedaj oblast z Biilcjšim očesom. Izrabite prijatelji hitro to priliko, da dobite srednje šole in da se vam da avtonomija — tam lojalnim italijanskim podanikom. (NaglaŠamo, da je zadnje besede podčrtal tudi člankar v »Delu«). Mi. poraženi kakor smo, se ne zadovoljujemo s srednjimi Solarni, niti z deset slovenskimi univerzami, katere bi nam milostno dala-ta vlada kakor beraču groš. Razumcte-li? Tudi naše delo za šole je le izvirni greh narodnega šovenstva, je besnenje šakalov na škodo trpečih in tlačenih. Od te vlade da ne bi smelo naše ljudstvo nič sprejeti, niti iol ne! Čaka naj dotlej, dokler pridejo komunistična nebesa! In če slučajno med tem pogine kulturno in narodno — nič ne de. Tem b *lje: dokaz bo to, da se je rešilo nacijonalnega šovenstva! Potem pridejo zanje tisti zlati časi, ki jih je že davno temu zaželel socijalistični zastopnik Czerniutz v mestnem svetu tržaškem,, ko bodo namreč Slovenci »asimilirani«, in ki jih napovedujejo tudi dandanes razni socijalistični prvaki v javnih člankh, kjer se ponašajo ravno s tem, da ie njihova stranka več storila za italijanstvo Trsta, to je: za raznarodovanje ljudstva. nego-li vse nacionalistične stranke! Čast jim, ker so vsaj toliko iskreni, da pišejo — resnico! Mi pa si zapomnimo: tisti, ki so pri »Delu« na delu, mečejo svoj »anathema« tudi na delo za naše šoltsvo; in tistim, ki se bore, da s hramovi kulture postavijo trdne podlage obstanku naroda: mečejo na glavo šovenstvo in Šakalstvo! Avtor nesrečnega peresa ni še nesrečnejše du-ševnosti, nam očita, da razkrinkujemo »po svoje« socijalistično istranko. Resnica pa je ta, da v Delu« — kompromisirajo stranko pred vsem. kar je narodno poštenega v našem narodu! tvori, sovražniki ljudstva, prava nesreča za človeštvo. Kjer je tolika razdalja med takim (naravnost patologičnim) duševnim razpoloženjem, takim samo. poveličevanjem in zasramovanjem nasprotnika na eni, in resnico in dolžno pristojnostjo in lojalnostjo napram političnemu drugomišljeniku na drugi strani, polemika — to nam bodo verjeli čitatelji — res ni prijetna, kakor je na drugi strani dostojna debata le koristna. Koristna! Komu? No, seveda vsemu razvoju naroda, ustvarjanju pogojev za njegov varen obstanek. Sedaj pa čujte, ljudje božji, kako piše »Delo2 v svoji 50. številki pod mastnim naslovom »Šakali na razrušenih barikadah o dogodkih pri Sv. Jakobu«. Saj veste, kaj je šakali To je divja roparska zver! Pod takim naslovom se zaganja »Delo« proti s-vojim sorojakom — drugomišlje-nikom. Kjer je duševnost taka, seveda tudi polemika ne more biti spodobna. Članek v »Delu« »Šakali na razrušenih barikadah« se očividno nanaša na naš članek z dne 16. sept. pod naslovom »O barikadah pri sv. Jakobu«. Nam velja torej psovka in zasramovalka v »šakali.« To uverjenje Volna proti Rušili Poljska vojno poročilo CURIH, 28. Iz Varšave poročajo z dfie 27. t. m.: Od Druskenika do Vclkoviska, ki so ga Poljaki včeraj zvečer zopet zavzeli, se je poljska fronta pomeknila naprej. Ona gre črez Ru-da-n -Schidel - Mosti in Pa-ki. Ena divizija poljske konjice, ki se ie nahajala v Radunu je presekala železnico Lida - Vilna fužno od Vcco-nova. Na drugih delih fronte je položaj neiz-premenjen. VARŠAVA, 28. Uradno poročilo pravi: Dosegli smo reko ščaro. Pri Grodnu preganjamo dalje sovražnika. Proti Pinsku smo zavzeli 3 vasi in ulovili Štaba dveh divizij. Zasedli smo tudi Haran, zapadno od Grodna ter smo zajeli 6 topov. Vzhodno od Bruča smo zasedli s pomočjo Ukrajincev dva kraja ter smo ulovili 2800 vojakov in mnogo materijala. Rusi zapustil! Kamenec Podolski LONDON, 28. Neka vest Reuterieve agencije pravi, da so Poljaki zasedli Kamenec Podolski, glavno mesto Podolije in bivši sedež ukrajinske vlade. Na umiku so 'boljševiki razstrelili železniško postffjo in mostove. Razdejali so poleg tega vseučilišče ter zažgali knjižnico in arhiv. Rusko ofenzivi v Perziji LONDON, 28. Listom poro&sio iz Teherana: Angleške čete so izpraznile mesto Alocken v Perziji. V Mockenu je ostala samo konzularna str-aža. AngteJki opomin Poljski LONDON, 28. Rusko - poljska pc.gaj.anja v Rigi se bližajo, kakor se zdi kraju. »Times« javlja iz Rige, da bo mir sklenjen morda že tekom desetih dna. Joffe Je sporočil poljskemu odposlanstvu, pod kakšnimi pogoji bi bila sovjetska vlada pripravljena tna sklenitev miru, in }e zahteval, naj Poljska v času do 5. oktobra sporoči ali sprejme ali pa. odiklcne te pogoie. Tudi drugi listi javljajo, da predstoji sklenitev miru med Rusijo in Poljsko, če bo Poljska hotela mir. »Westminster Gazefrter piše ob tej priložnosti ostro svario na naslov Poljske. List pripominja, da Poljaki ne kažejo nikakoršne naglice za dokončanje pogajanj, ker so ravno sedaq vezani pri novi ofenzivi. Vojna proti Litvi bi brla za Poljsko velika nesreča, ker bi ta vojna p omenjala kršitev statuta Zveze narodov, na katerega se je prej Pol>ska sama sklicevala. Poljska bi na ta »način tvegala izgubo vsake pomoči. List zaključuje, da bi moglo poljsko vztrajanje pri zahtevi po delovauiu neodvisnem od zavezniških nasvetov, končno pomeniti njen samomor, ne samo moralni, •temveč tudi politični. Bukarski emir popolnoma poražen LONDON, 27. Iz Alahabata poroča o *Daily Telegrapihu«: Boljševiške čete so potolkle \oj-sko biikarskega emirja ter so zavzele gla'vno meiito, ki je bilo opustošeno. Emir je bil prisojen u mek ni'tii se z ostanki svojih čet proti afgianski meji. Nemfija prepovedala prehod sanitetnih vlakov iz Belgije na Poljsko črez nemšRo ozemlje ? BRUSELJ, 27. (Zakasnelo) Listi pravijo, da je sporočila nemška vlada belgijski prepoved, da se sanitarni vlaki, ki prihajajo iz Belgije in so namenjeni za Poljsko, ne smejo propuščati na nemška tla. Z belgijske strani se trdi, da bodo danes zvečer vlaki vendar odpotovali, kakor je bilo določeno. Nemški zastopniki na finančni konferenci izjavljajo, da ne vedo nič. Rdeči križ je poslal v Be-rolin protestno brzojavko. BRUSELJ, 28. Pravijo, da je nemška vlada obvestila belgijsko vlado, da dovoli prost prevoz črez nemško ozemlje sanitetnemu vlaku, ki je odšel na Poljsko. „Times44 proti ruskemu zlatu LONDON, 28. »Times-« opozarja trgovce in industrijalce, ki bi imeli namen prodati kako robo Rusiji, da so nekatere švedske tvrdke želele ruski denar, da pa so potem ugotovile, da je zlato vsebovalo bismut in druge tvarine, kar mu je znižalo ceno 18%. ______ Vesti Iz Češkoslovaške Kriza {tikoslavoSkegu socijalizma PRAGA, 29. Shod aocijadistAčaiie levice je bil otvorjen preteklo soboto. Prisostvovalo j« 326 delegatov, predsedoval Je dr. Smeral. Imel je zelo zmeren govor, v katerem je trdil, dai so komunisti, toda proti vsakemu d-žavnemu sunku. Rekel je dalje, da se je treba odločiti za politiko opozicije in propagande, da bi e sklenila': Češkoslovaška bo dostavljala Poljski 37.500 k>n oglja in 15.000 ton koksa na mereč iz 'kotline Ostrava-Karoni. Sporazum o dost. Sporazum o zalaga-n>u Češke slovaške s poljsko nafto se doseže v kratkem. incident z italijanskimi vojaki In nJihOBim polkovnikGm na Koroškem LEMBAND, 28. (Štefani.) Očividci* sporočajo, da so v nedeljo ob 7 in pol zvečer jugcsloven-s.ki ter c .usti napadli iin zasra mo val i nekoliko ■I t albanskih vejakov, ki so v službi pri komisiji za pliberški okraj. Podpolkovnik Nasarini, pired->ednik komusiče za .pliberški ekrai, ki je posredoval, da ibi preprečil nadaljnje zlostavljanje svejiih. pcdrejeincev je bil napaden cdzadej od nekega jugoslovenskega orožnika, ;ki ga ie dvakrat udari! s pušk;nim kopitom. Angleškemu poveljniku se je posrečilo odbit-fc napadalce. Tako agencija »Štefani«. Tudi italijanski listi so objavili to vest, največ kot brzojavko z Dunaja, s katerim živa Rim po vo)ni v najboljših odnošajih. Sovraštvo italijanskega) časopisja proti1 vsemu, kar je ju-goslovenskega, je tako veliko, da podpira vsa protijugoslovenska ro-varjenja, pa naj prihajajo tudi iz nemškega v':ra. Tako se je postavilo italijansko časopisje tudi glede korečkega vprašanja odločno na nemško etnan. Ali je tako -vedenje, pesebno sedaj v cči-gled pogajanjem z Jugoslavijo za rešitev jadranskega vprašanja, primerno, je, seveda, drugo vprašanje, o katerem ne moramo tukaj podrobneje razpravljati. Opozoriti bi morali le na dejstvo, da je v očigled tolikim simpatijam za Nemce na Koroškem, ki Izvirajo samo iz sovraštva proti Jugoslaviji, pop-fnema upravičen odelčr.i odpor juge slovenske javnosti proti ka-kršnemsibodi italijanskemu sodelovanju pri reševanju ikoroškega vprašanja, tem bol} pa proti eventuelni zasedbi Koroške za čas ljudskega glasovanja s strani italijanske vojske v imenu entente, ker je jasno, aH vsaj zelo verjetno, da bi vedenje italijanske za-edbene vojske ns bilo nepristrano, pač pa Agilno v prilog Nemcem in v škodo Jugoslovenom. Na drugi strani pa so odnoša^ med Jugoslavijo in Italijo sedaj tako napeti, da bi se prisotnost italijanske vojske na Koroškem smatrala z ozirom na zgoraj omenjena dejstva s strani Jugoslovenov naravnost za izzivanje, ki bi moglo imete nedogledne posledice. Že dogodek, o katerem poroča agencija ^Štefani«, kaže jasno; kako neprimerno in brez-taktno je, da so plebiscita! komisiji pudeljeni italijanski vojaki, v katerih mora v sedanjih razmerah, kakor smo zgorai omenili, videt! vsak koroški Jugosloven, če že ne svojega sovražnika, gotovo ne prijatelja ali vsa} neprizadeto su-anko. Vsled tega nam je naravnost ne-razumljiva: zahteva nekaterih italijanskih listov, naj bi italijanska vlada predložila za\ezniiškim vladam skupno zasedbo koroškega plebiscitnega ozemlja. Čudimo se, da italijansko časopisje ne razume, da bi imela prisotnost italijanske vojske na Koroškem lahko usodepolne posledice, ki bi mogle do>e5i celo višek v — vojni, katere morda vendar n;hče ne želi! Ali pa naj si tolmačimo to čudno vedenje nekaterega italijanskega časopisja tako, da zavzema to stališče nalašč zato, ker želi vojno?! FrancosMelgijsRe vojne prlpm u Pninciji Francija zasede ruhrsko kotlino? BEROLI'N, 28. \Volfova agencija javlja, -žaj, zaključuje poročilo Wclfove agencije, nastaja vprašanje, kako bo mcg'3» Nemčija prenesti tako ogromne troške samo v čisto vojaške francoske in belgijske namene in skrbeti istočasno za plaćanje vojnih odškodnin; nastaja nadalje tudi vprašanje, ali so *ta vojaška dela potrebna z^ai mimo zasedbo, kakor jo predvideva versa.T.eska pogodba. »Telegraphen Union-< javlja medtem, da se ie vršil pred kratkim v Metzu zavezniški vojni svet. Maršal Foch ie ob tej priložnosti poudnir-ie.!', da bo Francija čim prej zahtevala zasedbo ruhr^ke kotline. Po mnenju maršala Focha. ni potrebna za to zasedbe veliko število čet. Zadostuje nekoliko oklepnih avtomobilov s potrebnim tehničnim scibjem, ki bi organiziralo špijonažo posebno v Kruppovib tvornicah. Gi&anjs italijanskih kovinskih delavcev Spopadi z redarstvom in tvorniškimi uradniki MILAN, 29 Delavci so zapustili večji del tvor-nic brez kakih incidentov; edino le v Pirelli-jevi tvornici je prišlo do incidenta med skupino delavcev in ur adniki. Ker so uradniki izjav ili, da se ne bodo vrnili na delo, dokler so ne ukrenejo potrebni ukrepi za njihovo zaščito, je dal mestni prefekt zasesti po vojakih in orožnikih Pirellijeve tvornice, kjer tje zaposlenih kak;h 10.000 delavcev. Delavci so priredili pred zasedenimi tvornicami protestno manifestacijo in so nato -odšli v Delavsko zbornico, kjer so imeli zborovanje, na katerem so imenovali komisijo, ki naj stopi v stok z uradniškimi zastopniki v svrho poravnave incidenta. Komisij« se je sečala z uradniškimi zastopniki in prišla ž njimi do popolnega sporazuma v svrho poravnanja včerajšnjega dogodka in preprečitve m >-rebitniJi nada:'jnih sporov med delavstvom ^n uradništvom. Po vesteh iz drugih italijanskih mest -:c zdi, da se vprašanje izpraznitve tvornic s strani delavstva ne bo taiko kmah* rešilo. Tako je p.rišlo v Sestri Ponente v.-led sporov med uradništvom in delavstvom do hudih spopadov med« delavstvom in redarstvom. Tekom noči ste padli dve bombi proti orožniškima postajama v mestu. Bilo }e aretiranih veliko število oseib. V Bclonji se delavci budi niso mogli doslej sporazumeti z industrijalci zaradi plaćanja mezde za čas zasedbe tvornic. Najbolj tesen položaj je v Turinu, k'er so tvornice še vedno zasedene. Službena pragmatika za uslužbence električnih podjetij RIM, 29. Po dolgih razpravah, ki so si sledile nepretrgoma, je razsodilni odbor, ki ga Je sklical in mu predsedoval minister dela Labriola, danes sprejel službeno pragmatiko, ki bo veljala za o-aobje pooblaščenih električnih podjetij. Zvezo po-občinienih podjetij in poobčinjenih električnih podjetij so zastopali: odv. Brunetto Grizioti, ini. Tito Gonzales, inž. Izidor Bonati, inž. Giuliano Maoa-rani in inž. Angelo Silva. Zvezo uslužbencev c-Icktričnih podjetij je zastopal glavni tajnik Arturo Borzoni in gg. Rossi Enrico, Dossi Vincenzo, Bal-lini Achllle in Agaziani Renato. Pragmatika bo veljala začenši od 15. aprila t. 1. ORLANDO POSLANIK V BRAZILIJI RIM, 29. Danes zvečer ob 20 je odpotoval Orlando z brzovlakom v Bordeau«, kjer se bo ukrcal v Brazilijo kot novi poslanik » Za bol) enostavne naslove na brzojavkah. RIM, 29. Da bi moglo občinstvo čimbolj zmanjšati število besed, ki so potrebne za nadov pri brzojavkah, dovoljuje brzojavna uprava odpošiljate-ljem, da lahko označijo namesto popolnega naslova samo številko telefonske naročbe tiste osebe, kateri je namenjena brzojavka. Seveda mora stati poleg te številke dotični priimek. Na primer: namesto naslova: Josip Angolinl, via Aureliana 39 Roma bo zadosti, ako se napije AngolLni 3135-Roma. To znatno olajšanje pa je omejeno seda) v svrho izkustva le na sledeča mesta: Rim, Milan, Turin, Genova, Firenze, Bologna, Neapolj in Pa-lermo. Ako bo občinstvo rado rabilo ta način brzojavljanja. ima brzojavna uprava namen razširiti olajšanje tudi na druga mesta v kraljestvu. Za izenačenje julijskih poitnih nameščencev z italijanskimi. RIM, 29. V svrho izenačenja postnega, brzojavnega in telefonskega osobja v novih pokrajinah z osobjem v kraljestvu, je sklicalo ministrsko pred-sedništvo sporazumno z osrednjim uradom za nove pokrajine za dan 18. oktobra 1920. v Rim komisijo za proučevanje tega vprašanja, katere člani »EDINOST« «ter. Mk. t>odo vzeti še vrsi uradnikov ministrstva za pošto in brzojav in poštnih nameščencev raznih kategorij iz Julijskega Primorja in Trenta. Ukrepi italijanske vlade povodom aneksije Trenta RIM, 29. ČL 5. ravix4tar potrjenega zakona, '\i potrjuje salntgermain^ko mirovno pogodbo, pocblašča vlado, da javi dan, ko se bo imelo sm&irati vojco stanje za dokončano in da do-roči način prehoda v mirno stanje. Ministrski svet je že sklepat o tozadevnih ukrepih, ki jih je predložil ministrski predsednik. Na pcdtegi teh trk-repov se fco imelo smatrati votao stanje za d-ckcnčanc dne 31. cktobra 1920., tako da prenehajo s tem dnem naredbe, ki so bile izdane za čas trajanja vc.ne, a.ko ne na]de vlada j.a potrebno, da j4h podaljša z krtko dobo. Tyto •»e tudi glede nredb. ki zapadejo po rečenem roku in katerih podaljšanje bi se priporočalo v svrbo, da bi ne nastopale prersgie izpre-mern.be v gospodar.sići isi pravni vladavini. V stvari pa grejo sprejeti ukrepi za tem, da se zmanjša število Osobja po vo.aških uradih. Radi tega si pridržuje vlada pravico Era«, da je bil uradni poziv za zamenjavo razglašen tudi v hrvatskem in slovenskem jeziku in da ni res, da bi se razni sindaci, kraljevi komisarji in razni funkcijonarji sploh ne bili brigali za pouk našega liudslva, potem moramo vprašati tržaški list, kako naj si razlagamo dejstvo, naglašeno tudi v spomenici: »In res je bil v občinah, ki so bile tekom menjave, upravljane po županih slovenske narodnosti, ki so s primernimi navodili in pojasnili dokazali narodu gospodarsko važnost izmenjave, skoraj ves avstro-egrski denar pravočasno izmenjan, dočim imamo v onih občinah, kjer se je občinska uprava nahajala v rokah italijanskih županov ali komisarjev, velikansko svoto av-stro-ogrskih krcn neLrmerjano?!! < Razlago za to usodno razliko naj bi nam podala »Era Nuova«! Ali zastonj bomo čakali — to vemo. Naše ljudstvo pa naj si dobro zapomni za bodoče čase, kdo je v časih najhujše gospodarske stiske strupeno rovaril proti njegovim gospodarskim koristim! Cenzura in nje praksa. Prejeli smo: Zadnjič ste se britko pritožili, ker vas je začela cenzura nekam trdo prijemati. Začela je briti ojstra sapa — ste rekli. Kar trikrat \as je prijela cenzura v malo dneh. Izlasti zadnja zaplemba vas je ozlovoljila. Ni ste je pričakovali, presenečeni ste bili, ker je bila beseda v inkriminiranem sestavku — kakor ste bili uverjeni — beseda mirna, in dostojna. Ne- koliko kritike na tem, kar je, aH brez posebne oj-strine. Zato niste mogli razumeti, kaj da je strogega cenzorja tako vznemirilo. Čudim se vam, da Se ne razumete prakse slavne cenzure in njenih kriterijev. Čudim se vam, da Se ne veste, da za cenzuro ni odločilno to, kar ste vi hoteli, na mero v-vali in napisali, marveč to, kar vidi in sluti strogo oko cenzorjevo v vašem spisu. Čim se mu zdi, da bi kaka beseda, kaka fraza mogla vznemiriti duhove, je vaš ppis nevaren za obstoječi red, za javni blagor in za bogvekateri ^interes« — izgubili ste partijo s svojim spisom; ne pride javnosti pred oči in cenzor je uverjen, da je storil svojo neizo-gino dolžnost. Nič bi se ne smeli čuditi, če bi vam cenzura nekega lepega dne zaplenila »Oče naš«. Tudi v tej molitvi je pasaža, ki more videti v njej bistro oko — nevarnost. Pomislite le, da je v »Očenašu« tudi prošnja: »Daj nam naš vsakdanji kruh!« Ali ne bi mogel kdo tolmačiti te prošnje kakor kritiko na obstoječih razmerah z vznemirjanja ali celo ščuvanja... Vi bi sicer oporekali, češ, da je tako tolmačenje izključeno, ker kruba imamo šc — hvala Bogu — četudi ne najboljšega. Ali, ne pozabljajte, da tisti, ki so odgovorni za javni mir in red, gledajo bistreje in globlje — tudi v duše — in se zavedajo, kaj in kako treba. Zato nam ne prihajajte več z jadikovanjem, da vas je kaka konfiskacija ozlovoljila, in z jerimijadami o strogosti in krivičnosti. Cenzura 2e ve kaj dela! Obisk julijskega generalnega komisarja v češkoslovaški Inki v Trsta. Predvčeranjim dne 28. t. m. okoli 5. popoldne je obiskal kom. Mosconi v spremstvu načelnika polkovnika Negri-ja in češkoslovaškega generalnega konzula polkovnika I. Šeba pristaniško lokvo pri Sv. Andreju, ki se nahaja pred hangarjem št. 55 in ki je določena za Češkoslovaško. Gen. kom. Mosconija so sprejeli g. poveljnik češkoslovaškega pristanišča Vurdik, nadzornik splošnih skladišč g. A. Stalitz in uradniki češkoslovaškega pristaniškega dela. Oddelek češkoslovaških vojakov je izkazal g. Mosconiju predpisano čast. G. generalni komisar si je na-ttančno ogledal ves hangar št. 55 ter se je izrazil zelo laskavo o razvoju češkoslovaške trgovine. V vagonih, ki jih je bilo tam na stotine, je bila vsakovrstna roba češkoslovaškega izdelka, tkanine, papir, steklovine itd. G. civilncmu komisarju sta bila predstavljena zastopnika Češkoslovaških družb za izvoz in uvoz, ki sta stekla največje zasluge za razvoj češkoslovaške trgovine. G. Mosconi je posebno nuglasil veliko množino poljedelskih strojev ter se je ustavi! nekaj časa pri parniku »Vladimir,« (društvo »0ceania<0, ki je bil poln robe, namenjene za v Romunijo in Bolgarijo Na licu mesta se je razpravljalo o potrebi nadaljnih ukrepov za varstvo velikanske množine robe, ki leži ped milim nebom in ki je izložena slabemu vremenu Da se temu odpomore, se zgradi v najkrajšem času več lop kot začasni odpomoček. G. gen. komisar se je poslovil zelo zadovoljen od gen. konzula g. Šebe, kateremu je izjavil, da občuduje or-ganizatorsko spretnost češke komisije, ki je znala izvršiti tukaj v Trstu tolikansko delo. Valentin Pit toni, ki se je zadnje čase po Jekel iz .peiHiČnega življenja, ker se ni strinjal z brezpogovno prijclopitvi.jo tukajšnje socij Cistične stranke k iU' .jantki soc: alirtični stranki, je bil imenovan za glavnega ravnatelja italijanskega konsoreija zadrug in konsumnih društev v Milanu. S tem je zapustil vodstvo tukajšnji delavskih zadrug. Selitveni vlak odide iz Trsta prihodnji ponedeljek. 4. oktobra zvečer izpred državnega kolodvora Sv. Andreja. Družine izven Trsta, ki se odpeljejo s tem vlakom, morajo povprašati ie dan poprej pri postajenačelniku odhodne postaje, da dobe nakazani vagon in da dospejo ž njim pravočasno do skupnega vlaka. Za vsak vagon treba prevozni list (lettera di porto), kakor za vsako drugo pošiljatev čez mejo. Na njem je navesti postajo v Jugoslaviji, kamor se potuje. Za tržaške izseljence preskrbi prevoznice selitveni urad. ul. Torre bianca 39. Popravljamo. V notici »Nekaj, kar kriči« v včerajšnjem izdanju se je zamešalo par besed, vsled česar zmisel ni točno podan. Tozadevni stavek se ima glasiti: »....Ko nastane normalno stanje, ko bodo rešena sporna vprašanja, bo Trst ie le prav občutil, kako neizogibno potrebni so mu gospodarski stiki z vsemi jugoslovenskimi pokrajinami, tja na Balkan in v to (ne pa »to v*) svrho prijateljskih političnih odnošajev s sosednjo državo SHS. Iz tržaškesaiivlienia Tatvina v furlanski banki. Včeraj ponoči so neznani tatovi obiskali furlansko banko. V banko so prišli skozi okno. Takoj v prvi sobi so začeli iskati stvari, katere bi odnesli seboj. Plen te sobe je bil pa jako malenkosten. Dobili so samo dve plahti in nekaj čevljev. To pa jim nikakor ni zadostovalo. Šli so v drugo sobo, kjer je bila blagajna. Ko odprejo sobo, o joj. zagledajo v sobi bančnega uradnika g. Gvidona Torossija. Preplašeni pobegnejo in pustijo tudi omenjene plahte v banki. Padel iz električne železnice. Včeraj dopoldne okoli 11 ure je padel sprevodnik električne cestne železnice med vožnjo na tla. Njegov voz je bil popolnoma napolnjen. Sprevodnik N. Finic, 22 let star. stanujoč v ulici Ponzianino Št. 15 je prodajal vozne listke in stal na stopnici voza. Med vožnjo v ulici Chiozza mu je pa izpodrsnilo in Finic je padel na cesto. Zadobil je lahke notranje poškodbe m po obraza je bil ves odrgnjen od kamenja. Pripeljali so ga v bolnišnico, kjer bo kmalu okreval. Požar v ladjedelnici. Včeraj zjutraj so bili ognje-gasci telefonično pozvani v ladjedelnico. Ogenj je bil v skladišču. Ognjegasci so priib takoj na Cee mesta in po enournem delu ogenj popolnoma pogasili. Gorele so vreče napolnjene s klejem. Vzrok požarja je neznan. Škoda je neznatna in pokrita z zavarovalnino. Hiine preiskave. Včeraj so obiskali policijski agenti Gvidona Škorja, stanujočega pri S. M. M. Sp. št. 815. Hišna preiskava je imela dokaj uspeha. Dobili so pri Škorji 2 samokresa in precej streljiva. Orožje so zaplenili, njega pa odvedli v zapor. — Tudi Karel Godina, bivajoč v Rocolu št. 375 je bil varnostnim organom sumljiv. V ponedeljek, 28. t. m. so preiskali njegovo stanovanje in našli več mečev in 10 jermen avstrijskih pušk. Železniška nesreča. Včeraj zjutraj je bil poklican zdravnik rešilne postaje v ulico Miramar. Na železniški progi se je našlo zmečkano truplo nekega A. Stroppa, železniškega zidarja, doma iz S. Krištofa v jakinski pokrajini. Dognalo se je. da je prišel Stroppa med dve lokomotivi, kateri ste ga zmečkali. Ne ve se, ali je šel sam prostovoljno v smrt, ali pa se je zgodila nesreča. Zlomil si je roko. Delavec Gina Celli je nadzoroval delo pri nakladanju lesa. Usoda je hotela, da mu je padel velik tram na levo roko. Roka je bila takoj zlomljena. Celi pa je moral iti iz rešilne postaje v bolnico. Konji so se splaiili. Po cesti, ki pelje iz Trsta proti Salvori, je vozil 12letni Josip Castovich voz, v katerega sta bila vprežena dva konja. Castovich je, kakor navadno, tako tudi včeraj stal na vozu. Kar nenadoma so se mu splaSili in dirjali po cesti Deček ni imel dovolj moči, da bi konje obdržal. Kar naenkrat pa pridrvi nasproti konjem avtomobil. Konji so vsled tega še bolj podivjali, še nekaj časa se je nahajal Castovich na vozu, toda voz je letel iz ene strani v drugo in tako je padel ubogi deček na cesto. Zadnje kolo voza mu je šlo črez desno nogo ter mu razdrobilo kost. Sprejet je bil v bolnico v IV. oddelek. Aretacije. Dne 27. t. m. so odvedli redarji v zapore Alojzija Mavsana, gostilničarja v Trstu. Večkrat je bil od oblasti opominjan, naj zapira gostilno v pravem času. Kljub opominom je bila gostilna vedno odprta dolgo po policijski uri. Pre grešil se je tudi proti gostilniškim zakonom, in posledica tega je bila, da je moral v zapore. — Včeraj ob 22 uri ponoči so prišli policijski agenti po Jupačič Fortunata, stanujočega v ulici Torre Bianca št. 14. Iti je moral v zapore, ker je osumljen hudodelstva tatvine Lačen je biL Včeraj zvečer je prišla na rešilno postajo iskat prve pomoči Terezija Baje. Vzrok lahkih telesnih poškodb je bila »birma njenega moža«. Ko «o jo vprašali, zakaj jo je mož potolkel, ie odgovorila, da je prišel mož lačen in pijan domov. Na vprašanje, kje je večerja je dobil odgovor: »Pojedli smo jo.« Mož: »Zakaj pa, raa-dona.« Žena je pa sedaj odprla svoj dar govora in skladišče besed: Zakaj te ni bilo tako dolgo domov? Kje si hodil? Packa, pijan si kot krava!« To pa je bilo moškemu zakoncu dovolj in »udri« po svoji ženici. Kaj vse novo vino naredi! Preveč se ga je napil. Vsak človek si vedno želi kaj novega, tako se je tudi 70letnemu starcu Avgustu Lepre zahotelo po novem vinu. Ker pa je možakar Ie malo preveč pogledal v kozarec, Se mu je začelo vrteti po glavi. V želodcu težko obložen z vinom, je nastopil težavno pot proti domu. Po stopnicah v svoje stanovanje v Rocolu št. 864, pa sc mu je začel svet pod nogami čudno vrteti _ padel je po stopnicah in si poškodoval hrbet in tudi po glavi dobil lahke poškodbe. Nahaja se sedaj v bolnici. Tajinstveno ranjen. Preteklo noč je pripeljal neki poročnik kr. strelcev na rešilno postajo zidarja Comelia Carduccija, 41 let starega, stanujočega v ulici Felice Venezian št. 3. Carducci je bil ves razmesarjen po celem telesu od noža ali temu podobnega orožja. Na rešilni postaji so ga obvezali in poslali v bolnico. Tu je pa povedal, kako ga je nekdo razmesaril: »Pozno v noč sem odhajal proti stanovanju domov. Ustavil sem se. da bi prižgal svalčico. Sumljiv človek mi je sledil neprenehoma že več sto korakov. Nič slabega misleč, sem šel mirno dalje. Toda vendar sem si mislil, ko je bil vedno neznanec meni za petami, da to ne more imeti posebno dobrih posledic. Pospešil sem svoje korake, da bi preje prišel domov. Za-vijem v temnejšo ulico in ni mi makalo več nego par sto metrov do hiše, v kateri stanujem, ko plane neznani mi lopov name, in začne se ljuta borba med nama. Neznanec potegne nož iz žepa in me močno razmesari po celem telesu. Zgrudil sem se nezavesten na tla, neznanec pa je pobegnil. Nezavestnega me jc našel baje neki poročnik kr. strelcev.« Oblasti pridno zasledujejo napadalca. — Človek dandanes ni varen v najglavnejši tržaški ulici svojega življenja. Kje so v takih slučajih varnostni organi. 0 slovenski družini slovenski Jezik!! PODLISTEK Branka. Avgust šenoa. — Posl. M- C—S. (57) Videlo se je malim ,da so komaj pričakovali slave današnjega dne; stali so kot vojaka, ki gori v žeji, da navali čim prej na sovražnika. Otroci o gledali na gospodo, ali slednjič so obrnili svoje oči name, pričakovale znaka. Po molitvi sem jela svoje male rešetati in to ostro. Napisala sem bila kratek pregled vsega, -česar sem učila otreke ter sem izreč^a ta program gospe d; pri zeleni mizi. Temu primerno sem izpraševala sama, ali, še več so izpraševali naši demači in neki vn2nji župniki, kapelani in odposlanec županijski. De'ovala sem. da otročič: najprej izpoznajo :n razumejo; ta mali svet, ki jih obkrožuje. da iztrebijo iz srca prostoto, zavest, hiravstvo, ter da ve živim čutsivom oprimejo vsega, kar je 1'ubezni vredno in kar je krasno in dobro. Poizkušala :em otrokom odpreti oči, razgalHi priredo ter vcepiti v mlade duše tiste divne zakone morale, ki se v najlepše okrasje naše \ere. Poleg tega pa nisem nikakor pozabljala na čitanje, p:san;e in računstvo. Prigovarjala boš morda, da je moj program preobilen, preobširen, da sledim slabemu zgledu tistih pedagogov, ki sem >hn sama oporekla, da tlačijo v možgane drobne dece vse možne znanosti tega »veta. Jaz ne delam tega, moja naaada mi, da bi pri izpitu cig&nila ali sleparja. Pri meni seveda ni govora o a»natomiji, fiziki* zgodovini, literaturi ali svetovni historiji, marveč je pri meni vse en m'imature, kakor so mali tudi meji otročiči. Izpraševanje je bito jako veselo in živahno, niti ni bil to pravi Izpit, (kakor si ga predstavlja pedentičen Sečnik, marveč živahen akadem čen rezgovor med -otroci "In gospodo za zeleno mizo, ki sem se tu pa tam tudi iaz vpletala van}. Tu se ni nobenemu malčku vstavljalo, marveč se je odgova-rjalo, čitalo, računalo h';ro, kratko fn iamo, celo tudi sicer sramežljiva deMetca ni nit: najmanje motila navzočnost tolike gospode ter si je šibka polovica moje šole osvet la obraz. Gospodje so kazali z veselim odobravanjem, katko so zadovoljni, a župnik m; je rekel, da je dovolj, ker da se je vsakdo mcgel uverrti o rra/predku šele. Še en uče t: če k je naptepi?, da irpregovori v slovo neVcrliko stihov, na nazadnje je zacrila složno tudi iz teh ma'ih grlic sveta naša pesem: ^Lepu naša domovina«. Ne jezi se, da t5 vse te na videz prozaične stvari opisujem tak-o prezaično; nekoliko utrujena sem. AK, veruj mi, da sc je v tistem hipu, ko se je izvrščl izpit, odvaHl velik, težak kamen od nuo-jega tsrca. Hvar:ila> sem Boga, da mč }c dal moči, da sem vztrajala na svojem mestu m sem slednjič uspela in zmagala. Vsi gostje so po izpitu pristopili k meni, a pred vsemi grof, piodavši in sti-nivši nri roko ie rekel: rGosp-ica! Lep a hvsla vam za današcis dan. Bila jc prava ginjenost vse to poslušati in gledati. Vi ste se v resnici izkazali; in pokazali fjudem, kaj je in kakov rrfora1 biti učiteljski poklic. Čestitam vam.« GtoI je dari4 nato najboljše učence in učenke s tolarja. Za niim so mi čestitali tudi drugt goiije, da sem bila razburjena od toleke hvale in slave in me ie zabolela glava- Nu, drag« Hermina, ]ahko je preboleti tako bolezen, iko ti srce pravi: Vidiš, prišla ti je nagrada — živa/ simpatija vseh plemeni lih in pametnih ljudi. Seveda ni ta simpatija soglasna. Tajnik me je ob tem mojem slavju gledal izpod ščetana-stih obrvi kakor divji maček in ustnice so se mu premikale kot da tre lešnike. Šilič pa — gladeč z levo dlanjo svoj desni rokav in giedajoč v tla, je zardel do vrhu glave, doma pa je velecenjena gospa Šilička spustila svcrje mačke na moj mali cvetličnjak. The a -TOže *n cvet kakfosa so pzdfe iko t žrtve njene C5vete. iNa dan iz^>>ta nas je pogostil domači župnik kot nadzornik šole. 'Povabil je seveda tudi od-Kčneje gespe iz mesta in cikoiice. Bl:zu mene je isedela ničeln: ko v ka, a poleg nje cvetoči taj-nfk »vitez od birse . Naše sosedstvo »kakor da mu nI bilo !jubo, ker se je na svoji stolici previja; kot pi-škor. Vendar ni smel biti neuliuden čn je primerno svojemu viteškemu glasu začel celo dvoriti načelnik o vki in meni — seveda vedno smehljajočega obraza krotko m ponižno ob sladkih uljudnih besedah. oGosprca,« mi je tekel ta Jažnf vcc med drugim, ponudi vi i n« ravno sikledo z rak;, »vi se danes fle imenujete Bran k a.- ^Kako pa!?> i >Viktorija,« se }e zakremžil Misod, >ker ste danes tako »}ajm> zmagali.« xln je tudi,« je potnfila načelndkovka kategorično, »le na>podlef» 2«\ist noče priznavati te zmage.« (Dalje prih.) Dopisi H Kobarida. Nad vhodom novega (lik starega) kobarijskega pokopališča je domačinom znana nad tri metre velika plastična plošča z blasfemno predstavo in z relijefnim podpisom: »Justitia «t pa«. Postimo zm sedaj podobo ter razmotrimo podpis. Kdor je dal to podpisati, je poznal zdravo filozofijo, ki ne izključuje ne sv. pisma, ne cerkvenih u-čenjakov — in sicer na podlagi vekomaj veljavne resnice (aksijoma) o vzroku in učinku (causa et cffectus). »Dva prijatelja sta pravica in mir. Kdor ne mara miru za prijatelja, ga nc pogleda in ne pride k njemu mir« — pravi sv. Avguštin v knjigi o psalmih in sicer: (Dual amicac sunt justitia et pax; si amicam pacis non amaveris, non tc amabit ipsa pax, nec ventet ad te). In v sv. pismu st. zav. stoji: Usmiljenje in zvestoba se srečavata, pravica in mir se poljubljata. (Misericordia ct veritas ob-viaverunt šibi; justitia et pax osculatac sunt (Ps. 84, 11). In Krist je rekch (Mat. 5, 9): »Blagor miroljubnim, ker otroci božji bodo imenovani«. Koliko časa bo še trebalo, da se uredba človeške družbe nasloni na podlago — pravice in miru?! Iz Logatca. Gotovo ste prepričani, da smo pristni Lcgatčani vsi izumrli. Saj je naša dolga vas znana širši javnosti samo še pod imenom »Longa-tico«. Kaj pa se dogaja v njej, ne ve nihče; saj še jaz, pristen Logatčan, ne vem kaj povedati. Vem samo, da vse spi spanje pravičnega. Svoj čas smo imeli javne občinske seje, občne zbčne zbore različnih gospodarskih naprav, kakor na primer mlekarne, vodovoda, kmetijskega druš?tva, obrtne zadruge, zdravstvena okrožja, bolniške blagajne itd., dalje občne zbore posvetnih društev. Čitalnice, pevskega zbora Sokola, Orla, izobraževalnega društva. Ciril-Metodove podružnice, gasilnega dru-društva in Bog sam ve, kaj vse smo imeli?! Danes pa vse spi; nahče n ve o njihovem delovanju, nihče ne ve o njihovem gospodarskem stanju in resnici na ljubo, tudi nihče ni zganil mezinca. Zakaj?? Pozivam vse odgovorne činitelje: zganite sc! Dajte vpogleda v svoje odgovorno delovanje. Ako ste prestari, prebogati, prebolehni, preleni (Bog mi odpusti to grdo besedo), zahvalite se za izkazano zaupanje (ker drugače bo grmelo) in prepustite mesta bolj sposobnim, marljivejšim osebam. Predvsem ne pozabite na one, za javnost zmožne ljudi, ki jih še nimate vpisanih za člane in ki bi z radostjo pristopili, ko bi znali, kje se zglasiti. Toliko za danes, prihodnjič o uspehu današnje-ga poziva. Slovenec biti bodi v ponos — za narod delati sveta dolžnost. — Mlad bojevnik. MALI OGLASI M računajo po 20 stotink bas#4a. — N»JmaaJia pristojbina L Debel« Črke 40 stotink beseda Najmanji« pristojbina L 4.—. Kdor ilče službe plača polovično ceno. HIŠA (Vila) 3—5 sob, vrt, voda, plin, bližina mesta ali vsaj tramvaja se kupi. Ponudbe poslati pod »Nujnost« na upravo. 335 Za tisM sklad „Edinosti" Lovrečič nabral L 10, Dalla Savia Josip L 2, A. Cink, Dekani L 30, Fran Družina L 5, Rudolf Družina L 5. Na občnem zboru pevskga društva »Postojna* se je nabralo L 297*35, da bo okroglo dal Smrekarjev Tone L 3, da ne bo okroglo dal naš mejster. ki strehe dela in novo kavarno v »Kotu« odpira L 14, Balincarji v Št. Vidu pri Vipavi L 18, Sebcnik in Logatec L 5. »Sokoliće« nabrale v Ri-hemberku L 296. Na krstnem slavju C. v Volo-skem L 15, pri veselem »glagolanju« L 15, ^Auto-mopularji« in Bučki v strahu nabrali v Št. Petru na Krasu L 22. Od čistega dobička veselice »Prostovoljnega gasilnega društva« v Hotedršici L 75. Do sedaj izkazanih L 11.59930, v današnjem izkazu L 812*35; skupno L 12.411*65. Za pojorefce Narodnega doma Sokoliće nabrale v Rihemberku L 296, Ivana Štokelj in Angela Šuc nabrali v Kobjeglavi L 111, Krščansko socijalno izobraževalno društvo v Rihemberku L 25, Don Dragutin Hlača, župnik v Martinščiči na otoku Cresu nabral med župljani L 182, od čistega dobička veselice »Prostovoljnega gasilnega društva« v Hotedršici L 75. Dosedaj izkazanih L 6230*80; v današnjem izkazu L 689; skupno L 6819*80, 6 dinarjev in 15 jgsl. kron. HIŠICA z malim vrtom v bližni okolici se proda. Naslov pove uprava. 336 NA PRODAJ so 4 mladi (2mcsečni) lovski psi, čiste pasme (braki). Cena po dogovoru. A. Mau-rič, Postojna 164. 331 KOMPLETNA salonska oprava, rdeča damast-svila sc proda radi preselitve. Pojasnila v lekari:! Baccarcich, Postojna. 332 AGENTA, zasrtopnifca-potnika, dobro vpeljanega pri jestvinčarjih Goriške. Istre. Kranske ic Dalmacij.- išče resna tvrdka. Anonimne ponudbe in one brez dobrih spričeval se ne bodo upoštevale. Ponudbe pod »Olje« na upravo. 333 KUPIM po možnosti v tržaški okolici ali v meslu samem, hišico aii pa vzamem v najem pekarno. Ponudbe M. Hrovat, Skedenj št. 1131. 331 VINOGRADNIKI! »Trtnica* Forčič i. dr., Koinen razpolaga z več tisoči ccpljenk in raznih ameri-kan - bilf in kolči. Cepljenke so najboljših vrst goriških in istrskih in furlanskih. Narrč!!> po dnevnih cenah se sprejemajo takoj z:i j(..s..n In pomlad. 29S ŠIVILJA išče dela, v trgovini ali pri šivilji, v mestu aii na deželi. Naslov »Šivilja« poste restante Kobarid - Tolmin. 2S-t ZLATO, srebrne krone kupujem po najvišjih cenah. Albert Povh urarna. ulica Mazziui 46. 328 DOSPELI SO krasni klobuki, r .jnovejie mode. Cene najzmernejše. Sprejemajo se naročila In poprave. Salone mode, Corso Garibaldi 28. 2V STANOVANJE, obstoječe iz 2 sob in kuhinje, s« išče v bližnji okolici ali v mestu. Ponudbe pod »Stanovanje« na upravo 319 GOSTILNA z vsem inventarjem, gospodarskim poslopjem, velikim vrtom za zelenjavo v lep«vm veleindustrijskem kraju, ob glavni železnici na Koroškem izver plebiscitne cone se radi dru žinskih razmer takoj proda za 30.C00 lir. Drago Kos, Maribor, Glavni trg št. 1, IV. nad., "Ihere* sienhof, Jugoslavija. 33f PIANINO ali glasovir kupim. Mirodilnics 2igon, ul. 30 Ottobre 8. 282 MODISTKA se priporoča cenj. damam v mestu in v okolici. Ulica Alessandro Volta 2. V. (pri ljudskem vrtu). 212 EKVIPAŽNE SANI (ruski tipi na prodaj pri Janko Rudolf, Št. Vid pri Vipavi. 308 Delavsko kGimin drušlw = pri Sv. Jakobu — Trst :. DAROVI — »Podpornemu društvu za dijake na realki v Idriji« je darovala mestna občina Idrija 500 L. Hvala! — Odbor. Borzna poročila Tečaji: V Trstu, 29. razpisuje mesto voditelja društvene gostilne. Prijave sprejama oribjr do 10. oktobra 1920. Pojasn se dobe v pekarni u ica San Marco i'. 15 cd IT-18 in v društveni gostilni < d 20-22 v4k dan razun nedelj in prazrik iv. ODBOR. Jadranska backa Cosulich Dalmatia Geroliinich Libera Triestina LIoyd Lussino Martinolicli Occania Premuda Tripcovich A m pel c a Cement Dalmatia Cement Spalato Krka Tuja valuta na tržaškem V Trstu, 29. Neprepečatene krone avrtrijsko-nemske krone češkoslovaške krono dinarji leji irarke t dolarji francoski franki * švicarski franki angleški funti, papirnati angleški funti, zlati rublji napoleoni septembra 1920. 490.— 491 365.— 1930— 682 2110 2300.— 338 488,— 545.— 505 625— 365 I 415' 503 j frgui septembra 1920. 7'50— 8' T75— 8'— 33*- 33 50 79*- 81'— 45'50— 46 — h 40'- 41'50 r 23'45— 2360 158'-15850 382"-386 — 83'50— 83'75 104*-105'— 25'- 26 — 82'- 83 50 A. De Masi i 6.112M Alavricija Wackvltza nasledniki Trst, u!. Torre bianca 32. Telefon 29-83 Velika izbira majoličnih ti peči znamke „Premier", ekoi.ua-skili ognjišč in štedilnikov lastnega izdelka, plošč iz litega železa razne velikosti, ražnjev in cevi za peči. Cene zmerne. , n 1JUGOSLOVENI11 Zbirajte pridno za „TISKOVNI SKLAD EDINOSTI". JADRANSKA SANKA Del. glav.: K 30,000.000. Rezerve K 10,000.000 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavlja vse v bančno stroko spadnjoče posle. Sprejema vloge na hranilne knjiiice ter jih obrestuje po 3' a"/ a v bancoglro prometu po S0/.« Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo : ui. C«m di Rlsparmio, ul. Z. Nicolo Telefon : štev. 1463. 179\ 2«7t> Blagajna posluje od ® do 13 • Tvrdka 100 Eli. M oi. J. Mm ti lmport-export manifakturnega blaga, :-: volnenine in bombaževine :-: Ifte o$ento-zaMka zo Jugoslavijo. BLAGO TRPEŽNO CENE ZMERNE (177)