iska blagajne $odebelila« Gasilsko slavje M&v anale ptok Kadunc- 1 novi prvi člověk Vrtnega adbora POSLOVALNICA LJUBLJANA POSLOVALNICA DOMŽALE Slovenska 54a. Ljubljanska 80, UULh I UMIS I LN 1000 Ljubljana 1230 Domžale, p.p. 137 ———————— Tel.: 01/433 71 73 Tel.: 01/721 96 80 TURIZEM IN RENT AGENCIJA Fax: 01/ 433 62 05 Fax: 01/721 15 87 Trdinova 3, 1000 Ljubljana E-pošta- E-poěta: Tel.: 01/433 71 73, faks: 01/433 62 05 info@golfturist .si domzale@golfturist.si E-poèta: info@golfturist.si Vaš svetovalec za potovanja po naroćilu: • letalske vozovnice • hotelske rezervacije • izposoja avtomobilov ' potttnice. potovanja in ljl|ti • sejmi in strokovna potovanja • jezikovni tečaji v tujini • zavarovanja za potovanja 4 Man Planine: Prekipevalsem WË&ÏWIM Zakaj tehnični pregledi v obrtni coni - r- TiWď V poletům cm m nudimo pestro lÉto mm u m m ter ostaâmâ dobrot odprto: torek - petek od 8.00 do 19.00 sobota od 7.00 do 13.00, ponedeljek zaprto tel.: 01-722 03 40 V INDUSTRIJSKI CONI TRZIN Celoten program blagovne znamke KIMI in izbrani izdelki drugih priznanih proizvajalcev: • čistilna, pralna in pomivalna sredstva • avtokozmetika • pripomočki za čišćenje • higijenski izdelki iz papirja • kozmetika in sredstva za osebno nego • možnost polnenja izdelkov KIMI v přineseno embalažo po nižjih cen • za upokojence prvi in drugi delovni dan v mesecu 10 % popusta • pri nakupu nad 1000 SIT podarimo 5 litrov destilirane vode • vsak mesec privlačne akcijske prodaje blizino brez čakanja prijazno osebje Med pregledom si lahko postrežete z osvežilnimi napitki! Blatnica 3a, IOC Trzin telefon 01 562 18 13 ZA GOSTINCE ČISTILNE SERVISE VABLJENI! Pestrá ponudba čistil v večji embalaži za higieno v velikih kuhinjah in objektno higieno ter čistilni pripomočki in papirna galanterija Delovni čas: vsak delovnik od 8h do 16h KIMI d.o.o., Planjava 1, IC Trzin, 1236 Trzin Telefon: 01 5300 576, telefax: 01 5300 580 ČISTO. PRIJAZNO. KIMI. NAJ SE POCITEK ZAČNE Verjetno takšnega ukaza nikomur ni treba prevečkrat ponavljati, da ::. ,al Moj prijatelj je ob tem običajno îj'/jv'zdihnil: »O, sladko brezdelje, toiiko koristnega in pnjetncga -Uli že, ko boste v roke dobili to JJjlj.0 Odseva, se bodo tudi za nas, jiir 'jrje«, začele prekratke počitnice. j«e se nas verjetno že kar malo najcd-Kn paje že tudi čisto dosti tega pisan-„ vzemimo si čas in se spočijmo drug ja dnigega! Si bomo jeseni imeli toliko »pj povedati! , adnjem času je bilo res veliko delà, saj c x % Trzinu dogajalo toliko družabnih , dr. iih prireditev, da vseh enostavno v (Xb^u nismo mogli predstaviti tako, kot Njih morali in bi si zaradi truda organizama /..služile. Člověk pač ne more biti ttnu na različnih mestih. Če k temu pri-Mjjtno Se čas izpitov pred poletjem in to, i..-kateri že pred uradnim začetkom itopv. i-iške sezone pobegnili na morje ali \ tu);;.v potem je jasno, da smo se tudi v oDsmv -glasilo Občine Trzin GUvni m odgovorni urednik: »umcstr.ik odgovornega urednika: leňmči;. urednik: -tMrii fotografije: IMInTKtk . Menje: ' ' Ipjv, (Mica ValenCa k (taonranje (razen Uradnega vestnika): !<** čití ni uredništva: Irtul). UrSa Maiulel|c, NuSa Matan, Petra ■f- v'* ; ■!•• 1'eCiukar ■ Oblak, Tanja l'relovšek «oit Kuiia rUbec, Joieb*ljak, Peler Zalokar 'Ok: •U-wit.. • p., Domžale i susevizdala enkrat mesečno ln ga ■rwalatBewsa gosDodinlstva ln »Tronu. fMednja številka Odseva izzide 20. septembra 2001. P'spevke pričakujemo v •«ređrtSvu najkasneje 00 J septembra na naslov: °0sev; 'iengeška 9, 1236 Trzin elektronski naslov odsev_96@tVotmail.com *** 1408-4902 uredništvu Odseva, podobno kot nekateri drugi organizatorji družabnega življenja v Trzinu, krepko oddahnili, ko so še gasilci »spravili pod streho« svojo veselico in parado. Zdaj imamo vsaj za nekaj časa mir! Vsaka čast gasilcem, ob letošnjem jubileju so se res izkazali in še zlasti veselica je bila veličasten zaključek letošnjih praznovanj v Trzinu. Resjim je uspel veliki met, in šte-vilni obiskovalci veselice, ki so še pozno v noč razigrano plesali pred trzinsko šolo ali veselo klepetali za mízami na prireditvenem prostoru, so ugotavljali, da bi morali takšne veselice pripraviti še večkrat. »Ja, saj smo letos spomladi skoraj vsak teden imeli vsaj po eno veselico, vendar so se Ijudje navadili prihajati nanje ravno zdaj, ko je konec!« »Ah, kaj! Gasilci so v Trzinu razred zase in oni vedno pritegnejo na svoje veselice več obiskovalcev kot drugi!« »Gasilci gor ali dol, najpomembneje za uspeh takšne veselice je pravilno izbran datum, lepo vreme in dobra glasba!« Takšen pogovor seje pletel ob točilni mizi na veselici, navsezadnje pa so razpravljavci složno ugotovili, da ima vsak po svoje prav in so vse skupaj zalili s še nekaj požirki pijače, ki je tisto veselo noč pod budnim očesom skoraj zabuhlega prvega krajca lune še posebej gladko tekla po grlih. Treba paje reči, da so imeli trzinski organizatorji zabav in drugih prireditev tudi letos, že skoraj po tradiciji, srečo z vremenom. Le na Florjanovo nedeljojedež nekoliko skraj-šal zabavo, pa še te, po oceni številnih opa-zovalcev, ne bi bilo treba tako hitro prckini-ti. Pri vseh drugih prireditvah je dež vljudno počakal do zaključka inje šele nato pomagal počistiti sledove rajanja. Preden smo zaključili redakcijo, pa smo se morali ubadati tudi z nekoliko bolj resni-mi vprašanji. Za Odsev smo namreč v prvem polletju porabili skoraj tri četrtine za letos načrtovanega denarja. Na Občini so nam povedali, da ni lepo, da tako trošimo denar, ker pa vedo, da smo morali letos že dvakrat povećati naklado, da smo izdali še eno izredno številko in daje bila večina letošnjih številk debelejša od predviđenih 32 strani, so nam večjo porabo denarja nekako oprostili. Žal se Trzin širi, v njem je vse več prebivalcev, ker je v občini zelo pestrá društvena in družabna dejavnost, pa časopisa skoraj nismo mogli skrčiti v predvideni obseg. Tudi anketa o Odsevu, ki joje ga. Vika Kreča opravila med občani, je pokazala, da povećan obseg našega glasila za večino ni moteč, zato bodo verjetno tudi v bodoče posamezne številke našega časopisa še debelejše, kot bi bilo idealno. V uredništvu pa si vedno znova govorimo, da bomo tudi pri nas začeli s shujševalno kuro in da bomo delali strožje izbore objavljenoga. Žal vse pre-pogosto ostajamo le pri lepih namenih. Saj veste, kako je s temi shujševalnimi kúrami! Člověk mora biti kar precej strog tudi sam do sebe, ampak to ni preveč simpatično. Kakor koli že, imejte se lepo, kjerkoli že boste. Ne pozabite nas! Če boste obiskal i kakšne še posebno zanimive kraje ali če se vam bo zgodilo kaj posebno zanimivega. zakaj se nam ne bi v jeseni oglasili in bi o tem preko Odseva povedali še drugim!? Priporočamo se! Urednik I /' Slika na naslovnici: V teh vročih dneh misli uhajajo k vodi. Bregovi Pšate pa so vse bolj prvinski. (foto: Jože Seljak) Domišljavost sili majhnega člověka, da stoji na prstih. (Nemški) mso ŽUPANOV KOTIČEK ačele so se poletne vročine in z njimi seje, vsaj na pogled, tudi umirilo doga-janje v Občini. Trzinska pomlad seje iz-tekla z nastopom Domžalske godbe, ki se je predstavila s prenovljenim programom, ki ga odlikuje discipliniran in posodobljen pristop. Žal nas tudi tokrat ni bilo veliko, ki smo prisluhnili nekoliko revialno ubranému koncertu. Ne glede na to pa bomo z organizacijo pomladnega trzinskega festivala nadaljevali tudi naslednje leto in upam, da tudi v nadaljnjih letih. Čeprav obisk za zdaj še ni množičen, paje moč opaziti, da se oblikuje nekakšno jedro stalnih obiskovalcev, med katerimi so tudi takšni, ki sami prostodušno priznajo, da drugače ne hodijo, denimo, v gledališče, te prireditve pa se jim zdijo priložnost, da nekoliko obogatijo svoje doživljanje sveta. Po drugi strani pa smo že zaznali tudi obiskovalce od drugod. Pri čemer ne mislim samo na drage goste iz prijateljske občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki so si z nami ogledali predstavo Cirkus buffeto, temveč tudi na skupinico Črnučanov, ki so prisluhnili koncertu Siren, in nekaj bolj ali manj slučajnih gostov na drugih pred-stavah. Takšni so začetki. Seveda pa bo naslednje leto potrebno razmisliti o prizo-riščih, ki bodo bolj ustrezala namenu in tudi o bolj prodornem obveščanju možne-ga občinstva v Trzinu in okolici. Plin v šoli V zadnjem času sem, kar zadeva naložbe, morda še najbolj vesel zaključka del na dovodu plina v OS Trzin in prilagoditvi kotláme v OS. Gre za ekološko zelo po-memben poseg, kar bodo gotovo potrdili stanovalci hiš v okolici šole, ki so pogosto trpeli ob smradu in dimu, ki sta prihajala iz šolske kotlarne, kjer so doslej ob mrzlih zimskih dneh, koje rado pritisnilo dim ob tla, kurili premog,. Zmogljivosti plinovoda in kotlarne so že preračunane na potre- be prihodnjega prizidka k OŠ, tako da lahko rečemo, da smo že izvedli tudi del naložbe, ki je drugače še pred nami. Žal priprava te naložbe teče zelo počasi. Občina, ki v skladu z zakonom računa na udeležbo države, mora vsako fazo priprave dokumentov predstaviti Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport in dokler nam ene faze ministrstvo ne potrdi, se ne smerno lotiti naslednje, če želimo ostati na spisku za morebitno sofi-nanciranje. Trenutno že štiri mesece čaka-mo na potrditev idejne zasnove, čeprav hkrati že razpolagamo z lokacijskim dovol-jenjem. Je pa vse to nujno, saj bi radi v okviru ene naložbe dolgoročno rešili tako vprašanje potrebnega šolskega prostora (devetletka) kakor tudi potrebe po prostorih za vrtec, ki jih za vmesno obdobje poskuša-mo pridobiti v prostorih t.i. stare osnovne šole. A ta zgodba je že vsem znana. Šola in vrtec Občina Trzin seje ob nastanku zavestno odločila omogočiti čim boljše pogoje za delo tako osnovni šoli kot vrtcu. Zato, kot smo izračunali, osnovni šoli za matérialité stroške namenjamo približno 20 % več sredstev, kot bi jih enaka šola dobila v veči-ni drugih občin. Hkrati šoli zagotavljamo sredstva, morda na pogled ne velika, a vendar pomembna, tudi za namene, ki jih večina občin ne so financira: za šolsko knjižnico, za šolski sklad, za sofinanciranje šol v naravi (za vse in ne le za sociálno ogrožene otroke) ali tudi za t.i. poletne tabore ipd. Zato smo v občinskem svetu in občinski upravi presenećeni, ko slišimo, da se v nekaterih organih OŠ ali v javnosti govori, da Občina Trzin nima posluha za potrebe šole. Kot rečeno, primerjalni podatki takšne govorice zanikajo. Isto velja za področje otroškega varstva. Da bi vsaj ublažili stisko staršev, ki čakajo na prostor v vrtcu, smo se vsi skupaj potrudili in v najkrajšem možném času omogočili dodatni oddelek v prostorih OŠ, kar je seveda ob rasti stroškov otroškega varstva, ki so v veliki meri tudi posledica ukrepov Vlade RS (spremembe standardov in normativov, dvig plač v javnem sektorju), povzročilo precejšnji porast potrebnih sredstev za ot-roško varstvo. Občina Trzin bo samo za stroške programa otroškega varstva porabi-la letos približno 63,000.000 SIT; če prište-jemo še sredstva za vzdrževanje, opremo, vzgojne pripomočke, igrišča in naložbo v začasne prostore v stari OŠ, s katero se žal tako zapleta, gre samo v te namene okrog 15 % občinskega proračuna. Zato si pač Občina Trzin za zdaj še ne more privoščiti, da bi v poletnih mesecih, ko nekateri starši ne pošiljajo otrok v vrtce, prevzela plače- vanje deležev teh staršev v ceni programa, kot to počne Mestna občina Ljubljana, ki se sicer srečuje z vprašanjem pražnjenja posameznih vrtcev. Mi smo žal podedo-vali razmere, v katerih nam primanjkujc prostorskih zmožnosti na tem področju za približno tretjino otrok v Trzinu in najprej smo najbrž dolžni reševati to zagato Pred zaključkom še dve opazki: Najprej zahvala članom Planinskega društva Onger in Turističnega društva, ki so se potrudili in ob finančni asistenci občine (za material) uredili sprehajalne poti v gozdu v bližini Mlak in brvi čez potok med naseljem in gozdom ali poskr-beli za lepši izgled kraja. Kljub pomisle-kom posameznikov menim, da so te akcije hvalevredne. Tudi zato, ker urejene in posute poti posredno varujejo gozd. Ker ni blata, sprehajalccm ni potrebno utirati novih poti in tako uničevati mladja, kot se je to v nejevoljo lastnikov dogajalo poprej zaradi blata. Ob tej priložnosti vse ljubitelje sprehodov ali rekreacije v gozdu prosim: držimo se uhojenih poti in čuvajmo mlada drevesa! Mimogrede: tudi to je razlog za ureditev športnorekreacijskih površin, kjer načrtujemo tudi urejene sprehajalne in tekaške poti, ki bodo nekoliko razbremenile okoliški gozd. Pa še dobrohotni komentar k pisanju raz-boritega Trzinca ali Trzinčana, ki seje v zadnji številki Odseva razpisal o domnev-nih opustitvah dolžnosti in nedelu občinske uprave in župana, kajpada. Če bi se vrli kritik, kot bi se novinar, ki piše článek, za katerega bo celo dobil honorar, in ne pismo bralca, moral, pomujal in přišel na občino vprašat, kako je v resnici zza-devami, ki so ga vznemirile, bi morda iz-vedel, daje precej drugače, kot misli on Celo v većini primerov. A potem ne bi imel o čem pisati! Na novinarsko etiko, h kateri sodi tudi preverjanje podatkov, pa se naš kritik, kot kaže, požvižga. A vse to ni razlog, da se ne bi veselili zasluženih počitnic in dopustov. Vsem ob-čankam in občanom občine Trzin želim čim lepše vreme ter čim bolj toplo in čisto morje, ko se boste odpravili na to ali ono obalo; tištim, ki boste dopust preživeli v hribih, pa prožen korak, mir, nič neviht in srečno vrnitev! Župan Tone Peršak Besede so pritlikavci, zgledi velikani- Nemški »Kandelabre« - kot so občani imenovali kovinske nosilcc za usmeritvene table, ki so kar nekaj časa kazili pogled na banko in sploh vstop v novi del Trzina, so le »oblekli« in nanje namestili usmeritvene table z napisi o tem, v katero smer je treba, da pridemo do kakšnega trzinskega podjetja. Treba je reči, daje vse skupaj zdaj precej bolj prijetno za oko, pogosto pa slišimo oce-ne, da so oznake podjetij le premajhne in da jih je med vožnjo mimo tabel težko na hitro prebrati. Ker je v neposredni bližini križišče, je tudi zaustavljanje ob tablah nepriporočljivo. Kdor bi rad našel kakšno podjetje, naredi najbolje, če se zapelje malo naprej in parkira pred trgovino, nato pa se peš vrne do tabel in jih »preštudira«, vmes pa lahko, tako kot so počeli že do sedaj, povpraša kako gospodinjo, ki gre v trgovino ali na banko, kje je podjetje, ki ga išče. MOST PRI KALCERJU SO LEPO UREDILI P X. red časom smo pisali, daje prehod preko potoka Motnica na začetku industrijske cone otežkočen, saj so gradili nov most. Zdaj je most že zgrajen, asfaltna cesta preko njega pa že nakazuje, kje naj bi potěkala povezovalna cesta med cono in ostalim delom Trzina. Na veselje prebivalcev ob Kidričevi cesti jc po-vezovalka za zdaj samo nakazana, kdaj in kakšno povezavo bodo uredili, paje za zdaj še precej v oblakih. Potrebna zemljišča še odkupujejo. Gvajška. Preko potoka, ki teče ob gozdu vzdolž naselja Mlake, so naredili nekaj ličnih brvi, dostope do Gvajšaka pa so uredili' tudi drugače. Sprehodi po trzinskem gozdu so zato zdaj še prijet-nejši in lažji. Marsikdo na tistih stezicah že pridno nabira kondicijo za hribe. Okoli društvene hišice pa so prizadevni planinci najprej poravnali zemljo, jo zasejali s travo in uredili ograjo. Na prvo delovno akcijo jih je prišlo 20, na drugo pa 14. Vsako akcijo so zaključili s piknikom na smučišču v Dolgi dolini, pri tem pa so opažali, daje na piknik vedno prišlo več kandidatov kot pa na delovne akcije. Ampak planinci so družabni in mogoče jih bo naslednjič tudi na delovnih akcijah še več. Sicer pa se na društvu že pospešeno pripravljajo na letošnji trzinski izlet na Triglav. Točen datum izleta je še skrbno varovana skrivnost, saj se še dogovarjajo z vremenarji. Iz zaupnih virov pa smo izvedeli, da bo izlet v času od 20. do 30. julija. Če vas zanima, se lahko prijavite pri predsedniku Rudiju Schossu ali načelniku vodniškega odseka Jožetu Jermanu. Oba vam bosta o izletu dala tudi podrobnejše podatke. Za izhodišče so izbrali Rudno polje. VESELICA JE USPELA ZARADI REKLAME! P -I- a naj še kdo reče, da naši gasilci niso tudi mojstri ogla-ševanja! Fantje dobro vedo Clani PD Onger Trzin ne zahajajo samo v hribe. Tudi v dolincem okolju se trudijo za lepši izgled naše okolice. V zadnjem času so pripravili kar dve delovni akciji, med katerima so «rejali oko-lico svoje društvene hišice na Rašiški ce-sli in dos-lope do icv po irzinu. se do živahno! Po Trzinu bo kmalu vse polno plakatov z ženskimi ritkami! Besede iz srca sežejo do srca, besede z jezika sežejo najdlje do ušes. POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G.ANTONOM PERŠAKOM TUDI LETOS SE OBČINSKI BLAGAJNI OBETA PRESEŽEK [ Kot vsako leto julija, je tudi letos Občinski svet potrdil poročilo o finančnem poslovanju občine in sprejel rebalans letošnjcga proračuna. Gre za dokumente, ki govorijo o úspěšnosti ali neuspeŠ-nosti občinskega děla, zato v tokratnem pogovoru z županom Občine Trzin g. Antonom Peršakom enostavno nismo mogli mimo vprašanja o oceni finančně úspěšnosti delovanja občine v prvem letošnjcm polletju. Podobno kot lani, tudi zdaj že lahko vidimo, da bomo nekatere od za letos zastav-Ijenih načrtov zaradi različnih zunanjih vzrokov uresničevali počasneje, kot bi želeli. Kot verjetno vsi veste, je eden tak-šnih večjih načrtov še vedno rekonstrukcija Jemčeve ulice. Več kot polovica lastnikov zemljišč ob cesti namreč ne pristaja na to, da bi zaradi posodobitve ceste občina od njih odkupila potrebna zemljišča vzdolž ceste. Gre sicer za manjše kose zemlje, velike od enega do največ 200 kvadratnih metrov, vendar se mejaši ne dajo. Zdaj smo pred odločitvijo o tem, kaj narediti. Ena možnost je, kar so predlagali tudi na zboru krajanov o tej problematiki, da naj bi naredili lokacijski načrt in nato izpeljali razlastitve. Glede te možnosti imam pomisleke, saj gre za sorazmerno veliko število lastnikov, in ne želim, da bi delovali proti volji tako velikega števila občanov, po drugi strani pa bi se vse skupaj ravno zaradi njihove številčnosti lahko vleklo vsaj še štiri ali pet let. Prav zaradi tega smo naročili preveritev projekta, ali je načrt glede na sedanje okoliščine sploh izvedljiv, hkrati pa smo naročili tudi študijo o tem, kaj bi pomenilo, če bi na Jemčevi cesti uvedli enosmerni promet. Če bi namreč uredili enosmerni promet, bi cestišče potem lahko zožili, tako da bi ob njem lahko uredili še pločnik, kar menim, daje ključnega pomena za varnost pešcev. Jemčeva je namreč tudi ena glavnih poti v šolo za šolske otroke, ograje in obcestni zidovi - škarpe pa so ponekod zgrajene tik ob cestišču, tako da otroci ne morejo hoditi nikjer drugod kot po cestišču. Ko bomo dobili rezultate preverbe in študije, se bomo lahko pogovarjali naprej, kaj nam je narediti. Treba pa seje tudi zavedati, da smo želeli, da bi ob ureditvi cestišča na območju Jemčeve istočasno poskrbeli tudi za sanacijo komunalnih vodov, zamenjavo dotra-jatiih in celo škodljivih salonitnih vodovodnih cevi in še za druge napeljave, ki potekajo na tistem območju ter tudi za ureditev javne razsvetljave. Na Občini bi res želeli poskrbeti za tišti del Trzina, žal pa za to nikakor ne najdemo skupne besede z občani, ki bi morali biti za to celo zainteresirani. Drugi večji načrt, pri katerem stvari ne teče-jo tako hitro, kot bi želeli, jc gradnja prizidka k osnovni šoli. Kot vse druge občine, tudi naša računa, da bi država lahko v skladu z zakonom sodelovala pri sofmanciranju gradnje prizidka k šoli. Res je, da lahko Trzinci računamo na pomoč le v vrednosti kakih desetih odstotkov celotne vrednosti projekta, kar je po naših ocenah približno trideset milijonov tolarjev. Vendar se takš-na vsota konec koncev že pozna! Če hoćemo, da bi država pri tem sodelovala, se moramo držati pravil igre, ki nam jih za to določa država. To pomeni, da mora država vsak del priprav pri zbiranju dokumentacije posebej potrditi. Za gradnjo prizidka imamo sicer že lokacijsko dovoljenje, na Ministrst-vu za šolstvo in šport pa že pet mesecev ča-ka na potrditev šele idejni projekt - izrisana idejna zasnova, kako bi razporedili prostore in kje naj bi bil prizidek. Sploh nam še niso določili termina, v katerem naj bi se z nami pogovarjali o tem projektu. Če bi šli s projektom samostojno naprej, pa bi takoj iz-padli iz kroga tistih, ki čakajo na državno soudeležbo pri gradnji šolskih objektov. Prav zaradi tega zavlačevanja države smo se znašli pred težko odločitvijo, ali naj ča-kamo na državo in s tem tvegamo, da prizidka do uvedbe devetletke leta 2003 ne bo, ali pa naj sami v celoti financiramo gradnjo prizidka. Bojim se, da država preprosto igra na to karto in se na ta način »otresa« sofi-nanciranja šolskih objektov. Podobne težave imajo namreč tudi druge občine. To so zunanji dejavniki, ki onemogočajo, da bi izpeljali náčrte, kot smo si jih zastavili. Pri šolskem prizidku smo tako upali, da bi letos mogoče že lahko izkopali temelje. So pa tudi drugi dejavniki, ki jih pri sestavi letnega proračuna nismo predvidevali. Na primer pri plačah zaposlenih na Občini nismo računali, da bo država zvišala ko-ličnike, se pravi izho-diščne plače. Ker je prišlo do spremembe, smo tako pri plačah že pre-segli 50 % za letos predviđene vsote. Zato smo pač morali spremeniti to postavko v proračunu. No, podobnih sprememb je bilo pri proračunu kar nekaj. Občani se lahko s tem podrobneje seznanijo v tokratnem Uradnem vestniku, kjer jc objavljen rebalans proračuna. Ob tem naj še rečem, da smo pri spreje-manju proračuna zelo previdno načrtovali prihodke. Zdaj je že vidno, da bo letos prihodkov več, kot pa smo si upali računati. Načrtovali smo celo proračunski pri-manjkljaj, da bo izdatkov več kot prihodkov. Vendar se pri tem nismo nameravali zadolževati, saj imamo presežek šc iz prejšnjih let. Primanjkljaj smo enostavno nameravali pokriti s presežkom iz prejšnjih let, zdaj paje že jasno, da bo prihodkov več, izdatkov pa manj, in že zdaj je mogoče napovedati, da bomo tudi letos ob koncu leta imeli presežek. Tega bomo pač porabili v prihodnjih letih, ko bomo res lahko začeli graditi prizidek in ko bomo lahko uresničevali še druge naložbe. Občani se na nas obračajo zaradi neu-rejenosti bregov Pšate, še zlasti na območju od mosta na Habatovi cesti proti notranjosti starega naselja vzporedno z Jemčevo cesto. Breg je že krepko zaraš-čen z grmovjem in drugim rastlinjem, tako da je križišče ob mostu že povsem nepregledno in nevarno, hkrati pa je tudi ograja, ki naj bi na tistem mestu varovala pred zdrsi v potok, na več mestih strgana in poškodovana, kjer pa ni, pa je zarjavela. Opozorili so nas tudi, da luči na tistem delu večkrat ne svetijo, občane pa moti tudi prevelika hitrost voznikov avtomobilov, ki dokaj na gosto vozijo po tišti ulici. Prometni znak za omejitev hitrosti na 40 km stoji samo v eno směr, v drugo pa teh znakov ni. Ker je cesta, še zlasti pred križiščem, iz katerega se zavije na Mengeško cesto mimo gostilne Narobe, sorazmerno oz-ka in nepregledna, je prehitra vožnja zelo nevarna. Kar se tiče luči, ki ne gorijo kjerkoli po naselju, je treba samo poklicati na Občino in vzdrževalci bodo še isti ali pa naslednji dan prišli in luč popravili. Glede hitrih voženj po tistem delu naselja moram reči, da vsak, ki ima vozniški iz-pit, ve, da se po ulicah znotraj naselja ne sme voziti hitreje kot 40 km na uro. Po regionalnih cestah skozi naselja pa je omejitev hitrosti pri 50 km na uro. Postavili smo že številne nove prometne znake, ki na to opozarjajo, vendar to ne pomaga prav dosti, saj je problem v kulturi vozni- kov, ne pa v prometnih zna- __ kih. Lahko postaviš še toliko znakov, če jih vozniki ne upoštevajo, potem to ne pomeni prav dosti. Urejenosti bregov Pšate je res problematična, moram pa reči, da smo tudi letos že namenili kar nekaj denarja za čiščenje rečnih bregov. Letos naj bi očistili bregove Pšate ob njenem južnem toku skozi našo občino, od železniškega mosta navzdol, očistili pa so tudi bregove potoka, ki teče vzdolž gozdne meje novega naselja, saj so bili povsem zaraščeni, tako daje voda že zastajala. Drugo leto naj bi spet prišli na vrsto bregovi Pšate skozi naselje. Ob tem pa moram reči, da Občina spet delà in plačuje nekaj, kar pravzaprav ni njena dolžnost. Voda oziroma struge in bregovi vodoto-kov so v pristojnosti vodne skupnosti. Za te stvari bi morala skrbeti Vodna skupnost oziroma država, ker pa se mi spuščamo v to, saj hočemo imeti vodotoke urejene, država spet lepo pristaja na to in se na nek način tudi tu poskuša iznebiti stroškov, češ »naj kar oni poskrbijo za to!«. Občina ima tako spet iz.datek več, ki ga ni mogoče opravičiti, saj to ni v njeni pristojnosti, razen če si želimo, da bi bile stvari urejene, Kar se tiče brega Pšate od mosta na Haba-tovi navzgor ob toku, pa moram še pove-dati, da smo že izdelali projekt za izgradnjo betonskega zidu - škarpe vzdolž struge potoka. Vse skupaj naj bi bilo podobno ureditvi brega Pšate v l.oki, kjer tudi imajo škarpo, med njo in cestiščem urejen Pločnik, vse skupaj paje zavarovano z že-lezno ograjo. Tudi mi bi hoteli narediti nekaj podobnega, vendar nam Vodna skup-"ost za to ni hotela izdati soglasja, tako da "e moremo opraviti priglasitve del. Spo-točili so nam, da bi s tem, če bi tam naredili betonski zid, spremenili pretok Pšate. Zdaj moramo prav zaradi tega spremeniti Projekt in ga uskladiti z njihovimi zahte-vam'- Upam, da nam bo Ie uspelo. Moram rei>. da smo si res želeli celovito urediti 'amkajšnji breg Pšate, žal pa Občina ne more de'ati na črno. Dobiti moramo vsa Potrebna soglasja in dovoljenja. V zadnjem času v industrijski coni opažamo kar nekaj pridobitev. Kaj ste letos že naredili v coni? Moram reči, da smo Ietos v coni naredili že kar nekaj in še delamo. Vzdolž ulic, ki najbolj vplivata na izgled cone in ob katerih so zeleniće še najbolj ohranjene, smo postavili količke, ki preprečujejo nenadzorovano parkiranje vsevprek po zelenicah in pločnikih. Mislim, da so količki kar estetski in da pris-pevajo k lepšemu izgledu cone. S finim asfaltom smo prekrili praktično vse ulice v coni, tako daje vožnja po tamkajšnjih cestah zdaj prijetnejša. Prav zdaj začenjamo urejati tudi pločnike ob ulicah, kjer jih še ni bilo, to velja predvsem za ulici Peske in Brodišče, v kratkem pa naj bi začeli urejati tudi t. i. parkirni žep ob vhodu v cono, kjer bomo namestili elektronski informacijski ekran, na katerem bo predstavljen zemljevid cone in na katerem se bo točno videlo, kje je kakšno podjetje. Označiti smo že dali tudi kolesarsko stezo skozi cono. Prejemamo tudi pritožbe zaradi robnikov ob izvozih in uvozih na ulice, vendar naj bi tudi to v kratkem popravili. Prav zdaj se dogovarjamo in sklepamo pogodbe za odkup dveh manjših zemijišč, da bi nekoliko podaljšali ulici Gmajna in Dob-rave. Ko bomo sklenili vse pogodbe, bomo začeli, predvidoma še letos, dokončno urejati obe ulici. Urediti nameravamo tudi cest-no razsvetljavo na tistih delih ulic, kjer je še ni bilo. Upam si trditi, da zdaj v coni nihče ne more več reči, da se v coni nič ne delà. Praktično smo že dokončali dolgove, ki jih je do cone imela nekdanja občina Domžale. Naj še povem, da smo eno od tamkajšnjih parcel, ki je v lasti občine in ki je bila prej predvidena za zaklonišče, zdaj začasno uredili v igrišče za mali nogomet. Ljubitelji tega športa ga že pridno izkoriščajo, mi pa imamo v náčrtu spremembo zazidalnega načrta tako, da bi za tisto zemljišče spremenili namembnost in bi tako omogočili, da tam uredimo košarkarsko igrišče in druge objekte ter tako prebivalcem cone omogočimo vsaj minimalne možnosti za rekreacijo. Eno od tamkajšnjih občinskih parcel pa smo namenili za bodoče parkirišče. Za to moramo pridobiti še spremembo zazidalnega načrta, že zdaj pa smo parcelo poravnali in z nje odstranili odpadke, ki se jih je tam kar precej nagrmadilo. Parcela je že zdaj primerna za parkiranje, seveda ne za tovornjake in prikolice. Ali občina za to poletje pripravlja kakšno letovanje trzinskih otrok? Kot vsako leto sofmanciramo 1. i. socialna letovanja otrok na morju. Če bo Društvo prijateljev mladine tako kot prejšnja leta pripravilo letovanje sociálno ogroženih otrok, ki nimajo druge možnosti letovanja na morju, bomo to denarno podprli. Denar za to je v proračunu predviden, moram pa reči, da nam zaenkrat pobude za to še niso poslali. Občina pa daje sociálno pomoč za letovanje na Krku tudi drugim otro-kom, ki si drugače počitnic ob morju ne bi mogli privoščiti. Slišali smo, da na Občini razmišljate o zanimivem, novem projektu. Da, pred dnevi so nam predstavili projekt za ureditev informacijskega sistema v občini. Gre za računalniški program, ki deluje preko interneta. Nekatere občine, tudi Vodice na primer, to že imajo in moram reči, daje projekt zelo zanimiv tudi za nas. V tem programu v bazo podatkov vnašajo vse podatke katastrskega značaja in vse planske dokumente za neko območje. Iz tega je potem mogoče dobiti informacije o tem, na primer kaj je možno kje graditi, kakšnaje infrastruktura, kakšna je namembnost določenega zemljišča in podobno. Ko da občan na primer vlogo za soglasje k lokacijski dokumentaciji, je s pomočjo tega programa v nekaj minutah mogoče dobiti vse potrebne podatke. Občan bi tako lahko že v pol ure dobil vse potrebno za rešitev vloge. Tak program bi bil za našo občino zelo korišten, moram pa reči, da niti ni tako drag. V Trzinu zelo veliko gradijo, dozidavajo, širijo in podobno, zato imamo na občini sorazmerno zelo veliko strank. Te morajo pogosto kar nekaj časa čakati, vendar ne zaradi nede-lavnosti naših uslužbencev! Gre preprosto za to, da izredno veliko stvari ni dosledno urejenih. Odloke so doslej precej spre-minjali, zato seje včasih kar težko prebijati skozi vse dokumente, da nazadnje ugotovijo, kaj je na nekem zemljišču sploh možno graditi in česa ne. Če bi imeli omenjeni računal-niški program, bi bilo vse skupaj precej pregledneje, lažje in hitrejše. Miro Štebe V PRORAČUNSKIH PREDVIDEVANJIH JE BILO VEČ NESKLADU Na 30. redni oziroma julijski seji je občinski svet sprejemal rebalans letošnjega proračuna. Ugotovili so, da so pri sestavi proračuna pogosto operirali s številkami, ki se po pol leta niso uresniči-le. Na srečo so bili sestavljavci proračuna pogosto pri načrtih in predvidevanjih bolj zadržani, zato je zdaj, prav gotovo pa bo enako na koncu leta, občinska blagajna bolj polna, kot so prcdvidevali. Na občinske račune se steka več denarja od dohod-nin, davkov, taks in drugega, kot pa so na začetku leta predvidevali, hkrati pa tudi poraba, vsaj pri glavnih postavkah, ni to-likšna, kot bi si želeli. Predvsem v Trzinu nikakor ne more zaživeti naložbena poraba. Obnova Jemčeve ceste je bila nekaj-krat predvidena kot prednostna naloga še za časa rajnke domžalske občine, najvišje na top lestvici načrtovanih naložb paje tudi v vseh trzinskih občinskih proraču-nih. Kakor stvari stojijo zdaj, bo cesta prav gotovo še mikavna obljuba tudi v času prihodnjih lokalnih volitev. Podobno lahko zapišemo za povezovalno cesto med OIC-o in ostalim delom Trzina, čeprav ta nima tako dolge predzgodovine in tudi ni bila tolikokrat omenjena kot prednostna naložba. Občini so se iz takih ali drugih razlogov razbili tudi nekateri drugi načrti, še zlasti skrb vzbujajoč paje tudi podatek, da lahko tudi pri gradnji prizidka k osnovni šoli zamudimo rok, ko bo zaradi uvedbe devetletke v šoli treba zagoto-viti več prostorov. Treba je priznati, da krivde za te zamude večinoma ni mogoče naprtiti Občini in sedanji občinski upravi, vendar bi bilo mogoče denar verjetno tudi kako drugače koristno porabiti. Potrebe za to v Trzinu so. Iz županovoga poročila o polletnem gospodarenju z občinskim denarjem tudi iz-haja, da so nekateri proračunski porabniki v prvem polletju vseeno potrošili več denarja, kot paje bilo v proračunu predviđeno. Svetniki na julijski seji niso imeli prav posebnih pripomb na razhajanja med pri-čakovanimi zneski in dejanskim stanjem. Polletno poročilo župana o izvajanju občinskega proračuna in rebalans proračuna so sprejeli in potrdili brez kakštiih večjih zapletov. Precej bolj pod rešeto pa so dali finančno poročilo o poslovanju občinskega glasila Odsev. Finančno poročilo namreč kaže, da smo v prvem polletju pri stroških uredništva dosegli že 74 odstotkov načrtovane vsote. To odstopanje od načrtov so pred sejo Občinskega sveta skrbno pretresli prav vsi občinski odbori s kolegijem na čelu, in jasno, da smo bili z vseh strani deležni kritike. Večina občinskih odborov se strinja, da gre za nedopustno zapravljanje občinskega denarja. Ob tem svetniki nikakor niso hoteli slišati, da smo se tudi mi ušteli pri oceni razmer. V omenjenem času seje namreč povečala naklada Odseva. Trzin se pač širi in Občinski vestnik, z njim pa tudi Odsev, naj bi dobili vsi občani. Žal tega cilja zaradi premajhne naklade pri nekaterih številkah nismo mogli doseči. Ob izračunavanju predvidene porabe so sestavljavci proračuna predvideli, da bo Odsev lahko imel po 32 strani na mesec. V minulem poletju pa so to debelino presegle prav vse številke, nekaj jih je imelo tudi po 40 strani. Poro-čanje o dogajanju v Trzinu lahko skrčimo na vsega nekaj strani, vendar potem Odsev ne bi odseval življenja v Trzinu. V vsakem Odsevu svoji izdajateljici Občini namenimo kar dosti prostora. Med drugim j i je namen-jen Županov kotiček, pogovor z županom, v Novicah iz občinskega urada, vsaka številka prinaša poročila o sejah Občinskega sveta, zraven pa Še o drugih dogajanjih na Občini. Ker smo si prizadevali, da bi občane kar najbolje seznanjali s perečimi problemi Trzina, smo si dovolili, da smo v Odsevu objavljali peticije in najraziičnejša nasprot-na mnenja o ureditvi ŠRC-e, o bodoči pove-zovalni cesti, o parkiriščih na območju Mlak. Če bi izpustili katero od nasprotnih mnenj, bi nas takoj obtoževali pristranskos-ti, kar se tako rado dogaja. Mogoče vsa nas-protna mnenja vodstvu Občine in svetnikom niso bila všeč, vendar v demokraciji je dobro slišati tudi druga mnenja. V Trzinu deluje 11 društev in še cela vrsta drugih or-ganizacij. Ker so praktično vsi precej dejav-ni in ker se v Trzinu dogaja res veliko dru-žabnih prireditev, je Odsev praktično vedno »pokal po šivih«. Če je to dobro ali ne, je stvar ocene vsakega posameznika. Pri časopisu se zavedamo, da na ta način res-nično beležimo in za zgodovino ohranjamo spomin na sedanji življenjski utrip Trzina. Ker ta dogajanja ilustriramo tudi s fotogra-fijami, se časopis hitro debeli in tudi draži. Lahko se dogovorimo za eno fotografijo na vsaki dve strani. Tudi to je rešitev, V uredništvu Odseva neprestano dobivamo, tudi z občinske strani, najrazličnejše dopise, pozive in obvestila, na primer o cepljenju psov in mačk, o krvodajalskih akcijah, o seminarjih za kmetijce, o varčevanju z energijo in podobno. Vsi pričakujejo, da bomo objavljali kar vse, kar nam pošiljajo. Ker je marsikatera od teh informacij koristna vsaj za delček prebivalstva Trzina, pač precej teh tekstov objavimo, kar seveda spet pri-speva k debelini našega časopisa. Potem pa so tu še šola, vrtec, cerkev... Ni slabo, če pišemo tudi kaj o tem, vendar število 32 strani kaj hitro postane preozek okvir. V prvem polletju smo izdali tudi izredno številko, za katero je bilo dogovorjeno, da jo bodo polovico plačali gasilci, polovico pa Občina. V finančnem poročilu jc to samo strošek Odseva. V finančno poročilo so tudi zapisali, da so za naše uredništvo kupili telefaks. Spet je to strošek, ki se sešteva in dvigne za prvo polletje načrto-vano vsoto. Kaj bi šele bilo, če bi res kupili računalnik in mogoče celo tiskalnik in skener. Znesek bi tako presegli, da bi časopis lahko takoj nehali izdajati. Še sreča, da Emil ni imel časa, da bi šel po naku-pih. Preveč delà je imel z urejanjem časopisa in najrazličnejših zgibank, za katere uporabljajo tudi fotografije in drugo gradivo, ki ga pridobimo ali napišemo v uredništvu Odseva. Tega presežnega delà v polletnem poročilu nihče ne upošteva. Prav tako ni nikjer označeno, daje v kon-čno vsoto stroškov zajeto tudi tiskanje Uradnega vestnika Občine Trzin, ki tudi ni zanemarljivo debel. To gre enostavno na račun prevelike porabe uredništva Odseva. Najulijski seji Občinskega sveta smo zato slišali kar nekaj kritičnih pripomb g. svet-nika Romea Podlogarja, ki je med drugim zahteval, da Občinski svet izglasujc opo-min glavnemu in odgovornemu uredniku za razsipno trošenje občinskega denarja in za vse druge nepravilnosti. Njegovoga predloga svetniki sicer niso sprejeli, sprejeli pa so, kot je ugotavljal med obrazlo-žitvijo tudi sam župan, po vsebini precej podoben sklep, da moramo upoštevati z Odlokom o glasilu Občine Trzin in s Finančním nacrtom glasila Odsev za leto 2001 določen obseg (število strani) glasila. Omenjeni dodatni sklep je predlagala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Ker smo do te julijske številke, ki jo držite v rokah, izdali 6 rednih številk glasila, ki so imele skupaj točno 250 strani (58 preveč), ob tem pa še Uradni vestnik, ki je imel 50 strani ter izredno številko s 24 stranmi, lahko do konca leta po tem sklepu Občinskega sveta izdamo le še 102 strani Odseva (Uradni vestnik ob tem ni zajet, v končnem obračunu pa bo). To pomeni, da bo vsaka številka poslej lahko imela le po 20 strani, ker pa se bomo morali tudi drugače držali finančnega pred- računa, bomo časopis ludi drugače »poce-nj|i«. Objavili bomo manj fotografij, črke bodo večje in lažje berljive, precej več bo belin - med članki in slikami ne bomo tako skrbno kot zdaj zapoltiili vseh praznih mest. Na zalogi pa imamo seveda še nekaj »varčevalnih« ukrepov, o katerih pa bo moral pred izidom naslednje številke odločati Uredniški odbor. Kot glavni urednik Odscva sem na seji pojasnil, da na krčenje finančnih stroškov časopisa z zniževanjem honorarjev v sedanjem uredništvu ne moremo pristati. Ob vsem tem pa se sprašujem, kaj bi po-menilo za Trzin, če bi se svetniki pri vseh proračunskih postavkah tako trdo držali konec lanskega leta predvidenih številk v proračunu. Ali bi večje prihodke začeli pošiljati nazaj? Saj niso bili predvideni! Na julijski seji so svetniki nato dokaj hit- ro opravili še z večino drugih točk dnevne-ga reda. Nekaj zapletov je bilo le še v zvezi z vrtcem, kjer nekateri od svetnikov zelo pedantno vztrajajo pri črki zakona in ugo-tavljajo nelegalne in nelegitimne spodrslja-je. To dlakocepstvo je pripeljalo že do tega, da tudi Ministrstvo za šolstvo in šport ni več prepričano, da trzinski vrtec izpolnjuje vse kriterije za vpis med zavode. Vsi skupaj so si nakopali izredno veliko dodatnega delà, ob tem pa so enostavno spregledali dějstvo, da vrtec v danih razmerah deluje dobro in da bi morali pravzaprav vsi več energije vložiti v to, da bi vrtec pridobil še dodatne prostore. Če bi dobil še tište prostore, ki so že pripravljeni, vpis vrtca med zavode niti ne bi bil spořen, seveda če ne bi pikolovsko iskali nepravilnosti, ki niti niso tako pomembne. Pikolovci imajo srečo, da naša zakonodaja in vse drugo, kar sodi zra- ven, še nekaj časa ne bo brezhibno in ne bo mogoče vsega razlagati tako ali drugače. Zdaj se še vedno lovijo glede tega, kdo lahko daje kakšne podatke in za kaj je kdo pristojen. Med temami, ki jih je na zadušljivi julijski seji, ki pa je očitno prijala muham, saj jih je bilo v sejni sobi kar veliko, obrav-naval občinski svet, moramo omeniti sklep o prenehanju veljavnosti Odloka o določitvi dežurstev prodajaln in pogojev za prodajo blaga zunaj prodajaln v Občini Trzin. Sprejeli pa so tudi spremembe Odloka o ravnanju s komunálními odpadki, spremembo Odloka o ustanovitvi knjižnice Domžale, odlok o organiziranosti po-moči na domu ter Odlok o razglasitvi treh zgodovinskih spomenikov na območju Občine za kulturne spomenike lokalnega pomena. Miro Štebe ALI KOGA ZANIMA PRIDELAVA BIOHRANE? K o so na Občini sprejemali strategijo razvoja občine, so nekateri občan i opozarjali na potrebo po tem, da bi morali v Trzinu večjo skrb posvečati bio pridelavi hrane. Govorili so celo o možnosti, da bi v sklopu lokalov na območju bodočega centra Trzina odprli tudi lokal za prodajo biološko neoporečno pride-lane hrane. Prav zaradi tega so prcd-stavniki občine na 24. sejo Odbora občinskega sveta za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem povabili tudi tište trzinske kmetovalce, ki se uk-varjajo pretežno s kmetijstvom. Po-vedali so jim, da bi bila Občina pripravljena pomagati tištim, ki bi se odločili za tovrstno pridelavo hrane, med drugim bi na pomoč priskočili tudi pri pridobivanju prostorov za trgovino z biopridelki v sklopu T3. Kmetje, ki so na sestanek prišli, pa za tovrstno pridelavo in prodajo hrane niso pokazali posebnega zanimanja. Postopek za pridobitev potrdila o tem, da nekdo prideluje biohrano je namreč soraz-merno dolg. Najprej se mora vsak kandidat prijaviti na pristojnem uradu v Mariboru. Kmetijski strokovnjaki nato prcveri-jo zemljišče in opravijo strokovne analize terodločijo, ali je zemljišče sploh primer-no za pridelavo takšne hrane ali ne. Glede na to, da so z analizo zemlje na območju sosednjega Stoba ugotovili, daje zemljiš-fe Primerno za tovrstno pridelavo, tudi v Trzinu verjetno obstajajo pogoji za pridelavo bioprehrane. Kandidati morajo obis-0val1 tudi posebne seminarje, na katerih J'h podrobneje seznanijo s tovrstno pride- lavo hrane, ko že začno s pridelavo bio-prchrane, pa pristojni strokovnjaki še tri leta nadzorujejo njihovo delo. Delajo napovedane in nena-povedane vzorčne preiskave in šele po treh letih kmetija lahko dobi certifikat za pridelavo bioprehrane. Ker kmetje, ki so prišli na sestanek, niso pokazali posebnega zanimanja za pridelavo biohrane, kmetijska posvetovalna služba pa je sporoči-la, da so se tudi iz Trzina nanjc obraćali z željami, da bi izvedeli kaj več o tovrstnem kmetijstvu, so se na Občini odločili, da preko Odse-va povabijo vse, ki jih tovrstna pridelava hrane zanima, naj se obr-nejo na Občino, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila, Občina pa je, kot smo že zapisali, pripravljena tudi pomagati vsem, ki bi se odločili za tovrstno dejavnost. Kaj pa selitev kmetij? Nasestanku 19. junija 2001 pa so obravna-vali še eno, za Trzin precej pomembno vprašanje. Občina namreč ponuja vsem tr-zinskim kmetom možnost, da preselijo svoje kmetije iz naselja na obrobje Trzina, na zemljišče južno od železniške proge. Tam naj bi postavili nove kmetije, saj so v naselju, ki se vse bolj spreminja v stanovanjsko, zaradi svoje dejavnosti vse pogosteje že nezaželeni sosedje.Le dva udeleženca ses-tanka sta se za predlog ogrela, eden od ude-ležencev je zatrdil, da že gradi na svojih parcelah in da bo s tem nadaljeval, eden je izjavil, daje njegova kmetija že tako na robu naselja in daje nima smisla seliti, eden se zanima za postavitev objekta za vzrejo konj, vendar bi objekt postavil na svoji parceli, ki leži precej stran od območja, ki so ga na občini predvideli za prihodnjo kmetijsko dejavnost, eden od udeležencev sestanka pa je že sprožil postopek za gradnjo kmetije v bližini meje z Depalo vasjo. Na Občini poudarjajo, daje smiselno razmišljati o selitvi kmetij iz naselja in o ure-ditvi enotnega kmetijskega območja. Takšna gradnja bi bila ekonomsko upravi-čena, saj bi vse skupaj lahko uredili z en-kratnim spreminjanjem prostorskih pla-nov, hkrati pa bi to pomenilo tudi hitrejše in cenejšc urejanje komunalnih in drugih priključkov, potrebnih za zagotovitev us-trezne ravni življenja na takem območju. IZTOK KADUNC - NOVI PRVI ČLOVĚK ČETRTNEGA ODBORA K onec lanskega in v začetku tega leta smo pisali o nesoglasjih pri delovanju Četrtnega odbora v industrijski coni Trzin, še zlasti pa o raz-hajanjih med Četrtnim odborom in predstavniki Občine. Po tistem je prišlo do dveh zamenjav v vodstvu in sestaví četrtnega odbora, krmilo odbora paje prevzel Iztok Kadunc. Z g. Kaduncem smo nameravali opraviti predsta-vitveni pogovor že, koje prevzel funkcijo, vendar nam zaradi stiske s časom to nikakor ni uspelo, ker pa menimo, da nikoli ni prepozno, smo g. Kadunca povabili na pogovor za julijsko številko našega glasila. Iztok Kaduncje prijetcn sogovornik. Njegova odprtost ter veseli nasmeh sta pogosto nalezljiva. Tudi ko govori o zahtev-nih vprašanjih in problemih, zaradi njegovega optimističnega pristopa vse izgleda lažje in obvladljivo. Je direktor in lastnik podjetja Elpas in prav pred kratkim so podjetje preselili v nove in večje prostore. Iztok je po izobrazbi strojni inženir, preden pa seje odločil za študij strojništva, paje bil elektrotehnik. Poskusil seje v več podjetjih, pred šestnajstimi leti pa se je odločil za samostojno pot inje ustanovil svoje podjetje. Izdelujejo najrazličnej-ša stikala in druge elemente za gospodinj-ske aparate. Pravi, daje bil začetek zelo obetaven, v času, ko seje Slovenija osa-mosvojila, paje zaradi poslabšanja gospodarskih razmer v Evropi, predvsem pa zo-ženja trga na področju proizvodnje gospo-dinjskih aparatov, nastopilo krizno obdobje, ki so ga premagali Ie najbolje usposob-Ijeni. Stvari se zdaj spremin-jajo na bolje in na krizo so ostali le spomini. Zdaj je nas-topil čas, ko že lahko vse večjo pozornost namenjajo kakovosti in konkurenčnosti svojih izdelkov. Iztok Kadunc seje v industrijsko cono Trzin z družino priselil pred dvanajstimi leti. Lahko se pohvali, da so bili med prvimi stanovalci cone. »Le nekaj drugih podjetnikov je že živelo tu. Spomnim se, daje takrat že deloval tudi Kimi in takratni PKB. Cono dobro poznam. Lahko bi rekel, da sem jo gledal od nje- verjetno manj kakovostni. Bilo je pač nekaj nesoglasij in razšli smo se. Preostali člani četrtnega odbora pa smo se potem dogovorili, da bomo pri našem delovanju osrednjo pozornost namenjali »skupnim točkam«, to je tištim točkam, pri katerih se bomo lahko uskladili in ki bodo zani-mive za večino članov odbora. Naš interes v zvezi s temi točkami pa bomo predstavljali tudi Občini in drugim pristojnim organom. Občino smo zaprosili, da bi tudi mi dobivali gradivo za seje občinskega sveta, tako da bi se tudi mi seznanjali s tem, kaj se dogaja na Občini. Zaprosili smo še, da bi gradivo dobivali prej, preden je vse pripravljeno za končno spreje-manje sklepov. Želimo namreč, da v primeru, če se problematika, ki jo obravnava Občinski svet, nanaša na OlČ-o, tudi mi povemo svoje mnenje o tem in da še pred sejo občinskega sveta z našimi pogledi lahko seznanimo svetnike in s tem tudi druge dele Trzina. Želeli bi doseči več povezanosti in sodelovanja z ostalimi deli Trzina. Pri tem se zavedamo, da ima vsak del Trzina svoje potrebe in način življenja, nismo pa za to, da bi za en del veljala takšna zakonodaja, za drugega drugačna, za tretjega pa spet drugačna. To bi pravzaprav pomenilo diskriminacijo. Različ-nost mora biti, to je naravno, vendar si želimo več povezanosti in skupnega pre-magovanja problemov. Če Svet obravnava problematiko, ki se nanaša na OlC-o, na zasedanje občinskega sveta pošljemo tudi našega predstavnika, seveda pa z našimi pogledi seznanimo tudi g. Podlo-garja, ki je na Občini zadoižen za pove-zavo z nami. Moram reči, da z njim kar dobro sodelujemo in da redno prihaja na naše sestanke. Teh je bilo v prvem obdobju kar veliko, zdaj pa se običajno sestaja-mo enkrat mesečno, pred zase-danjem Občinskega sveta. Pri sklicevanju sestankov pa smo bolj neformalni, saj se skličemo kar po telefonu. Treba se je zavedati, da smo vsi poslovneži in da imamo najrazličnejše obveznosti. Za zadnji sestanek, ki je bil sklican dovolj zgodaj, sem na primer kli-cal enega člana odbora: »Ali priđeš?« »Bi přišel, pa sem ravno na Češkem.« Drugi član odbora se mi je že en teden prej opravičil, da gre v Kanado, tretji pa mije potožil, daje prezaseden. Poskušal sem najti nov termin, pa spet ni vsem nega nastajanja naprej. V četrtnem odboru delujem od njegove ustanovitve, moram pa reči, da smo se stanovalci skušaii organizirati že pred tem, še v času, ko seje cona prvič oziroma drugič izdatneje širila. Takrat smo se povezali in smo dali tudi pripombe na náčrte za ši-ritev, vendar nas nikakor niso upoštevali. Mislim, da bodo tudi zaradi tega nastali problemi, pravzaprav že nastajajo. Že takrat smo razmišljali, da bi se organizirali kot skupnost stanovalcev in uporabnikov cone. Dějstvo je bilo, da smo se vsi priselili v cono in da smo delovali oz. razmišljali drugače, kot so razmišljali na takratni domžalski občini. Želeli smo vzpostaviti neke vrste dialog z občino in da bi probleme, ki so se pojavljali, reševali skupno. Takrat je bilo res veliko težav in zapletov. Cono so na veliko gradili, bilo je precej težav z izvozi in uvozi, ni bilo luči, imeli smo težave z na-peljavo elektrike, s pridobivanjem telefona itn.« Kako pa je bilo ob zainenjavi v vodstvu četrtnega odbora? Nič posebnega. Koje gospod Grginič od-stopil, sem kot njegov namestnik opravljal funkcijo predsedujočega, dokler nismo izvedli volitev. Na njih so za predsednika izvolili mene, moj namestnik paje Brane Lap. Moram reči, da ni prišlo do kakšne posebne zamere na račun g. Grginiča. Saj ni imel slabih idej. Na primer količki. Zdaj smo dobili lepe količke. To je njegova zasluga, če ne bi opozarjal na to, bi bili količki ustrezal. Seja je tako odpadla, vendar nam drugače, razen zdaj, koje že tudi čas poletnih dopustov, uspeva, da se uskladimo in najdemo termin, ob katerem lahko na sestanek pride večina. Da bi zadevo poe-nostavili, pa sestanke sklicujerno kar v svojih uradih, na različnih lokacijah, na primer tu pri meni ali pa pri katerem dru-gem, bili pa smo tudi v Honda centru, kar nam je omogočil g. Podlogar. Moram reči tudi, daje na nekatere od naših sestankov přišel tudi g. župan. Kateri so najbolj pereci problemi cone? Na četrtnem odboru si predvsem želimo še tesnejše sodelovanje z Občino. Včasih pogrešamo boljšo obveščenost o načrto-vanih posegih. Ena takih stvari je bila od-ločba glede nedovoljenih posegov na občinska zemljišča v coni. Saj gre večinoma za čisto banalne stvari, na primer ko smo se zadnjič pogovarjali o tem, kaj bodo še naredili v coni, so nam našteli kar nekaj stvari, potem pa smo ugotovili, da so začeli prekopavati nekatere dele cone in napeljevati vodo, čeprav nam o tem prej niso nič povedali. Saj ne gre za ne vem kaj, ampak prav bi bilo, da bi za te stvari mi vedeli v naprej in da bi se mogoče z občino o nekaterih zadevah tudi bolje uskladili. Mislim, da smo tu, da si medse-bojno pomagamo. Sicer pa ocenjujem, da je sodelovanje z Občino zdaj relativno dobro. Eden večjih problemov cone je parkiranje? Okrog tega je bilo že dosti govora. Med drugim je prišlo tudi do zapleta s količki. Mi pravimo, da gre za problem parkiranja in ne problem nedovoljenega parkiranja. Če ob neki ulici postaviš količke, si tam parkiranje preprečil, vendar bodo vozniki svoje konjičke ustavili drugje, kjer je to še možno. Mislim, daje treba problem parkiranja v coni reševati globalno. Preučiti bi bilo treba možne rešitve. Nisem stro-kovnjak za to področje, vendar menim. da bo ta problem še hujši. Mislim, da bi to vprašanje morali začeti reševati že precej Prej, ko so cono še gradili. Kaj pa problem nedovoljenih posegov na občinska zemljišča? Toje kompleksen problem in jih večinoma ne obsojam. Prej ni bilo nikogar, ne iz Domžal ne iz Trzina, ki bi to urejal. Ljudje so sami urejali zeleniće, poskrbeli za Jepši videz cone, nekateri so postavili tudi kakšne prizidke k svojim objektom, vendar se to še dogaja. Po tistem, ko je Občina sprejela odlok o teh posegih, so se pojavili že novi. Predlagal sem, da bi Iju-em, ki so opravili takšne posege, in tudi s»m, ki teh posegov niso naredili, pa si *°goče želijo, dali možnost najema ob-:.mskih zemljišč, seveda paje pri tem a "aiančno določiti, kaj je dovoljeno in kaj ne oz. kaj lahko sploh na teh zemljiš-čih naredijo. V coni je ves čas prisoten problem informiranja o lokacijah posameznih podjetij. To informiranje je zelo slabo. Predlagal sem, da naj bi kje namestili informacijsko tablo, na kateri bi se dalo razločno razbrati, kje je kakšno podjetje. Sedanje table, ki so jih namestili po coni, so premalo pregledne, premajhne. Problem je tudi, ker se ob njih na cesti z avtom ne moreš ustaviti, da bi jih preučil. Na občini sicer govorijo, da bodo nekje namestili veliko tablo, kjer bodo na voljo vse informacije, vendar ne vem, kje bodo to tablo lahko postavili. V zvezi s tem je predvsem problem parkiranja pred tablo. Zaenkrat paje najbolje, če člověka, ki želi določene informacije o kakšnem podjetju, pošlješ na pošto. Tam imajo zadnje podatke o podjetjih. Problem »gradu« oz. zdaj velike stano-vanjske zgradbe na vhodu v cono. To bi moral biti problem celotnega Trzina. Ob tem pa moram opozoriti, da tista stavba ni edina taka, v naselju sta vsaj še dve podobni stavbi, ki soju nenačrtovano spreme-nili v stanovanjske zgradbe. Pri »gradu« je mogoče še posebej pereče vprašanje parkirnih prostorov, vsi drugi problemi, ki se po-javljajo ob tem, ker cona ni stanovanjsko naselje, pa so povsod enaki in bi jih morali celostno reševati. Žal pa to ni samo problem četrtnega odbora. Kot organizirana skupina, ki naj bi bili predstavniki cone, imamo zelo majhne možnosti, da bi pri reševanju tega vprašanja kaj naredili. Enkrat so me tudi vprašali, ali bi lahko predstavnik stanoval-cev v »gradu« přišel na naš sestanek. Naši sestanki so javni in odprti tudi za druge pre- bivalce cone, zato nisem imel nič proti udeležbi tega predstavnika na našem ses-tanku, vendar na sestanek ni přišel. Moram pa še enkrat poudariti, daje četrtni odbor samo svetovalno telo, ki lahko ob-činskemu svetu zgolj svetuje možne rešitve in ga opozarja na probleme, druge moči nimamo. Povezovalna cesta med IOC-o in ostalim delom Trzina. Ta cesta bi morala biti že zgrajena. Bila je načrtovana in za cono je izrednega pomena. To naj bi bila šolska pot za otroke iz cone. Zdaj se tam, mimo tistih jam, zelo težko prebijajo. Mislim, da ni nobenih posebnih razlogov, zakaj cesta tam ne bi bila, razen razlog prebivalcev ob Kidriče-vi cesti, ki se bojijo, da bi povezovalko vozniki uporabljali kot obvoznico štiripa-sovnice. Prepričan sem, da se to ne bo zgodilo, ko bo zgrajena avtocesta. Ta bo prav gotovo pobrala ves tranzitni promet, zato bo tudi ostali promet - dnevna migracija - stekel hitreje in ne bo potreb po iskanju obvoznic. Z g. Kaduncem sva na hitro preletela še celo vrsto vprašanj, ki se nanašajo na življenje in utrip cone. Tej problematiki bomo morali v Odsevu vsekakor nameniti še kakšen članek, še zlasti zanimivo je vprašanje bodočega razvoja cone. Ker bi s tem lahko pripomogli k boljšemu medseboj-nemu seznanjanju in povezovanju v Trzinu, bomo, kot sem lahko razbral med pogovorom z g. Kaduncem, pri članih četrtnega odbora lahko našli dobre sogovor-nike. Miro Štebe Telefonske številke Občine Trzin so: 72 - 26 -100,72 - 26 -110,72 -11 - 060 Elektronska pošta: info@obcina-trzin.si Domaća stran na internetu: http://www.obcina-trzin.si/ see®? GASILSKO SLAVJE ZA V ANALE rraznovanje 95. obletnice gasilskega društva je bilo ta začetek poletja prav gotovo eno takih družabnih dogajanj, da se ga bomo Trzinci še dolgo spominjali. Nenazadnje je gasilcem uspelo na zak-Ijuček svojega slavja, na veselico, přivábili toliko ljudi, kot jih še ni pritegnila no-bena druga veselica v Trzinu. Predsednik gasilskega društva Jože Kaj-fež mije, ko mije prinesel poročilo o praznovanju, dejal: »Za nami je prav gotovo najbolj naporen mesec v letošnjem letu in kar nekaj časa bo treba, da bodo nekateri spet prišli k sebi!« so se tekmovalne ekipe namreč pomerile tudi v metanju gasilske sekirice v cilj. Čeprav smo že lani trzinskim predstavnikom očitali, da bi morali po tradiciji, če hočejo biti prave trzinske skirce, malo bolje metati sekirice, se tudi letos na to disciplino očitno niso kaj posebej pripravljali. Spet so jih premagali Mengšani, na splošno pa so seki-rico metali precej slabo. Zadnja disciplina gasilskega mnogoboja je bil štafetni tek v gasilskih škornjih in drugi gasilski opremi. Stvar na videz izgleda eno-stavna, vendar so zaripli obrazi tekmoval-cev in njihova zadihanost na koncu tudi gledalcem dali vedeti, da tudi ta tekma ni kar tako. Trzinsko čast je letos rešilo moštvo SD Trzin, ki je po seštevanju rezulta-tov na tekmovanju zasedlo prvo mesto. Druga je bila ekipa PGD Mengeš, odlično tretje mesto paje připadlo gostiteljem, tekmovalcem PGD Trzin. Veliko zahtevnejša in resnejša naloga je člane PGD Trzin čakala naslednji konec tedna, v petek, 29.6., in soboto, 30.6. 2001. V petek so v dvorani kul-turnega doma v Trzinu pripravili slav- Vse skupaj seje začelo že 22. junija, ko so znova pripravili gasilski vodni nogomet. Težava je bila v tem, da so morali zaradi gasilskega tekmovanja, ki jc bilo naslednji dan, v soboto, 23. junija, tekmovanje gasilcev z žogo ne-pričakovano pripraviti en dan prej, kot so sprva napovedovali. Mogoče je bilo prav zaradi tega nekaj manj gledalcev, tisti, ki so prišli, pa so se, prav tako kot lani ali pa še bolj, zabavali, ko so spremljali boje gasilcev z žogo in vodními izstrelki. Tokrat je nastopilo 6 ekip, ki so pokazale res prcccjšnjo borbenost, žoga, s katero so igrali, tudi letos ni přenesla vseh naporov. V finalni tekmi je izpustila dušo in borbeni tekmovalci so morali igro do konca izpcljati na klasičen način. Tudi letos se prireditelji niso zadovoljili le z nogometom. Pripravili so šc dve disciplini t.i. gasilskega mnogoboja, kakršnega verjetno ne poznajo nikjer drugje na svetu. Po nogometnih dvobojih nostno sejo v počastitev visokegajubileja društva. Člani društva, gostje in drugi obis-kovalci so dvorano v celoti zasedli, na odru pa so se tokrat zvrstili kar trije slavnostní govorniki: predsednik PGD Trzin Jože Kaj-fež, predsednik Občinske gasilske zveze Domžale Marjan Slatnar in župan Občine Trzin Anton Peršak. Orisali so zgodovino, delovanje in pomen trzinskega gasilskega društva. Za slavnostní in veseli pridih prire-ditve so poskrbeli žerjavčki, člani pevskega omeniti, daje priznanje přejelo tudi naše uredništvo. Gasilska zahvala Odsevu je prvo priznanje, ki gaje naše glasilo přejelo od katerega od trzinskih društev. Na akademiji pa so se s priznanji spomnili tudi sosednjih gasilskih društev, predstavniki le teh pa so Trzincem přinesli tudi priložnostna darila. Po uradnem delu proslave seje začela zakuska s prijateljskim klepetom udeležencev. Treba je reči, da imajo trzinski gasilci kar dosti prijateljev uspešno delo društva. Podělili so priznanja vsem, ki so se izkazali v dolgoletncm delu društva. Častne značke in priznanja so dobili nekateri člani za dolgoletno službovanje v gasilski organizaciji, priznanja in zahvale pa so přejeli tudi občani in organizacije iz Trzina, ki so se izkazali pri delu z gasilci. Med drugim moramo zbora, za kar se jim predsednik PGD Trzin Jože Kajfež ob tej priliki še enkrat zahvaljuje. Celotni program paje prijetno in kar rutinirano povezovala naša sode-lavka in znana trzinska gledališčnica Urša Mandeljc. Kot se za vse slavnostně akademije ob jubilejih spodobi, so se gasilci tudi na tej slavnosti spomnili zaslužnih za prostor gasilske veselice in se tam v toplem, sončnem popoldnevu osvěžili in zatopili v prijateljske pomenke. Veselica seje tako začela že precej pred uradno napovedanim začetkom ob 20. uri. Po ocenah organiza-torjev je bilo na veliki vrtni veselici, ki so jo pripravili na dvorišču trzinske osnovne šole, tokrat več kot 1500 obiskovalcev, kar jc za Trzin izjemno dober obisk. Treba paje reči, da so se obiskovalci tudi izmenjavali, tako da pravega Stevila obiskovalcev ne ve nihče. Veselica je lepo uspela na vseh pod-ročjih. Jože Kajfež ob tem pravi: »Moram priznati, da smo tisti, ki smo na veselici delali, skoraj »spustili« dušo, kot bi temu rekli. Delà in skrbi je bilo res veliko! V naj-večjo zahvalo pa nam je to, da so bili ljudje zadovoljni in jih nismo razočarali!« Res jc bilo vse na mestu: skupina Korado in Brendi, hrana, pijača, obiskovalci, srečelov, kokice, baloni in veselje. Veselica je bila ob pravém času na pravem mestu in ni nič čudnega, da seje zavlekla pozno v toplo junijsko noč. Koje dež po drugi uri poš-kropil prizoriščc, so se tudi najbolj vztraj-ni veselo in utrujeno razšli. Na tako veselico pa bomo še prišli. Drugi dan so bili utrujeni gasilci malo manj veseli, ko so iskali dva velika dežnika, ki sta pokrivala stojnice, saj sojih nepridipravi odnesli, nekdo, ki verjetno ni bil najbolj navdušen nad svojo srečno roko pri srečelovu, paje z barvo, ki jo je očitno dobil na srečelovu, polil pročelje osnovne šole. Fantje, ki so že tako vajeni hiteti na pomoč v najraz-ličnejših razmerah, so tudi tokrat zavihali rokave, počistili prizorišče in pročelje osnovne šole, v Depali vasi našli dežnika in sklenili, da bodo na naslednji veselici skušali bolj paziti na nepridiprave. Ob koncu se predsednik PGD Jože Kajfež v imenu tudi drugih trzinskih gasilcev zahvaljuje vsem, ki so jim pomagali: »Ne morem poimensko našteti vseh, ker bi jih prav gotovo vsaj nekaj, nenamcrno, iz-pustil. V veselje pa mi je, ko razmišljam o tem prazničnom mesecu našega društva in pri tem spoznavam, daje res, kar so mi rekli že drugi, da Trzinci dihajo z nami, gasilci. Vsem še enkrat hvala!« Miro Štebe in Joie Kajfež Naslednji dan, v soboto, pa seje vse skupaj začelo že ob 16.30 pred trgovino Mer-kator. Tam so se začeli zbirati gasilci in gasilke, narodne nošc in člani godbe iz Mengša, seveda pa tudi opazovalcev ni manjkalo. Vsi so se postrojili v dolg slavnostní sprcvod in veselo so odkorakali do gasilskega doma v Trzinu, kjer sta duhovnika g. Pavle Krt in dr. Bogdan Dolenc blagoslovila kip sv. Florjana, ki bo poslej krasil pročelje gasilskega doma. Na priložnostni slovesnosti, na kateri ni manjkalo slavnostnih go-vorov, so zaslužnim gasilcem podělili tudi najvišja gasilska odlikovanja. Nagrajencev je bilo devet. Občinska gasilska odlikovanja so přejeli: Andrej Gril, Stanko Učakar, Alenka Mušič, Janez Kavčič, Rajko Podobnik in Jože Kajfež, državna gasilska priznanja pa so přejeli: Janez Cotman, Anton Dane in Tomaž Dane. Predsednik PGD Trzin Jože Kajfež se ob tej priliki zahvaljuje vsem, ki so kakor koh pomagali, daje prireditev tako uspela. Se posebej pa se zahvaljuje vsem narodnim nošam, ki so zveste spremljevalke večine slavnostnih prireditev trzinskih gasilcev in ki so zares polepšale tudi tok-ratno praznovanje. Seveda pa se zahvaljuje tudi članom Mengeške godbe, s katero trzinske gasilce povezuje že dolgotrajno prijateljsko sodelovanje. Udeleženci slavja so se po končani prireditvi večinoma vsi napotili na prireditveni J PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN OB 10. OBLETNICI BITKE V TRZINU Trzin, 04.07.2001 Jože Kosmač V nedeljo, 24. junija 2001, srno občani naše občine in veterani vojne za Slovenijo iz Trzina z udeleženci trzinske bitke s proslavo pred Lotričevo hišo ob mostu čez Pšato počastili dan državnosti in lO.obletnico bitke v Trzinu. Proslavo so organizirali Občina Trzin, Sekcija veteranov vojne za Slovenijo Trzin in KUD Trzin. Domžalski rogisti so s himno in z drugimi skladbami popestrili kulturni program, katerega sta z vmesnimi recitacijami vodili Mirjam in Urša. Slavnostní govornik je bil g. Janez Grego-rič, takratni poveljnik zaščitne čete in eden od pogajalcev, ki je skupno z Bojanom Končanom, Edvardom Golobom in Antonom Zeleznikom, pripadnikoma in načelniku 55. Območnega štaba teritoriálně obrambe Domžale bila dana naloga, da skušajo od pripadnikov zaostalega delà tankovske kolone, ki je v ranih jutranjih urah, na poti iz vojašnice Vrhnika na Br-nik, v Trzinu, na mostu čez Pšato pri »Gregeu« naletel na barikado kamionov, ki jo je pred tem postavil takratni pomoćnik komandirja postaje milice g. Maks Karba, doseči predajo in se tako izogniti neposrednemu bojnemu spopadu, kar je žal uspelo šele mnogo kasneje, ko so že padle žrtve na oběh straneh. Gospod Janez Gregorič je v svojem govoru představil dogodke zgodovinskega 27. junija 1991 v Trzinu. Tistega dne na večer so pripadniki specialne enote milice, pod poveljstvom Vinka Beznika, pripadniki diverzantskega voda, pod poveljstvom Boža Zupančiča, in protidiverzantskega voda, pod poveljstvom Igorja Kvasa, skupno s pripadniki voda zaščitne čete, ki ji je poveljeval Borut Skrjanc, vsi iz tak-ratnega 55. Območnega štaba leritorialne obrambe Domžale, v Trzinu izbojevali bitko s pripadniki JLA in dosegli njihovo predajo. Pripadniki diverzantskega in protidiverzantskega voda so bili vsi iz občine Kamnik. Na koncu govora, iz katerega je izhajalo, da so pripadniki policije in teritoriálně obrambe v tistem nepozabnem času za slovensko zgodovino, koje povojna generacija teritoriálně obrambe nadaljeva- _ la s svetlimi narodnostno-domoljubnimi dejanji, in po Maistrovih borcih in borcih NOB dokončala sen slo-venskega naroda, svobodno, samostojno Slovenijo, za kar imamo veterani vojne za Slovenijo svojo parolo, ko na vprašanje govornika ali poveljujočega - »ZA KOGA« odgovorimo z vzklikom »ZA SLOVENIJO«. Častna straža pripadnikov 12.gardnega ba-taljona slovenske vojske je s svojim atraktivnim izvajanjem častnega pozdrava s puškami proslavi dala svoj pečat, enako pa tudi praporščaki v veteranskih oblekah s prapori sosednjih, Mengša, Domžal in Kamnika, veteranskih sekcij in območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo ter prapor manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ). Na proslavi je župan g. Anton Peršak, po svojem nagovoru, pripel trak Sekcije veteranov vojne za Slovenijo Trzin na prapor Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Domžale. Proslavi so prisostvovali tudi žena Mojca, hčerka Petra in mama padlega Edvarda Pe-perka, pripadnika diverzantskega voda iz Kamnika ter pripadnik zaščitne čete Aleš Kodra iz Domžal z ženo in hčerkama, ki je za posledicami dobljenih ran v glavo ostal slep. Gospe Mojci Peperko in Alešu Kod-ri sem kot predsednik sekcije veteranov vojne za Slovenijo Trzin izročil spomin-ski medalji Zveze veteranov vojne za Slovenijo ob lO.obletnici osamosvojitve-ne vojne. Na proslavi je bilo podeljeno tudi priznanje manevrske strukture narodne zaščite »Slovenska družina« družinám Kon-čan, ki se nanaša na družino g. Bojana Končana, sedanjega polkovnika SV, med bitko v Trzinu je vodil spopad z desantom specialcev JLA in bil takratni načelnik 55. Območnega štaba teritorialne obrambe Domžale, družini njegovoga brata g. Janeza Končana z Vrhpolja pri Kamniku, sedanjega direktorja Razvojnega zavoda d.d. v trzinski piramidi in njuni mami g. Mariji Končan iz Horjula, ki je skupaj s sinom Bojanom prevzela priznanje. Po končani proslavi smo udeleženci z gosti in občani odšli v bližnji kamnolom, kjer je Turistično društvo Trzin ob krešu, s klobáso in pijačo připravilo zavidanja vredno, spontano, družabno srečanje, ki bo marsikomu ostalo v lepem spominu. Za ozvočenje so poskrbeli trzinski žerjavčki, in sicer g. Franci Župan. Tako smo proslavili praznik dneva državnosti in lO.obletnico trzinske bitke. V imenu vseh veteranov vojne za Slovenijo se vsem najtopleje zahvaljujem, še posebno našemu županu g. Antonu Peršaku, nasto-pajočim izvajalcem programa in Turističnemu društvu Trzin, to je Jožici in Franců Valenčak. r (sSSS? 15 KRES ZA DAN DRŽAVNOSTI IN ZA 10. OBLETNICO OSAM OSVOJ ITVEN E VOJNE GUŠTIN & Co. d n o. Take that first slovene-american english bilingual step onto us, and - call us today! Simultano prevajanje poslovnih razgovorovs takojšnjim zapisom, prevajanje/tolmačenje, profesionalne storitve »public relations«. Informacije od 10. - 17. ure. Tel : (01 ) 534-90-77 E-pošta: tjasa.gustin@telemach.net GSM: 031-866-936 Fax: 0015-094-793-625 Starodavni običaj kresovanja smo v Trzinu že trctjič združili s prazno-vanjem dneva državnosti. Tokrat seje kresovanja v kamnolomu udeležilo kar več kot 300 Trzincev. Kako pražen in neizživet bi bil večer po odmevni proslavi ob dnevu državnosti pred spominskim obeležjem bitke za osa-mosvojitev v Trzinu, če ne bi bilo kresa, saj smo bili udeleženci proslave pripravljeni na druženje in moč ognja. Ko paje kres zagorel na prostoru, ki ga v polkrogu obdajajo visoke skalné stene - v trzinskem kamnolomu, pa smo lahko doživeli rcs-nične čare křesne noči. Niso bili potrebni glasni ansambli, organizacijska pedantnost, širok izbor hrane in pijace ... Pogovor je stckel tudi ob glasbi s kaset, kloba-si, kruhu in vinu. Klepet je stekel, ustvaril je razpoloženje za stike, prijateljstvo, ples ... Verjetno je bila posredi res čarobnost kresnega večera. Kres kot najskriv-nostnejši dan poletne-ga obdobja, saj je takrat sonce najvišje, praznujemo po starem izročilu, ki sega v pradavno pogansko obdobje, 24. junija. Pred tem paje kresni večer. Obdobje od 21. do 25. junija, kresni dan pa naj bi bil najdaljši v letu, je že od nekdaj povezano z najrazličnejšimi šegami, obredi in ve-rovanji. V tem obdobju naj bi svojo moč preizkušali škrati, vile in druga nadnaravna bitja, sam praznik pa naj bi bil nabit s čarobno močjo in čarovništvom. »O kresi se dan obesi«, »Ob kresi se dan preobesi«, pomeni, da se začne krajšati. Od takrat, koje človeštvo poosebilo sonce in ga začelo častiti kot božansko bitje, ki je vir življenja, je tudi měnilo, da lahko s čarob-nimi sredstvi soncu ohrani moč in mu jo pomnoži. Tako čarobno sredstvo za to je bil prav ogenj. Božanski ogenj na nebu naj bi ojačali z zenieljskini ognjem in zato so kresove tudi kurili čim bliže soncu - na gričih in hribih. Na kresni dan, koje sonce naj-močnejše, še pomoč ognja - kresa za ohra- nitev njegovega viška moči. Številne kresne šege govore, da kresna magija ni bila namenjena le soncu, ampak tudi člověku in živini. Na Slovenskem se kres imenuje ludijan-ževo, šentjanževo. S sprejetjem krščanske vere je kresni dan, Kresnik, spremenjen v dan čaščenja sv. Janeza Krstnika. Damnaj J. Ovsec v svoji Veliki knjigi o praznikih piše o številnih šegah in običajih, ki so v Sloveniji povezani s šentjanževim. Pov-sod na ta dan nabirajo cvetice, ki imajo čarobno in zdravilno moč, sprejeto od sonca, med njimi zlasti kresničevje in ivanjščice ter praproti. Vedeževanje, pogled v příhodnost, je tedaj prav tako uspešno kot na predvečer novega leta. Za številne veterane vojne za Slovenijo in druge goste in seveda občane, je bil večer 24. junija, kot so sami povedali, čaroben, nepozaben. Koliko zrn praproti sije vsak vsul v obutev, da bi premagal težave, bil močnejši, imel bogato letino, zdravo živino, da bi omožil hčer ali oženil sina, ve vsak sam; koliko delà so imele vedeževal-ke na ta večer, vedo le one, tišti, ki smo bili ob krešu, vemo le to, da smo preživeli lep večer. Pa še to; kres je bil pripravljen iz starega lesa, lesa odsluženih ostrešij, lesenih odpadkov, ki so ostali po čistilni akciji; vendar smo, povedano na uho, pridali hrastov panj, nekaj praproti in ivanjščic. V imenu udeležencev se moram zahvaliti vsem, ki so pripravili kres, pripravili in pospravili prireditveni prostor, skrbeli za glasbo, hrano in pijačo. Hvala zato Tere-ziji. Bojanu, Jožetu, BoŠtjanu, Miranu, Tonetu, Jožetu, Franciju, Frančku, Mariji, Šonji, Ireni, Lojzetu in drugim. Dobimo se prihodnje leto! Jožica Valenčak 16 ÊËË®? Lep sončni vzhod je že navsezgodaj osvětlil pokrajino okoli zemljepisne širine in višine, kjer leži Slovenija. Država Slovenija je ta dan slavila deseto leto -deseti rojstni dan. Občani Trzina smo že prejšnji večer s proslavo obeležili praznik naše države. Žal pa je v Trzinu na nekaterih mestih izgled kazil praznično podobo. V Mlakah na Mlakarjevi ulici je na enem od kandelabrov na koncu ulice visela narobe obrnjena državna zastava. Res, daje enaka zastava narobe obrnjena visela že prejšnji praznik na Ljubljanski cesti - na to so me opozorili občani, ki so mislili, da sem jo spregledal. Ne, nisem je spregledal, toda nisem hotel kar naprej pisati o narobe obrnjenih zastavah. Tudi občinski nadglavi nisem hotel nič očitati, žal pa moram danes. Ne vein, ali je župan iz našega denarja, torej denarja davkoplačevalcev, plačal to uslugo, ki je bila izvršena nekakovostno. Si predstavljate, da vam prekri- jejo streho in obrnejo samo en strešnik narobe. Dober gospodar bi streho pregledal in če bi opazil narobe obrnjen strešnik, delav-cem ne bi plačal, ker bi bila streha neupo-rabna. V najbolj bogati občini pa je izgleda navada, da se vse plača, opravljenega delà izvajalcev pa se ne pregleda. Saj res! Spom-nil sem se, da imamo v občinski upravi dva »50 odstotna« inšpektorja, ki naj bi dělala ... Druga črna točka, ki pa je bila opazna tudi z glavne ceste in je kazila praznični izgled Trzina, pa je bil ekološki otok in ob njem zabojnik za smeti na stari Ljubljanski cesti pred lokali ali, kot rečemo Trzinci, za lokali na Kidričevi cesti. Res, da te zabojnike uporabljajo gostinci in drugi zaposleni v tamkajšnjih lokalih za odlaganje emba-laže in vsega ostalega. Toda velik kup vrečk, položenih pred zabojnikom skoraj kot drva visoko, ni bil v ponos prazničnemu Trzinu. Kaj nam pomagajo naj lepše smerokazne table, ki jih gledaš zgoraj, ko pa pogle- Državna zastava. Toda katere države?! (Trzin 25.6.2001) ŽERJAVĆKI V AVSTRIJSKO- NEMŠKIH HRIBIH J 19.6.2001 Moderen avtobus BENOTURS-a je ob 5. uri zjutraj odpeljal trzinske žerjavčke (upokojence) in nekaj prijateljev proti avstrijskemu Salzburgu. Udobno vožnjo skozi predor Karavanke in naprej po turski avtocesti do Berchtesgadena nam je popestril vodič - gospod Tone. Na poti tja in nazaj nam je imel povedati mnogo za-nimivosti o kraj ih, skozi katere smo se peljali. Na državno mejo med Avstrijo in Nemčijo spominjajo samo še nadstreški bivših carinarnic. Zelo zanimive solne rudnike v Berchtegadnu smo si ogledovali z velikim zanimanjem. Peljali smo se z rudniškim vlakcem, se spuščali po lesenih toboganih, se vozili s splavom po podzem-nem slanem jezeru globoko pod zemljo. Na površje v siv in deževen dan smo se vrnili z rudniškim dvigalom in vlakcem. Polni ne-pozabnih doživetij smo se odpravili proti Orlovému gnezdu - Hitlerjevi reprezentativni hiši, ki je zgrajena 1834 m nad mor-jem. Do same hiše in razgledne ploščadi se lahko pride le z dvigalom. To dvigalo delu-je vse od leta 1938! Z razgledne ploščadi je čudovit razgled po solnograški kotlini in okoliških vrhovih, vendar ga zaradi slabega vremena (dež in megla) nismo mogli obču-dovati. Bolj čemerne volje smo se odpeljali v Mozartovo město Salzburg. Sprehodili smo se skozi stari del mesta in si ogledali Trzinske ekološke barikade na Ljubljanski cesti, 25.6.2001 daš na tla, pa vidiš podgane, ki se mastijo ! z ostanki hrane iz bližnjih lokalov. Sam jih res nisem videi, toda na to so me opozorili bližnji stanovalci. Rešitev za ta problem je v tem, da bi morali lastniki lokalov po hitrem postopku kupiti dodatne ali pa večje zabojnike. Lahko pa tudi v Trzinu naredimo referendum za ali proti nakupu zabojnikov, pa naj stane, kolikor hoče, saj gre za naš denar in bo referen-dumska volja nad vsem. Tako bomo tudi Trzinci ostali na modni liniji, saj so referendumi zdaj hit v Sloveniji in zakaj bi Trzinci zaostajali za drugimi?! Lep pozdrav z Jadranske obale Trzinc ali Trzinčan nekaj zanimivih stavb. Nakupili smo si tudi spominkov in Mozartovih čokoladnih kroglic. Vožnja proti domu z obveznim postankom nekje v Avstriji (kavice itn.) je mini-la v prijetnem vzdušju. V nasprotju z de-ževno in megleno si vino nas je Slovenija pričakala obsijana z večerním soncem. Z okusno in obilno večerjo ter dobro kaplji-co smo kljub turobnemu vremenu na senčni strani Alp veselo zaključili zelo zanimiv izlet. Organizacijo in vođenje izleta smo tokrat prepustili agenciji Beno-turs. Kot vedno smo bili z njihovimi uslugami zelo zadovoljni. Franci Bardorfer PRAZNIK NAJNAJBOUŠI MED NAJBOLJŠIMI P.S.: Čestitke vsem odličnjakom in tudi tištim, ki sejim je pri kakšni oceni malo zalomilo, pa so vseeno uspešno končali šolsko leto. Urša Solsko leto 2000/2001 je že kar dobro za nami. Nekateri so že odpotovali na morje, v tujino, hribe ali pa kam drugam, druge to še čaka. Učenci so skozi vseh deset mesecev sprejemali novo znanje, se spopadali z neznankami, napenjali možgane in počenjali še marsikaj, kar spada k šolanju mladih glav. Učenci osnovne šole Trzin so se udeleževali raznih tekmovanj in dostikrat zasedli dobra ali celo odlična mesta. V prostém času so se mladi udeleževali raznih krožkov, katerih v Trzinu res ne manjka. Tudi tam so se mnogokrat izkazali in dobili priznanja. Mladim res nikoii ne zmanjka energije. Potegujcmo se za najraz-ličnejša priznanja in nagrade, poskušamo uresničiti čim več sanj in poizkusiti čim več različnih stvari, ki bi nam koristile v nadalj-njem življenju. Vse to pa lahko dosežemo z znanjem, ki si ga zač-nemo pridobivati v osnovni šoli. Na koncu leta si vsi zaslužijo pohvalo. Se posebno pa tisti, ki so najboljši. Kot je že običaj, so tudi letos v vsakem razredu izbrali naj boljše-ga učenca, ki ga je zadnji dan šole, 22. junija, doletela čast, da seje lahko udeležil ali udeležila sprejcma pri županu, ki jih je tudi nagradil. Naj naštejem letošnje najboljše odličnjake: Mateja Pirnat ( I .a), Lara Matan (1 .b), Eva Kuzmič (2.a), Lara Učakar (2.b), Anja Modec (3.a), Nataša Pire (3.b), Gašper Skok (4.a), Marko Miha-lec (4.b), Dan Špendal (5.a), Jana Golob (5.b), Danaja Seražin (6. a), Eva Mioč (6.b), Jana Habat (7.a), Simon Klavžar (7.b), Sara Bukovec (8.a), Maja Kocjan (8.b). Župan Anton Peršak je podělil priznanja tudi trzinskim dijakom glasbene šole: Simonu Klavžarju, Roku Hrovatinu in Nataši Pire. Nagrajeni pa so bili tudi trije prometniki: Martina Jurak, Damjan Cizerle in Nina Jerak. Prav posebno priznanje sije prislužil tudi evropski prvak v spustu na divjih vodah s kanujem Jošt Zakrajšek. Vsi učenci so přejeli priznanja ter knjige, ki so naše prijateljice. Na koncu prireditve so vse učence in druge nagrajence še pogostili, to paje bila tudi priložnost, da so pred odhodom na počitnice med seboj izrekli še zadnje besede. â © V učnem programu spoznavanja narave in družbe za drugi razred je tudi spoznavanje kmetije. Učenje je naju-činkovitejše, če vključi v zaznavanje čim več čutil. Našim željam so prisluh-nili na Jemčevi kmetiji in pri »Smuko-vih«. Pri Jemčevih smo si ogledali in začutili hlev. Učenci so pred vhodom v ogromen prostor stiskali nosove, ko pa so vstopili, so jih prevzele živali in pozabili so na vonjave. Večina učencev seje dotaknila krave in kar težko jih je bilo spraviti iz hleva. Še bolj pa so učence navdušili konji, ki nam jih je razkazal gospod Florjančič. Vsak učenec sije želel dotakniti te plemenite živali. Doživeli smo čudovit dan, ki seje za-pisal v naš spomin. Za topel sprejem in prijaznost se učenci 2. razredov OŠ Trzin in učiteljici zahvaljujemo vsem, ki so nam omogočili doživeti ta dan. KMET1JA Z učiteljico smo si šli ogledat kmetijo. Najprej so bile na vrsti krave. Ena izmed njih meje polizala po hlačah. Potem smo se malo posladkali s čokolado in sokom. Nato smo si šli ogledat športne konje. Stric je peljal enega konja k delovnim konjem v stajo na travniku. Šli smo čez glavno cesto tako, da smo ustavili celo kolono avtomobilov. Tam so bili trije lepi konji. Pobožala sem žrebička. Neli Lenček 2.a KMET1JA Včeraj smo šli z učiteljico na kmetijo. Na kmetiji smo videli konje in krave. Videli smo tudi športne konje. Seno so hranili v silosu. Najbolj so mi bili všeč konji. Gospod, ki ima kmetijo, nam je dal lizike. Pobožal sem kravo in konja. Žiga Lubi 2.a KMETIJA Šli smo na kmetijo. Videli smo krave in telička. Opazil sem kravo, ki je jezik dajala v nos. Krave smo lahko tudi pobožali. V silos spravljajo seno. Potem smo si šli ogledat športne konje. Bili so lepi. Ko smo si jih ogledali, smo šli gledat tudi delovne konje. Bili so zelo lepi. Gospod, ki je imel te konje, nam je dal lizike. Bili smo zelo veseli. Potem smo se vrnili v šolo. Bilje lep dan. Blaž Kmetič 2.a Prispevek pripravila: Zvonka Majdič KAKO SE JE V TRZINU VČASIH ŽIVELO... Iz kronike duhovnije Trzin Ob zapisih v kroniki spremljamo dogajan-ja pred 120 leii, koje trzinski domaćin Martin Narobe, župnik v Zapogah, priskr-bel denar za ustanovitev duhovnije v Trzinu (1888). A stvar ni stekla tako hitro, ka-kor so si predstavljali. Škofija je vlogo poslala na vlado, tamkajšnji gospodje pa so dělali počasi. Martin Narobe je prosil mengeškcga župnika Janeza Zorca, naj prevzame vodstvo nad zidavo "terzinskc duhovske hiše". L. 1893 so župnišče spravili pod streho, leta 1894 je bilo dokončano. Vaščani so pomagali "z vožnjo in drugo tlako". Največji del stroškov je pokril "ustanovnik" Martin Narobe. Župnišče so postavili na svet, ki je bil last Matevža Cotmana, lastnika hiše št. 9, kjer je bila svoj čas mežnarija. Potres o veliki noči leta 1895 (14. aprila) je tako močno poškodoval cerkev sv. Florijana, da v njej ni bilo več mogoče maše-vati. Glede popravil sta se oblikovali dve mnenji; eni so hoteli cerkev temeljiteje prenoviti in podaljšati, drugi pa le za silo popraviti. Tudi mengeškemu župniku se ni mudilo. Za čimprejšnje popravilo seje končno zavzel župan Rok Floijančič. Po različnih spodbudah in moledovanju, kar je trajalo tri leta po potresu, je prišlo do odločitve: cerkev sv. Florijana naj se podal jša in temeljito prenovi. Načne je napravil mestni stavbenik Alojzij Rupnik. Odobrila sta jih cesarsko-kraljevo glavar-stvo v Kamnikujulija 1899 in knezoškofi-jski ordinariat v Ljubljani. Slcdnji je opo-zoril, daje treba napraviti tudi prižnico. Gradbeni odbor je zbral ponudbe podjet-nikov in naposled izročil delà Janezu Gre-gorcu (po domače Jelenu) iz Mengša. Jeseni 1899 je bilo zunanje zidovje cerkve dokončano. Delà so se nadaljevala v letu 1900. Blagoslovitev je bila 14. oktobra 1900. Od takrat se praznuje "žegnanje" vsako leto na drugo nedeljo v oktobru. Novembra istega leta je glavarstvo v Kam-niku izdalo odlok o izvršeni kolavdaciji (poirditveni obravnavi) stavbě. S tem so obnovljeno cerkev lahko izročili javni uporabi. Stroški so znašali skoraj 15.000 kron. Krili so jih deloma i/, cerkvenega denaija (12.600 kron), deloma iz darov vaščanov iz Trzina ( 1.100 kron) ter Depa-le vasi (380 kron) in iz darov drugih dob-rotnikov (480 kron). Stroške za obhajilno mizo (200 kron) jc kril župnik Narobe sam. Kronika vsebuje natančne podatke o tem, koliko so posamezni Trzinci prispe-vali za podaljšanje in prenovo cerkve. Največji znesck (25 kron) ja zapisan pri imenu Narobe. Medtem je bilo dokončano tudi župnišče, le duhovnika še ni bilo, čeprav je od Narobetove ustanove minilo žc 12 let. dr. Bogdan Dolenc NEKAJ MISLI 0 NEDELJI Nedelja je najprej čas, ko se člověk zave sebe in svoje človcčnosti. To ga ravno razlikuje od živali. Do vsakdanjika zavzamc neko razdaljo. Pomisli na teden, ki je za njim, in na tega, ki ga čaka. Nedelja pomeni umiritev in počitek. To ima tudi ekološke posledice. Ta danje vedno pomenil počitek za člověka, živali in nara-vo. Danes smo priče nevetjetno pospešene-. mu tempu življenja. Sociologi govorijo o paničnem gibanju in potovanju, o totalni gibljivosti, ki vse vleče v vse hitrejši vrtinec. Ljudje trpijo zaradi bolestne potrebe biti pri vsem zraven, vse videti, vse doživeti, "da mi ja nič ne uide, da ničesar ne zamudim". Tako je tudi prosti čas zaznamovan z naglico in s stresom, ne le delo med tednom. Nedelja zahteva tudi dotočeno odpoved, če naj bo smiselna in izpolnjena. Predvsem odpoved hrupu, ki ga delata radio in televizija. Mišljenje predvsem duhovni hrup, poplava duhovnih vtisov. Izginevanja molka je kot pomanjkanje kisika za dihanje. Dovoli mi, da bom dobra s leboj. Če ne bom JAZ, kdo naj bo? Če ne bom ZDAJ, kdaj se bo lo zgodilo? In če ne bom dobra S Ï'EBOJ. kaj bo z nama? Medgeneracijska skupina za kakovostno starost, Trzinski izvir, je s svojimi sre-čanji ob torkih zaključila delo za obdobje dopusta, t.j. julij in avgust. Vsak teden smo se za dve uri odtrgali enoličnemu vsakdanu in poskušali popes-triti trenutke s pogovori o različnih temah, bodisi o praznovanju tekočih praznikov nekdaj, o svojem rojstnem kraju, spomi-nih na razne običaje ob prijetnih domačih opravilih (koline) ali dogodkih, ki so se najbolj dotaknili naše duše glede na žalost ali veselje in jih zato vse življenje nosimo v svojem srcu. Zanimivo je bilo prisluhni-ti starejšim članicam, zlasti tištim, ki so v Trzinu rojene, o nekdanji podobi tega kraja in načinu preživljanja Trzincev pred mnogimi leti. Pogovor o zdravilnih zeliš-čih in zdravljenju z njimi ter razna praktična opravila pri nezgodah paje presene-til zlasti mlajše člane skupine ob spoz-nanju, kako iznajdljivi so bili včasih pre-prosti Ijudje, prepuščeni sami sebi, da so lahko preživeli. Prisluhnili smo tudi ge. Vidi, patronažni sestri, ki nanije »natro-sila« kar dosti koristnih nasvetov glede zdravja v zrelih letih, še posebno o prehrani v tem obdobju našega življenja. Ob trzinskem bajerju pa nam je g. Schoss povedal precej poučnega o pravilncm dihan-ju ter nam nazorno pokazal tudi vaje. Saj nam tudi v zrelejšem obdobju lahko po-polnejši vdih prinese več luči in radosti v naše življenje! Vsi ti pogovori so se odvijali v društveni sobi prenovljene stare šole v Trzinu v dneh, koje bilo turobno ali deževno vřeme. Če pa so se vsaj delno kazali sončni žarki in obetali lep dan, smo se ob naših dopol-dnevih (torkih) podali na krajše, a prijetne izlete v kraje: Groblje, Volčji Potok, Do-beno, Krumperk, Limbarska Gora, Tuhinj-ska dolina (ogled rojstnega kraja naše članice), Zbiljsko jezero (piknik skupaj z mengeško skupino Koraki), Kurešček itd. Naša druženja so pozitivno naravnana. Deset članic naše skupine ob srečanjih druga drugo bogatimo, saj ob pogovorih ob različnih temah ugotavljamo, daje prilagodljivost, strpnost, prijaznost, med-sebojna pomoč in prijateljstvo tisto, kar si vsak želi zase oziroma naj bi vsak sam tudi dajal drugim. V okviru društva Jesenski cvet, ki povezuje skupine na domžalsko- kamniškem območju in čigar članica je tudi naša skupina, pa se jeseni pripravlja tabor medge- i neracijskih skupin na Debelem Rtiču. Na preživljanje prijetnih trenutkov v taboru so vabljeni člani in nečlani tega društva. Jožica in Helena Piknika na Jezerskem sta se udeležili naša m mengeška skupina. Obilo prijetnih zgodb in lepo vřeme sta nam pričarala nadvse prijetno vzdušje- gees? STEFAN PLANINC PREKIPEVAL SEM OD FANTAZIJE »V Odsevu večkrai predstavljate prebivalce Trzina, ki tako ali drugače izstopajo iz povprečja. Zakaj ne predstavite tudi sli-karja Štefana Planinca, saj gre za enega naših najvidnejših slikarjev, ima pa stanovanje v Trzinu?« meje pred časom vprašal znanec. Seveda sem bil vesel predloga in kaj kmalu sem se z g. Štefanom Planin-cem dogovoril za pogovor. Ugledni slikar mi je ob tem zaupal, da ima v Trzinu sicer res stanovanje, vendar živi in delà v Ljubljani. »V Trzinu na Mlakarjevi cesti živi moja žena, jaz pa sem ostal zvěst svojemu ateljeju in stanovanju v Rožni dolini v Ljubljani, kjer imam boljše pogoje za delo. V hiši v Trzinu sem sicer v sobici na podstrešju sku-šal urediti atelje, vendar se vse skupaj ne da primerjati z delovnimi razmerami, kakršne imam v Ljubljani. V Trzin prihajam bolj na počitek in ko želim spremeniti okolje. Sem pa rojen Ljubljančan. Ves čas sem živel v Ljubljani in v Ljubljani ust-varjam. Tu sem študiral, dokončal študij, lu sem predaval na akademiji - enajst le' - in sploh se mi zdi, da imam tu naj-boljše pogoje za delo.« Daje temu res tako, sem se prepričal, ko sem 76-letnega umetnika obiskal na nje-govem domu pod Rožnikom. Živi pravza-Prav v »hiši umetnikov«. V spodnjem nadstropju velike hiše živijo štirje kiparji, v ^gornjem nadstropju pa domujejo moj-sfri Čopičev in platna - slikarji. Hiša je 'Srajena prav po meri umetnikov in zato udn°. daje g. Planine ne zamenja za stanovanje v Trzinu. " "Jel sem izredno, skoraj nerazumljivo jfr,0, da sem tu dobil atelje in stanovan-J -Razmere za delo so tu res idealne. Prede! poloval tudi P° Evropi in sem vi-«eka karnekaj ate|jejev, vendar je tu j», J P°sebnega. To so spoznali in potr-drugi slikarji. Poslopje so po voj- ni, mislim, daje bilo to leta 1948 ali 49, preuredili prav za potrebe slikarjev in kiparjev. V tej stavbi je ži-velo in delovalo kar nekaj umetnikov, ki so vidno zapisani v slovenski umet-nostni zgodovini. V prvi generaciji so tu delovali in živeli Pregelj, Stupica, Sedej, Debelak, kasneje pa so tu ustvarjali še Zdenko Kalin, Drago Tršar in drugi. Imen vseh se niti ne spominjam več. Mojstri iz prve generacije, Pregelj, Stupica in Sedej so bili pravzaprav moji učitelji oziroma profesorji na umetnostni akademiji.« Kakšni so bili vaši začetki delovanja na likovnem področju? Likovno sem začel ustvarjati leta 1949. Takrat sem začel na slikarskem področju iskati samega sebe - tehnično, tehnološko in seveda idejno. Imel sem izredno veliko fantazije, v praksi pa sem imel tudi precej-šnjo podporo v ilustraciji. Mogoče meje ilustracija v začetku celo ovirala. V ilustraciji je prisotno veliko literarne primesi, sam pa sem izbral področje, kjer je veliko navi-dezne literature, veliko pripovedovalnega likovnega sveta. Je pa seveda ta svet izredno kompliciran, pogojen s podzavestjo, predvsem pa zavestjo in na našem področju tudi z najrazličnejšimi dodatki, kot so odnos do barve, odnos do risbe, izkušnje in podobno. Nekaj izkušenj, predvsem z risbami, sem takrat že imel. Tudi na akademiji sem bil na področju risbe še kot študent že priznan. Moram pa reči, da meje, ko sem začel slikati, fantazija kar spodnesla. Hotel sem kar vse natrpati na eno samo ploskev. Spomnim se, da mi je nekdo, ko so izbirali slike za razstavo v Slovenj Gradcu, rekel, daje kaj takega nemogoče in da bi iz tistega, kar sem naslikal, lahko naredili dvajset ali trideset slik. Ko je mojster Planine začel resneje delati, pa je odkril še nekaj, kar je njegovemu delu dalo svojstven pečat. Ni si želei ustvarjati z oljnimi barvami. Z oljem sem dělal na akademiji, pa mi ni odgovarjalo. Tuhtal sem in tuhtal, kako naj si pomagam, potem pa sem se odločil, da bom začel na platnu delati z vodotopno tempero, se pravi z akvarelno obliko. Odkril sem novo tehniko, v kateri so barve zažarele z novo svežino, hkrati pa sem pridobil tudi najrazličnejše možnosti za nanašanje barve na plátno, od klasične s čopičem, do nanašanja s slikarsko lopatico ali pa kar z rokami. Slikarja vedno poskušamo stilsko opre-deliti. Ste eden redkih predstavnikov nadrealizma na Slovenskem, sprva pa ste se poskušal tudi s kubizmom. Ja, navidezno je bilo tisto res kubizem, vendar je šio takrat že tudi za prestop v svet oblikovanja oblike. V meni seje povsem podzavestno izoblikovala potreba po nadrealistični vsebini celote. Kako to, da ste se odločili za nadreali-zem? Ta stil je dosege! vrhunec že v času, ko ste se šele rodili. Takrat je nadrealizem res doživljal enega od vrhuncev z Dalijem, vendar je takrat in tudi kasneje delovala še cela vrsta velika-nov, ki so vsak po svoje bogatili in prispevali k temu stilu. Vsak je imel svojstven pristop do tega področja. Dalijev nadrealizem je bil mogoče najbolj čist. Je pa treba reči, daje Dali naslikal res ogromno del. Enkrat sem ga imel priliko videti. V Parizu sem si ogledal eno njegovih razstav. Bil sem prav presenećen. Nisem mogel verjeti. Veliko njegovih slik sem poznal z reprodukcij, vendar si jih nisem mogel predstavljati v resnici. Dostikrat gre za čisto majhne slike, ki so naslikane Slefan Planine: Nazaj v prasvet A 14 (1996) Na vaših slikah pogosto zasledimo tudi podobe iz narave, vaše pokrajine so dostikrat mistične, sanjske. To je res. Večkrat upodobim sanjske prizore iz narave, vendar gre za naravo. Ko delam, pogosto občutim, da sem v barvi, tonu, kompoziciji zajel prizor, ki bo na ploskvi zaključil celoto. Idejo za novo sliko lahko dobim v trenutku, na primer ko stopim s pločnika na cesto ali ko v časopisu gledam fotografije. Ne da bi se za-vestno ukvarjal s tem, se mi porodi ideja, na primer ko vidim del kake fotografije Pogosto jih režem iz časopisov in jih shranjujem kot nekakšno pomagalo. To rezanje je večkrat povsem avtomatično in na tište fotografije - naj so dobre ali za-nič - to sploh ni važno, čez čas običajno pozabim, potem pa, ko čez leta spet pre-gledujem tište izrezke, se mi lahko zgodi, da se mi v trenutku posveti, kakšna bo moja naslednja slika, ideja se mi kar utrga. Znani ste tudi kot ilustrator. Ja, ilustrirati sem začel že kot študent drugega letnika na akademiji. Najprej sem ilustriral nek roman ali kriminalno zgod-bo za časopis. Nekdo me jc namreč pripo-ročil za ilustratorja v enem od takratnih tednikov in izziv sem sprejel. Vsak teden sem moral prinesti po eno ilustracijo. Kasneje sem ilustriral še druge zgodbe, kot ilustrator pa sem se pojavljal tako pri časopisih, kot pri revijah in nato tudi pri knjigah. Délai sem na vseh koncih in krajih in praktično sem opravljal vse vrste in tehnike ilustracij, celo karikature. Kasneje sem štel, in ocenjujem, da sem naredil kakili 5000 ilustracij. Tako sem dobil bogato risarsko izkušnjo in risba je ostala v meni kot pomemben del moje ustvarjal-nosti. Pravzaprav je bila v meni prisotna praktično ves čas. Imam tudi kar precej-šen risarski opus. Lani sem tako imel zelo uspešno in tudi obscžno razstavo svojih risb. Ste dosti potovali po svetu? Po Evropi smo res kar precej potovali. V prejšnjih časih je bilo za to kar dobro pos-krbljeno. Akademija je namreč organizirala vsako leto eno ali dve »ekspediciji« po Evropi. Obiskali smo večino starih tako, kot se naslika veliko platno. Dali je ustvaril res veliko in s tem je podal dobre iztočnice za nadaljevanje delà v nadrealis-tičnem slogu. Zanimivo paje, da seje moral nadrealizem iz nekaterih dežel več ali manj umakniti. Vendar pojdite kam drugam, tam je lahko povsem drugače. Ponekod skoraj ponorijo za nadrealistič-nimi slikami. Bili ste član Skupine 69. Kaj je pomenilo ime skupine? Je v njem kaj simbolike, na primer že zaradi kombinacije številk 6 in 9, nekje pa sem tudi zasledil izjavo, da je nadrealizem »umri« prav leta 1969. Res so govorili, da naj bi nadrealizem v tistem času »ugasnil«, vendar to ne drži. Nadrealizem ni umri. Seje živ! V nekem okolju se sicer lahko pojavi povsem dru-gačno gledanje, drugje pa zaradi svoje čustvene nabitosti, fantazije in vsega, drugega, kar je zanj značilno, doživlja pono-ven zagon. Kar pa se tiče Skupine 69, je bila to skupina umetnikov, ki je bila res ustanovljena leta 1969. Skupino je ustanovil Zoran Kržišnik, v njej sta delovala tudi Zdenko Kalin in France Mihelič, zraven sem přišel še jaz in potem smo imeli organizirane razstave po Evropi, Ameriki in drugod. Kar pa se tiče same številke, smo se večkrat smejali zaradi malo čudne številčne postavitve, vendar je to pomenilo le, daje bila skupina ustanovljena leta 69. Bi lahko našim bralcem po svoje predstavili kaj sploh je nadrealizem? Definicija nadrealizmajc zelo obsežna stvar, pa naj gre za strokovno ali laično razlago. Lahko bi dejal, daje to likovno izražanje na umetniškem področju v vseh telinikah. Preprosto bi lahko rekel, da gre za likovno izraženo fantazijo. Taje v sebi neverjetno přepojena s čustvenimi naboji, Štefan Planine: Nazaj v prasvet MX 22 (1995) trenutki, ki v končni likovni obliki gledalcu predstavijo nek likovni izraz. Vsebina pa se mora pri tem hitro oddaljiti od resničnosti, saj bi drugače lahko postala ilustrativna in preveč pripovedna zadeva. Neko nadrealistično sliko ti lahko nekdo razlaga ves dopoldne, vendar ima nadrealizem med- sebojne povezave, ki povezu-jejo podobe na sliki tako, da gre pri tem predvsem za povsem likovna prizorišča. Vam pri tem pravzaprav ni veliko do tega, da bi gledalci vašo sliko videli po vaše? Popolnoma sem prepričan, da gledalci sliko vidijo skozi svoja očala, skozi svoje oči. To pomeni, daje gledanje in razumevanje nekega delà odvisno od tega, koliko je kdo strokovno podkován, koliko je likovno razgledan in občutljiv. Je pa res, da lahko koga, ki ga likovno področje vsaj malo zanima, katera od mojih slik pritegne, ga začne zanimati, da začne podzavestno iskati, zdru-ževati določene vsebine bolj, kot na primer neka, bi rekel, kvazi abstrakcija. Nadrealisti v svojih delih pogosto predstavljate zelo realistične podobe, včasih posamezne predmete prikažete skoraj s fotografsko natančnostjo, vendar vseeno ne gre za realistične slike. Verjetno so delà nadrealistov prav zaradi teh realističnih detajlov za običajne gledalce bolj sprejemljiva kot čiste abstrakcije. To se mi skozi moje delo ves čas dogaja. Natančno je težko opredeliti, zakaj so nad-realistična delà bližja gledalccm, vendar je verjetno res, da so ta delà za gledalce bolj berljiva. Ustvarjali ste v različnih ciklusih, eden od njih je prasvet. Kaj vam pomeni prasvet? Prasvet je silno širok pojem. Vsak gledalec si ga lahko razlaga, kakor si želi. Kakor ga občuti, ko si ogleduje sliko. Jaz mu neposredno nič ne pripovedujem. Ne govorim o tem, kakšen je bil prasvet. Pojasnjevanje tega, kakšen je bil prasvet, ni več likovno področje. V vsakem primeru paje to moja filozofija. Iz nje na likovnem področju avtomatično izhajam, ne da bi o tem razmišljal. Je pa tudi res, da sem precej bral zgodovino in da smo s kolegi o tem tudi precej razpravljali, filozofirali. Pritcgnilo meje razmišljanje o tistih prvih, najosnovnejših začetkih človeštva. ggg®7 mesl, seveda tudi nove mcstne predele, ogledovali smo si tamkajšnjo arhitekturo, kako je urejena pokrajina, kako živijo tamkajšnji ljudje in podobno. Dežele smo pač opazovali s svojega, likovnega vidika. Lahko bi kdo od nas rekel: »O, kako je lepo!«, kdo drug pa tega niti videl ne bi. Tako sem obiskal praktično vsa glavna mesta od Rusije do zahodne Evrope. Bili smo v Španiji, Italiji, Skandinaviji, v vzhodnoevropskih državah. Nekaj časa pa sle živeli tudi v Parizu. Nekajkrat res, vendar nikoli več kot po kaka dva meseca. Dobili smo Stipendije in smo šli tja. Šio je predvsem za to, da smo tam studirali in ustvarjali. Sami smo si s prijatelji uredili življenje, na primer daje kdo od nas kuhal. Kaj dosti nismo zaprav-Ijali, zato bi tam lahko bivali tudi dalj časa, vendar je šio predvsem za krajša bivanja. Lahko poveste, kdo je bil vaš slikarski vzornik? Slikar? Če sem čisto pošten, je bil iz starej-šega obdobja, iz obdobja klasičnih velika-nov, kot so bili Rembrant in drugi, moj vzornik Vermer. Sploh pa so bili moji vzor-niki vsi klasični velikani, kar pa je novega obdobja, me pa je še zlasti zanimalo obdob-je osemdesetih let devetnajstega stoletja in potem obdobje na přelomu stoletja. Zanimala so me delà tedanjih umetnikov, obču-doval sem jih, vendar me ni povsem priteg-nil niti eden od njih. Tudi Dali me ni. Nihče me ni toliko pritegnil, da bi ga posnemal in da bi délai tako kot on. Tudi vaša žena deluje na likovnem pod-ročju. Da. Že kar nekaj časa je vodja Jakopičeve galerije. Sta se spoznala zaradi skupnega delovan-ja na likovnem področju? Ne, ne. 61. leta sva se srečala čisto slučajno v kavarni. Jaz sem bil takrat še čisti začetnik. Sploh še nisem vedel, kaj sem, še sola-ta nisem bil. Takrat sva se spoznala in sva ostala skupaj. Že takrat je imela zelo dober občutek za umetnost. Znala je prece-niti, kaj je dobro. Spomnim se, kako je prihajala k meni v atelje, si ogledovala delà inje rekla: »To mije zelo všeč! Lepo je!« In vedno je izbrala tisto, kar je bilo najboljše. Točno je vedela, kaj je dobro in kaj ni. Na poseben način me je spodbujala pri delu. Moram reči, da sva imela izre-den odnos. Za konec pa me zanima, kako sta prišla v Trzin? Mislim, daje bilo okrog sedemdesetega leta, ko mi je svak omenil, da v Trzinu ponujajo odkup stanovanj, narejenih do tretje gradbene faze. Sli smo pogledat in z ženo sva se odločila za stanovanje na Mlakarjevi ulici. Sprvasem nekaj razmiš-ljal tudi o ureditvi ateljeja, pa ni šlo. Kcr sem v Ljubljani že imel stanovanje in atelje, v katerem imam zelo dobre pogoje za delo, sva se odločila, da bo žena imela stanovanje v Trzinu, jaz pa tu. Iz tega ateljeja tu v Ljubljani ne grem. Veste, sem tak, da po cel dan nekaj brkljam in delam in tu imam za to res odlične pogoje. Kakšcn pa je drugače vaš odnos do Trzina? Sprva me je motila le ena stvar. Novi del Trzina, Mlake, leži v dolinici pod goz-dom, ki ni prevetrena. Včasih so ljudje kurili predvsem na trda goriva, premog, in nad zatrepom je pozimi lebdel gost oblak smoga. Kar mrak je legcl na dolinico. Bilo je strahotno. Zadnja leta, ko so ljudje v glavnem prešli na plinsko kurjavo, tega ni več, in razmere so neprimerno boljše. Drugače pa mije Trzin, in še zlasti njegova okolica, predvsem zaradi čiste narave, zelo všeč. Včasih sem zelo veliko hodil, redno po več kilometrov na dan. Rad sem hodil po gozdu, pa v hrib, na Dobeno in nato po drugi strani dol, pa po polju. Še zdaj rad grem na primer mimo šole, pa do loške cerkvice in skozi gozd nazaj. Moram reči, da mi je Trzin pri srcu prav zaradi narave, ki ga obdaja. Ljudi ne poznam dosti. Se sicer pozdravljamo, ko se srečujemo, vendar dobro poznam le nekaj posameznikov. Miro Štebe Slikar Štefan Planine je bil rojen 8.9.1925 v Ljubljani. Leta 1954 je diplomiral na Akademiji za upodabljajoće umetnosti v Ljubljani, leta 1955 pa je končal specialko za slikarstvo pri Mariju Preglju. V letih 1974 do 1985 je poučeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Je eden redkih predstavnikov nadrealističnega slikarstva na Slovenskem. Bil je član Grupe 69, za svoje delo pa je prejel številna priznanja, med drugim leta 1984 tudi Jakopičevo nagrado za slikarstvo. Viđenje tudi njegov prispevek na področju ilustracije, še zlasti pri ilustriranju mladinske literature (med drugim je ilustriral knjige: A.lngolič: Tajno društvo PGC, V. Pečjak: Drejček in trije Marsovčki, E. Knight: Lassie se vrača, M. Dekleva: Pesmi za lačne sanjavce, Wells: Prvi ljudje na Marsu, F. Erjavec: Živali v podobah, T. Svetina: Ukana, T. Pavček: Vrtiljak, Strniša: Kvadrat pa pika ...). Ukvarjal se je tudi s knjižno opremo. Znani umetnostni kritik Brane Kovič je o njem med drugim zapisal: Umetniški opus Štefana Planinca, ki mu skozi različne slikarske cikle in ekskurze v druge likovne zvrsti (risba, ilustracija) lahko sledimo že skoraj petdeset let, je po svojih izraznih in vsebinskih značilnostih skrajno osebna različica figuralike, v katero prepleta prvine nadrealistične poetike, vizionarske fantastike, groteske in barvne ekspresivnosti. Širši okvir nadrealizma je v Planinčevih stvaritvah pravzaprav izhodišče, ki ga je avtor nadgradil s posodobljenim ikonografskim ! repertoarjem ter vanj vnesel vrsto znakovnih in pojmovnih nizov, porojenih iz svoje subjektivne skušnje s svetio in temno platjo bivanjske resničnosti. Nagrade, ki jih je prejel Štefan Planine: 1958 Levstikova nagrada za mladinsko ilustracijo, Ljubljana 1959 Levstikova nagrada za mladinsko ilustracijo, Ljubljana 1961 Stipendija sklada Moše Pijada, Pariz 1963 Levstikova nagrada za mladinsko ilustracijo, Ljubljana 1964 Nagrada Prešernovega sklada za slikarstvo, Ljubljana 1966 Nagrada za slikarstvo, Subotica 1969 Zlata medalja XIX. Biennale del Fiorino, Firenze Stipendija sklada Moše Pijade, Pariz 1970 Župančičeva nagrada za slikarstvo, Ljubljana 1984 Jakopičeva nagrada za slikarstvo, Ljubljana. Ko pišem le vestičke, moje drage dame in gospodje, imam pred sabo samo še nekaj ur do, verjemite ali ne, zasluženega, saj jaz tako mislim, dopusta na mirnem, hm, rajském otoku. Saj veste, kako to gre: lepa plaža, na plaži lepa dek-leta, prijetno senco mi delajo visokorasle palme in natakar mi vedno, ko vidi, da v mojem kozarcu ni več moje priljubljene pijace, prinese novo. Tudi žena in otroci so zelo tolerantni do mene, pustijo me, da v miru uživam svoje počitnice, samo sem ter tja pride kdo do mene in me potiho vpraša, če slučajno še kaj potrebujem, vsaki moji želji je ustreženo in tako, moje drage dame in gospodje, res lahko v po-polncm, absolutnem miru, skoraj že v stanju nirvane, ki ga poznajo samo nekateri izbranci iz televizijskih soap oper (žajfnic po domače) razmišljam, kaj bom pisal za vas v novih vestičkah. No, pa pustimo za sedaj moj dopust pri miru, da se ne bi komu cedile sline. Še vedno smo v stanju ukinitve, tega in predvsem tega še nekaj časa ne smemo pozabiti. Zelo dobro, kot ste mogoče opazili tudi vi, se trenutno ukinjajo gasilci. In po čem sklepani, daje tako? Vprašam vas, moje drage dame in gospodje, vprašam vas, le zakaj, Ic zakaj so organizirali proslavo ob 95- letnici svojega obstoja in po vrhu šc celo uspešno, če ne zato, da se ukinejo. Mene že ne bodo pretentali, čeprav je njihov predsednik Jože vseh muh poln. Saj, kot ste videli, so s to svojo uki-nitvijo pretiravali in šli do konca, takoj naslednji dan po proslavi so v popoldanskih urah pripravili čudovito gasilsko parado ob spremljavi narodnih noš in mengeških godbenikov ter pri gasilskem domu (no, vidite) odkrili kipec sv. Plorjana, patrona vseh gasilcev (in piro-manov - tudi te imamo v Trzinu) in pri tem sojim širokogrudno pomagali: župan Trzina in tudi oba župnika, g. Pavle Krt in g.dr.Bogdan Dolenc. In s tem, moje drage dame in gospodje. ukinitve še ni bilo konec. Zaključek ukinjanja so si zamislili z najbolj obiskano (saj mislim, daje tako) vrtno veselico do sedaj v novejši zgodo-vini Trzina. In zakaj mislite, da sem tako zelo prepričan, da gre za ukinitev trzinskih gasilcev? Zato! Takoj naslednji dan, ko so posprav-Ijali, sem slišal nekega gasiica, ki je, kot VESTIČKE IZPOD ZAROMETOV I ----------—..................................... imenovana referendumanija. Nisem vam še utegnil povedati, da bomo Odsevu zopet malo pristrigli peruti, kajti kar nekaj številkje bilo preobsežnih in to je v finančnem pogledu že skoraj kolaps; da ne bo prišlo do infarkta, ga bomo dali malo na dieto, kar pomeni, da bodo naslednje številke našega glasila malo tanjše, torej bodo s tem tudi moje vestičke malo krajše. Pa vendar brez panike, jaz si bom ta dva meseca vse lepo zapisoval, tudi kakšno »fotko« bom naredil za vas, ko bomo na naši gledališki turneji na Nizozemskem, Češki in Estoniji. In že prvega septembra nas lahko vidite na prire-ditvi - Noč na Ljubljani-ci - z našo ulično predstavo MEGA ATA. Moje drage dame in gospodje, želim vam vsaj tako prijeme počitnice, kot bodo moje - tišti del vestičk preberite še enkrat! Vidimo se na jesen in kot vedno vam dobronamerno polagani na srce, in enkrat me le poslušajte, ne uk-varjajte se toliko s kulturo, kajti to resnično škoduje umu in samo umu. Kamor koli greste, pazite predvsem nase, in na cesti tudi na druge, ne ukinjajte se po neumnosti. Za vas, ki ste se prebili do konca vestičk, pa kot vedno en lep gledališki pozdrav. Vaš Jože Štih je bilo videti, malo besnel nad kolegi in dejal - samo še to naredim, potem me pa ne vidijo več. No vidite, čista ukinitev. Le kje za vraga so se v tem času nahajali pisci peticij, te sem prav tu resnično po-grešal. Manija peticij seje na občinskem nivoju tako lepo začela razvijati, kot seje na nivoju države že nekaj časa udomačevala (za vsak drekec) tako Da bo ostalo zabeleženo za naše zanamce. V okviru »Trzinske pomladi« smo v Trzinu videli tudi gostovanje gledališča Ane Monroe in poslušali koncert Domžalske godbe. Z marljivostjo in potrpežljivostjo je miš desko pregrizla. EVA MIOČ: IZ MAJHNEGA RASTE VELIKO Veliko srečo moraš imeti in veliko zvezd P.S.: Evi želim še veliko dobrih in glavnih vlog ter veliko "nesreče" v času, ko bodo snemali film!. se mora utrniti, da kar tako do-biš glavno vlogo, tako pri nas v Sloveniji, kot drugje po svetu; da o Hollywoodu sploh ne govorimo. Tako nekateri začnejo že zgo-daj v majhnih gledališčih in potem počasi preko avdicij poskušajo napredovati in se pov-zpeti proti vrhu. Tudi Trzin ima take. Ravno danes je Eva Mioč zvedela, daje uspešno opravila avdicijo za nastop v slovenskem filmu. Ni ravno glavna vloga, ampak z malim je potrebno biti zadovoljen. Prvo uspešno avdicijo paje Eva opravila že pri štirih letih, vendar se tega spomni le po pripovedovanju. ... tvoji začetki ... V drugem razredu, to je pet let nazaj, je kar nekaj mojih sošolk hodilo na dramski krožek. Ko so mi povedale zanj, sem šla na vajo tudi sama. Ker mi je bilo všeč, sem začela hoditi redno. Spomnim se, kako smo se, ko sem prvič prišla na vajo, dobili pred Flisom in potem smo dělili vloge - dobila sem vlogo angelčka. Že pri štirih letih so me starši peljali na avdicijo v neko ljubljansko gledališče. Iskali so igralce za vloge treh hčera. Avdicijo sem opravila uspešno. Dobila sem vlogo glavne hčere. Vendar je potem vse skupaj padlo v vodo. Okoliščine so bile neugodne - na žalost. • •• vloge, ki si jih odigrala ... Za Miklavža vedno igram angelčka, na neki božični igri sem igrala lastovko, polem sem imela vlogo krompirja v skečů o krompirju, za materinski dan sem igrala neko deklico in sva z Zalo Mušič seděli v škafih. Za tisto vlogo mije mami rekla, da sploh nisem igrala, ampak da sem bila Usto enostavno jaz. Potem sem igrala Sjavno vlogo v predstavi Čarovnik iz °za, letos v Zvezdici Zaspanki pa sem "nela vlogo povczovalca. ••• Eva kot Doroteja v Ozovi deželi... pomnim se, da so mi najprej moji sošol-•-1 Oziroma soigralci namignili, da bom obila glavno vlogo v predstavi Čarovnik i* Oza. Ko sem potem prišla na vaje, kajti e ajkrat me pred tem ni bilo, sem res do-'la vlogo Doroteje. Spomnim se, da si e najprej vprašala, če se bom zmogla usta"' t0lik° besedila- SPrva senl se mal° TpSila, ker do takrat tega še nisem po- a- Ampak potem je z vajami Ie šio vse po sreči. Doma se besedila nisem posebej učila. Přišel je dan nastopa. Bila sem zelo živčna. Med predstavo mije šio veliko-krat na smeh. Ko pa sem potem stala na odru in se vživeia v okoliščine, pa sem se prepustila igri. Tako smo speljali vse predstave čisto normalno - bolj ali manj. Skozi igro sem spoznala, da mije lik Doroteje majč-keno podoben, ampak meni na kožo pisana je bila vloga za materinski dan. ... igra brez igranja ... V Zvezdici Zaspanki sem imela vlogo povezovalca. Oblečena sem bila kot marsovček in imela sem prav posebno frizuro. Mislim, da so me ljudje opazili prav zaradi nje. Drugače pa sem celo predstavo sedela na lestvi in opazovala okolico. To vlogo se je bilo dosti težje naučiti kot druge. Bilo je veliko besedila na kupu, ki si ga lahko zelo hitro pomešal. Ko igraš, se besedila dosti hitreje spomniš in veš, kaj pride v nadaljevanju. ... igrala boš v slovenskem filmu ... Že kar pred nekaj časa sva z Zalo šli na avdicijo. Med približno dvestotimi otroki naj bi jih izbrali deset. Ker dolgo ni bilo odgovora, sem na vse skupaj že pozabila. Ko pa sem prišla domov z morja, pa sta mi oči in brat povedala, da so me klicali zaradi snemanja filma. Ker so nam ravno zamenjali telefonsko številko, sem bila vsa živčna, če me bodo še poklicali ali bodo izbrali kar koga drugega. Potem so me ravno danes (4. julij) še enkrat klicali. Neka ženska je tako vse na hitro povedala, daje nisem prav nič razumela. Nato je mami klicala nazaj, da soji vse še enkrat povedali. Dobila sem neko manjšo vlogo šolarke. Danes ob 15.30 imamo sestanek. Tja moram priti s šolsko torbo ili športno opremo. Snemati bomo začeli čez kakih štirinajst dni in bo trajalo kakšen teden. "Ful" sem živčna, doma pa se mi vsi smejijo. ... sedi, 5 ... Že četrto leto sem najboljša v razredu. Starši so zelo ponosni, pa glede igranja tudi, zmeraj me pohvalijo. ... prosti čas ... Obiskujem še mnogo krožkov: košarko, odbojko, kolesarim, plavam. Hodim k věrouku in pevskim vajam. Mami pravi, da bom, ko bom velika, pevka ali pa obli-kovalka. Oči pa pravi, da bom odvetnica. Jaz pa rada igram. Če mi pa kdaj ostane kaj prostega časa, pa najraje gledam televizijo. Poleg vsega naštetega pa z družino veliko potujemo: Francija, Belgija, Nizozemska, Italija, Turčija, Danska... Zaljubljena? Ne nisem, sem pa bila. 24 @smu ŠD TRZIN - SEKCIJA ZA PODVODNE AKTIVNOSTI Prišlo jc poletje in Sekcija za podvodne aktivnosti Športnega društva Trzin je začela s svojim delovanjem v polnem razmahu. To seveda ne pomeni, da v mrzlih dneh, ko se res ni prijetno podati v še bolj mrzle vode, niso nič delali. Ta čas so izko-ristili predvsem za to, da so se dogovorili o delovanju sekcije. Změnili so se, da se bodo zbirali vsako sredo ob 21 .uri v društvenih prostorih na Mengeški 22, kjer se bodo do-govarjali o raznih aktivnostih, ki jih v polet-nem času ne manjka. Med seboj so si razde-lili delovne naloge, in sicer: predsednik sekcije je Edi Fetah, Samo Mušič bo sekciji pomagal s svojimi idejami in skrbel za fotografiranje na vodi in tudi pod vodo, Nana Šimenc bo skrbela za stike z javnostjo, Tomaž Remic je blagajnik in Aleš Teka-vec tajnik sekcije. Pripravili so tudi osnovo za zaščitni znak sekcije za podvodne aktivnosti, s katerim bodo razpoznavni v širši okolici in tudi drugod po Sloveniji. 23. maja 2001 so se udeležili čistilne akcije Ljubljanice, katero je organiziralo DPA Vivera. Na tej akciji je sodelovalo veliko potapljačev, med njimi tudi član sekcije Edi Fetah, ostali člani, to so Samo Mušič, Tanja Novak, Tomaž Remic in Nana Šimenc, pa so bili pomočniki na čolnih. Nekateri člani so v tem času tudi uspešno opravili tečaj potapljanja pri DPA Vivera. Tišti člani, ki potapljaški izpit že imajo v svojih rokah, pa so se potapljali in preostali čas izkoristili za zabavo. Poleti, koje veliko sončnih dni in je voda že prijetno topla, se odpravijo po-tapljat na Bled, v Fieso, Savo Bohinjko, Ljubljanico... Še vedno so dobrodošli vsi, ki jih karkoli zanima o potapljaškem športu, da pridejo na sestanek sekcije, kjer bodo dobili vse želene informacije. Tanja Prelovšek Marolt, Edi Fetah, Nana Šimenc Več je vredna ena koristna izkušnja kot sedem modrih pravil. Arabskl TUDI FELIXI NA MARATONU FRANJA Letošnjega jubilejnega 20. kolesar-skega maratona Franja, najmno-žičnejše rckreativne prireditve v Sloveniji, so se tako kot v prejšnjih letih udeležili tudi predstavniki Kolesarske sekcije pri Smučarskemu društvu Trzin. Priljubljeni Felixi so znova zapustili dober vtis. Krožne dirke Tacen - Vrhnika - Logatec -Godovič - Idrija - Cerkno - Kladje -Sovodenj - Škotja Loka - Vodice - Tacen seje udeležilo več kot 2.000 rekreativcev. V konkurenci posameznikov je sodelovalo pet Felixov: predsednik kolesarske sekcije Andrej Ljubešek, Simon Dane, Jani Budgar, Dušan Karič in še pravkar pri-dobljeni član Džings. S 155 kilometrov dol-go preizkušnjo, ki je imela več zahtevnih vzponov, na čelu z legendarnim klancem na Kladje, je najhitreje opravil Ljubešek, ki je přišel v cilj po štirih urah in 45 minutah. Uradni izidi še niso znani, zato jih bomo objavili po počitnicah. Sloves Trzina je v širno Slovenijo ponesla tudi družina Poz-man, ki se je udeležila 21-kilometrskega družinskega maratona s skupaj 177 tekmovalci. V cilj so Pozmanovi prikolesarili prvi, Peter Zalokar V uredništvu Odseva nismo sedeli križem rok in smo na internetni strani http://www.myfreehost.com/kolo/ Franja200i.html našli (neuradne) rezultate letošnjega maratona Franja. Na maratonu je sodelovalo še več naših sokrajanov (in ena sokrajanka). ki pa niso člani Felixov. Bravo! Vsi na kolo za zdravo telo. KARATE TURNIR »TRZIN 2001« ...........-■ * - lfWT .«m,«,^,, -, n.„ . .......-^.v^vsa j Karate šola Dynamica je v petek, 15. 6. 2001, v Trzinu pripravila vsakoletno tekmovanje v shotokan karateju. Mlade karateistke in karateisti so dokazali, da karate ni nič skrivnostnega. Je najboljša rekreacija za vse, kombinirana s sposobnostjo samoobrambe in oblikovanja samozavestne, psihofizične zdrave osebnosti. Karate ni samo urjenje telesa, temveč tudi oblikovanje duha in mišljenja. Kajti v vadboje vključen razvoj motorike, koordinacije, orientacije, samozavesti, poguma in vztrajnosti. Z redno vadbo pridobi otrok dobro podlago za vadbo katerekoli športne panoge. Tekmovanje je bilo razdeljeno na dva delà - izvajanje kat (gre za strogo določene kombinacije gibov, udarcev in blokad, ki naj bi predstavljale namišljene spopade z namišljenimi nasprotniki, vnjih pa so shkranjenc vse informacije o karate tehniki in borbi ) in nastop v dogovorjeni borbi - »jiju ippon kumiteju« (pri tem je pomembno vključevanje borbenega duha v učinkovito uporabo tehnike, povezovanju blokad in protinapada). Najprej so v katah nastopili mlajši učenci in učenke - 8. in 7. kyu. V tej skupini so osvojili najvišja mesta: Učenci z rumenimi in oranžnimi pašovi - 5. in 4. kyu so se razvrstili: ku®'te - 5., 4. kyu 1. mesto ODOBASIC Vanessa - Kamnik 2. mesto SMOLE Nina-Trzin 3. mesto ČERNOHORSKI Lana-Trzin V skupini učencev za 6. kyu so bili najboljši: 1. mesto BUDJA Peter- Trzin 2. mesto BUDJA Dejan - Trzin 3. mesto DOSTAL Žiga - Moravče 1. mesto TOMAN Jana - Moravče 2. mesto KR1ŽNAR Matěj - Brdo 3. mesto SKOK Gašper - Trzin Najboljši med učenci z zeleními in modrimi pasoví - 3. in 2. kyu pa so bili: 1. mesto NA RAT Matěj - Brdo 2. mesto RUPNIK Blaž-Kamnik 3- mesto TOMAN Miha - Moravče v drugem delu - dogovorjeni borbi, pa so bili v posameznih skupinah najboljši: Kumite - 8., 7. kyu ODOBAŠIČ Vanesa - Kamnik .-mesto SMOLE Nina - Trzin _i_mesto ČERNOHORSKI Lana - Trzin Kumite - 6. kyu J_mesto BUDJA Peter - Trzin ^mesto BUDJA Dejan-Trzin -imesto PODGORNIK Kristjan - Brdo 1. mesto TOMAN Jana - Moravče 2. mesto LAVRINC Nejc - Moravče 3. mesto SKOK Ziga - Trzin Kumite - 3., 2. kyu 1. mesto NARAT Matěj - Brdo 2. mesto SEVER Matěj - Moravče 3. mesto ODOBAŠIČ Haris - Kamnik Čestitamo vsem nastopajočim, kajti vse tekmovalke in tekmovalci so bili zelo dobri. Karate je šport, kjer je potrebno dobro obvladati posamezne elemente in jih tudi pravilno prikazati. Osnovne tehnike se lahko naučimo v nekaj mesecih, za njen nadaljnji razvoj paje potreben večletni trening - torej zadostno število ponovitev. Najlepše paje, ko vidimo, da mladi uživajo v gibanju v družbi sovrstnikov, da radi tekmujejo in potem pokažejo svoje znanje in zmogljivosti in se primerjajo s tekmeci. Hvala vsem podjetjem, ki so s številnimi praktičnimi nagradami popestrila tekmovanje: • Nova Ljubljanska banka, d.d., podružnica Kamnik, • Banka Domžale, • Trgovska družba »Vele« Domžale, • LEK - tovarna farmacevtskih izdelkov, Ljubljana, • Svilanit, Kamnik, • Helios, Domžale, • Triglav, zavarovalniška družba, Domžale. Vesna Gorjan am RTV SERVIS GOREHCs.p. Mengeško 71, Trzin telefon: 01 721-38-93 GSM: 041 644 -121 Popravila: - TV sprejemnikov, - PC monitorjcv, - audio naprav. Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike taj N6ER PD TRZIN V zadnji številki Odseva sem z zanimanjem prebral pogovor z g. Jo-žetom Jermanom, sedanjiin podpred-sednikom PD Onger Trzin, trenutno pa navdušenim jamarjem. Kot dolgo-letnega načelnika Mladinskega odse-ka (v nadaljevanju MO), in menim, da ne Ie površnoga poznavalca raz-mer v planinstvu, so me zmotile nekatere pavšaine ocene o sedanjem stanju v društvu. Povprečnega bralca bi namreč lahko nekatere izrečene besede celo pripeljale k napačnemu sklepanju. Besede »Mlade izgubimo takoj, ko konča-jo osnovno šolo,« ne držijo popolnoma. V zadnjih letih nanije uspelo v MO ta osip (manjše zanimanje mladih za planinstvo paje splošen slovenski pojav) v večji meri zaustaviti. In to predvsem zaradi požrtvovanosti vseh v vodstvu MO, ki se trudimo z vzgojo mladih planincev kljub včasih ne ravno prijetnemu vzdušju v društvu. Ker pa se ne oglašam v Odsev ravno pogosto, priložnost izkoriščam za malce širši pogled na problematiko odnosov na relaciji MO-PD. Široka paleta dejavnosti MO Pri delu z mladimi je MO v zadnjem de-setletju dosegel nepričakovan razvoj in uspehe. Spomnimo se lahko uspešnih planinskih šol, tekmovanj »Mladina in gore« (Trzinke so postale državne prvakinje leta 1996 in 1997, leta 1995 so bile druge, leta 1998 pa tretje), množice izletov, mladinskih planinskih taborov za osnovno-šolce in v zadnjem obdobju ludi za aktivne člane MO, ki so že prerasli osnovno-šolske klopi. Zadnjih 12 let imamo na OS Trzin planinski krožek (srečujemo se te- Kdo sploh so lahko člani MO'' 39. in 40 člen Pravilnika Mladinske komisije pri Planinski zvezi Slovenije (v nadaljevanju MK PZS) to jasno opredeljujeta (MO I'D Onger Trzin je polnopravni član MK 1'ZS - torej snio dolžni spoštovati ta pravilnik): »Člani VIO so: piedšolskí otroci, osnovno-šolci do 15. leta in mladina do 26 leta starosti, ki so organizirani v planinskih skupinah v PI) in drugih organizacijskih oblikah. ki so člani PZS. Člani MO so ludi vsi starejši člani. ki v MO opravljajo strukovne naloge s področja vzgoje in izobraževanja mladih (mentorji planinskih skupin, vodniki PZS, inštruktor-ji planinske vzgoje in ostali strokovm kadri). densko). Z nami na izlete hodijo tudi otroci iz sosednjih krajev. Tisti, ki so pred deset-letjem prvič obuli gojzarje, so sedaj tako rekoč pred tem, da že postanejo vodniki PZS. Dijaška skupina se redno srečuje enkrat me-sečno v planinski hišici. Ravno tako jc treba omeniti, da večina teh dijakov (ki počasi prestopajo med študente) že v veliki meri prevzema vođenje MO in so v izredno pomoč pri pripravi mladinskih planinskih taborov. Informacijska dejavnost društva MO je bil daleč najbolj aktiven pri izdajan-ju Ongrčkov, ki so ime PD Onger Trzin ponesli širom Slovenije, Ongrčki so, mimo-grede, v preteklih trch letih veljali za naj-boljše društveno glasilo planincev v Sloveniji. Morda se bo kdo vprašal, zakaj jih trenutno ni? Prvič zato, ker je to za društvo velik finanční zalogaj, drugič zaradi pomanjkanja člankov o društveni dejavnosti (tu moram spet izvzeti MO, kjer so zbrani pišoči ljudje), tretji razlog paje zame bistven - zaradi kritik nekaterih članov UO društva glede izbora člankov (razni informativni in poučni članki, ki niso »trzinsko obarvani«, ne sodijo v Ongrčke. Hudo zgrešeno mnenje! Ob tem me seveda nekako mine želja po delu). Moteča paje bila tudi želja predsed- nika PD, ki sije v bodoče želei vsebino Ongrčkov pred oddajo v tisk pregledati. To smo v uredniš-kem odboru čutili kot nezaupanje Kot urednik Ongrčkov si želim, da bi bilo s kakšnim novim, mlajšim UO sodelovanje seveda uspešnej-šc. Nesmiselno je še naprej govoriti, da sta edina medija informiranja oglasna deska in stenski koledar-čeprav sploh ne zanikam njune vloge. Oglasna deska na Mlakarje-vi je za MO celo zelo pomembna pri informiranju o zimskih predavanjih. Prihajajo pa novi mediji, katerih uporab-nost se bo pokazala v veliki meri že v naslednjih letih - ko bo Trzin kabelsko povezan. MO je že izdelal obsežnc spletne strani PD, ki pa trenutno še niso javno dostopne. V »beta verziji« so med drugim dostopne vse številke Ongrčkov, ogromno je člankov z nasveti za varno hojo po gorah, novic, ki se dopolnjujejo tedensko ... S pomočjo povezav so na enem mestu zbrani najpomembnejši proizvajalci gorniških oblačil, obutve in tehnične opreme, ln še in še ... MO je v zadnjih štirih letih pripravil v Trzinu 18 predavanj najbolj vidnih slovenskih alpinistov (3x Tomaž Humar, 3x Đavo Karničar, 2x Tomaž Jakoičič, Viki Grošelj, Silvo Karo, Pavle Kozjek, Erik Svab, Marko Prezelj, Urban Golob, Stane Klemenc ...). Za slednji dve aktivnosti (Ongrčki in predavanja) smo v MO na »odprti sceni« poslušali pohvale, na »zaprti sceni« pa (pre)pogosto in neupravičeno očitke o razsipništvu, čeprav sta ravno ti dve akciji v zadnjih letih edini še nekako vzdrževali dober glas o trzinskem PD v širšem slovenskem prostoru. In sta tudi bili predviđeni v finančnem nacrtu MO. Ongrčki, predavanja alpinistov in internet pa niso edinc stvari, ki so pomembne pri promociji društva. Običajno o delu društva lahko kaj preberete v Odsevu, vsak mladinski planinski tabor pa se zaključi z izdajo tabornega časopisa, pravzaprav kar obsežne knjižice, ki vsebuje tudi program izletov za naslednje leto. Vse to je promocija, promocija MO, društva in navsezadnje kraja. Ista ciljna skupina Tisti Trzinci, ki se pritožujejo nad majh-nim številom članov v svojih vrstah in z navdušenjem sodelujejo pri ustanavljanj" množice novih društev, bi morali že na Z »legendo« ilirskobistriškega planinstva, nepogrešljivini pri delu z mladimi planinci, g. Vojkom Čeligojem pod Snežnikom r 27 Mladi združeni v MO imamo radi polno doživljanje gorske narave, ne pa onećaščanje gorskih vrhov z akcijami v stilu »100 žensk na Triglav« Razvoj kvalitetne množičnosti Zalo je treba opozoriti na razvoj kvalitetne množičnosti in ne na množičnost za vsako ceno. Na razpršenost po gorskem prostoru, ne pa na to, da vodniki, ki se razglašajo za va-ruhe narave vodijo množične izlete na preobremenjene modne gorske vrhove. Ne po-zabimo opozoriti tudi na nevarnosti, ki preži-jo na udeležence mno-žičnih izletov. Udeleženci na takšnih izletih so bolj izpostavljeni nesrečam. V društvu v resnici sploh nimamo toliko vodnikov PZS primernih kategorij, ki bi si sploh želeli spremljati množične pohode. Pravzaprav nimamo dovolj aktivnih (registriranih) vodnikov. To priznava tudi Jože, ko govori o neregistriranih vodnikih. 0»■mi 23ĆCiku misliti na to, da v resnici le drobi-j0 že tako skromne moči. Pred dcsetlet-jem, ko si aktivna društva v kraju preštel na prsie ene roke in je bila družbena klima naklonjena prostovoljnemu deluje bilo lahko govoriti o množičnosti. Trenutno je v Trzinu dejavnih več društev, katera imajo isto ciljno skupino kot MO (domžalski taborniki, mladinski klub ...). V MO se zavedamo, daje žal osnovnošolcev in dijakov, ki so pripravljeni sodelovati v delu društev, toliko, kot jih je, in nič več! S toliko vložene energije, kot jo vlagamo v Trzinu, bi verjetno imeli na pode-želju 200 otrok in ne 20. Množičnost v gorali ni sprejemljiva Ampak! Pojavlja se še eno pomebno vprašanje. Alije množičnost v gorah za vsako ceno v sedanjem času sploh še imperativ? Ne. Mlajši vodniki smo ponosni na to, da si mladim članom upamo prikazati tudi negativne posledice gorske-ga turizma. Množični izleti vgore so nesprejemljivi in nesmiselni. Tam smo ljudje legostje in množični izleti v gorski svet negativno vplivajo na tamkajšnji krhek ekosistem. Zato nasprotujemo množičnim izletom -podpiramo pa hojo v majhnih skupinah. Intenzivnost doživljanja narave je tu mnogo večja. Saj je to vendar eden glavnih vzrokov, zakaj sploh hodimo v hribe. Res na občnih zborih ne bomo več slišali ovelikem številu pohodnikov na izletih, a treba seje začeti zavedati sodobnega poslanstva planinskih društev. Zato je ideja o majhnih skupinah, ki jih vodijo vodniki, povsem smiselna. Iste udeležence vodijo isti vodniki, ki jih poznajo, in kar je najpomembnejše, se z njimi ujemajo, so prijatelji. Sicer pa to počnemo že od nekdaj. V vseh društvih po Sloveniji. Vsak prostovoljni vodnik PZS je vesel, če pelje na turo svoje prijatelje. In se nekje v notranjosti po-ćuli malce nelagodno, ko pelje na izlet njemu nepoznane ljudi. Kaj veš, kaj vse nepredvidljivega se lahko zgodi na taki Močno društvo oblikujejo močni odseki Počasi prihajamo do glavnega problema, ki nas v PD razdvaja. Samo močni odseki namreč lahko sestavljajo močno društvo -in ne obratno. Ljudje, ki so zadovoljni z delom, ki ga opravljajo v »svojem« odseku, se bodo lažje identificirali z društvom. Dokler je bilo tako razmišljanje prisotno v društvu, je le-to sorazmerno dobro delova-lo. Ko paje »prišlo na oblast« sedanje vodstvo društva, ki se zavzema za preživeto načelo »vsi delamo vse«, ne da bi se vpra-šali, ali to tudi v resnici znamo in želimo, bo stanje v društvu takšno, kot je. Trzin ni Slovenj Gradec Jožetovo stalno in večletno »navijanje« za to, da bi PD Onger Trzin postalo podobno PD Slovenj Gradec, je nesmisclno. Je korak ali dva nazaj v razvoju. Društvi delu-jeta na zelo različnih področjih, dějstvo paje, da PD Slovenj Gradec sploh nima registriranega MO (preverjeno na sedežu PZS). Le zakaj je Jože prepričan, da so Slovenjgradčani uspeli v združevanju ge-neracij? Morda pa tarn mladi sploh nimajo možnosti za delo? Neustvarjanje možnosti za delo mladih tudi znotraj planinskih društev je le negiranje razvoja ter ustvarjanje situacije, da se še tišti mladi, ki so pripravljeni delati v PD, izgubijo. Iz dosedanjih pogovorov z Jožetom vem, da si želi, da bi pri nas na izlete hodili vsi skupaj. Pri nas v Trzinu je organizacija izletov v okviru MO že tako napredovala, da smo sami sposobni voditi izlete za mlade člane. Kar se tiče želje po skupnih izletih mora biti le-ta obojestranska. A mladi gremo radi na izlet s svojo družbo. Ponekod hodijo na izlete mladi in starejši člani skupaj, ponekod ločeno, a to ne pomeni, daje ena ali druga rešitev neustrez-na. Za določeno skupino mladih je zagotovo ustrezna tista, ki ji prinaša največ zadovoljstva. Iskati nek model zunaj svojega kraja in ga nekritično prenašati v svoje okolje, pa ni najbolj smiselno. »Preglasovanje« na občnem zboru Jože govori, da kandidatov za vodilne položaje ni. Je iz svojega spomina kar tako izbrisal lanskoletni majski izredni občni zbor PD? Ne novi Ijudje, cei kup mladih, v delu MO preizkušenih članov, je bilo pripravljeno prevzeti vođenje društva. »Mlada lista« je imela celo izdelan program, ki je slonel na Vodilih PZS, katere 28 (SEE® smo dolžni spoštovati vsi člani PD. Lista, ki je obetala poživitev delà v društvu, je padla zaradi šikaniranja kandidata za predsednika, ne pa zaradi programa; (med tistimi, ki je glasoval proti »mladi listi«, je bil tudi Jože). »Klub planinskega orla« Po Jožetovo Kresatis Alpinum. V članku je omenjeno, da ne želi pogrevati starih zamer. Ampak takoj, že z omembo, je to storil. Prej omenjeni klub je skupina ljudi, članov PD Onger Trzin, ki jih druži skupni interes, in so se odločili, da bodo hodili skupaj z enim od bolj ambicioznih društvenih vodnikov. Priznati je treba, da pri-pravljajo zanimive izlete, njihova special-nost pa je obiskovanje železnih poti, »ferrai« v italijanskih Dolomitih, ki jih obis-kujejo sistematično. Bili pa so že marsi-kje, celo v baznem taboru pod Everestom. Ta planinska skupina seje poimenovala »Klub planinskega orla« in seveda ni bila mišljena kot društvo v društvu. Verjetno bi se z nekaj manj čustev nastali »problem« takral dalo zagotovo rešiti drugače. Ti ljudje so še vedno člani našega društva (redno plačujejo članarino), zato bi bilo prav, da se njihovi gorniški dosežki ome-nijo tudi na občnih zborih društva, ne pa da se vedno »pozabi« nanje. Za konec ... > Leto 2002 je Organizacija združenih na-rodov razglasila za mednarodno leto gora (več na http://www.mountains2002. org/). Upam, da bomo tudi v Trzinu to leto obeležili s čim več zanimivimi pla-ninskimi dogodki. > Vsa društva se rada pohvalijo o svojem prostovoljnem poslanstvu, saj je letos mednarodno leto prostovoljcev. Koliko prostovoljnih ur in dni, neplačanih kilo-metrov, obrabe svoje osebne opreme gre v namen slave in časli našega PD. > V prihajajočem poletju želim vsem obi-skovalcem gorskega svela veliko prijet-nih tur v gore s planinskimi prijatelji. Imejte vseskozi pred očmi, da ste le bežni gostje v okolju, ki je »prežive-lo« že mnogo generacij. Naj tudi našo! Pa na svojo varnost ne pozabite! Emil Pevec Pusti zaljubljencu, naj ljubi, kar ljubi, kajti če mu boš rekel, naj pusti, kar ljubi, bo še naprej Ijubil, kar ljubi, tebe pa sovražil. Peulski (Senegal) KAKO ZMANJŠATI STROŠKE III. Ko napoči čas obnove kotlovnice, največkrat pomislimo samo na zamenjavo kotla, vendar moderne naprave ne delujejo brez-hibno, če manjkajo nekatere druge naprave ogrevalnega sistema. npr. regulacija ogrevanja. Najbolje je vgraditi sodobno centralno regulacijsko napravo z dnevnim in tedenskim programom, ki zvesto sledi vsem (vremenskim) spremembam. S pri-lagojenim režimom obratovanja, ponoči ali takral, ko stanoval-cev ni doma (npr. dopust) in s pravijno nastavitvijo, lahko pri porabi energije veliko prihranimo. Če je vgrajena ročna regulacija, jo lahko z razmeroma majhnimi stroški in posegi dopolni-mo in jo posodobimo. Najbolj nesmolrno je izklapljanje ogre-valnih naprav, na primer ponoči ali med daljšo odsotnostjo. Bolj ekonomično je neprekinjeno obratovanje naprav po prila-gojenem programu. Stalno prižiganje in ugašanje ogrevalnih naprav lahko skrajša njihovo življenjsko dobo (korozija in kondenzacija), voda v ogre valném sistemu pa pri tem tudi ni zaščitena pred zamrzovanjem. Z vgradnjo termostatskih ventilov omogočimo bolj natančno uravnavanje temperature v posameznih prostorih. To je relativno poceni in majhen poseg na ogrevalnem sistemu, prinaša pa dokaj visoke prihranke (do 7%). Termostatski ventili skrbijo za zeleno temperaturo v prostorih. Pri tem upoštevajo vse notranje in dodatne vire toplote (pečica štedilnika, sonce, več ljudi v prostoru, itd.), tako da samodejno zapirajo radiator-sko gretje, koje v prostoru dosežena želena temperatura. Hitro se obrestuje tudi vgradnja novega (sodobnega!) gorilnika. Novejše izvedbe imajo že vgrajene loputc, ki se po izklopu gorilnika samodejno zaprejo in zavrejo ohlajanje kotla. Pri Energetsko svetovalna pisama ijT. -Kamnik - izpostava Domžale 1230 Domžale, Ljubljanska 69 tel.: (01) 722 01 00, 722 13 21 i(MSV6T NtOIM oljnih gorilnikih je smiselna izvedba s predgretjem kurilnega olja. Za večje moči obstajajo gorilniki z dvostopenjskim delo-vanjem. Iz ekološkega vidika so predvsem zanimivi tako imenovani turbo gorilniki. Vgradnja sodobnih obtočnih črpalk z večstopenjsko ali zvezno regulacijo vrtljajev tudi ni zanemarljiv varčevalni ukrep. Pri večstopenjski črpalki ročno spreminjamo število vrtljajev in s tem pretok - količino ogrevalne vode. Na ta način zmanjšuje-mo tudi toplotne izgube. Najbolj smiselna je vgradnja črpalke z zvezno regulacijo vrtljajev ob stalnem vodnem tlaku in spremi-njajočem se pretoku vode (potrebe ogrevanja). Te črpalke so energijsko varčne, imajo pa tudi možnost avtomatskega števiia vrtljajev ponoči. Nekaj lahko prihranimo pri gorivu in električni energiji, če vgrajeni termostat izklaplja obtočno črpalko, ko temperatura ogrevalne vode pade pod določeno (nastavljeno) temperaturo. Za vse to pri sodobnih kotlih že skrbi samodejno reguliranje ogrevanja. Vgradnja števca obratovalnih ur gorilnika le posredno vpliva na zmanjšanje porabe energije, saj nam omogoča natančen izračun porabe goriva skozi šobo gorilnika. Nadzorujemo lahko tudi, koliko časa gorilnik obratuje. Dolge prekinitve pomenijo, da sta gorilnik in kotel predimenzionirana, zato je izkoristek slabši inje poraba goriva večja. (čim manj je prekinitev, boljši je izkoristek kotla. Domžale, junij 2001 ESP DOMŽALE IVAN KENDA, univ.dipl.inž. IZ TRZINSKE CRNE KRONIKE 5. 6. 2001 - ODKRITI PONAREJENI BANKOVCI V LB TRZIN Uslužbenka LB Trzin je obvestila PP Domžale, daje občanka M.E. poskušala unovčiti ponarejeni bankovec za 100 DEM. Bankovec so zasegli in ga poslali v analizo. Podatke o ponarejevalcu še iščejo. Takšna situacija se mi zdi skrajno neugodna. Predstavljam si lep poletni dan. Odlo-čim se, da bom prodala 100 DEM, da grem v ''šoping" po novo poletno obleki-co. Pa se izkaže, da imam ponarejen bankovec. Saj bodo še mislili, da sem preva-rantka! In lep poletni dan grc po zlu - pa še kakšen živček zraven... 5. 6. 2001 - TATVINA GORIVA NA BS TRZIN Iz bencinskega servisa so ponovno sporo-ćili, daje neznanec natočil 96 litrov die-selskega goriva in "pozabil" plačati. Voznik seje pripeljal v petki (Renault 5), spravil gorivo v prtljažnik in jo podurhal. 10. 6. 2001 - RAZBITO STEKLO NA PIRAMIDI V IOC-i Vandalizem, objestnost, preveč energije .. Neznani storilec je razbil okno fri-zerskega salona in trgovine Faleone d.o.o. v pritličju piramide in oškodoval lastnika za 20.000,00 SIT. Ničesar ni odnesel. 10. 6. 2001 - TATVINA GORIVA NA BS TRZIN Tudi nekaj dni kasneje je neznanec zas-tonj napojil svojega jeklenega konjička. To je storil tako, daje namestil na vozilo registrsko tablico drugega vozila, natočil in odpeljal. Podjetje Petrol je oškodoval za 9.000,00 SIT. Za storilcem še poizve-dujejo. 12. 6. 2001 - OBVESTILO O IMEDVE-DU Kadar se sama sprehajam po Kočevskem 'ogu, se včasih zdrznem, ko zaslišim rjo-venje levov, pa tigrov in slonov. Zatorej sočustvujem s K.V., ki je poklicala na OKC Ljubljana in prijavila, da seje peljala po gozdni cesti v Trzinu in prišla v stik z medvedom. Policisti so takoj s pomočjo vodnikov službenih psov pregledali širšo okolico, vendar medveda niso izsledili. V razgovoru s prijaviteljico seje kasneje izkazalo, daje Ie slišala rjovenje in da medveda sploh ni videla. 13. 6. 2001 -KAZNIVA DEJANJA NA OBMOČJU TRZINA Tega dne so imeli policisti na trzinskem območju veliko delà. Najprej so opravili ogled vloma v avtoservisno delavnico, kjer je neznani storilec z vhodnih vrat skladišča odstranil ključavnico in tako přišel v notranjost skladišča. Odnesel je 65 pnevmatik znamke Nokian in lastnika Š.M. oškodoval za 900.000,00 SIT. Nekdo je istega dne vlomil v tovorni avto-mobil in iz njega pokradel orodje, razbil dve rotacijski luči in odtrgal ventil na zadnji pnevmatiki. Tudi Strelsko društvo ni imelo sreče, saj je bilo vlomljeno v njihove prostore. Iz not-ranjosti so lopovi pokradli agregat znamke Tomos in električni podaljšek dolžine 25 metrov. Materialna škoda znaša okoli 260.000,00 SIT. 13. 6. 2001 - NESREĆA PRI DELU Tale zgodba je pa sreča v nesreči oz. nesre-ča v nesreči. Koje V.A. samostojnemu podjetniku pomagal pri delu na strehi, gaje stresla elektrika. Poškodovani je za nekaj trenutkov izgubil zavest. Ko seje osvestil, je sam po lestvi přišel s strehe. Kljub temu je bil z reševalnim vozilom ZD Domžale odpeljan na UBKC v Ljubljano. Na kraj dogodka je poleg policistov přišel tudi inšpektor za delo, ki je ugotovil vrsto pomanjkljivosti v zvezi z opravljanjem dejavnosti samostoj-nega podjetnika, zato mu je prepovedal nadaljnje delo. 14. 6. 2001 - VLOM V OSEBNI AVTO Oškodovancu P.A. je nekdo vlomil v osebni avto na parkirnem prostoru v IOC-i. Ukra-del je avtoradio znamke Pioneer s snemlji-vo ploščo. P.A. je oškodovan za 80.000,00 SIT. Kaj naj rečcm:"Veliko denarja, veliko dobre muzike, pa tudi velika zguba, ko ostaneš brez." flVTOTTÏWSTVO VIDMfiR Nudimo vse avtoličarske in avtokleparske storitve 19. 6. 2001 - INTERVENCIJI V eno izmed podjetij na območju lOC-e je přišel pijan delavec R.B. in pričel vpiti ter nadlegovati ostale delavce, nato seje odpeljal z osebnim avtom. Policisti so ga po nekaj minutah zaustavili in kontrolirali. Moral se bo zagovarjati pri sodniku za prekrške zaradi kršitve javnega reda in miru pa tudi zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Druga intervencija je bila opravljena pri občanu Š.S., ker je pijan razgrajal doma. Vpil je na ženo in otroke, potem pa raz-metal inventar v stanovanju. Ob prihodu policistov seje pomiril, vendar so čez uro domači zopet zaprosili za posredovanje. Tedaj so ga odpeljali v prostore za pridr-žanje PP Domžale do iztreznitve. Zoper njega bo podan predlog za uvedbo pos-topka pri sodniku za prekrške. V JUNIJU TUDI 5 MANJŠIH PROMETNIH NESREČ V štirih primerih je bila povzročena manj-ša materialna škoda, v enem primeru pa so bili udeleženci poškodovani, vendar je postopek prevzela Postaja prometne policije Ljubljana. V.P.O. Hobotova 7B, 1236 Trzin, Tel.: 01/721-4503 NE OLAJSUJTE DELA ŽEPARJEM ! V množici se nekdo zaleti v vas. Je denarnica še na svojem mestu? Žeparstvo je razširjeno povsod po svetu, še zlasti pa v večjih mestih. Pogosto gre za organizirane skupine, izurjene za različne zvijače, s katerimi premotijo žrtev. Njihov plen so predvsem gotovina, čeki, plačilne kartice in druge listine, redkeje pa nakit, ure ali ostale vrednosti, ki jih ima žrtev pri sebi. Posebej značilni so primeri predvsem iz Ljubljane, ko s kolesi ali mopedi dohitijo žrtev, ji sunkovi-to iztrgajo torbico in se izgubijo. Pred njimi vas lahko varuje le nenehna pozornost in določena mera nezaupanja do ljudi. V Sloveniji policisti na leto zabeležijo okoli 230 žepnih tatvin. Pazite torej! c* VADČA ŠTFIAIM km m m mmmyš v m%zm v mmm Ker v uredništvu Odseva ne vemo /a vsako prireditev, ki se bo dogajala v nasiednjem ineseeu, vabimo vse. ki pripravljajo kako zanimivo prireditev. da nas o tem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja Prelovšek Marolt. zato se s svoj i mi podatki obraćajte nanjo (tel.šl. 7213-529). Pokličite Tanjo in za vašo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci! Kulturno-umetniško društvo Trzin Turneja Nizozemska. Češka, Estonija. Teater Cizamo se bo na mednarodnem festivalu představil z uličnima predstavama Žirafa Klara in Mega Ata. 01.09. OŠ Trzin, DPM in KUD Trzin 08.09. 10.00 Športno društvo Trzin 10.- 14.09. Strelsko društvo Trzin 29.09. Športno društvo Trzin 29. - 30.09. Turistično društvo Trzin Sprejem za prvošolce Dan košarke v spomin na Aljoša Tekmovanje neaktivnih strelcev (strelišče SD Trzin) Turnir v malem nogometu (4+1) Predstavitev Trzina na Mihaclovem sejmu v Mengšu mmmmmmz 21. - 29.7. Planinsko društvo Onger Trzin - mladinski planinski tabor KRNICA 2001 (osnovnošolci) Mladinski odsek avgust Planinsko društvo Onger Trzin - mladinski planinski tabor KOBAR1D 2001 (srednješolci) Mladinski odsek t3T Društvo upokojencev Žerjavčki Žerjavčki vabijo vse upokojence - člane in nečlane vsak ponedeljek od 16. ure dalje v gostišče Bor pri Mercatorju v novem Trzinu Žerjavčki so začeli s pevskimi vajami. Kdor se jim želi pridružiti prijave zbira ga. Lučka Župan tW Strelsko društvo Trzin Strelsko društvo vabi vse ljubitelje strelskega športa vsak dan od 18. do 20. ure na strelišče. Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek MO PD Onger Trzin vabi osnovnošolce, đijake in Studente, da sejitu pridružijo. S planinskim krožkom na OŠ Trzin bomo nadaljevali konec septembra (sreda ob 15. uri v učilnici zemljepisa), dijaki in studenti pa se srečajo vsak drugi četrtek v mesecu v društveni hišici. tW Športno društvo Trzin - Šahovska sekcija Šahovska sekcija Trzm bo nadaljevala s ponedeljkovimi srečanji prvi ponedeljek po 15.septembru ob 19,30 uri. Informacije o turnirjih - internet www.sah-zveza.si ali teleiekst 599 ali 041-679-515 Rado Sekcija Veteranov vojne za Slovenijo Sekcija Veteranov vojne za Slovenijo obvešča člane in vse, kj še niso člani, da imajo vsak prvi četrtek v mesecu ob 18. uri srečanja v prostorih stare OŠ Trzin, Mengeška 22. Vse veterane vojne za Slovenijo vabijo, da naj se jim pridružijo. Čistilni servis Plin Zorec s.p. Oep: vas 5. Domžale Tel !/ 72 41 657. 041/ 695 339, 01/ 72 42 489 ŮiSt: oblaćil. tudi vrste preprog zavi tudi lamelne zavese) • tapisone in tople pode te Pod- o na dom. po dogovoru lahko tudi ob vikendih in pra Úst: servis imamo v Depali vasi tik ob cesti z velikim parkinšćem Ođp v^amo vsak dan od 7h do I9h, ob sobotah od 8h do 13h. Čistilni servis Zorec. HUBAT PETER s.p. HP COMMERCE d.o.o. UUiLíďÍ^0IJá Biii« I>III>vim> 75. I 2.Í4 Mi-iijlýš letton : 01 / 723 09 00, Fax : 01 / 723 09 01 OPTIKA v Martina Skofic Ljubljanska 87, Domžale Tel. 721-40-06 Delonu c.iv vsjk d.m 0.00 - 12.00 ib.no -mm 12.00 ( BAHNĚ') Za priietneiše počitnice Pred nami so počitnice, dopusti, ki prinašajo prijetne sončne dm, včasih pa tudi skrbi, kako pokriti stroške težko pričakovanih dni oddiha in počitka. Banka Domžale vam to omogoči s: POTROŠIMIŠKIM KREDITOM Po izredno ugodnih obrestnih merah z odplačilno dobo do 18 mesecev. UPORABO ŠEFOV Za varno hrambo vaših dragocenosti. Oglasite se v eni od enot banke, kjer dobite vse potrebne informacije ter si s ponudbo zagotovite prijetnejše in vamejše počitnice. IO banka domžale Banka Domžale d.d., Domžale Bančna skupina Nove Ljubljanske banke