K R E P KO  Z M A N J Š A N  P E S I M I Z E M  P O T R O Š N I KO V
10
KREPKO ZMANJŠAN PESIMIZEM 
POTROŠNIKOV
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
Oktobrski podatki o domačem trošenju ne prinašajo veliko novega. Spodbudna je stabilna 
rast investicijskega povpraševanja, ki kaže, da se bodo investicije pridružile neto izvozu 
pri spodbujanju gospodarske aktivnosti. Tudi potrošniki so na začetku leta mnogo manj 
pesimistični kot v preteklih letih, kar kaže, da bi doslej prevladujoča negativna mnenja 
in pričakovanja mogla v naslednjih mesecih preiti v pozitivna. Zato je upati, da oblasti z 
davčno nedonosnimi in največkrat nesmiselnimi institucionalnimi spremembami ne bodo 
zatrle optimizma.
Izvoz je v novembru pospešil, trgovinska bilanca je bila izravnana. V enajstih mesecih 
2014 je Slovenija imela nadpovprečne zunanjetrgovinske rezultate: veliko povečanje 
izvoza, pozitivno blagovno bilanco in izboljšanje pogojev menjave. Po rasti izvoza je na 
četrtem mestu, po rasti uvoza na dvanajstem do štirinajstem, uvršča se med dvanajst članic 
EU28 s pozitivno trgovinsko bilanco, medletna stopnja rasti izvoznih cen je bila novembra 
pozitivna, uvoznih negativna, medtem ko so na ravni EU28 padle tako izvozne kot uvozne 
cene.
 
Gospodarska klima se je v januarju izboljšala; nanjo je najbolj vplivalo večje zaupanje 
potrošnikov. Raven zaupanja v storitvenih dejavnostih je bila enaka kot predhodni mesec, 
višja kot januarja 2014 in višja od dolgoletnega povprečja. Pričakovanja storitvenih 
sektorjev za naslednje tri mesece so nekoliko splahnela. Tudi zaupanje v gradbeništvu 
se je malo pokvarilo, pričakovanja pa so se izboljšala. Zaupanje v trgovini na drobno je 
dvignila večja prodaja. Gospodarska klima v EU28 se je nekoliko poslabšala, višja so le 
pričakovanja v gradbeništvu in trgovini na drobno. 
Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi popravila, impulzni trend se je obrnil 
navzdol. Njeno rast je krepko zmanjšal velik padec v rudarstvu, saj medletna stopnja v 
predelovalni dejavnosti ostaja visoka, impulzni trend pa se je tudi v njej obrnil navzdol. V 
novembru je industrijska produkcija v EU28 in v evro območju nekoliko zrasla, medletno 
pa upadla; nihanja in menjave smeri po članicah se nadaljujejo.
Vrednost gradbenih del je v novembru zanihala navzdol. Skupno število turističnih prenočitev 
se je v visoki jeseni sezonsko znižalo, medletno pa se je povečalo tako število domačih in še 
bolj število tujih gostov. Ugodno gibanje se je sodeč po predhodnih podatkih, nadaljevalo 
11
K R E P KO  Z M A N J Š A N  P E S I M I Z E M  P O T R O Š N I KO V
tudi v decembru 2014; pri domačih turistih je bilo več prihodov, a manj prenočitev, pri 
tujih turistih se je povečalo število prihodov in prenočitev. Število prepeljanih potnikov v 
zračnem prometu in cestnem mestnem prevozu je tudi novembra hitro raslo, v Luki Koper je 
bil blagovni promet za desetino večji kot leto prej. 
Delovna aktivnost in zaposlenost rasteta počasi, sezonsko pa se je v decembru in januarju 
močno povečalo število iskalcev zaposlitve, vendar pa se število trendno zmanjšuje. Največ 
novih iskalcev prihaja iz vrst dotlej zaposlenih za določen čas; prekarno delo je postalo 
normalnost.
Nadaljujejo se gibanja na robu deflacije; v decembru so se cene na drobno znižale za pol 
odstotka, po letu dni so komaj malo nad lanskimi, blago se je pocenilo, storitve podražile. 
Po harmonizirani inflaciji sta Slovenija in evro območje že v deflaciji, cene so padle tako 
na mesečni kot na letni ravni, gibanja cen v Sloveniji postajajo tudi po strukturi vse bolj 
podobna gibanjem cen v evro območju. Najbolj se je tako v Sloveniji kot v evro območju 
pocenila energija. Cene industrijskih proizvajalcev prej ko ne stagnirajo, lani se je, a zelo 
počasi, dražila le oprema, reprodukcijski material in življenjske potrebščine pa so se cenile. 
Uvoženi proizvodi, tako tisti iz evro območja kot tudi od drugod, so se decembra pocenili; k 
padanju cen so največ pripomogle cene surove nafte, plina in naftnih derivatov. 
Bruto in neto ter mesečne in urne plače so se novembra močno povečale, vendar medletne 
primerjave kažejo, da gre za sezonska povečanja, saj je medletna dinamika v novembru 
podobna oktobrski. Kljub velikemu novembrskemu povečanju pa se plače niso povišale 
v vseh dejavnostih; nižje kot oktobra so bile v gostinstvu ter v finančni in zavarovalniški 
dejavnosti, malone nespremenjene pa so bile v širšem javnem sektorju, pa tudi v gradbeništvu. 
V letu dni so bruto plače porasle le za odstotek, najbolj v prometu in skladiščenju, porasle 
so tudi v predelovalni dejavnosti. Nadpovprečno so bruto plače v letu dni porasle v oskrbi z 
električno energijo, plinom in paro, v gradbeništvu, v trgovini ter v javni upravi in obrambi, 
podpovprečno so porasle v rudarstvu, strokovni in tehnični dejavnosti, izobraževanju in 
zdravstvu. Manj kot leto prej pa so novembra zaslužili zaposleni v kmetijstvu in gozdarstvu, 
v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, v gostinstvu, v finančnem sektorju in 
zavarovalništvu, v poslovanju z nepremičninami, v kulturi in rekreacijski dejavnosti ter v 
drugih dejavnostih.
Decembrski javnofinančni prihodki so bili precej višji od novembrskih, a le malo višji kot 
decembra 2013. Prihodki od neposrednih davkov in prispevkov za socialo so bili večji, 
prihodki od posrednih pa manjši kot leto prej. V celem letu 2014 je lani v javnofinančne 
blagajne priteklo za 677 milijonov več kot leto prej; k rezultatu so največ prispevali 
davki od dohodka pravnih oseb, porast dohodnine je bil skromnejši. Več kot leto prej so 
prinesli DDV po obračunu, približno enako trošarine, manj pa DDV od uvoženega blaga. 
Povečanja prilivov v zdravstveno in pokojninsko blagajno so bila skromna. Novih podatkov 
o odhodkovni strani javnih financ in o namenski strukturi trošenja ni. Javnofinančni 
K R E P KO  Z M A N J Š A N  P E S I M I Z E M  P O T R O Š N I KO V
12
prihodki so v zadnjih osmih letih tudi nominalno bolj ko ne stagnirali na ravni približno 
14 milijard evrov letno; prispevki za socialno varnost in prihodki od posrednih davkov 
so trendno rasli, prihodki od neposrednih davkov pa so se trendno zmanjševali. Realni 
javnofinančni prihodki so se kljub nizki inflaciji zmanjševali. 
Krčenje kreditov podjetjem se je tudi v novembru nadaljevalo, zdaj so le še malo nad ravnjo 
pred devetimi leti, ko se je začela kreditna ekspanzija. Velik »obetavni« prenos slabih 
terjatev na DUTB konec 2013, s katerim naj bi se kreditiranje gospodarstva normaliziralo, 
ni prinesel preobrata. Krediti podjetjem so se od najvišje ravni iz julija 2010 malone 
prepolovili. Še naprej stagnirajo oziroma se počasi krčijo tudi krediti gospodinjstvom in 
nedenarnim finančnim institucijam. Kljub zmanjševanju kreditov se depoziti podjetij sicer 
precej neenakomerno povečujejo; razloge za to gre iskati v presežkih plačilne bilance. 
Precej počasneje od sredine 2014 spet rastejo tudi depoziti prebivalstva. Razmerje med 
skupnimi krediti in depoziti je le še 1.03, kar je številka, ki je bila značilna za razdobje pred 
hazardiranjem, ko so depoziti v bankah povsem zadoščali za kreditiranje. Razmerje je z 
1.65 sredi leta 2010, že do »velikega« prenosa slabih terjatev konec 2013 padlo na 1.38, po 
njem na 1.22, po »malem« prenosu oktobra 2014 pa na 1.05; pri tem so bili ključni krediti, 
ki so se zmanjšali za 10 milijard, saj so depoziti porasli le za poldrugo milijardo. 
Del odgovora na vprašanje o vse večji »irelevantnosti« bank za delovanje nefinančnih 
družb se skriva v presežku plačilne bilance, sicer slabše delovanje majhnih storitvenih 
podjetij na domačem trgu pa s krediti napaja sivi kreditni trg. Po mnenju bank je razloge za 
zmanjševanje kreditov treba iskati na strani povpraševanja, potencialni kreditojemalci pa 
ga vidijo v vse bolj zapletenih birokratskih postopkih bank. A zdi se, da je osnovni razlog za 
ravnanje bank politične in ne ekonomske narave, gre za vzdušje, v katerem banke ne upajo 
tvegati, reprogramirati kreditov ali za dlje zadržati zaplenjenih delnic nefinančnih družb, 
kaj šele razmišljati o reševanju posameznega podjetja. Oblasti pa z izgovorom, da ne smejo 
posegati v gospodarstvo ali s sklicevanjem na prepovedano državno pomoč, gledajo vstran. 
Obrestne mere ECB se od septembra niso spremenile; zdi se, da je ECB po dolgoletni krizi 
le ugotovila, da je njeno uravnavanje obrestnih mer povsem irelevantno za uravnavanje 
inflacije oziroma preprečevanje deflacije in še bolj za oživljanje gospodarstva. Obresti 
na denarnem trgu so nekoliko padle, v novembru so se precej znižale depozitne obrestne 
mere, novih depozitov nad 2 leti pa praktično ni. Posojilne obrestne mere za nova posojila 
nefinančnim družbam so se lani prav tako znižale za okvirna posojila, novih dolgoročnejših 
posojil pa tudi praktično ni. Obrestna mera za nova okvirna posojila gospodinjstvom ostaja 
visoka, efektivna obrestna mera za stanovanjska posojila se je nekoliko znižala, znižala se 
je tudi obrestna mera za potrošniška posojila. 
Presežek v tekoči bilanci je bil v novembru podpovprečen, a večji kot novembra 2013. 
V 11 mesecih 2014 skupaj se je presežek v tekoči plačilni bilanci približal 2 milijardam 
evrov; k temu je največ prispeval večji presežek blagovne menjave, ter stalni (lani celo 
13
K R E P KO  Z M A N J Š A N  P E S I M I Z E M  P O T R O Š N I KO V
nekoliko nižji) presežek storitvene menjave. Zmanjševala sta ga vse večji primanjkljaj na 
računu dela in kapitala ter na računu transferov. Na finančnem računu se nadaljuje priliv 
kapitala prek naložb v vrednostne papirje in odliv kapitala prek računa ostalih naložb. 
Bruto dolg Slovenije se je v novembru približal 45 milijardam evrov, od tega je javnega in 
javno garantiranega dolga več kot 60 odstotkov. Neto dolg ostaja pod 12 milijardami evrov. 
Donosi na 10-letne državne obveznice, ki so bili 1. februarja 2015 pod 1.5%, kažejo, da se 
je zaupanje v Slovenijo na mednarodnih finančnih trgih v zadnjem letu tako absolutno kot 
relativno povečalo. 
***
STOUTLY LESSENED DISTRUST OF 
HOUSEHOLDS
Velimir Bole, Jože Mencinger, Franjo Štiblar, Robert Volčjak
The October data on domestic spending does not bring much new. Encouraging is steady 
growth of investment demand, which indicates that the investment is likely to accompany 
net exports in stimulating economic activity. Consumers are at the beginning of the year 
much less pessimistic than in previous years, which indicates that the predominant negative 
perceptions and expectations might turn to become positive in the coming months. Therefore, 
it is hoped that the optimism will not be repressed by senseless institutional changes, which 
do not increase tax revenues.
Exports in November accelerated, trade balance was in equilibrium. In the eleven months 
of 2014, Slovenia had above-average foreign trade results: a significant increase in exports, 
a positive trade balance and improved terms of trade. By the growth of exports is in the 
fourth place, by growth of imports in the twelfth to the fourteenth, and it ranks among the 
twelve EU28 states with a positive trade balance. Annual growth rate of export prices was 
positive and of import prices negative, while at the level of EU28 export and import prices 
dropped.
K R E P KO  Z M A N J Š A N  P E S I M I Z E M  P O T R O Š N I KO V
14
 The business climate improved in January; mostly due to higher consumers´ confidence. 
The level of confidence in the service sector in January was the same as in the previous 
month, higher than in January 2014 and higher than the long-term average. Expectations 
in service sectors for the next three months are slightly lower. Confidence in construction 
decreased a little, but expectations improved. Confidence in the retail trade increased due 
to higher sales. The economic climate in the EU28 has deteriorated somewhat, expectations 
have risen only in construction and retail trade.
Industrial production in the yearly comparison improved, impulse trend reversed. The 
growth was strongly reduced by a significant drop in mining, as the annual rate in the 
manufacturing sector remained high, though impulse trend also turned down. In November, 
industrial production in the EU28 and in the euro area rose slightly but declined in the year 
to year comparison; fluctuations and changing the direction of the states continue.
The value of construction works in November swung down. Total number of overnight stays 
in the high autumn decreased but it increased if measured year on year, as the number of 
domestic and even more the number of foreign visitors rose. A favorable trend, according 
to the preliminary data, continued in December 2014; domestic tourists had more arrivals 
and less overnight stays, while arrivals and overnight stays of foreign tourists increased. 
Number of passengers carried in air and urban transportation grew; in the Port of Koper 
transport of goods was one tenth higher than a year earlier.
Active population and employment grow slowly. The increase of the number of job seekers 
in December and January was seasonal, as the trend in the number of job seekers is 
decreasing. Most new entrants in the employment offices come from the ranks of previously 
temporary employees; precarious jobs have become normality.
Prices continue on the edge of deflation. In December, retail sale prices fell by half 
a percent, after one year they are only slightly above last year’s value; prices of goods 
declined, prices of services increased. According to harmonized inflation Slovenia and the 
euro area have been in deflation. Prices have fallen both monthly and on an annual basis, 
price movements in Slovenia are also becoming increasingly structurally similar to price 
movements in the euro area. The most significant, both in Slovenia and in the euro area, 
was cheap energy. Industrial producer prices more or less stagnate, last year growth was 
very slow, only equipment became more expensive, raw materials and consumer goods 
became cheaper. Imported products, both those from the euro area and from elsewhere, 
have become cheaper; the prices of crude oil, gas and petroleum products have contributed 
most.
Gross and net, monthly and hourly wages rose sharply in November. Annual comparisons 
nevertheless indicates that there is a seasonal jump as the annual dynamics in November 
15
K R E P KO  Z M A N J Š A N  P E S I M I Z E M  P O T R O Š N I KO V
is similar to the dynamics in October. Despite large general increase in November, wages 
have not increased in all activities; lower than in October were in the catering and in 
financial and insurance activities, almost unaltered were in the broader public sector 
and also in construction. In a year, average gross wages grew only one percent, the most 
in transportation and storage and in manufacturing. Gross wages in a year increased 
above average in electricity, gas, steam and air conditioning, construction, trade, public 
administration and defense, below average wages grew in mining, scientific and technical 
activities, education and health. Those employed in agriculture and forestry, electricity, gas 
and steam in the hospitality industry, the financial sector and insurance industry, the real 
estate business, cultural and recreational activities, and other activities earned less than a 
year ago.
December’s public revenues were significantly higher than in November and a little higher 
than in December 2013. The revenues from direct taxes and social contributions were 
higher, revenues from indirect taxes were lower than a year earlier. Throughout 2014, 
677 million € more than in 2013 flowed into budgets; the main contributors were taxes on 
corporate income and more modest personal income tax. VAT on domestic activity brought 
more than a year ago, approximately equal to previous year were revenues from the excise 
tax. VAT on imported goods decreased. The increases of inflows into health and pension 
fund were modest. There are no new data on the public expenditure structure. General 
government revenues in the last eight years more or less stagnated at around 14 billion € 
per year; social security contributions and revenues from indirect taxes had growing trends, 
revenues from direct taxes had decreasing trend. The real government revenues, despite low 
inflation, declined.
The contraction of credits continued. Credits for nonfinancial corporations are now only a 
little above the level nine years ago, when the credit expansion began. Large “promising” 
transfers of bad loans to DUTB at the end of 2013, which should normalize crediting of the 
economy, have not brought reversal. Lending to companies from the highest level in July 
2010 almost halved. Continuing to stagnate or slowly shrinking are loans to households and 
non-monetary financial institutions. Despite the reduction in loans, deposits of enterprises 
increased considerably; the reasons for this lie in the balance of payments surpluses. The 
deposits of the households have been since mid-2014 rising again. The loan-deposit ratio is 
only 1:03, a number that characterized banking before the gambling period when deposits 
in banks sufficed for lending. The loan-deposit ratio of 1.65 in mid-2010, decreased to 1.38 
before the “large” transfer of bad loans at the end of 2013, and after it to 1.22, the “small” 
transfer at the end of 2014 brought it to 1.05; loans were the pillars as they decreased by 10 
billion €, while deposits increased by only one and a half billion €.
Part of the answer to the question about the increasing “irrelevance” of banks for the 
operation of non-financial corporations is offered by the balance of payments surplus, while 
loans for small service companies on the domestic market are most likely provided by the 
K R E P KO  Z M A N J Š A N  P E S I M I Z E M  P O T R O Š N I KO V
16
grey credit market. According to the banks, the reasons for miserable credit activity is to be 
sought on the demand side, potential borrowers see it in increasingly complex bureaucratic 
procedures by banks. However, it seems that the primary reasons for the banks’ conduct are 
political and not economic in nature, it is the environment in which banks do not dare to 
take risks, reprogram loans or keeping confiscated shares of non-financial corporations, let 
alone solving a particular company because of national economic interests. The authorities, 
however, under the pretext that they should not interfere in the economy or by reference to 
prohibited state aid, look away.
ECB interest rates have not changed since September; it seems that the ECB after many 
years of crisis, realized that its steering interest rates are irrelevant in controlling inflation 
and preventing deflation and even more so to foster economic recovery. Interest on money 
market rates declined slightly in November. There has been a significant decline in deposit 
interest rates; new deposits over 2 years are virtually absent. Lending rates on new loans 
to non-financial corporations last year also fell for general loan, new long-term loans are 
as well as virtually absent. The interest rate on a new lending to households remains high, 
the effective interest rate on housing loans has decreased, slightly lower is the interest rate 
on consumer loans.
The surplus in the current balance was in November below average, but higher than in 
November 2013. In 11 months of 2014 together, the surplus in the current balance of payments 
is of around 2 billion euro; this was mainly due to a higher surplus in merchandise trade, 
and permanent (last price slightly lower) surplus in services trade. Balance of payment 
was reduced by the increase in the deficit on the labor and capital account as well as on 
the transfers account. The financial account continued to show inflow of capital through 
investments in securities and its outflow through other investments. Gross debt of Slovenia 
in November increased by a billion and is close to 45 billion euro, of which the public 
and publicly guaranteed is more than 60 percent. Net debt remains below 12 billion euro. 
Yields on 10-year government bonds, which were 1.5% on February 1, indicate increased 
confidence of international financial markets.
17
K R E P KO  Z M A N J Š A N  P E S I M I Z E M  P O T R O Š N I KO V
AGREGATNO POVPRAŠEVANJE IN PRIČAKOVANJA
1. Neto izvozu se pri spodbujanju rasti pridružujejo investicije in manjši pesimizem 
potrošnikov
Oktobrski podatki o domačem trošenju ne prinašajo veliko novega oziroma spodbudnega. 
Potrošniki so sicer porabili več kot septembra, a kar za 3.5 odstotka manj kot leto prej. Tudi 
materialno trošenje države je bilo oktobra večje kot septembra, a le za 2.44 odstotka večje 
kot pred letom. Izrazito boljše so bile le investicije, ki so bile večje kot septembru in za 5.7 
odstotka večje kot leto prej. Skupno domače trošenje se je tako oktobra nekoliko povečalo, 
vendar je ostalo za slab odstotek manjše kot oktobra 2013 in se je tudi trendno (impulzni 
trend) zmanjševalo. Kljub temu ne gre prezreti, da je bila medletna stopnja rasti investicij 
v vseh mesecih lanskega leta pozitivna in da so tako investicije pri spodbujanje končno le 
pridružile neto izvozu, ki je dotlej edini preprečeval večji padec BDP. Res pa je bil padec 
investicij med krizo daleč največji.
Deleži investicij, državne porabe in neto izvoza v BDP
-10
0
10
20
30
40
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
investicije
državna poraba
neto izvoz
% BDP
Vir :  Eurostat
Slika o deležih investicij, državne porabe in neto izvoza v BDP nedvoumno kaže, da je bil 
padec investicijskega povpraševanja v Sloveniji izredno velik. Seveda ne gre spregledati, 
da sta finančno hazardiranje in gradbeniški balon pred krizo delež investicij potisnila na 
nenormalno raven prek 30 odstotkov BDP, njunega sesutja pa gospodarska politika po krizi 
ni znala ali hotela vsaj nekoliko nevtralizirati. Prav obratno, s politično všečno demagogijo 
je sesula gradbeništvo in uničila v njem akumulirano tehnično znanje. Vse od začetka krize 
K R E P KO  Z M A N J Š A N  P E S I M I Z E M  P O T R O Š N I KO V
18
je BDP reševalo neto izvozno povpraševanje, a velik del tudi po zaslugi padca uvoza, ki ga 
je pred krizo spodbujalo takratno zapravljanje, v katerem je izginjalo virtualno bogastvo 
pridobljeno s krediti. 
Deleži agregatov GDP in primerjava z ustreznimi deleži v državah evro območja na sliki 
»Gibanje agregatov končnega povpraševanja v Sloveniji in EU pred krizo in v krizi« 
pravzaprav le potrjuje prej povedano. Delež potrošnje gospodinjstev se je s prejšnjih 54 
odstotkov v krizi dvignil na evrskih 58 odstotkov, delež investicij se je s pred kriznih 30 
skrčil na evrskih 20 odstotkov, negativni prispevki neto izvoza so se spremenili v pozitivne 
in močno prehiteli evrske, povečan delež porabe države pa je z 20.5 odstotki zaostal za 
evrskim povprečjem. 
Gibanja agregatov končnega povpraševanja v Sloveniji in EU pred in v krizi
50
52
54
56
58
60
62
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 ‘14
12
16
20
24
28
32
36
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 ‘14
-6
-4
-2
0
2
4
6
8
10
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 ‘14
16
17
18
19
20
21
22
23
24
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 ‘14
POTROŠNJA GOSPODINJSTEV INVESTICIJE
PORABA DRŽAVENETO IZVOZ
Slovenija
EA
EA
EA
EA
Slovenija
Slovenija
Slovenija
% BDP
% BDP
% BDP
% BDP
Vir :  Eurostat ,  lastni  izračuni
Zmanjševanje pesimizma potrošnikov na začetku letošnjega leta kaže, da bi doslej 
prevladujoča negativna mnenja potrošnikov mogla v naslednjih mesecih preiti v 
pozitivna. Zato je upati, da ga oblasti z davčno nedonosnimi in največkrat nesmiselnimi 
institucionalnimi spremembami (fiskalno pravilo, obdavčenje dopolnilnega dela, dela 
študentov, energetske izkaznice itd.) ne bodo zatrle.
 
19
K R E P KO  Z M A N J Š A N  P E S I M I Z E M  P O T R O Š N I KO V
V tabeli »Pričakovanja potrošnikov na začetku leta« so prikazana mnenje potrošnikov v 
januarjih med letom 2009 in 2015. Čeprav pesimizem še naprej prevladuje, pa potrošniki 
v začetek 2015 vstopajo s precej manj pesimizma kot v preteklih letih. Kazalnik zaupanja 
potrošnikov je kar za 15 odstotnih točk boljši kot lani in boljši kot v kateremkoli januarju 
od začetka krize. Podobno je z mnenjem o zdajšnjem finančnem stanjem potrošnikov in 
o njihovem finančnem stanju v prihodnjih dvanajstih mesecih. Za mnogo boljše kot na 
začetkih prejšnjih let potrošniki ocenjujejo stanje v gospodarstvu, še manj pesimistični 
kot doslej so pri oceni gospodarskega stanja v prihodnjih dvanajstih mesecih. Še večji je 
premik pri oceni brezposelnosti, čeprav jih še naprej več verjame, da se bo brezposelnost 
povečala, kot pa, da se bo zmanjšala. Mnogo manj kot v preteklih letih jih zavrača možnosti 
večjih nakupov, vendar pa jih nekoliko več kot na začetku lanskega leta ne namerava 
samih napraviti večjih nakupov. Več kot doslej jih zavrača mnenje, da je zdaj primerno 
varčevati, več kot pred letom pa jih v 2015 vseeno namerava varčevati. Kar 9 odstotkov 
več anketirancev je takšnih, ki svoje finančno stanje ocenjujejo kot dobro, kot tistih, ki ga 
ocenjujejo kot slabo.
Pričakovanja potrošnikov na začetku leta
2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015
Kazalnik zaupanja potrošnikov -41 -24 -25 -26 -29 -28 -13
Finančno stanje v gospodinjstvu v zadnjih 12 mesecih -31 -32 -34 -34 -35 -38 -24
Finančno stanje v gospodinjstvu v prihodnjih 12 mesecih -30 -15 -15 -22 -18 -18 -8
Gospodarsko stanje v Sloveniji v zadnjih 12 mesecih -49 -71 -72 -73 -72 -64 -38
Gospodarsko stanje v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih -46 -17 -28 -28 -33 -26 -7
Raven brezposelnosti v prihodnjih 12 mesecih 74 48 45 36 45 40 17
Primernost trenutka za večje nakupe -53 -33 -32 -36 -40 -46 -23
Večji nakupi v prihodnjih 12 mesecih -26 -25 -17 -14 -31 -20 -27
Primernost trenutka za varčevanje 11 2 5 0 -13 -28 -30
Varčevanje v prihodnjih 12 mesecih -14 -17 -11 -16 -19 -30 -22
Sedanje finančno stanje v gospodinjstvu 17 17 20 14 14 10 19
Vir :  SURS 
Pojasni lo :  Anket i rani  imajo pr i  vprašanj ih vnaprej  ponujene odgovore,  k i  so razporejeni  od zelo pozi t ivnih (PP) , 
pozi t ivnih (P) ,  nevtralnih (N) ,  negat ivnih (M),  do zelo negat ivnih (MM).  Ravnotežje (B)  se iz  odgovorov izračuna 
takole:  B = (PP + ½P) -  (½M + MM).  Osebe,  k i  so odgovor i le ,  da je  oz i roma da bo stanje enako,  torej  ne vpl ivajo na 
rezul tat .  Pr i  večini  ravnoteži j  v iš ja  vrednost  pomeni  v iš j i  delež opt imist ičnih odgovorov. 
2. V novembru izravnana blagovna bilanca, v 11 mesecih ohranjen presežek
Novembra je izvoz doživel medletni pospešek, bilanca je bila izravnana. V enajstih mesecih 
2014 je Slovenija v okviru EU28 dosegla nadpovprečno pozitivne zunanjetrgovinske 
rezultate: veliko povečanje izvoza, pozitivno blagovno bilanco in izboljšanje pogojev 
menjave. 
K R E P KO  Z M A N J Š A N  P E S I M I Z E M  P O T R O Š N I KO V
20
Trgovinska menjava
1,720
1,760
1,800
1,840
1,880
1,920
1,960
I II III IV I II III IV I II III IV
2012 2013 2014
-1090
-576
+207
uvoz
izvoz
Vir :  SURS,  Pojasni lo :  desezonirane vrednost i ,  vrednost i  med izvozom in uvozom so saldi  na letni  ravni
Novembra 2014 je bil skupni izvoz 2010 milijonov € (7.9% več kot novembra 2013), skupni 
uvoz 2014 milijonov € (2.5% več kot pred letom), kar pomeni primanjkljaj -4 milijone € 
in 99.8% pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je bila odprema blaga v EU 1567 milijonov € 
(10.3% več kot leto prej), prejem blaga iz EU 1577 milijonov € (0.5% več), tako da je saldo 
znašal -10 milijonov € oziroma pokritje uvoza z izvozom 99.4%. Izvoz v nečlanice EU je 
znašal 443 milijonov € (0.1% manj kot leto prej), uvoz 437 milijonov € (10.5% več kot v 
novembru 2015), kar da presežek 6 milijonov € oziroma 101.4% pokritje uvoza z izvozom. 
Novembrska trendna stopnja rasti (impulzni trend) izvoza je bila 0.12%, uvoza 0.49%. 
Medletna stopnja rasti izvoznih cen je bila novembra 1.20%, uvoznih cen -0.95%, kar 
pomeni izboljšanje pogojev menjave za 2.15%. Na ravni EU28 so med dvema novembroma 
padle tako izvozne cene (-0.92%) kot uvozne cene (-0.99%), tako da so se pogoji menjave 
le neznatno izboljšali (za 0.07%). Izvoz Slovenije izven EU v novembru trendno stagnira 
(-0.04%), uvoz pa trendno raste (3.77%). 
V enajstih mesecih 2014 je bil skupni izvoz 21213 milijonov € (6.5% več kot v enakem 
obdobju 2013), skupni uvoz 20868 milijonov € (2.4% več), kar pomeni presežek 345 
milijonov € oziroma 101.7% pokritje uvoza z izvozom. Pri tem je znašala odprema blaga 
v EU 16251 milijonov € (8.5% več kot leto prej), prejem blaga iz EU 16312 milijonov € 
(1.3% več), kar da primanjkljaj -61 milijonov € oziroma 99.6% pokritje uvoza z izvozom. V 
blagovni menjavi z nečlanicami je bil izvoz 4962 milijonov € (0.4% več kot leto prej), uvoz 
4556 milijonov € (6.2% več), kar da presežek 406 milijonov € oziroma 108.9% pokritje 
uvoza z izvozom.
21
K R E P KO  Z M A N J Š A N  P E S I M I Z E M  P O T R O Š N I KO V
V okviru EU28 je po Eurostatu Slovenija v desetih mesecih 2014 nadpovprečna: po rasti 
izvoza je na četrtem mestu, po rasti uvoza pa na 12.-14. mestu ter spada med 12 članic s 
pozitivno trgovinsko bilanco. 
3. Gospodarska klima na začetku leta višja
Gospodarska klima se je v januarju otoplila. Po anketi Statističnega urada Republike 
Slovenije (SURS) o gospodarski klimi je bila vrednost njenega kazalnika v januarju 2015 
glede na mesec prej višja za 1,4 odstotne točke, od januarja 2014 pa za 12 odstotnih točk. 
Na januarsko zvišanje kazalnika gospodarske klime je najbolj vplivalo večje zaupanje 
potrošnikov. 
Naročila
-50
-40
-30
-20
-10
0
10
I II III IV I II III IV I II III IV
2012 2013 2014
-70
-60
-50
-40
-30
-20
-10
0
I II III IV I II III IV I II III IV
2012 2013 2014
GRADBENIŠTVO
Slovenija
Slovenija
EU28
EU27
ravnotežna raven naročil
ravnotežna raven naročil
PREDELOVALNA DEJAVNOST
Vir :  Eurostat ,  SURS
Vrednosti kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih je bila januarja 2015 za odstotno 
točko višja kot decembra 2014, glede na januar 2014 je bila višja za 7 odstotnih točk, glede 
na dolgoletno povprečje pa za 6 odstotnih točk. Po SURS-ovih podatkih so se vrednosti 
kazalnikov stanj in pričakovanj za naslednje tri mesece v primerjavi s predhodnim mesecem 
večinoma zvišale, znižali sta se le vrednosti kazalnikov pričakovane cene in pričakovana 
proizvodnja.
Raven zaupanja v storitvenih dejavnostih je bila januarja 2015 enaka kot predhodni mesec 
in hkrati za 4 odstotne točke višja od dolgoletnega povprečja, v primerjavi z januarjem lani 
pa je bila njegova vrednost višja za 16 odstotnih točk. Vrednosti kazalnikov pričakovanj 
storitvenih sektorjev za naslednje tri mesece so se v primerjavi s predhodnim mesecem 
znižale.
K R E P KO  Z M A N J Š A N  P E S I M I Z E M  P O T R O Š N I KO V
22
Zaupanje v gradbeništvu se je nekoliko pokvarilo, saj je bilo zaupanje v tem sektorju v 
januarju 2015 za odstotno točko nižje kot mesec prej in za 3 odstotne točke višje kot januarja 
lani. Poudariti velja, da so se vrednosti kazalnikov pričakovanj za naslednje tri mesece v 
gradbeni dejavnosti decembra v primerjavi s predhodnim mesecem večinoma zvišale, le 
vrednost kazalnika pričakovane cene je ostala nespremenjena. 
Ankete SURS-a kažejo, da je bilo zaupanje v trgovini na drobno v januarju letos glede na 
predhodni mesec višja za 11 odstotnih točk, glede na januar 2014 pa je bil kazalnik višji za 
14 odstotnih točk. Pri tem je na zvišanje vrednosti kazalnika zaupanja vplivala predvsem 
večja prodaja. 
Gospodarska klima se je decembra 2014 v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2013 v 
celotni EU28 v splošnem nekoliko poslabšala, višja so le pričakovanja v gradbeništvu 
in trgovini na drobno. Mesečna primerjava pa kaže, da so se v gradbeništvu po podatkih 
Eurostata v decembru 2014 naročila glede na mesec poprej zvišala za 0,4 odstotne točke, 
pričakovanja v predelovalnih dejavnostih so se v enakem obdobju znižala za 0,8 odstotne 
točke, pričakovanja v trgovini na drobno pa za 1,1 odstotne točke. 
GOSPODARSKA AKTIVNOST IN ZAPOSLENOST
4. Industrijska produkcija še naprej raste
Industrijska produkcija se je v medletni primerjavi popravila. Po originalnih 
(nedesezoniranih) podatkih SURS-a je bila v novembru 2014 za 1,8% višja kot v enakem 
mesecu leta 2013. Vendar impulzni trend kaže, da se je v novembru industrijska produkcija 
zniževala po stopnji -0,47%. 
Dejavnost rudarstva se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih SURS-a v lanskem 
novembru v primerjavi z novembrom 2013 krepko zmanjšala in sicer za dobro četrtino. 
Impulzni trend pa kaže, da se je v novembru dejavnost rudarstva zniževala po stopnji 
-8,09%.
Produkcija predelovalnih dejavnosti se je po originalnih (nedesezoniranih) podatkih 
SURS-a v novembru 2014 v primerjavi z novembrom 2013 povišala za 4,2%, impulzni 
trend pa kaže, da se je v novembru dejavnost predelovalne industrije zniževala po stopnji 
-0,43%.
Desezonirani podatki Eurostata kažejo, da je v mesecu novembru 2014 glede na oktober 
industrijska produkcija tako v EU28 kot tudi na območju evra (EA18) porasla za 0,2%. 
Glede na november 2013 pa je v lanskem novembru industrijska produkcija v EU28 upadla 
23
K R E P KO  Z M A N J Š A N  P E S I M I Z E M  P O T R O Š N I KO V
za 0,1%, na območju evra pa za 0,4%. Med državami članicami, za katere so dostopni 
podatki, je industrijska produkcija v novembru 2014 glede na mesec poprej najbolj porasla 
na Irskem (4,6%) in na Madžarskem (3,3%), najbolj pa je upadla v Litvi (-2,0%) in Latviji 
(-1,7%).
5. Močan porast turističnega povpraševanja ter rahel upad gradbeništva 
Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del novembra 2014 za 0,8% nižja od 
vrednosti gradbenih del, opravljenih v oktobru, v primerjavi z novembrom 2013 pa se je 
zmanjšala za dobrih 11 odstotkov, hkrati pa se je v oktobru lani 1,8% povečalo število 
opravljenih gradbenih ur, njihov impulzni trend pa znaša 0,79%. 
Skupno število turističnih prenočitev se je v visoki jeseni znižalo. Toda oktobra 2014 jih 
je bilo za 6% več kot v enakem mesecu leta 2013, hkrati pa obdelava podatkov kaže, da se 
je skupno število prenočitev v desetem mesecu 2014 zviševalo po mesečni stopnji 1,89%. 
Pri tem je prišlo do porasta domačega turističnega povpraševanja, saj je v oktobru število 
turističnih prenočitev domačih gostov poraslo za 8,2% glede na oktober 2013. Prav tako se 
je v enakem časovnem intervalu povečalo število prenočitev tujih gostov in sicer za 4,5%. 
Impulzni trend prenočitev domačih gostov v oktobru 2014 kaže rast po stopnji 3,42%,. 
impulzni trend prenočitev tujih gostov pa po stopnji 0,85%.
Po začasnih podatkih SURS-a je bilo v decembru 2014, spet po zaslugi tujih turistov, več 
turističnih prenočitev kot leto prej. V turističnih nastanitvenih objektih so zabeležili za 
10 % več prihodov turistov in za 6 % več njihovih prenočitev. Število prihodov domačih 
turistov je bilo za 2 % višje, število njihovih prenočitev pa za 3 % nižje; pri tujih turistih sta 
bila višja oba podatka: število njihovih prihodov je bilo višje za 16 %, število prenočitev 
pa za 14 %.
V novembru 2014 je bilo v zračnem prevozu prepeljanih za 17% več potnikov kot novembra 
2013, število opravljenih potniških kilometrov je bilo v zračnem prevozu prav tako večje 
in sicer za 30%. V cestnem mestnem prevozu je bilo novembra lani prepeljanih za 7% več 
potnikov kot v istem mesecu 2013. V luki Koper je bil blagovni promet v novembru za 11% 
večji kot novembra 2013. 
6. Sezonski porast brezposelnosti
Na trgu dela se je stanje nekoliko poslabšalo. Število aktivnih prebivalcev se je po podatkih 
SURS-a v mesecu novembru 2014 zmanjšalo na 922188 oziroma za 137 oseb glede na 
mesec prej, glede na november 2013 pa se je število povečalo za slabih 5 tisoč oseb oziroma 
0,5 odstotka. V novembru 2014 je bilo v Sloveniji 806777 delovno aktivnih prebivalcev. 
K R E P KO  Z M A N J Š A N  P E S I M I Z E M  P O T R O Š N I KO V
24
Glede na oktober se je število delovno aktivnih povečalo za 353 oseb, glede na november 
2013 pa se je to število povečalo za dobrih 8 tisoč oseb ali 1,1%. Med zaposlenimi osebami 
jih je bilo v novembru še vedno slabih 93% zaposlenih pri pravnih osebah, njihovo število 
pa se je od novembra 2013 povečalo za 1,4%. Število zaposlenih pri fizičnih osebah se je 
glede na november 2013 povečalo za 1%. Med samozaposlenimi pa je bilo 62% samostojnih 
podjetnikov posameznikov, katerih število se je v samem novembru povečalo za 139, od 
novembra 2013 pa za 2446 oziroma 4,3%.
 
Po zadnjih podatkih ZRSZ je bilo v Sloveniji konec decembra 2014 registriranih 119458 
brezposelnih oseb, kar je za 4047 oseb oziroma 3,5% več kot ob koncu novembra, v 
primerjavi z decembrom 2013 pa je bilo brezposelnih oseb manj za 3,7%. V decembru se je 
na Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 10783 brezposelnih oseb, kar je 41% več kot v 
novembru in za 1,7% manj kot decembra 2013. Med novo prijavljenimi je bilo 959 iskalcev 
prve zaposlitve, 2173 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 6596 brezposelnih zaradi 
izteka zaposlitev za določen čas. Odliv iz brezposelnosti je decembra 2014 znašal 6736 
brezposelnih oseb, med katerimi se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 4034, kar je 19% 
manj kot novembra in 15% več kot decembra 2013. 
Iskalci dela
105,000
110,000
115,000
120,000
125,000
130,000
135,000
01 04 07 10 01 04 07 10 01 04 07 10
2012 2013 2014
število
Vir :  ZRSZ
Po podatkih Eurostata je bila novembra 2014 stopnja brezposelnosti na območju evra (EA18) 
11,5%, kar je enako glede na mesec poprej ter 0,4 odstotne točke manj kot novembra 2013. 
V celotni evropski osemindvajseterici (EU28) je bila stopnja brezposelnosti v lanskem 
novembru 10,0% in se je glede na enak mesec v 2013 zmanjšala za 0,7 odstotne točke. Po 
Eurostatovih ocenah je bilo novembra v EU28 24,4 milijona brezposelnih oseb, od teh 18,4 
25
K R E P KO  Z M A N J Š A N  P E S I M I Z E M  P O T R O Š N I KO V
milijona na območju evra. Med posameznimi članicami EU so v novembru 2014 najnižjo 
stopnjo brezposelnosti imeli v Avstriji (4,9%) in Nemčiji (5,0%) , najvišjo pa v Španiji 
(23,9%) in v Grčiji, za katero septembrski podatek znaša 25,7%.
CENE IN PLAČE
7. Gibanja na robu deflacije se nadaljujejo
V decembru so se cene na drobno znižale za kar pol odstotka in ostale le za 0.2 odstotka 
nad ravnjo lanskega decembra; pri tem se je blago pocenilo za 1.2 odstotka, storitve pa so 
se prav za toliko podražile. V letu dni se je blago pocenilo za odstotek, storitve pa so se 
podražile za 2,8 odstotkov. V decembru so se daleč najbolj, kar za 4,2 odstotka, pocenile 
obleka in obutev, za 5 odstotkov pa so se podražili ostali izdelki in storitve. K znižanji cen 
na drobno je decembra, poleg obleke in obutve, največ prispeval prevoz, ki se je pocenil za 
2,1 odstotek, v letu dni pa za 2,2 odstotka. 
Tako Eurostat kot SURS za ocenjevanje dolgoročnejših gibanj cen uporabljata povprečje 
leta 2005. V desetletnem razdobju so se življenjski stroški povečali za 22,3 odstotka, blago 
se je podražilo za 21,6 odstotkov, storitve pa za 23,7 odstotkov. Daleč najbolj so se zaradi 
višjih davkov v desetletju podražile alkoholne pijače in tobak, sledilo jim je podražitev 
stanovanj v razdobju pred krizo; povprečno inflacijo je prehitela podražitev hrane ter 
gostinskih storitev, absolutno pa so se v desetletju pocenile komunikacijske storitve. 
Po harmoniziranem decembrskem indeksu so se življenjski stroški v Sloveniji v decembru 
znižali za 0.7 odstotka, v letu dni pa za 0.01 odstotka, ustrezni številki za evro območje 
sta znižanji za 0.01 odstotka v decembru in za 0.17 odstotka v letu dni. Medletni pocenitvi 
blaga sta približno enaki, v Sloveniji se ja blago pocenilo za 1.31 odstotka, v evro območju 
pa za 1.22 odstotka. Tako v evro območju kot v Sloveniji so se podražile storitve, vendar v 
Sloveniji za 2,2 odstotka, v evro območju pa za 1,24 odstotka. Osnovna inflacija v Sloveniji 
in v evro območju je bila podobna, 0.83 in 0,68 odstotna. Najbolj se je tako v Sloveniji kot 
v evro območju pocenila energija; v Sloveniji za 4,29 odstotka, v evro območju pa za 6,29 
odstotka; tudi pred tem je bilo padanje cen energije v evro območju hitrejše kot v Sloveniji.
K R E P KO  Z M A N J Š A N  P E S I M I Z E M  P O T R O Š N I KO V
26
Cene na drobno v decembru 2014 
prispevek k 
inflaciji (%)
2014/12 
2014/11
2014/12 
2014/11
2014/12 
2005
povprečna 
rast 2014
SKUPAJ 100 99,5 100,2 122,32 100,2
01 Hrana in brezalkoholne 
pijače
17,2 99,4 98,8 136,54 99,7
02 Alkoholne pijače in 
tobak
5,9 100,4 104,0 165,64 103,6
03 Obleka in obutev 7,5 95,8 99,5 104,60 99,1
04 Stanovanje 13,4 99,5 98,7 146,57 100,1
05 Stanovanjska oprema 7,0 99,5 98,7 121,05 98,8
06 Zdravje 5,1 100 99,7 110,38 99,9
07 Prevoz 15,4 97,9 97,8 102,19 100,2
08 Komunikacije 4,6 98,5 97,5 91,74 98,1
09 Rekreacija in kultura 9,7 100,4 104,2 116,16 100,7
10 Izobraževanje 1,3 100,0 100,7 125,37 100,1
11 Gostinske in 
nastanitvene storitve
5,4 100,0 100,8 130,79 101,1
12 Raznovrstno blago in 
storitve
7,4 105,0 105,8 127,72 101,6
Blago 69,3 98,8 99,0 121,64 99,6
Storitve 30,7 101,2 102,8 123,69 101,6
Vir :  SURS
Harmonizirana inflacija
-1
0
1
2
3
4
I II III IV I II III IV I II III IV
2012 2013 2014
%
Slovenija
evro
ciljna inflacija ECB
deflacija
Vir :  Eurostat
27
K R E P KO  Z M A N J Š A N  P E S I M I Z E M  P O T R O Š N I KO V
Cene industrijskih proizvajalcev prej ko ne stagnirajo, decembra 2014 so se v primerjavi z 
novembrom povečale le za osem stotink odstotka in so bile za 0.6 odstotkov nižje kot pred 
letom. Lani se je, a zelo počasi, dražila le oprema, reprodukcijski material se je v letu dni 
pocenil za 1.1 odstotek, življenjske potrebščine pa za 0.8 odstotka.
Uvoženi proizvodi so se v decembru 2014 pocenili za 0,7 %, proizvodi iz držav evrskega 
območja so bili cenejši za 0,6 %, proizvodi, uvoženi iz drugih držav pa za 0,9 %. Najbolj, za 
5.8 odstotkov, sta se decembra pocenila surova nafta in zemeljski plin, za 3.8 odstotkov pa 
koks in naftni derivati, nekoliko manj, za 1.9% so se pocenila uvožena vozila. Cene drugih 
uvoženih proizvodov se decembra niso veliko spremenile. 
V letu dni so se cene uvoženih proizvodov znižale za 2,3 %, pri tem so se proizvodi, uvoženi 
iz držav evrskega območju pocenili za 3,3 %, proizvodi, dobavljeni iz drugih držav, pa za 
0,8 %. Najbolj, za 16,6 odstotkov, so se v letu dni pocenili koks in naftni derivati, surova 
nafta in zemeljski plin (za 6,3 %), obdelan les ter leseni in plutovinasti izdelki (za 5,0 %). 
Najbolj, za 11.6 odstotkov, se je lani podražilo uvoženo pohištvo, kovine so se podražile za 
4,7 %, kovinski izdelki, razen strojev in naprav pa za 4,3 %. 
8. Novembrsko povečanje bruto in neto plač je predvsem sezonsko 
 
Povprečna bruto plača 1633,22 evrov je bila v novembru kar za 90 evrov višja kot v 
oktobru, na uro pa se je zvišala z 8.81 na 10.38 evra, torej za 1,57 evra. A gre očitno za 
sezonsko zvišanje, saj je bila tako oktobrska kot novembrska bruto plača za odstotek višja 
kot v oktobru in novembru 2013. Neto plača 1053,77 evrov se je povečala za 46 evrov in 
na uro za 0.95 evra; v novembru je bila za 0,8 odstotka višja kot novembra 2013, medtem 
ko je bila oktobrska za 0.7 odstotka višja kot leto prej. Kljub velikemu novembrskemu 
povečanju povprečnih bruto in neto plač pa se novembrske bruto in neto plače niso povišale 
v vseh dejavnostih; nižje kot oktobra so bile novembrske plače v gostinstvu ter v finančni in 
zavarovalniški dejavnosti, malone nespremenjene pa so bile v širšem javnem sektorju (javna 
uprava in obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialna varnost), pa tudi v gradbeništvu, 
kjer pa so precej, s 6.95 na 7,73 evra porasle plače na uro. 
K R E P KO  Z M A N J Š A N  P E S I M I Z E M  P O T R O Š N I KO V
28
Povprečne plače v novembru 2014
Bruto plača Neto plača
na 
mesec €
na uro
€
2014/11
2013/11
na
mesec €
na uro
€
2014/11
2013/11
SKUPAJ 1633,22 10,38 101,0 1053,77 6,70 100,8
kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo 1417,20 8,95 97,9 931,59 5,89 98,6
rudarstvo 2166,87 13,09 100,9 1367,48 8,26 101,9
predelovalne dejavnosti 1661,81 10,31 102,5 1068,91 6,63 102,4
oskrba z el. energijo, plinom 
in paro
2518,37 15,84 99,9 1523,47 9,58 101,5
oskrba z vodo, ravnanje z 
odpadki 
1609,11 10,02 101,6 1043,44 6,50 101,9
gradbeništvo 1219,50 7,73 101,4 814,68 5,16 100,5
trgovina, vzdrževanje motornih 
vozil
1531,63 9,83 101,5 984,67 6,32 101,0
promet in skladiščenje 1652,62 10,34 107,1 1065,85 6,67 106,2
gostinstvo 1069,33 7,07 97,3 732,41 4,84 97,3
informacijske dejavnosti 2137,72 13,64 100,7 1328,39 8,47 100,2
finančne in zavarovalniške 
dejavnosti
2293,43 14,99 99,0 1406,45 9,19 98,9
poslovanje z nepremičninami 1636,23 10,57 97,3 1037,94 6,70 97,0
strokovne in tehnične 
dejavnosti
1810,84 11,77 100,7 1141,41 7,42 100,8
raznovrstne poslovne 
dejavnosti
1074,10 7,09 101,1 735,18 4,85 100,3
javna uprava in obramba 1761,65 11,31 101,8 1151,53 7,40 101,4
izobraževanje 1637,74 10,75 100,8 1077,82 7,07 100,5
zdravstvo in socialno varstvo 1697,06 10,33 100,5 1092,69 6,65 100,8
kulturne in rekreacijske 
dejavnosti
1640,64 10,67 97,4 1074,88 6,99 97,9
druge dejavnosti 1398,30 9,16 98,3 916,21 6,00 99,0
 
V i r :  SURS
V letu dni so bruto plače najbolj, za 7.1 odstotek, porasle v sektorju prometa in skladiščenja, 
za 2.5 odstotka pa v predelovalni dejavnosti. Za več kot odstotek, torej nadpovprečno, so 
bruto plače v letu dni porasle v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, v gradbeništvu, 
v trgovini ter v javni upravi in obrambi, za manj kot odstotek, torej podpovprečno, so 
porasle v rudarstvu, strokovni in tehnični dejavnosti, izobraževanju in zdravstvu. Manj 
kot leto prej pa so novembra zaslužili zaposleni v kmetijstvu in gozdarstvu, zaposleni v 
oskrbi z električno energijo, plinom in paro, zaposleni v gostinstvu, v finančnem sektorju 
in zavarovalništvu, v poslovanju z nepremičninami, v kulturi in rekreacijski dejavnosti ter 
v drugih dejavnostih.
29
K R E P KO  Z M A N J Š A N  P E S I M I Z E M  P O T R O Š N I KO V
Medletna dinamika bruto mesečnih plač
-4
-2
0
2
4
6
8
10
12
2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
%
Vir :  SURS
FINANČNA GIBANJA
9. Solidni javnofinančni prihodki za 677 milijonov evro višji kot leto prej
Decembrski javnofinančni prihodki, ki so znašali 1.300 milijonov evrov, so bili za 120 
milijonov evrov višji od novembrskih in le za 18 milijonov evrov oziroma za 1,4 odstotka 
višji kot decembra 2013. Davek od dohodka pravnih oseb je v državno blagajno prinesel 
38 milijonov, dohodnina 198 milijonov, DDV in trošarine 437 milijonov, socialne blagajne 
so zbrale 527 milijonov evrov, od tega zdravstvena blagajna 211, pokojninska pa 313 
milijonov evrov. Davek od dohodka pravnih oseb je decembra prinesel za 6 odstotkov 
več kot decembra 2013, dohodnina za 2,4 odstotke več, DDV in trošarine za malone 5 
odstotkov manj, socialne blagajne so zbrale za 3.8 odstotkov več, od tega zdravstvena za 
5.2, pokojninska pa za 2.8 odstotkov več kot leto prej. 
Ob celoletnih prihodkih v višini 14174 milijonov evrov, je lani v javnofinančne blagajne 
priteklo za 677 milijonov ali dobrih 5 odstotkov več denarja kot v letu 2013. K dobremu 
lanskoletnemu rezultatu so največ prispevali davki od dohodka pravnih oseb, ki so prinesli 
203 milijone ali kar 76 odstotkov več kot v letu 2013. Porast dohodnine je bil skromnejši, 
prinesle so 46 milijone ali 2.5 odstotka več kot leto prej. DDV po obračuni, so kljub zastoju 
v zadnjih dveh mesecih v proračun prinesli 2587 milijonov oziroma 158 milijonov evrov 
(6,5 odstotka) več kot leto prej, trošarine so prinesle 1491 milijonov, enako kot leto prej. 
DDV od uvoženega blaga je z 769 milijoni evrov prinesel 22 milijonov ali 3 odstotke manj 
kot v letu 2013. V zdravstveno blagajno je priteklo 2314 milijone ali 76 milijonov (3.4%) 
več kot v 2013, v pokojninsko blagajno pa 3397 milijonov ali 56 milijonov (1.7%) več. 
K R E P KO  Z M A N J Š A N  P E S I M I Z E M  P O T R O Š N I KO V
30
Novih podatkov o odhodkovni strani in strukturi izdatkov po namenih (COFOG klasifikacija) 
javnega sektorja ni. SURS (Informacije 30. decembra 2014) je primanjkljaj države v treh 
četrtletjih 2014 ocenil na 1254 milijone evrov oziroma 4.5 odstotke BDP, v enakem obdobju 
2013 pa na 1691 milijonov evrov ali na 6.3 odstotke BDP, brez dokapitalizacije bank pa na 
1264 milijone evrov ali 4.6 odstotke BDP. Levji delež v treh četrtletjih povečanih prihodkov 
je šlo za plačilu obresti (892 milijonov evrov, oziroma 3.2 odstotka BDP) in večjim 
investicijam v osnovna sredstva. Primarni primanjkljaj (brez obresti in dokapitalizacije 
bank) v treh četrtletjih je SURS ocenil na 362 milijonov oziroma 1.3 odstotka BDP, v 
tretjem četrtletju pa le na 8 milijonov evrov; primarni primanjkljaj v letu 2013 je znašal 586 
milijonov oziroma 2.2 odstotka BDP. 
Osnovne sestavine javnofinančnih prihodkov za razdobje 2007-2014
javnofinančni
prihodki
prispevki za 
socialno varnost
neposredni davki in 
drugi prihodki
posredni davki
2007 13421 4972 4136 4312
2008 14682 5496 4581 4604
2009 13734 5597 3687 4448
2010 13652 5690 3386 4575
2011 14318 5781 3814 4721
2012 13924 5720 3562 4641
2013 13497 5604 3181 4711
2014 14174 5740 3586 4847
Vir :  MF,  lastni  izračuni
Javnofinančni prihodki so v zadnjih osmih letih tudi nominalno bolj ko ne stagnirali, skupni 
na ravni približno 14 milijard evrov letno. Prispevki za socialno varnost, ki so znašali 5576 
milijonov letno, so se, razen v letih 2012 in 2013, trendno povečevali, prav tako so se 
z 4607 milijoni letno trendno povečevali prihodki od posrednih davkov, medtem ko so 
se prihodki od neposrednih davkov s 3742 milijonov evrov trendno zmanjševali. Realni 
javnofinančni prihodki so se kljub nizki inflaciji zmanjševali. 
31
K R E P KO  Z M A N J Š A N  P E S I M I Z E M  P O T R O Š N I KO V
Javnofinančni prihodki 2007-2014
13,400
13,600
13,800
14,000
14,200
14,400
14,600
14,800
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
4,900
5,000
5,100
5,200
5,300
5,400
5,500
5,600
5,700
5,800
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
3,000
3,200
3,400
3,600
3,800
4,000
4,200
4,400
4,600
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
4,300
4,400
4,500
4,600
4,700
4,800
4,900
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
mil. € mil. €
mil. € mil. €
JAVNOFINANČNI PRIHODKI PRISPEVKI ZA SOCIALO
NEPOSREDNI IN OSTALI DAVKI DDV IN TROŠARINE
Vir :  MF,  lastni  izračuni
10. Krediti gospodarstvu pa kar padajo
Po oktobrskem padcu kreditov podjetjem za kar 913 milijonov evrov, kar je bila posledica 
predvsem prenosa slabih terjatev A banke na DUTB, se je krčenje kreditov tudi v novembru 
nadaljevalo, zmanjšali so se »le« za 142 milijonov evrov in so le še nekoliko nad ravnjo 
pred devetimi leti, to je v letu 2006, ko se je začela kreditna ekspanzija. Od velikega 
»obetavnega« prenosa slabih terjatev na DUTB konec 2013, s katerim naj bi se kreditiranje 
gospodarstva normaliziralo, ko so se krediti podjetjem znižali s 17.1 milijarde na 14,1 
milijardo evrov, je zdajšnja raven kreditov manjša za 16 odstotkov, v primerjavi z največjo 
vrednostjo iz julija 2010 v višini 21304 milijone evrov pa so se krediti podjetjem malone 
prepolovili. Medletna stopnja krčenja je že drugi mesec zapored več kot 30 odstotna in 
podobna stopnji rasti v razdobju hazardiranja po vstopu v EU in evro območje. Še naprej 
stagnirajo oziroma se počasi krčijo tudi krediti gospodinjstvom in nedenarnim finančnim 
institucijam. 
Kljub tako velikemu padcu kreditov se depoziti podjetij sicer precej neenakomerno a 
relativno hitro povečujejo; razloge za to gre iskati v presežkih plačilne bilance. Precej 
počasneje od sredine 2014 vendarle spet rastejo tudi depoziti prebivalstva, ki so se dotlej je 
K R E P KO  Z M A N J Š A N  P E S I M I Z E M  P O T R O Š N I KO V
32
zmanjševali. Depozitov podjetij je bilo konec decembra 4697 milijonov evrov, depozitov 
gospodinjstev pa za 15241 milijonov evrov; prvi so novembra medletno rasli po 10.26 
odstotkov, drugi po 4.08 odstotka. 
Skupni krediti nefinančnim družbam in gospodinjstvom so novembra znašali 20714 
milijonov evrov, bili so za 158 milijonov manjši kot mesec prej, skupni depoziti nefinančnih 
družb in gospodinjstev pa so bili 19937 milijonov evrov, za 15 milijonom manj kot oktobra. 
Razmerje med krediti in depoziti je bilo 1.03, kar je številka, ki je bila značilna za razdobje 
pred hazardiranjem, ko so depoziti v bankah povsem zadoščali za kreditiranje. Padec 
razmerja z 1.6 (najvišja vrednost razmerja je bila 1.65 v oktobru 2008), ki se je začel sredi 
2011, se je močno pospešil že pred prenosom slabih terjatev, saj je do novembra 2013 padel 
na 1.38, po »velikem« prenosu slabih terjatev na 1.22, po »malem« prenosu pa na 1,05. Za 
vračanje razmerja med krediti in depoziti na raven pred hazardiranjem so ključno vlogo 
imeli krediti, ki so se od vrha razmerja sredi leta 2010 skrčili s 30.2 na 20.7 milijard evrov, 
v istem času pa so se depoziti povečali od 18.5 na 19.9 milijard evrov. 
Razmerje med krediti in depoziti, krediti in depoziti
1.0
1.1
1.2
1.3
1.4
1.5
1.6
1.7
1.8
16,000
18,000
20,000
22,000
24,000
26,000
28,000
30,000
32,000
2009 2010 2011 2012 2013 2014
mil. €
krediti/depoziti
(levo)
krediti
depoziti
Vir :  BS
Uspešno delovanje gospodarstva ob krčenju kreditov postavlja vrsto vprašanj. Del odgovora 
se očitno skriva v presežku plačilne bilance, kar je dobra razlaga za brez-kreditno poslovanje 
velikih izvoznikov, medtem ko je sicer mnogo slabše delovanje predvsem storitvena 
domača podjetja, ki poslujejo na domačem trgu najbrž omogoča nekontroliran siv kreditni 
trg. Po mnenju bank je zato problem na strani povpraševanja po kreditih, majhna na domači 
trg usmerjena podjetja pa se pritožujejo nad vse bolj kompliciranimi in s tem vse dražjimi 
postopki za pridobivanje kreditov. Zdi se, da je osnovni razlog za ravnanje bank politične in 
ne ekonomske narave. Tu lahko le ponovimo ugotovitev iz prejšnje številke GG, V vzdušju, 
33
K R E P KO  Z M A N J Š A N  P E S I M I Z E M  P O T R O Š N I KO V
kakršno vlada v Sloveniji, noben bankir ne upa tvegati, reprogramirati kreditov ali za dlje 
zadržati zaplenjenih delnic nefinančnih družb, kaj šele razmišljati o reševanju posameznega 
podjetja zaradi narodno gospodarskih interesov. Oblasti pa si z izgovorom, da je treba 
politiko odstraniti iz gospodarstva in da ne smejo posegati v gospodarstvo, gledajo vstran 
ali pa se »bojijo« evropskih oblasti in prepovedane državne pomoči. 
Toda banke, kljub izredno nizkim depozitnim obrestnim meram, tudi same ne bodo mogle 
preživeti od vse bolj raznovrstnih stroškov, ki jih zaračunavajo za opravljanje plačilnega 
prometa in zaračunavanj čuvanja depozitov, saj jim bo dodatne stroške povzročila nova 
kontrolna oblast (bančna unija), ki bo z vse bolj nesmiselnimi pravili in enačbami že sama 
ogrozila obstoj bančništva. 
Obrestne mere ECB se od septembra niso spremenile; mejna depozitna ostaja -0.20 
odstotkov, mejna posojilna 0.30 odstotna, ključna obrestna mera pa je 0.05 odstotna. Zdi se, 
da je ECB po dolgoletni krizi le ugotovila, da je njeno uravnavanje obrestnih mer povsem 
irelevantno za uravnavanje inflacije oziroma preprečevanje deflacije in še bolj za oživljanje 
gospodarstva. Euribor se je od januarja do novembra znižal za vse ročnosti, za eno leto, 
na primer, od 0.56 na 0.33 odstotka. Obrestna mera na depozite na vpogled je 0.06, nove 
vloge do 1 leta (teh je največ) so, na primer, od januarske 1.36 odstotne stopnje padle 
na 0.74 odstotno, za vloge do 2 let z 2.56 na 1.48 odstotno, novih depozitov nad 2 leti z 
obrestno mero 2.03 odstotkov pa praktično ni. Posojilne obrestne mere za nova posojila 
nefinančnim družbam so se lani prav tako znižale, za okvirna (teh je daleč največ) posojila 
od 5.53 na 5.00 odstotkov, za posojila do 250 tisoč do treh mesecev od 5.14 na 4.56, do 
enega leta od 6.14 na 5.24, dolgoročnejših posojil pa praktično ni. Obrestna mera za nova 
okvirna posojila gospodinjstvom so visokih 8.20 odstotkov, efektivna obrestna mera za 
stanovanjska posojila se je od 3.66 odstotkov znižala na 3.28 0dstotkov obrestna mera za 
potrošniška pa od 5.16 na 4.80 odstotkov. 
11. Novembra zmernejši presežek na tekočem računu, januarja najnižji donos na 
obveznice
Presežek v tekoči bilanci je bil v novembru podpovprečen glede na mesečne dosežke v 2014, 
a še vedno večji kot v enakem mesecu 2013. V primerjavi z letom 2013 so doseženi boljši 
rezultati v blagovni menjavi in enostranskih transferih, slabši pa v ostalih dveh skupinah 
transakacij: manjši presežek v storitveni menjavi, večji primanjkljaj v neto primarnih 
dohodkih dela in kapitala (večje neto plačilo obresti). 
K R E P KO  Z M A N J Š A N  P E S I M I Z E M  P O T R O Š N I KO V
34
Plačilna bilanca
  januar-november november
  2013 2014 2013 2014
I.  Tekoči račun 1.887,0 1.977,6 95,3 110,3
1.  Blago 677,7 1.152,1 -3,6 73,4
2.  Storitve 1.848,8 1.717,3 124,9 132,7
 transport 614,5 666,1 54,8 58,9
 turizem 1.244,9 1.216,4 92,2 93,0
3.  Dohodki -524,7 -788,7 -19,3 -89,2
 od dela 316,2 384,2 31,3 32,1
  - od kapitala -840,9 -1172,9 -50,7 -121,3
4.  Tekoči transferi -114,7 -103,1 -6,7 -6,5
  država 43,1 55,9 6,5 11,4
II.  Kapitalski in finančni račun -2.822,4 -2.601,2 -117,3 -196,7
A.  Kapitalski račun 63,9 45,4 9,0 52,1
B.  Finančni račun -2.886,3 -2.646,6 -126,3 -248,8
1.  Neposredne naložbe -550,4 1.038,3 -100,2 170,2
2.  Naložbe v vrednostne papirje 3.610,1 4.500,2 1.828,4 663,3
3.  Finančni derivativi -23,5 7,5 -1,3 3,2
4.  Ostale naložbe -5.881,7 -8.077,1 -1.847,4 -1.047,6
4.1.  - terjatve -2.642,3 -5.412,1 -137,0 -656,7
4.2.  - obveznosti -3.239,4 -2.665,1 -1.710,4 -391,0
5.  Mednarodne denarne rezerve -40,8 -115,4 -5,8 -37,9
III.  Neto napake in izpustitve 935,4 623,6 22,0 86,4
Vir :  Banka Sloveni je
Novembra 2014 je bil presežek tekoče plačilne bilance 102.0 milijonov € (novembra 2013 
je bil 91.3 milijonov €), kar je rezultat presežka v blagovni menjavi 64.5 milijonov € (leto 
prej je bil primanjkljaj -0.5 milijonov €), presežka v storitveni menjavi 129.7 milijonov € 
(115.8 milijonov €; povečanje zaradi ugodnejših rezultatov v transportu), primanjkljaja v 
primarnem dohodku (delo, kapital) v višini -85.4 milijonov € (-12.1 milijonov € novembra 
2013; letos večje plačilo obresti tujini) in primanjkljaja v sekundarnem dohodku (enostranske 
transakcije) v višini -6.8 milijonov € (-11.8 milijonov €).
V 11 mesecih 2014 skupaj je presežek v tekoči plačilni bilanci znašal 1939.9 milijonov € (v 
enakem obdobju 2013 je bil 1817.4 milijonov €). Pri tem je presežek iz blagovne menjave 
1207.9 milijonov € ((leto prej 782.7), presežek storitvene menjave 1580.8 milijonov € 
(1663.9 milijonov €), primanjkljaj v saldo primarnih dohodkov dela in kapitala -568.7 
milijonov € (-272.4 milijonov €) in primanjkljaj v neto sekundarnih dohodkih – enostranskih 
transferih -280.2 milijonov € (-356.9 milijonov €). 
35
K R E P KO  Z M A N J Š A N  P E S I M I Z E M  P O T R O Š N I KO V
Po 11 mesecih 2014 je priliv na kapitalskem računu, ki pomeni povečanje obveznosti, 45.4 
milijonov € (v 11 mesecih 2013 je bil 63.9 milijonov €). Na finančnem računu je neto 
priliv 2640.4 milijonov € (leto prej je bil 2843.4 milijonov €), kot rezultat povečanja neto 
terjatev iz tujih neposrednih naložb 1186.4 milijonov € (v 2013 le -37.3 milijonov €), neto 
portfeljskih investicij -4531.0 milijonov € (-3602.6 milijonov €) in drugih investicij v obliki 
neto najetih kreditov 8249.9 milijonov € (6419.0 milijonov €). Rezervna pozicija pri Banki 
Slovenije se je povečala za 115.4 milijone € (40.8 milijonov €), statistična napaka pa znaša 
655.1 milijonov € (leto prej je bila 962.1 milijonov €). 
V okviru EU28 je Slovenija med 18 državami s pozitivno tekočo bilanco v tretjem četrtletju 
2014 in 16 državami s pozitivno bilanco v treh četrtletjih 2014 skupaj. Zgolj v storitveni 
bilanci je med 23 članicami s pozitivnim saldom v tretjem četrtletju in med 24 članicami s 
pozitivnim saldom v prvih treh četrtletjih skupaj.
Bruto zunanji dolg Slovenije je znašal konec novembra 2014 že 44913 milijonov €, kar je 
859 milijonov € več kot mesec prej. Pri tem je bilo javnega in javno garantiranega dolga 
60.9%. Neto zunanji dolg je znašal 11843 milijonov €, 80 milijonov € več kot mesec prej, a 
še vedno manj kot vse konce leto po 2008. Mednarodne rezerve Banke Slovenije so znašale 
konec leta 2014 837 milijonov €, od česar je bilo deviznih rezerv za 345 milijonov €, zlata 
za 101 milijon €, imetij in rezervne pozicije pri MDS za 348 milijonov €.
Donosi na 10-letne državne obveznice so prvi dan februarja 2015 pod 1.5%, zadnji teden 
januarja pa so bili tudi že pod 1.4%. Nižje donose od slovenskih obveznic imajo enake 
vrste obveznic med velikimi le Kanada, Nemčija, Francija, UK, Nizozemska, Švica, 
Japonska, Hong Kong, višje pa med drugimi ZDA, Italija, Portugalska, Singapur, Južna 
Koreja, Avstralija in druge. Nižanje donosov je sicer delno povezano z našo nižjo rastjo cen 
(deflacijo), v bistvu pa kaže, da se je na mednarodnih finančnih trgih zaupanje v Slovenijo v 
zadnjem letu bistveno povečalo, tako absolutno kot relativno glede na druge države.