Dij aški KOLEDAR za navadno leto 1895 IV. letnik. Uredil in založil Anton Zagorjan TUelc „Narodne Tiskarne". 1894 . _r 4 \'se pravice pridrx£ me 4 '4 Vsebina. Stran Koledar. (Od 1. sept. 1894. do konca 1895. 1.) Rodopis cesarske rodovine.17 Astronomiške beležke za 1895. 1. 19 Ključ za določitev vremena.22 Lestvica za odmero kolkovine . . . . 23 Žrebanje avstro-ogerskih srečk 1. 1895. . . 24 Seznamek vred. kovinskega denarja ... 27 Svetovne poštne pristojbine za pisma . . 29 Brzojavni tarif.30 Deželne barve ..31 Fran Levstik.33 ' Dijaški prijatelj: O sreduji soli.40 2. Pogoji za vzprejem na srednje šole . . .41 3. Zrelostne izkušnje . . . *°.41 4. Šolnina.44 5. Ustanovo.44 Srednja učilišča na Slovenskem: a) Gimnazije.• 45 b) Realko , 46 c) Učiteljišča. 47 Visoke šole v Avstriji: a) Vseučilišča in farmacevtiški kurzi . . . 48 b) Tehniške visoke šole.49 Sole za umetniško in strokovno izobrazbo: a) Visoke šole.50 b) Srednje šole. 50 c) Obrtne šole.50 jzdarstvo n ruda živinozdravst v o d) Strokovne šole . e) Obrtno nadaljevalne šole Trgovske šole: a) Visoke šole b) Srednje šole Šole za poljedel., g a) Visoko šole b) Srednje šole c) Male šole Strokovne šole za Podkovske šole Glasbene šole . Navtiške šole . Vojaška učilišča a) ViBolce šole b) Srednje šole c) Kadetne šole Moji učitelji . . Moji sošolci . . Zapisek domačih nalog Počitki na srednjih šolah avstrijskih Zapisek knjig. Razreditev šolskih ur . . . Evropski vladarji. Deželni šolski nadzorniki . . Hrvatsko narodno pesništvo Oznanila. Str! I fi stvo Koledar 1894/95. SEPTEMBER 1894 -H Hrvatsko-srbsko: Rujan. Poljsko: Wrezien. — ^§&<-30 dnij. — Češko: Žari. — Rusko : CeuTafipL. ’ 1 ‘" u ' ozdravi kraljičovoga sina. Ne d 20 llijoronim __ ■Prazniki: l. Egidij, na Koroškem. — 28. Večeslav, na Češkem • 29. Mihael, v Galiciji. — 80. Hijeronim, v Dalmaciji. Dan sc krči za 1 uro 42 min. 1894 OKTOBER Hrvatsko-srbsko: Listopad. — Češko: — Poljsko: Pazdiernik. — Rusko: Oi 17. Jadviga, praznik v Šleziji. Dan se krči za 1 uro 40 min. NOVEMBER (894 ^ flrvatsko-srbsko : Studeni. Poljsko : Listopad. - r ~— = - Češko: Listopad. Rusko : Hoji dpi,. Godovi Zapisnik Cet. Pet. Sob. J ezus Vsi svetniki Verne duše, Just Hubert, Ita pomiri vihar na morju. 25 Karol Boromej Caharija T) Lenart, Sever Engelbert Bogomir Božidar, Orest Andrej Avelin. 9 dobrem semenu in ljuliki. 2 <> Martin, šk. Martin, p. m. Stanislav Kostka SSrapijon, Klem. Leopold, Jedert Edmund, Otmar Gregorij, Hugon gorčičnem sem. in kvasu. \27 Odon |Elizabeta, Poncijan |Eeliks Val., iBarov. Mar. Bev. Cecilija, Maver Klemen, Felicita Janez od križa Razdejanju Jeruz. in o sodbi Pon. Tor. Sred, Cet. Pet. 28 Katarina Konrad, Peter Virgil, Ahacij | Eberhart, Sosten Saturnin, Filomen Andrej, apost. 2 * Just, praznik na Tržaškem. — 15. Leopold, praznik na gorenjem in nižjem Avstrijskem. Ban se krči za 1 uro 18 min. 1894 DECEMBER |p>*~31 dnij Hrvatsko-srbsko : Prosinac. — Češko: Prosined — Poljsko: Grudzieri. — Rusko: Aercadpt.. m. Spiridijon, praznik v Dalmaciji. Dan se krči do 21. za 19 min. in zopet vzrasto do konca meseca za 5 min. so, v Jv HINJ. asi #* 1 a Hrvatsko-srbsko : Siečanj. — Češko: Leden. — Poljsko: Styczen. — Rusko: ilHBapi... Godovi Novo let« Makarij, opat Genovefa Tit, škof, Izabela j)! Telesfor, Simeon O m odrih iz Jutrovega. Sv. :t kralji Valentin, Krišpin, Severin, Erhard Julijan in Bazilisa Pavel, pušč., Agaton Higin, Pavlin šk. r§Y Arkadij, Ernest / Ep. Veronika, d. FLilarij, Feliks iz N. Maver, Izidor Marcel, Honorat, Anton, pušč., Sulpicij Sv. Petra stol £ Kanut, Agricij ženitnim v Kani Galilejski. Sfeil. Pon. Por. Sred. čet. Pet. Sob. ii Ep. Ime Jez. Neža dev., Majnard Vincencij, muč. Rajmund, sp. Timotej, šle., Rabila Spr. Pavla. ap. £5 Polikarp, Pavel Jezus ozdravi gobovca. .'J Ep. Janez Zlut. * 0a - Julijan, Marjeta Frančišek Sal. Janez mil., šk. Peter Nol. Por. Sred. Čet. Zapisnik Dan vzrasto za J uro 3 min. FEBRUAR 1895 -Hš 28 dnij Hrvatsko-srbsko: Veljača. — Češko : Unor. — Poljsko: Luty. — Rusko: 4>eiip;uu.. Xn j >i i i lv Dan vzraste za 1 uro 28 min. MAREC #gi-<-3l dnij. Hrvatsko-srbsko : Ožujak. — Češko: Brezen. — Poljsko: Marzee. — Rusko: Majm,. Onevi a| Soh. Godovi Albin, šk., tivitbert I Simplici.i, papež 1 post. Kuniguuda Kazimir, xVdrijaii j) Friderik (Miroslav) t Kvat. Fridolin Tomaž Akv., e. uč. t Kvat. Janez od B. t Kvat. Frančiška % post. 40 muč. Heraklij, Gozim ^ Gregorij, Maks. Rozina, Evfrazija Matilda, Evtihij Longin, Felicita 1 ieribert, Evzebija izžene hudiča iz mutca. 3 post. Jedert Ciril Jeruz., Edv. / Jožef v Patricij, Nicetas Benedikt, Serapijon Oktavijan, Bazil Viktorij a n, Miklavž nasiti 50(>o mož. 1 4 post. Gabrijel Oz. Mariji l>ev. Emanuel, Ludger ^ Rupert, Avgusta Janez, pušč., Ksist Ciril, šk., Avgusta r -Kviriu, Angelika U( M<' hočejo Jezusa, kamnjati. Zfi pissrr i k: j'1 post. Modest r aair»ik: 19 , Jožef, na Kranjskem, Koroškem, Primorskem, Solnograškem, Btajarskem in severnem Tirolskem. Dan vzraste za 1 uro 45 min. 1895 JMt APRIL Hrvatsko-srbsko: Travanj. — Češko: l)ubet — Poljsko: Kwieien. — Rusko: Anj.-ku,. . 24. Jurij, sopraznik na Kranjskem. Dan vzraste za 1 uro 39 min. 1 Hrvatsko-srbsko: j-—TOirniuonu. Svibanj. —■ Češko: Kveten. — Poljsko: Maj. — Rusko: Maii. Godovi I Jb^iiip in Jakob Atanazij, Žiga INajdba sv. križa |Florijan (Cvetko) •Jezus napove svoj odhod. Ked. Ton. Tor. §red. Cet. Tet. Sob, 3 p o v. Var. sv. Jož. Janez, evang. Stanislav, Gizela Prikazen Mihaela, ar Gregor Nac. ^ Izidor, sp., Ant. Mamert, Gandolf 6 7 j 8 9 10 11 Lj ftghs obeta učencem sv. Duha. I d po v. Pankracij jServacij, Glicerija Bonifacij, Pahomij Zofija, m., Hilarij Janez Nep., muč. £ Ton. Tor. Sred. Oet. Tet. Sob. 'Jez ug uči 0 moči molitve. Taft kal, Ubald. Feliks (Srečko) Jiea. Ton, Tor. Sred. €et. Tet. Sob. 15 pov. Celestin Bernardin, Baz. jValens, Feliks Helena, Julija Krist. vnebohodi Marija Devica Q I Urban (Vrban) }š JeV --_ROv. o pričevanju sv. Duha ** 8 Sed Pon * 8 ; T or. ? 9 | §rod. Cet. N Pet. \0 pov. Filip Nor. Magdalena, »Janez German, šk., Just jMaksim, Feliks I. |Ferdinand, Feliks Angela M., Kanc. J) Zapisnik Trn, ^ tail i8lav, praznik v okraji mosta Krakova, na Buško ‘Jsker~ ' om in v Poznanju.— 16. Janez Nep., praznik na Češkem. Dan vzraste za 1 uro 17 min. JUNIJ 1895 Hrvatsko-srbsko: Lipanj. — Češko: Červen. -i- Poljsko: Czerwiec. — Rusko: Ik>hi>. 24. Janez Krst., Praznik na Solnograškem in v Slavoniji. - 27. Vladislav, praznik na Sedmograškem. Dan vzraste do 21. dne za 17 min. in se zopet krči do konfl meseca za 3 min. JULIJ 1895 Hrvatsko-srbsko: Srpanj. — Poljsko: Lipiec. - - Češko: Červenec. Rusko: Dnevi Godovi Zapisnik: l J on. Tor. Sred. Čet. Tet. Sob. Teobald, Pambo Obisk. Marije Dev. Helijodor, Bertram Uril, šk., Berta, dev. Ciril in Metod, šk. Izajija, prer., Ooar O farizejski pravičnosti. 5 Vilibald, škof. Elizabeta, Kili jan Anatolija, Ciril šk. Amalija, Felicita Pij I., Veronika Mohor in Fortunat Anaklet, Evgenij Jezus nasiti 4000 mož. O Bonaventura, šk. Henrik I., Vlad. ^ Marija škapul. Aleš, sp., Marcelina Friderik (Miroslav) Vincencij Pavl., sp. Marjeta, Elija, pr. O lažnjivili prerokih. 7 Danijel, prerok Marija Magd. ^ Liborij, Apolinar Kristina, Homan Jakob, ap., Krištof Ana, mati Mar. Dev. Pantaleon, Natalija O krivičnem hišniku. 4 . ! Hrvatsko-srbsko: Ruj a n. — Češko : Žari. Poljsko: Wrezien. — Rusko: Ceimiopi. 30 linij. Dnevi . Jezus n Godovi Zapisnik 0zils ozdravi deset gobovih. M Ned 2 | Pon." 3 Tor. Sred Cet. Pet. [Sob. Jezus IS An^eljr - Mar. Dev. res. ujet. ®d ' Kleofa, Firmin T) ‘J- j Justina, Ciprijan ‘J- Kozma in Damijan d>- Venčeslav, Marcijal ( ) naj večji zapovedi ; [i7“MihaoirarhMgT ; 5r **niki Hijeronim, Honorij 1. Egidij, na Koroškem. — 28. Večeslav, na Češkem. 29. Mihael, v Galiciji. — 30. Hijeronim, v Dalmaciji. Dan se krči za 1 uro 40 min. 1895 OKTOBER 1S|h- 3I dn 3 Hrvatsko-srbsko: Listopad. — Češko: Rije' — Poljsko: Pazdiernik. — Rusko: Okth6]>i Dnevi Godovi Zapisnik: t Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. IKemigij, Areta Leodegar, Teofil Kandid, Evald ^ Frančišek (Franio) Plaeid in tovariši Jezus ozdravi mrtvoudnega. 1 1 1 1 1 1 1 S -- 1 1 1 2 2 2 2 2 ž i ž ž l i 17. Jadviga, praznik v Šleziji Dan se krči za 1 uro 42 min. , m m NOVEMBER jl895 ^ r vatsko-srbsko: Studeni. , — Poljsko: Listopad. - -30 dnij. — Češko: Listopad. Rusko: Hojidpj,. Godovi Vsi svetniki Verne duše, Just t^®cesar)u, kar je cesarjevega | 8 j 22 Jlubert, škof Karol Bor., Modesta Caliarija, Emerik Lenart, Sever, škof Engolbert, Prosdoc. Bogomir (Gottfried) Božidar, Orest 25 Janez od križaj) Katarina, Jukund. Konrad, šk., Peter Virgil, šk., Abacij Eberliart, Sosten Saturnin, Filomon Andrej, Justina Just, praznik na Tržaškem. — 16. Leopold, praznik na gorenjem in nižjem Avstrijskem. Dan se skrči za 1 uro 14 min. 'Zj 3 pisn i le 1895 DECEMBER W Hrvatsko-srbsko : Prosinac. — Češko : Prosine* — Poljsko: Grudzien. — Rusko: ^cKaopi.. 14. Spiridijou, praznik v Dalmaciji. Dan se krči do 21. dne za 19 min. in zopet vzraste do koii f meseca za 6 min. Rodopis cesarske rodovine. Cesar avstrijski: Franc Jožef L, rojen ’ Schonbrunu dne 18. avgusta 1830, je prevzel -esarstvo dne 2. decembra 1848. ,.. Cesarica: Elizabeta Evgenija Arna- j, 1 J a , hči vojvode Maksa Jožefa na Bavarskem, £°jena v Posenhofenu dne 24. dec. 1837, poro- ' 6 na dne 24. aprila 1854 na Dunaju, j. Cesarjevič naslednik: Rudolf (Franc, A a rol, Jožef), rojen dne 21. avgusta 1858. umrl 30. januvarija 1889; poročen dne 10. maja <38.1 z belgijsko pricezinjo Štefanijo, rojeno 21. maja .1864. j,. Cesaričine: 1. Sofija (Friderika, Doroteja) . °jena dne 5. marcija 1855, umrla v Budi dne ^dUiaja 1857. — 2. Grizela (Ludovika,,,Marija), ,°Jena dne 12. julija 1856, poročena z bavarskim ar aljevičem Leopoldom dne 20. aprila 1873. — o' Marija, Valerija (Matilda, Amalija), rojena j?® 22. aprila 1868, poročena dne 31. julija 890znadvojvodo FrancemSalvatorjem, rojenem 8*3 21. avgusta 1866. IM ? Ci cesarjeviča naslednika: Elizabeta P ar ija, Henrieta, Štefanija, Gizela), rojena dne ■ Septembra 1883 Bratje Nj. Velečanstva cesarja. o. 1.) Nj. vel. nadv Ferdinand Maksimi- jJ a n (Jožef), rojen v Schonbrunu dne 6. julija p°82, poročen v Bruselju dne 26. julija 1857 s in\ r .° lino, hčerjo kralja belgijskega, — cesar el) ikanski, umrl dne i9. junija 1867. 2 18 2. ) Nadvojvoda Karol Ludovik (Jož« Marija), rojen v Schonbrunu dne 30. julij.. 1833, poročen dne 4. novembra 1856 *s Maju gareto, hčerjo kralja Ivana saskega, rojeno dflj 24. maja 1840, umrlo dne 15. septembra 1858; j drugič poročen z Anuncijato, hčerjo kralj Ferdinanda II. siciljskega, rojeno dne 24. marcij 1843, umrlo dne 4. maja 1871; tretjič poročel dne 23. julija 1873 z Marijo Terezijo, hčeri v portugalskega kraljeviča Dona Miguela , rojen dno 24. avgusta 1855. — Otroci: Franc Fe« , dinand d’Este, rojen dne 18. dec. 1863; Oto) 1 J rojen dne 21. aprila 1865; Ferdinand, roje 1 , dne 27. decembra 1868; Margareta, rojen dne 13. maja 1870; Marija, rojena dne 31. jp lija 1876; E1 i z a b e t a, rojena dne 7. julija 187“ g 3. ) Nadvojvoda Ludovik Viktor (Jož«. ji Anton), rejen na Dunaji dne 15. 'maja 1842. j P Roditelj Nj. Veličanstva. j Franc Karol, rojen na Dunaji dne 7. cembra 1802, umrl dne 8. marca 1878 il! Dunaji; poročen na Dunaji dne 4. novembf 1824 s Sofijo, rojeno v Monakovem dne 27. j» \ nuvarija 1805, umrlo dne 28. maja 1872. L Očetov brat. Ferdinandi., rojen na Dunaji dne 19. april] 1793, je postal cesar dne 2. marcija 1835, česa« stvu se odpovedal dne 2. decembra 1848, urni dne 29. junija 1875. Poročen je bil z Marij 1 Ano Karolino, kraljičino sardinsko, roje« 1 dne 19. septembra 1803, umrlo v Pragi dil 1 4. maja 1884. 1 19 Navadno leto 1895. ti i| Jllrna 365 dnij in se začne s torkom in konča s torkom. J Začetek leta 1895. 1 Občno in državno leto se začne no- ■J ve ga leta dan, 1. januvarija. f -, Cerkveno leto se začne 1. adventno ne- » uei Jo, dne 1. decembra. Premakljivi prazniki. Binkoštna ned. 2. jun. Sv. Trojica 9. junija. Sv. Rešnje teio 13. jun. Srce Jezusovo 21. jun. Angeljska necb 1. sept, Ime Marijino 15. sept. Rožnega venca 6. okt. Posveč. cerkev 20. okt. 1. adv. nedelja 1. dec. »Im I s,. e Jezusovo 20. jan. O 'J' ( S e Ptuagesima 10. feb. 'p^st 26. februvarj’ P 6 Pelnica 27. feb. iJ^je glave 1 aprila. I Y a , r - O- 7 žal. 5. aprila. |i> e }ika noč 14. aprila. . križev teden 20., 21. j -i> 111 22 maja. Pebohod Kr. 23. maj. I božiča do pepelnice je 9 tednov in 1 dan b k Kvaterni in drugi posti. svatre, spomladanske ali postne 6., 8. in 9. marca. letne ali binkoStne 5., 7. in 8. junija, jesenske 18., 20. in 21. septembra, pozimske ali adventne 18., 20. in I 21. decembra, laterni in drugi posti so s f zaznamovani. II. .Ul. IV 20 Znamenja luninih krajcev. Pomlad se začne 20. marca ob 9. u : 54 min. zvečer. Poletje se začne 21. junija ob 5. O 1 49 min. popoludne. Jesen se začne 23. septembra ob 8. o 1 15 min. zjutraj. Zima se začne 22. decembra ob 2. t ! 44 min. zjutraj. Cerkveno prepovedani časi. Obhajati ženitve je prepovedano od 1. M ventne nedelje do razglašenja Gospodovega,j in od pepelnice do bele nedelje. Državni prepovedani časi. Igre v glediščih, javni plesi in bali so pij povedani: 1.) Veliki četrtek, 2.) veliki pete' 3.) veliko soboto, 4.) presv. Rešnj. Telesa >; 21 :' •) božični dan. — Druge veselice, n. pr. kon- . e rti, besede, godbe itd. so prepovedane zadnje ri dni velikega tedna in 24 decembra. Sodna opravila praznujejo: od Božiča do v v ®tih treh kraljev godu, od cvetne nedelje do ehkonočnega ponedeljka, v osmini sv. Telesa, sako nedeljo in zapovedani praznik. Mrakovi 1. 1895. 1895 mrkne solnce trikrat in luna videli pa bodemo po naših deželah lunina mraka. Prvikrat mrkne luna popolno 11 marca; a ctie pa otemnevati ob dveh 59 min. po pol- konec mraka je ob šestih 30 min. zjutraj, 'belo se bode po južno-zahodnih krajih Azije, r° Evropi, Afriki in Ameriki ter na atiantiškem 11 tihem morju. I Drugikrat mrkne luna popolno 4: , septem- ra - Začetek ob petih 5 min. zjutraj, popolni JJtak ob sedmih 2 min. zjutraj in konec vsega I^aka ob devetih — min. dopoldne. Videl se , e ta mrak po zahodnih deželah Evrope in bilke, na atiantiškem morju in v Ameriki. r _ Trije nepopolni solnčni mrakovl so: 26. marc. j^četek ob devetih 44 min. zjutraj), — 20. av- jbsta (začetek ob jedni 9 min. popoldne) — in septembra (začetek ob osmih 8 min. zvečer), v naših krajih vsi trije nevidni. , Leta takrat, Sa «io oba 23 o A ■e o &G O P< c« M AJ d) »■H O M m o a n o | m L- I C* I S I Milil O W (D O o I o I I I I I II o 000000000000000 O0OOOOO0O " “ ' ® (N ® O 000000000000000 ooooooooooooopo ^ d) © .2 ■35 « O ~ ~ ~ I I I I I I I I I ©S Mili fi n ^ >0 ta ce N M d> »“H o 14 OOOOOOOO O OOOOOOOOOO O O o O o o o - — “* o o o o ca o c-i eo OO O OOO O OoOOOOOOOO c- o o o OO O O >o o o o p 0000 o o o 0» Žrebanja avstro-ogerskih srečk 1. 1895. 24 I I M I I I I I I I I = SSS-^JtotoStoto; lO ca I | 8881 ;83§§8_. > p O O O P O ( > d 6 o ni i-o d «3 id Q d ti >-HOCOCMCJiOHCM‘ a lO'=t ! 1 05 © 'S "S 06 , >o C3 CD f-l rt w CD rt bD CD 888i S S 8 * od lO Q jfif lO rji lO G* P< £2 G G> ^ M £ >0 >Q £ G.* to m rt »g-^S G3 '»S ^ o CD . G co >o rt g

o G G: o G G OGG >o 0 G " co rt bD^ 8 C r—“ -(J3 ® CO •P O »N G 2 5, •- ^ /o IG 5 Id §0 Gg *m ' co £2 'g _• »igg =6-“ . sl-aggjs OT o S .s _ — 4 C »O -K N ^ CO N j h ®0 W nrt . ^ G3 g G d -« g $ m+J+STO! i* CO G C/J . r/-> rp *i-h fa, p- © >N 02 > H 2r c3 oDrt^j S p> _ G o © CS3 o o~~ ©~~ G o ' s- o f-l CO CO M lO bcvo g: O « G . rt •' (MCMCMOacMOacMCM^lOlOldldi marc. žreb. 3 % avstr, zemlj.-kredit srečk II. izdaje 60.000 100 ' aprila „ 4 °/„ drž. srečk 1 . 1854 . (Žrebanje premij) 105.000 314 • 25 Jlll I J I I J I I I I lopobošoibo lOOOOOiOOOcD CO (M tH t—I tH t—i CM rH I I I I I S čoiboočcH ■ ho-^occo 'vh LO CM lO CM CM P p o p p o ocddOHH CM CD O lO CM CM CM ® *8 ^ m PrS ps c 3 S bC P CD P * § o M i£j P >CS3 . O C O ' P ^ TD P • ® >o g P 03 _ > . 5 - =2 ‘S c ' O P p 2.90). n r a ;P P >o P CD S-t 5-i “S ■'£^22; +D m CQ-~-< . CŠ' M co - u . - 0 N •3 0 r-- <=> O O UD £-< WiO^!COCOcO O TD Ctž p • >N -r-i > sH P cž C/2 >bs 03 ^ 'P ^ P >0 03 >N P o - s-> P $-< PpP w 0 O X- 0 H c <3 ^ . oW ^rtC C 5 P C/2 —- a to £2 - 0 P l—j o P p rti >N až 'štH TD ^TD p • ~ p >0 P i i n i i i r i i i t i i 8838ŠŠ8Š888Š' tH (M t— 1 t—< CO t—I *— 1 CD r-H rH O lO (M CD CM . : lO S O 3 S 8 o idodo^Hododdo ^lOiOiO^fOOHOOiOiO rH (M HfO h o c? T3 N . ct CD Tj CO ..s *a |_j £ M >5 'So . s- G3 «2 • -t-3 * -+J ?H X2 M c >0 ^ (D >IS 3 Jh o £ co >^cc § SJo >00 o n ^ S- tO CO — > > G ■5 ^ 5 O . ® o ^ O '- G-CO ^ r U "—S lO o-rj^co £ '•-*-> j- r-H G^o coj* G a »o ra D o g: ;;=? S N . £C co . 5=j . h co c 3 |> Hii 03 o g-S o. ®0 c G ^ G no o N * 1—1 • "3 M o ' MG o .. (D j- Eh 5-1 co >0 >N G - G O '< CD co O? „ »-h ti: — m G CC ►> 3 -H M S »O ^0 • H o £ ,, a e g t. s- Jii c a J. « >0 0 r? .O N CO • • -H> X2 _ yj >iSJ CO ••—1 CO H-< ^ p> ,2^ '5 1 o co T 3 rt co G^ o o oO G G _, 0 - 0 to r U Oh Gh jo co c c 3 i=* fcb £5 -G< n - = ' o g: CO O - > O G CDrilOlOlCHHHHlMlOGGH „ „ 3°/„ avstr, zemlj.-kredit. srečk I. izdaje 46.000 100' decem. „ državnih srečk 1. 1864 . 150.000 200' 27 Seznamek Vr ednostnega kovinskega denarja. (Avstrijska veljava, zlata valuta.) Zlato Attierika, južna, svobodne države: J- pijaster a 8 realov a 4 euartil ali • a 100 cents . ^^erika, severna, zjedinjene države: » 1 dolar a 100 centimov. ^Pgleška: 1 funt šterl. a 20 šilingov (zlato) . . 1 šiling S, 12 pence . . . ^'abska: 1 moccath a 80 kab. . • ^gentinska republika: 1 pesofuerte A :i 100 centavos. v-^stralija: glej Angleško. ■‘iVstrija: 20 kron v zlatu . 1 krona v srebru 20 vinarjev iz niklja 2 vinarja iz bakra 1 vinar iz bakra el &ij a: 1 frank a 100 cent. Bi j^&zilija: 1 milreis (peso) a 1000 reis j^hsko: 1 krona a 100 oere . . gkvador: glej Francosko. S&ipt: 1 piaster a 40 para a 3 asper j/ftsko: 1 marka a 100 penni . . . ^ancoska: 1 frank a 100 centimov . r, _ B frankov (v zlatu) . . ? r ška: 1 drahma a 100 lepta . • ^3’ja, vzhodna: 1 comp. rupie a 16 j a nnas a 12 pies. ^lija: 1 lira a 100 centesimov . . gld. kr. 220 2-10 10-07 —■47 1 - 75 2 05 10 - — 'BO —•10 —•01 -•40V, 2- 26 -■57 ‘/, -10 —■40 —' 40 1 / 2 2'02'j —•867, -•96 -■ 407 , 28 'I Kina: 1 tael ali lieng a 10 tsien, a, 10 fen, a 10 cash (li) .... . . 3'03‘: Kolumbija: 1 peso a 10 decimov a 10 centav.2 03 Luksenburško: glej Francosko. Meksika: 1 pijaster.212 Nemčija: 1 marka, 100 pfenigov . . — '59 Nizozemsko: 1 goldinar a 100 cents ali 20 stuber.— '86 ( Norveško: 1 krona ali 100 oere . . —'670 Paragvaj: 1 pijaster a 8 realov . . 120 Perzija: 1 kron a 100 senar a 10 bisti a 10 dinar. — '40 Peru: 1 dolar a 100 centavov ... 2' Portugalsko : 1 milreis a 100 reis 2 23 Rumanska: 1 lev a 100 bani . . . — 40', Rusija: 1 rabelj a 10 kopejk . . . 162 Srbija: 1 dinar a 100 para .... — 40'j Sijam: 1 bat 4 salung a 2 fuang a 800 kauri.125 Španska: 1 peseta a 100 centimov . —'43 1 duro a 20 realov a 100 cents.210 Švedska: 1 krona a 100 oere . . . —'58 1 ; 1 Švica: 1 frank a 100 centimov ali rapov.— '4.0'i Turčija: 20 pijastrov.178 1 pijaster (groS) a 40 par —'09 Venezuela: 1 venezolan a 100 cen¬ tavov .2 03 29 Svetovne poštne pristojbine za pisma: , v Avstro-Ogrski, v Bosno in Hercegovino, v ^»eževino Lichtensteinsko in v Nemčijo. Pisma j? 20 gr. (v Nemčiji do 15 gr.) 5 kr., do 250 gr. r: kr., v lokalnem prometu 3 ozir. 6 kr Do- P^nice 2 kr., z odgovorom 4, priporočnina 10, lokalnem prometu 5 kr. več. Ekspres 15 kr. v, Tiskovine do 50 gr. 2 kr., do 150 gr. (v ^enačijo do 100 gr) 3 kr, do 250 gr. 5 kr, do t -7 9r. 10 kr. in do 1 ki. 15 kr. Uzorci do 250 gr. 0 kr, do 350 gr. 10 kr. V Sandžak-Novibazar: g Pisma za vsakih 15 gr. 10 kr. Dopisnice t kr, z odgovorom 10 kr. Tiskovine za vsakih ' 1 pr. do 1 ki. 3 kr. Uzorci za vsakih 50 gr. 3 kr, na Jrnanje pa 5 kr, toda samo do 250 gr. V Srbijo in Črnogoro: , Pisma za vsakih 15 gr. 7 kr. Dopisnice kr, z odgovorom 8 kr. Tiskovine in uzorci ; a vsakih 50 gr. 2 kr. Priporočnina 10 kr. Eks- P re s^l5 kr. več. j, .Za vse druge evropske in one ameriške, •niške, azijske in avstralske države, katere so ^stopile svetovni poštni zvezi: g Pisma za vsakih 15 gr. 10 kr. Dopisnice r , kr. Tiskovine za vsakih 50 gr. 3 kr, a naj- J 1 a Pj. 5 kr. Uzorci do 50 gr. 5 kr, za vsakih ua| jnih 50 gr. 3 kr. av. v. Priporočnina 10 kr. več. 30 Brzojavni tarif. Za tuzemske kraje. V Avstro-Ogerski in Lichtensteinu: A Bosno in Hercegovino: Za vsako besedo 3 ki ako ne šteje več od 15 črk ali 5 številk. Za inozemske evropske dežele, za severu 1 in zapadno Afriko in azijsko Turčijo. Za Nemčijo 3 kr. od vsake besede P 1 ; najmanj 30 kr. Za vse druge dežele znaša pfj stojbina od vsake brzojavke 30 kr., a od vsaij besede, katera ne šteje več nego 15 črk ali j številk, je plačati še posebe: v Algir 18 kr , j Belgijo 11 kr., na Bolgarsko 9 kr., na Danskj 11 kr., na Nemško 4 kr., na Francosko, na Koj siko in v Monako 8 kr., v Gibraltar 17 kr., 01 Grško (Euboa in Poros) 21 kr., na Krf 13 kb na druge otoke pa 22 kr., na Angleško 13 k 1 ' v Italijo 4 kr. kar je ob meji, inače 8 kr., Luksemburg 11 kr.,„na Malto 19 kr., v Marok (Tanger) 23 kr., v Crnogoro iz Dalmacije 3 ki inače 4 kr., na Nizozemsko 11 kr., na Norvešk 16 kr., na Portugalsko 17 kr., na Rumunsk 6 kr., v Rusijo (europsko in Kavkaz) 12 kr., 01 Švedsko 12 kr., v Švico iz Tirolske in Predat skega 3 kr. inače 4 kr., v Srbijo 4 kr., k Špansko 14 kr., na španske kanarske otoki 89 kr., v Tripolis 61 kr., na Turško čez Bost 1 14 kr., čez Trst-Krf 19 kr., na Turško, azijsk 1 20 kr., v Tunis 13 kr. Deželne barve. Avstrija nad Anižo: belo-rudeče. Avstrija pod Anižo : modro-zlato. Bukovina : modro-rudeče. Beško : belo-rudeče. Dalmacija: modro-zlata. Erdeljsko : modro-rudeče-zlato. Balicija: modro-rudeče. Goriško : belo-rudeče. Hrvatsko : rudeče-belo-modro. Istra : zlato-rudeče-modro. Koroško : zlato-rudeče-belo. Kranjsko: belo-modro-rudeče. Moravsko : zlato-rudeče. Ogersko : rudeče-belo-zeleno. Bredarelsko : rudeče-belo. Šalcburško: rudeče-belo. Slavonija: modro-belo-zeleno. Sleško: zlato-črno. Štajersko: zeleno-belo. Tirolsko : belo-rudeče, Trst : rudeče-belo-rudeče. Barve drugih držav in dežel. Anglija : rudeče-modro-belo. Avstrija : rudeče-belo-rudeče. Badensko : rudeče-rumeno. Bavarsko: modro-belo. Belgija: črno-rumeno-rudeče. Bosna in Hercegovina: modro-rudeče-belo. Bolgarija: belo-zeleno-rudeče. Črna gora: rudeče-belo., Dansko: rudeče-belo. Francosko: modro-rudeče-belo. (Irsko: belo-modro. Hamburg, Bremen, Liibeck: belo-rudeče. Hesensko: belo-rudeče. Italija: rudeče-belo-zeleno. Meklenburg: rudeče-modro-rumeno. Nizozemsko: rudeče-belo-modro. Norvegija: črno-rumeno. Oldenburg: temno-modro-rudeče. Papežka: belo-rumeno. Portngal: modro-belo. Prusija: črno-belo. Romunija: modro-rumeno-rudeče. Rusija: belo-modro-rudeče. Saksonsko: zeleno-belo. Srbija: modro-rudeče-belo. (Španija: rudeče-rumeno. (švedija: rumeno-modro. Švica: belo-rudeče. Turčija: rudeče. Virtemberško: črno-rudeče. Fran Levstik. , Slovenska literatura pozna malo mož, o a-terih bi se moglo reči, da bi bili vsakemu Jkli velikemu narodu na ponos in vsaki knji- Sv hosti na čast. Med tistimi, o katerih se da T ° trditi, zavzema jako odlično mesto — Fran l 6 vstik. % An Rodil se je Levstik dne 28. septembra v tistem okraju, kjer sta se rodila dva j^Sa, zelo odlična slovenska pisatelja, Trubar Stritar, namreč v velikolaškem okraju. V ^. a 'i vasici Spodnje Retje, v hiši št. 2., so pre¬ jmi roditelji njegovi, preprosti a pošteni ^tski ljudje. L ^ tem, tako prijaznem okraju, med njega Jr osrčnimi, šaljivimi prebivalci, je Levstik re žiyel prva leta svoje mladosti. Ko je postal ■ ae ii za poučevanje, je začel obiskovati veliko- Lt 0 U U( 3sko šolo. Levstik jo je obiskoval tri j a - Njegovi učitelji so spoznali, da je priden hadarjen, in ker je tudi oče njegov želel, da 34 postani sin „gospod“, poslal ga je na normali v Ljubljano. Ko jo je Levstik zvršil, je vstopa v ljubljansko gimnazijo, a vsled bolezni je b>' primoran zapustiti golo in 1. 1845. novič vsW' piti v prvi razred. Levstik je bil jako marljiv in bistroum^ dijak. Časih je svojim učiteljem sicer nekolik 0 preglavice delal, ker je bil zelo živahen, tu tam celo nekam razposajen, a vender so m 11 : bili skoro vsi zelo naklonjeni. Od druge pete gole je bil gojenec Alojzijevišča. L. 1853] je dovršil gimnazijo, a — na njegovo velik 0 ! škodo — ni naredil mature, kar je poznej e i velikokrat bridko obžaloval. L. 1853. je šel Levstik na Dunaj in je p r, i ondotnih jezuvitih prebil nekak novicijat, p ffl tem pa je prišel v duhovsko semenišče v 0l°'| muc kot gojenec nemškega viteškega reda. T 0 : je pa ostal le malo časa. Prikupil se je sic e( ; učiteljem in součencem, odlikoval se je k° l vzglednomarljiv in vesten dijak, a vse to t\ ni ubranilo njegovih sovražnikov. Tisto le t0 je bil izdal pri Blazniku v Ljubljani drobi>° knjižico, svoje pesniške prvence („Pesmi“) ti so bili uzrok, da je moral zapustiti seff 6 ' nišče. Našel se je lažnjiv ovaduh, ki je očrt 1 Levstika pri olomuškem nadškofu, češ, da J’ obelodanil zbirko bogokletnih pesmij. Nadšk 0 je zahteval, naj Levstik prekliče svoje pes^ 1 35 a li naj vsaj izjavi, da obžaluje, da jih je na Svetlo dal, ali Levstik je bil trdno uverjen, da ni nič slabega storil in zato se ni hotel uklo¬ niti nadškofovi zahtevi. Že tu je pokazal svoj z načaj. Raje je zapustil semenišče, kjer je bil Sr ečen in zadovoljen, kakor da bi bil zatajil Sv oje prepričanje. Da je moral Levstik zapu¬ stiti semenišče, to je uplivalo na vse njegovo življenje. Iz Olomuca je šel na Dunaj. Ker ni imel hiature, se ni mogel vpisati na vseučilišče, vpisal se je torej na tehniko. Ker ga pa teh¬ nični predmeti niso zanimali, hodil je raje po¬ slušat slavnega slavista Miklošiča in se po¬ menkovat z očetom nove, srbske književnosti Etikom Karadžičem. Kmalu pa so mu pošli novci in pomanjkanje ga je primoralo, da je Za pustil Dunaj. Peš se je vrnil v svojo domo¬ vino. Nekaj časa je ostal v svoji rojstni vasi, Potem pa je nastopil mesto domačega učitelja Pfi grofu Pacetu na Turnu pri sv. Križu v li¬ tijskem okraju. Tu je ostal tri leta. L. 1859. Jo prišel za domačega učitelja k pesniku Mi¬ roslavu Vilharju na Kaleč blizu Senožeč. Leta 1861. se je preselil v Trst in postal tajnik on- 'iotne čitalnice, a že 1. 1862. se je vrnil v Ljub¬ ljano kot sotrudnik ali prav za prav glavni nrednik Vilharjevega politiškega lista „Naprej“. la list, je kmalu nehal izhajati in Levstik je 36 bil zopet brez kruha. Postal je tajnik „Matic0 Slovenske 11 ali podli njegovi nasprotniki so tudi ta skromni košček kruha odjedli. Takisto se mu je zgodilo tudi pri Wolfovem slovarja Hotel je spisati monumentalno delo in to j e bil nasprotnikom povod, da so ga odstranili' Takrat se je Levstiku jako slabo godilo i" obilokrat ni vedel, s čim utolažiti želode^ dočim so njegovi nasprotniki, med katerimi j e i bilo precej politiških in literarnih koristO' j lovcev, živeli v izobilji na narodove troške. < V tistih hudih časih povabil ga je StritaP naj pride k njemu na Dunaj. Stritar je takrat i ustanovil „Zvon“ in Levstik mu je pomagal pri urejevanju, vrh tega pa izdajal humorističn 1 list „Pavliho“. Plemeniti Stritar mu je tud 1 odstopil mesto kontrolnega uradnika pri držaP nem zakonu in se sploh pokazal kot prijatelj v pravem pomenu te besede. Na Dunaji j e ostal Levstik do leta 1872. Tedaj se mu je p° prizadevanju raznih naklonjenih mu gospodo 11 posrečilo, dobiti mesto skriptorja na licejsk 1 knjižnici v Ljubljani. S tem je bil vsaj pr®’ skrbljen, da se mu ni bilo treba boriti 2 1 * vsakdanjo hrano. Dolgo pa se ni veselil svO" jega položaja. L. 1885. je obolel in dne 16. nO' vembra 1887. leta je spravljen z Bogom in 0 ljudmi izdihnil blago svojo dušo. 37 Levstik je jednanajmarkantnejših prikaznij v naši literaturi. Bil je genijalen jezikoslovec, Namenit pesnik in odličen kritik. Že na gimnaziji se je marljivo bavil s slo- Ve nščino in pozneje s hrvaščino ali srbščino. ^ Olomucu se je seznanil s češčino in si jo ta ko korenito osvojil, da so njegovi sošolci strmeli. Poznal je tudi vse druge slovanske Je zike in zlasti temeljito staroslovenščino, ka- t0 ro'j e po vsi pravici zmatral za zakladnico ^voslo venskega jezika. O Levstiku se lahko da ga še ni bilo na svetu moža, ki bi imel slovenski jezik tako v oblasti, ga tako P°znal, kakor on. Levstik je določil načela, po katerih se ima razvijati književni jezik slovenski, 0n je njega pravi oče, vsi sedanji pisatelji pa s ° njegovi učenci. Zajemal je povsod in v prvi Vr sti iz žive govorice narodove in zato je Njegov jezik tako karakterističen, tako emi- tl ®ntno naroden. Levstik je spisal v raznih s '°venskih listih nebroj jezikoslovnih razprav, Najbolj pa so uplivale leta 1866. izdana, v Nemškem jeziku spisana slovnica njegova, v »Novicah" leta 1858. obelodanjena študija Na¬ pake slovenskega pisanja" in Erjavčevemu spisu ”* 2 potne torbe" dodane jezikoslovne pripomnje. Levstik pa ni bil samo znamenit jeziko- ^°vec, bil je tudi pesnik, kakor jih pozna sio¬ nska literatura malo, in izboren pripovedo- 38 valeč. Prof. Levec, najodličnejši slovenski kritik, pravi o njem: „Pesnik Levstik ni tako mnogo' vrsten v pesniških formah nego Prešeren, ki ga preseza tudi v duševnem obzorji; toda'V svojih poezijah iz moške dobe doseza ali celo nadkriljuje Prešerna v jasni plastiki svojik | podob, v pravi slovanski realnosti svojega miš’ ljenja in čutja, zlasti pa v nedosežni dovrše - nosti zunanje oblike. Njegovi verzi so kakor od granita izklesani, stihi njegovi vsi polni it zveneči, s kakeršnimi se ne more ponašati niti jeden pesnik slovenski. A teh dovršenik pesmij ni stvaril iz lahka. Daši je imel jezik v oblasti, kakor nihče pred njim, produciral j e počasi ter dolgo časa, nekaterekrati po ve^ let prenarejal pesem, predno jo je objavil. Iz vsek pesmij pa diha neka veselost, zdravost, zado' voljnost, neka mladost in genijalna neskrbnost, katera nas tolikanj bolj veseli na druzih, jo pogrešamo sami na sebi. Levstikova poezij 8, je bister, zdrav studenec, ki ohlaja in poživlj 9 popotnika, hirajočega v življenja puščavi. ^ svojih poezijah se nam kaže Levstik takorekoč normalnega človeka; srce njegovo se ne zapir 8 ničemur, kar žali in kar veseli človeka. H' med prozajičnih in pripovednih spisov je ime' novati v prvi vrsti „Martina Krpana 11 , katereg 8, z isto naslado bero otroci v ljudski šoli kako! sivolasi možje. Krpan je povest, v kateri najde 39 v sak česar išče in potrebuje. Kdor se hoče 2 abavati, Krpana beri, ne bode se mogel na¬ cejati komičnim prizorom, narodni naivnosti, Pravemu humorju. Kdor se hoče naučiti pra¬ vega pripovedovanja in resničnega opisovanja, V Krpanu ima za to najboljšo knjigo; kdor hoče ^udirati jezik slovenski ter si osvojiti pravo Posebnost slovenskega pisanja, slovenske sklad¬ be, ta ima spet v Krpanu največ gradiva, zakaj ^Jpan je pesnišk proizvod, ki druži v sebi vsa Rojstva prave klasiške dovršenosti. “ Tak je bil Levstik kot pesnik in pripove¬ dovalec. Kot kritik je bil strog in neizprosen, ker je dobro kritiko visoko cenil, vedoč, da Cno koristi. Kar je bilo dobrega, je z v.eseljem Kvalil, kar pa je bilo slabega, šušmarskega, to K brezusmiljenja poteptal v nič. Levstik je svojemu narodu, zlasti pa slo¬ venski književnosti neizmerno koristil in nje¬ govo ime se bo vedno imenovalo, kadar se kodo navajale najsvetlejše zvezde slovenske književnosti. Dijaški prijatelj. t. O srednji šoli. Srednje šole se zovejo na Avstrijskem -vč' like in male gimnazije, velike in male realka realne gimnazije in učiteljišča. 1. Gimnazije so zavodi, katerim je nalog* vzgojiti dijake v klasiškem duhu, dati jih 1 vseobčno naobrazbo ter jih pripraviti za vse' učiliške študije Velika gimnazija šteje osem razredov, mal* gimnazija pa štiri. 2. Realke so zavodi, katerim je nalog* vzgojiti dijake s posebnim ozirom na tehniške predmete, dati jim vseobčno naobrazbo ter jik pripraviti za višje tehniške šole, višje polje' delske, gospodarske ali rudarske akademije. 3. Realne gimnazije so zavodi, katerim j 6 naloga vzgojiti dijake tako, da, završivši nauk* na nji, imajo sposobnost, vstopiti v višje ra*' rede bodisi gimnazije ali realke. Realna gimnazija ima samo štiri razrede- 4. Učiteljišča imajo namen, vzgojiti uči' telje in učiteljice za ljudske šole. Pouk na uči' teljiščih traje štiri leta. 41 2. Pogoji za vzprejem na srednje šole. Kdor hoče vstopiti v srednjo šolo, mora star vsaj 10 let ter prebiti posebno vzpre- •tehino izkušnjo, da izkaže po nji ono znanje, ka- tero je potrebno za uspešen pouk na srednji šoli. Vzprejemna izkušnja naj izkaže, da ve čijak o veronauku toliko, kolikor se poučuje Na ljudski šoli, da umeje učni jezik pisati in °itati, da pozna temeljne zakone oblikoslovja lri zna analizovati proste stavke, da zna ra¬ čunstva v toliko, v kolikor se poučuje na ljudski šoli, in da zna tudi pravilno pisati po Narekovanju. Za vzprejem na učiteljišča treba je starosti 15 let in vsaj toliko znanja, kolikor ga daje spolna meščanska šola; za kandidate, kateri ^kih šol niso obiskovali, urejeni so pri vsakem Učiteljišči pripravljalni kurzi. Prestop z jednega učilišča na drugo do¬ soljen je le izjemoma, kadar so bili za to po¬ sebni uzroki, a v izpričevali!, katero prinese Nijak seboj, morajo biti ti uzroki imenoma na¬ jdeni. Le za slučaj, da so stariši dijakov Preselili se v drug kraj, tedaj dijaku ni odreči sprejema. 3. Zrelostne izkušnje. Kdor hoče vstopiti kot redni slušatelj na kako višjo šolo, izkazati mora, da je prebil z 42 dobrim uspehom zrelostno izkušnjo na kak 1 srednji šoli. Zrelostni izpit dela dijak, kadar je v zad' njem razredu svojega učilišča in to konceh 1 leta. Za zrelostno izkušnjo zglasi se lahko vsakdo. Dijakom, kateri so redno izvršili svoje nauke, zglasiti se je za zrelostni izpit dva mesec® pred koncem šolskega leta pri ravnateljstvu in sicer pismeno. Profesorski zbor sklepa potem, koga je pripustiti k zrelostnemu izpitu, koga ne- V obče velja načelo, da dijaki, kateri dobd v zadnjega' razreda drugem polletji izpričevalo drugega ali tretjega reda, ne smejo delati m®' ture, dni pa, katerim je položiti tekom gotovo določenega časa opetovalni izpit iz kakeg® predmeta, ne smejo je delati prej, dokler teg® opetovalnega izpita ne prebijejo. Kandidatje za zrelostno izkušnjo, kater 1 niso zvršili rednih gimnazijskih študij, zglasit' se morajo vsaj tri mesece pred završetkoh 1 'šolskega leta pri deželnem šolskem oblastvU. katero določi šolo, kjer jim je delati maturo- Kdor se izkaže z zrelostno svedočbo realke, a hoče prebiti še zrelostno izkušnjo na gim' naziji, temu ni treba delati izkušnje iz mate' matike, lizike in iz prirodopisja, zato pa tet® temeljiteje iz klasiških jezikov in iz zgodovine- 43 Zrelosten izpit je dvojen, usten in pismen, ^ er obsega vse predmete, kateri se uče na do- tiCni goli. Za redne učence veljajo sledeče olajšave sicer: na gimnaziji: Iz učnega jezika, vero- fta uka, prirodopisa in propedevtike ni delati lz Pita, nego se postavi v zrelostno svedočbo Primerni red, kakor se izkaže iz redov zadnjih štirih semestrov. Dijaku, ki je imel iz zgodo- in iz fizike v zadnjih štirih semestrih red: 0( 3lično ali izvrstno, temu tudi iz teh dveh Predmetov ni delati zrelostnega izpita; na realki ni delati dijakom zrelostnega l2 Pita iz kemije, prirodopisa, veronauka in ri- Sa nja, nego se določi red primerno po redih v 2a dnjih štirih semestrih. Za zrelostni izpitna učiteljiščih veljajo blizu taista določila, Za dovoljenje, delati zrelostni izpit, plačajo redni dijaki pristojbine 6 gld., eksternisti pa gld. Kdor je bil šolnine oproščen povsem a l' pa samo na pol, plača tudi pristojbine samo Polovico, oziroma je je povsem oproščen. Kdor prebije zrelostni izpit na gimnaziji a li na realki, ima pravico zglasiti se za vojaško službo kot jednoletni prostovoljec. Za dijake Učiteljišč veljajo glede vojaškega službovanja btugi olajševalni predpisi. 44 4. Šolnina. Sleharni dijak, kateri ni izrecno oproščen šolnine, in to po sklepu učiteljskega zbora do' tične srednje šole, katero obiskuje kot redni dijak, plačuje v mestih z več nego 25.000 sta- novniki šolnine na leto 40 gld., v drugih me¬ stih pa 30 gld., in sicer za vsako polletje naprej Šolnine opraščajo se oni dijaki, kateri iz¬ kažejo popolno siromaštvo svoje, oziroma onih, ki so dolžni zanje skrbeti, da jim torej ni¬ kakor ni mogoče plačevati šolnine, a vrh tega morajo biti prosilci lepega vedenja ter marljivi v šoli. V slučajih, v katerih se vsled tega pred¬ pisa ne more dovoliti popolno oproščenje od šolnine, a so prositelji pomoči vredni, dovoli jim učiteljski zbor polovično oproščenje. Dijakom, kateri vstopijo v srednjega uči¬ lišča prvi razred in žele biti oproščeni šolnine« vložiti je dotično prošnjo tekom osmih dnij p° vzprejemu, a učiteljski zbor sklepa o njej p° dveh mesecih, kadar je moči soditi o prositelja napredovanji v šoli in njega naravnem vedenji- Na učiteljiščih ni plačevati nikake šolnine- 5. Ustanove. Dijaške ustanove zovejo se one milodarne ustanovitve, katere so založili posamezniki ali 45 korporacije v svrho, da se z obrestmi založne Stavnice podpirajo vredni in marljivi dijaki. Ustanove so jako različne, kajti navadno določa ustanovno pismo natančno, kdo ima Pravico do njih in kdo izgubi to pravico. V °bče velja načelo, da izgubi pravico do šti¬ pendije vsak dijak, ki v šoli ne zadošča ali ^egar nravno vedenje ni dostojno. Srednja učilišča na Slovenskem. Na Slovenskem so sledeča srednja učilišča: A. Gimnazije. 1. ) Velika gimnazija v Ljubljani. (V spodnji tarnnaziji so paralelke s slovenskim in nemškim [tanim jezikom, v gorenjih razredih je učni jezik nemški.) 2. ) Mala gimnazija v Ljubljani (s sloven¬ skim učnim jezikom). 3. ) Velika gimnazija v Novem Mestu (s [tavenskim učnim jezikom v spodnjih in nem¬ škim v gorenjih razredih). 4. ) Mala gimnazija v Kočevji (z nemškim 'tanim jezikom). 5. ) Letos dovoljena velika gimnazija v Kranji s slovenskim učnim jezikom; za leto 1894./95. °Worita se le I. in II. razred. 46 6. ) Velika gimnazija v Mariboru (s sloveli' skimi in nemškimi paralelkami v spodnji razredih; v gorenjih razredih je učni jezik nemški). 7. ) Velika gimnazija v Celji (z nemških učnim jezikom). Radi slovenskih paralelk vrš e ' se pogajanja. 8. ) Mala (deželna) gimnazija na Ptuji nemškim učnim jezikom). 9. ) Velika gimnazija v Celovci (z nemški® 1 učnim jezikom). 10. ) Velika gimnazija v Beljaku (z nemški® 1 učnim jezikom). 11. ) Mala (samostanska) gimn. v Št. Pavl 1 * I na Koroškem (z nemškim učnim jezikom). 12. ) Velika gimnazija v Gorici (z nemški® 1 učnim jezikom). 13. ) Velika (državna) gimnazija v Trstu (* nemškim učnim jezikom). 14. ) Velika (mestna) gimnazija v Trstu ( f italijanskim učnim jezikom). 15. ) Velika gimnazija v Pulji (z nemški 111 učnim jezikom). 16. ) Velika gimnazija v Kopru (z italija 11 ' skim učnim jezikom). B. Realke. 17. ) Velika realka v Ljubljani (z nemški 151 učnim jezikom). 47 18. ) Velika realka v Mariboru (z nemškim učnim jezikom). 19. ) Velika realka v Celovci (z nemškim Učnim jezikom). 20. ) Velika realka v Gorici (z nemškim Učnim jezikom). 21. ) Velika (državna) realka v Trstu (z Uemškim učnim jezikom.) 22. ) Velika (mestna) realka v Trstu (z ita¬ lijanskim učnim jezikom). C. Učiteljišča. 23. ) Učiteljišče v Ljubljani (moško in žen¬ sko, s slovenskim in nemškim učnim jezikom). 24. ) Učiteljišče v Mariboru (moško, z nem¬ škim in slovenskim učnim jezikom). 25. ) Učiteljišče v Celovci (moško in žensko, z nemškim učnim jezikom). 26. ) Učiteljišče v Gorici (žensko, s sloven¬ skim, hrvatskim, italijanskim in nemškim učnim ■laikom). 27. ) Učiteljišče v Kopru (moško, s sloven¬ skim, hrvatskim in nemškim učnim jezikom). Visoke šole v Avstriji. Visoke šole zovejo se tista učilišča, v ka¬ drih zadobi slušatelj najširšo občo in strokovno ’ 2 obrazbo svojo. 48 Visoke šole so: Vseučilišča, tehnike, polje' delske, gozdarske in radarske akademije. Kdor hoče vstopiti kot redni slušatelj na visoko; šolo, izkazati se mora z zrelostno svedočbo j srednje šole; izredni slušatelj more biti vsakdo, kdor ima dovolj znanja, da razume predavanja in je vsaj 16 let star. Državne izpite, bre 0 katerih ni moči okoristiti se praktiški visokih študij, smejo polagati samo redni slušatelji. A. Vseučilišča. V cislitvanski polovici avstrijsko-ogersko monarhije so nastopna vseučilišča: 1. ) Vseučilišče Dunajsko (ima čvetero f a " kultet: bogoslovno [katoliško in evangeliško]. modroslovno, pravno in medicinsko). 2. Vseučilišče v Pragi (ločeno v dva od' delka, v češki in nemški, ki sta oba povseif samosvoja. Vsak oddelek ima modroslovno. pravno in medicinsko fakulteto, a bogoslovsk® fakulteta jima je obema vkupna). 3. ) Vseučilišče v Inomostu (ima vse Štih fakultete). 4. ) Vseučilišče v Krakovem (ima vse Štih fakultete). 5. ) Vseučilišče v Lvovu (ima bogoslovnOi pravno in modroslovno fakulteto). 6. ) Vseučilišče v Črnovcih (ima bogoslovno, pravno in modroslovno fakulteto). 49 Visokim šolam je tudi prištevati: 7. ) C. kr. terezijansko akademijo na Dunaji. zavod ima popolno gimnazijo in pravni fa¬ kultet. Vzprejemajo se večinoma gojenci-šti- Pendisti, a vstopiti mogo tudi drugi, ako pla¬ njo na leto 1000 gld. za hrano, obleko in šol¬ ano. 8. ) C. kr. orijentalsko akademijo na Dunaji, katera odgaja svoje slušatelje za službo diplo¬ matsko ali konzularno, posebno za iztočne de- ^ e le. Vzprejemajo se slušatelji, kateri so pre¬ bili gimnazijalni zrelostni izpit ter dokažejo po posebni izkušnji popolno znanje francoskega j®zika. Farmacevtiški kura m urejen na filozofski fakulteti vsakega vse¬ učilišča, a vpisati se mogo vanj oni lekarski Pomočniki, kateri so dovršili triletno službo¬ vanje v lekarni in izkažejo, da so z dobrim Špehom izvršili šest gimnazijalnih ali realnih f azredov. Kdor je bil realec, dokazati mora 'mdi primerno znanje latinskega jezika. B. Tehniške visoke šole. V cislitvanski polovici avstrijsko-ogerske monarhije so sledeče visoke tehniške šole: 1. ) Tehnika na Dunaji; 2. ) in 3.) Tehniki v Pragi (nemška in češka); 4.) Tehnika v Brnu; 4 60 I 5. ) Tehnika v Lvovu ; 6. ) Tehnika v Gradci; 7. ) Tehnika v Krakovem. Sole za umetniško in strokovno izobrazbo. A. Visoke šole. 1. ) C. kr. akademija obrazilnih umetnosti} Za vzprejem treba je zvršene spodnj® gimnazije ali realke in tolike dovršenost v risanji, da more kandidat zlahka risat’ po uzorcih. 2. ) Slikarska akademija v Krakovu. (Pogoji kakor zgoraj.) 3. ) C. kr. umetniška akademija v Pragi. (Pogoji kakor zgoraj.) B. Srednje šole. 1.) C. kr. avstrijskega muzeja za umetnost šola za umetniško obrt. Za vzprejem treba je starosti 14 l et in dovršene spodnje gimnazije ali spodnj 6 realke. C. Obrtne šole. Obrtne šole zovejo se tista učilišča, na k*' terih si mogo pridobiti učenci najpopolnejš 0 dovršenost v svoji stroki. Na Slovenskem i e samo jedna popolna obrtna šola, namreč ^ Trstu, z italijanskim učnim jezikom. Kdo ( 51 hoče biti vzprejet, dokazati mora, daje dovršil ^saj tri razrede srednje Sole ali pa popolno Meščansko šolo. V C e lovci je oddelek obrtne šole za izobrazbo strojnikov. Učni jezik je Nemški. Kdor hoče biti vzprejet, dokazati mora, ^ se je učil vsaj dve leti ključavničarstva ter 2 dobrim uspehom zvršil čveterorazredno ljud¬ sko golo. I). Strokovne šole So ona učilišča, v katerih se poučujejo dijaki 2 gol v jedni obrtni stroki, a ne tako obsežno, kakor na popolni obrtni šoli. Na Slovenskem so nastopne strokovne šole: 1. ) Strokovna šola za lesno, mizarsko in te zbarsko obrt, za šivanje čipek in umetno v ezenje v Ljubljani; 2. ) Strokovna šola za lesno obrt v Kočevji; 3. ) Strokovna šola za puškarstvo v Borovljah; 4. ) Strokovna šola za risanje in modelo- v anj e in lesno obrt v Beljaku; 5. ) Strokovna šola za lesno obrt na Slatini. Obrtne nadaljevalne šole ktiajo namen, poučevati obrtniške učence v vseh bednostih, katere jim morejo biti koristne. Na Slovenskenr so .nastopne obrtne nada- tavalne šole: v Celji, v Celovci, v Gorici, v Jamniku, v Kočevji, na Krškem, v Ljubljani, v 4 * ■*m 52 Mariboru, v Novem Mestu, v Postojini, na Ptuji. v Radovljici, v Škofji Loki in v Tržiču. Trgovske šole. Za mladeniče, kateri se hote posvetiti tr govskemu stanu, so različna učilišča, na katerih se mogo izobraziti in sicer: A. Visoke šole. Trgovske visoke šole ali akademije so: vfi Dunaji, v Gradci, v Inomostu, v Tridentu, * Chrudimu, v Pragi (dve) in v Trstu (dve). Kdor hoče vstopiti v trgovsko akademijo' mora dokazati, da je zvršil z dobrim uspehoh 1 spodnjo gimnazijo ali spodnjo realko. B. Srednje šole. Srednjih državnih šol za trgovske nauk® v Avstriji ni in kar je takih zavodov, vsi so ali privatni ali korporacijski. Na Slovenskem so sledeče trgovske srednj 6 šole: 1. ) Mahrova trgovska šola in trgovska n&' daljevalna šola v Ljubljani (z nemškim učni# 1 jezikom). 2. ) Nedeljska trgovska šola v Celji (z neih' škim učnim jezikom). 3. ) Trgovska šola v Mariboru (z nemških 1 učnim jezikom). 53 4. ) Trgovska nadaljevalna Sola v Ptuji (z "eniškim učnim jezikom). 5. ) Trgovska nadaljevalna šola v Celovci (z Nemškim učnim jezikom). 6. ) Obrtnega društva trgovsko učilišče v Celovci (z nemškim učnim jezikom). 7. ) Trgovska nadaljevalna šola v Beljaku nemškim učnim jezikom). 8. ) Edelesova trgovska šola v Trstu (z ita¬ lijanskim učnim jezikom). Šole za poljedelstvo, gozdarstvo in rudarstvo. A. Visoke šole 'hiajo svrho izobraziti slušatelje v dotični stroki Popolnoma in kakor je primerno sedanjemu stanju znanosti. Kdor hoče vstopiti na kako vi- s °ko šolo, poljedelsko, gozdarsko, ali rudarsko, lr neti mora zrelostni izpit gimnazije ali realke. Na Avstrijskem so visoke šole te vrste: 1. ) Visoka šola za poljedelstvo in gozdar¬ stvo na Dunaji; 2. ) Rudarska akademija v Pfibramu; 3. ) Rudarska akademija v Ljubnem. B. Srednje šole. Srednjih šol poljedelskih, gozdarskih in ru¬ darskih je v avstrijsko-ogerske monarhije cis- 54 litvanski polovici šestnajst. Kdor hoče vstopit' v tako šolo, dokazati mora, da je zvršil z do* brim uspehom malo gimnazijo ali malo realk 0 in da je star vsaj 16 let. C. Male šole. Male šole te vrste vzgajajo dijake takft da jim je s časoma mogoče opravljati gosp 0 ' darska dela manjših posestev, oziroma da s* osvoje temeljne vednosti gospodarske. Male šol® so dvojne: ali so popolne kmetijske šole, ah pa šolo za posebno kmetijsko stroko Pogoj 1 za vzprejem so blizu povsod jednaki, zahtev® se namreč zvršena ljudska šola. Take šole so na Slovenskem nastopne: 1. ) Deželna kmetijska, vinarska in sad' jarska šola na Grmu pri Rudolfovem; 2. ) Deželna kmetijska šola v Celovci; 3. ) Deželna kmetijska šola v Gorici; 4. ) Deželna vinarska in sadjarska šola ^ Mariboru; 5. ) Deželna rudarska šola v Celovci. Strokovne šole za živinozdravstvo. Kdor se hoče posvetiti živihozdravništV°> dovršiti mora dotične študije na c. kr. vojaškem živinozdravniškem zavod 0 na Dunaji, kjer se je učiti tri leta. 55 Kdor hoče biti vzprejet, mora dokazati, je zvrsil z dobrim uspehom Sesti razred Simnazije ali realke, oziroma položiti mora Sprejemni izpit, ki zahteva isto toliko znanja, kakor ga je dobiti v imenovanih šolah. Podkovske šole. Za vzgajanje dobrih kovačev, kateri smejo tudi živino zdraviti, urejeni sta na Slovenskem tive „podkovski šoli“ in sicer v Ljubljani (učni Jezik slovenski) in v Celovci (učni jezik nemški.) Glasbene šole. Na Slovenskem so nastopne glasbene šole, v katerih se morejo učenci naučiti svirati na ^sa glasbila: 1. ) Glasbena šola „Glasbene Matice' v Ljubljani; 2. ) Glasbena šola filharmoničnega društva v Ljubljani; 3. ) Šola mestnega glasbenega društva v Celji; 4. ) Pevska in glasbena šola filharmoniškega društva v Mariboru; 5. ) Mestna glasbena šola v Gorici; 6. ) Mestna glasbena šola v Trstu. Navtiške šole hhajo namen, podati bodočim mornarjem ono teoretsko znanje, katero jim je potrebno, da ^ogo službovati na trgovskih ladijah. 56 Na Avstrijskem so sledeče navtiške šole : 1. ) Navtiška akademija v Trstu; 2. ) Navtiška šola v Kotoru; 3. J Navtiška šola v Dubrovniku; 4. Navtiška šola v Malem Lošinju. Vojaška učilišča. Država je ustanovila mnogo vojaških uči¬ lišč, da v njih vzgoji bodoče častnike. A. Visoke šole. 1. ) C. kr. vojaška akademija v Dunajskem Novem Mestu. 2. ) C. kr. vojaško-tehniška akademija na Dunaji. 3. ) C. kr. pomorska akademija na Reki. Kdor hoče vstopiti v jedno teh dveh uči¬ lišč, izkazati mora, da je dovršil gimnazijske ali realčine nauke ter prebil zrelostni izpit. Vojaška akademija v Dunajskem Novem Mestu odgaja častnike za pehoto in konjištvo ’ vojaško-tehniška akademija na Dunaji pa topničarstvo, za pijonirstvo in inženirstvo. Pomorska akademija na Reki vzgaja po¬ morske častnike. B. Srednje šole imajo namen, vzgojiti dobre vojake, kateri mog° postati častniki, ter se dele na 57 1. ) male vojaške realke, katerih je Čvetero, ^ sicer v Giinsu, v St. Poltnu, v Eisenstadtu 'h v Kašavi, in na 2. ) velike vojaške realke, kateri sta dve: v "VVeisskirchenu in v Fišavi. C. Kadetne šole 'hiajo isti namen, kakor vojaške srednje šole. Kdor hoče vstopiti v kadetno šolo, mora biti za vojaško službo telesno sposoben, vsaj ■f4 let star ter imeti potrebno znanje, katero •) e izkazati z vzprejemnim izpitom. Kdor hoče vstopiti v vojaško učilišče, a se 'hu ne dovolilo brezplačno poučevanje, mora skrbeti, da se bo zanj plačevalo redno, kolikor • le predpisano, a imeti mora tudi natančno določeno število obleke itd., kajti drugače se Zavrne. Za brambovske kadetne šole veljajo isti l*kazi, kakor za druge vojaške šole. Moji učitelji. 59 Moji učitelji. Imž Predmeti, katere uče 60 Moji sošolci. Moji sošolci. Ime Opomnja 62 Moji sošolci. Ime Opomnja Moji sošolci. Ime Opotnnja 65 2^api«ek: clo* niaeili nalog. Naslov nalogi Naloga se je dala L Naloga naj se odda 66 67 2Sapi«ek: do- rnačili nalog. Naslov nalogi Naloga se je dala Naloga naj se odda 6 * 69 Zapisek; do- Naslov nalogi kiaeiti nalog. Naloga se je dala 1 ^ 5 ^— ■ Naloga naj se odda Skupina 70 Počitki na srednjih kakor so določeni po ministerski naredbi i. ii. III. a III. b IV 71 šolah avstrijskih, 2 dne 21. decembra 1875.1., štev. 19.109. 72 73 Razreditev šolskih ur v zimskem polletji. 74 ! Razreditev šolskih ur v letnem polletji. 75 •IpeptJJA. X>|«CICXIA 76 O rH Cd CO lO CO [>C0 05 O rH CM Leto in dan rojstva 77 CDD-OOOOOHHCšhOM^p^tM c^oaodCdcocococococococo^-^^ cccccccooooocooocccocooocoooco AS' d) r-j rt rt rt • "4-^ (J ji r | rt S £ ,£2 ^ rt J3 Jl5 r-J r —T r—* 0 S»4 r-i fctD fcD f-i $-1 rt 5 1 o i f-* ■+•* o | CL A ^ ?*■ !>■ rt A rt A o AS d) d> d.ri,ci5cd.r^dCcižrartOa?M JCOrHC-CO-šHCftOOCSCMOlOlOCM (M (M HH(M(M H CQ (M (M A >02 • O co „s CC > • CQ . G2 "D HA 44* s . >02 2 O S > *“• «§:£ . C « £ ' L ?i“'-s o g ** g -o — t, ® “* •rt d> N S ^ , ir j_i rt •—■ pg 02 W > -o^g-o 1 m C !» N *g ^ - ® »S _,m C c i^rt M ' "“S ^ •“ *2 § £ 2 'h « ■* 5 s h m :=?■=? s to 9 2® i> "•°2 N . frt O S^S C g O >> *-• > Čj&fc" ^■o-M ^ o > i-> A ° C O^ CD 02 3 ffiHH A 02 ._! g | i §> C -+J g s S ^ N n 2 S 9 © g rt £ ^ c o CCŽ > IZ CO^iO*OI>CCQOHC ) X CO X' CO X d 58 p *a J-t 'C 0Ž .o S S .S ,3 "3 3 3 f S«'**!? .5, s. > S c ® b 1 .r-H H CD d rfH O 00 [> CM co o cc ^ H H (M (M (M (M rH (M CO CM H (D • . N 3 2 ■3 fW CD * CD K Š CD *■ CD d v s- ; ► ; ® g« > c ~ ^ 3 ^ . "3 _; A! ) m —■ . 02 s- £ : 3 o d U -S o g « S 6 33 u Ž N .T 33 © ^pq o £ r! ^, * ^ ^2 ^ ož m x •- bOTS-P m o S' O M P O , P J d _ bfi x ^ c3 O ^ Oh^ ~ O D ^ O -r-H JO - 4-3 ?-4 OP=4 «i d ' •«-? r o “ „-c " o _r 3 n3 M c« M a g C “ "3 h . H O « .S,’«" 3PnM 00 02 O (M (M fC CO CO CO COCOCOCOCOCO-^ Ema, kraljica nizozemska.11. aprila 1880 Alf on s XIII., kralj španski.17. maja 1886 79 Deželni šolski nadzorniki. Slovenske srednje in ljudske Sole nimajo ^kupnega nadzorstva, nego so podrejene raznim Nadzornikom v posamnih kronovinah in ti so: I. Josip Suman, c. kr. deželni Šolski nad¬ zornik za srednje in ljudske šole na Kranjskem; 8 edež: Ljubljana. II. Dr. Ivan Zindler, c. kr. deželni šolski Nadzornik za srednje šole na Štajerskem in Koroškem; sedež: Gradec. III. Dr. Konrad Jarz, c. kr. deželni šolski Nadzornik za učiteljišča in ljudske šole na Šta¬ jerskem ; sedež: Gradec. IV. Dr. Josip Gobanz, vitez reda železne krone III. vrste, c. kr. dež. šolski nadzornik za Učiteljišča in ljudske šole na Koroškem; sedež: Celovec. V. Dr. Egidij Schreiber, c. kr. velike realke r avnatelj in dež. šolski nadzornik za italijanske 'judske šole na Goriškem in na Gradiščanskem; sedež: Gorica. VI. Viktor Lesclianofsky, c. kr. dež. šolski Nadzornik za srednje šole v Trstu, v Istri in na Goriškem in za nemške ljudske šole v teh de¬ želah; sedež: Trst. 80 VII. Anton Klodič vitez Sabladoskj, c. kr. deželni šolski nadzornik za slovenske, hrvatske in italijanske ljudske šole v Trstu, v okolici in v Istri, za slovenske ljudske šole na Go - riškem in na Gradiščanskem, za učiteljišča < Istri in v Goriški ter za slovanske predmete n» srednjih šolah v Primorji; sedež: Trst. VIII. Ferd. Osnaghi, ravnatelj trgovinske in navtiške akademije v Trstu, za navtiške šole v Istri in v Dalmaciji; sedež: Trst. Hrvatsko narodno pesništvo. Uvod. Vsi narodi na svetu so kolikor toliko pes¬ niško nadarjeni, vsi ljubijo pesmi in petje, naj¬ bolj mej vsemi pa slovanski narodi. To pri¬ tavajo tudi inorodni pisatelji, najtočneje pa Je to izrazil češki pisatelj Stur z besedami: »Arijski rodovi izražajo vsak po svoje 1 to, kar 'Jim polni dušo in po čemur hrepene. Ind kaže to z ogromnimi zgradbami, Perzijan s svetimi knjigami, Egipčan s piramidami, obeliski in la¬ birinti, Grk s sijajnimi kipi, Rimljan s čarob¬ nimi slikami, Nemec z lepo glasbo, Slovani pa s o izlili dušo in misli v pripovedke in pesmi . 11 Še dandanes se tam, kjer ni tuji upliv po- kazil slovanskega značaja, vsaka, v narodovo življenje segajoča dogodba opeva, a kar se godi dandanes, to se je še v dosti večji meri godilo v preteklosti. Dandanes so le historične dogodbe predmet narodnemu pesništvu. Nekdaj je bilo drugače. ^ tistih davnih časih, ko je cvetelo narodno Pesništvo, je pesnik zajemal predmete svojim o* 84 1 umotvorom iz narodovega pripovedovanja, jih je zaodel v pesniško obliko in razširil med I narod. Pesem je tako postala narodova last, a ker se je ustno širila, je umevno, da se je nje prvotna oblika vse bolj preminjala. Kar je ziožil prvi pesnik, tega si niso vsi doslovnO j zapomnili in so pesem po svoje prenarejali-j To je uzrok, da je toliko varijant jedne in iste pesmi. Tak je bil početek pojedinih narodnih pes- - niških proizvodov, ki so v nekem zmislu ogle¬ dali narodovega življenja in mišljenja. Zgodo¬ vina pripoveduje, da je imel v početku skoro vsak narod svojo posebno kasto pevcev na pr- Indi kučilave, Grki aede in rapsode, Germani barde, Skandinavci škalde, Angleži minstrele itd. Ti so potovali po domovini in prepevali bodisi znane starejše ali novozložene pesmi- Narodno pesništvo se je tako čedalje bolj raz¬ vijalo, dokler niso pismeni ljudje uredili v ce¬ loto tiste proizvode, ki so imele med seboj notranjo zvezo. Tako je nastala indska Maha- barata, Ilijada in Odiseja, Nibelungi itd. Na¬ rodna epopeja je nastala tedaj, ko so narod' iz svojega prvotnega stanja jeli prehajati v drugo, v stanje razvoja in naobraženosti. Ta¬ kisto, kakor pri vseh drugih narodih, je tudi pri Slovanih nastalo in se razvilo narodno pesništvo, ali z narodnim eposom se ne mo- 85 remo ponašati. Uzrok je menda ta, da niso stari Slovani nikdar doživeli tako znamenitih dogodb, kakor je bila za Grke trojanska vojna ali za Nemce selitev narodov. Hrvatsko narodno pesništvo Mej slovanskimi narodi se je narodno pes¬ ništvo zlasti bogato razvilo pri Hrvatih ali ^bih, pri Rusih in pri Bolgarih. Najimenitnejše naej vsemi pa je narodno pesništvo hrvatsko, na katero opozarjati je teh vrstic namen. Na- r °dno pesništvo hrvatsko je prava zakladnica Poezije, v njem se zrcali slovanski značaj, slo¬ vansko naziranje sveta, slovansko srce in kdor Se hoče navzeti pravega slovanskega duha, Citaj in študiraj hrvatsko narodno pesništvo. Tu bodi omenjeno, da so Hrvati in Srbi Men in isti narod in da imata oba do narod¬ nega slovstva povsem iste pravice, da pa za¬ kadi krajšega izražanja kaže rabiti samo jedno ’nie. V teh vrsticah jemal se bode ozir samo na narodno pesništvo, ne pa tudi na bajke in Pripovedke, na poslovice in uganke, ki so tudi bistven del narodnega slovstva, o katerih pa z aradi pretesnega prostora tu ni moči raz- Pnavljati. 86 Starost in razvrstitev narodnih pesmij. Starost sedaj znanih hrv. narodnih pesmij ni znana. Najstarejše so iz 14. veka, a ni dvoma da je narod tudi pred to dobo imel svoje bo¬ gato pesništvo. Predpostavljaje, da nastane vsaka pesem koj po dogodbi, katero opeva, in oziraje se na to, da v narodnih pesmih iz 14. veka ni razen imen skoro nič zgodovinskega, moramo priznati, da je hrvatski narod brez dvoma že pred 14. vekom imel svojo epiko. Turška katastrofa pa je na materijalno in kul¬ turno življenje hrvatskega naroda tako usodno uplivala, da je ali svoje pesmi popolnoma po¬ zabil in ustvaril povsem nove, ali pa — kat je verjetneje — vsebino svojih pesmij korenito premeni!. Kake splošne ideje je narod pred 14. vekom, pred turško invazijo, opeval, o tem je vsako domnevanje izključeno. Narodne pesmi je prvi njih zbiratelj Vuk Stefanovič Karadžič razdelil na moške in na ženske. Ženske pesmi so liriške ali liriško-epične in se nanašajo na najrazličnejše predmete in prilike zlasti iz obiteljskega življenja ali pa iz* ražajo zgolj subjektivna čutila. Večinoma so kratke, jedrnate ter se, sosebno ljubavne pesmii odlikujejo po nežnosti čustvovanja in po kra¬ soti in milini izražanja. 87 Junaških pesmij predmeti so jako mnogo¬ vrstni. Te pesmi opevajo rodbinsko življenje, Pojejo o prijateljstvu, o pobratimstvu, o ropu deklet, a največ o osveti in o bojih s Turki. Poseben znak narodnega pesništva je personi¬ fikacija živalij in rastlin. To, kako reši kraljevič Marko sokolo, kako reši junak vrana, ribo itd. Pogina, kako se dekle pogovarja s cvetkami, z oblakom, z danico, vse to kaže nežno in Plemenito čustvovanje narodovo. Zategadelj je Poidi jezik narodnih pesmij poln materijelnega 111 čustvenega bogastva, zlasti se odlikuje po številnih pridevnikih, metaforah itd. Epične narodne pesmi se dele na štiri dobe. V prvo spadajo pesmi mitične vsebine, v katerih vlada samo fantazija in ki opevajo Pajveč prirodne sile. Druga doba sega od 12. fio 14. veka. Predmet pesmim iz te dobe je v Prvi vrsti zgodovina slavne srbske rodovine Nemanjičev, ki so s Štefanom Dušanom iz- Ptnrli leta 1366., in tragična katastrofa na Ko¬ sovem polju 1. 1389. Tretja doba bi se smela lr nenovati doba romantične poezije. V tej dobi Pl predmet pesništvu vzet iz narodove zgodo¬ vine, ampak narodne ideje se koncentrirajo v Posamičnih osebah. Take osebe so hajduki. V pesmih se poje o junaških činih, katere so fisjduki storili, boreč se neprestano s Turki. Poje se pa tudi o domačem in v zadružnem 88 življenju in o nasilstvu turških gospodarjev v Bosni in v Hercegovini in v Primorju. Četrta doba obseza novejši čas. Tu se opevajo ju¬ naštva Srbov za časa Miloša, ali borbe Črno¬ gorcev s Turki. V to dobo spadajo pesmi o bojih Grah ovij ano v in Črnogorcev s Turki, pri ka¬ terih je preminoli Smail aga Čengič. Na pod¬ lagi teh narodnih pesmij je Ivan MažuraniJ zložil svojo epično pesem z istim imenom. Ta razdelitev je sicer dosti jasna in pre¬ gledna, ali taka vender ni, da bi bilo moči razlo¬ čevati pesmi, spadajoče v jedno ali v drugo dobo, bodi po obliki bodi po vsebini. Jedro vsega narodnega pesništva je hajdukovanje. Ko je Srbija po bitki na Kosovem polju iz¬ gubila svojo samostalnost, skušal je narod premagati tuje nasilstvo z malimi bitkami- Vsak zase je bil vojak in reklo bi se lahko, da je bil hajduk razbojnik, da hi bila njega vodilna ideja uzvišena in plemenita. Hajduk je pobijal Turka kot nasprotnika naroda in se zajedno boril za „krst častni i slobodu zlatnu“. Hajdukovanje je uplivalo na vse na¬ rodno pesništvo. Ta ideja je celo zašla v sta¬ rejše narodne pesmi in jih je v tem zmislu premenila. Narodne pesmi bi se pa mogle razdeliti tudi na čisto zgodovinske in na nezgodovinske- 89 Zgodovinske so nastale v novejši dobi, druge Pa so toliko starejše, kolikor bolj nejasna je bjih zgodovinska vsebina. Mitični elementi v narodnih pesmih. Najstarejše pesmi so predkrščanske pesmi. Nastale so za časa poganstva in slave prirodne elemente. Najprej so se brez dvoma prepevale Pri raznih poganskih obredih in dolgo je tra¬ jalo, da so se izolirale in pele samo zato, da Se Pojejo. Nekatere se pojo še dandanes na tisti dan, kakor v prastarih časih. Mnoge so tudi dobile kristijansko vsebino, ne da bi za bile izgubile poganski značaj. Sem spadajo •Pitologične pesmi, v katerih se prikazujejo s olnce, mesec in zvezde v antropomorflčni ob¬ liki, zlasti koledne pesmi, pa tudi pesmi o v ilah. Vile nastopajo sicer tudi v junaških Pesmih, a tu niso glavne osebe, kakor v mi- tologiških. Te vrste pesmi so le bolj znan¬ stvene vrednosti, njih estetična vrednost je Primeroma jako majhna. Junaške pesmi spadajo vse v historično ^obo. Ko so ljudje razmerje mej poganskimi bogovi in prirodo pozabili, in v spominu le to ohranili, kar je bilo čudno, izredno, strahovito, Prenesli so to na ljudi in tako so nastali he- 90 roji. Torišče poganskih bogov so bili kraji, ka¬ terih nikjer ni, delovali so v času, stoječem izven zgodovine. Ko se je čutila potreba, da se ti bogovi bližje primaknejo ljudem, prestavila jih je človeška fantazija na svet, a ko so bili sta¬ rodavni časi povsem pozabljeni, takrat so se dejanja bogov premestila v sijajne epohe in pripisala zgodovinsko znamenitim možem. Na zemljo prestavljeni mitus se je torej spojil z zgodovinskimi dogodbami. To vidimo pri Judih, Perzih, Grkih in Germanih. Pripovedovanja o junaštvih, je treba zopet ločiti na tri vrste. V prvo spadajo mestna ali pokrajinska pripovedovanja. Ta so nastala v dobi, ko se zgodovina še ni ločila od poezije. Ta pripovedovanja govore o zgodovini kakega mesta, kake pokrajine, ali o postanku kakega naroda. V drugo vrsto spadajo pripovedovanja, ki so nastala iz spojenja raznih mej soboj ne¬ odvisnih pripovedovanj To so v strogem zmislu besede junaška pripovedovanja, ker so njih junaki središče raznih tradicij iz raznih časov. V to vrsto spada večina starejših hrvatskih narodnih pesmij, zlasti pesmi o kraljeviču Marku. Takozvani epični spevi (na pr. grško pripovedovanje o Argonavtih) spadajo V tretjo vrsto. Tem pesmim ni moči odrekati mitičnega jedra. 91 Pri Hrvatih sta pa na narodno pesništvo upli- v ala še dva faktorja: krščanska vera in iztočna literatura. Seveda so v narodnih pesmih sto¬ pile na mesto mitičnih herojev zgodovinske °sebe, na mesto demonskih sil pa sovražni Parodi, Arabi in Turki, ali ves tip nehistoričnih Pesmij je tak, da ni utajiti njih mitičnega Postanka. Mimo junaških pesmij je mnogo takih, ki Se po 'formi ne ločijo od junaških, v katerih Pa se opevajo verske resnice in ideje. Te le- Sende in balade so plod krščanskega upliva, 'lasi so potekle iz prvotno mitične oblike. Realna stran narodnih pesmij. Prav za prav bi morali tu ana.lizovati vso v sebino narodnih pesmij, a v količkaj sistema¬ tičnem redu je to povsem nemogoče. Zato se hočemo na vsebino ozirati le toliko, kolikor haže značaj hrvatskega ali srbskega naroda, Pamreč na etično stran. Običaji. Pesmi in pripovedke so plodi Ppia, običaji pa so splošno veljavna pravila, Pastala bodisi po uplivu vere, državnega ali r °dbinskega življenja. Hrvatski narodni običaji s ° originalni in so se tekom stoletij le prime- r °tna malo premenili. Po narodnih pesmih je 92 to, kar je običaj utrdil, sveto in neprestopljivo, a marsikaj je dopuščeno, kar bi se drugod zmatralo za nemoralno. Tako se hvali v na¬ rodnih pesmih osveta in nasilstvo, kar vera obsoja, druge stvari se zopet obsojajo, ki so po veri dopuščene ali vsaj niso zle. Običaji pri porodu, pri pogrebu, pri svatbi itd. so se deloma nespremenjeni ohranili do naših dnij tako, kakor se opisujejo v narodnih pesmih. Vera v usodo. Poganski nazor, da je človeku vse sojeno in da svoji usodi ne uteče, naj stori, kar hoče, je sicer nekristijansk in V nasprotji z vero, ki uči, da ima človek prosto voljo, a hrvatski narod seje svoj čas te prazne vere trdno držal. To svedočijo pesmi in pri¬ povedke o rojenicah in sojenicah, znane tudi Slovencem. Rojenice in sojenice so personifi¬ kacija vsakemu človeku v naprej določene usode. S to prazno vero v zvezi je tudi to, kar pojejo pesmi o „knjigah“, v katerih je za¬ pisana usoda vsakega posamnika. Grki in Rim¬ ljani so vpraševali svoje preroke, stari Hrvati so — po pesmih — pregledovali „knjige“i Tako čita slavni junak Jug starodavne knjige in pesem pravi, da je potem govoril: Vidite li moja brada draga! Vidite li kako knjiga kaže: Nastanut de posljednje vrieme, 93 Nastanut če ovce i pšenice, I u polju pčele i cvijeta; Kum če kuma po sudu čerati, I brat brata z vati po megdanu. Takih mest je lahko mnogo navesti. De- *°ma je ta prazna vera ostanek iz poganskih časov, deloma jo je obudil in utrdil turški fa¬ talizem. VeravBoga. Posebna pobožnost je jedna hajbistvenejših delov slovanskega značaja sploh 'h narodne pesmi jo izražajo tako lepo, da se hm ne moremo prečuditi. Hrvat veruje trdno v Boga in se drži njegovih zapovedij. Kako l6po in spoštljivo se govori v narodni^ pesmih 0 duhovnikih in njih zvanju, o redovnikih in samostanih. Bog in vera je bila, kakor kažejo Narodne pesmi, hrvatskemu narodu vedno čvrsta °Pora v vseh okolnostih njegovega življenja. Krasna je v tem oziru pesem, ki pripoveduje, kako je sv. Elija prinesel carju Lazarju „knjigo“ ^ogorodice, naj si izbere posvetno ali nebeško c arstvo. Car Lazar se je odrekel posvetnemu in je izbral nebeško carstvo ter vsled tega pre¬ kinil na Kosovem polju. In ko pesem konča popis katastrofe na Kosovem, završuje s tužnimi in Ve nder tolažljivimi besedami: „Sve je sveto i častito bilo, i milome bogu pristupačno“. —- Človek v narodnih pesmih je vsak hip pri¬ pravljen za svojo vero umreti. Nobena stvar 94 ga ne navdušuje tako, kakor vera. Kateri! narod ima pač pesem tako polno verskega čustvovanja, kakor je pesem „Ropstvo i že' nitba Jakšiča Stjepana 11 . Turki so ujeli Jakšidaj in ko ga turški car zagleda, bi ga rad zase' pridobil. Ponudi mu vezirstvo in svojo hčefj če se poturči, a Jakšič mu odgovarja: Nigda ti se poturčiti neču, Ni odreči od krsta mojega, Ni Hristovu vjeru pohuliti, Da me sjedneš u tvoje stolove, Da mi podaš blago od svijeta. Car naroči na to vezirju, naj pregovori Jakšiča. Vezir grozi junaku s smrtjo, ta pravi: Hoču moju glavu izgubiti Radi krsta i Bogorodice, I zakona od Krista mojega, A nigda se poturčiti neču. Greh. Kar je greh po naukih vere, to se smatra seveda tudi v narodnih pesmih za grehi a največji grehi so tisti, ki se nanašajo moralne institucije. Narodne pesmi pe sodij 0 1 strogo, če kdo ne hodi k službi božji ali Se ne moli, sodba pa je stroga, če zanemarja gostoljubje, ne spoštuje svojih roditeljev itd- j V neki pesmi očita Kraljevič Marko beg u Kostadinu vse grozovitosti, katere je štorih najbolj pa mu zameri: da dveh sirot ni P°' I 95 gostil, da je pri obedu mlajše goste posadil Pred starejše in da ni bilo pri obedu ne nje¬ govega očeta ne njegove matere. ¥ drugi Pesmi pa pride mati božja mej svetnike vsa objokana, a ko jo vpraša sv. Elija, zakaj joče, Pravi: Kako neču suze proljevati, Kad ja idem iz zemlje Indije, Iz Indije, iz zemlje proklete. U Indiji težko bezzakonje: „Ne poštuje mladji starijega, Ne slušaju djeca roditelje. Roditelji porod pogazili, Crn im bio obraz na divanu Pred samijem Bogom istinijem; Kum svog kuma na sudove cei^a, I dovede lažljive svjedoke I bez vjere i bez čiste duše; I oglobi kuma vjenčanoga, Vjenčanoga i krštenoga, A brat brata na megdan zaziva.., Strah pred Bogom in sramota pred ljudmi Je torej po narodnih pesmih tista moč, ki od¬ vrača človeka od greha. Junaštvo. Narodne pesmi zmatrajo za dolžnost vsakega človeka, da pozna svojo mo- talno vrednost, da spoštuje samega sebe in da skuša preprečiti vse, kar bi to njegovo ^rednost moglo zmanjšati. Vsi junaki v na- r °dnih pesmih se trudijo, da ugode tej zahtevi. Tako pravi črnogorski vladika svojim vojakom: 96 ,,da ni striela tako jaka nije, da razčupa srdce u junaka, kao ukor i sramota 11 , na drugem mestu pa zopet: „više valja mudra glava > tvoj pošten glas, neg na tebe zlatna puca i svileni pas“. Tudi negativno se to izraža. Caf Stjepan pravi svojim bratrancem, ki so vsi pijančevalci: „da če ih objesiti, da ga po svieto ne sramote", vojvoda Rajko pa se usmrti, „jer mu je povrjedjeno poštenje". Čast in poštenje se ne varuje s tem. da človek ničesar ne stori, kar je zoper nje¬ gova moralna čutila, ampak treba je tudi. da stori vse, kar je kot moralno bitje storiti dol¬ žan. Kar se tiče posebej junakov, je po na¬ rodnih pesmih njih poglavitna dolžnost, da se vedno in povsod junaško vedejo in ne pripuste, j da jih kdo prevlada. Največja sramota je, da zateče koga smrt, ne da bi se s čim odlikovat Celo po smrti se junak ne odreče junaštvu. Mladi junak Sekula prosi očeta, naj ga na cesti po¬ koplje Da s’ naslušam trupka od konjiča I jauka od dobrih junaka. Čim pa pozabi junak na svoj pravi poklio in zlorablja svoje junaštvo, je že prestopil mejo, katero mu določa čast. Ako bi hoteli vse junake hrvatskih na¬ rodnih pesmij oceniti, morali bi vsakega po¬ sameznega analizovati po, tem, kar pripovedu- 97 Jejo o njem narodne pesmi. To ni mogoče na tem mestu. Zategadelj se hočemo omejiti na Uajmarkantnejšega, na Kraljeviča Marka. Predno Pa to storimo, naj še omenimo, kar velja za v se junake narodnih pesmij sploh, to namreč, da njihovega heroizma nikdar ne vzpodbuja romantična ljubezen in da so vsi izredno močni. Kraljevič Marko ni bil v resnici tak junak, kakor ga popisujejo narodne pesmi. Prav za Prav je bil izdajalec naroda. Markov oče je bil srbski kralj Vukašin Mrnjavič (1367—1371). Po njegovi smrti ni hotel narod njegovega sina Clarka priznati kot kralja, nego se je oklenil Lazarja Grebljanoviča. Prišlo je do boja, in ker Je bil Marko premagan, je prestopil v tabor turškega sultana Murata in se zanj boril zoper Sv oj narod. Tak je bil Kraljevič Marko v resnici, na¬ rodne pesmi pa ga le poznajo kot junaka vseh Junakov. Močan je tako, da more „mahati buz¬ dovanom, koji nosi 66 oka“. Kjer pa z golo hrab¬ rostjo ničesar ne opravi, tam je lokav kakor Llis. I jedno i drugo kaže narodna pesem sledeče vsebine: Turški car prosi Marka, naj ttiu pride na pomoč zoper Arabe. Marko gre v boj in zavzame 44 mest, le mesta Okan ne Piore tri leta zavzeti. V tem pa pobija arabske Ju uake in nosi njih glave pred carja. Njegovi Sovražniki ga obrekujejo pri carju, da seka 98 Marko mrličem glave. Ko izve Marko za to, prosi carja, naj mu dovoli praznovati svoj god' Car mu to dovoli. Čim izvedo Arabi, da j e Marko odšel, napadejo Turke in pobijejo 30.0$ vojakov. Drugi dan jih pobijejo 60.000, treti 1 dan 100.000 Šele tretji dan se da Marko pi' e ' prositi in pride carju na pomoč ter premaga Arabe. V tem boju zadobi 70 ran. Car mu $ 1000 cekinov, da si kupi zdravil in pla$ zdravnika. Marko pa ni iskal zdravnikov Več on ide od krčme do krčme Te on traži, gde je bolje vino. Tek se Marko vina ponapio I grdne mu rane zarastoše. Marko je pošten in pravicoljuben. Ko se njegov oče z Urošem prepira za carstvo in g J pokliče za razsojevalca, prisodi carstvo Uroš 11, Oče ga hoče ubiti, Marko pa beži pred nji £ft ker se ne spodobi, bojevati se z očetom. Vseh njegovih kreposti najlepša pa je nj e ' gova skromnost. Ko ga Turek Ali aga poziW na tekmovalni boj, se Marko neče udati, ke* ve, da premaga Turka. Turek pravi, da h 11 ' podari vse svoje imetje. Marko ga premaga pa pusti Turku vse, kar mu je ta obetal. To so svetle strani v Markovem značaji ali on je imel tudi slabih lastnostij. Njeg° v oče toži o njem : 99 Imam sina samovoljna Sina moga Kraljeviča Marka, Kudgod ide, nikoga ne pita; Gdjegod sjedne svudje pije vino A sve radi kavge da ogradi. Deklici, ki ni hotela postati njegova žena, ■D odsekal roki in ji izkopal oči ter sploh storil Ve liko grozovitostij. Pobratimstvo in kumstvo. Temelj Vse ®u redu v Človeški družbi je načelo, pri¬ tavati svojemu bližnjiku vse to, kar zahteva Vs ak sam zase. Narodne pesmi poznajo pravi 'tal te vzajemne zveze, namreč pobratimstvo kumstvo. V njih mrgoli vzgledov, najple- tnitejšega pobratimstva. Se dandanes je na- Va <3a, da se dva moška ali dve ženski pobra- ^‘ta oziroma posestrita, seve da sedaj nimata "takih dolžnostij drug proti drugemu. V na- "odnih pesmih pa je pobratimstvo nerazrušljiva Vez , ki nalaga vsakemu svetih dolžnostij. — klepalo se je pobratimstvo v cerkvi „u ime ^°ga i svetoga Jovana 11 in pobratima sta pri- Se gla, da bodeta dobro in zlo vkupno prena¬ gla, pa naj bi ju to prijateljstvo veljalo živ- Jenje. Po narodnih pesmih stori velik greh, kdor greši zoper pobratimstvo, To isto velja o kumstvu. Rodovina. Slovanom je bila rodovina od " e kdaj sveta in v narodnih pesmih se zrcali 100 to na sto in sto mestih. Da je bilo rodbinsko življenje tako vzviSeno, k temu je seveda mnog 0 pripomogla zadruga. V zadrugi niso sinovi za - puščali doma, nego živeli vsi vkupe in tud 1 imetje jim je bilo vsem vkupno. Na čelu t° r dovine je stal „otac“, najsposobnejši mož v celi zadrugi in vsi so se mu pokoravali. Žen® so opravljale gospodarska dela. Pri njih se v j narodnih pesmih najbolj čisla pridnost in p°j kornost, pri deklicah pa sramežljivost. V nek 1 pesmi je „djevojku Miliču 11 sram pogledati n 9 oblake, tovarišice se ji posmehujejo, češ, da n' pametna ali pa preveč modra, ona pa ji 111 odgovarja: Nit sam luda nit odviše mudra Nit sam vila da sbijam oblake, Več djevojka, da gledam preda se. Uzorna mladenka je po narodnih pesrnd 1 tista, ki je po turški navadi vzrasla v hiši $ „ne pozna ni sunca ni mjeseca, niti znade, 119 čem žito raste 11 . Kletve in os vet a. Glede sovraštva* kletev, osvete, se nahajajo v narodnih pesffld' skoro sami ekstremi. Kakor so prijateljske vek* čvrste in nerazrušne, tako je tudi sovraštvo ne* 2 ' merno in ne ugasne nikdar. Gorje tistemu, kdo f koga razžali. Prekolne ga in po narodni ve * 1 j se kletev izpolni. Posebno huda je žensk * 1 kletev. Narodne pesmi pravijo, da se zemlr 101 8roze strese, kadar zakolne ženska. Najhujša je materina kletev. Kogar zadene, tega teži onkraj groba. Še ekstremnejše kakor kletve 80 grozovita dejanja, ki se v narodnih pesmih Povsem hladnokrvno pripovedujejo. Krvavo Maščevanje imenovano „Krvna osveta" prehaja 0( i očeta na sina, ker velja načelo „glavo za glavo 11 . Grozovito ali celo s smrtjo se kaznuje v ®ak prestopek dolžne pijetete. Tako ,je Nova¬ kovič namazal svojo ženo Voskom i katranom I sumporom in brzijem prahom, Pa ju uvi mekanim pamukom, Pa ju poli žestokom rakijom, Ukopa je zemlji do pojasa, Pa zapali kosu na vrh glave, A on sedi piti vino ladno, A žena mu jasnom sviečom svietli. Ta kratki, le na najvažnejše reči ozirajoči 8e pregled narodnega pesništva Hrvatov ali ^bov potrjuje že v uvodu izrečene besede : ^ a se v tradicijonalnem slovstvu zrcali značaj ar °da, čegar poglavitna svojstva so ljubezen ^ a dom in za svobodo ter za rodovino, prosto¬ rnost, gostoljubnost in hrabrost pa tudi ne- )Fz dana krvoločnost. Narodne pesmi so dokaz, ~ a Je imel hrvatski ali srbski narod vedno e ko kulturo, dasi bistveno različno od grške 1 Minske in neki posebni dar za pesništvo. Oznanila. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg knjiptržnica v Ljubljani — Kongresni trg štev. 2. Jos. Stritarja zbrani spisi, 6 zvezkov v osmerki, mehko vezanih stane 15 gld., v platno vez. 18 gld. 60 kr., v franc, vezbi 20 gld. 70 kr. Levstikovi zbrani spisi. Uredil Frančišek Levec. Naročilna cena vsem petim zvezkom v mehki vezbi je av. velj. 10 gld. 50 kr., v platno vezani stanejo 13 gld. 50 kr., v pol francoski vezbi 14 gld. 50 kr., v telečjem usnji (najfinejša vezba) 15 gld. 50 kr Poezije Simona Gregorčiča. Druga po¬ množena izdava. Elegantno vezana knjižica z zlatim obrezkom 2 gld , nevezana 1 gld. 20 kr. LalaTa3"boljšat čLarlla. ! Vselej najnovejše v rezbarskih izdelkih, galanterijskem blagu pleteninah in igračah, palicah, otročjih vo- zičkih, košarah in drugih popotnih potrebšči- y \ nah, parfumerijah, bijouterijah, za kadenje a | potrebnih stvareh in raznih predmetih z godbo *J, ponuja po jako nizkih cenah na debelo in drobno K Fr. Stampfel j (v Zvezdi) ji v Ljubljani na Kongresnem trgu v Jonhalle 1 -1 Opazka. Velika izber razpel (britkih marter) jako umetno rezljana, dalje zaloga najboljših in nuj' cenejših tabačnih pip. Jlnf. Zqgurjat[ o knjigar v Ljubljani priporoča Gestrinove pesmi ,Izza mladih let‘ po 80 kr., vez. 1 gld. 30 kr. fcšr dregorčičeve pesmi II. del vez. 1 gld., eleg. vez. 1 gld. 60 kr. A. Funtek: ,Mladini za kratek čas‘ s podobami 60 kr. Zalog:© Narodne tiskarne razprodaja ANTON ZAGORJAN v Tvj ubijanj in priporoča iz iste sledeče knjige: Jurčičeve zbrane spise. 1. zvezek: Deseti brat, Roman 2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski ja- liear. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — Spomini na deda Pravljice in povesti iz sio¬ nskega naroda. — III. Jesenska noč mej slo¬ venskimi polharji. Črtice iz življenja našega na- joda. — iv. Spomini starega Slovenca ali črtice 12 mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reforma- C'je. _ m Dva prijatelja. — IV. Vrban Smu- kova Ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični do- godbi. _ vi. Kozlovska sodba v Višnji gori. ^ e pa povest iz stare zgodovine. 4. zvezek; I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. ,ovest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva >r ata. Resnična povest. 5. zvezek: I. liči mestnega sodnika Izvirna 2 K°dovinska povest iz [5. stoletja. — II. Nemški v ;*lpet. Povest. — III. Sin kmetskega cesarja, ppvest iz 16. stoletja. — IV. Lipe- Povest. — V. v Pa tohaka. Pov. — VI. V vojni krajini. Povest. c 6. zvezek: I, Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — lil. Telečja pečenka. Obraz iz na¬ šega mestnega življenja. — IV. Bojim Se te. Zgo¬ dovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Po¬ vest iz domačega življenja. — VI. Kako je Ko¬ tarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel- — Vil. Črtica iz življenja političnega agitatorja- 7. zvezek: I. Lepa Vida Roman. — II Ivan Erazem Tatenbacll. Izviren historičen roman i ? - sedemnajstega veka slovenske zgodovine. 8. zvezek: I. Cvet in Sad. Izviren roman. — II. Bela ruta in bel denar. Povest. 9. zvezek: I. Doktor Zober. Izviren roman- — II. Mej dvema stoloma. Izviren roman. 10. zvezek: I. Rokovnjači. Zgodovinski ro¬ man. — II. Moj prijatelj Jamralec. — III. Šest parov klobas. — IV. Po tobaku smrdiš. v. Ženitev iz nevošljivosti. 11. zvezek: I. Tugomer. Tragedija v petih dejanjih. — II. Berite novice ! Vesela igra v jed- nem dejanji. — III. Veronika Deseniška. Trage¬ dija v petih dejanjih. — IV. Pripovedne pesmi- Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po 1 gld. Pri vnanji* 1 naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr 1 za vezani 10 kr. Dr. Valentina Zarnika zbrani spisi. I. zvezek: Zivotopis dr. V. Zarnika. — Ura bij e ; človeka pa ni! — Maščevanja usode. — Razu 1 spisi: Iz državnega zbora, — Pisma sloven' skega turista. Broširan 50 kr., elegantno vezan 1 gld. v. J I Razne knjige. 1. Blodne dllše. Roman. Češki spisal Vdclav ^eneš T f e b i z s k y. Preložil Ivan Gornik. Mala 8», 523 strani 70 kr 2. otci in sinovi. Roman, Ruski spisal J. S. Turgenjev. Preložil Ivan Gornik. Mala 8°, 357 strani 50 kr. 3. Undina. Spisal Andrč Theuriet, pošlo- v euil Vinko. Mala 8°, 143 strani 20 kr, 4. Vilenski Brodnik. Spisal Emile Souve- s tre, prevel Mu h oder. Mala 8°, 82 strani 15 kr. 5. Dnevnik. Spisal Lndovik Halevy, po¬ slovenil Vinko. Mala 8°, 95 strani 15 kr. b. Ukrajinske dnine. Češki spisal E. Je- 'nek. Poslovenil Podvidovslci. Mala 8°, 84 s trani 15 kr. 7. Časnikarstvo in naši časniki. Spisal * * + Stat nominis umbra. Mala 8°, 19 p61 4° kr. 8. Dllbrovski. Povest. Spisal A. S. Puškin, Poslovenil J. P. Mala 8°, 122 str. 25 kr. 9 . Nov. Roman. Spisal I. Turgenjev, po¬ slovenil M. Malovrh. Mala 8°, 32 pol 70 kr. 10. Bazne pripovedke. Najgrozovitejša muka Peklenska. Spisal Catulle M e n d h s ; prevel Vinko. Ulomci. Spisal Sevničan. — Silvestrov otro- ^tek. Kaliforuska povest. Spisal Bret Iiarte, po¬ slovenil Vin k o in Unileno iivljenje. Češki spisal ® trou pežn icky , preložil Vinko. Cena 40 kr. 11. Pariz v Ameriki. Roman. Francoski s lhsal Renč Lefevbre. Poslovenil * * * Stat "ominis umbra. Mala 8°, 535 strani 50 kr. 12. Ivan Žbogar. Zgodovinski roman Spisal ^karies Nodier, poslovenil J. Kržišnik. Mala 8 « 198 strani 25 kr. 8 J r 13. Junak našega časa. Roman. Spisal M. Lermontov, posl. J. P. Mala 8°, 204 str. 40 kr. 14. Selški župnik. Roman. Spisal L. Pia* lčvy, poslovenil Vinko. Mala 8°, 203 str. 25 kr. 15. Knez Srebrjani. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, posl. J. P. Mala 8°, 600 str. 70 kr. 16. Za dragocenim korenom. Povest življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Mak¬ simov. Poslovenil J. P. Mala 8°. 141 str. 20 kr. 17. Dve povesti. Med knjigami in ljudmi- Češki spisal .S. Čeh, preložil I. Skalar. Doktor Holman. Božična povest. Ruski spisal M- Bojdn, preložil I. J. Stefanov 25 kr. 18. Štiri novele. Mala 8°, 30 kr. 19. Izlet v Carigrad. Spisal A. Aškerc. Mala 8°, 20 kr. V isti zalogi sta izšla in se dobivata po zrU\ zani ceni še sledeča zvezka: I. zvezek, ki obsega: Stenografija , spisal dr. Ribič. — Život opis je, spisal Bpž. Rajč. —' Prešern , Prešerin in Prešeren, spisal Fr. L e v s t i k' — Telečja pečenka , novela, spisal J. J u r č i č. N. Machiavelli , spisal dr. R i 1) i č. — Pisma & Rusije , spisal dr. C e 1 e s t i 11. — Trs tv o z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. V o š n j a k. — ČegaV^ bode , novelica, spisal J. Ogrinec. — 15 kr. V. z v e z e k, ki obsega : Meta Holdenis, roma«- francoski spisal Vik. Cherbuliez, posloven^ Davorin Hostnik. —- 25 kr. Anton Zagorjana razprodaja tudi zaloge »Slovenske Matice in Dramatičnega društva V. J c LJUBLJANSKI ZVON. Leposloven in znanstven list. Letnik XIV. Izhaja vsak mesec v elegantni obliki na štirih Polah ter stane naročilo za celo leto 4 gld. 60 kr., Za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Po deželah zunaj Avstrije stane Ljubljanski Čvon 5 gld. bo kr. Posamezni zvezki se oddajajo po 40 kr. Za dijake za celo leto gld. 4 —. V zalogi so in se dobivajo še naslednji zvezki Ljubljanskega Zvona prejšujih letnikov: Letnik III. nevezan . > V. nevezan » VII. nevezan > VIII. nevezan » IX. nevezan » X. nevezan » XI. nevezan » XII. nevezan » XIII. nevezan Letniki I., II 3 gld. 3 » 4 » 4 » 4 » 4 4 4 4 kr. 60 60 60 IV. in VI. so nam že pošli. Platnice za posamezni letnik stanejo 75 kr. J B 0 1 <1 M m I 0 1 I 1 1 I s I 1 1 JI. Zagorjan v Ljubljani na cKovtc, zen iem t vcyu sLs > Oa (v %vez>di) štev. j priporoča svojo knjigarno in trgovino s papirjem, sp z>aioyi itna po veeitti ose učne in novejše o-tovenoke fepo- ibnanoVe in ^ttattstve-ne knjige, ose 'pioafne, tisa-Ctie itt soioite po¬ trebščine in sprejema nazočila na vse 3wcje -književne proi<&oo3e, časopise in tis-bovine. -Jf Naročila izvršujejo se točno in vestno. 4r Beležnica.