Leto IX., štev. 40. imen poaoedeljka In dnam m prazniku vsak dan. Uredništvo In upravništvo: i|tM|ana, poštni predal štev. 168, Ste^kr? asa telegrame: >Naprej<, Ljubljana, ©•kovni račun št 13.307. Poštnin* pia«*na t ^otoTini. V LJUBU ANI, v soboto, B. oktobra 1925. Današnja številka Din 1-50. Stane mesečno Din 25' za inozemstvo .... Din B5-— | Oglasi: Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din. Dopise franldrajte in podpisujte, sicer se u* priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Izhaja začasno le enkrat aa teden in stane mesečno 6 dinarjev. LeSsuK VES., štev. 40. £reirižsova »Saprejev«*" ž#$evilis«3 3r.hsl^M>W! Kongres socialistične Internacionale. (Par opomb.) Kakor jo bilo težko poročati objektivno o poteku kongresa Internacionale, tako je težko na temelju teh poročil izreči objektivno sodbo o njem. Arbeiter-Zeituug , iz katere je Naprej posnel tekste objavljenih resolucij, ni objavila n. pr. tajniškega poročila, ki ga je pedal tajnik Internacionale, Fried. Adler, dasi je A,-Z. gotovo eden izmed največjih socialističnih dnevnikov. Ni sicer znano, iz kakšnih razlogov tajniško poročilo ni bilo objavljeno-, stoji pa, da mora ravno to poročilo prav tako zanimati vso socialistično javnost, kakor sprejete resolucije. Vendar pa so naši čitatelji že iz Naprejevlh poročil lahko posneli, da je vladala na kongresu velika razlika v gledanju na osnovna vprašanja, s katerimi se je bavil kongres. Razumljivo je, da so se vsi delegati potrudili sklepati kar najbolj enotno, ker bi bile resolucije, sprejete le z malo večino glasov, skoro brez pomena. Ker je pa vsak poročevalec odsekov poudarjal, koliko truda je stala vsaka resolucija, preden je bilo gotovo, da bodo vsi glasovali zanjo, se vidi iz tega, da so pač posegli tudi po kompromisu in še kljub temu je cela vrsta strank podala k vsaki resoluciji svoje posebne izjave, v katerih so uveljavljena mnogokrat zelo drugačna mnenja, kakor jih zastopajo resolucije. Kongres se je bavil največ z vprašanjem, kako naj se ohrani svetovni mir. To je gotovo najvažnejše vprašanje vse internacionalne politike. Internacionala pa je pri tem storila po našem mnenju dve veliki napaki: 1. da je šla za kapitalisti, mesto da bi jasno povedala, kako je socializem rešil to vprašanje, 2. pa, ker je odložila razpravo o kolonialnem vprašanju na prihodnji kongres, ki bo leta 1927, ko ravno tako važni dogodki na Kitajskem, v Mali Aziji, Indiji in Afriki dokazujejo, da kolonialnih narodov ni mogoče več izpuščati pri reševanju internacionalnih vprašanj, zlasti pa ne v vprašanju svetovnega miru. Vojna v Maroku, probujanje kitajskega in indijskega naroda, vprašanje petrolejskih vrelcev v Mosulu itd. dokazujejo to. Za kapitalisti pa je šla, ker je obravnavala problem miru v Evropi ločeno z ozirom na zapadne in vzhodne države. Kapitalistične vlade se namreč pravkar pripravljajo, da sklenejo takezvane varnostne pakte med zahodnimi državami posebej in vzhodnimi posebej. Kapitalisti so pravzaprav enotni, kajti jasno je, da na vzhodu Evrope ni države razen 'Rusije, ki bi ne bila odvisna od za-padnih velesil, pri njih je taka delitev le bolj formalna, razlika pa v tem, da bi morale odvisne vzhodne države najprej same na povelje velesil po kostanj v žerjavico. Pravilno pa je, da poudarja resolucija o vzhodnih vprašanjih odločna stališče Internacionale proti vsaki neprijateljski akciji, ki bi bila naperjena proti sovjetski Rusiji in nalaga vsem priključenim strankam dolžnost, da se morajo boriti za to, da bodo priznale vse države sovjetsko Rusijo in obnovile z njo politične in gospodarske stike. Večji del Internacionali priključenih strank svojega razrednega značaja ni dokumentiral, razrednega boja ni naglasil, kar dokazuje, da je mnogo Internacionali priključenih strank, ki so v vprašanju razrednega boja še neodločne. Le tako si lahko razložimo, zakaj izražajo vse resolucije tako zaupanje »Zvezi narodov«, ki je čisto kapitalistična institucija, v kateri odločujejo le velesile in torej svojega namena ne more izpolnjevati. Tako lahko tudi razumemo, zakaj so šle nekatere socialistične stranke tako mirno v koalicijske vlade s kapitalisti in kako da so mnogokrat za naše pojme neverjetno reakcionarne in socialpatriotske. Iz teh razlogov Internacionala svoje prave naloge na kongresu ni izvršila in je ne bo vse dotlej, dokler ne bodo vse pridružene stranke temeljile na razrednem stališču in vodile vedno odločen razredni boj. Brez razrednega boja pa ni internaeionalizma. Naša stranka zaenkrat ni pridružena nobeni Internacionali, kar pa ji ni v preveliko škodo. Kljub temu — ali pa prav radi lega — lahko vodi čisto internacionalno politiko, ker ji odločnega razrednega stališča tudi resolucije Internacionale ne morejo ovirati. Pravo razredno stališče pa se pri vseh delavskih strankah vedno bolj utrjuje, kar dokazujejo tudi sklepi angleških delavskih organizacij. Zato se bližamo vedno bolj pravi Internacionali, katera nas bo tudi formalno rada sprejela, če bomo vedno ostali zvesti socialističnim principom. Zato pa se tako neomajno borimo za ohranitev pravilnika, ki nam onemogoča vsako drugo politiko kakor razredno zavedno. Skrb za rudarje. (Kakor si jo predstavljajo gg. od Socialista .) Delavstvo t7 Mežici je živelo od prevrata v zelo mučnem položaju. Razen političnih homatij je bilo nejasno tudi lastništvo rudnika, ki bi moral postati državna last, a je po čudnih potih nacionalizacije (to je prehoda iz rok posameznih kapitalistov v roke naroda, nacije, oziroma narodne organizacije: države) prešel v roke angleškega kapitala. Koroški svinec bo tvoril posebno poglavje naše zgodovine, zlasti oddelka o koroškem plebiscitu in pa o konsolidaciji našega naroda sploh. To je vredno omeniti posebno zdaj, ko se slavi petletnica koroškega plebiscita. Pri teh zgodovinskih dogodkih so odlično sodelovali mnogi državotvorni in narodotvorni elementi, delavstvo pa, ki res tvori narod in drži državo, se je pričkalo za levičarstvo in desničarstvo, namesto da bi vzelo svojo usodo v roke z obema rokama, z levico in desnico, zlasti pa tudi z glavo. Mežiško delavstvo se pri teli pričkanjih ni mnogo udeleževalo, vsaj brez glave ne, ampak si je ohranilo svoje organizacije, tako da se kapital ni mogel tako poceni igrati z delavstvom, kakor po drugih naših krajih. A čeprav ne poceni, igral se je pa vendar. Če kapitalistično sorodstvo ni moglo organizacije razbiti, je pa doseglo vsaj to, da je odtrgalo od nje vsaj tiste delavce, ki so imeli zaradi lahkovernega ljudstva občinsko javno oblast v rokah — župane. Zlasti je to jasno v Mežici sami. G. Logar je bil izvoljen na naš program, a šel je s kapitalom proti delavstvu. Ni se ravnal po sklepih socialistične organizacije, ampak po željah svojega delodajalca rudnika in zlasti rudniškega uradnika g. Konstantina Ivanoviča Ryndina. Ryridin je bil do prevrata v Rusiji carski policijski uradnik. Ko je prišel v Mežico, ga nihče ni poznal, ker je pa nastopal kot doktor in državni komisar rudnika, je pri marsikateri ponižni in lahkoverni dušici veljal za imenitnega gospoda. Za imenitne gospode se pa razume, da so doktorji, tako se najde naziv »doktor Ryndin še celo v uradnih aktih. Kristanovski župan Logar mu je hotel poskrbeti še celo državljanstvo in to s tem, da ga sprejme Mežica v občinsko zvezo; a socialistični odborniki niso šli za svojim predsednikom županom, ampak so rekli: ne. (Govori se, da poznajo Ryndina Beograjčani in da so mu dali domovinsko pravico zdaj oni.) Kakor je bil Ryndin brez državljanstva državni komisar (pravijo, da je bil 1 mesec res, ce ne komisar, pa vsaj delegat komisarja) tako je postal tudi predsednik bratovske skladnice, pa tu je bil pravilno izvoljen. Podjetnik (Anglež) ima 6 glasov, delavstvo tudi šest. Če bi bili delavski glasovi ostali zvesti delavskemu razredu, bi jih moralo pri volitvi predsednika biti šest, toda bilo jih je le pet, podjetnik je dobil pa sedem glasov za svojega Ryndina, Logarjevega prijatelja. Tako smo dobili bivšega carskega uradnika za predsednika bratovske sklad-nice. Kdor še ne ve kaj se pravi kri-stanovstvo, se tu lahko pouči. Obenem se tu lahko pouči, kaj pomeni »pariteta* v delavskih socialnih ustanovah, ki jih plačujemo, da bomo zavarovani... Pri vsem tem delavstvo res lahko obupava. Če izdajalstva ne bo konec, ne bo zmage nikoli. Zato je organizacija pozvala Logarja, naj odstopi kot župan. Ker tega ni hotel, je dobil od občinskega odbora nezaupnico. A kakor ni spoštoval sklepa organizacije, tako ni vpošteval niti sklepa obč. odbcfra — kaj njega briga samouprava! Kandidiral je sicer na naš program, a v žepu je držal kristanov-skega in zdaj pravi, da smo mi zapustili program, on ne, on je še vedno zvest. Pa se bo že še prepričal, da se v občini brez odbora ne da vladati tako, kakor v kristanovskih organizacijah, v katerih odločujejo posamezniki. * Ryndin ie zaradi nekih dopisov iz Mežice tožil urednika »Napreja«. Dopisi so bili zelo živahno pisani in so prekoračili dopustni ton, zato je bil s. Bemot obsojen radi žalitev, oproščen pa je bil zaradi očitka »po potrebi doktor«. Ryndinov zastopnik bi . bil rad dokazal, da se- Ryndin ni izdajal za doktorja, pa se mu ni posrečilo. Sodbo bomo objavili po pravo-močnosti. Razno. t V vlado kandidirajo vse slovenske meščanske stranke zadnji čas prav očitno. V vseh listih čitamo, ka-\;a škoda je za državo sploh in za Slovenijo posebej, ker Slovenci v vladi niso zastopani. Nekatera znamenja kažejo, da se pripravlja za vstop prav intenzivno tudi Slov. ljudska stranka. Koroščevi govori vsaj kažejo, da so klerikalci kar pripravljeni za to »žrtev«. Kaj bi rekli k temu? Naj gredo, kamor spadajo! Če bo potem spregledal marsikak klerikalni zavarovanec, bo to izravnalo tisto škodo, ki jo bodo napravili ljudstvu klerikalni politiki. r Duržuazija in brezposelnost. Že nekaj dni prinašajo vsi meščanski listi poročila o neki konferenci zastopnikov ministrstva za socialno politiko in trgovskih ter industrijskih korporacij, na kateri naj bi rešili problem, kako omejiti brezposelnost. Koliko imamo v državi brezposelnih delavcev, je težko ugotoviti, ker njih števila nikjer ne objavijo, lahko pa si naredimo približno sliko iz poročil posredovalnic za delo, najsigurnejše znamenje pa, da jih mora biti »lepo« število, je baš to, da so se začele ba-viti z »reševanjem« brezposelnih tudi že kapitalistične organizacije. Meščanska javnost skuša potom časopisja prevarati proletariat, da bi bilo takoj konec brezposelnosti, če bi pognali čez državno mejo vse inozemske delavce. Drugega sredstva tudi prej omenjena konferenca ni našla. Na konferenci pa je bil navzoč tudi zastopnik ministrstva za zunanje zadeve, ki je povedal, da bi druge države za vračilo lahko izgnale prav toliko število slovenskih, hrvatskih in srbskih delavcev, ki se nahajajo v tujini. Izgon inozemskih delavcev torej ne more nič pomagati, ž njim lahko varajo buržuji samo še najmanj zavedne delavce in pa takozvane narodne socialiste. — Kako kapitalisti resnično mislijo na skrb za brezposelne, je bilo .videti iz neke notice, ki je bila objavljena v »Jutru« — teden dni bo od tega — v rubriki »Gospodarstvo«. V Zagrebu, tako poroča »Jutro«, so zborovali lesni industrijci, ki so sklenili, da lesni industriji in trgovini ni mogoče pomagati iz lrnze drugače kakor z znižanjem delavskih plač in z uvedbo 10 urnega delavnika. To je vsaj odkrita beseda! Dokazuje namreč, da je v naši lesni industriji kriza radi tega, ker ni izvoza, tega pa ni, ker je naš les predrag in predrag je zato, ker se kapitalisti ne marajo zadovoljiti z nekoliko manjšim profitom, temveč naj bi se pocenil les le na račun delavstva. Če bi podaljšali delavni čas za 2 uri, bi lahko odpustili zopet eno petino do eno četrtino sedaj zaposlenega delavstva, ostalim bi pa še povrh plače znižali. In kolikor bi pri tem prištedili, za toliko bi les pocenili, dobiček bi jim ostal pa isti. Da bi na ta način pomnožili število brezposelnih, je razumljivo, kako naj ti žive, to jih pa nič ne briga. In precej enako bo tudi pri vseh drugih strokah, kajti vsi podjetniki bi radi uvedli lOurni delavnik, to lahko čujemo vsak dan. Te žalostne razmere je zakrivilo tudi delavstvo samo s svojo brezbrižnostjo za prave delavske organizacije in pravo delavsko politiko. Še več so krivi tisti, ki so porabili svoje znanje zato, da so delavsko enotnost in delavske organizacije razbijali z levičarskimi frazami in socialpatrio-tizmom. Čeprav je namreč število brezposelnih v Jugoslaviji zelo veliko, vendar lahko trdimo, da bi brezposelnost povsem odpravili, če bi se vsi delavci brez izjeme držali Šumika. In kolik napredek bi bil to sploh, če pomislimo, da bi imeli potem tudi vsi delavci na razpolago vsak dan 8 ur za izobrazbo! r Varnostni pakt. Kapitalistični imperialisti skrbijo tudi za svetovni mir. Tako ga bodo zdaj prisilili v Evropi, da ne bo ušel, z znanim varnostnim paktom med antanto in Nemčijo. Pogodili so se že tako daleč, da so poslali Nemčiji .vabilo na pogajanja, niso pa še povsem edini, katero švicarsko mesto bi bilo za taka pogajanja najprijetnejše. Ker misli Nemčija zahtevati, naj bi antanta izpraznila tisti del nemške države, ki ga ima še zasedenega z močnimi vojaškimi oddelki, pomeni taka zahteva seveda izzivanje miroljubnih antantnih vlad, ki imajo oddelke svojih armad že kar pripravljene na ozemlju tuje države, da se lahko kar precej udarijo, če bi bil mir v nevarnosti. Nemškim reakcionarcem je pa to tudi zelo všeč, ker lahko kažejo na antanto, češ, Francozi, Angleži, Belgijci in Italijani so naši smrtni sovražniki. Kljub temu pa bodo morda le sklenili varnostno pogodbo, saj v njej prav gotovo ne bo določbe, da morajo vse države odpraviti militarizem. r Preganjanje razredno zavednih delavcev je zaslužno delo vseh kapitalistov sploh, posebej pa še krščanskih politikov. Na Madjarskem vlada prav posebno krščanski in katoliški režim, ki je porabil vrnitev nekega bivšega ljudskega komisarja pod Belo Kunom ne samo zato, da je tega zaprl, ampak je porabil to priliko tudi zato, da je napolnil ječe z madjarskimi zavednimi delavci, češ, da so pripravljali komunistično revolucijo! Madjar-ska reakcija je prav taka kakor bolgarska ali italijanska! r Očitana podpora. Francosko delavstvo je pod vodstvom Žana Žoreja (Jaures) ustanovilo svoj dnevnik »Humanite« in dobilo v ta namen nekaj podpore od raznih socialističnih strank. Po vojni je ta list prešel v roke komunistom. Te dni je prišel v Prago na komunistični kongres francoski komunistični poslanec M. Ca-chin in to priliko so porabili nekateri, da so v »Pravu lidu« objavili zahtevo, naj se Cachin ne vtika v notranje zadeve kot gost (sočasno se pa sami vtikajo v francoske zadeve) podpisali so se pa kot »češki socialni demokrati, ki so svojega časa tudi prispevali za dnevnik »Humanitš«.« — Gotovo je za socialiste žalostno, če v taki deželi, kakor je Francija, nimajo svojega dnevnika, in da so torej še tem hujši na komuniste, ki ga imajo. Vendar ie tako očitanje nekdaj dane podpore zelo neokusno. Pa kakšni internacionalci bi bili, če bi si drug drugemu prepovedali vtikati se v notranje razmere? Nasilno vtikanje je pač nedopustno, kritika pa mora biti ne le dovoljena, ampak še pozdravljena! Daleč smo še od resničnega združenja, če bo strast prevladovala! r Ljubljanska krojaška zadruga je uvedla pri šiviljah 9urno delo. Opozarjamo na to vse merodajne oblasti, kajti § 6. zakona o zaščiti delavcev prepoveduje vsako nad 8urno delo žensk in mladine pod 16. letom. Ljubljanske mojškre pa zaslužijo pažnjo tudi še od druge strani: zaposlenih imajo namreč okoli 360 vajenk, a komaj 20—30 pomočnic! Kdor hoče omejiti brezposelnost, evo, tu ima lepo priliko! Kadar izbiraš jestvine, pomisli, da zaležejo največ one, ki imajo dovolj redilnih snovi. Kaj pomaga ako napolniš želodec, ako pa nisi dal životu prave hrane! Kupuj makarone in špagete tovarne »Pekatete«, ki so izdelane iz jajc in mleka. Dobijo se v pol kilograma zavojih. mmmmhijff V.. J El IVR/TNA KAVI NA PRIME/. Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. Najcenejši nakup nogavic, žepnih robcev, bri-selk, kioia, belega in rujavega platna, sifona, kraval, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje tri. Ako piješ ,BUDBHA‘ čaj, vživaš že na zemlji raj! Izredni občni ?Mr Konsum-nega društva za Sl venijo. Občni zbor se je vršil, kakor znano, preteklo nedeljo v posvetovalnici ljubljanskega magistrata. Predsedoval in poročal je Anton Kristan, na dnevnem redu pa je bila znana pogodba direktorija, volitev enega člana načelstva in razno. Kristan je razlagal, kako je pogodba nastala in da je sedaj čas, da se razveljavi, ker za zadrugo ni več nevarnosti kakor tedaj, ko je bila sklenjena. Jurčič in Vrhunc da sta jo na sklep nadzorstva vrnila, Dražil in Urbančeva pa ne in radi tega sta bila od nadzomištva odstavljena, ker sta botela s pogodbo oškodovati zadrugo. Sodrug Moderndorfer je izrazil svoj dvom, če je to pravi način, če ni pogodba pravomočna, ker se je bavil ž njo že občni zbor 1. 1923, če so postopali z Dražilom in Urbančevo po zakonu in če ne bo zadruga pravdo zgubila, če nastopita Dražil in Urbanči-čeva pravno pot. Kristan in Moderndorfer sta se nato še malo sporekla. Kristan je trdil, da za zadrugo ni nevarnosti. Nato je govoril Petejan, da je bilo že na občnem zboru 1. 1923. sklenjeno, da mora biti službena pragmatika kons. nastavljencev izgotovljena do 1. Vlil. 1923, (pa še danes ni). On da zastopa še vedno mnenje, da je bila pogodba direktorija nemoralna in da bi z novo službeno pragmatiko sama odpadla. Strinja se pa popolnoma s Kristanom, da je bila pogodba za tiste čase, ko je bila sklenjena, upravičena in potrebna za zadrugo, sedaj pa ni več. Dražil in Urbančeva sta jo sama kršila, ker sta jo smatrala za individualno, glasoval da bo za predlog nadzorstva. Kristan je dal nato na glasovanje predlog nadzorstva, da se odpusti Dražil takoj iz službe, ker je storil zadrugi škodljiva dejanja. Predlog je bil dan na glasovanje samo ustno, ne pismeno. v Sodr. Moderndorfer je še enkrat svaril delegate pred prenagljenjem in predlagal, naj ravnajo po zakonu, zakonite ugodnosti naj priznajo. Kristan je sodr. Moderndorferja imenoval zopet naivneža, kajti kakor hitro bi Dražilu in Urbančevi priznali zakonite prednosti, bi morali priznati celo pogodbo. Moderndorferjev predlog je bil soglasno odklonjen. (Svetek: Niti Moderndorfer ne glasuje za svoj predlog! — Moderndorfer: Sem vedel že naprej, da bo odklonjen). Predlog nadzorstva je bil sprejet soglasno. Pri drugi točki dnevnega reda je Kristan predlagal Vilharja za novega člana načelstva. Vilhar da je vešč vseh poslov v knjigovodstvu in ga bo znal tudi kontrolirati. Izvoljen je bil Vilhar s 33 glasovi proti 1. Vodstvo zadruge je torej sedaj sestavljeno takole: Jurčič je ravnatelj, Vrhunc njegov namestnik, Svetek tajnik, Udovč blagajnik in Vilhar. Kristan je povedal, da sta uvedla Dražil in Urbančeva od 1. julija 1925 nov način knjigovodstva, pa sta vse zmešala, da se sedaj nihče ne spozna več in da bo treba vse zopet po starem urediti, drugače ne bo reda. Zadruga mora začeti štediti, centrala ima preveč nastavljencev, kar 48, jih je torej veliko preveč. Oglasili so se še razni delegati, tako iz Maribora, ki se je pritoževal nad poslovodji in revirnimi nadzorniki, da se premalo brigajo za cene v drugih trgovinah. N. pr.: odkar imajo novega poslovodjo, prodajo mesečno za 20 tisoč dinarjev blaga več ko prej. Delegat Gabrijel iz Ptuja pravi, da je bil izvoljen za blagajnika in da je dobil takrat pismo od načelstva, da bo že dobil instrukcije, kakšen je njegov posel, vendar instrukcij še vedno ni dobil in da je moral poslovati pač po svoji lastni uvidevnosti. Predlagal je, naj bi se vršili članski sestanki povsod in vselej, kadar pride kak član načelstva na deželo. Snoj iz Tržiča se je pritoževal, da je prišel pred leti na svoje stroške v Ljubljano radi trži-ške prodajalne in ko je prišel k Dražilu, je dobil odgovor: »Le hitro, nimam časa!« Tako se ne sme več ravnati s člani z dežele, ki imajo opraviti pri načelstvu zadruge. Kristan je značilno odgovoril: če centrala ne bo točneje odgovarjala na pisma in nasvete, naj kar njemu (Kristanu) pišejo, bo že on vse uredil, če bo pa potrebno »vas bom pa zopet skupaj sklical.« S tem je bila končana tudi debata k drugi točki dnevnega reda. Pomen zadružne ideje pa naj bi obravnavali kot zadnjo točko. Kristan: Dražil je vodil blagajno, ko je bil on ravnatelj zadruge, ko pa je odšel na Belje, bi bila morala prevzeti njegovo mesto Lajovic in Urat-nik, ki sta se pa zahvalila in je torej moral prevzeti Dražil ravnateljstvo, kateremu pa ni bil kos. Jakopič iz Gorij je povedal, da je pred mesecem kontroliral ljubljansko okrožje in si ogledal razne prodajalne, ki so veliko premajhne. Tako v Ljubljani v Sodni ulici, v Trnovem, edino na Viču in v šiški sta primerni. Če bi na Gorenjskem imeli tako slabe prodajalne, ne bi sploh nič prodali. Zadruga naj sama več producira in ne kupuje toliko blaga od ljubljanskih verižnikov. Svetek: načelstvo kritizirati, to pra- vico ima samo občni zbor, ne pa krajevni odbori, ki smatrajo, da je toliko občnih zborov, kolikor proaaja-len. ( To je strah pred kritiko! Op. por.). Včeraj (19. sept.) je načelstvo z nadzorstvom že pretresalo novo službeno pragmatiko, treba pa se je še radi nekaterih stvari pogovoriti z uslužbenci. Veljavna bo nova pragmatika od 1. januarja 1926. Med drugim priznava pragmatika uslužbencem delavski svet, ki pomeni veliko pridobitev za uslužbence. (Res, posebno pa v zadrugi, ki pravi, da je — socialistična! Op. por.). Drugod pri nas delavskih svetov ne poznajo. Znano je, da se pri vratih ravnatelja tovarne celo strokovna organizacija neha. ‘Potem navaja še nekaj določb glede učenja, provizomosti, stalnosti, bolezni, odpustitvi in dopustov. (Kuriozi-teta: uslužbenec, ki bo odpuščen ne po lastni krivdi po 40 letih službe, dobi še 48 mesečnih plač. — Take moči zaslužijo pokojnino. Op. por.). S tem, da dobijo delavski svet, bo prešla na nameščence tGdi odgovornost, da ne bodo samo zahtevali, ampak tudi sami računali in se vprašali, odkod vzeti. Pragmatika vsebuje tudi disciplinarna določila. Kritika od strani uslužbencev sploh ne bo dopuščena, da bi se, kakor doslej, naslonil poslovodja na mizo in kritiziral zadrugo. On je zdaj, ko je padla pogodba direktorija, z vso dušo za zadrugo. Poziva delegate in vse zadružnike, da preidejo iz defenzive v ofenzivo, da je zadruga bojujoča se cerkev (Kristan nje vidni poglavar — op. por.) in je zato treba tudi borbeno nastopati, da bo pa nastopil razkroj, če ne bo borbe. Glede konkurence: trgovec lahko svoje blago takoj poceni, ker je sam gospodar, pri zadrugi pa to ne gre tako hitro, ker se mora vselej prej sklepati. N. pr. pri aprovizaciji drž. žel., ki ima prevoz, osobje, prostore, inventar in vse mogoče ugodnosti, je razlika pri cenah tako majhna, da celo članstvo ogoljufajo pri cenah, ko imajo vendar take ugodnosti. (Dalje prih.) Strokovno gibanje, »Unija stavbinskili delavcev za Slovenijo« v Celju je na svoji redni skupščini v nedeljo, dne 27. septembra 1925 sklenila vstopiti v >Skupni dom«:. Skupščina je sprejela sledeče sklepe: 111. redna skupščina sUnije stav-binskih delavcev za Slovenijo« v Celju vzame na znanje, da g. veliki župan v Mariboru ni odobril spremembe pravil, ki jih je II. redna skupščina sprejela, da bi se »Unija stavbin-ski delavcev« imenovala Splošna delavska unija. S tem v zvezi poslovanje pod imenom SDU sicer ni bilo zabra-nieno, vendar ni bilo dovoljeno iz pravnega stališča v smislu društvenega zakona tako, da bi bila SDU lahko tudi pravna oseba. Zato sklene Unija stavbinskih delavcev na svoji III. redni skupščini "obdržati svoje pravo ime za nadaljnje poslovanje. Obenem je bilo soglasno sklenjeno, da se poskusno (provizorično) zedinjenje z Osrednjim društvom kemičnih delavcev za Slovenijo'!' in Opčim radničkim savezorrv v Zagrebu z dne 8. decembra 1924 razveljavi in to iz sledečih razlogov: 1. ker se je kršila RI v Kotlu Enkrat kuhahi___ in snežnobelo »■e* milo deklaracija zedinjenja, točka 4. s tem, da nista več po dva člana ODKD v centralni upravi; 2. ker se ni dala denarna imovina oblastnemu tajništvu na razpolago, kakor določa točka 5. deklaracije; 3. ker se nista upostavili podzvezi steklarjev in komunalnih delavcev, kakor določa točka 11. deklaracije in 4. ker je bil odpuščen oblastni tajnik, s. Leskošek, brez vsake krivde in brez naše privolitve iz službe. Ta svoj sklep utemeljuje občni zbor tudi s tem, da iz pravnega stališča ni bilo mogoče več delati za >Opči radnički savez«, ker niso pravila Odobrena niti od SDU, ki je združenje sklenila, niti od ORSJ, ki jih je SDU nameravala na svojem kongresu sprejeti; zato je bilo potrebno zborovati na ime siare legalne organizacije, »Unije stavbinskih delavčeve v Celju. Izstopamo pa iz ORSJ tudi radi tega, ker so se kršila temeljna načela demokracije in delavske samouprave. Stojimo odiocno na stališču demokratičnih načel in medsebojnega sporazumevanja, česar pa žal v Zagrebu nismo našli. Odločno obsojamo pisanje o s. Leskošku v »Delavcu«, ki je bilo dosedaj naše skupno glasilo ter izjavljamo, da izstopamo tudi iz sestava Strokovne komisije in pristopamo v sestav ; Skupnega doma« in obenem sprejmemo za vse naše člane glasilo -Naprej«, ki najbolje zastopa interese delavskega razreda v Sloveniji. Dosedanji list »Delavec« s tem odpovedujemo, ker je to glasilo par strokovnih birokratov, ki zastopajo interese lažisocialistov. Občni zbor odobrava smer SSJ in KDZ ter idejo Skupnega doma, ki je najpopolnejša za organiziranje delavskega razreda na strokovnem, kulturnem, gospodarskem in političnem polju. Opomba poročevalca: Brez velikega pompa in sijaja, kakor je to bilo doslej v navadi pri raznih cehovskih strokovnih organizacijah okrog umirajoče Strokovne komisije ali GRSJ se je. vršil kongres Unije stavbincev, v kateri so včlanjeni zidarji in porcelanski delavci. Vendar je mirni potek tega kongresa velikega zgodovinskega pomena za delavstvo v Sloveniji. V času najhujšega razkola so vstali zidarji in sklenili enotno delavsko stranko s tem, da so se pridružili »Skupnemu domu«, ki je bil dosedaj le cilj med zavednimi najbolj zavednih. V tem trenutku so vstali zidarji in sklenili korporativno vstopiti v »Skupni dom«. Ta sklep zidarjev naj bo raznim strokovničarjem za zgled, kako globoko pojmujejo zidarji enotnost delavske solidarnosti. Ali bo odslej še komu mogoče agitirati za strokovne organizacije starega sistema, ki temeljijo na načelu »Kastengeista« ob času, ko so zidarji, ki so bili najbolj ponosni na svoj poklic, sklenili', da mora biti med delavstvom gospodarska, strokovna in politična skupnost, drugače ne bo nikoli zmage proletariata ozir. delavskega razreda nad kapitalističnim razredom?! Praktični temelj, za Skupni dom so postavili zidarji in tako je upati, da bo stavba kmalu dograjena. Korak celjskih stavbincev je velike važnosti, zato, zavedni, posnemajte jih! ■■»mai iiMi ■MHHH MM toearia*.- wut —n i im«■ ,1 r Iz stranke.. TISKOVNI SKLAD. Od 1. januarja 1925 do 26. septembra 1925 nabrano Din 3836.10 SSJ v Celju, mesto, nab. pola št 290 (že 19. VII. izpušč.) Din 50.60 K. Kisovec, Ljubljana Din 20.— Anton Faganel, Rakek Din 5.35 Jurij Jeram, Jesenice Din 7.50 Neimenovan, Ljubljana Din 2.50 Filip Grabner, Črna Din 5.— Ivan Grabner, Črna Din 8.— Valentin Lebič, Celje Din 3.75 Štefan Lah, Celje Din 2.75 Jože Pilih, Celje Din 10.— Ivan Vrečer, Celje Din 7.— Tone Goršek, Celje Din 7.— Al. Leskošek, Celje Din 2.— Ivan Vaš, Štore Din 3.— Mihael Vannočnik, Štore Din 10.— F. II. pop. pri prodaji brošur Din 4.30 ta teden vloženo Dalekosežn e j se- .pJQj&p.o s |v javš Uenje prarneiga,p os^opan/e Jovarna Viljem drauns Celj«, j izplačano Skupaj Din 3984.85 HRANILNE VLOGE. Stanje 23. sept. 1925 Din 113.815.09 GARANCIJSKI SKLAD. Vloge do 24. sept. 1925 Din 1457.80 ta teden vloženo Din 448.60 Skupaj Din 1906.40 (Tiskovni sklad ostane za vselej last skupnosti, vloge v garancijskem skladu se ne morejo dvigniti, dokler ne bo skupnost imela dovolj gotovine, brezobrestne hranilne vloge se pa lahko odpovedo na tri mesece.) STALNI JAVNI NAROČNIKI »NAPREJA«. 73. Martin Jeram, Javornik. s Kraj. org. SSJ na Jesenicah nam je poslala 26. septembra Din 56.70 za obračun za avgust. Obračuna pa do danes še nismo prejeli. Če se je izgubil na pošti, prosimo za prepis. . s Nekatere organizacije še vedno niso obračunale zbirk za tiskovni sklati. Čas hiti, požurite se! s članskih izkaznic nam je zmanjkalo. Organizacije, ki jih imajo še dovolj v zalogi, naj nam jih takoj pošljejo, da ne bodo pri novi nakladi še krožile stare. s Današnji številki prilagamo položnico vsem naročnikom »Napreja«. Prosimo vse naročnike, naj poskrbijo, da bo do 8. t. m. plačana naročnina tudi za oktober. Dolžniki naj pošljejo s tekočo naročnino tudi obrok na račun dolga. — Uprava. PISMO gg. Vilimu Haramini, predsedniku ORSJ in Josipu Bekerju, tajniku ORSJ v Zagrebu. Vidva sta podpisala pamflet, ki je bil dwa«|i« plakate la vabila za veselica, lete« uMJiik«, Nnjmedaraejia uredba za tiskanja Časopisov, knjig, brošur Itd. 3^ STEREOTIPIJA rtt]T. LITOGRAFIJA 30 Lastnik »SLOGA«, r. z. z o. p. — Izdajateljica in odgovorna urednica: IZA PRIJATELJEVA (v imenu izvr. odbora SSJ in KDZ). — Za tiskarno >Merkur< v Ljubljani: A. SEVER