No. 29-30 November-December 1981 Year-leto3 Price-cena 500 Registered for posting-Publication No.NBH 2862 A vstralski <5feCno<^^oJŽeto — 1982 2eJUmo V4m članom dAidtva fpnlj atoXj m ,podpoti\xikvm, AodeZavcm kot tudi v a m cUiagim 4lovkim organizacij cun po Av4tn.aZiji,e.nako tudi vA&m rojakom po Avdtu in v domovini!!! Odbor S.V.S. PUBLISHED BY SLOVENE ASSOCIATION SYDNEY MESFČNJK SLOVENSKEGA DRUŠTVA SYDNEY Podružnica Slovenijalesa iz Ljubljane Euro Furniture Pty. Ltd. Uvoz, Priozvodnja, Veleprodaja M 2*1 Naše pohištvo iz masivne buko-vine v kolonijalnem in modernem slogu je na prodaj v vseh znanih trgovinah s pohištvom širom Avstralije. SYDNEY: 2a Bessemer Street, BLACKTOWN NSW, 2148 TEL: (02) 621-8260 MELBOURNE: 18-20 Glenvale Crescent, MULGRAVE, VIC. 3170 TEL: (03) 560-1000 Razstavna salomsta odprta vsak delavnik od 9. zjutraj do 5. popoldne. NIČ NI LEPŠEGA OD DOMAČEGA BUKOVEGA GOZDA. DEL TE DOMAČNOSTI JE PRAV GOTOVO V NAŠIH IZDELKIH. OGLEJTE SI ŠIROKO IZBIRO V NAŠIH RAZSTAVNA SALONIH V TOVARNAH V MELBOURNU IN SYDNEYU ALI PA NAM PIŠITE IN POSLALI VAM BOMO BREZPLAČNI KATALOG. Urarsko in zlatarsko podjetje: ALEXANDER WATCHMAKER & JEWELLER JACK KOISMIAISIIE 31 The Centre, Seven Hills, N.S.W. J (nasproti postaje) ; Telefon 622-1408 ♦ vam nudi 20% popusta na vsa ♦ popravila ur in zlatnine (Šest ♦ mesecev garancije) in 10% na j vse nakupe.Graviranje imen ♦ brezplačno. j HANDMADE JEWELLERY f DESIGNED AND MADE t IN OUR OWN WORKROOM sydneyski rijaki,pridite in prepričajte se sami o ugodnih pogojih. Priporočata se Edvard in Kristina ROBNIK — UPHOLSTERER — TAPETNIK — Re-cover & restored lounge suites, dining & kitchen chairs, antiques, office furniture, restaurant & hotel furniture. Free quotes. Prekrivamo in popravljamo salonsko pohištvo, jedilniške in kuhinjske stole, starinsko in pisarniško pohištvo, ter restavracijsko pohištvo. Govorimo slovensko. Svetujemo cene. 33 STROKER STREET, C AN LEY HEIGHTS, 2166 Phone: 604 7125 Z UREDNIŠKE MIZE... IZ VSEBINE Lexo se ze£ü bliža h iioncu.Če JW__ na hitro pogledamo nazaj,lahko brez truda ^ Stran ugotovimo,da je preteklo leto bilo zelo z odborniške mize.........v...... 2 uspelno prt nalem društvu. Zahvala za to gre predvsem naZlm vrtim odbonvikom in Društveno življenje............... 3 kuharicam,kl so vložiti nešteto svojih z jovskeqa pohoda................ 5,6 prostih ur In prenesli tudi marsikateri strolek. Zahvala gre tudi naZlm oblikoval- Pismo iz domovine.................7 cem za njihove redne oblske.Vrultvo je Za nage zene...................... 8 34 trenutno na zelo zdravi finančni podlagi. Upajmo,da bo tako tudi ostalo v bodoče. Pesem - neuradna himna........... 9 UspeXen je bil tudi Avstralski Slo- Kdo -e bi| Ladis|av Kiauta?......... 10 venec.Res je,da je v svoji odkritosti pri nalai na dan stvari, za katere nekateri Stronger than the Enemy...........11 [predvsem pa prizadeti.} mlstijo ,da nala Mesečni paberki...................13 14 ozka družba ne bi smela vedeti za nje; prikazovati bi namreč morali samo lepe Kar P° domaČe.....................15 stvari. aLi pa vsaj z .istimi prekrlU nas- ZnanostiGenski inženiring......... 16 protne.Težko je biti vsem enako Istočasno medij In hlapec. Ogenj in led (Nastanek planeta)---- 17 Botri,ki nam danes očitajo naso KLD 58767 se spominja.............18,19 "culpo" In bi radi slilali le o nasi "cul- pl maxlml",pozabija jo,da so biti, ne t>amo Želela je še eno pomlad.............22,23 botri,ampak nosilci lastnega "corpus de- |z aVstralske lirike................25 tictl" pri vprašanju združeno^tl nallh vrlih rojakov v Sydneyu.Spomin je le živ Ljudje z GoriČkega................27,28 in tudi deseta obletnica od teh dogodkov y zmedj jn zaqati.............29 nI tako daleč.Osvežitev spomina ne Ikodl. Velavcev nam vedno primanjkuje,kri- Across the Bridge of Love.........31,32 tikov pa je zmeraj preveč predvsem takih Križanka,humor...................35,36 ki so zunaj dogajanja,na daljavo.Sicer pa, kako bi brez njMlmamo jih radi,ker nam Novice iz domovine.............37, 38,39 povedo stvari katejvih nočemo staatl.Nems- Drobjž iz doma£ega tiska............40 \u. skladatelj Max Reger je nekoč kritiku odgovorit: "Sedim v najmanj11 sobi tvoje ========================================= hMe.Pred seboj Imam vedo kritiko,IU bo "AVSTRALSKI SLOVENEC" izhaja mesečno vsak Čas za menoj." S* rekle tako tudi nu.: Urejuje Jože žo|w s sodelavcL Avstralska SlovenecM ga M Zal^ik je Slovensko društvo Sydney. pred seboj,je nekoliko drugačen Vrv+.Č smo Dopisniki so odgovorni za avtentičnost in ga oblektc v malo bolj pisano oblekco Ma- vseMbino „h d isov. lo več bo stalo ampak le vedno manj kot Rokopisov in sMk ne vračamo. nas je stalo včasih.Voslej smo vsakokrat Anonimnih pisem ne objavljamo. natisnite po 500 jlz vodo v, kar nas je stalo vsakokrat za več kot polovico manj kot "AVSTRALSKI SLOVENEC" ("Australian pa na samem začetku izdajanja Časopisa To Slovene") is published monthly. je lep uspeh.Za manj strolkov vec,boljle. Edjted b Jože žohar and C0ntribut0rs. PCt morajo vedno bt- Pub,ished by Slovene Association Sydney. te,j^h lahko kmalu spet pričakujemo Upaj- Letters and hotos receiVed for publica- mo,da bo llo na boljle,da bomo s staran tjon wj|, not be returned letom pokopcLti stare grehe (in grelnike!) Anonymous Atters will not be published. vi 2: novim letom začeti bolj le delati. A„ correspondence to: vccÜ^mačma^d^r»rln"^/r^c'Fairfield 2165 NSW.Australia VSEM NAŠIM BRALCEM,SODELAVCEM IN v DRUGIM NAŠIM ROJAKOM !!! ; ^ r POLNOŠTEVILEN ODBOR Po odstopitvi Toneta in Ivice Kustec iz odbora,sta na prazni mesti bila privzeta ing. Henrik Juriševič in Marija Gominšek. Tako imamo v odboru zdaj tri odbornike ženskega spola,kar je seveda zanimivo.Ker pa vse tri tudi skrbijo za kuhinjo in večkrat v njej delajo,smo jih oprostili dežurstva za barom in v dvorani.Da pa zaradi tega preostali odborniki ne bi bili preveč obremenjeni,smo si dežurstvo tako porazdelili,da bo na vsaki prireditvi dežural samo eden odbornik, za pomoč pa si bo našel enega ali pa več ljudi iz članstva,ki mu bodo pomagali. Tako bo lažje,ker bo dežurstvo vsakega zapadlo manjkrat kot bi sicer,dana pa bo tudi možnost članom, da sodelujejo in spoznajo sami kako stvari potekajo.Upati je,da bomo tako ostali do naslednjega občnega zbora. BODOČNOST DRUŠTVA Pred kratkim smo končno dobili ponudbo od State Planning and Environment Departmenta za odkup našega zemljišča in vsega kar je na njem. Člani so že dobili kopije pisma te ponudbe,kot tudi slovenski prevod in hkrati vabilo na izredni občni zbor kjer naj bi se odločilo ali se ponudba sprejme ali ne. Kdor se spomni enega od zadnjih občnih zborov, se bo mogoče tudi spomnil ,da je takrat bil navzoč tudi Minister za Environment and Planning častiti gospod Eric Bedford,ki je takrat vsem dovolj jasno povedal,da za naše društvo na tem zemljišču prave bodočnosti ni,da zemljišče spada pod tako imenovani zeleni pas,ki je rezerviran za specifične komunalne potrebe, da ne bomo nikoli dobili dovoljenja za nadaljnjo gradnjo. Država nam je ponudila drugo lokacijo in odškodnino za zdajšnjo.Ta druga lokacija se nahaja v Wetherill Parku,na vogalu med Horsley Drive in Elizabeth Road, kar je precej bližje Fairfilda. Mnenje je mnenja,da če že nimamo nobene izbire in in nobene bodočnosti na tem mestu kjer smo zdaj,da bi potemtakem bilo le najboljše to ponudbo sprejeti,vsaj formalno in da se potem od tu nadaljuje potom advokatov,ne laikov. Člani odbora niso hoteli ponudbo sami sprejeti,brez vednosti članstva, čeprav bi to lahko storili.Smatrajo,da je to izredno velika in pomembna odločitev za naše društvo in da je prav,da pri tej odločitvi sodelujejo tudi člani. Sprejeli smo že ponudbe od nekaterih naših poslovnih ljudi in drugih posameznikov, da so nam pripravljeni pomagati,samo da bo enkrat te prisiljene in nezaželjene negotovosti že enkrat konec,da bomo že enkrat pod svojo streho,kjer bo. vse narejeno zakonskim potem, tako da ne bo nihče mogel omejevati našega razvoja. NAŠE PRIREDITVE Naše prireditve so vsako soboto s pričetkom ob 8.30 zvečer,če ni drugače objavljeno. Vsak prvi petek v mesecu ,s pričetkom ob 8.30 zvečer prireja mladina svoj disko večer. Kaže,da bi naša mladina rada videla,da bi ti disko večeri bili bolj pogosto .Mogoče bodo v kratkem imeli svoje plese dvakrat mesečno. Odprti smo tudi vsako nedeljo popoldne,ko lahko pridete na hladno pivo,na dobro domače kosilo,pokramljat z rojaki,ki jih lahko tam vedno srečate,si izposodit kakšno knjigo,lahko pridete prebrat časopise,ki jih sprejemamo iz domovine,lahko igrate šah,domine,lahle v petek zvečer," so bile zadnje besede v naši hiši na hribu,katere je izrekel lovovodja (starešina). Vseh sedem lovcev je pokimalo v znak zadovoljstva in sreče,da j« dogovor sprejet. Po tistem je prišlo do sprememb,tako da sta dva kolega morala zaradi svojih službenih dolžnosti odstopi ti.Težko mi je bilo to odklonitev sprejeti ampak moram priznati,da sta kolega to storila s težkim srcem,(fantje,pa drugič pojdemo!). Odpotovali smo v petek,13.decembra 1981 proti našemu lovišču.Lojzetova Toyota se je kar zibala in skoraj nejevoljno prenašala težo.V avtomobilu je vladala nekakšna sreča.Razgovori so pokazali dobro razpoloženje.žel je vseh so bile,da se vrnemo srečno in brez kakršnihkoli nevšečnosti . Posebno meni je občasno prihajalo vroče ob pomisli na vse slabe možnosti, ki so na takem pohodu mogoče. Našemu Lojzetu smo vsi zagotavljali, da imamo povratne karte ter mu s tem dal i na znanje,da odvisimo od njega.Nekdo je v šali celo rekel,da ga bo žena skopila,če bo kaj narobe pri vožnji.Lojze pa kot modrijan siguren v sebe,je počasi na to odgovori 1: "Predno se vrnemo bo tista stvar že skoraj znucana." Dobro razpoloženi smo prispeli na določeno mesto ravno pred jutrom,ko so še zadnje zvezde na nebu izginjale k počitku. Starešina je takoj pričel pripravljati zajtrk z jajčki in slanino.Dodal pa je še tudi kavo ali čaj.Po zajtrku smo vsi začeli vleči svoje stvari iz avtomobila:odeje, puške ,čevlje.Izgledalo je,kakor da se nam mudi v hosto.Istočasno smo tudi začeli mrmrati "strela,vendr sm dau use u žakl, zdej pa manka,prmejduš kako to," Vsak je ugotovil,da je nekaj pozabil. Naš kolega Frank Obid,ki je bil ves čas najbolj navdušen za lov,kar sam sebi ni mogel verjeti,ko je ugotovil,da ni prinesel s seboj "fršlusa" od puške.Pozabil ga je ponovno vstaviti,ko je mazal in čistil* svojo puško večer pred odhodom.še sreča,da je imel s seboj tudi drugo puško,kater i ni nič manjkalo in ni nič moglo iz nje izpasti.Tako se je potolažil in ponovno začel misliti na ščetinarje in kako se ^o srečal z njimi. Tako je bilo z nami, da lovci nismo prav nič spali. Zjutraj vsak svojo puško smo na ramo dali, nie se nismo bali,ne^ sprasevali, pogumno smo v gosco odracali. V kratkem in tihem pogovoru sem potem fantom razložil položaj zemljišča in način lova.Voščil sem jim dober pogled. Josipa in Franka sem poslal na sto jišče.Franc pa je šel pognat divjačino iz goščave,kjer sem ga spremljal po predelih kjer je bilo bolj čisto,tako da sem imel dober razgled,zaradi moje risa- ' nice seveda,pa slikarja sem imel s seboj, našega Lojzeta,ki je tudi pisal zapisnik o dogajanju. Prvi strel je prebil jutranjo tišino ob 07.16.To je bil strel našega Franca Tomažiča.Vsi smo nestrpno čakali, da morda kaj pride iz goščave pa ni bilo nič.Ko smo se spet zbral i,smo ugotovili, da je naš Franc streljal v prazno.Malo sem pomislil in skoraj že bil prepričan, . da je našega Franca bilo samega v goščavi strah ,da je streljal iz tega razloga. Drugi pogon je bil boTj uspešen.Sam sem šel poganjat,drugi lovci pa so šli na stojišča, Frank je imel priliko,da upleni prašiča pa jo je zamudil,ker prašič, ; skrit v goščavi^ ni hotel priti na čisto. Frank je seveda hitel pripovedovati kako sta se s prašičem gledala na razdaljo 20 metrov. Tretji pogon je bil bolj podoben bitki v Koreji.Franc je šel poganjat,os- * tali pa na stojišča.Naš slikar pa je zlezel na štor kjer je tudi zaspal.Po krajšem čakanju je padlo prvih pet stre- -lov (Franc Tomažič),nato se je zaslišalo lomljenje vej in težko sopihanje ter godrnjanje,ki se je bližalo proti meni, ki sem stal na čistini,skrit za grmom. Naštel sem 21 prašičev,ki so tekli zelo hitro.Za mladiče pa se nisem zmenil.Pozdravil sem jih s štirimi streli z razdalje približno 180 metrov.Podrl sem dva ampak samo eden je ostal s prebitim srcem, težak okrog 80-90 kg.Drugi je smrtno ranjen zbežal.čeprav smo vse preiskali, ga na žalost nismo mogli najti.Ko smo se ponovno zbral i,je Franc imel v nahrbtniku mladeaa orašička,njegov plen. Z LOVSKEGA POHODA Mesarstvo sta prevzela Frank Obit in Josip Farkaš.Lojze je slikal,seveda pa je vmes tudi meni pomagal.Franc Tomažič pa je odganjal muhe.Ko je bilo vse pospravljeno smo pospravili vsak svoj kos mesa v nahrbtnik. Malo smo si pogasili žejo,ker je že postajalo vroče čeprav je bila ura samo 10 dopoldne.V taborišče smo prišli okrog 11. ure,kjer smo spet popili malo piva.Treba je bilo začeti kuhati kosilo.Dober lovski golaž nam je vsem dišal in nas spominjal na naše žene in na njihov golaž.K svežemu svinjskemu mesu smo dodali malo špagetov. Na mizi je bil velik krožnik rdeče pese,kozarec dobrega domačega vina in še jabolka so prišla na površje.Privoščili smo si malo počitka.Nekdo je začel pripravljati spalnico in si sproti govoril: "Kuhinja je že,jedilnica tudi,samo še spalnico je treba." Malo za smeh je dobro,sem dejal.Ni pa bilo nič smešno,ko sem moral ustno napihovati mojo dvojno zračno blazino,s katero sem imel take težave,da so mi kar oči ven štrlele.Drugi so me pa zasmehovali češ, tako je če "pumpo" pozabiš doma.Kmalu za tem smo našega Lojzetd, poslali po vodo ker je najmlajši.Voziti je moral 40 km daleč. Naš Franc se je pripravljal za pomivanje posode.Ko je bilo vsega konec,smo se spet vrnili v gozd.Hodili smo sem ter •tja in iskali nove žrtve. Nedaleč so se dvignile race iz vode ampak streli iz Jo-sipove puške jih niso dohiteli.Ko sva takole z Lojzetom h dila skupaj po goščavi, mi pravi: "Veš,starešina,najbolj varnega se počutim,kadar takole hodim s teboj.Takrat vsaj' tudi vem,da se ne bom izgubil." Ko je Lojze tako govoril in gledal sem in tja,sem opazil ščetinarja,ki se je ravno dvigal iz svojega ležišča. Poskušal je zbe-žati na varno a strel iz risanke mu je to preprečil že po nekaj skokih. Krogla mu je zadala smrtno poškodbo. Obležal je na mestu.Ko sva napravila 180-200 metrov, sva videla, da je prašič poginil brez muk. Odkril sem se in podaril prašiču zadnji grižljaj - zeleno vejico.Malo sem postal, zatem sem pa naprosil Lojzeta,da mi nese puško. Sam pa sem si zadal 50kg težkega prašiča za vrat,po lovsko,in ga odnesel do 2km oddaljene ceste.Tam sem ga očistil medtem ko je Lojze šel po avto,da bi si prihranila nošenje prašiča. V kampu je spet bilo veselja in smeha. Začel sem pripravljati večerjo.Pri ognju je bilo prijetno, zares krasni trenutki. Že ob zori naslednjega nedeljskega dne smo lovci uvideli,da nam je spet naklonjen lep dan.Iz kuhinje se je že kadilo, ■ ko so se drugi fantje pripravljali s svojim priborom. Kava je že čakala in načrti lovo-vodje so bili usmerjeni v pravo stran.Lojze nas je popeljal po poti v bližino lovišča potem pa je zopet šel po vodo in led.Mi drugi smo odhlačali v gozd.Po kakšni uri počasne hoje smo preskočili ograjo ter pazljivo nadaljevali pot po skoraj po čistem terenu.Sem pa tja je skočil kakšen zajec .Zajci so bili tokrat varni pred našimi puškami,ker jih nismo imeli namena streljati. V trenutku moje zamišljenosti,kje so vendar prašiči,me je presenetil strel in zatem še več strelov. Začelo se je pravo grmenje in cviljenje.Vojna je,se je prestrašil nekdo.Predno sem se znašel, sem opazil naše lovce kako so bili zavzeti z menjavanjem nabojev.V trenutku smo bili obkroženi s kakšnimi tridesetimi prašiči. Vsem se je tako mudilo,da so kar ritke sukali.Padlo jih je sedem.Tudi Franku Obitu je bila sreča naklonjena, enim strelom je ubil dva prašiča,potem pa je pričel loviti mladiče od katerih je tudi ujel dva. Naš Josip Farkaš,to ti je mojster.Gledal sem ga kako se je obračal na levo in desno s svojo strupeno dvocevko in krilil sem ter tja.Potem sem zvedel o njegovem postopanju,ko mi je zatrjeval,da je iskal dva lepa debela prašiča za pečenje na žaru. Da ne govorim preveč o našem Francu Tomažiču,ki je začel strašno brcati,ko mu je zmanjkalo nabojev v puški.Franca poznamo vsi kot človeka na visokih nogah. Kako se je fant sukal in brcal mlade prašiče.Vprašal sem ga kako mu kaj gre. Zmajal je z glavo: "To je svinjarija! Samo enega sem dobil." Odgovoril sem,da Š& takšne svinjarije res nismo imeli. Ko smo končno zvlek-li vse svinje skupaj,me je začela boleti glava kot da bi imel dve radijski postaji priključeni na en zvočnik. PISMO IZ DOMOVINE Spoštovani g. predsednik, spoštovani člani odbora, spoštovani odborniki! Vsem skupaj želiva vesel BožiČ in srečno ter uspehov polno Novo leto! Resnično upam, da boste v letu, ki prihaja preživeli mnogo prijetnih uric v krogu svojega društva,za katerega sva prepriča na da bo se vnaprej povezovalo uspešno kar se le da naŠ stari kraj in vašo deželo. Božo in Milena Cerar Ljubljana, 16.11.1981 a****************************************-- OBISK IZ DOMOVINE Pred zaključkom urejanja te številke Avstralskega SI ovenča,smo zvedel i,da je danes,29.novembra dopoldne,prispela iz Slovenije v Sydney rojak inja,gdč. BREDA čEBULJ,ki študira etnologijo na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Tukaj bi rada izvršila zgodovinski pregled o Slovencih v Sydneyu;'kakšne navade so prevzel i,kako so se vključili v avstralsko družbo in kakšen vpliv ima vse na našo prvo in drugo generacijo v Avstra-1 i j i. Kot etnolog želi vse to obdelati za svojo tezo. Kaže,da je svojim študijem predana z dušo in telesom. Zvedeli smo,da je gost pri Košoroko-vih v Petershamu. V žel j i,da ji takoj zaželimo srečno bivanje med nami,smo ji iz našega uredništva pri Zoharjevih takoj telefoniral i,da nam ne bi ušla v posteljo. Pa nič! Ker vse novice med Slovenci v Sydneyu in okolici hitro potujejo,saj smo kakor ena sama vas,smo kaj hitro zvedel i,da je takoj vzela pot pod noge. Marija Košorokova,njena gostiteljica, se je takoj vpregla v svojega fička,posadil a vanj Bredo in svojega soproga,našega sotrudnika Lojza Košoroka,ki običajno šo-fira na zadnjem sedežu - in hajde z Bredo med Slovence.Tako se je naša Breda, takorekoč kar iz letala podala na delo. Pod vodstvom Košorokovih je že navezala stike z društvom "Triglav" kjer se je spoznala tudi s tajnikom g.Pelcarjem; v društvu S.D.S. je imela pogovor s predsednikom g.Zafošnikom in našim najnovejšim sodelavcem,priljubljenim g.Ribičem. Spoznala je tudi našo rojakinjo g.Pelcar Eriko in obiskala še družino Mavko. Končno smo jo našli kar pozno zvečer.Z zvonkim in veselim glasom nam je povedal a,da nima vtisa,da je v tujini. "Saj sem takoj bila tako prisrčno sprejeta," je zažvrgolela, "in takoj sem navezala stike že s tolikimi Slovenci." Po kratkem pogovoru sem ji zaželela srečo med nami in lahko prvo noč. Pavla Gruden **************************************** V DOMOVmO se vrača naša stalna dopisnica g.DANIJELA HLIŠ THIRION.Kako lepo mora biti ob tem času domalllpati je,da bo zimska i d i -lika v domovini dala Danijeli inspiracije za nove in še lepše zgodbe in pesmice, ki jih bomo potem v našem mesečniku z veseljem objavil i.Vsaj kakšna reportaža s takšnega potovanja bi nam zelo prav prišla. Draga Danijela,v uredništvu Vam želimo srečno potovanje in čudovite in vesele praznike v domovini!Prav tako Vam želimo srečen povratek nazaj v Avstralijo! ***************************************** MELODIJE IZ DOMOVINE Tako radi jih si i širno,da nam kar naprej zvenijo v ušesih.Kako,da ne bi!Doma smo živeli z njimi.Prinesli smo jih s seboj. Pozabiti se ne dajo. Avsenikove in Slakove plošče,ki smo jih pred kratkim sprejeli iz domovine smo prodali v prvih tednih po prejemu. • Koncem tega meseca ali v začetku januarja,bomo spet sprejeli večjo količino plošč in tudi kaset ansamblov Avse-nik,Slakovega ansambla»Beneških fantov ir drugih.Gotovo bi tudi vi radi kakšno imeli.To ne bo problem,ko jih enkrat dobimo. Na voljo vam bodo na Slovenskem društvu Sydney v Horsley Parku. ZA NAŠE ŽENE Recepti moje stare mame Iz DELAVCA NOVOLETNA VEČERJA • Domači narezek, • goveja juha z ajdovimi žllčniki, • pečena pura z mlinci, • razne solate in • orehova potica. Ajdovi žtičniki 5 dkg masla, 3 jajca, sol, približno 12 dkg ajdove moke. V skledi penasto umeša-mo maslo, dodamo rumenjake in solimo. Rahlo primešamo sneg iz beljakov in moko. Z žlico oblikujemo majhne žličnike in jih zakuhamo v vreli juhi. Vro naj prav počasi približno 10 minut. Pečena pura 1 m'ada, ne prevelika pura, 15 dkg masti ali olja, sol, juha ali voda za zalit-je. Očiščeno in uležano puro nasolimo, znotraj in zunaj namažemo z maščobo. Pustimo nekaj ur, da se razsoli, nato jo položimo v pekač in jo polijemo z ostankom vroče maščobe. Na dno pekača zlijemo kozarec vroče juhe ali vode. Denemo v ne prevročo pečico ter počasi pečemo. Pri tem pečenju mora biti soka nekaj več, ker ga pozneje potrebujemo za mlince. Zato med peko prilivamo po malem krop ali vrelo juho. S sokom iz pekača puro večkrat obli-jemo, da je sočnejšega mesa. Ko je že skoro pečena, poparimo z mlekom ali vodo razlomljene mlince. Pustimo jih nekaj mi- Testo: moko pogrejemo. Kvas zdrobimo v mleko, primešamo moko in sladkor ter postavimo na toplo vzhajat. Penasto umešamo maščobo, jajci in sladkor. Mleko pogrejemo, da je mlačno, ga solimo in mu primešamo malo naribane limonine lupinice. Moki dodamo umešanje, vzhajan kvas in počasi dolivamo mleko. Zamesimo ne-pregosto testo, ki ga dobro stepemo s kuhalnico ali kljuko za stepanje električnega ročnega mešalni-ka. Ko se testo lepo loči od posode, je gladko in svetleče, ga pokrijemo in dehemo na toplo. Narasti mora za enkratno količino, nakar ga na pomokanem prtu razvaljamo za slab prst debelo. Pri boljših poticah debele robove pore-žemo. Testo namažemo z nadevom, tesno zvijemo v svaljek in ga v obliki potice položimo v okrogel, dobro pomaščen in z drobtinicami potresen model. Pokrito postavimo vzhajat. Dobro dvignjeno potico namažemo z jajcem in pečemo v srednje topli pečici približno uro in pol. Pečeno potico zvrnemo iz modela po nekaj minutah, ko skorjica malo odneha. Potresemo s sladkorno moko. Orehov nadev: penasto umešamo maslo, rumenjake in sladkor. Odišavimo s klinčki, cimetom in limonino lupinico. Dodamo smetano in zmlete orehe, nazadnje rahlo primešamo še sneg. Če je nadev pre-gost, količino smetane povečamo, in to prej, preden primešamo sneg. zarumeneli. Postopek naprej pa smo že opisali. Orehova potica Testo: 60 dkg bele moke, kvaseč iz 4 dkg kvasa, 2 žlici mlačnega mleka, 2 žlici moke in žlička sladkorja; 2 jajci, 8 dkg masla, 8 dkg sladkorja, 1 žlica ruma, 2,5 do 3 dl mlačnega mleka, naribana limonina lupina, sol. drobtine in maščoba za model, sladkorna moka za potresanje Nadev: 10 dkg masla, 3 rumenjaki, 20 dkg sladkorja, malo zmletih klinčkov, cimeta in sesekljane limonine lupinice, 5 žlic goste smetane, 40 dkg zmletih orehov, sneg iz 3 beljakov Mlinci Mlince lahko kupimo marsikje, če jih pa ni, jih naredimo doma. Zamesimo bolj trdo testo iz moke, jajc in malo vode. Testo naj pol ure pokrito počiva, nato ga razvaljamo na kroge, velike kot krožnik in ne pretanke. Speče-mo jih na narobe obrnjenem pekaču. Ne smejo biti preveč pečeni, le lahno Orehova In makova potica nut. Tekočino odcedimo, mlince zložimo okoli purein vse skupaj spečemo. Puro zrežemo na kose, jih zložimo na krožnik, na katerega smo že prej razvrstili sočne mlince. Jed mora na mizo zelo topla. Iz DELAVCA Od Triglava tja do Vardarja. 9 PESEM, KI POSTAJA NEURADNA HIMNA Ko se je v Šentvidu na Dolenjskem nedavno končal enajsti tabor slovenskih pevskih zborov in ko se je v bistvu skupni program šest tisoč pevcev, razvrščenih v stopničastem amfiteatru, sicer že sklenil, se je nenadoma, povsem sproščeno iz množice utrgala še pesem Jugoslavija. Res so že dopoldne na generalki v skupinici nekega ženskega maturantskega zbora dvignili glas, češ kaj ko bi skupno zapeli tudi to ne-programirano pesem, toda nihče ni resno računal z možnostjo, da bi se ta orjaški pevski zbor. ki je druge, v sporedu skupnih pesmi zapisane skladbe, že več mesecev prej skrbno pripravljal, zdaj lotil še tega tveganega krsta. Pa vendar: mladi so jeli sami od sebe pesem prepevati; ko da bi završalo prek množice preostalih pevcev, se je pesem Jugoslavija, Jugoslavija začela čedalje glasneje oglašati, dokler se ni raznesla od ust do ust. Nekateri pevci niti besedila niso znali, pa so vsaj brundali napev, podjetna dekleta pa so pred vsemi vodila besedilo. Publika je jela povzemati za pevci. Televizijske kamere in mikrofoni so se začeli hitro prilagajati novemu položaju. Ko je pozneje šel povzetek pevskega tabora iz Šentvida tudi v skupno jugoslovansko televizijsko mrežo, je pesem Jugoslavija, režijsko podprta, že zvenela jasno in glasno, tako da je prav ta pesem dala zaključni ton prireditvi in pred obličjem vse Jugoslavije predstavila slovenski pevski tabor, s tem pa tudi vse njegove ideje, med katere nedvomno sodi misel bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Nič čudnega torej ni. da so tudi na prvi seji strokovne komisije tabora slovenskih zborov kmalu po prireditvi načeli vprašanje te pesmi in sklenili. da jo bodo prihodnje leto za dvanajsti tabor v Šentvidu pri Stični čisto resno uvrstili v študijski program skupnih pesmi, tako da bo še enkrat, tokrat iz polnih grl in z vso odmevnostjo, zadonela v mogočnem, večtisočglavem zboru. Seveda pa naj bi slovenski zbori peli to pesem v domači verziji, v slovenskem prevodu. Avtor besedila te skladbe, ki jo je že pred nekaj leti v duhu nekakšne na novo komponirane narodne glasbe zložil skladatelj in pevec Da- JUGOSLAVIJA Prevod Franc Černelč Od Triglava tja do Vardarja, od Djerdapa vse do Jadrana, kakor polje žita zlatega, tasti s soncem obsijana, domovina moja draga, Jugoslavija, Jugoslavija Pot usode me je gnala v svet, s srcem vedno nate sem pripet zaželel si v tvoje gaje spet; kje na svetu je dežela, ki kot ti bi me prevzela, Jugoslavija, Jugoslavija Ljubim tvoje hoste in gore,, tvoja polja, reke in morjč, tod ponosni hodijo ljudje, kjer na večer pesem tiha domačije v sen zaniha, Jugoslavija, Jugoslavija V rojstvu zate je prelita kri, borba ti je dala lepše dni, dom si varen delovnih ljudi, živi srečno in v svobodi, misel Tita naj te vodi, Jugoslavija, Jugoslavija nilo Živkovič. ie Milutin Popovič-Za-• har. To rodoljubno pobarvano, čeprav nekoliko lahkotno besedilo, kot bi pisal razglednico s pozdravi iz domačega kraja, je nedavno prevedel v slovenščino učitelj glasbenega pouka s Kozjega, Franc Cernelč. Vzgib romantičnega drhtenja? Pesem niti v glasbeni niti literarni zasnovi ni težila najvišje, zaradi česar je tudi doslej na natečaju oziroma pri izbiranju nove jugoslovanske himne ostajala precej ob strani, nekoč celo s polemično oznako kiča. Vendarle ima v sebi lepo. široko sprejemljivo in prisrčno melodijo, ki ljudem ostaja v ušesih, pa tudi besedilo je rodoljubno, nekoliko aktualizirano pobarvano in vsebinsko pisano; dotika se vsega, tudi izseljen-stva oziroma zdomstva, NOB in delavskega razreda. Seveda vsakega samo posredno in nekoliko naivno. Desetletja in desetletja smo junaško in ponosno prepevali slovansko in jugoslovansko himno Hej, Slovani. v kateri mi, na primer, verz »prazne vaše proti nam so steke«, prav tako nikoli ni bil, vsaj glede »steke«, povsem jasen. Če sem Jugoslavijo primerjal s Hej. Slovani pa seveda nikakor ne mislim, da bi kakorkoli obe pesmi obravnaval na isti ravni. Še zdaleč ne. Tudi nasploh nimam nič zoper to. da bi pesem Hej. Slovani še naprej, če ne bo res neke skupne drugačne odločitve, ostala himna nove Jugoslavije. Častitljive, stare, mogočne himnične pesmi so dragocenost, ki je ne kaže zavreči. Dejansko je prav pesem Hej. Slovani zares čudovita, privzdignjena pesem, da jih je tudi v svetovni literaturi te vrste zelo malo enakovrednih. Zakoreninjena je v nas samih, pa tudi v naših dedih in pradedih. in tega tudi poslej nič ne morem izbrisati. Je pa vendarle v bistvu poljska + + + Želja ob 29. novembru dnevu SFRJ: * * * NAJ OBSTAJA IN ŽIVI SOCIALISTIČNA FEDERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA Kdo je bi! LADISLAV KIAUTA? \ ''Občudovali smo te in spoštovali,ker si kot človek in kot pošten napreden slovenski duhovnik vseskozi zvesto hodil s svojim ljudstvom,mu stal ob strani v hudih dneh in ponosno izkazoval zvestobo pravični revolucionarni stvari..." To so bile besede Ladislave Kiaute ob smrti slavnega partizana - duhovnika Jožeta Lampreta.Danes nekaj več ko deset let po tem dogodku so postavili pri grobu talcev v Šoštanju doprsni kip Jožetu Lam-pretu na "Lampretovi ploščadi" in odkrili spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Šoštanju. To je bilo ob številnih prireditvah pri poimenovanju mesta Velenja v Titovo Velenje ob prazniku občine Velenje 8.oktobra. Toda kdo je bil pravzaprav Jože Lampret? Rodil se je v Šoštanju, gimnazijo je obiskoval v Celju,maturiral pa je v daljni Čup-riji v Srbiji,ker je bil zaradi svoje napredne miselnosti izključen iz vseh gimnazij v Sloveniji.Po vrnitvi v Slovenijo, je dokončal bogoslovje v Mariboru,duhovniški poklic pa je začel opravljati pri Sv. Trojici v Halozah,v Žetalah,v Ribnici na Pohorju in drugod. Povsod je hrabril kmete, viničarje in delavce in jim nakazoval pota iz na pogled nerešljivega položaja v povezovanju delovnih ljudi v enotno delavsko fronto. Zato so ga oblasti nenehno preganjale. Nazadnje je našel zatotišče pri svojem dobrem prijatelju in sošolcu, župniku Šmonu na Ojstrici nad Dravogradom, kamor je bil Šmon zaradi svoje napredne miselnosti kazensko premeščen. Toda Lampret tudi tu ni imel miru. Nekega dne so ga orožniki vklenili in potem izgnali na Hrvaško. Ko so mu ustaši leta 1942 z bombo uničili stanovanje in knjižnico,se je pridružil partizanom in po kapitulaciji Ita lije leta 1943 prišel v Slovenijo, kjer se je vključil v kulturniško skupino 14. divizije in postal njen verski referent.To skupino divizije je vodil Lampretov rojak iz Šoštanja pesnik Karel Destovnik - Kajuh. v pa so bili še glasbenik Svetozar Marolt - Špik, kasnejši komponist himne 14.divizije ,kipar Janez Weiss - Belač, recitator Savo Vrtačnik - Krn,plesalka Marta Paulina - Brina,recitatorka in pevka Vera Hreščak (poznejša žena /Meša Beblerja) in harmonikarja Stanko Modec -Kostja in Janez Lavrič. Edina divizija z verskim referentom 1114. divizija je bila edina, ki je imela posebnega verskega referenta," se Jožeta Lampreta spominja njegov soborec Ladislav Kiauta. "Knam je prišel septembra 1943. Bilo je na NotranjskemNjegovo delo štabu divizije je bilo zelo pomembno,saj bilo med borci divizije,ki se je po razp fašistične Italije številčno zelo okrepila mnogo vernih - in šlo je seveda za širo-kost OF.Pri nas ni bilo nobenih razlik med vernimi in nevernimi." "Ko so mi zaupali organizacijo propagandnega dela v diviziji,sva z Lampretom stalno sodelovala: hodila sva s kulturniška skupino po Notranjski in obiskovali smo vojaške enote,sodelovala vsa na mitingih , na katerih je Lampret vneto in prepričli) vo razlagal politične cilje osvobodilnega boja.Njegovi govori so odmevali daleč naokoli.Poleg tega je seveda Lampret tudi maševal in tako se je dogajalo,da smo s kulturniško skupino dostikrat prepevali na kuru medtem ko se je Jože v niašni obleki,ki si jo je nataknil čez uniformo,sukai okrog oltarja,ob boku pa mu je poskakovala pištola. Seveda smo v cerkvah peli cerkvene pesmi. Spominjam se take maše Babnem polju,kjer smo tudi peli na ko-ru. ^a glasbo je skrbel Svetozar Marolt -SpiJK,ki je sedel za orgle,na koru pa sc nam je pridružil Aleš Bebler,ki je takrat potoval čez Loško dolino.Presenečeni smo bili, ko smo slišali, koliko cerkvenih pesmi je znal zapeti. Maševal je seveda Jože Lampret . " Vsi so molili za padle partizane "Imel je navado,da je na koncu maše ved no zmolil še molitev za padle partizane, Toda dostikrat je bilo v cerkvi tudi mnogo žensk v črnih rutah, katerih sinovi so padli kot belogardisti,pa so vse molile." (dalje na str. 30) YUGOSLAV WOMEN IN NATIONAL LIBERATION STRUGLE U STRONGER THAN THE ENEMY The National Liberation Army contained son, brother, daughter, father, husband and for this army which fought for the liberty of the people everything was given (photos taken during, the war) In addition to the hundred thousand women who fought in the ranks of the National Liberation Army, those who greatly helped the liberation of the country were hundreds of thousands of other women who, in the liberated or occupied territories outside the first lines of combat performed many different assignments, often risking their lives, but for the dawn of freedom to come as soon as it could. ZACORKA MIIIALJEVIC from YUGOSLAV LIFE monthly in English, French, Russian & Spanish by ,Tanjug Newsagency,Belgrade. Reunions which they had not expected after the battlefields on which so many young lives were lost THE ARMY SUPPORTED BY THE PEOPLE ★ ★ ★ 29 th NO I/EMBER NATIONAL VAV OF SFR YUGOSLAVIA * tgmt» 7 QUEST AVE. CARRAMAR, 2163 TEL. 728 1717 ZA SVEŽE MESO, SALAME, KVALITETNO SUHO MESO IN MESNE IZDELKE SE OBRNITE NA NAS! HITRA IN BREZPLAČNA DOSTAVA J. & A. ŠKRABAN, Prop. umnimi........................................................................................................................................................................................................................................................................... Quality Concreting and Excavating FOUNDATIONS, DRIVES, GENERAL CONCRETING AND LAND CLEANING DOONSIDE Paving & Building Pty. Ltd. j Za usluge pokličite j TONIJA ČOLNARIČ I PHONE: 625 4851 A.H. 636 9151 i * i .....................................................................um i OF 23 LUCRETIA ROAD TOONGABBIE — LICENCED BUILDER — ZA VSA CEMENTNA IN IZKOPNA DELA. SE OBRNITE NA VAÄEGA ROJAKA, ........IIIIIIIIIIIIIIIM.il......................................................................... ! i ..................................................................................... Mesečni Paberki Lojze Košorok Naš slovenski "homo A cip-lenA " (mUlecÄ, Človek) še ni na tolikšni inte= lektualni stopnji, da bi znal logično misliti. Se vedno ne razliku= je zrnja od plev; hočem reci, vsaj ne tisti, ki so odločali pri na= sem ubogem Avstralskem Slovencu, kaj je pozitivna in konstruktivna kritika in kaj je navadno obrekovanje. Zato se ne čudite, če zadnje čase nisem sodeloval in nas tudi neka = teri niso hoteli več v uredniškem odboru. Sedaj ima SDS novo vlado in zavel je novi veter, vsaj pri večini v odboru. Tako menda zopet lahko upamo, da bo glasilo SDS zopet res AvAtSidlAki Slovenec. in ne le Aloven&ki obleko valeč! V javnem opravičilu v oktobrski številki je bila storjena lepa po = teza, dvoje opraviči 1 prizadetim Članom. Prepričan sem, da je bilo to iskreno vsaj od veČine odbornikov, ce od vseh,sicer dvomim, ven= dar ne pozabimo: tudi javno opravičilo ne izbriše vseh madežev! Se manj, ne poravnaš duševne stiske prizadetih. Bila je izrečena "mea culpa" za posamezne Člane. V redu, spodobi se in pravično je! Ni pa bila izrečena "mea maxima culpa" članstvu in Slovencem na sklep Občnega zbora SDS 1980. leta o združitvi obeh slovenskih društev. Tudi tu je nekdo kriv? Nismo slisali vzroka in ne opravičila?! Vedno sem še mišljenja, da se je naredila usodna na paka in zamudil usoden trenutek. Vso to našo tragokomiko je naŠ vrli urednik strnil v svojem sonetu Sonet 0 nali, blÄk^L, vedite, da je vsej tej homati j i sam botroval kar v precejšni meri. Vendar je imel toliko poguma, da je zmolil javno svoj "konfiteor". Bravo Zohar! Upam, da boš v bodoče svoje sposob= nosti vsekakor bolj s pridom uporabi j al v pozitivne svrhe za napre= dek slovenstva na pa za destruktivno dejavnost. Pod rubriko P.Gruden: Kaj .pa pravite na to? in Kar po domače, je Pavla dala odgovor in g. Bernardin mislim, ne bo dobil bolj iz= črpnega odgovora. Verjetno se mu že v Rimu pošteno kolca. Kako nas hočejo vsi učiti pameti. Ubogi g.Bernardin ne ve kako mora ubogi društveni delavec biti "deklica za vse"! Poleg tega, da si na delu sluzi svoj vsakdanji kruh za sebe in druzino/ mora znati vse: peti, rezirati igre in igrati, organizirati zabave, na zabavah kelnariti, kuhati in pometati, mora biti dober organizator in agitator, mora znati zabavati ljudi, mora biti dober govornik v obeh jezikih, mo<= ras znati voditi blagajniške in tajniške knjige, moras znati pisati članke, urejevati društvena glasila, moraŠ po potrebi prati strani= sča, učite smrkavce ob sobotah v slovenski šoli, še in še. Ce nimaš teh vseh kvalif ikaci j si zanič odbornik in te hitro izzvižgajo.Pri = blizno isto 'delo mora Opravljati izseljenski duhovnik, poleg tega se upravljati in graditi poslopja, cerkev, biti socialni delavec, in se je odgovoren za vse nase grešne duše, mora znati te naše gre= sne kozle za rogove vleči v nebesa. Torej moj odgovor na njegov do= pis v Rafaelu bi zaključil takole:sam pravi; "kot je treba imeti poklic za misijonarja, je treba imeti poklic za izseljenskega du= hovnika". Torej, ce še verjamemo govoricam, da je omenjeni gospod naredil zdraho ali povzroči 1 "vojsko na koru" cerkvenega pevskega zbora v Merrylandsu, bi mirno rekli, dp se ni kvalificiral v kate= gorijo 'izseljenskega duhovnika'! Mi "izseljenci" smo pač posebna kategorija ljudi, za katero bo potrebna posebna študija na univer= zah in teoloških fakultetah v bodoče! - Toliko o nas Slovencih in naši duhovni stiski. Lahko se je spotikatin težje je delati, zelo težko za Slovence, to je naša usoda a del našega življenja. Vendar ce ga tako-le po butalsko lomimo, nekako in nekaj že prispevamo k nasi novi multikulturno-nacionalni družbi Avstralije. Ne bi smel mimo važnega dogodka, namreč svečane zabave naših maturan= 1bv v Auburnu . Sam sem bil sicer odsoten izven Sydneya, vendar kot sli = širno je bila odlična prireditev, važno da pride v kroniko Slovencev v Sydneyu! V Avstraliji se pripravljamo na šolske pocitnice, letne dopuste, pra= znovanje božičnih in novoletnih praznikov, gledano iz komercialne pla = ti - praznile se bodo denarnice, da bo nastala suša v žepih. Uvod v to božično idilo, da nam bo težje pri nakupovanju,se je že začelo, namreč vrsta Štrajkov, ki so letos zelo številni, ne bom naifteval , kateri vsi sindikati stavkajo, ker bi bile predolge litanije, samo poglejte sre= dišce mesta Sydneya, pa boste videli kupe smeti, ko stavkajo smetarji. Se kugčl ali kaka druga bolezen se lahko razpase. Tako so letos sydney-ske ulice ze kar dobro dekorirane s smetmitmesto z božičnimi okraski. Štrajkasi pač znajo izsiljevati na račun verskih čustev. V svetovni areni sta trenutno glavna gladiatorja mister REAGAN in ruski tovariše BREZNJEV, ki se obmetavata, za enkrat še samo z besedami glede nuklearnega naorozevanja. Masovne demonstracije okrog po svetu dokazujejo, da se je narod prebudil, posebno mladina, in da se zave= dajo strašnih možnih posledic tega orožja. Potem ni Čuda, če se tudi mi Slovenci v Sydneyu včasih obmetavamo z nekaterimi obdolzitvami. Pač ak= tivno reagiramo na svetovna dogajanja. V srediscu pozornosti so seve Arabci in Izraelci. Nemara bo g. Fraser poslal v Egipt svoje soldate, da bodo delali red in mir. Tako da bo vsaj za Božič mir v Sv. Deželi. Izraelcem seve ne ugaja g.Arafat, ker tudi Palestinci bi radi imeli sveto deželo za sebe, zato je palestin= ska OF (P.L.O.) krepko na delu. Tudi na Poljskem njihova Solidarnost krepko štrajka, nemara se zgledu= jejo po naših avstralskih Unijah. Vendar tam so trgovine prazne, dočim pri nas so se vseeno prepolne. Pri nas doma v Sloveniji je bilo do vseh Svetih kar lepa topla jesen, nekje sredi novembra pa je baje pritisnila zima, mrazf da otroci že kar krepko smrkajo od prehladov. Pomanjkanje energetskih virov je kar oci= tna, naši povratniki nam nemara sedaj kar zavidajo, da mi praznujemo Božič na toplem, ne da bi sploh kaj kurili. Nekdo od avstralskih biznismenov je pogruntal tudi to, da bi eventuell no lahko v Jugoslavijo izvažali tudi premog, ki ga je tu dovolj. Tak je bil predlog na ustanovnem sestanku pred nedavnim v Sydneyu, ko smo ustanavljali Avtralsko-Jugoslovansko trgovsko komoro, ki bo veja Syd= nejske komore. V upravni odbor nove komore je bil izvoljen nas znanec Peter Kodela,predstavnik Gorenja v Avstraliji. Izgleda, da mi zmanjkuje prostora, zato zaključujem, z upanjem, da se boste lepo zabava 1 i za božične praznike in naredili lep skok v Novo leto 1982, kar vsem bralcem želim res vse najlepše in vse dobro! DISCO NIGHTS EVERY FIRST FRIDAY OF THE MONTH-however next DISCO NIGHT WILL BE HELD ON FRIDAY JAN. THE Sth WELCOME'. KAR PO DOMAČE.. 15 Paula Gruden Od 6. Decembra do 6. januarja se v celem krščanskem svetu vrši burka na račun kristjanov, ki so si sposodili poganske šege, da bi se novi vernik lažje navadili na krščanske praznike. Vmes pa so vtaknili še sv. Lucijo, sv. Štefana, Črnega Petra,] sv. Tomaža in sv. Antona, hudiče, angele, osla, konja, vola, grlico, jelena, najmanj 17 raznih oblek za sv. Miklavža, "Nikolajeva malo žensko", razen že navedene favne tudi floro, palice, šibe, igrače, okraske, vili-ne laske, kanone, bonbone, pakete, plakate, rakete, pijačo, jedačo, nogavice in škornje, copr-nice in škrate, jaslice in sveče, in da bi bila vsa ta burka polna sreče, se jim je sedaj pridružila še zapeljiva Mary Christmas, da bi dedka Mraza preveč ne zeblo, in za družbo na njegovih potovanjih, ki so mu zdaj olajšana z modernimi prevoznimi sredstvi kot so ladje in helikopterji. Tudi v kočiji se pripelje ali pa pridrči na sankah. Ker so v Avstraliji in Ameriki dodali Maro Christmas, pri čemer Santa Claus sploh ni imel besede, je pričakovati, da se bosta prihodnje leto ob tem času pojavila z otroškim vozičkom in tako popestrila vso to maška-radno navlako, v kateri igra največjo vlogo dete Jezus, ki mu je navzlic vsemu dostojanstvu kot Sinu božjemu, človeška navlaka iz temnih.dob na žalost odvzela vso važnost, za kar bi se človeštvo, ki kot hipnotizirano podpira sodobno komercializacijo božiča, — edini praznik miru — moralo sramovati. Da bi bila vsä ta divja komedija še večja, so na Bavarskem škofu Nikolaju dodali še 12 Buttermandeln — 12 mlade-ničev — torej "mandelcev", ki so oblečeni v slamo, in kakor naši Kurenti, opasani s kravjimi zvonci a preko glav pokriti s živalskimi maskami. Sploh so bavarski pogani bili zelo daljnovidni, ko so Miklavžu dodali za pomočnika "malo Miklavževo žensko", ki ni nič drugega kot deček oblečen' v deklico. Zelo sodobno. * Glavno zakulisno vlogo pri > vsej tej folklori je odigral sv. Frančišek Asiški, ki je 1. 1224 uvedel jaslice. Drugo glavno zakulisno vlogo ima sv. Bonifacij, ki je odšel iz Anglije v Nemčijo, da pokri-stjani tamošnje pogane, katerim e nekega božičnega večera posekal njihov sveti hrast in jim vsilil božično jelko, ki je dandanes nad vse obožavan krščanski jnalik, na račun katerega nad vse cvete dekorativna industrija, ,na račun katere, posebno v tem času, Japonci hodijo z nasme-^a (J ^ hom v banko. Švedi, ki so zelo napredni — torej niso praznoverni — odpro božično sezono na dan sv. Lucije krščanske device in muče-nioe.. je živela za časa cesarja Dioklecijana v 14. stoletju (njegova palača še danes stoji v Splitu). Procesija s sv. Lucijo na čelu istočasno stimulira božično nakupovanje. Uradno sv. Lucijo pa krona dotičnega leta literarni Nobelov nagrajenec. Družinske sv. Lucije (hčerke, kjer jih pač imajo) na te dan vstanejo že ob treh, si nataknejo na glavo venec s 7 svečami, servi-rajo staršem (če so še skupaj) kavo v postelji in prepevajo Santo Lucijo, pesem prirejeno po znani stari italijanski melodiji, med tem ko ji na glavi plapolajo svečni plameni. 27. decembra kristjani tudi praznujejo šv. Štefana, mučeni-ka in svetnika, ki ima neke nepojasnjene zveze s konji, ki jih Angleži na ta dan ceremonial-no krvavijo, da bi bili zdravi tudi prihodnje leto. Irci in Slovenci pa sv. Štefana tudi prav dobro zalijemo. V Franciji je Father Christmas Pere Noel, ki polaga darove v nogavice, coklje in škornje. Po božični večerji Francozi puste na mizi jedačo in pijačo tudi za Devico Marijo, če bi prišla mimo... Martin Luther je odgovoren za dekoracijo božičnih jelk. Tako je od 16. stoletja pa do danes protestantska jelka preplavila tudi katoliški svet. Pri nas doma je pred vojno prihajal' tudi kriskindl oziroma Jezušček, ki je pustil darila za malčke pod božičnim dreve-ščkom. Italijani imajo v svoji folklori tudi dobro čarovnico Befa-no, ki dobrim otrokom prinese darila, porednim pa oglje. Befa-na, tako trde na Siciliji, je bila v dobrih odnosih s Tremi Modrijani, s katerimi bi bila morala potovati v Betlehem, pa ji je bilo bolj važno da počisti hišo. Zato mora še danes 6. januarja letati od hiše do hiše (na metli seveda) in polniti otročje nogavice z darili. V Holandiji, ki še danes slovi po rasizmu, pa Miklavža, ki jase belega konja, spremlja Cmi peter, njegov sluga mulat, čigar najvažnejša vloga je strašiti hudobne otroke. V nekaterih krajih Anglije izkoriščajo 21. december, dan sv. Tomaža za prodajo sveč na licitaciji. — t odasamo za gotovino na licu mesta. Pri nas — je Miklavža spremljal sv. Anton, zaljubljenih patron, ki je nabral toliko več denarja kolikor bolj so hudiči ro-žljali z verigami. Kj pa sv. Silvester? Bakanali-ja v velikem slogu. Toliko o kristjanih, ki bi lahko rešili svet uboštva, če bi se v božični sezoni odrekli razmetavanju denarja za darila od lutk iz cunj pa vse do zasebnih letal, in ta denar darovali nerazvitim deželam v agrikulturne, zdravstvene in vzgojne namene ter namesto božičnih dreves oblekli gole, namesto božičnih pojedin v sebične namene nahranili lačne ter denar, ki ga izdajo za božične počitnice v ekzotič-nih krajih in hotelih, darovali za gradnjo stanovanjskih blokov za obubožance, kot so invalidi in starci in obubožane družine. Ljubezen bi preporodila svet. Namesto božičnih reklam, pa naj bi organizirali kampanjo za mir. Potem bi res lahko zapeli: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem. Tako pa nas tepe, ne šiba božja, ampak naša pamet. Znanost,- Kaj je genski inženiring red delitvijo celice. Pri večini bitij je vsa dednma ceio podvojena »diploidna«, kot pravijo, in da je mera polna, še stlačena in zvita v jedru, ki ima komaj kak mikron v premeru. Tudi strokovnjaki si. težko predstavljajo, kako se ta divji klobčič dvojnih in močno nasu-kanih niti pred delitvijo še enkrat podvoji nato pa nenadoma razporedi v prelepo parado dveh čet kromozomov, ki se med seboj poslove in odkorakajo vsaka v svoje celico. ^ Najnovejša odkritja to moreco zmedo nekoliko poenostavljajo. Na univerzi »John Hopkins« v ZDA so tako odkrili, da je dednina v jedru razdrobljena na množico kratkih zank, ki pred delitvijo potujejo -spet kot trak skozi magnetofon - skozi 'posebne replikacijske centre, porazobeše-*ie na številnih krajih ogrodja, ki povezuje jedro.___ Določena sekvenca nukleinskih baz na ve-šrigi DNA - povejmo kar naravnost, da je to gen - se ne prepiše v beljakovino neposredno, ampak prek posebnega kemičnega pisma, ki ga imenujejo RNA. Eden izmed mnogih encimov - ti so nemara sploh najpomembnejša pasma beljakovin - po dolgem razcepi ves gen, tako da postopoma prekinja vezi med A-T in C-G pari. Pri tem sproti nastaja kemična zrcalna slika gena, tako da vsaka nukleinska baza ene izmed obeh polovic posreduje nizanje svojega naravnega partnerja na RNA. Nova veriga odnese sporočilo iz jedra v ribosom* ki je nekakšna tovarna beljakovin. Ribof som prebere poslano sporočilo besedo za besedo, tako kot bi ga bral s traku magnetofon, in sproti sklaplja naročene aminokisline v beljakovinski vlak.. Vsak gen je sestavljen iz sekvence več tisoč besed in višji organizmi imajo na desettisoče genov; DNA verige so zato izredno dolge. Podobno kot pri zapisu človeškega govora so med posameznimi besedami dednega zapisa posebne sekvence, ki pa ne predstavljajo imena aminokisline, ampak presledke in ločila, podobno kot je to v rabi pri naši pisani besedi. Tudi te sekvence se prepišejo na RNA. Ker pa pri tvorbi beljakovin nimajo nobenega smisla, , jih pred njenim odhodom v ribosom pose-; hen encim enostavno,izičže in.zayrze. Zaporedje teh T5esed - navadno* ga imenu jejo sekvenca - natančno ustreza tudi za-jporedju aminokislin, ki so v beljakovinah [spete med seboj kot vagoni v krajši, navadno ga prav dolg vlak-Se boTjknvoverska misel pa je prišla iz Nove Zelandije, kjer se je G. A. Rodley uprl že zakoreninjenemu mitu o dvojni vijačnici, ki naj bi bila kot dvojna nit nasu-kana okrog svoje osi. Difrakcijski posnetki - na njih sta namreč gradila Watson in Crick - da so le groba slika resnice, trdi ! Rodley, in da bi prav tako sliko dobili, če bi šlo za dve niti, ki sta nasukani vsaka zase in šele zatem povezani s prečkami v lestev. Pri čitanju dednine in pri cepljenju ne bi bilo treba nikakršnega odmotovanja; molekula bi se le razprla in sklenila nazaj kot zadrga. Crick sicer vztraja pri s\ ojem, čeprav »športno« priznava, da je difrakcijska slika nemara jres precej grobo orodje za razpoznavanje ustroja tako zapletenih aminokislin, iž katerih so zgrajene oelja-kovine, nosilci vseh življenjskih procesov. Pestra druščina "pcanina jFTofej snov, ki zna sama sebe brezhibno podvajati in tako obdržati podobo svoje vrste nespremenjeno, iz roda v rod. Samo po sebi pa se zdaj zastavlja vprašanje, odkod tolikšna raznolikost živega -sveta? Zakaj se, na primer, kljub isti dednini, ljudje med seboj vendarle prcccj razlikujemo, z izjemo redkih »enojajčnih« dvojčkov seveda? iNä vsa ta vprašanja je smiselno odgovoril že pred dobrimi sto leti Charles Darwin z načelom boloških variacij in naravne selekcije. Predstavniki iste vrste so si le podobni, vsak posameznik pa se od svojega vrstnika le nekoliko razlikuje. Naravna selekcija daje prednost za tista bitja - tako posameznike kot skupine - ki so sposobnejša od svojih tekmecev, se bolje prilagajajo nenehnim spremembam okolja, lažje preživijo in se bolj razmnožujejo. Predpogoji za tako razumevanje evolucije pa so majhne razlike med bitji iste vrste, ki se prenašajo iz roda v rod, torej geactafce variacije. Predvidevanja starega Dsrwäsa je čas le potrdil, in zato le poglejmo, kaj se v resnici dogaja. OGENJ IN LED Kako se je Zemlja razvila iz brezoblične praznine v edini znani planet z obstoječim Življenjem? Isaac Asimov takole razlaga: Nikjer ni tako kot je doma.Naj bodo globine vesolja še tako čudovite in nepredstavljive in naj bo v primerjavi Zemlja še tako drobna, Zemlja je tista na kateri živimo in v katero se moramo vrniti.Naš planet, nastal pred 5 bilijoni let kot mrzla zmes prahu,je edinstven v sončnem sistemu. Med svetovijki jih poznamo,je ta edini s temperaturami,ki dopuščajo,da voda obstaja v vseh treh oblikah,je edini planet s tekočim oceanom in edini,vkolikor nam je poznano,kjer so se razvile zamotane molekule z lastnostmi življenja. Zemljina zgodba in njena preizkušnja z ognjem in ledom,je zgodba geolo$ke'ga in kemičnega razvoja z nadaljevanjem v organskem razvoju. OHLAJEVANJE SKORJE se je začelo,ko sc je končalo meteorsko bombardiranje - Zemlja je namreč pometla z veČino materiala v svoji orbiti. Planet se je stabiliziral v velikost kot je danes. Čim so se meteorske nevihte zmanjšale v občasno pršenje,je Zemljina skorja začela izgubljati več vročine navzven v vsemirje kot pa je je dobivala od Sonca, od bombardiranja in od radioaktivnega razpadanja.Jedro planeta je ostalo mehur-jasta bela vroča tekočina,izolirana s hladno skorjo in vročim plaščem. Kakor se je Zemlja hladila, se je njena skorja občasno zrušila,kar je povzro-1 ilo potrese in vulkane. Se celo potem,ko f 3 je skorja že ohladila,so jo preluknjava-li ognjeni kraterji.V svoji začetni fazi razvoja je imela Zemlja obilico vulkanov,ki so igrali pomembno vlogo v naši zgodovini^ tem da so sproščali potencialno atmosfero in ocean, ujeta v globinah notranjosti Zemlje. ZEMLJA JE stranski proizvod nastanka Sonca. Naš sončni sistem se je začel kot razsežen , mrzel oblak prvobitnega helija in vodika,skupaj s prahom eksplodiranih zvezd,bogatim s prvinami,okrog lmg prahu na 2 milijona kubičnih metrov prostora.Ta velikanski oblak,ki se je držal skupaj zaradi svoje razsežnosti in slabotnega gravitacijskega polja,je krožil v Rimski cesti na bilijone let. Prav tako počasi se je oblak začel zgoščevati.Morda so se zaletavajoči atomi zbirali v goste vrtince znotraj oblaka. Morda je eksplozija supernove v bližini vrgla nove materiale navzven povečujoč s tem maso oblaka in pri čemer so na stali stisnjeni valovi ,ki so napravili žepe zgoščenosti. Karkoli je bil njihov vzrok, dodatna masa in zgoščenost sta povečali gravitacijsko polje.Vrteči se oblak se je skrčil. Središče oblaka se je zgostilo v vrtinčas-to kroglo plina in prahu - zametek zvezde, ki bo postala naše sonce. Trčenja med delci prahu - sestoječih se prvotno iz železovih oksidov, silikonovih sestavin, vodnih kapljic in ledenih kristalov - je ustvarilo dele snovi imenovane planetesimali. Ko so ti planetesimali postali preveliki,da bi se naprej vrteli s plinom v zametku zvezde,so se zavrteli navzven,kjer so začeli krožiti okrog Sončevega nastajajočega ekvatorja. Večji deli materije,ki so krožili okoli Sonca so spotoma pobrali tudi vse male dele materije. Ta proces se je potem z naglico stopnjeval: čimbolj se je poveča-vala gravitacijska sila večjih delov materije ,bolj je omogočila pobiranje manjših delov materije z vse boljšim učinkom. Formiranje devetih planetov skozi ta proces trčenj in združevanj je trajalo okrog 100 milijonov let .Planeti,ki so bili bolj oddaljeni od sveže vnetega Sonca,so ostali razmeroma hladni in so zato lahko nabrali obilo vodikovih in helijevih atomov, ki so preveč pobesneli dokler so vroči, da bi jih bilo mogoče pobrati, dočim ko so hladni in počasni,jih je pobrati* mogoče. Ker pa sta vodik in helij sestavna dela sorodnega oblaka,so zunanji protc-planeti,ki so bili oskrbovani z zadostnimi viri za obstoj »nabrekli v velikanske razsežnosti. Protoplaneti,ki so bili bližje Sonca, so bili prevroči,da bi mogli zajeti atome vodika in helija.Nastali so iz skupne sestave težjih prvin,ki so nato otrdeli v solidne pritlikavce.Eden izmed njih, 150 milijonov kilometrov oddaljen od Sonca, je bila Zemlja. Planet je rastel, bombardiran od stalnega deževanja materiala v obliki meteorjev,ki so bili drobci skal v vrtinčenju okrotf Sonca, ». , J J (Dalie prihodnjič) Emil RibiČ: KL D 58767 SE SPOMINJA Po končani prvi svetovni vojni,ki je trajala štiri leta (1914-1918) ,se je pojavila velika kriza v prehrani,industriji in finančnih sredstvih. Avstrija je izgubila vojno,ne samo vojno in ogromno ozemlja,katerega je držala skoraj 400 let - od nje so se odcepili Madžari, (_tehi, Poljaki, Romuni, Jugoslovani. Izgnali so cesarsko rodbino Habsburžanov katere zadnji cesar je bil Karol ,ki je bil prevzel cesarstvo 1916 po smrti svojega očeta Franca-Jožefa. V Avstriji je bil rojen tudi Adolf Hitler,v kraju Braunau 1889.leta.Hitler je Avstrijo zapustil in odšel v glavno mesto Bavarske Muenchen,v Nemčiji. Tam se je ukvarjal s slikarstvom - toda njegove slike niso dosegle njemu zaželjenega uspeha.V Schwabingu se je spoznal s Hoffmanom,ki je imel fotolaboratorij.Tam je bila zaposlena tudi Eva Braun. Eva Braun je dobro poznala ženo Hermana Goringa,katera je bila gledališka igralka in je poznala veliko uglednih ljudi, ki so prihajali v gledališče Vse te osebe so pozneje pristopile v N . S .D . A .P . Tem uglednim ljudem je Hitler pojasnil kaj po-neni N.S.D.A.P. (Narodna socialistična nemška stranka). Vsi so bili navdušeni z njegovim predlogom,da se ustanovi ta -edina - stranka.Ob tej priliki je Hitler apeliral na vse navzoče,naj tudi oni širijo propagando med narodom - to so tudi storili - on sam pa bo imel prvi javni govor v imenu N.S.D.P. V svojem govoru je Hitler omenil sledeče: obnoviti nemško industrijo in gospodarstvo »povzdigniti življenjski standard n zagotoviti obstoj valute. Iz Muenchena je Hitler še isti dan Dohitel v Stuttgart kjer je pravtako javno govoril narodu o svojih namerah. Vprašanje je bilo,ali bo vse to mogoče. Obisk pri javnem govoru je bil slab. / Frankfurtu in Nurenbergu pa je dosegel nalo boljši uspeh. Vzrok slabim obiskom so bili zaenkrat demokrati in komunisti. Pri nadaljnjih njegovih govorih je ipeliral na mladino obeh spolov,da pristo-)ijo v N. S. D. P. Odziv mladih je bil zadovoljiv - mladina je verovala v boljšo bo- dočnostPropaganda za Hitlerja se je začela širiti hitro kot ogenj,da naj on prevzame vodstvo Nemčije. Njegovi najbližji sodelavci so bili: Goring, Bormann, Hess, von Pappen, Goebels Himmler in drugi.Vsi navedeni so imenovali Hitlerja kot Fuehrerja (voditelja) N. S. D. P. Na sestankih N.S.D.P. so prišli do zaključka,da bodo v bodoče stopili v parlament'in to na dan državnega zborovanja v Berlinu (Reichstag).Prišlo je do burnih debat s strani takratnih demokratov in komunistov. Hitler je z močnim glasom povedal: "Vi ste Nemčijo uničili do dna - ven z vami!" "Od sedaj sem jaz kancler (vrhovni vodja) Nemčije!" "Mladina je na moji strani." Demokrati so prvi zapustili parlament .ker so bili na strani nemškega cesarja Wilhelma. "Mladina" (Hitler Jungend) je vzklikala: Hitler, Hitler,Hitler ! Tako so uvideli demokrati kot komunisti,da so propadli in oboji so prišli do zaključka,da je vse zaman. N.S.D.A.P.je dobil vodstvo v roke. Hitler je sestavil novi parlament - brez demokratov in komunistov. Za kanclerja je Hitler postavil samega sebe, za zapovedni-ka nemške armade Hermana Goeringa,vodja stranke je bil Bormann,šef policije je postal Himmler, za propagando Goebbels, za finance von Pappen. Hess in drugi so bili pozneje pozvani na svoja mesta v parlamentu . Novi parlament je odločil takojšnjo zaplembo celokupne imovine od demokratov, ki so pobegnili v inozemstvo. V razkošne vile po predmestjih Berlina so se vselili novo-imenovani ministri.Po teh vilah so ostali do leta 1945. Himmler je Hitlerju predložil,da se ustanovi tajna državna policija (Gestapo). Ta predlog je bil sprejetr. Bormann pa je za to novo policijo skonstruiral tudi oznako: kljukasti križ (Haren Kreuz) . Agenti Gestapa so bili vsi člani N . S . D . A . P . Zbirali so informacije o osebah s komunističnimi mišljenji in jih vodili v zapore kjer so jih pustili do dveh let nakar so jih poslali v lagerje in na prisilno delo. Kdor je prišel v Konzentration Lager, za tistega od tam ni bilo izhoda. Niti enemu ni bil določen dan odpusta. ^ ^ KLD 58767 SE SPOMINJA Smrt je bila edina rešitev,edini izhod. Hitler si je zastavil še eno drugo vprašanje in sicer o Židih, katere je sovražil že dolgo časa. Z novimi ukrepi,ki so bili vedno ostrejši,je Žide pričel preganjati. 2idje , rojeni v Nemčiji so posedovali velika bogastva. Vodili so trgovine vseh vrst in bili svetovno priznani zdravniki (dr. Sauerbach-Goldstein) , bančni magnati, juvelirji,advokati itd.Trgovali so z Ameriko, Švedsko, Švico, Anglijo, Norveško. V začetku jih je Hitler prisilil,da so mu plačevali visoke davke,kar je prineslo vsako leto milijarde Reichs Mark v državno blagajno. Vendar pa tudi to ni zadostovalo Hitlerjevi stranki. Zidom so prišli najtežji časi. Njihova usoda je bila dokončno zapečatena,ko je Hitler izdal knjigo z naslovom Mein Kampf (Moja borba) . Borba,ki knjiga o njej govorice pomenila borbo proti Zidom , slovanskim narodom in Cerkvam kjer so bile vse veroizpovedi prizadete. N.S.D.A.P. je izdal novo uredbo proti Zidom: vsak Zid,da je dolžan nositi na obleki "Davidovo zvezdo" , vsako sestajanje Zidov v grupah je bilo prepovedano. Prepovedano jim je bilo uporabljati javna prevozna sredstva,po pločnikih niso smeli hoditi.Prav tako jim je bilo strogo prepovedano uporabljati židovske sinagoge,ki pa so bile že večinoma požgane ali poru šene.Vsak Žid se je moral takoj prijaviti Gestapu,če je prišel iz drugega kraja. Kdor je te uredbe kršil,je bil kaznovan do dvgh let zapora.Poleg tega so morali Židi na vsa vprašanja odgovarjati v nemščini. Hitler prav tako ni imel nobenih simpatij do slovanskih narodov. Cenil je samo germansko raso, za katero je verjel, da bo zavladala celemu svetu. V letu 1933-1934 je slovanstvu pretila nevarnost. Tedanji kralj Srbov, Hrvatov in Slovcnoov je prišel na zamisel o združitvi vsega slovanstva,se pravi združiti balkanske države, katerim bi se naj potem pridružili še Poljska in Čehoslovaš-ka.Kralj Aleksander se je zaradi te ideje napotil k zaveznikom iz prve svetovnevoj- vojne,Franciji in Ameriki. Na Madžarskem7v J.Puszti,so se že nekaj časa vežbali bodoči atentatorji kralja Aleksandra. Septembra 1934 so se odpravili v Marseilles v Francijo. Za dan razgovorov med kraljem ^ Aleksandrom in francoskimi zavezniki je bil določen na 9.oktober 1934 v Marseillu. Na ta dan je kralja Aleksandara tam pričakoval francoski zunanji minister. Toda istočasno so kralja pričakovali tudi njegovi atentatorji.Po nekaj minutni vožnji v notranjost mesta so počili streli. Zgrudil se je francoski zunanji minister Bartou in poleg njega kralj Aleksander. Tudi atentator ni imel veliko sreče s svojim življenjem: policija ga je ubila na licu mesta. Zadnje besede umirajočega kralja so bile: "čuvajte Jugoslaviju.." Hitler je v znak sožaija poslal veliki venec,katerega so nemški oficirji položili na kraljev grob na OplencUjV srcu Šumadije. Ideja o vseslovanstvu je padla v grob. Sedaj je Hitler prišel na misel,da se Avstrija priključi Nemčiji.Avstrijci so to njegovo zamisel tudi izpolnili.Komaj nekaj dni zatem pa je Hitler odredil svoji vojski,da vkoraka v Avstrijo. Z oklopnimi vozili so hiteli proti Salzburgu,Linzu in nadaljevali pot proti Dunaju. Več vojaških enot se je podalo na Tirolsko do Inns-brucka kjer so prispeli do avstrijsko italijanske meje na vrhu Brennerja. Ko so čete zasedla glavno mesto Dunaj, je oklopna divizija nadaljevala pot proti Grazu,Celovcu in Spittalu.Po vseh navedenih mestih so fcile izobešene nemške zastave. Avstrijski Židje so te zastave gledali z velikim nezaupanjem,ker so vedeli, da jih čaka ista usoda kot nemške Žide. V Nemčiji je v tem času živelo okoli 70,000 Zidov. Gestapo je takoj pričel z delom proti Židom. Sledila so zasliševanja, zapori in na j kraju deportacije v koncentracijska taborišča. Žide so pošiljali na najtežja dela v kamnolom,kjer so jih gestapovci pretepali inpobijali. Kdor ni mogel delati,ta ni dobil hrane. V taborišče Mathausen je Hitler poslal tudi nemške komuniste,ki so vsi bili obsojeni na smrt. Krematorij je bil odprt vsakemu. V Avstriji se je življenjski standard zelo poslabšal: cene vsemu so se povišale. Zivil je primanjkovalo, davki so se povišali za 15%.Pozneje tudi oblačil ni bilo v proda ji.Industrija je bila v finančnih težavah. (Dalje prihodnjič) Now available at all: Auburn Discounts, Bob Pollard, Bonds & Kirbys Pty. Ltd., Canberra Television, David Jones, Dean Distributing, Dickmans Electrics, Fiala Electrics, Frisco Home Furnishers, Gillespies, Godkin Electrics, Grace Bros., J.B. Young, J.C. Discounts, John Finn, Joyce Mayne Discounts, Keith Lord, Kembla Radio & TV, Lakemba Wholesalers, Lombards Discounts, L&S Appliances, M. Rava & Co., Norman Ross, Norm Provan, Retravision stores, Shoppers World Pty. Ltd, Thurlstones Pty Ltd., Triffets, Union Discounts, Waltons Ltd. & W.E. Kinnane Discounts. jiirViVi^V1 --1- —f bottles, push button defrost, laminated top for extra work surface, full width crisper and freezer. iv-c cuues ii ccic lasier, cmnKS come out colder. Holds 2 litre bottles, generous freezer, recessed handles, and laminated top for extra bench space. Available in white or coppcrtone. 'Pacific sold more HO litre refrigerators than any other maker over the last 5 years. Pacific 10. (270 Litres;. The ultimate in compact refrigerators, slim elegant styling, "HalfN' Half" shelves, automatic cyclic defrost, jumbo, freezer compartment with adjustable shelves. Freezer gives 4 star performance, the highest possible rating for efficiency and speed in freezing. Left and right hand opening doors etc. etc. pacific by gorenje Fits your lifestyle Pacific 7. (175 Litres). Designed for couples or small families with all the features of a larger fridge. Dairy cabinet, push button defrost, slide out shelves, full width crisper and freezer. Pacific 9. (230 Litres). A family size fridge that's small outside, big inside. Slide out shelves, room for 2 litre bottles, push button defrost, full width crisper and freezer. Pacific: Leaders in Compact Refrigerators. For years Pacific have specialised in designing and building compact refrigerators for the Australian Market. From Cairns to Kosciusko, the reliability and performance of Pacific refrigerator's have been proven in nearly two hundred thousand homes. Pacific's modular range of refrigerators are designed to incorporate as much storage space as possible and can be built into your existing kitchen. Thinwall insulation and modern eleeant styling keeps the outside small with a large amount of space and features inside. All this together with an Australian wide service and spare parts back up. No wonder Pacific are leaders in compact refrigerators. ....... k^r - IÄ Hi P ite i"' lÄl^^i "F jvps 1 XS» S«» i jg^ji^sj Pacific 5. Executive 135 litre, (4.8 cu. ft.) of storage space, plus all the features vnn lnnk fnrin mnrh larorr Pacific 6. Entertainer 140 Iii ^Australia's most popular 1 frirl >fTw it rv 22 v Želela je še eno pomlad (Nadaljevanje iz prejšnje štev.) Danijela Hliš-Thirion "Torej,upam da razumete, gospod.. " je prepričljivo rekla možakarju na agenciji, potem ko mu je povedala zgodbo o svojem "sramežljivem bratu" za katerega je iskala prijateljico. • ^Seveda, gospa, a če ta vaš brat ne pride sam in si ogleda slike , mu pač ne moremo pomagati." "A saj sem vam pravkar razložila, da me je prosil, da sama vse uredim .Pokažite mi prosim slike deklet,izbrala bom in vam plačala za vašo uslugo,potem pa se bom z dekletom spoznala,ji vse razložila in vse bo v redu!" Uslužbenec je skomignil z rameni,kaj njemu mar, glavno,da bo plačano.Pokazal ji je slike deklet,ki so že bile v Sydneyu in so se želele poročiti,da jim ne bi bilo treba iti nazaj,ko jim preteče dovoljenje bivanja v Avstraliji. Rozi je z zanimanjem opazovala okrogle obraze z ozkimi črnimi očmi.Kmalu je našla kar je iskala:prikupno,okroglo dekle velikih črnih oči in dolgih črnih las;bila je res lepa.Plačala je in dobila njen naslov. Ko se je pozno popoldan vrnila,se je spet vlegla in tžko jo je Edi našel v postelji. "Edi, greva v restavracijo,ne da se mi kuhati,hočeš?" "Se počutiš dovolj dobro?" jo je malo nejeverno vprašal. "Seveda, cel dan sem počivala.Počakaj,hitro se oblečem . Greva v italijansko restavracijo v Mosmanu,hočeš?" Pokimal je. Kasneje,ko sta že sedela in počasi pila belo vino,se je ona z zanimanjem ozi-r?la na levo in desno,on pa je mirno,celo dolgočasno zrl v kozarec.Rozi je opazila, k?ko so mlada dekleta pri sosednji mizi požirala Edija z očmi;res,bil je lep možakar "Hej,dragi,kaj si tako slabe volje?" ga je podražila. "Zanima me, zakaj se vrtiš na vse strani kot da si koga izgubila?" "Rada gledam ljudi,to veš že od nekdaj.In ti?" "Ljudi ?Križana gora, čez glavo sem jih sit - tvojih ljudi. Cele dneve v službi s h mi ljudje,na cesti sami ljudje in ti hočeš,da jih še v restavraciji opazujem?!" Začudeno in jezno ga je opazovala. Že več let ni bil tako iskreno spregovoril^ kot sedaj.Kako pa naj ona ve,kakšne misli se mu podijo po glavi?Vseeno, načrt je ze-' skovala.Spoznala se je z dekletom in ji celo priznala vso resnico.Dekle,ime ji je bilo Sheona,je bilo pametno in ji je reklo: "Ne razumem,da žena išče ljubico lastnemu možu. Zakaj se ne ločita?" "Imava se rada,navezana sva drug na drugega in on me ne bo nikoli zapustil, jaz ga pa tudi nočem pustiti samega, ös mi moj načrt uspe,se bo zatreskal v tebe,me prosil za ločitev in se s tabo poročil.On bo našel srečotti dobrega moža s katerim boš imela otroke,ki si jih želiš,jaz pa bom našla mir in prostost in konec bo enoličnega življenja, zgrajenega na navadah." Toda,Sheona je bila zaskrbljena. Hotela je še malo počakati.Pravzaprav sta v tistih tednih postali pravi prijateljici in mlado dekle je Edija dobro poznalo,čeprav lo po besedah. Napočil je odločilen dan.Ko se je Edi vrnil iz službe,mu je Rozi raztopila uspavalni prašek v kavi,ki jo je spil po večerji Ko je že globoko spal na veliki zakonski postelji, ga je še enkrat nežno objela in ga. poljubila in nato zapakirala nekaj stvari. Kmalu je pozvonilo. Sheona je prispela. Ženski sta se tiho poslovili in zamenjali ključe. Rozi se je odpravila v Sheonino stanovanje, medtem ko se je mlado dekle sleklo in se tiho vleglo poleg spečega možakarja. Joj,kako jo je bilo strah,kaj bo storil,ko se prebudi... Rozi ji je obljubila, da je ne bo niti posilil, niti natepel. Vedela je, da česa takega ni sposoben. Ali jo bo obdržal,potem ko mu bo razložila,da je Rozi odpotovala, ali pa jo bo nagnal. . . Rozi je nemirno hodila po majhnem Sheoninem stanovanju in kadila. Zdaj, zdaj bo jutro in zbudil se bo.Iztegnil bo roko kot vsako jutro in še preden bo odprl oči, ji bo pogladil glavo.Namesto kratkih kodrov bo našel dolge črne lase. — ■ - > ŽELELA JE ŠE ENO POMLAD Odprl bo oči in jo pogledal,in potem... Rozi se je šele zdaj prav zavedala, kaj je pravzaprav storila.Le kako je mogla?Morda ji ne bo nikoli odpustil... Na vratih je pozvonilo. Stekla je odpret.Tam je stala Sheona vsa bleda in prest— trašena. "Hitro pridi z menoj, spodaj čaka taksi." Rozi je čutila, da je nekaj narobe, zagrabila je jopico in stekli sta proti avtu. Ko se je ta ustavil pred njeno hišo,sta izkočili in stekli proti vhodu. Šele zdaj je Sheona spregovorila: "Nisem spala.Iztegnil je roko kot si rekla,da bo,in me pobožal po laseh.Potem je verjetno začutil razliko,odprl je oči in me debelo pogledal.Mislila sem,da mu bodo oči izstopile.Bilo je grozno.Potem je zakričal in padel nazaj na hrbet." Rozi je jokala in ga klicala. Ni se prebudil. Sheona je hitro telefonirala po rešilni avto.Ko so ga odpeljali,je šla Rozi z njim,Sheoni pa je rekla,naj se vrne v svoje stanovanjema bosta morali na vse skupaj pozabiti. Konec meseca äprila je bil Edi končno dovolj močan,da je zapustil bolnišnico.Ro zi je bila pripravljena, fizično in psihično. Konec je bilo neumnosti o strastni ljubezni,o novih doživetjih,novih pustolovščinah. Spoznala je,da ga je skoraj spravila v grob,in to samo zato,ker mu je hotela najti novo ljubezen,da bi se sama 1 ahko umaknila in začela neko novo življenje.Verjetno je bila malo prismuknjena,to je bilo edino opravičilo, ki ga je našla. "Oh Eai,kako lepo je,da si spet doma," ga je objela in mu popravila odejo. "Tudi jaz sem vesel,da sem spet s tabo. Veš,tiste medicinske sestre so me spravljale ob pamet." "A tako ?Zakaj ?" "Vsak dan po tvojem obisku se je našla kakšna,ki je navihano rekla: 'Ja,imate čedno ženo,koliko pa je stara?' " ,"Oh,čarovnice, "je bila jezna Rozi. "Rekel sem jim," ji je dejal in jo potegnil k sebi na posteljo, "da so tvoja leta,ki te naredijo tako lepo in posebno." Objela ga je in se pričela jokati.Nikoli se ni spomnil kaj se mu je zgodilo,ko je imel srčni napad. Sklenila je, da mu ne bo nikoli priznala. Pre več je trpel zaradi nje. Zdaj se mora potruditi in ga osrečiti. "Pa vendar,v tisti tvoji lasulji si bila kar zanimiva," ji je nenadoma rekel in se zasmejal.Ona pa je neumno zrla v njegov obraz.Se šali?Je uganil?Nikoli ne bo vedela. Lasuljo si bo pa kupila še isti dan,si je obljubila! Konec to ali !!! 2V WONDERLAND TRAVEL ZASTOPNIK JOŽE HAMPTON 94 Main Street (Cnr. Main & Campbell Sts.) Blacktown, NSW 2148, Australia Tel. 622 7336, 622 1735, P.O. Box 27, Blacktown, NSW 2148 Na razpolago smo vam za organizacijo vseh vrst potovanj po Avstraliji, v domovino in nazaj ter povsod drugod. Povprašajte nas za naše poštene usluge. Potrudili se bomo, da bo vaše potovanje čimbolj poceni in udobno. Izkoristite nizke izvensezonske cene. Na primer, povratno potovanje Sydney-Ljubljana-Sydney je najcenejše izven sezone Potujete lahko z JAT-om, s QANTAS-om, ALITALIA, ali pa s katerokoli drugo prevozniško družbo. Prevajamo tudi vse potrebe potne dokumente. SPECIALNE USLUGE ZA ČLANE IN PRIJATELJE S.D.S. Za nadaljne poizvedbe se obrnite na vašega rojaka JOŽETA HAMPTONA, Tel. 622 7336 ali 622 1735, po delovnih urah pa na 630 8569 i LICENSED CONTRACTOR JM. A i Licence No.R66195 PAINTER and DECORATOR Home, domestic & industrial. We specialise in wallpaper hanging. 24 hours S.O.S. service. Free quotes. Reasonable prices. Work guaranted. All over Sydney. Please ring 6714267. Soboslikarstvo in dekoraterstvo-Za dom in tudi industrijo. Specializirani smo v polaganju stenskih tapet. 24 ur S.O.S. usluge. Povprašajte za naše cene, ki so zmerne. Naše delo je garantirano. Prosimo telefonirajte na 6714267. IVAN GHERM concreting CONCRETE SPECIALIST • INDUSTRIAL • COMMERCIAL • DOMESTIC Specialised Tradesmen for All Concrete Work Including: FORMWORK — SLABS — FOUNDATIONS DRIVEWAYS — PATHS — PATIOS GARAGES, ETC. Smo usposobljeni poklicni bctonerji za vsa betonska dela: postavitev form za betoniranje, plošče, temelji, vozni dohodi, steze okoli hiše, dvorišča, garaže, in drugo... Popust za člane Slovenskega društva Sydney. ALL HOURS 047 74 8366 Taylors Road, Badgerys Creek OB I D Constructions Pty Ltd EXCAVATING - DRILLING BELLING BUILDING CONTRACTORS Contract or Hourly Rates 105 Mort Street, Blacktown Office: 622 3371 Yard, 625 6923 M MMi^ie %mme Zbral, p rev edel, uredil Bert Pribac,M. Lib. JUDITH WRIGHT se je rodila 1915.leta blizu mesta Armidale v državi Novi Južni Wales . Dokončala je samo dekliško gimnazijo. Drugače je pesniški samouk . Izdala je že sedem pesniških zbirk. Zdaj živi v Brisbanu in piše kritične eseje v avstralskih časopisih in revijah.Piše tudi otroške pesmi. Je poročena. Zaslovela je predvsem s pesniško zbirko Woman to Man (Žena možu),ki je izšla leta 1949 v Sydneyu.Tej zbirki je sledila The other half (Druga polovica) .Wright zelo lepo in intimno po-doživlja ljubezen,pa najsibodi erotično ali duševno. Bila je pravo odkritje in je zaslovela po celem angleško pišočem svetu zavoljo svežine odkritosti in pa moči s katero opisuje rast, ljubezen , rojstvo in pa predvsem ženski pogled na moškega in na medsebojne odnose spolov. Vsekakor je Wrightova najboljša med avstralskimi pesnicami, pesnica svetovnega slovesa. Judith Wright: ŽENSKA PESEM Razgibaj se v meni moj dragi* kajti sonce skoraj vzide, sonce,ki bo na široko razprlo zenice tvojih oči. O,le prebudi se v meni preljubi, ker nož dneva se tako blešči, nož,ki te bo odrezal od niti, ki te veže na tkivo noči. Danes te zgubim in najdem spet, tebe,ki bi te moja kri rada obdržala in predla in pela okrog te čare in pesmi premnogih sanj. Nihče te ne bo spoznal tako dobro, kot sem jaz poznala vsak tvoj dih. In vendar tam preko pragu te čakata smrt in še dekle morda popred. Zato razgibaj se v meni predragi, čigar dolgove ne zmorem poplačati. Bolest in tema te hočejo imeti in strasti in tudi svetloba dne. J^******************************************^ \t Oktobra je minilo 137 let od rojstva,prejŠ-t ß nji mesec pa 75 let od smrti našega goriš-% j tkega pesnika SIMONA GREGORČIČA. Spo- * Tam so se premikale brez števila zvezde!* min nanj bomo tukaj skromno počastili s £ in živobarvane ptice in ribe so plesale j* ponatisom ene od njegovih zelo lepih pes- * in tam so drseč plavale celine. Ves čas je vse to ležalo v meni, tudi zavest in ljubezen,ki niso še poznale svoje ljubljene. Judith Wright: ŽENA OTROKU Ti,ki si bil tema v meni,si ogreval mojo polt, tam,kjer iz temin je vzklilo seme. Potem sem ustvarila v sebi cel svet in vse kar zdaj vidiš in čuješ se je pretakalo v sanjah moje krvi. O, vozel in žarišče sveta, globoko te držim objetega v vrelcu odkoder zbežič a ne ubežiš, v studencu,ki še zrcali tvoj speči lik, ki še vzdržuje gibanje tvojih tkiv. Glej, jaz usiham, ko ti se pneš iz mene in čeprav boš plesal v živih lučeh, jaz sem še vedno prst in korenina iji steblo sem,ki je napajalo sad, in vez sem tudi,ki te zveže na noč. \% mi iz venca IZ ISKRIC DOMORODNIH: i* i* i* i* Mc I* MC I* I* MC Mc MC Mc I* I* MC I« Mc I* I« MC I« Mc i* MC I* I* Mc Mc MC MC MC MC Mc I* l* I* K' Mojo. 6röio kri IkropiÄe po planinskih tončnih tick, kakor Arne j o vrzite po dolih in po bregeh. Pomlad iz kAvi rodita cvetke tUodere bo ter prijazno mi gojiZa Avoje nežne. hč.ere bo. Veve zorne,dedki zaLi brali bodo rože te, v kiZe bodo jih opravijdJti devaLL jih na tree, In &rcri peči,da pride vrsta tudi na njih. Stari Geder je bil še vedno neke vrste vodilna oseba v družini. Odkril je voj klobuk,se s komolci naslonil na mizo in začel moliti: "Oča naš kej si v nebesaj. . ." Drugi so molili z njim.Po molitvi je Geder vzel nož in narezal vrtanke,med tem,ko je Gederka vsem nalila kave.Moški so si v dišečo kavo dolili žganjice in nato v njo pomakali bele kose vrtankov. C Dalje prihodu jSc) LOJZE KOŠOROK: _ M V ZMEDI IN ZAGATI Tisti, ki radi Sitamo se včasih čudimo nekaterim piscem kako so globoki v svojih mislih in njih razsežnosti duha. Tako občudujemo tudi druge u= metnike, znanstvenike in mislece, kateri so družbi doprinesli veliko koristnega in lepega. Nekatere Če že ne obožujemo jih vsaj občudujemo in visoko cenimo. Na drugi strani pa s preplahom in grozo opazujemo nizkost in omejenost nekaterih ljudi, ki človeški družbi Škodujejo, povzročajo zmedo in gor= je. In taki ljudje mislijo, da so nekaj posebnega. Tako, Žal, misli tudi naš znanec Jože, Kom^čdaA., ki že dolga leta žTivi na južni obali N.S.W., v Dapto-u. Pred leti je ta mož kar lepo sodelo= val s slovensko skupnost j o v Wollongongu, v okviru tamkaj snega društva PLANICA in ga vsa slovenska srenja dobro pozna. Tudi on izgleda, da je nekaj "posebnega"! Res in glej, Štuli se med avtorje in pisce. Pred nedavnim je izdal v samozaložbi knjigo,-je nekaj med knjižico in brošuro-, pod zvenečim naslovom THE GL IMMER OF HOPE in to kar v angle = šČini. Ta brošura ali knjiga obsega 87 strani s precej velikimi tiskar= skimi Črkami, nemara radi boljše reklame in manj za brati in prežvečiti Poleg popisanih strani je še kak ducat obledelih fotografij, nekaj slik iz njegove ožje domovine, Loške doline in nekaj posnetkov domobranskih borcev, ter generala Rupnika itd. Zanimalo nas bo kaj je Joža napisal? Sam se v svojih sestavkih opravi= čuje, da ni pisatelj in da je njegova angleščina preprosta. No v teh trditvah nas ni razočaral. Pravzaprav opisuje v nekem "svetem" neredu svoje spomine iz bratomorne vojne, iz težkih časov, ko je moral mali slovenski narod odločati sam o svoji lastni usodi, - bl.(Ld.A£si.) 3f v zmedi in zagati Zal mi je, da si po tolikih letih ni izbistril malo razuma, da bi videl vsaj logiko. Tu se ne gre za politično prepričanje, pač pa za resnico in dejstva, ki so na dlani. Poleg tega mislim, da je. tQ le ščuvanje, sejanje mrznje; oči~ vidno bi nakateri radi videli, da bi Slovenija postala druga Sever= na Irska? Marsikdo te bo po pravici vprajsal , le kaj si iskal kot "protikomu'ni = stični borec" v domovini 1972.1.? Vemo kako si se trudil, da bi šel domov, da se ti doma ne bi kaj "zgodilo"! Ko pa na strani 87 svo= je knjige daješ ostalim nauke:"kar moramo narediti je to, da ne obi= skujemo Slovenije ali Jugoslavije in tudi ne poŠi 1 jamo nobenega de= narja našim sorodnikom..."! Da je ironija še večja je v ta svoj književni "zmazek" vtaknil še fotografi jo, kjer je s svojo sopro go slikan z g.in go. Whitlam s sku_ pino Slovencev. To skupino Sloven= cev sestavi j a jo še: Mirko Ritlop, Slavko Vaupotič in Marija Košorok, ta skupina Slovencev je 1974. leta bila včlanjena v slovenska društva katera so po vaŠi logiki vaše bra= tovšči ne "protikomunističnih bor= cev" veljala takrat pro-titovska društva. In od podobne baze ljudi je tudi Whitlam, tedanji ministrski predsednik bil proglašen za socialista in komuni stičnega simpa tizerja. Torej bi ta "skupina" i=~ mela vso pravico do legalnega po= stopka. Vsekakor ti ne spadajo v te knjižne zmazke tvoje bratovšči= ne! •s In da je avtor knj ige /'ZdA upanja", če je ta moj prevod pravilen,že v veliki zadregi in zmedi,, nam potr= juje Članek v MERCURju-po lastni izjavi avtorja- baje so jugoslovanske oblasti zaprle nekega njegovega prijatelja, ki živi v Avstriji/ ob priliki obiska v domovini. Ba= je ga skupno z avtor j em dolžijo za vojne zločine. Torej je to delo že obrodilo (negativne) sadove! SREČNO NOVO LETO! HAPPY NEW YEAR! KDO JE BIL LADISLAV KIAUTA (nadaljevanje z 10.str.) "Da," pravi Kiauta. "Govorilo se je res, da mu je najvišja cerkvena oblast prepovedala opravljati verske obrede,toda na terenu tega ni bilo opaziti. Vedno je imel dostop v zakristijo in do oltarja,še posebej pri župnikih,ki so odkrito sodelovali z OF,kakor na primer stari župnik v Babnem polju. Velikokrat sva bila tudi £>o-sta župnika v Prezidu,ki je tudi sodeloval s partizani in pisal pesmi.Hodila pa sva tudi po drugih župniščih in razlagala pomen osvobodilnega boja. Včasih uspešno, včasih zaman. " Biseri srca "Potem se nekaj časa nisva videla,ker sem imel jaz opravka v javorniških hribih s 'tehniko,srečala pa sva se spet na pohodu, ko je 14.divizija krenila iz Bele krajine na legendarni pohod na Štajersko. Na tpm pohodu so se izrazito izkazale plemenitost »dobrota, zavzetost za skupne cilje in srčna pomoč soborcem tega vzornega ljudskega duhovnika." Jože Lampret je na kočevskem zboru postal član SNOS,leta 1944 pa član pokrajinskega odbora OF za Štajersko. Ker mu je mariborski škof dr. Tomažič po vojni prepovedal opravljati duhovniško službo, je Lampret nadaljeval z družbenopolitičnim delom in postal član okrožnega odbora OF v Mariboru,pozneje pa tudi zvezni in republiški poslanec. Opravljal je tudi dolžnost sekretarja verske komisije pri predsedstvu vlade LR Slovenije.Po njegovi zaslugi so v Sloveniji leta 1949 ustanovili napredno Ciril -Metodovo društvo.Toda rehabilitiran je bil v cerkvenih krogih šele nekaj let pred njegovo smrtjo,ko je postal profesor teološke fakultete v Ljubljani.Umrl je 21.maja 1969 v Ljubljani. Jože Lampret je bil med ljudmi silno priljubljen, kot napreden duhovnik,poštenjak in borec zoper krivice že pred vojno,kot imeniten govornik in organizator požrtvovalen in neustrašen borec,ki je bil vedno pripravljen vsem pomagati,pa v časih osvobodilnega boja slovenskega naroda. Zato je prav,da so v teh dneh počastili spomin na ve ga moža. * A ERB 55 THE BRllDGEofbBVE by PAULA GRUDEN' The antisocial behaviour of the youth of today seems to be the most important question at the present time.So it seems when one watches TV and reads the newspaper. At the same time we are in danger of war,from which we disassociate ourselves saying that "we can't do anything about it." How wrong we are.Our youths ins-pite of our dislike for the way they are handling their lives only because, we.the elderly of today did not care for them as we should,have a better way of thinking in terms of human rights than we had and have. We simply obeyed authority from the lowest to the highest power.no matter how wrong the decision of people in power ware .-Now we don't care,just talk. We became hypocrits.living by double standards .chasing the wrong values, not realizing thfct our children are more and more realizing how wrong we were and are. We preach what we can't teach.Teaching means not just theorizing but proving our theories by putting them in practice ,living by giving example. We're all the time preaching honesty. But are we honest?We preach peace!Are we peaceful?We preach tolerance .But are we tolerant?We talk about morals to no end.But are we moral? Our children see our hypocrisy at almost every step they take. ,be it at home, in the school,with the church,at work, in our social life,in the political wheelings and dealings,at home and in international and global affairs. We too,when we were young,saw the wrong doings of the elderly,but we never questioned them,at least not aloud.Why not?Simply .because we were denied the freedom of thinking,let alone of speaking and acting. Freedom was something given to us when we reached the age of 21. We did not speak and very few ever thought of human rights. Owing to the fact that there is such a thing as the evolution of human mind,people especially the young,are more and more aware of their rights.They are rebelling and rightly so.They are rebelling against the rich growing richer.They are rebelling against the warmongers, they are rebelling against pollution of the soil,waters and air. They are rebelling against the corruption of human conscience.They want to live decent .dignified lives. They need to work,they need to create homes,they need to have families.But can they? Unfortunately .the world is ruled by politicians who are dedicated .not to humanity but to their political ideologies. These people are ruled not by love,but by their false pride,by their prejudice, and by their position of power. Power »prejudice and pride shall be the downfall of our civilization - unless we,all of us realize our right to life and take freedom in our hands. We should join the protesting voices of the young.The gap between the elderly and the young is the apathy of the older generations .who do not want to admit their mistakeSin the past,and who do not care to join the young .believing that we can not change the present. Of course we can change thu present.We can change it with mass demonstrations of loyalty for:the needy,the hungry,the unemployed,the exploited,the neglected .the enslaved. I do. We can change the world for the better by joining in the protests against the pollution .against the corruption in the government .against the accumulation of the wealth for negative purposes, against the nuclear armament. One does not have to shed blood in order to obtain humanrights.All the peaceful demonstrations of the youths on various continents are of no use at all,if we the elderly don't join them. The masses,not the nuclear weapons, have all the power in the world to establish the peace on Earth,where we should live,not only teach,the brotherhood of man - the love of life .That is what life is all about. Love is the "unreachable star" that we are dreaming of but not reaching for. I I ACROSS THE BRIDGE of LOVE Love is the one and only cause that people all over the Earth must unite for, if we want to preserve life. We are running down the hill,out of love.We are loosing the battle of survival because we don't know what the real values are. Here and there are small groups of people who are desperately clinging to their faith in love,hoping that the rest of humanity shall join them;.they are the people who posses the love of self,the kind of love we all should posses in order to "love our neighbour".They are the salt of the Earth. All people are neighbours: from family to family,from house to house,from state to state,from continent to continent. We all are descendants of the very first parents,and all the generations to come are of the same family:the human species. SILENT MIGHT SMknt YiÄQ ht, holy night! All calm,all bright, Round you ViAgtn UotheA arid Child! Holy Infant 60 tz.nd.2A and mild, Sleep In heavenly peace, Sleep In heavenly peace. Solent wight,holy night! ShephesicU filAAt 6aw the Light, Hea/id Abounding cleaA and long FaA and neaA the angeZ bong; ChAUt the SavlouA äj> heAe, ChAO>t the SaviouA t6 heAe. SiZewt ivight,holy night! Son o fa God,oh hou) bright Love u> Amtltng ^Aom Thy fiace PeaJU> fioA lu> the houA giace; Ch/uAt ouA SavlouA boAn ChAtit ouA SavlouA tb bo An, Love of the human species is the self-love.Selfishness is the enemy of society,the enemy of brotherhood.Love the true love,is an absolutely endless subject because it is encompassing all life.It is vast as eternity and real as life. To pursue the path the path of universal love that is nothing else but love of self multiplied by the number of people on Earth,is really very simple,if we refuse to be greedy. Love should be universal religion if we want to save the life on Earth.Unfortunately too many a war was fought because of religion.Christ taught love,not war.Yet wars are fought in the name of God. "Thou shall not kill" taught Christ. * M Y NEEV I need to be ube^ul, I need to be needed, I need to be good, I need to be loved. ßy netting thü example I wibh to be AemembeAed l\oa tAying to walk the path o& w-Udom tike the AunfiloweA fallowing the tAaJJU 0|) 4 an that 4 hineA on eveAyone and all with equal paibion. (Pavla GAuden,Mexico /972) If you are a Christian,stay with Christ.He teaches love.Do not even think of going to the war for the sake of religion - you shall kill your conscience!When your conscience is dead,the love of self is replaced by selfishness - the curse of our time. Just as violence breeds violence, prejudice breeds prejudice, greed breeds greed,so does love breed love. If you wish to love yourself well, help the needy if you can.If you can't, ask those who can.Help breeds help.Be kind to one another.To serve the community does everyone good.Brotherly love knows no violence-,prejudice and false pride.Brotherly love knows compassion, equality and dignity .Those are the qualities we posses if we have the true love of self.And those are the qualities self-love breeds. Love your neighbour through yourself and you are making this world a better place. (To be continued) Gorenje Pacific Sirom cele Evrope poznani proizvajalec in izvoznik izdelkov bele tehnologije,Gorenje-, tukaj znan kot GORENJE PACIFIC, z glavnim sedežem v Jugoslaviji,se je pred kratkim pridružil tedniku Womans Day in podjetju Masterfoods,da s skupnimi močmi priredijo sirom Avstralije tekmovanje v kulinarični umetnosti. Tednik Womans Day,ki je to tekmovanje podprl,je vprašal svoje bralke za najbolj priljubljene recepte.Na podlagi prijav z vseh strani Avstralije,je bilo izbranih 5 državnih zmagovalk. GORENJE PACIFIC,ki uvozi v Avstralijo tretjino vseh hladilnikov, pa je vsako zmagovalko nagradilo z enim novih štedil- • nikov,ki so jih uporabljali pri tem tekmovanju. Spodaj na sliki je pet državnih zmagovalk,skupaj z Bobom Rycroftom , me-nažerjem GORENJA PACIFIC za državo Novi Južni Wales,takoj po zaključku natečaja. Od leve proti desni so:Judith Rose iz Queenslanda,Mechtildes De Mello iz Vic-torije, Elisabeth De Koke iz Južne Avstralije, Winsome Rule iz Zahodne Avstralije in Beth O'Toole iz Novega Južnega Walesa. GORENJE PACIFIC,naše slovensko podjetje na katerega smo lahko upravičeno ponosni, je pred kratkim dalo na avstralsko tržišče tudi pralne stroje. Vsi izdelki tega podjetja so na avstralskem trgu zelo cenjeni in iskani. SLOVENIJA JE SEDAJ NAJBLIŽJA In prispe vsako sredo in nedeljo ob 07.10 v MELBOURNE ob 09.30 v SYDNEY U UST Z AVSTRALIJO 1970 — 198* DVAKBAT NA TEDEN JAT-ov DC-10-30 NA LINIJI V AVSTRALIJO ! Cena povratnih kart do Ljubljane odvisi od časa kdaj odpotujete in se vrnete. Avion JAT-a odhaja vsako sredo in nedeljo ob 12.10 iz SYDNEY-a ob 14.30 iz MELBOURNE-a Prihod v LJUBLJANO v ponedeljek in vsak četrtek ob 09.40 uri. Povratek iz LJUBLJANE vsak ponedeljek' ">-. petek ob 19 40 uri PRI NAKUPU VOZOVNIC. NAJHITREJŠE, NAJPRIJETNE J SE UŽIVAJTE V KOMFORTU AVIONA S ŠIROKIM TRUPOM ZA VSE INFORMACIJE SE OBRNITE NA VAŠO POTOVALNO AGENCIJO ALI NA JAT SYDNEY: 126 PHILLIP STREET SYDNEY 2000, TEL. 221-2899, 221-2199 MELBOURNE: 124 EXHIBITION STR. MELBOURNE 3000, TEL. 63-6017, 63-6191 PERTH: 111 ST. GEORGES TERACCE 6000 PERTH TEL 322-2932, 322-2032 Srečno Movo leto 1982! Za večerjo spečemo narastek iz krompirjevega pireja, kislega zelja in sardin v olju. Neobičajna, vendar zelo okusna kombinacija. Za 2 osebi potrebujemo: 1 kon-servo sardin v olju (150 g), 1 zavitek krompirjevega pireja, mleko, sol, košček masla, 200 g že skuha-nega kislega zelja, 2 žlici drobtin, 2 žlici sesekljanega peteršilja, 2 žlički masla ali margarine. Sardine odcedimo na cedilu. Po navodilu z vrečke pripravimo krompirjev pire. Solimo ga, popra-mo in začinimo z nastrganim mu-škatnim oreškom. Srednje veliko, nepregorno posodo namastimo z V osnovni šoli v italijanskem kraju Moncalieri so imeli prijaznega tovariša Fausta Schintuja.Potem je tovariš lepega dne zbolel.Kar dolgo ga ni bilo med šolske klopi. Ko se je vrnil je v šoli zavladalo nepopisno presenečenje: "tovariš" se je vrnil kot "tovarišica" ! Učitelj Fausto Schintu je imel že od malega težave s spolom.Namesto z vlakci in s pištolami se je igral s punčkami in namesto hlač bi bil najrajši nosil krila.Vse bolj neznosna želja po spremembi spola se mu je pred kratkim uresničila v Casablanci.V tri ure trajajoči operaciji,ki je stala sedem milijonov lir,so iz Fausta končno naredili Fausto.Videti je,da so se presenečeni učenci kmalu privadili na to spremembo,in na novo pečena "tršica nima z njimi nobenih težav. Iz "JANE" maslom ali noapgarino. Na dno naložimo polovico krompirjevega pireja, na krompir damo kislo zelje, na zelje pa na koščke nalomljene sardine. Pokrijemo s preostalim krompirjevim pirejem. Pptresemo z drobtinami, ki smo jih zmešali s sesekljanim peteršiljem in obložimo s kosmi masla. Narastek pope-čemo pri 200 stopinjah v 10 minutah, ponudimo zelo vročega. Jabolčna pena z grozdjem Iz moke, soli, kisa, vode in olja zamesimo voljno, gladko testo. Položimo ga na krožnik in pokrijemo z ogreto skledo. Testo naj počiva pol ure. Medtem pripravimo nadev. Med segrejemo, da postane bolj tekoč, nato odstavimo kožico s štedilnika, med med pa zamešamo smetano, rumenjake, in rum. Mlete lešnike zmešamo s sladkorjem in cimetom. Segrejemo pečico na 180 stopinj. Prt po-tresemo z moko, na prtu najprej razvaljamo, nato pa razvlečemo testo, da je čimbolj tanko. Nama-žemo ga z medom, potresemo z lešniki. Zvijemo zavitek, položimo ga v namaščen pekač in pečemo 40 minut, še vročega potresemo s sladkorjem v prahu. Sardine ^ s kislim zeljem- Iz jabolk in grozdja, sadja, ki ga je sedaj v izobilju, pripravimo sladico. Za 4 osebe potrebujemo: 750 g jabolk, 1/2 skodelice belega vina, 100 g sladkorja, 2 žlici marelične marmelade, 1/8 litra sladke smetane, 250 g grozdja. Jabolka olupimo, razrežemo na četrtine, odstranimo jim peščišča. Krhlje kuhamo v vinu in sladkorju 10 minut, nato jih pretlačimo skozi cedilo in ohladimo. Ohlajenim primešamo marelično marmelado in stepeno sladko smetano. Grozdne jagode umijemo in razpolovimo. V skodelice nalagamo plasti jabolčne pene in grozdnih jagod. Ponudimo s piškoti. Endivija z zeleno Za večerjo pripravimo okusno solato, zraven ponudimo še kruh in maslo. Za 4 osebe potrebujemo: 300 g , zeleninega gomolja, sok ene limo-' ne, glavo endivije, 100 g gnjati. 6 žlic olja, 3 žlice kisa, sol. poper. Zeleno olupimo, umijemo in grobo nastrgamo. Pokapamo jo z limoninim sokom in pustimo stati v pokriti posodi 20 minut. Medtem očistimo in operemo endivijo, odcedimo jo in narežemo na ozke pramene. Gnjat narežemo na kocke, zmešamo jo s solato in zeleno. Zabelimo z oljem in kisom, solimo in popramo, premešamo. — (Medeni zavitek Iz vlečenega testa spečemo za-Vtek, z nadevom iz medu in mletih lešnikov. Za testo potrebujemo: 150 g moke, malo soli, 1/2 žličke kisa, 4-8 žlic vode, 2 žlici olja. Za nadev: 250 g gostega medu, 1/8 litra sladke smetane, 3 rumenjake, 2 žlici ruma, 350 g mletih lešnikov, 100 g sladkorja, za noževo konico cimeta, maslo, ali margarino za pekač, sladkor v prahu. Sestavil J. Žohar o otavno. 1.novoletna čestitka( 5besed) , 22. slovenska pokrajina, 23. zahrbtno delovati proti komu,opravljati proti komu z namenom,da pride do prepira, 24. žitna bolezen, 25. vrsta likovne umetnosti, 27.ameriška pevka duhovnih pesmi (Franklin), 28.izvir, 29.sadno drevo in plod, 30.kratica za atmosfero, 32.Anton Horvat, 33.omenitev, omemba, 35A.tisti,ki vodi, 36.prošnja Bogu, 39.nemški skladatelj (Karl Maria von), 41.luna,ko je zatemnjena vsa njena površina, 42.kraj na Dolenjskem, 43. vsakodnevni, 46. gašenje, 49.kemična prvina bele barve, 50.ameriški filmski in gledališki igralec (Robert), 53.Tone Pavček, 55.država na vzhodu,glavno mesto Damask, 57.enaka soglas-nika, 58. moško ime, 59.prebivalka Irske, 61.aleksandrinski učenjak, 63.brezalkoholna pijača, 66. Kardelj Edvard, 67. ameriški humoristični pisatelj Mark, "Huckleberry Finn" ) , 69.mesto v Švici po katerem je znana vrsta sira, 71.vpišite OVR, 72.avtomobilska oznaka za Maribor, 74.moško ime, 76.veznik, 77.vpišite PRV, 78.jagri, 79.del dinarja.. 81.ime in priimek zdajšnjega predsednika SDS, 85.nekdanji rodezijski voditelj (Smith), 86.ime pisatelja Levstika, 87.naša največja zvezda, 88.Brežnjev, 90.kratica za:opomba, 92.plemenska žival, 93.pripovedna pesnitev, 94.mesto v Makedoniji, 97.posoda za rože, 99. v starogrški mitologiji lepotica, žena špartanskega kralja Tindareja, 101.moško ime, 103.okoliši,okrožja, (mn.), 105. vrsta španskega plesa, 106.kar izraste na čem, 108. žalostinka, 111.osebni zaimek, 112.100kg, 113.nasprotna kritika,odgovor na kritiko, 117.sto kvadratnih metrov, 118.angleško:oster,bister, 121,kratica za amper, 122. žensko ime, 123.plesati, 125. junak Beaumarchaisove komedije Figarova svatba, 127.narava, 129.strupena brezbarvna tekočina za izdelovanje barv in zdravil, 131.jugoslovansko letalsko podjetje, 132.angleško: škrlaten, 134. glina, 136. vzvišena lirska pesem, 137.mesto v ameriški zvezni državi Colorado, 139.vrsta morske ribe, 141.plinska napeljava, 145. vrsta izumrlih, noju podobnih ptic, 147. star avstrijski novec, 149.sredstva,ki narede kaj bolj belo (mn.) .pokrajina (tudi istoimenska pesem) v Španiji, 152.knjiga zemljevidov, 154.spanje, 156. znak za kemično prvino argon, 157.član akademije,visokošolec , 158. tisti,ki pase živino, 159. država v Afriki Navpično . ^stane Rozman, 2.danski parlament, 3. žensko ime, 4.pripomoček za barvanje, 5.etos, 6.napraviti komu sramoto, 7.neznanka v matematiki, 8.pokrajina v južni Afriki, 9.naziv za Črnogorca, 10.kratica za: Section Officer, 11. Adamova zapeljivka, 12.junakinja iz "Dr.Živaga", 13.majhni orehi, 14.sukanec, 15.mesto v Kanadi, 16.latinski izraz za pot,cesto ali način, 17.Ljubiša Samarcfič, 18.del imena albanskega voditelja, 19.alkaloid v čaju, 20.ožina med Italijo in Albanijo, 22. gumen plašč in zračnica (pri avtu npr.), 26.impresija, 31.ubožica, 33.objestnost, 34.naslov Hitlerjeve knjige(dve besedi) , 35B .pijača starih Slovanov, 37. mestece pred Bathurstom v NSW. 38.upor,40.nauk o žlezah z notranjim izločanjem, 42. socialna zdravstvena ustanova, 44.predplačilo, 45. mesto v Metohiji na Kosovem, 47.South Australia, 48. vpišite VIL, 49.namenoma, 51.različna samoglasnika, 52.enaka soglasnika, 54. vnaprejšnja pripravljenost, ali določenost,tudi dovzetnost,nagnjenost k bolezni, 56. Jože Olaj, 60.arabski žrebec, 62. moško ime, 64.domača žival, 65.moško ime, 68. znamka pušk, 70.kratica za mililiter, 73. žensko ime, 75.Ivan, 77. vrsta žitarice, 80.italijanska RTV, 82.pozitivna elektroda, 83. šestnajsta in trinajsta črka naše abecede, 84. značilna ptica Nove Zelandije, 89. znamka avstralskega piva, 91. vrsta vodne ptice, 93.nagrobni napis, 95.ime slovenske pevke Kohont, 96.naslov Boccacciove knjige, 98. zverina, 100.povedati, reči, lo2.Ljudska Republika, 104.jutrišnji d?n, 105.grška črka, 107.kazalni zaimek, 109.italijanska denarna enota, 110.isto kot 150.vodoravno, 114.nerednost, 115.latinska kratica za:Jezus nazarenski,kralj Judov, 116.vrsta gline, 119.država v Afriki, 120.kraja, 124.ilo, 126.paž,sluga, 127.sloji, 128.predlog, 130.čaščena oseba ali malik, 133. v grški mitologiji ime zadnjega trojanskega kralja,ki je imel 50 sinov, 135. /.nak za aluminij, 137.deska za sode, 138.isti, 140.ime filmske igralke Gardner, 141.del roke, 142.jugoslovanska reka, 143.reka v Angliji, 144.rusko moško ime, 146. z veseljem, 148. vpišite ISP , 151.Ronald Reagan , 153.Lojze Košorok, 155.Ludilfovo število Ognjenik Etna ne bruha samo iz dveh glavnih kraterjev, ampak tudi iz več kot 900 manjših žrel, imenovanih »eruptivni SAJ NI RES.. Prve kinematografske dvorane v Združenih državah Amerike so splošno imenovali »nickelodeon«, ker je vstopnica stala 1 »nickel« (kovanec za 5 centov), »odeon« pa je bil antični grški avditorij za glasbene prireditve. Da so filmi nemi, ni pri tem nikogar motilo. PA JE! REŠITEV KRIŽANKE IZ 27. ŠTEVILKE Vodoravno: Pitagora, rt, Zevs, TD, I van a, os, torpedo, tur, Regina, Travolta, Lika, aroma, ravnilo,Mg ,Rim, Ra, tat, gnada,orada,Irec ,Odisej,nrav,nit, de,Ibsen , boa,obadi, Ahajec . sto, skiro, EK , aparatura, et, Bates , Aba, Ida, up , žanri, dinamit, mir , Lorca, Lara, Oto, Apih, LSD , nižina, starinar, tata, stas, go, ev , parodija, WA , tu, Seneka, poanta, Chopin , Rio Bravo, birt, Vuzenica, tea, Er, JAE , Ita, Ovid, ar Jaslice, trdnost, sova, naklada, njivica. Navpično: PIRAMIDA ;IVER ;Tagore,animacija,Gana,RO , astatin ,Rovinj, fcrola, zet,Edam , VO , Tukidides , dramatik, tangenta, plodnost, Tirana, RV , Rade, govoranca, Tosca_, arak , rehabilitacija, Bergman , botra, apanaža, sramotenje, Ibar, Tito , ud, ep , ei, AD , urar , Žohar , Vida Aristotel, lina, TS , pipa, lajna, statve, NSW , Ag , A ve, ropotati, tiara, osnutek , dober, up , krivda , aorta, hrast, Ivica radon , za, Nord, ein , koc , ja, in , Ta, S J , Si, V A_ V garderobi nekega lokala nagovori enega od gostov majhen, neugleden možiček: »Oprostite, ste morda vi slučajno tovariš Sever?« Nagovorjeni nejevoljno zagode: »Ne, nisem, zakaj pa?« »Veste,« se v zadregi smehlja možiček, »jaz pa sem in ti- sto, kar pravkar oblačite, je njegov plašč!« »Kako se počutite?« vpraša psihiater pacienta, ki kar naprej tleska s prsti. »Odlično.« In tleskne s prsti. »Ali vas pogosto boli glava?« »Nikoli.« In spet tleskne. »Zakaj pa pravzaprav kar naprej tleskate s prsti?« »To je proti slonom.« In tleskne s prsti. »Ampak jaz ne vidim nobenih slonov.« »Vidite, kako pomaga!« NOVICE IZ DOMOVINE UMRL JE EVVARV KOCBEK LJUBLJANA Po daljši bolezni je v Ljubljani 3. novembra v 78. le= tu starosti umrl Edvard Kocbek, slovenski pesnik, pisatelj preva= jalec in urednik. Bil je član Dru= štva slovenskih pisateljev in PEN kluba. Kocbek je bil med ustanovi= telj i OF, član izvršnega odbra OF, AVNOJ, KNOJ, v prvih letih po voj= ni pa je bil minister v vladi De= mokratične federativne Jugoslavi= je, podpredsednik prezidija ljud= ske skupščine LRS in glavnega od= •bora OF Slovenije. SLOVIN NAJVEČJI IZ iI^INJK VINA LJUBLJANA Slovensko podjetje SLOVIM, ki ima 9 delovnih organi= zacij z okoli 6 tisoč zaposlenimi je največji prizvajalec vina v Sloveniji, hkrati pa tudi največji izvoznik vina v državi. Letos načrtujejo izvoz v višini 3.900 vagonov, leta 1985 pa naj bi v Slovinu izvozili okoli 5.100 va= gonov vina. Največji uvoznici teh vin sta Velika Britanija in ZRN, kamor na leto izvozijo okoli 2000 vagonov dobrega vina. njšino za obrobno skupino katera hotenja je sicer treba upoštevati, toda demokratična politika mora bi= ti vendarle naravnana po potrebah večine. Zanimovo je, da je to oceno izrekel prav v zvezi z odlikovanci ki so domala brez izjeme sami Slo= venci! ZAŠČITA SLOVENSKE MANJŠINE V ITALIJI TRST Italjanski predsednik vla= de Giovani SPADOLINI je ponovno za= gotovil, da bo vlada izpolnila spre" jete obveznosti v tfvezi z zakonsko zaščito slovenske manjšine v Itali= ji. To je Spadolini dejal predstav= nikom manjšine, ki jih je sprejel med svojim uradnim obiskom v Trstu. Delegacijo Slovencev je sestavljalo 8 oseb raznih strank, je Spadolinia seznanila s številnimi nerešenimi vprašanji in ga še opozorila, da se od podpisa osimskega sporazuma leta 1976 pa do danes to vprašanje ni premaknilo iz mrtve točke. Spadolini je odgovoril, da namerava njegova vlada izpolniti obveznosti do manj= šine. S tem vprašanjem se bo ukvar= jala posebna komisija, ki bo tudi v "stiku" s predstavniki manjšine! ELAN0VE SMUČI BEGUNJE Do konca leta bo iz mati= čne tovarne ELAN prišlo na trg 450 tisoč smuči. V izvoz gre 60% smu= či srednje in visoke kvalitete, nadaljnih 150 tisoč parov bodo iz= delali v avstrijski Brnici ter v Elanovi tovarni na Švedskem. Letošnja proizvodnja bo tako dose: gla 650 tisoč parov. NETEHTNE IZJAl/E KOROŠKEGA GLAVARJA CELOVEC Koroški deželni glavar Leopold WAGNER je ob letošnji podelitvi odlikovanj za usluge za o= svoboditev Avstrije ocenil vso ma= LJUBLJANA IN SECUAN - PRIJATELJSKI MESTI PEKING Glavno mesto kitajske pro= vince Sečuan Cen Gdu in Ljubljana sta uradno postala prijateljski me= sti. Protokol o tem sta podpisala predse= dnik mestne skupščine Ljubljane Mar= jan Rožič in župan kitajskega mesta Hu Maodžou. Ob tem sta izrazila upa= nje, da bosta mesti krepili prijate= ljske odnose, izmenjali izkušnje pri graditvi mest in upravljanju ter so= delovali na področju gospodarstva, znanosti in tehnologije, kulture in umetnosti, pri informiranju, šolanju in turizmu ter športu. NOVICE IZ DOMOVINE PONOVNA OBRAVNAVA PROTI TROBCU LJUBLJANA Minulo je leto dni, od= kar so nč. temel jnem sodišču v Kra = nju obsodili na smrt Metoda Trobca in ga spoznali za krivega smrti petih Žensk. To sodbo je potrdilo tudi višje sodišče v Ljubljani 25 maja letos. Vrhovno sodišče SR S= lovenije pa je ugodilo pritožbi obtoženčevih zagovornikov in raz= vel javilo del sodbe višjega sodi = šca . Ker gre za razveljavljenje dela sodbe, kjer je govor o nasilni smrti petih žensk, za katero so 1robca obsodili na smrtno kazen, je razveljavljena tudi ta, Visje= mu sodišču v Ljubljani pa ostane= ta dve možnosti. Da razveljavi sodbo temeljnega sodišča v Kranju, kar bi pomenilo novo sojenje, ali da na višjem sodišču opravijo no= vo obravnavo za tisti del sodbe, ki jo je Vrhovno sodišče razve= 1 javilo. PET LET BREI ELEKTRARN NA MAZUT? BEOGRAV Jugoslovanska vlada se znova zavzema za zakon, ki bi za= časno prepovedal financiranje gra= dnje novih termoelektrarn, toplarn in energetskih objektov na mazut. Zakon je v bistvu del spremljajočih dokumentov, ki naj bi jih sprejeli skupaj z resolucijo o razvoju države v prihodnjem letu. Poglavitni namen zakona je zausta= viti neugodna gibanja rasti potro= snje kurilnega olja, kar je še posebej občutiti v zadnjih 3. letih. 30V0BN0 JUGOSLOVANSKO SLIKARSTVO IN TAPISERIJA V WASHINGTONU WASHINGTON V atriju palače med= narodnega moneternega sklada v s= rediscu Washingtona so odprli ra= zstavo jugosl. slikarstva in ta~ peserije. Razstavo je odprl amba= sador v ZDA B,.LONČAR, v prisotno= sti v~ c kot 500 uglednih povabi je = ncev, med Katerimi so dih čxani kongresa, predstavniki State Depa= rtmenta in drugih federalnih mini = sterstev, funkcionar j i svetovne Ba- nke, direktorji muzejev in galerij. Na razstavi so predstavljena dela Janeza Be.ivu.ka, Jagode, Bute, Jožeta Čcake, A nd/ie.ja Jemca, Bo/iti a JeA-cha, J. H. J akt ja, blülOAlava Šutdja l.dfi. Na otvoritvi ra-zstave, ki je bila odprta do 27. novembra se je zbralo veliko ljubi= teljev umetnosti glavnega mesta ZDA in tudi izseljencev. Ambasador B.LONČAR je ob otvarjanju dejal, da ta dela odražajo stanje v sodobni likovni umetnost i Jugo= slavije. Razstava pomeni se en pri= spe vek k spoznavanju in razumeva = nju med narodi SFRJ in ZDA, je de= jal veleposlanik in dodal, da ji s-imbolični pomen daje tudi stoletni= ca navezave diplomatskih odnosov ried ZDA in Srbijo. V KRKI PLAVAJO RIBE ŽUŽEMBERK Na Dvoru pri Žužemberku so odprli sodobno ribogojnico KRKA. Dolina reke Krke ima danes najbolj= še pogoje za razvoj ribogojnistva v Sloveniji. Zato bi ribogojnice res v tej dolini lahko zagotovi le Sloveni j i načrtovano večjo ponudbo rib. Sedaj zgrajena ribogojnica predstavlja prvi del uresničitve tega programa, nova ribogojnica v Kotih pa bo lahko zagotovila nada-ljnih 700 ton sladkovodnih rib. PR1VELK1 V SLOVENIJI LJUBLJANA Letos so v Sloveniji pridelali rekorden pridelek krom= pirja, na njivah so pobrali preko 548.221 ton krompirja. Pač pa je pridelek sadja, pred = vsem jabolk in hrušk precej bolj skromen kot lani. Dobro so obrodi= le slive in orehi. Grozdja so na= brali kar za 21% manj kot lani, je pa to jesen veliko bolj sladko. SAVINJCAN1 BOVO IZVAŽALI V NIGERIJO ŽALEC Kmeti j ski kombinat HMEZAD ki je doslej izvazal skoraj izk~ ključno hmelj, se vključuje v me= dnarodno menjavo tudi kot poslov= NOVICE. IZ DOMOVINE PRETRESLJIVA KNJtGA 0 SIBIRIJI BEOGRAV Le malo je književnih del, ki bi tako vznemirila jugoslovansko bralstvo, kot je to svoj čas u= ■spelo knjigi "7000 dni v Sibiriji" Kapi a Stajnerja, pretresljivi pripovedi o dvajsetletni robi ji v si = birskih stalinističnih taboriščih. Pred kratkim pa je Sta j ner napisal nekakšno nadaljevanje tega dela,, knjigo "Vrnitev iz Gulaga", ki jo je založnica , zagrebška Založba "Naprijed" predstavila na letoš'nj = em beograjskem knjižnem sejmu. V tej knjigi avtor pripoveduje o svojem življenju pred pregonom v Sibirijo, pripoveduje o novih po= drobnostih v usodah ljudi, pre= gnanih v Sibirijo, pripoveduje pa tudi o svoji vrnitvi domov, o potovanju, o iskanju družine itd. SLOVENSKI FILM V HI1ESBAVNU WIESBAVEN 28. oktobra se je v Wi= esbadnu, z Ljubljano pobratenem za-hodnonemškem mestu, končal teden slovenskega filma, v okviru kate= rega je bilo prikazanih 9 celove= večernih in 15 kratkih filmskih del.Prireditev je trajala 7 dni, vsak dan pa so bile na sporedu po 3 predstave. Med otroškimi filmi so prikazali filme: Sne£a na vnvlai, Ne, jocl, PeXeA tn VoLina müiu. Večerne predstave pa so bile namen j ene filmom: Splav Me= duze, Idealist, Vdovstvo Kanoline Zežlei, Moja dnaga Iza, Ple,6 v dežju InBalada o . tnobzntA,