o Mwd Leto IV - Štev. 17 (90) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 71190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 1.-15. septembra 1977 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad Nova pomoč Jugoslavije potreseni Benečiji in Pordenonu Naš intervju s predsednikom koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam potresa Dinom del Medicom V zadnji številki Novega Matajurja smo bili napovedali, da bo dala Jugoslavija Beneški Sloveniji novo pomoč za izgradnjo in obnovitev od potresa porušenih vasi. Kot je znano je do sedaj Jugoslavija, odnosno SR Slovenija že pomagala našim krajem z velikim posegom. Računamo, da smo dobili od Slovenije do sedaj približno eno milijardo in 500 milijonov lir pomoči. Sedaj pa so v Beogradu sprejeli poseben zakon, da nam bo Federacija nudila novo pomoč. Predsedniku koordinacijskega odbora za pomoč od potresa prizadetemu prebivalstvu v Benečiji tov. Dinu Del Mediču smo postavili naslednja vprašanja, na katera nam je vljudno odgovoril. Vprašanje. Prva pomoč, ki je prišla iz Jugoslavije, odnosno iz SR Slovenije v Benečijo, je bila razdeljena raznim občinam preko koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam potresa, kateremu predseduješ. Kako bo z novo pomočjo in koliko bo znašala? Odgovor. Še prej ko bi odgovoril na vprašanje o novi pomoči, bi rad nekaj povedal o prejšnji pomoči, ki nam jo je nudila SR Slovenija. Računamo, da nam je do sedaj Slovenija dala približno eno milijardo in 500 milijonov lir. Ta pomoč je vsebovala gradbeni material: cement, les in drugo. Za nas je bila najvažnejša tehnična an-tisizmična pomoč. Kot je znano, so delale v Benečiji več mesecev tri skupine inženirjev in arhitektov iz Ljubljane. Napravili so preko 200 načrtov za popravilo hiš. Kot vzorec pa so antisizmično popravili dve hiši. Kar je za nas važno in za vso deželo Furlanijo-Julijsko krajino je to, da so nas naučili popravljanja hiš s to antisizmično tehniko. Na ta način popravljene stavbe vzdržijo potres nad 10 stopinj Mercallijeve lestvice. Razveseljivo je tudi dejstvo, da so oblasti naše dežele, arhitekti in drugi strokovnjaki spoznali, da je danes slovenska antisizmična tehnika najboljša. S to tehniko se danes popravljajo v Furlaniji in Beneški Sloveniji najvažnejši objekti. Druga znatna pomoč iz Slovenije je bila usmerjena v gradnjo novih hiš: v Grmeku 3, v Špetru 9, v Viškorši (Ti-pana) 6, v Bardu 13, v Če- neboli 5, v Subidu 2 in v Pod-bonescu 2. Vprašanje. No, sedaj pa nam povej kaj o novi pomoči. Odgovor. Novo pomoč bo dala Zvezna vlada v Beogradu. O tej pomoči sta se direktno dogovorila Beograd in Rim. V Federalnem parlamen tu je bil 8. julija t. I. sprejet poseben zakon, ki predvideva nad 6 milijard dirarjev, odnosno 3 milijarde lir nove pomoči našim prizadetim krajem. Vprašanje: Kot smo že slišali, je šla vsa prva pomoč iz Slovenije skozi koordinacijski odbor za pomoč žrtvam potresa in je bila v celoti namenjena Beneški Sloveniji. Kako bo z novo pomočjo? Ali bo šla tudi ta preko koordinacijskega odbora in bo namenjena Beneški Sloveniji? Odgovor. Pristojne oblasti v Sloveniji, ki so dobile nalogo od Zvezne vlade, da izpeljejo ta drugi program pomoči v Italiji, so se spet obrnile na nas za sodelovanje, na kar smo radi pristali, moramo pa reči to, da ker ni bila potresena samo Beneška Slovenija, bo šel del pomoči tudi pokrajini Por-denon. Vprašanje. Ali bi nam lahko povedali bolj jasno, kakšno vlogo bo imel beneški koordinacijski odbor pri razdelitvi te pomoči? Odgovor. Mi smo svetovali pristojnim jugoslovanskim in italijanskim oblastem, naj gre ta pomoč najbolj prizadetim krajem naše zemlje. Kot vse kaže je bil naš nasvet sprejet. Vprašanje. V čem se bo odražala ta nova pomoč? Odgovor. V gradnji 50. novih stanovanjskih hiš, s kletjo, podobne tistim, ki jih je darovala SR Slovenija in ki so bile že postavljene v prej omenjenih občinah. Poleg tega pa bodo komplektno sanirali približno 50 hiš, zgradili kulturni dom v Bardu, zgradili prostore za folklorno skupino v Reziji, adaptirali staro župnijsko dvorano v Špetru, ki bo sluzila v kulturne namene. Zadnje vprašanje. Ali bi nam lahko povedali, kje bodo zgrajene nove hiše in kje jih bo največ saniranih? Odgovor. V občini Bardo, Reziji, Tipani in v Travesiju (Pordenon) bodo zgrajene nove hiše, sanirane pa bodo pretežno v Nadiški in Kanalski dolini.» Pomoč, ki nam jo je nudila in ki nam jo bo še nu- dila matična domovina, je res ogromna in velikega pomena, ki presega celo svojo dejansko vrednost, saj nam je vrnila upanje v življenje, dala nam je pogum, da vzdržimo na svoji zemlji, da obnovimo svoje vasi, da se tudi mi duševno in kulturno obnovimo. Matična domovina je do nas napravila svojo dolžnost. Isto dolžnost sedaj pričakujemo od države, v kateri živimo, kateri plačujemo davke in do katere smo se vedno izkazali kot dobri in lojalni državljani. Pri pomoči, ki je prišla in ki bo še prihajala iz Jugoslavije, se moramo zahvaliti dobrim sosedskim obnosom, ki obstajajo med Italijo in Jugoslavijo, razumevanju in dobri pripravljenosti italijanskih deželnih in centralnih oblasti, da niso delale zaprek in težav. To nam daje upati, da bomo lahko deležni posebne pozornosti tudi v bodoče, saj odpirajo osimski sporazumi širše možnosti za vsestransko sodelovanje in razvoj, od katerega si tudi mi pričakujemo koristi. Za vse, kar je do sedaj pomagala SFRJ, se ji v imenu našega naroda globoko zahvaljujemo. Il casoKappler Il famigerato criminale di guerra, il boia delle Fosse Ardeatine condannato all’ergastolo in Italia, è dunque fuggito come un semplice ladro di galline per raggiungere i suoi camerati che si fanno sempre più prepotenti e baldanzosi nella Repubblica Federale tedesca. L’Italia democratica ed antifascista, nata dalla lotta armata contro il nazifascismo, è stata offesa, vilipesa nelle sue leggi e nel suo ordinamento giuridico. Come è successo che un criminale di tale taglio abbia potuto così facilmente eludere la sorveglianza e fuggire? La spiegazione della fuga nella valigia sa più di barzelletta che di realtà. Senza dubbio ci sono state delle connivenze e delle complicità che l’hanno aiutato ancora una volta a percorrere la strada criminosa che lo ha portato direttamente nelle braccia dei suoi antichi e nuovi camerati nazisti. Siamo offesi come Sloveni in quanto abbiamo dato un grande contributo di sangue nella Lotta di Liberazione contro il nazifascismo. Siamo offesi come cittadini italiani, perchè ancora oggi costretti a rivendicare i diritti più elementari, sanciti dalla Costituzione, nata dalla Resistenza e per questo schedati e perseguitati, mentre coloro che volevano l'Italia asservita allo straniero, sono in libertà o fuggono con criminale complicità. In questo momento non siamo solamente preoccupati, ma anche perplessi. Automaticamente viene da farci alcune domande: a chi è stata affidata la custodia delle conquiste democratiche ottenute con tanti sacrifici? Non sono stati forse — e lo sono tutt’ora — sotto accusa aiti funzionari per aver tramato contro le istituzioni democratiche, dopo aver giurato fedeltà alla Repubblica ed alle sue istituzioni? In poche parole: in quali mani si trova oggi la giovane democrazia italiana? A questi interrogativi dovranno rispondere i magistrati, cui è affidata l’inchiesta dell’affare Kappler. Lo esige tutto il Paese! Ma noi non siamo preoccupati solamente per i problemi che riguardano la democrazia in Italia, problemi riaperti con la questione Kappler. Noi siamo preoccupati anche per quello che avviene in Germania. Noi siamo offesi per quello che è accaduto. Il mondo ci ride e la Germania esulta. Ci preoccupano i fiori deposti come omaggio davanti alla porta di casa della signora Kappler nella cittadina di Sol-tau; ci preoccupano le foto del criminale nazista esposte con spirito di rivalsa e con gioia nelle vetrine dei negozi della stessa città. Ed è per questo e per altre chiare manifestazioni della ripresa del nazismo nella RFT che ci viene naturale di Otroški pevski zbor «Mlada brieza» med nastopom na veselici, ki so jo priredili v Dolenjem Trbiiju SKGZ in SSk pozitivno ocenila obisk slovenske delegacije pri predsedniku Andreottiju rivolgere agli Schmidt alcune domande, alle quali daremo noi stessi le risposte. «E' questo il vostro eroe? — Sembra proprio così, se lo esponete nelle vetrine! — E allora per voi le vittime delle Fosse Ardeatine non contano niente? Con questa mentalità potreste trovare in ogni momento un Hitler, perchè vi guidi nelle nuove sanguinose avventure e poi — se vi andrà male — avete già pronta la risposta davanti ai giudici, davanti al mondo e alla storia, come solito: «Noi non siamo responsabili, abbiamo eseguito soltanto gli ordini ricevuti». Anche i criminali di Norimberga, anche il vostro campione Kappler si difese così! Con il caso Kappler avete dimostrato di non essere cambiati per nulla. La vostra «democrazia» che per legge impedisce agli uomini di sinistra di occupare posti di responsabilità negli apparati dello Stato, lascia liberi e protegge i più grandi criminali nazisti, anzi sono loro che occupano i posti migliori. A noi ride il mondo per la nostra magnanimità, in voi ha scoperto che siete sempre i soliti. In fondo penso che avete perso più di noi e dovreste capire una buona volta che non tutto si può comprare con I marchi! IZIDOR PREDAN V ponedeljek 22. avgusta se je sestal v Gorici odbor Slovenske kulturno -gospodarske zveze in je - po izčrpnem poročilu predsednika Borisa Raceta ter dopolnil prof. Viljema Černa — pozitivno ocenil razgovore slovenske delegacije s predse-nikom vlade Andreottijem v Rimu. Predsednik Boris Race, ki je v delegaciji zastopal SK GZ, je ob tem z zadovoljstvom ugotovil, da je med pripravami slovenske delegacije za srečanje z Andreottijem prišlo brez težav do konvergentnih stališč in da zato ni bilo težko najti skupne govorice pri sestavljanju spomenice, ki jo je delegacija predložila predsedniku vlade. Vsi predstavniki v delegaciji so po izmenjavi in uskladitvi stališč soglašali, da so za slovensko narodnostno skupnost v tem trenutku bistvena tri vprašanja: sprejem globalne zakonske zaščite, spoštovanje rokov za sprejem zaščitnega zakona, ki so predvideni z osimskim spo-razumon, in pa soudeležba predstavnikov narodnostne skupnosti pri izdelovanju zakona o globalni zaščiti. Prav ta enotnost stališč, ki so prišla do izraza v spomenici delegacije, je imela svojo pomembno težo tudi med samimi razgovori s predsednikom vlade. B. Race je nadalje poudaril, da je treba uspeh razgovo rov s predsednikom vlade uokviriti tudi v dozoreli politični položaj v državi po programskem sporazumu strank ustavnega loka, ki je za življenje Andreottijeve vlade obvezujoč dokument in ki obvezuje vlado, seveda tudi kar zadeva izvajanja osimskega sporazuma, kakor se je v parlamentu obvezal v imenu vla- de zunanji minister Forlani. B. Race je med drugim dejal, da je predsednik vlade Andreotti soglašal s stališči delegacije v vseh bistvenih vprašanjih in da je njegova napoved sestave posebne vlad ne komisije za izdelavo vladnega zakonskega predloga za globalno zaščito, dokaz, da vlada hoče to svojo obveznost tudi uresničiti. Prvi korak je torej pozitiven, je dejal Boris Race, zdaj pa gre za to, da se z nadaljnjim enotnim nastopanjem predstavnikov Slovencev v naši deželi in s konkretno politično voljo strank doseže da bo vladni zakonski osnutek najbolje ustrezal interesom slovenske narodnostne skupnosti, kar bo seveda odvisno tudi od same sestave vladne komisije, od njenega značaja in od spoštovanja predvidenih rokov. V ta namen je izvršni odbor osvojil predlog o navezavi takojšnjih stikov s političnimi strankami in o imenovanju posebne komisije, sestavljene iz članov izvršnega odbora, ki naj pripravi v čim krajšem času vse ustrezno gradivo. Odbor je še sklenil srečati se s članicami za koordiniranje njihovih akcij v tem okviru. Posebej je še bilo poudarjeno, da bo treba tudi glede zahtev, ki naj jih zaščitni zakon vsebuje, vztrajno iskati enotno stališče stank in organizacij. Tudi pokrajinsko tajništvo Slovenske Skupnosti v Gorici le pozitivno ocenilo obisk slovenske delegacije pri predsedniku Andreottiju. Izjava, ki jo je tajništvo v zvezi s tem sprejelo, se glasi: « Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti v Gorici izraža svoje zodovoljstvo nad uspešnim sestankom (Nadaljevanje na 2. strani) Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 150 lir NAROČNINA: Letna 3000 lir Za inozemstvo: 3500 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ 40 ND - Žiro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 12% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda QUO VADIŠ BENEČIJA? Ohranimo, kar je našega ! Doslej smo v Benečiji poudarjali važnost domače tradicije in govorice, kar je bilo povsem pravilno in nujno. Nasproti tako zvani duhovni kulturi smo pa nekoliko podcenjevali in zanemarjali materialno kulturo, namreč vse tiste vidne in otipljive elemente, ki predstavljajo živo dokumentacijo avtohtonega in izvirnega razvoja naše skupnosti skozi stoletja. Tu mislim predvsem na pisane dokumente, na kmečko beneško arhitekturo, na razne spomenike, vezane na našo zgodovino, na etnografske predmete itd., katerim preti nevarnost uničenja ali razpršitve na vse kraje. Pisani dokumenti. Po K. Podreki vemo, da se je dobršen del zgodovinskih listin, ki so se hranile v Čedadu in se neposredno nanašale na zgodovino Beneške Slovenije, porazgubilo že v prejšnjem stoletju. V istem obdobju je požar skoraj uničil župnijski arhiv v Špetru, ki pa se še dandanes lahko ponaša z zanimivimi rokopisi in starimi slovenskimi knjigami. V kakšnem stanju se nahaja ves ta material? Pravijo, da je na podstrešju od potresa razmajanega župnišča.... VAŽNA PRIDOBITEV ZA VSE SLOVENCE V ITALIJI Konec meseca maja letos je bila uradna otvoritev novih funkcionalnih prostorov Narodne in študijske knjižnice v Trstu, ustanove neprecenljive vrednosti za kulturno življenje naše narodne skupnosti v Italiji in za kulturo v deželi Furlani j i-Julijski krajini sploh, saj se s svojim knjižnim fondom uvršča na 7. mesto med dvajsetimi najvažnejšimi knjižnicami v celi deželi. Leta 1976 je knjižnica imela 53620 knjig ter 3872 obiskovalcev. ki so si skupno isposodili 6654 knjig. Dejavnost knjižnice je zelo živahna in razgibana in obsega vrsto predavanj in razstav, med katerimi izstopa za nas «Razstava beneškega tiska» od 4. do 7. maja 1976, ki sta jo pripravila Slovenski klub ter Benečan Anton Birtič in ki je bila prej v Čedadu. V okviru knjižnice delujejo tudi nasleduji odseki: Odsek za zgodovino, ki proučuje zgodovino Slovencev v Italiji od 1866 dalje, Odsek za slovenski jezik, ki se trenutno ukvarja z zbiranjem toponomastičnega gradiva na ozemlju Slovencev v Italiji ter Odsek za etnografijo, ki se ukvarja z etnografskim gradivom naše narodne skupnosti. Narodna in študijska knjižnica se nahaja v Via S. Francesco v Trstu in njena vrata so na stežaj odprta vsem Slovencem v Italiji. M.V. In kakšen je položaj ostalih arhivov? Mi trenutno ne vemo niti kaj imamo tam shranjenega, zato menim, da moramo čimprej priti do sistematičnega katalogiziran j a vsega rokopisnega in knjiž-nenga fonda, tehnično in strokovno pomoč smo si že zagotovili, zato vabimo na sodelovanje vse tiste, ki se zanimajo za zgodovinske ali literarne raziskave. Mons Ivan Trinko je primer zase. Njegovi rokopisi in vsa korespondenca so raztreseni predvsem pri privatnikih izven Benečije: v Trstu, v Gorici, v Ljubljani in še kje drugje. Na Trčmunu so ostali njegovi sorodniki praznih rok, ker so jim razni «kulturniki» počasi odnesli skromno zapuščino in je nikoli več vrnili; zadnji ostanki te zapuščine, ki so jo čuvali in hranili kot «relikvijo», so izginili pred enim letom na neki razstavi v Trstu. Rajnki Anton Cuffolo je veliko pisal, zbiral narodne pesmi in vse, kar se mu je zdelo važno za našo zgodovino. Nihče ne ve točno, kje se vse to nahaja. Njegov znameniti «dnevnik» je manjkal iz Benečije celih pet let in ni bil na razpolago domačim raziskovalcem. Pre Jožef Cramaro je brez dvoma imel doma zanimivo gradivo nanašajočo se predvsem na domačo polpreteklo zgodovino. Ob njegovi smrti je ves ta dragocen material padel v roke nekaterim Furlanom, ki imajo zagotovo «tehtne» razloge, da se ga prekrije in da ne pride v javnost. To, kar sem naštel je samo nekaj značilnih primerov. Arhitektura. Medtem ko bo v sosednji Sloveniji, v Breginju in Kobaridu Spomeniško Varstvo ohranilo nekaj tipičnih hiš in poslopij, ki so zgrajeni v beneško slovenskem slogu, se tu v Benečiji sistematično podirajo leseni «pajoli» in balkoni in se nadomeščajo z anonimnimi, neestetskimi terasami in ograjami iz betona in železa; naši značilni «kazoni», ki so bili nekoč prekriti s slamo, izginjajo ali dobivajo navadno pločevinasto streho; cele vasi spreminjajo svojo nekdanjo podobo in se prilagajajo modernemu okusu. Kje so tiste institucije, ki bi morale skrbeti, da se ohrani vsaj nekaj, kar je tipičnega na naše kraje? Medtem ko na Južnem Tirolskem ščitijo z ustreznimi zakoni in z denar- no pomočjo tamkajšnjo kmečko arhitekturo, pri nas ne moremo zabeležiti nobenih pobud in ukrepov, ki bi zaustavili uničenje širšega okolja. Benečija je posejana s številnimi votivnimi cerkvicami iz XV. stoletja. Nekatere so že razpadle, druge pa so utrpele veliko škodo ob nedavnem potresu; «zlati oltarji», leseni kipi in stare omare v določenih primerih so dobesedno «piškavi» in že popolnoma uničeni. Znamenita banka ali kamnita miza v Bijačah, simbol naše avtonomije pod Beneško Republiko, nima še dostojnega mesta in je že desetletja naslonjena na nekem zidu, brez vsake oznake. Etnografsko blago. Po drugi svetovni vojni so prekupčevalci s starinami odnesli z naših dolin veliko količino predmetov; ljudje so včasih prodali «par un blanc e un neri» vso «šaro», ki je bila nakopičena na podstrešjih. Tako so za vedno izginile stare, rizbane omare, kolovrati, kuhinjsko in kmečko orodje, zibelke, stiskalnice, narejene iz lesa in kamna, ki so jih nekoč uporabljali za mastit grozdje in sadje. Imamo primer, da je domačin zbral veliko tega blaga in ga podaril furlanski kulturni ustanovi... «Kar niso pokvarili barbari so uničili Barberini». Nekaj predmetov se je gotovo ohranilo in zdaj je zadnji čas, da se jih zbere in da se jih razporedi v Etnografski Muzej, o katerem se že več let govori, ne da bi prišlo da konkretnih dejanj. Kaj menijo o tem naše občine in Gorska skupnost nediških dolin? Malomarnost, nezanimanje in včasih celo piratski posegi na naše področje so precej osiromašili Beneško Slovenijo. Ne dopustimo, da se uniči ali odnese, kar se je še ohranilo in ne pozabimo, da ljubiti svojo ožjo domovino, pomeni ne samo ohraniti spomin na naše pradede, ampak tudi skrbno čuvati vse tisto, kar so nam oni izročili; domača arhitektura, pisani dokumenti, etnografski predmeti so nekakšni vezni členi, ki nas vežejo na preteklost in nas usmerjajo v prihodnost, zato je sveta dolžnost, da jih tudi mi posredujemo nedotaknjene poznejšim rodovom, ki bodo tu živeli. B. Z. La velocità delle lumache Da vari indizi si nota un certo interesse da parte della pubblica amministrazione a presentare i problemi della Slavia nella giusta luce. Questa opera è purtroppo lentissima, ma c'è. Abbiamo appreso, a questo proposito, con soddisfazione, che in una relazione al consiglio regionale l’assessore Cocianni ha detto pane al pane e vino al vino. Infatti citando un certo numero di ripetitori che la RAI andrà a produrre, ha riconosciuto che essi serviranno zone «dove è prevalente il ceppo etnico sloveno.» Queste località, che verranno servite da nuovi ripetitori, sono: Topolò e Paciuch; Lusevera, Pradielis, Cesariis, Vedronza, Villanova e Musi; Cosizza, Clodig, Liessa, Obenetto e Lombai, Taipana, Cornappo e Monteaperta; Plastischis e Montemaggiore di Taipana; Er-bezzo, Specogna e Loch; Stupizza; Tarcetta e Pegliano; Savogna; Stermizza; Dolegna del Collio; Povici di sotto. wy-rm Na festivalu «Unità» v Prapotnem. Od «panellov» in «kandrej» je ostai samo pepel STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE REPERTOAR ZA SEZONO 1977 - 1978 1. Oton Župančič: Veronika Deseniška - ob pesnikovi 100-letnici rojstva otvoritvena predstava 2. Branislav Nušič: Oblast 3. Aleksej Arbuzov: Irkutska zgodba 4. Dario Fo: Sedma - Kradi malo manj 5. Miroslav Košuta: Vitez na obisku - mladinska igra 6. Alviero Negro: Bunker - v narečju beneških Slovencev - program Ljudskega odra 7. Kole Čašule: Vertinec-eksperimentalna predstava Umetniški program dela bo izpopolnjen še z izvedbo posebnih nastopov SSG v šolah in v prosvetnih društvih ter z gostovanji gledališč iz Jugoslavije. PRAPOTNO Tepisti spet na delu. Požgali so kandreje in vederbali kioške na festivalu «Unità» Ni dugo od tega, ko smo pisali u Novem Matajurju o vandalistih, ki so bli hudo poškodovali cjerku sv. Antona u Oborčah, kjer so na-pravli za deset milijonov lir škode. Sada so se tepisti-vandalisti spravli nad festival od «Unità», ki so ga organiziral mladi komunisti u Prapotnem. Ponoči u soboto 23. julija, ko ni bluo vič na festivalu obednega, so zažgali kan-dreje, mize in razbili kioške. škoda znaša parbližno an milijon lir. Organizatorji festivala so denunciai ta fašistični podvig karabinirjem in zdi se, da so karabinieri že na dobri poti. Troštajo se, da bojo kmalu odkrili kriminalce. CELA U petak, 19. avgusta je umaru u čedajskem špitalu Attilio Quercig, (cav. di Vittorio Veneto). Djelu je 40 ljet za poština. Star je biu 81 ljet. Njega pogreb je biu u čelah u nedeljo, 21. avgusta. Družini izrekamo naše globoko sožalje. KULTURNE PRAVICE MANJŠINSKIH NARODOV V FRANCIJI D.P.L.F. opušča pritožbe na sedanjo vlado in se obrača na mednarodno konferenco v Beogradu za izvajanje helsinških dogovorov. Organizacija Défense et Promotion des Langues de France (D.P. L.F.j, ki združuje predstavnike gibanj, ki se bojujejo za kulturne pravice manjšinskih narodov v Franciji, se je odločila, da naslovi apel za pravice jezikovnih manjšin Francije na mednarodno konferenco, ki se bo sestala v Beogradu prihodnjega septembra. Konferenca bo preučila sklepe o človekovih pravicah, ki so bili spejeti leta 1975 na helsinški konferenci, in njihovo izvajanje od strani 35 evropskih in severnoameriških vlad, ki so podpisale dogovor. Organizacija Défense et Promotion des Langues de France upa, da bo njen apel na beograjsko konferenco pritegnil mednarodno pozornost na kršitve slovesno sprejetih obveznosti od strani francoske vlade glede na status narodnih manjšin in deželnih kultur. D.P.L.F., ki predstavlja interese teh manjšin (Okcitancev, Bretoncev, Baskov, Kataloncev, Korzičanov Alzačanov in Flamcev), navaja kot dokaz stalno pomanjkanje sodelovanja od strani francoskega prosvetnega ministrstva ter radijskih in televizijskih vodstev. Leta 1975 je prosvetni minister Renè HABY obljubil več ukrepov za izboljšanje položaja manjšin — ukrepov, ki jih D.P.L.F. ocenjuje kot nezadostne in ne dalekosežne — kljub temu so bili ti ukrepi izvedeni samo delno. D.P.L.F. je bila prisiljena predložiti priziv državnemu svetu, ko so bili kljub z zakonom sprejeti obveznosti izvedeni ukrepi, ki so v celoti i-gnorirali zakonski predpis o uvedbi neobveznega poučevanja tako imenovanih regionalnih jezikov skozi celotno šolsko kariero. Ker je imela le malo uspeha v stikih s prosvetnim ministrstvom, se je D.P.L.F. odločila, da opusti vse nadaljenje pritožbe na tej ravni. Jasno je namreč, da bo edini rezultat samo se večje hudo razočaranje. Isto se dogaja z radijskimi in televizijskimi oddajami v manjšinskih jezikih. Vendar, z ozirom na bližajoče se volitve, D.P.L.F. stopnjuje kampanjo za dosego jasnih obvez raznih političnih organizacij glede rešitve problemov regionalne kulture. Nekatere politične organizacije z vsedržavnim članstvom so odprle nova obzorja za D.P.L.F. z uradno zagotovitvijo pomoči. Poleg tega so tako pomoč obljubili tudi učiteljski in delavski sindikati. Nedavno je D.P.L.F. zbrala delegate številnih organizacij, ki se borijo za kulturne pravice manjšinskih narodov Francije. V analizi stanja v posameznih regijah so delegati ugotovili, da se položaj manjšinskih jezikov na področju šolstva in množičnih obveščevalnih sredstev v bistvu ni spremenil. V Okcitanjji je kampanja za priznanje okcitanščine za nacionalni jezik naletela na vsesplošno podporo. V Bretoniji se je zelo razmahnila zahteva po spodobno organiziranem poučevanju bretonščine, kot prvi stopnji k vladni zagotovitvi kulturnih pravic. Na Korziki je opozicijska skupina predložila osnutek zakona, ki naj bi zagotovil otoku posebni statut in splošno poučevanje korzi- škega jezika in kulture (1). V času, ko je veliko govora o človekovih pravicah in osnovnih svoboščinah, je Francija pokazala majhen obzir za mednarodne dogovore, ki se ukvarjajo s temi vprašanji. Prosvetno ministrtstvo te: radijska in televizijska vodstva trmasto vztrajajo pri negativnem odnosu do jezikovnih manjšin. Zato je organizacija D.P.L.F. sklenila, da pošlje spomenico beograjski konferenci, in upa da bo tako obrnila mednarodno pozornost na kršitve slovesnih obveznosti, ki jih je sprejel sam predsednik republike in se nanašajo na narodne manjšine in regionalne kulture. Défense et Promotien des Langues de France. (1) Zakonski osnutek je predložila socialstična stranka. SKGZ (Nadaljevanje s 1. strani) med delegacijo Slovencev v Italiji ter predsednikom vlade Giuliem Andreottijem, ki je bilo v torek, 9. avgusta, v palači Chigi v Rimu. Našo stranko je tu zastopal deželni tajnik dr. Drago Štoka. «Pri tem srečanju je prišlo predvsem do poglobitve vprašanja zaščite slovenske narodne manjšine. Pri tem je treba posebej podčrtati obveznost vladnega predsednika za ustanovitev posebne parlamentarne komisije, v kateri bodo sodelovali tudi slovenski predstavniki, in bo imela nalogo pripraviti besedilo zakonskega osnutka za globalno zaščito v smislu člena 6. ustave. Posebno pomembna je še obljuba, ki jo je dal predsednik Andreotti, da bo prišlo do uresničenja zakonske zaščite ( tudi v duhu člena 8 osimskega sporazuma) v določenem roku, in to do meseca oktobra prihodnjega leta». «Na vsak način je treba še poudariti, da se je skupen nastop vseh politični sil, ki so sodelovale na rimskem sestanku, izkazal za zelo pozitivnega ter vzpodbudnega. Vse to namreč teži k enotnemu nastopanju vseh političnih sil slovenske manjšine. Moramo pa vseeno pripomniti, da je prav Slovenska skupnost tista politična sila, ki je prva predložila ustrezno besedilo zakonskega osnutka za zaščito v poosimskem duhu, osnutek, ki ga je sprejela na svojem zadnjem deželnem kongresu in ga je že vložila v obe zbornici parlamenta. In prav v tem je poseben pomen te zakonodajne pobude SSk, ki bo z ostalimi morebitnimi predloženimi osnutki tvorila podlago za izdelavo enotnega zakonskega osnutka za razpravo v parlamentu. Prav s tem je naša stranka dala velik prispevek za nadaljnje razprave». Tako so fašisti pokazali svojo korajžo nad kioskom na festivalu «Unità» v Prapotnem Redattori - Redakcijski odbor : Ferruccio C lav or a Ado Cont Luciano Feletig EMIGRANT NAŠI NOVICI V BELGIJI V Chatelet, blizu Taminesa, sta se poročila Romeo Predan in Lina Baccari. Prijatelji in vsa žlahta jim želijo dosti sreče v življenju. A Chatelet, presso Tamines, si sono uniti in matrimonio Romeo Predan e Lina Baccari. Tanta fortuna augurano loro gli amici e parenti tutti. * * * U soboto 2. julija sta si objubila večno zvestobo v Taminesu naša rojaka Giovanna Duriavig iz Dolenjega Tarbja in Beuzer Mario iz Srednjega. Mladim novičam želimo puno veselja, puno otrok in da bi se preča vantili u Benečijo. II 2 luglio si sono sposati a Tamines (Belgio) Duriavig Giovanna di Tribil Inferiore e Beuzer Mario di Stregna. Ai novelli sposi auguriamo tanta felicità, altrettanti figli ed un rapido ritorno in Benecia. EMIGRANTI V BELGIJI! Za vsak problem se lahko obrnete na sedež Patronata INAC v Taminesu, rue B. Molet, 73. Alfredo Cicigoj vam bo rad pomagal. Emigrati in Belgio, per qualsiasi problema rivolgetevi alla sede di Tamines del Patronato INAC, rue B. Molet, 73. Alfredo Cicigoi è a vostra disposizione. Nelle conclusioni, Dino Del Medico ripeteva i vari temi sviluppati dai relatori e nella tavola rotonda dando a tutti questi importanti elementi un’organicità che introduceva ad una nuova concezione del fare l’Unione. Proponeva quindi la costituzione di una Commissione di studio incaricata a sviluppare più in det-V hotelu Kanin v Bovcu se je zaključil študijski Seminar za voditelje Zveze taglio le linee emerse dal Se- slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije minario per portare a delle nuove proposte organizzative da presentare come tesi con- gressuali in occasione del prossimo Congresso, che evidentemente è chiamato a segnare una svolta storica nella storia dell’Unione e forse della Benecia. Al momento della conclusione tutti i partecipanti e-sprimevano un’entusiastico apprezzamento sull’iniziativa. VOŠČILO AUGURIO V imenu vseh naših emigrantov voščimo našemu Adu Contu — ki je imel hudo cestno nesrečo, da bi kmalu ozdravel. Interpretando il desiderio di tutti i nostri emigranti auguriamo al nostro Ado CONT. vittima di un serio incidente stradale una rapida e completa guarigione. Grande successo del 1.0 Seminario di studio per dirigenti della nostra Unione. Due giornate di intenso lavoro. Partecipazione di responsabili provenienti da tutta Europa. Relazioni di Feletig, Clavora, Cerno, Simonitti e Del Medico. Ormai improrogabile il potenziamento della Sede di Cividaie. Indispensabile l’adeguamento dello stile della nostra Unione alla nuova realtà sociale della nostra emigrazione. mento cooperativo hanno quindi esposto i loro programmi nella Regione ed in particolare nelle zone terremotate, assicurando che un posto di rilievo potrà venire assunto dagli emigrati che intendono rientrare. Al termine della riunione è stato deciso di costituire un gruppo di lavoro per curare un’efficace programma d’informazione per i lavoratori emigrati e definiti una serie precisa di richieste da presentare agli organi regionali, per favorire realmente il rientro dei lavoratori emigrati. Sabato 6 agosto, in presenza di numerosi emigranti, si è tenuta a Gemona, presso la sede della Comunità Montana una riunione tra rappresentanti delle associazioni dell’emigrazione e del movimento cooperativo per definire l’impegno assunto affinchè anche attraverso il potenziamento delle strutture cooperative, una parte consistente di lavoratori emigrati possa rientrare nel momento in cui, con l'avvio della ricostruzione, si avrà una richiesta straordinaria di manodopera. Dopo una introduzione del segretario del Coordinamento associazioni dell’emigrazione del Friuli - Venezia Giulia che ha riassunto l’impe gno espresso dagli -emigrati dal 6 maggio ad oggi e ri cordato l’avvenuta costituzione di una prima cooperativa di produzione e lavoro nel settore edile, il Presidente della Comunità montana, Ado Madile, ha sottolineato la validità dell’iniziativa per l’importanza che gli emigrati debbono avere nella ricostruzione, se si vuole ch’essa rappresenti veramente l’occasione per la rinascita del Friuli. I rappresentanti del movi- Ricostruzione, cooperazione, rientro degli emigranti tra la Slovenia ed il Friuli. Dal dibattito è emersa la volontà degli emigrati di dare un serio contributo sia alla ricostruzione che alla rinascita della Benecia. A loro va garantito un posto di vita che garantisca un armonioso reinserimento in una società che certamente non è più quella che hanno lasciata 20 anni fà. Una particolare attenzione meritano i più giovani. Nel corso della tavola rotonda sui problemi organizzativi dell’Unione, i presenti concordavano nel valutare molto positivamente il lavoro svolto in questi dieci anni dalle varie sezioni, spesso anche in condizioni difficili anche per la mancanza di possibilità finanziaria. Oggi ormai l’Unione deve compiere un’ulteriore passo in avanti per essere in grado di sempre meglio rispondere alle richieste programmatiche degli aderenti. Da una attenta analisi della composizione degli aderenti e della evoluzione di questa composizione così come della nuova realtà sociale della nostra emigrazione (lavoratori, intellettuale, imprenditori) emergeva la necessità di aprire sempre più l’Unione a tutte le categorie di emigranti. Da più parti veniva sollecitato il potenziamento della struttura organizzativa con un rafforzamento del personale a disposizione in Sede centrale, e più cospicui finanziamenti alle sezioni anche attraverso una più giusta riripartizione dei contributi in base a criteri politici e senza tener conto della evoluzione reale del movimento associativo. case danneggiate dal terremoto inseriva il discorso della ricostruzione nella più ampia problematica della rinascita della Benecia attraverso un recupero della sua vocazione storica di zona ponte Med odmorom skupina udeležencev Seminarja s predsednikom Feletičem luppo regionale e della relativa programmazione econo-mico-sociale. Questo indirizzo di fondo assume aspetti particolari nelle zone terremotate e tenendo conto delle conseguenze dell’applicazione del Trattato di Osimo. Il terzo relatore, Prof. Cerno illustrava quindi la problematica della minoranza slovena della Provincia di U-dine e delle sue lotte per arrivare ad ottenere una tutela che sia nello spirito della Costituzione repubblicana e che tenga conto dello spirito del Trattato di Osimo. Cerno dava un serio e documentato contributo storico sulle vicende in parola. L’arch. Simonitti dopo una ampia illustrazione delle leggi sulla riparazione delle Riunito il Comitato Regionale dell'Emigrazione CONFERMATA LA VOLONTÀ* DEGLI EMIGRANTI A CONTRIBUIRE ALLA RINASCITA DEL FRIULI Dopo l’arrivo dei partecipanti e la loro sistemazione nelle confortevoli camere dell’albergo Kanin di Bovec, ed una cordiale presentazione il Seminario veniva aperto con una relazione del Presidente Luciano Feletig che ripercorreva le varie tappe della storia dell’Unione, nata ad Orbe in Svizzera nell’agosto del 1968. Veniva così illustrata la portata dei due primi Congressi, della partecipazione alla I.a Conferenza Nazionale dell’emigrazione, della partecipazione alla Consulta regionale, alle varie manifestazioni unitarie in Italia e all'estero, alla I.a Conferenza regionale, all’attuale Comitato regionale dell’emigrazione, alle varie manifestazioni organizzate in Benecia in collaborazione con i circoli culturali, il concreto aiuto dato agli emigrati attraverso il Patronato, il contributo nell’aiuto ai terremotati, l’impegno per la realizzazione della II.a Conferenza regionale, la pagina Emigrant, ecc. Convocato con procedura straordinaria per esaminare i provvedimenti legislativi e-manati dallo Stato e dalla Regione per la ricostruzione e la rinascita delle zone terremotate, e lo sviluppo economico e sociale dell’intera Regione, in riferimento ai problemi degli emigrati e alla loro partecipazione alla terra d’origine, il Comitato riunitosi il l.o agosto a Udine, ha prospettato un’ampia problematica dalla quale è emersa una volta ancora il forte legame che unisce i lavoratori emigrati alla terra d'origine e, quindi, la necessità di una loro presenza attiva nel processo di ricostruzione e di prevedere una specifica normativa di attuazione. Il Comitato ha pure esaminato altri punti all’ordine del giorno ascoltando una relazione dell’Assessore Dal Mas circa il lavoro delle tre commissioni. In proposito è stato confermato l'impegno per la convocazione della secon- La seconda relazione che veniva svolta da Ferruccio Clavora è stata particolarmente centrata sui vari aspetti della grave crisi economica europea e sulle conseguenze di questa crisi sul mercato del lavoro e specialmente sui lavoratori emigrati. Nei prossimi anni si dovrà quindi organizzare il riassorbimento della forza-lavo- ro espulsa in massa dal processo produttivo dei Paesi di accoglimento. E’ una problematica che investe diretta-mente il processo dello svi- da conferenza regionale dell'emigrazione che si terrà dal 20 al 27 dicembre prossimo. Novica Romeo Predan in Lina Baccari LA REGIONE MOUSE E IL PROBLEMA DELLE MINORANZE IN ITALIA La regione a statuto ordinario del Molise, quindi non come il Friuli-Venezia Giulia, il Trentino Alto Adige e la Val d'Aosta regioni a statuto speciale per la presenza delle minoranze nazionali slovena, tedesca e francese rispettivamente, offre un chiaro esempio di come potrebbe essere risolto positivamente il problema delle minoranze nazionali, dato che in Italia vivono ben dodici gruppi nazionali minoritari in molte regioni del nord e del sud. Nello statuto regionale del Molise è scritto che la regione tutela con apposite leggi il patrimonio linguistico culturale delle minoranze che vivono sul suo territorio, cioè i Croati del Molise e gli Albanesi e ne garantisce lo sviluppo. Questa dichiarazione di buona volontà è rimasta lettera morta per lunghi anni finché quest'estate, grazie ad un accordo tra la D.C., il P.S.I., il PCI ed il PSDI si è giunti alla stesura di una legge regionale, approvata il 28 luglio scorso, di tutela delle minoranze che vivono sul territorio della regione. La legge prevede tra l'altro: il finanziamento regionale per corsi di lingua serbocroata e albanese l'istituzione di centri culturali, biblioteche e musei per le due minoranze, la pubblicazione di opere sulla storia locale ed il patrimonio etnografico dei Croati e degli Albanesi del Molise. Questa legge prevede inoltre contributi speciali per l’apertura di posti di lavoro per frenare il flus so emigratorio, ricordiamo per inciso che il tasso di e-migrazione dai paesi croati del Molise è uguale a quello della Slavia Veneta, ed infine, borse di studio per seguire corsi di studi nella nazione d'origine, cioè la Jugoslavia e l'Albania, Nella prima fase di attuazione di questa legge verranno raccolti tutti i dati possibili sullo stato della lingua delle sue comunità, mentre verso la fine di settembre inizierà un seminario per 25 tra maestri e professori che insegneranno la lingua materna nelle scuole delle località croate e albanesi. Verrà richiesta infine l'istituzione di una cattedra di lingua serbocroata e di una lingua albanese nell’Università del Molise, Altre sono però le novità per quanto concerne i Croati e gli Albanesi del Molise: il bilinguismo comincia lentamente a farsi strada in tutti i tre comuni abitati dai Croati con scritte su alcuni negozi e sul municipio di Acquaviva Collecroce — Živavoda Kruč, e con cartello bilingue all’inizio del paese, mentre a Mon-temitro — Mundimitar c'è un cartello bilingue all'inizio del paese, e cartoline con la scritta bilingue Saluti da Montemitro — Pozdrav iz Mundimitar. A Štiflič - San Felice infine, dove viene insegnata la lingua croata ed esce il giornale della locale scuola elementare con il titolo «Modre lastavice» che significa rondini azzurre si è costituita la cooperativa vitivinicola « Naša zemlja », parole che non necessitano di traduzione. Ora questa cooperativa intende formare una radio libera per trasmissioni in lingua serbocroata, mentre la comunità albanese ha una radio propria che trasmette in albanese due volte alla settimana. Su questi punti si è discusso in occasione del 20° conve gno dell'Associazione internazionale per la difesa delle lingue e delle culture minacciate, sezione italiana, che ha luogo a Živavoda Kruč — Acquaviva Collecroce il 23 e 24 luglio di quest'anno. Durante il convegno sono stati enunciati due concetti importanti evidentemente anche per tut ti gli altri gruppi nazionali in Italia: 1) L'assessore regionale alla cultura e ai beni culturali della regione Molise, Guido Palmiotti del PSDI e membro della minoranza albanese, ha dimostrato come anche le regioni a statuto ordinario possano legiferare in materia di minoranze nazionali; 2) Il consigliere regionale Girolamo La Penna e Michele Famiglietti, docente di sperimentazione didattica all'Università della Calabria, hanno realizzato sul concetto secondo cui non si tratta tanto di ■ntrodurre la lingua serbocroata o albanese nelle scuole, quanto di insegnare in queste lingue. Cioè la lingua della minoranza non va insegnata come una lingua straniera, ma al contrario, si deve insegnare parlando il serbocroato o : albanese, a seconda dei casi. Tutto questo accade in una regione a statuto ordinario, mentre nella Benecia, parte di una regione a statuto speciale, nata per tutelare in primo luogo la minoranza nazionale slovena, non si può dire che il problema della tutela e del-'o sviluppo indisturbato del nostro gruppo nazionale venga affrontato allo stesso modo, almeno per ora. t ; * Senoseki v Topolovem, ki so prostovoljno sekli seno za kooperative Si»* za ovce njih CONGRATULAZIONI L'assemblea dell'Associazione degli ingegneri della provincia di Udine riunitasi a Udine presso la aula magna dell'Istituto Malignani ha confermato nella carica di presidente l’ingegner Michele Gubana che ricordiamo è originario da S. Pietro al Natisone. All’ing. Gubana le nostre più vive congratulazioni con l'auspicio che continui a dedicare un pò del suo tempo anche in futuro per la soluzione dei problemi che angustiano la nostra terra. PAOLO CAUCIG: "Attività sociale politica di Luigi Faidutti (1861-1931),, Beneški planinci na Triglavu Il libro del nostro conterraneo don Paolo Caucig, nativo di Clastra di San Leonardo e attuale parroco di Oleis, sulla «Attività politica sociale di Mons. Luigi Faidutti (1861-1931)» ha avuto grande risonanza sulla stampa locale. Il settimanale dio-desano «La vita cattolica» gli ha dedicato due lusinghiere recensioni sottolineando la obiettività e la serietà dell’opera scevra da facili toni apologetici. Ciò che immediatamente colpisce il lettore è soprattutto la quantità dei documenti ai quali il Caucig ha attinto per delineare la figura del Faidutti: si tratta di fonti italiane sfruttate, seppure in minima parte, da altri biografi del Faidutti, da don Titta Faltari, don Camillo Medeot, Renato Jacumin, Beinat e Londero, e di fonti slovene, altrettanto importanti ed utili per a-vere un quadro esatto della multiforme attività del Faidutti. Mons. Luigi Faidutti era nato a Scrutto di San Leonardo I' 11-4-1861 da Luigi Faidutti e Floreancig Maria. La famiglia dei Faidutti non era di origine slovena ma si era sloveniztata dopo il 1750 avendo risieduto in permanenza in zone slovene. Dopo aver frequentato le scuole dell’obbligo entrò nel Seminario Arcivescovile di Udine dove si distinse soprattutto per la sua intelligenza. Qui fu notato da Mons. Valussi, allora preposito del Capitolo Metropolitano di Gorizia, il quale, approfittando di un momento di difficoltà economiche della famiglia, lo chiamò a Gorizia. A Gorizia, che faceva parte dell’Impero Austro-Ungarico, il promettente seminarista si fece cittadino austriaco per poter usufruire della Fondazione di Maria Teresa che concedeva una completa borsa di studio. Così avevano fatto altri prima di lui e per motivi molto meno seri. Questa decisione di Faidutti, dettata dalla necessità, non gli fu mai perdonata dai nazionalisti italiani i quali, dopo la prima guerra mondiale, gli negarono il permesso di stabilirsi a Gorizia, diventata italiana, e gli orchestrarono una campagna di stampa diffamatoria, che si è protratta, con toni diversi, fino ai nostri giorni. Nel 1884 divenne sacerdote, perfezionò gli studi teologici a Vienna e cominciò a interessarsi di politica e di problemi sociali. Nella sua carriera politica ricoprì la carica di deputato dietale, di capitano provinciale e di deputato al parlamento di Vienna (dal 1907 al 1918). Morì in esilio a Kaunas in Lituania il 18-12-1931 dove era stato destinato dalla S. Sede nel 1924 come «uditore» della Nunziatura Apostolica. E’ sepolto a Kaunas. Dato che lo spazio a nostra disposizione non ci permette di fare una analisi approfondita dell’attività di Faidutti, come appare dall’opera del Caucig, ci limiteremo a riportare due giudizi che abbiamo notato nel libro. Scrive il prof. Arduino Cremonesi nella prefazione che: «...il Faidutti è stato un personaggio perseguitato per motivi politici. Egli fu una figura di eccezionale rilievo che determinò un nuovo corso politico-sociale al Friuli orientale in tempi ben anteriori alla sua annessione all’Italia. Un tale risultato della sua attività non gli poteva essere perdonato dai faziosi nazionalisti italiani i quali lo combatterono con i mezzi più indegni...». Don Caucig, sintetizzando l'opera del Faidutti scrive che: «...ha contribuito in modo determinante a dare un’impronta nuova alla storia contemporanea isontina». Mons. Faidutti fu veramente una figura di primo piano nella vita politica goriziana negli anni a cavallo del secolo e si distinse soprattutto per una frenetica attività sociale in favore dei contadini e dei coloni sfruttati, in favore dei quali istituì una rete capillare di casse sociali e di cooperative che li rese indipendenti nei confronti dei lati-fondisti. Istituì scuole serali per i contadini, si preoccupò dell’infanzia abbandonata, delle malattie sociali, quali la pellagra, e fu il promotore di varie forme assistenziali in favore dei poveri e dei prigionieri italiani nella prima guerra mondiale. Sembra strano che un uomo di tale levatura sia stato ignorato per quasi 50 anni e che solo ora sia stata presa la decisione di riabilitarlo attraverso la pubblicazione più che mai opportuna del libro di Caucig e le conseguenti presentazioni e conferenze curate dalla Democrazia Cristiana, erede del Partito Popolare nel quale il Faidutti ha militato. Mons. Faidutti veniva chiamato dai compagni di scuola «il poeta delle tre lingue (si esprimeva infatti perfettamente in sloveno, friulano c italiano) e può essere collocato idealmente accanto ad altri due nostri grandi conterranei: a Mons. Trinko, anche lui politico e consigliere provinciale e a don Eugenio Bianchini di Biacis, operatore sociale in mezzo alla gioventù udinese e propagandista tra i contadini di metodi razionali e moderni in agri- coltura. Ci auguriamo solo di non dover più assistere in futuro alla riabilitazione di grandi uomini solo «post mortem» e dopo un congruo periodo di colpevoli silenzi come è capitato a Mons. Faidutti e a Mons. Ivan Trinko. B. Z. PINSTRS - PENSIERI di ENZO DRIUSSI La poesia friulana, in questi ultimi tempi, ha avuto una crescita notevole sia dal punto di vista qualitativo che quantitativo. Siamo convinti che la riscoperta, tra il popolo friulano, di una identità culturale e linguistica propria e originale, sopratutto dopo il terremoto, non farà che accentuare l’interesse per la poesia e per la prosa in genere. Ogni anno in Friuli si stampano circa cinquanta opere in lingua friulana e attualmente si sta portando avanti la traduzione della Bibbia della quale sono stati pubblicati parecchi libri sia del Vecchio come del Nuovo Testamento. Con la traduzione completa della Bibbia la lingua friulana entrerà ufficialmente e di diritto nel novero delle lingue moderne, dando prova della sua capacità espressiva e della sua versatilità. Gli sloveni in genere e quelli del Friuli in particolare sono a contatto diretto con il popolo friulano e sarebbe auspicabile che da una parte e dall’altra si arrivi presto ad una conoscenza reciproca sempre più profonda. Cogliamo dunque volentieri l’occasione per invitare i nostri lettori a prendere visione dell’ultima fatica poetica di Enzo Driussi e accostarsi alla poesia friulana e ai problemi friulani in genere. Enzi Driussi è un giovane poeta nativo di Passons che ha partecipato a diversi problemi di poesia ottenendo lusinghieri successi. In precedenza aveva pubblicato due raccolte di poesie: «Spieli d’un anime» e «Presonir». E’ direttore responsabile del mensile «Stelutis Alpinis» e conduce una trasmissione radiofonica interamente dedicata al folklore friulano. Il Driussi scava in profondità nella realtà friulana toccando temi vecchi e nuovi (e-migrazione, ecologia, identità culturale). Con nostalgia rievoca il tempo passato attraverso le immagini della sua giovinezza ed è severo e critico nei confronti della civiltà attuale, civiltà del cemento che avanza, della massificazione, civiltà fondata sull’egoismo. Avverte anche il pericolo dell’alienazione culturale quando scrive: ... ma tane’ ains di lontananze — dut chest timp passat pai mond — mi an gjavat fin le lidrìs — dal ricuard dal gno pais». Si avverte nella poesia del Driussi il dispiacere per Furlanski pesnik Enzo Driussi un mondo, per una civilt rurale ricca di autentici v£ lori umani che sta scomp; rendo e nello stesso temp la paura di fronte ad un mor do nuovo emergente pieno d gravi incognite. Malinconi e pessimismo sono i due eh menti che si intrecciano cor tinuamente nel libro e ne C£ ratterizzano l’atmosfera. Una delle poesie più bell è dedicata alla notte del 6. f 1976 dal titolo «Sepulìs vìs che è stata tradotta in slovt no e pubblicata nei mes scorsi sul nostro giornale. I «Pinsìrs» di Enzo Driui si sono comprensibili a tutt e questo è senza dubbio ui pregio del libro, dedicato dal l’autore «al Friùl, ai furlan e a chei che al Friùl i vuelii ben». In calce ad ogni poesi; c’è la traduzione italiana chi rende più facile anche ai noi friulani la comprensione de testo originale. ŽENA VČERAJ IN Del «šteng», ki peljejo v Landarsko jamo Ljepa je nediška dolina kjer naša pesem odmeva Emancipacija žene, žensko vprašanje in feminizem na splošno so afirmacije, ki so sedaj, v teh zadnjih letih, izbruhnile povsod. Lahko trdimo, da niso borbe žena imele nikoli kot sedaj tolikšnega odmeva, saj so nenadoma zganile ves svet, ki jih je bil navajen smatrati za nežne, potrpežljive, daleč od političnih in socialnih obveznosti, in bolj natančno povedano «inštrumente». Položaj žene v družbi je v vsaki dobi vedno pogojen v formaciji njene vloge in je sad družbe in stopnje civilizacije. In prav zaradi stopnje, ki jo je do danes imela: svoje mesto v družini, v skupnosti, na delu, kjer se je zavedla samo sebe, se je uprla, da bi dosegla svoje pravice in da ne bi bila več smatrana samo kot «predmet». Usoda žene je bila začrtana za stoletja iz dveh faktorjev: njena manjša moč in L’emancipazione della donna, la questione femminile e il femminismo in generale sono affermazioni che in questi ultimi anni sono ormai scoppiate ovunque. Si può affermare che mai le battaglie portate avanti dalle donne hanno avuto tanta eco da far improvvisamente sobbalzare il solito mondo abituato a considerarle gentili, pazienti, lontane dagli impegni politici e sociali e più precisamente «strumenti.» La posizione della donna nella società, in ogni epoca è sempre condizionata nella formazione del suo ruolo ed è frutto della società e del tipo di civiltà in atto. Ed è proprio per il ruolo fino ad oggi avuto: il suo posto nella famiglia, nella comunità, nel lavoro che la donna ha preso coscienza di sè, si è ribellata per rivendicare i propri diritti e per non essere considerata un «oggetto». Il destino della donna fu segnato, per secoli, da due fattori: la sua minore forza e la sua funzione biologica. Con la prima la donna veniva esclusa da tutte le attività che comportavano fatica ma contemporaneamente le veniva tolto anche il diritto di partecipare alla direzione politica e amministrativa. Con la seconda, il suo compito veniva limitato esclusivamente a quello domestico. Quando invece la donna si è trovata, con la rivoluzione industriale, ad uscire dalle pareti domestiche per essere utilizzata come operaia il suo problema non è più solo quello di madre e moglie ma di lavoratrice tenuta a svolgere il lavoro stabilito da altri. L'intero quadro della posizione tradizionale della donna viene ad essere alterato, con esso si fa largo il principio del diritto al lavoro della donna. E' proprio attraverso queste condizioni di sfruttamento che le donne acquistano co scienza del loro diritto ad essere trattate come persone. L’inizio di un vero fenomeno femminista però, si ha a partire dalla seconda metà njena fiziološka funkcija. Zaradi prvega je bila žena izključena iz vseh dejavnosti, ki so predstavljali trud, a istočasno ji je bila popolnoma odvzeta pravica, da bi bila zastopana v političnem in administrativnem vodstvu, zaradi drugega pa se je žena morala ukvarjati izključno s hišnimi deli. Ko pa je žena spoznala pot osvoboditve zaradi industrijske revolucije, da se lahko oddalji izza hišnih zidov in da se lahko zaposli kot delavka, ki opravlja delo, katerega ji ga odločajo drugi, ni njen problem več biti samo mati in žena, ampak tudi delavka. Cela slika tradicionalne pozicije žene je spremenjena in z njo se razširja princip pravice, da se žena zaposli. In prav zaradi teh pogojev izkoriščanja so si žene priborile zavest, da zahtevajo svoje pravice in da se z njimi postopa kot s človeškimi bitji. Pravi pojav feminizma pa del 1700 quando grandi masse di donne sempre durante la rivoluzione industriale erano impegnate nella produzione e cominciavano a co-scientizzarsi. Ma questa lotta per la liberazione, da parte della donna, fu presto frenata dall'ascesa in Italia del fascismo che la fe ce ritornare alle sue funzioni di madre e casalinga oltre a negarle il diritto di voto e ad esaltarla come donna prolifica e massaia. Con la seconda guerra mondiale, però, e con il coraggio delle partigiane le donne si avviavano verso la liberazione. E’ appunto da questo terreno storico che hanno preso vigore gli attuali movimenti femminili. Questi sono solo alcuni tratti della lunga storia della donna e della sua condizione oppressa. Non per niente la donna prende sempre più coscienza del suo stato di inferiorità rimettendo in discussione i valori e le teorie che la riguardano . Oggi ciò che maggiormente la interessa è di vedere concretamente affermato il diritto alla parità di trattamento in ogni campo .dalla pubblica a quella privata perchè la donna non è proprietà privata di nessuno. Le donne vogliono che la parità e l'uguaglianza siano effettive che venga dato loro la possibilità di affermarsi prò fessionalmente in ogni campo, che le faccende domestiche non ricadano interamente sulle loro spalle ma sia la società intera ad aiutarle e che il diritto al lavoro venga attuato senza discriminazione tra uomo e donna. Così, come tutti i movimenti destinati a lasciare una trac eia nella storia, anche quello femminile sta sviluppandosi progressivamente con la sua lunga e drammatica storia alle spalle. Molte conquiste sono state raggiunte ma la strada da percorrere è ancora lunga e i problemi sono tanti. DANES se je pričel v drugi polovici 17. stoletja, ko je bila množica žena zaradi industrijske revolucije zaposlena v proizvodnji in so se začele zavedati svoje vloge. Toda to vlogo, da bi se osvobodile, je fašizem v Italiji ženam kaj kmalu preprečil in morale so zopet prevzeti vse funkcije kot mati in hišna gospodinja in jim je poleg tega odklonil tudi volilno pravico, po drugi plati pa jih je povzdigoval kot plodne ženske in dobre gospodinje. Z drugo svetovno vojno pa, s pogumom številnih partizank, so se odločile za pot osvoboditve. In prav zaradi te zgodovinske podlage so dobile moč današnja ženska gibanja. To so samo nekateri podatki dolge zgodovine žena in njihovega zatiranega položaja. žena se, in ne zaman, vedno bolj zaveda svojega položaja manjvrednosti, postavljajoč vedno znova v diskusiji vrednote in teorije, ki jo zadevajo. Danes si zadeva nalogo, da bi konkretno videla potrjeno pravico enakoprednega postopanja na vseh področjih, od javnih do privatnih, kajti žena ni privatna lastnina nikogar. Žene hočejo, da so enakost oziroma enakovrednost dejanski in da jim je dana možnost, da se poklicno utrdijo na vseh poljih, da bi njihova hišna dela ne slonela izključno na njihovih lastnih ramenih, a da bi jim morala celotna družba pomagati do pravice do dela, brez diskriminacij med žensko in moškim. Tako, kot je vsem gibanjem namenjeno, da puste v zgodovini svojo sled, se tudi feministično gibanje postopoma razvija s svojo dramatično zgodovino. Bile so pridobljene mnoge pravice, a pot, ki jo morajo žene še prehoditi, je dolga in problemi so številni. GRMEK Rajnik Piccolo Giovanni Umaru na hitro komunski sekretar Globoko je odjeknila nenadna smart našega komunskega sekretarja dr. Giovanni Piccolo. U sr jedo 31. avgusta so ga našli martvega u pastjeji u Klodiču, kjer je stanovau. Rajnik Piccolo je opravju službo komunskega sekretarja u Grmeku in Dreki. Biu je sposoban in parju-bljcn sekretar. Iz Laziča gremo naprej proti Tarčetu. V Tarčetu je doma Romano Specogna, deželni svetovalec (Consigliere regionale). On je edini politik u naših dolinah, ki se je do sada takuo visoko dvi-gnu. Pustimo Tarčet za sabo in se povzpnemo u brieg. Po par U nedeljo zjutraj se je zbudiu gospuod famoštar ob navadni uri. Kadar drugi počivajo, ima gospuod mašnik narvič djela, posebno u nedeljo. Tudi tisto nedeljo ga je čakala zguodnja maša, ta pozna maša an večernica. Usta je iz past j e je, se obljeku an odparu okno, skuoze katero je gledu naravnost u svoj vart. Takuo je djelu usako jutro. Vart in kar je bino u njem, je biu njega ponos. Tisto jutro pa je imeu veliko razočaranje, veliko začudenje. Ljepih brieskvi ni bluo vič na drjevu. Ni vjervu sam sojim očem, zatuo jih je lepuo pomeu. Tudi kadar je pomeu oči, brieskvi ni videu. Leteu je hitro po šten-gah u kuhnjo. Dikla je imjela parpravje-no kafè, pa ga ni popiu. Ku vjetar je šu skuoze urata, in šu na vart. Brieskvi ni bluo. Use pod njimi je bluo pre-peštano. Žalostno se je used-nu pod drevo an začeu premišljevat, kakuo bo odkru hudobne tatuove. Prej ko je ustu gor, se je še ankrat oglednu po vjejah, ki so še do nedavnega držale Ijep, sladki sad. Tedaj je z.agledu postavjeno med nje-ko ruogjo adno od narbuj debelih breskvi, ki so mu tisto Ijeto obrodile. kilometrih asfaltirane ejeste pridemo u Landar, u katerega bližini je znana Landar-ska jama, cilj zmjeraj večjega števila turistov, posebno Slovencev. V jami je starodavna cerkev sv. Ivana u Čele. Do nje pridemo po 115. štengah, ki peljejo po skalovju in so Brieskva je bla utargana in napuošto postavjena, da bi paršla njemu u roke, da bi mu še buj sline tekle po tistih, ki jih ni bluo vič. Tuole ga je še buj arzjezlo. Uzeu je brieskvo in šu spet u faruž. «Kaj ne bote piu kafet?» ga je uprašala dikla. «Sama ga popij!» je takuo zarju, da se je posoda stresla u sklednjaku. «Jezus, Marija, kaj vas je gosà pikenla, da ste takuo razkačen» mu je jala an se usa prestrašena stisnila u pic. «Pusti par mjeru gose an saršene. Ljudje so slabši kot gose an saršeni!» je spet zarju. «Mati božja, kaj so vam napravli?» ga je spet uprašala z boječim, tresočim glasom. «Boš zvjedela donas par te pozni maši!» ji je buj mer-nuo odgovorili an šu čez urata. Diklo je skarbjelo. Rado-vjedna je bla, kaj so nakuhali nje gospuodu, zatuo je hitro pospravla posodo, ložla kuhat kosilo in hitro stekla h parvi botri. Par botri so ble še druge ženske in dikla je hitro izblebetala, da ni še nikdar videla gospuodu famoštra takuo razjezenega, da so mu muorli hudobni ljudje nekaj hudega usekane u živo steno. Štenge so zadost široke in lepo ohranjene, čepru so ble na-pravjene že ljeta 1007, kakor nam pove letnica na eni izmed njih. Ljeta 1949 se je utargala u steni velika skala in poškodovala pru napis na eni izmed šteng. Pred ljetam 1007, pred malomanj taužent tjet, so hodili naši slovenski predniki dost buj visoko nad štengah u jamo. So bli sigurno buj tardni u glavi, da se jim ni motilo, ker so se muorli parjemat za drevesa, ki so rasle iz čela in se počas pljezli do jame. Spodaj je globok prepad. Na varhu šteng naletimo na željezna urata, ki odpirajo uhod u ejerku sv. Ivana u čele, tuo je u skali, ki se razteza u notranjost jame in je gotovo narbuj stara ejerku u naših dolinah, saj je obstojala že ljeta 850, kot beremo u ejerkvi na grobnem kamnu diakona Feliksa. Blizu uhoda je spet ukle-sana u kaman letnica 1007, ki nam povje, da je bluo veliko uhodno zidovje par uhodu u jamo na dva loka, adan za odtok podzemske vode, drugi pa za uhod u jamo pod cerkvijo, zazidano že tistikrat. Na levi, par uhodu, se od-perjajo še dne vrata na od-part predvor, od kodar imamo Ijep razgled po Nadiški dolini. (Nadaljevanje prihodnjič) napravit in da bo o tem govorili par te pozni maši. Če čješ, da ljudje nekaj hitro zvedo, je zadost, da po-vješ par korite, kamar hodijo žene po uodo. Zadost je, da čuje adna in ista ne gre od korita, čeglih ima natočeno posodo. Ne gre damu, čeglih se ji ima doma kuhnja zasmodit, al pa otrok u zibjeli udušit. Ne, ne gre. Čaka, da pride druga ženska, da ji hitro povje, kar vje in še vič. Po navadi doložijo, doštulijo, oljepšajo. Iz mašice nardijo konja. Tudi druga ženska ne gre od korita, dokjer ne pride še kajšna po vodo. Tudi ona muora povjedat, doložit, doštult, oljepšat. Takuo se gaja par nas, že od kar svjet stoji. Takuo se je zgodilo tudi tisto nedjejo, ko so ukradli brieskve gospuodu famoštru par Sv. Lenarte. Ku de bi biu tonknu tu zvon, so zvjedele hitro use žene od vasi an bližnjih vasi, da so famoštru njeki hudega napravli an da bo o tem guoriu par te pozni maši. Cjerku ni bla še nikdar takuo puna kot tisto nedeljo. Usi so težkuo čakali to pozno mašo an še buj gospuodovo pridgo. (Nadaljevanje prihodnjič) La donna ieri e oggi PISE P ET AR MATAJURAC II. Famoštri in druge zgodbe v Sv. Lenartu 'riv:? v' • r l ;v • -n • ‘V. jk^f •-<• • " •••- '.>^5', j •’ %$ «č •f;':.,-. ■ p<;*\ .v: :• £fw!’ X • ■■ -r ' r •n V *. •. ■ v1 . iv? •» w£Ù*.v "'tT-A' ••*' KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH SOVODNJE Matajurski gospod prosu karabinierje, naj «areštajo» puže - Al so paršli počasni plazilci iz Vicenze? U Matajurju se je pojavilo veliko število čudnih pu-žu, tajšnih, ki njesmo navajeni videt po naših dolinah. O tem smo že pisali pred par ljeti. So ardeče far-be in so dugi do 11 cm. Go-lazan je zlo nagudna. Vse gre pred njo. Posebno so škodljivi za vartno zelenjavo. Od kod so paršli? U Vicenzi imajo pru ljetos velike probleme z njimi. Jih je vič ku listja in pojedo vse zelenje na njih pohodu. Dol so puži okužili (infestai) pet komunu. Gorska skupnost (Comunità montana), ki zajema komune od Astica do Brente, se je na hitro sestala, (na riunion) s šindaki, da bi našli kakšno rešitev pruoti škodljivim pu-žam. Sklenili so, da bojo di-zinfetiral zemjo, kar bo ko-štalo parbližno 20 milijonov lir. Tri milijone lir bo dala gorska skupnost (Comunità montana), po an milijon usak komun, drugo pa bojo plač j al dežela (Region), provincia in zainteresirani kumetje. Puži u Vicenzi so podobni tistim, ki so se pojavili na Matajurju. Pravijo, da so pred leti djelali gor sudatje cjesto in da so se posluževal zelenjave (verdure) iz Vicenze. V odpadkih, ki so jih vargli, so ble jajčaca od te golazni. Iz njih so se pojavili puži. Tuo bo lahko daržalo, ker podobnih pužu ni po drugih krajih naših dolin. Ta gnusna žvina se je ljetos zlo razpasla in če se ne bojo učinkovito boril proti nji, nastanejo rjesan problem za uso Benečijo, kakor u Vicenzi. Do sada se borijo proti njim sami kumetje, a strup, ki ga kupujejo na agrarji u Čedadu, je previč drag. Naj se tudi par nas zganejo komuni in region. Donas se lahko odpravi problem s par sto taužent lir. če bojo čakal, bo ko-štalo milijone. Mata jurske puže so šli gledat tudi karabinjeri in so pred njimi uzdignili roke, češ: kaj naj napravimo. Matajurski gospod jih je prosu, naj jih «areštajo!». MATAJUR Poroka. 30.7. sta se poročila u matajurski cerkvi Medveš Luciano Mario in Podorieszach Anita oba doma iz Bare pri Matajurju. On je od Baštjanove hiše, onà pa je Saludova. Tale poroka še ankrat dokazuje, da naše čeče se rade poroče tudi z domačimi puobi in ne samuo z Italijani ali z možmi v divižah in de šele darži tisti italijanski pametni pregovor (proverbio): «Moglie e buoi dei paesi tuoi...». Pogreb. 20.8 je v čedaj-skem špitalu umaru po kratki boliezni Vigi Zuanella iz Ruončanjove hiše. Biu je do-bar, pošten maringon in adan od riedkih obartniku ( artigiano ) sovodenj skega kamuna, zatuo so ga vsi poznali. Na pogrebu, ki je biu u Matajurju v nediejo, 21.8 se je zbralo veliko ljudi od vsieh bližnjih vasi. Žlahti in posebno hčeram izrekamo naše najgloblje sožalje. SREDNJE OBLICA Sinart mladega moža Globoko je pretresla use naše ljudi hitra smart našega vasnjana Livia Vogriča, ivančičjovega po domače. Imeu je samuo 48 ljet. Livio se je uračju par nogah iz Gorenjega Tarbja pruoti domu. Na poti ga je zadeu z motorinam, vasnjan Mario Floreancig, Gorjanu, star 41 ljet. Ne vje se, kakuo je paršlo do nesreče. Oba sta zletjela pod cjesto an se poškodovala. Odpeljali so jih u čedajski špitau in je zgledalo, da je biu buj potu-čen Floreancig kot Vogrič. Na žalost pa so nastale komplikacije in Vogrič je umaru u petak, 12. avgusta. Poko- pali smo ga u Oblici u nedeljo, 14. avgusta, še nikdar ni videla Oblica na pogrebu tarkaj ljudi, kar je priča, da je biu rajnik Livio puno poznan an da so ga imjeli usi radi. Zapušča mlado ženo an dva otroka. Medtem ko izražamo žalostni družini naše globoko sožalje, voščimo Marju Flo-reančiču, da bi kmalu ozdra-veu. Rajnik Livio Vogrig iz Oblice «Mlada brieza» u Dolenjem Tarbju U Dolenjem Tarbju je ljetos deset dni use margoljelo otruok. Na «Mladi briezi» se jih je zbralo nad 120 iz vseh naših dolin. Vas je še vič ku oživjela. Kumetje so se parvadli temu živžavu in hvalijo naše otroke, da so pridni, disipli-nirani, da jim ne djelajo škode, da se ne dotaknejo obedne reči. Slava ura jih ni ustavla, da bi ne izpeljali do konca svojega programa. U četartak, 25. avgusta je zasijalo sonce. Biu je parvi dan ljepe ure in otroci «Mlade brieze» so izkoristili po-pudan za kulturni program, ki so ga parpravli za vasnja-ne in njih starše, ki so paršli iz useh kraju. Bluo je zlo lepuo. Kulturni program je začel pevski zbor «Mlada brieza», ki ga uči prof. Nino Speco-gna. Pjesmam otrok je sle-diu program lutkovnega gledališča (marionette), ki so ga otroci sami parpravli. Za marionetami so mladi harmonikarji, ki jih uči Anton Birtič, pru lepuo zagodli nekaj lepih melodij. Lepo so se izkazali tudi mali gledališčniki v izvajanju igric in skečov, ki sta jih napisala Izidor Predan, Aldo Clodig in drugi. Kulturni program, ki je trajal več ur, se je zaključil s tekmo (garo) pužov. U soboto, 27. avgusta so otroci odpotovali z avtobusi k morju, na Debeli rtič pri Kopru, kjer so nadaljevali letovanje pod imenom «Barčica moja». SV. LENART Letos so praznovali sv. Roka kar šest dni Že puno ljet njeso praznovali tarkaj dni sv. Roka. Veselice so začele že v četartak, 11. in se zaključile u torak, 16 avgusta. Tuo se pravi šest dni. Ura ni bla slaba, le u poznih ponočnih urah je norčevala in nagajala. Lahko rečemo, da je šlo skuoze fešto na taužente ljudi. Za kulturni program so sodelovali «Nediški puobi», Keko in Anna in drugi. Pohoda po starodavnih domačih cerkvah se je udeležilo nad 200 ljudi. Dva para noviču u cerkvi sv. Miklavža U soboto, 6. avgusta sta se poročila dva mlada para u stari cerkvi sv. Miklavža: Balus Franco in Tomasetig Clara, oba iz sredenj skega kamuna, Snidarčič Claudio iz Prapotnega in Debeniach Lucia iz Jagnjeda. Na dan 2. julija pa sta se poročila Coceano Giovanni iz Čedada in Mattelig Irene iz Jagnjeda. Našim novičam želimo use dobro v življenju. PIčIč Žalostan konec mladega moža U nedeljo, 7. avgusta so našli obešenega Graziana Dorniacha. Imeu je 40 ljet. Biu je poznan po useh vaseh kot dobar pitor. Nikdar se ne bo vjedelo, zaki je obupu nad življenjem in napra-vu samomor. GORENJA MJERSA Umarle so dve mlade žene U petak, 19. avgusta je umarla Elia Crisetig, poročena Chiabai. Stara je bla 46 ljet. Pogreb je biu par Sv. Lenartu u soboto, 20. avgusta. U srjedo, 24. avgusta pa je umarla Olga Medveš, udova Zorzutti, stara 60 let. Tudi nje pogreb je biu par Sv. Le- nartu u četartak, 25. avgusta. Družinam izrekamo naše globoko sožalje. GRMEK TOPOLOVO Zapustila nas je Argentina Kuoščanova U nedjejo, 14. avgusta je na hitro umarla u čedaj-skem špitalu naša vasnjanka Argentina Filipig, poročena Gariup - Kuoščanova po domače. Stara je bla 73 ljet. Rajnka Argentina je bla pridna gospodinja in bar-dka mati. Imjela je pet otruok, ki pa so usi po svje- tu: Alberto u Vercelli, Danilo u Aosti, Marcello u Nemčiji, Anna u Rimu in Mario u Paviji. Pogreb njih drage mame jim je dau parložnost, da so se po tarkaj ljetih spet kupe zbrali. Vsem izrekamo naše globoko sožalje. REZIJA Obrazložitev deželnega zakona št. 30 v Stolbici Pred kratkim so se sestali v Stolbici številni domačini, kjer so jim izvedenci obrazložili mehanizem zakona št. 30, na podlagi katerega lahko dosežejo podporo za popravilo hiš, ki so jih poškodovali lanski potresi. Na istem shodu je bilo tudi podčrtano, da bi se morali ustanoviti vaški odbori, ki naj bi se zanimali za najvažnejše probleme, kot so socialni, ekonomski in kulturni za razvoj doline. Novici pod portonam v «Hlodovi vasi» v Špetru Novici v Špetru V soboto, 30. julija sta se poročila v špetru, v Hlodovi vasi — kakor so poimenovali stanovanja v barakah — Marina Szklarz in Tiziano Crucil. Puobje so jim napra-vli tradicionalni «porton» z dvojezičnim napisom, kakor nam kaže slika. Napis se glasi: Viva gli sposi — živio ženin in nevesta. Mlademu paru želimo dosti sreče v njih skupnem življenju. ”Su e ju pa Scia va nia,, U nedeljo, 28. avgusta je bla VI. edicija pohoda «Su e ju pa Sclavania», ki so jo organiziral C.A.I. iz Špe-tra, špetarski komun in Na-diška gorska skupnost. Pohod je biu dug 40 kilometru in je šel čez vič naših komu-nov. Letos so spremenili pot, tako da so eliminiral narhujše star moline in še bruozar, do so takuo na- pravli, ker bi bluo lahko paršlo u slavi uri do kajšne nesreče. Ljetos je bla pot buojša, a hljetu se bojo spet varnili na tradicionalni itinerari j. čeglih je bla ljetos slava ura — daž je liu ejeu dan — se je udeležilo pohoda kar 372 ljubiteljev tega športa. Med njimi je bluo nad trideset dobrih atletov, ki so napravli 40 km dugo pot u nekaj urah. Parvi je paršu na cilj Gino Spolero iz Fojde. Pohod, ki ni biu kompetitiven, se je zaključu brez obednega najmanjšega incidenta, le da so bli udeleženci premočeni do kosti. Odšli so zjutraj iz špetra, čez Sv. Lenart do Jagnjeda. Iz Jagnjeda do križišča na starogorski ejesti proti Dolenjemu Tarbju, Varhu in Gorenjemu Tarbju. Tu so se obarnili pruoti Oblici, nato čez Sv. Magdaleno do Kravarja, iz Kravarja pa u Ažlo in čez Klančič u špeter. RICORDA ZF Per ■ tiranti ■ ringhiere ■ serramenti m e altre lavorazioni in ferro ZUFFERLI FIORENZO Liessa di Grimacco MACCHINE CALCOLATRICI MACCHINE PER SCRIVERE e ogni altra attrezzatura per ufficio Sconti speciali a scuole e studenti Vendita ingrosso e minuto Assistenza Ebbe CIVIDALE - ČEDAD Stretta B. De Rubeis 15/17 - Tel. 73432 RAČUNSKI STROJI STROJI ZA TIPKANJE in vse druge potrebščine za urad Posebni popusti za šole in študente Prodaja na drobno in debelo Tehnična pomoč