Leto LUID. Številko 102.
V Limfen!, v fetrtefi 7. mola 19Z3.
cene Din ra
iiaaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje In praznike. — Inseratl: do 30 petit ä 2 D, do 100 vrst 2 u 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-Vuiu. — inserarni davek posebej. — „51ovenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
i
Upravnistvo: Knsllova vile« itee. 3, prltllcfe. — Telefon stev. 304. Urednlstvos ßnafiova ulic- ftt. 5f I. nadstrople. — Telefon ste v. 34.
mmr      Poštnina plalana v gotovini.
0 „fanetski politiki"
Med Slovenci se v zadnjih letih pre* etri <?ovori o kmetski politiki. Imamo i otfl samoskmetske stranke, ki pravijo med Hniöim, da dosega kmetski živel j v- rta -; državi 80 % prebivalstva in da se naj radi tega vodi naša državna poli?
v smislu, kakor pravijo, «agrarne öeipokracije».Pred dnevi so sc ce'o fuzi* jonirale neke stranke, ki razglašajo, da so kmetske in ki hočejo združiti svoje t>ile. da omogočijo vlado kmetske de? mokracije tudi v Jugoslaviji. Teza o SO % kmetskem prebivalstvu in zahteva x>o «örarni demokraciji zasV.ži radi tc^a, da se enkrat obravnava načelo.
Tu se nočemo spuščati v vprašanje, kakšna je bila dosedanja državna noM? tika in a*i ie ce^kupnost upravnih in zakonodajnih aktov naših dosedanjih vlad v samostalni iugoslovenski državi natančno porazdeljena po odstotkih prebivaTstva, to je: ali je 80 % teh upravnih in zakonodajnih aktov ščitilo kmetske interese, ostanek odstotkov na meščanske, uradniške, delavske, indu= strijske. ku1turne in druge interese, ki niso direktno kmetski, k^kor propo* veduiejo voditelji kmetskih strank in frakcii. To vprašanje prinada zgodo* vini. Nas zanima načelno vnrašanje, ali na* se državna politika vodi po stanov* skih \~TCiikh, ali nai s strankarsko življe* nie v državi razvija po stanovskih, eno* strrnsko stanovskih, izključno stanov* skih interesih, ali na nai narobe država nanreduje kot harmonična enota vseh stanov in vseh stanovskih interesov.
Če nastavimo vprašanje v tem srni* sTu. zanazinvo, da je stanovska koncep* ciia države in strankarskega živ^enja zelo enostavna in vabljiva, da pa hrani v sebi kr*Ti velikih nevarnosti za državni napredek.
Velja snomniti pri ti priliki na ugo« tovitev modernih socijo?ogov, ki so pro? učevali razvoj modernega socijalizma, ki ie gotovo v svojem bistvu stanovski pokret. Ti so namreč ugotovili, da je socijalizcm pri vsem dobrem tudi mno* £o, ze-o mnogo škodoval mirnemu raz« voju sodobne družbe, da je ustvaril no* tranje razprtije, ki so se g^boko za* jedTe v produkcijski proces, ki so za« eržavale industrijo in trgovino, s stav* kami uničevaTe ogromne dobrine in moderno družbo privedb skoro v krva* ve revo'ucije, kakor v Rusiji.
Če bi se stanovski elementi uveljavili z enako ostrino tudi v nedelavskih pla* steh prebivalstva, potem si l^hko pred* slavi jamo, kam bi zašla moderna druž? ost m država, zlasti še država, ki je tako nebogsjena in m'ada. kakor naša jugo* slovenska država . .. Stanovske, umetno ..'Mene razprtije bi uničile vsako harmos tAčiio dedovanje državne uprave, ekspe* rimenti sccralnc in stanovske narave bi se men »ali, kakor bi se vrstile koalicije ha vlade...   Razvoj bi se naravnal v
r" vsesplošnega medstanovskega po* ":<-:i-___
Država na ni oblastvo enega stanu! Narod načelno  cdk'anja enostranske stanovske diktature!  Država in narod :~ harmonični ce^ti, ki s7užita celo* . vnnosti kot taki in koje vlade morajo *= .   -.    za   izravnavo medstanovskih ei-;-30v.   Država bodi regu'ator sta* "-v, niih združite-j v mogočno obram« ;eno      ango nazunaj  proti sovražni« kern državne sarnostalnosti ter nazno* ;  »roti prevratnim poizkusom izoli* eTstremno * stanovskih strank, kakršna je n. pr. komunistična stranka.
Ziit j je jasno, da bodo v modernih t; :..vi3:. .-!;:<?a?e 'e naciionr^ne in sta= tiovsko soHdaristične stranke. OdUa* ni am o zgo?j industrijski razvoj, odkla* nfamo pa enako delavsko diktatorični a*i na agrarni razvoj naše države in na* rcT:. Zgolj agrarni razvoj, ki tepta sa* mostalno jugos'ovcnsko industrijo in trgovino, nas snravi v odvisnost od zu* nan»e industrije in trgovine, država se nrei afi s'ej izpremeni v kolonijo tujega iir^criinMzma, v slučaju voinega spo* pada ostanemo brez industrijske obrane.
R^vno tako odklanjamo zgolj indu* striisko   poVtiko   države,   ker škodi agrarnim intersom, kakor tudi ncašči* enim sTojcm delavskega stanu. Tu je potrebna primerna harmonična izravna* a inieresov.   Zakonski načrti naj se de'ufejo  pod  vidikom   zaščite vseh anov.  Kmet  naj   ie  ne zapostavlja cd meščanom in narobe.
Pomislimo, kako se lahko parlamen* rno življenje zapete, če bi šTo pri za* nu le za stanovske interese in če naj kon ščiti samo industrijo, ali pa samo --rno vc'enosestnike, ali samo de'av* vo, meščanstvo, uradništvo. To bi se i zaku'isni boji denarnih magnatov, ji stanovskih organizacij! Posledice kih interesnih bojev bi bili enostran* ki stanovski zakoni!
Tak razvoj naše notranje politike ;a moramo ne samo z državnega in na-
i bei Dreti
Misija g. Kalfova v Beogradu in Parizu. — Avstrija in komunistična propagandna centrala na Dim? ju. — Internacionalna koiferenca rjroti komunizmu v Trslu.
— Beograd, 6. maja. (Izv.) Ob 12 35)
Zunanji minister bolgarske vlade srosp. KfIIov ie danes ob 8. zjutrai s^ simptom-orijenteksoresom prispel iz Sofije v Beograd. Na kolodvoru so g. Kalfova snre-jeli in pozdravili v imenu naše vlade pomočnik zunanjega ministra g. Mirkovih, bolgarski noslanik Vaksrevski in celokupno osobje bolgarskega poslaništva. S kolodvora s? je g. KaTfov takoj v avtomobilu odpeljal na bolgarsko poslaništvo. Zimanii minister g. dr. Nln-čič je ob 10.30 dopoldne sprejel g. Kalfova. Razgovor med obema diplomatoma je traial do 12.30 nonoldne. Iz zunanjega ministrstva odhajajočega g. Kalfova je obkolila velika množica domačih novinarjev in ga naravnost bombardirala večia skunina inozemskih poročevalcev. G. Kalfov je med drugim izjavil novinarjem:
Po nalogu svole vlade potujem na zaprd v Pariz, da stopim v stike z vladami ter jim pojiasmm dogodke zadnjih dni na Bolgarskem. Prva moja dolžnost je bila, da posetim tud? zunanjega nvn«-stra dr. Nmčiča in tako stopim v stike z vlado n~še sosedne države. Ministru g. dr. Ninčiču sem rojpsrrl ~ft??ac\lo na Bolgarskem. Izmenjane so bile na to skupne misli in obojestranski vidik'. To predvsem v vpreš^njiu, k* nrtoeČ intere-sira ves svet, to .ie bol?ševišk^ nevarnost, ki sedrj preti samo Bolgarski, marveč vsej Evrop«. Na žalost ie morr" bolgarski narod zelo mno<?o trneti od kom«nističnega rovarenia in propagrn-de. Treba je sedaj vse ukreniti, da se ta nevarnost odstrani.
G. Kalfov je nadalje naglašal pripravljenost in iskrenost Bolgarske, da vstopi v borbo proti komunizmu. Bol-
garska Dotrebuie v tej borbi moralne pomoči ostale Evrope, kajti gre tudi za sigurnost miru. V tem smislu sva razpravljala z g. dr. NinČičem. Unam. da uspem v svoji misiji na korist bolgarske stvari.
G. Kalfov je napram novinarjem odločno zavrnil trditve aneleških parlamentarcev, ki so vztrajali, da je podal neko proti iugoslovenski vladi naperjeno iziavo. G. Kalfov je danes gost g. dr. Ninčiča in se jutri zjutraj odpelje dalje v Pariz.
— Beograd. 6. maia. (Izv. Ob 12 30) Kakor ie Vaš dooisnik informiran, je naša vlada ukrenila pri dunairki vladi primerne diplomat'cne korake glede komunistične akcije, ki izvira z Dunaja in se razteza na vse sosedne države, zlasti na Balkan. Danes donoldne sta se o tem dalj časa posvetovala pomočnik zunanjega ministra g. Markovič in avstrijski poslanik Hoffinger. G. Markovic je ome-nial nevarnost, ki preti od strani komunističnih akcij ter v imenu svoje vlade pozval poslanika, nai sooroči na Dunai, da avstrijska zvezna vlada pripomore k odstramtvi komunistične nevarnosti. — Poslanik g. Hetlinger je izjavil, da ja avstrijska vlada pripravljena ukreniti primerne odredbe, toda je mnenja, da ni na Dunaju središče komunizma, marveč je Dimaj samo orehodna postaja komu nist/čnih agitatorjev in emlsarjev. °otujejo le preko Dunaja v druge dr. zave.
— Beograd, 6. r,raja. (Izv. Ob 12 30) Kakor doznava Vaš dooisnik iz mero-dajnih virov, se ima v kratkem sklicati v Trst mednarodna konferenca za organizacijo borbe proti komunizmu.
Izmenfarna situacija
Stanovanjski zakon definitiven« — V narodni skupščini bo stanovanjski zakon sprejet nrihodnji teden. — Zakon o poljedelskih kreditih.
— Beograd, 6. maia. (Izv.) Danes Beograd slavi tradicüonalni praznik «Gjurgiev dan». Situacija je nespreme-niena. V narlamentu ni nobenih važnih akcij. VeČina poslancev je odpotovala v svoje kraje. Člani anketne komisije so snoči z zagrebškim brzovlakom odpotovali v Zagreb, kamor so danes zjutraj prispeli. Anketni odbor začne takoj danes z razpravami v palači velikega župana. Rad'cevci napemajo vse sile, da rešijo večino anketiranih mandatov.
Nekateri parlamentarni klubi so včeraj imeli kratke sestanke. — Klerikalni klub ie razpravljal o parlamentarnem položaju in napoveduje obsežno akcijo radi zanema^nnia slovenskega dela naše države. Zanimivo je, da beogradski listi ne priohčmejo nobenega komunikeja o tej seji. Dr. Korošec ie z večino svojih oprod snoči odpotoval v Liublja-no. oziroma v Zagreb. Tudi muslimanski klub ie razpravljal o parlamentarnem položaju in ie nato večma poslancev z dr. Spabom odpotovala v Sarajevo. V Beogradu so ostali se^aj samo poslanci, ki so člani po^meT-nih zboru-iočih parlamentarnih odborov.
Najvažnejši ste bili včeraj seji zakonskega odbora in odbora za polje-
delske kredite. — Zakonodajni odbor ie včeraj defmitivno odobril končni načrt
st?nov?n?skega zrftona, ki se s poročilom predloži narodni skupščini v končno rešitev in odobrenje. Stanovanjski zakon pride na prvi seji skupščine na dnevni red in ga skunščina sprejme v smislu poslovnika po kratkem postopanju, to je brez vsakih daljših razprav in dodatkov. Smatrati je osnutek zakona, kakor je bil sprejet v zakonodajnem odbom, za končnoveljaven.
Parlamentarni odbor za Doljedelske kredite je včeraj končal načelno razpravo o zakonu glede noljedelskih kreditov. Ta zakon je velike važnosti za kmetiisko zadružmštvo. V odboru vladate dve struji. üna struia je, ki zagovarja n?čelo privatne inicijative, druga skrša ustvariti nov tip zadružništva pod vplivom in kontrolo države.
Poljedelski minister Krsta Miletlč odločno zagovarja vladmo stališče glede zadružništva. Privolil pa je v sprejem predloga opozicne. da se sedai obstoječe zadruge ne ukinejo, marveč polagoma fuziinnirajo. Odbor ie z^kon v načelu sprejel z večino glasov. Prihodnja seja tega odbora je šele v petek, ker je danes «Oiorgjev dan».
Z obnovitvijo češke države po češkoslovaški republiki In z obnovitvijo Poljske se je pomnožilo število slovanskih držav. Zgradba kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev pomenja konsolidacijo večine fužnega Slovanstva. Izguba Egejskega morja, ki jo je doživela Bolgarska, je izguba celokupnega Slovanstva. Glede Rusije pravi resolucija, da jc sedanji režim na Ruskem le začasen in da je Siovanstvo težko občutilo veliko izgubo, ker ni bla Rusija prisotna pri sklepanju miru v Parizu. Splošno se lahko deo2s govori o novi etapi Slovanstva na poti njegovega razvoja In vstopa v evrop ko In svetovno poü'iko. Siovanstvo je zaznamovalo v svetovni vojski pritfobltv In izgube, zato fe sedzj naloga slovenske politike zajamči-tl pridobitve in popraviti izgube. Resolucija pozdravlja prijateljsko zbužanje slovanskih držav in obžaluje, da ni še prišlo do bratskih odnošajev  napram Rusiji.
Resolucija končno preezira stališče češkoslovaške narodne demokracije do po-sarnnih slovanskih držav. Ugotavlja, da veže Čehoslovake in Jusoslovene ne samo bratsko sorodstvo, marveč tudi skupnost interesov, zlasti skupna nevarnost od strani Madžarske. Češkoslovaška demokracija želi, da pride do zbližan ja med Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari. V Interesu kon olldacije Evrope in vsega sveta, v Interesu Slovanstva je treba obžalovati, da se ruskemu narodu ni dala prava oblast v roke, iz katerih mu je bila nasi-loma vzeta leta 1917. Dcnasn.'i moškovs!;i vlastodržci ne predstavljajo niti narodne, niti ni ke, niti slovanske vlade.
Priznati sedan;o vlado v Ru?Iji aH ž njo navezali diplomatlčne st'ke bi pome-njalo toliko, kakor okrepiti nje gospod-stvo in pomagati pri uničenju gospodarskega, kulturnega, fzični-ga in moralnega polcžsja ruskega naroda. Resolucija tudi odločno obsoja komunistično propagando, ki je naperjena proti obstoju Češkoslovaške republike.
Auel K enotni politiki Slovoutoo
Češkoslovaška narodna desro- kracija odločno oroti prik1«ičitvi Češkoslovaški demokr^tje za slovansko nolitiko in proti priznani-i sovfet"ke Fnsfje-
— Praga 6. ma'a. (Izv.) V Brno Je bil skl*can 111. kongres čcškrslovrške na-rod ie demokracije. Kongresa so se udeležili delegati vseh krajevnih organizacij iz Češke, Moravske in ostalih krajev republike. Kongres ie bil prava manifestacijo dermkratične ideje. Kongres je sprejel zelo obširno resolucijo, ki daje smernico češkoslovaški demokratični stranki v
notranT, gospodarski :n zrnanji poli:iki. (ilcde zunanje pol'iike je resoTucija razdeljena na več točk in večino ohsega stališče Češkoslovaške republike do ostalih slovanskih držav oz. daje smernice za splošno slovansko politiko. Resolucija med drug'm veli:
Češkoslovaška demokracija gradeč temelje slovanski politiki, kons'atira:
cijonalneöa, marveč tudi s s*?novskega stališča odločno odklanjati. Svoj narod in državo si predst.iljamo harmonično in složno. V nacijonamo našo poetiko nočemo uvajati principov krute rlcina* gogfje in strahovlade enostranskih sta* novskih interesov!
Država in narod sta bratstvo ljudi, ki izpovedujeio iste nacijonalne in kul* turne ideale. 'Tb ni govora o tem, da je industrijski oodjetaik mirni vreden kot
agrarni ve^eoosestnik. ali da stoji inte* li^entni rjok^ic nad ročnim in kmetskim.
Vsi stsrovi so v državni harmoniji enakovredni in vsi ; kupno, složno ustvarjajo narodovo gmotno in kulturno bo-
gastvo.
Zato spada ^* ono jemo državo in v moderni narod samo prinem stanovske solidarnosti! Ta edini jamči za mirni notranji razvoj ir> za harmonični raz* J vtet ftarodoviü energij.« S
Priključitev Avstrije Nemčiji
— Praga, 6. maja. (Izv.) Češkoslovaški tiskovni urad na podlagi poročil dunajskega češkoslov. poslaništva in zunanjega ministrstva dementira vest nekega dunajskega lista, da je prispela na Dunaj posebna misija češkoslovaškega zunanjega urada z namenom, da se informira o priključitvenem gibanju v Avstriji.
Praški tisk živahno razpravlja o vprašanju priključitve Avstrije Nemčiji. Ugotavlja, da je nemško-avstrijsko udru-ženje, v katerem so zastopane vse avstrijske stranke, bilo ustanovljeno edino s tem namenom, da pripravi duševno, gosriod°rsko in zakonito zbližame Avstrije Nemčiji in da se ima prfldjtičftev izvršiti via facti. V Brnu je bil včeraj zaključen ITT. kongres češkoslovaške narodne demokracije. Na kongresu je bila sprejeta resolucija, ki se nanaša tudi na odnošaje Češkoslovaške napram Avstriji. Resolucüa naglasa: Na splošno ribanje za priključitev Avstrije Neme«'!, na agitacijo za ustanovitev podonavske federacije, gleda češka narodna demokracija kot na akcijo proti mirovnim pogodbam, zlasti smatra te akcije za oja-čenje Nemčiie in za izolacijo nnše češkoslovaške države, smatra za poskus po-riTs'ti današnje povojne, ozir. mirovno stanje v svrho. da se pripravi teren za obnovo predvornega stanja. V vsakem slučaiu smatra konerres te akcije za re-publ;ki Češkoslovaški neDriiazne. Z istim vidikom gledamo na madžarske poskuse o reviziji trianonske noeodbe.
Resolucija dalje naglasa, da smatra narodna demokracija gospodarsko suverenost države za nedotakljivo pravo, kakor je pravo do politične suverenosti. Društvo narodov bi prišlo s svojo no-sebno misijo, ki jo ima zahvaliti edino mirovnim pogodbam, v največji konflikt, če bi poskušalo nodpirati Avstrijo v igri proti članu Društva narodov.
ANKETNA KOMISIJA V ZAGREBU.
— Zagreb, 6. maja (Izv.) Danes zjutraj
eo prispeli iz Beograda semkaj člani an-ketnega odbora, k! imajo proučiti vprašanje anketiranih mandatov HRSS. Mesto dr. Subotiča, dosedanjega odborovega predsednika, je prispel px>3l. dr. Vojislav Janjič in mesto dav. dem. Dragotina Pečica dr. Polič. Danes dopoldne je bil v odboru oblastnega velikega župana dr. Zuccona prvi for. m al ni sestanek. Za IG. uro popoldne je sklicana prva odborova seja v svrho proučava-nja materijala. Delo odbora bo trajalo 5 do G dni. Odbor ima proučiti glavno vprašanje, v koliko so se anektiraQi poslanci pregrešili proti zakonu o zaščiti države.
SMRT SOCLTALISTIČNEGA VODITELJA.
— Stockholm,   5. maja. (Havas) Fi-
rrančnl minister Thcrson je   umrl.   Bil je
SESTAVA BELGIJSKE VLADE
— Pariz. 6. maja. Iz Bruslja javljajo, da je včeraj kralj sprejel Van de Vvverja, k! je kralju nasvetoval, naj pover! sestavo vlade bivšemu ministru Leschoffenu.
ČEŠKOSLOVAŠKA IN AVSTRIJA.
— Dunaj, 6. maja. (Izv.) N. W. Journ-^ javlja, da se med dr. Benešem in avstrijsko vlado vrše razgovori o ustanovitvi češko, slovaško - avstrijskega sporazuma glede skupnega delovanja na gospodarskem in kulturnem polju. Na sestanku dr. Beneša t avstrijskimi ministri dne 14. in 15. t. m. se bo to vprašanje končno rešilo. Na ta način smatrajo, da se zadovoljivo reši priključit« veno vprašanje, ki \č vznemirilo češkoslo. vaško javnost.
ČEŠKOSLOVAŠKO POSOJILO V LONDONU.
— London, 6. maja. Češkoslovaška H v angleških bančnih krogih forsirala posojilo 50 milijonov dolarjev v svrho ustano. vitve listkovne banke. Bančniki posojilu niso naklojeni z ozirom na sedanjo politične konstelacijo v Srednji Evropi.
ARETACIJA MEDNARODNEGA PONAREJEVALCA.
— Dunaj. 6. maja. Sodne oblasti sa bile obveščene od jugoslovenskih oblasti, da je bil v Ivankovcih prijet od avstrijske policije zaradi ponarejanja delnic družbe Oweag zasledovani Ferdinand Horth. Ta j« ponaredil v družbi s svojimi tovariši za 500 milijonov delnic. Hortha izroče jugo-slovenske oblasti Avstriji.
Železniška nesreča na Češkerr
Praga, 5. maja. (Avala.) Prometno mini« strstvo sporoča, da je pri uvozu v postaje Brestovanv skočila s tira lokomotiva in žnjr trije vagoni brzovlaka. Strojevodja jc bil ubit, trije potniki težko, 11 pa lahko ranjenih. Nesreča sc je zgodila najbric vslcd prenagle vožnje.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
ŽITNI TRG: Pšenica Rosafe rinfusa par Liublj.; blago 470: Pšenica avstralska rinfusa pat Li ubij.: blago 465; otrobi pšeničnl deb fco vas. Ljubi].: denar 215; otrobi pšenič-ni deb. drob., fco vag.: blago 190; koruza promptna par Ljublj.: denar 215; oves makedonski orig. par Ljublj.: denar 340: krompir rumen fco staj. post.: blago 115; krompir roža fco štaj. post.: blago 135.
Lesni trg:
Deske 30, 40, 50, 60 mm. 'oionto fco m? ja, količina 4 vag., denar 580, blago 580, zaključki 580.. hrastovi frizi od 4—9. 25—G0, I. in II. fco meja. denar 13.80, jelovi hlodi oJL 23 cm prem. različnih dolžin, fco naklad, post., denar 250. bukova drva 1 m dolž. suha fco meja, denar 25, cerovi hlodi od 25 cm od 2 m dolž. fco naklad, post., količina 2 vag., denar IS, blago IS, zaključki IS.
Efekti: 2 In pol ods*.ot. drž. renta za vojno škodo, denar 169 i/,. 7 odstot. inve. stieijsko posojilo faB 1. 1921, denar 61 blago 63, Celjska posojilnica d. d., denar 200, blago 205, Ljubljanska kreditna banka, denar 225, Merkantilna banka, denar 110, blago 124. Prva hrvatska štedionlca, denar 795, blago S05, Kreditni zavod, denar 190, blago 200. Strojne tovarne in livarne, blago 135, Trboveljska premogokopna družba, de-nar 375. Združene papirnice, denar 110, blago 120, Stavbena družba d. d. v LJubljani denar 2G5. blago 2S0.
Zagrebška borza«
Dne 6. maja. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 11.97—12.07, Praga lSi —185.40.   Pariz   322.50—327.50. Ncwyork 61.67—62.47, London 299.S55—302.SS5, Trst 213.75—256.75, Dunaj 0.0869.70—SS1.70. Valute: dolar 60.90—61.70.
EFEKTI.
2 in polodst. drž. rente za ratnu štetu 170—173, Ljubljanska kreditna 240—250, Centralna banka 15—16, Hrv. eskomptna banka 106—107, Kreditna banka, Zagreb, 105—110, Hipotekama banka 60—62, Jugo-banka 9S—100, Praštediona 800—S10, Sla-venska banka 70—71, Eksploatacija 43—45, Drava d. d. Osijek 190, Sečerana, Osijek 565—575, Isis d. d. 52.50, Nihag 45—50, Gutman 360.370, Slavcks 170—175, Slavonija 53—54, Trboveljska 382—390, Union, paromlin 425—135, Vevče 110.
Inozemske borze«
Curih, 6. ma1>. Borza: Beograd 8.33'» Pariz 27.075, London 25.0s>, Newyork 517.10, Milan 21.26, Praga 15.325, Dunaj 0.00728.
Trst, 6. maja. Borza: Beograd 39.20^ 39.25, Pariz 127.25—127.75, London 118.10— 118.20, Newyork 24.33—24.36, Curih 470.60
9059
68
IU
Siran 2.
»SLOVENSKI  NAROD« dne 7. maja 1925
Slev. 10?.
Redna javna šefa d ne 6. maja 1925«
Zbornični predsednik g. Ivan K n e I je
otvori! s?jo s sledečim nagovorom:
Častita zbornica! Izpolniti mi je prijetno dolžnost, pozdraviti dva jubilarja, ki sta te dni praznovali 50letnico svojega rojstva.
Odveč bi bilo po v dirjati zasluge, ki si jih jc načelnik oddelka ministrstva trgovine in industrije g. dr. R ;dolf Marn pridobil na onem polju, ki je toriSče tudi Trgovske in obrtniške zbornice. Časopisje je o njego« vem v-Jczuslužncm delovanju poročalo po* drobno irt na častnem večeru, ki mu ga je priF^t44k>-4r«jevskf>- <irfc*+t-v<> «Merkur», za k a* tero j« gosp jubilar dolgo vrsto let deloval na odličen način, so mnegi govorniki v za* stopšivu številnih fi^O^äKm Frf obrtnih orrfjjv nizacij z iskreno hvaležnostjo ocenili njego* vo delo in povderjali njegove velike zasluge. Vsi izraženi hvali in mnogofJrojnim čestita lks.m9 ki slu jih prejeli, gosp. načelnik, se pri* družujemo rslcpeno rt? d i m h tembolj, ker je Tr£oT. ska in obrtniška zbornica v najožjem stiku v. uradom, ki mu načel ju jete in mora po vsej pravici in resnici naglasiti. da je pri vas veti ;o našla polno razumevanje za svejc težnje, pa tudi krepkega podpornika in po« spesevaica v svojih prizadevanjih. Iskrenim čestitkam dodajamo izraz odkritosrčne želje, da vam bodi dano še mnorjo let v čvrstem zdravju, živeli! (Viharno, dolgotrajno plo* %kanic in vzkliki.)
Pravtako na prosim gosp. podoredsedni* ka Ivana O g r i n a. da sprejme najlepše naše čestitke k s\*oii 50 letnici. Dolgo vrsto let de« lujc g. I ven Ogrin v naši zbornici. Od leta 1912 jc član zbornice in od leta 1918 njen podnredsednik. Vedno se je marljivo udelc* zeval njenega dela. Zlasti na obrtnem polju jc bilo neumorno njegovo delo, inieijativcn in poln zanimanja pa jc bi! tudi na drugih toriščih zborničnega delokroga Ob tej pri* liki g. predsednik, vas prosim, da spreimete zbornično zahvalo za svoje vztrajno delo v prid zbornice in interesov, kf»tcrc zastopate. Tej zalivali pridružujemo odkritosrčne želje, da bi vam bila rojena še dolga vrsta let v polnem zdravju in čvrstosti. Živeli! (Pr:trje= vanje.)
Preh'ajäm sedaj k izpopolnitvi žalostne dolžnosti c[a sc spominjam zborničnega etaš t" '. Ivana R a k o v c a. ti jc nenadoma p~c* minu! dne 23 marca 1925, Vztrajno in cilje, svertno delujoč v svojem podjetju, k? ga je znal s svojo veščino in energijo dvigniti v obsežno, cvetočo fn ugledno industrnalno pedi-tje. sc tudi ni odtegoval delu za splošne koristi. Zlasti dolgoletno In izredno marljivo je bilo njegovo delovanje v našf zbornici. Posvečeval ji je svoic krepke moči od k 1902. torej celih 23 let. Zbornica bo v njem pO* gre^ala odličnega, iniciativnega in izredno delavnega sodelavca. Njegovega pogreba, ki je po veli'-: ud 1 ?bi iz vseh krogov rojstne* ga mu mesta Kranja pa tudi po številni ude* Iežbi iz vse Coreriskc in iz dr"q?h krajev pokazal, kako visoko čislan je: bil blagi po* kojnik, se je zbornica udeležba po d^n-'^aeih in položila venec na niegovo krsto. Rodi mu ohranjen časten spomin! (Govor je zbornica poslušala stoje ter ob koncu trikrat zaklicala: «Slava!»
Nato jc podal zbornični preds^dr^': ob* Širno poročilo o: 1. trgovsko^oolitfenih za* devah: 2. finančnih in davčnih z-^devrh: 3. prömefn'h zadevah: 4. o krizi indistrije in izvoza: 5. o kreditnih zadevah; 6. o soci» ja^nospolitičnih zadevah: 7. o obrtnodprav* nih zadevah; 8. o razstavah in velcsejroih in 9. o statistiki trgovskega in obrtniškega gibanj. Poročilo o krizi industrije in izve* za praxi:
Zbog porasta vrednosti dinnrja v inozemskih ir/iščifi, ki jc dosegel dne 10 Januarja z 9.20 cts v Ziirichu svijo k:ilmi-nacijo in sc na to prliČno stabiliziral na 8.40 cts, ie nastala v drugi polovici januarja prel^dna stagnacija v celokupnem izvozu; v Sloveniji se je stagnaelia posebno občutila v lesni trgovini ki jc z-brrd-la v težko krizo. Kar Se tiče uvoza, se je, ker Je carinsk; nžijo do 1. mnja Ostal ne-izprememen. radi porasta d'nnrja t ti ti I po-jačil pritisk inozemske konkurence na naša trž šča in spravil domaČe obrate spričo novih davčnih bremen v še težji obratni po1ožaj, tako da je bilo naše največje železarsko podjetje primorano od'ociii se, da odpusti s 15. majem, ako ne stop! med tem nova carinska tarifa v veljavo vse delavstvo in zatvorl svoje obrate. Industrijska podjetja so morala nadalje reducirati svoje obrate. Število brezposeln h se ceni v zborničnem okolišu na 23 25.000. Uvidevajoč ta opasni položaj, je zbornica naslovla celo vrsto vlog na ministrstvo trgovine ter ministrstvo financ in tudi z osebnimi intervencijam posredovala za čimprejšnjo uveljavljenje nove carinske tarife.
Med nadaljnimi pr.sledicami porasta dinarja jc zabeležiti naraščajoče število poravnav m k o n k u r z o v, Število poravnav v zborničnem področju znaša v zadnjem četrtletju pri protokoliranih tvrd-kah 12, pri neprotokoliranih pa 17. Kon-kurzov je bilo razglašenih 13 in sicer 7 o protokoliranih tvrdkah, 6 pa o neprotokoliranih. Na mnoge pritožbe radi zastoja v reševanju trgovskih sporov pr: sodiščih, in radi počasnega eksekucijskega postopanja v Vojvodini in Srbiji, Je zbornca intervenirala pri minstrstvu pravde za pospešitev eksekucijskega postopanja ter se udeležila pripravljalnih akcij za zaščito Interesov upnikov v Sloveniji.
Razstave in velesejmL
Za pospešitev direktnih stikov naših --Ksporterjev z inozemstvom je zbornica i-tivno sodelovala pri organizaciji naše m le?be na Ivonskem vzorčnem velesejmu, kakor tudi na mednarodni razstavi dekorativnih umetnosti v Parizu. Udeležba na teh razstavah je predvsem propagandističnega pomena, ki jo je zato tudi vlada gmotno r opiral?
Za udeležbo na vzorčnem sejmu v Milanu ni bilo v krogih naSe Industrije in eksportne trgovine mnogo Interesa. Lyon-skega velesejma se je udeležilo tz Slovenije 10. pariške razstave pa 28 razstavljal-cev. Pri tej priliki moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da se opaža v gospodarskopoli-tlenem u dejstvo vin jo nekaterih nasiti konzulatov v inozemstvu v zadnjem poiletjn znatna aktivnost. Zbornica prejema od mnogih naših konzulatov sedaj redno obširna, gospodarska poročila. Zu pojačenje te delavnosti namerava ministrstvo zunanjih zadev organizirati pri naših konzulatih v važnejših eksportnih centrih inozemstva rzOrČrTe zbirke" naših izdelkov z informativnimi podatki o našsi Industriji, kar bH>ilo oD dobri organizaciji in dobrem trgovskem vodstvu važna opora za navezavanje novih direktnih zvez z inozemstvom.
PVefekl! teden se je vršila v Ljubljani v prostorih velesejma razstava 'vajeniških del. ki je prva svoje vrste v naši kraljevini in katero je zaradi njene gospodarske važ-r.csii tudi zbornica vsestransko podpirala. Namen te razstave je zainteresirati ne samo gospodarske, marveč tudi odločilne vladne krege za interese strokovnega napredka našega obrtniškega naraščaja, katerim se je do sedaj žal posvečalo premalo p-ižnje.
H koncu bi bilo tudi omeniti, da se jc pretekli teden zaključila UkvMacVa oddal-ka ministrstva trgovine in Industrie v Ljubljani ter je prešla v zmislu naredbe ž dne 13. marca 1924 kompetenca za podeljevanje dovoljenj za javna skladišča, za sejme, za haqiprstyö zbornice, za meroizkustvo, ža tujski promet, za posocševanie ^brti in industrije, za trgovski in obrtni pouk !ci za koncesljoniranjc industrijskih in tovarniških podjetij, kakor tudi za podeljevanje dovoljenj za ustanavljanje delniških družb, hranilnic, pridobitnih zadrug, potem za podeljevanje dovoljenj za otvarjanje podružnic Inozemskih delntških dru*b. kakor tudi za reševanje pritožb v črvzi instanci na centralno ministrstvo trgovine m industr:e, dočl;rn preide:o ostale Dgende na ve'lke ž"oanc.
Zbornica je prejela v dobi od 1. januarja do 30. aprila 50-15 dopisov in izvršila 9Z21 ekspedicij.
Rekurz oroti credmsu zbornične dokla^e-
Zbornieni I. tajnik g. dr. Mnrnik je poročal o rokurzu pokojninskega zavoda za nameščence preti zbornični dokladl, k! se je predpisala njegovemu oddelku "a prostovoljno v!šjf zavarovanje tip^o jo normirano v zükontt. Poročevalec je na poSlasri 7 in 21 zborničnega zakona ter člena 271 trgovinskega zakona poirobno utemeljil upravičenost predpisa ter prMla£al, da se re-kurz zavrne, kar l<z zbornica sprejela bres debate.
P.eorgarizaclja urada 2a poepeSrvarsj^ obrli. V čalj.^^ni rof »ratu j'e utemeljeval živo potreho tehničnega in gospodarskega, pospeševanja obrtnikov. V težkem konkurenčnem boju, ki ga bije danes n*še obrtništvo napram inozemskim fabrikan-tom in ki obeta s sklenitvijo trgovsko-po-litičnih pogodD z naSiml sosedi postati še ostrejši, fco moglo nase obrtništvo uspevati samo z visoko kvalifieiranim delom In pri ne j* *vonomienej5erh izrabljan ka sirovin. To se pa more doseči samö z sistematično organiziranim obrtnim pospeševanjem. Gosp. referent je porlal nato ničrt programa, ki ga b! morali osvoilti in prevzeti reorganizirani urad. Uspešno bo ".noral slediti ta urad visokim svojim nalogam, samo cko bo v naltesnp.lS! zrc:l s ko*porrrno. kjer še koncentrira vse naše gospodarsko delovanje, z raSo trgovsko In obrtniško zbornloo. V imenu odbora, ki je pooblaščen, da uredi reorganizacijo urarla. je referent stavil prei-log, da se ta olbor rooV"?tl, da podvza-me pri ministrstvu trgorine in industri*? vse potrebne korake za naslrntrev tega Urada na trgovsko in obrtniško zbornico pod pogojem, d* ministrstvo rajetovi zbornic! vsaj za pet let subvencijo v na'manj ist: izmeri, kakor jo uživa ta urad že sedaj, odresno, kt bo v bodoče določena za obrtno pospeševalne akcije v drugih pokrajinah.
Poročilo računskih preglednikov. Zbor. nični član gospod V Rohrmann poroča v imenu računskih pregledovalcev o računskih zaključkih zbornice za leto 1924. Pre. možen je večjih zakladov ob koncu lf»tr« 19:M je znašalo: pri zborničnem zakladu 2,599.911 Din S?i p, pri pokojninskem zakladu 349.239 Din 65 p, pri zakladu za višjo trgovsko šolo 85.003 Din, pri zr.klada za volitve SS.392 Din 57 p. pri stavbnem skladu 676.390 Um 46 p, pri zakladu za izdajanje učnih knjig 26.000 Din. Na poilagi izvršene revizije in skontraclje nrerilagajo pregledovale!, da se računski zaključki zbornice in njenih fondov za 1. 5924 odobre In naj se predlože ministrstvu trgovine in Industrije, I. zborničnemu tajniku g. dr. Murn^ku kot računoda-jalcu pa da absolutorij. Soglasno sprejeto.
Po^Tiož^tev članov predsedstva.
Na željo iz Maribora, se je predsedstvo zbornice pomnožilo za sledeče tri člane iz bk*še Štajerske: g Ivan R e b e k (Celje), g. Jakob Zadravec (Središče) in gosp. Lovro P e t o v a r (Ivanjkovci).
Prezidava zbornične palače«
Foroča! jc zbornični popredsednik g. Ogrin. Da 8c pridobe potrebni prostori za pisarne, sejno dvorano, knjižnico itd., se palača začne kmalu prezidavati, za kar se bo porabilo okreg 2 milijona dinarjev.
Za Ljubljansko borzo«
Zbornični član g. Iv. Jelačin m!. Je utemeljeval predlog, naj se dovoli borzi večje brezobrestno posojilo. Navajal je, da se mora zbornica boriti za dosego pripa* dajočih ji privilegijev, ki bi jih zagotavljal obstoj in nemoten razvoj. Vsled te okolno*
sti te je borna  uprava  morala zadolžiti.
— jGlcde na važnost in potrebo borze v Lju Ijani sc je dovolilo 120.000 Din brez; obrestnega posojila.
Seja je bila končana ob 13. Konec po« ročila priobčimo jutri.
Za pravo vsebino in kakovost
preiskovanih
aspirinovih
labtet " (Boye* "
ßmmii samo örlgtnalni tavoj fploščnati ttnrioni jHf «/t ^a^1 immi) a    odro -belo - rdečo vatst-veno znamko. V lastnem interesu odhlanjajte vse druge tavoje.
Politične vesti
= Avdijence. Nj. .Vel. kralj Ale* ksandef je včeraj snrejel v avdijenci prosvetnega minstra Svetozarja P r i b i* č e v i č a in zunanjega ministra drja. N i n č i č a. Oba sta kraliu poročala o konfernci Male antante. Sprejet je bil tudi minister za izenačenje zakonov dr. Milan S r s k i d. Končno ie bil v avdi* jenci član parlamentarnega kluba HSS posl. dr. N i k i č,
— Dramat?čna društvo v Gorici priredi dne 0. t. m. Gumerjevo dr?:i:o »V niža vi«. Predstava bo za častni večsr režiserju in igralcu C. Bratužu.
— V Bovcu dolgo ni b'*o nikakega društvenega življenja. Povsod] drusodi so številne prireditve, predavanja itd., v lepem Bovcu pa je vladalo mrtvilo. .Bovec ima krasno knjižnico, ki pa tudi ni otvorjena občinstvu. Sedaj čujemo, da je vprizorilo Olepševalno društvo v nedeljo burko »Charievevo telo«.
— Iz Istre. Meseca marca se je izvoz-lo vina iz dežele 23.571 hI. KonsorcTj za bonifikacijo Raše se je Končno konstituiral. Bil je zadnji čas za tö. V konsorciju pa so sami Iialijnni. Sejmi so navadno dobro obiskani. Cene so: voli 55:>. krave 500, teleta do 700 ur kvintal žive teže; konji 2300 do 2500 lir. seno 18 do 20, slama 22 l!r kvintal.
— Pri ital?fansk'h zrakoplovnih oddelkih služi več slovenskih fantov. rivali>o j!h, da so zelo porabltivr, vendar pa Ču:cmo, da se z letnikom 1995. slovenski vojak!" novinci ne bodo več sprejemali k zrakoplov-stvu, pač na še nadalje k leiegrafistom. k ženi;sk;m ?n drugim šnecuc-nim skupinam.
— V Slcrencu v obme'mh Brdih so pokopa'' vrlo narodno ženo aKtaripo Domeniš. Njen ranjki mož je bil beneški Slovenec. Oba sta storila mnoso dobrega svojemu kraju v narodnem, sosoodarske-m in prosvefr^m noeledu.
— V Z^atoroROvem kralTestvu. v K:<1-Koritnici deluje že par mesecev prosvetno druStvo v>Zlati-rog«, ki Je priredilo že tudi svojo prvo veselico, katera je vspela prav dobro. Tako se uveljavlja prosveta v divni Trenti.
— Za novostrujarsko »Prosvetno zve-
ro« se vrši velTka ns'tadja po goriški deželi Zberejo se ljudje in mislijo, da jim bodo odpos1anci iz Gorice povedali kaj lepega in vspodbudilneua. pa novostrujarjl ne znajo drugega neso zabavi;ati na »-Zvezo prosvetnih drtittcv« in na tržaško politično društvo ^Edinost« tudi takrat, ko nastopajo kot prosvetni delavci! Vsako razdorno delo je v da«ašnj"h časih vse obsodbe vredno.
— Italijanski  občinski  tajnik v Idriji.
Za oTčinsketra tajnica v Idriji je imenovan Italijan Luigi Calli^aro. Mož ne zna niti besedice slovensko, idrijsko mer-to je čisto slovensko. fCfflaa bd obCeval t ljudmi? Kaj bodo morali meščani plRčevati tolmače v občinski pisarni? Na razpolago je bil Slovenec Drago Prine'C, Ki je talnlkoval dalje časa, od prejšnjega občinskega sveta na. stavljen, ali ker je Slovenec, ni mogel biti imenovan. Obč1n.-:k: komisar tu li ne zna slovensko. Tako jo danes obeineki urad v Idriji čista italijanski, prebivalstvo pa čisto slovensko. Za obcinßkega stražnika j« imenovan bivži orožnik A, Moaas, doma ia Istre. V službo je bil zopet sprejet paznik mestnib delavcev in nadzornik pokopališča Anton Vončina.
— Za obnovo mosta čer Sočo pri Plaveh
je nakazala kraljeva komisija v Vidmu 9000 lir. Zboljša se tudi dovodna cesta. Iz Celja.
— Trte režejo po Istri iz maščevanja. Tako je bilo kmetovalcu Antonu Fcrkovi-ču v Raponjili porezanih okoli 3500 trt in ima mož škode nad 9 00 lir. Pa tudi tatvine po hlevih se vrše neprestano. Iz Livade poročajo, da so neznani tatovi iz hleva F. MManoviča odpeljali troje goved. Kmetovalec Ima škode 10.0CO l:r. Po Istri se klati še vedno mnoso malopridnežev, ki delajo škodo delavnemu ljudstvu.
— Duna'ska kampan:a proti tnfskemu prometa ob Italijanski AdHli. Istrski poslanec Ventrclla se obrača javno proti kampanji nekaterih dunajskih listov, zhst? »Morgen«, katero so pričeli prot; obisku jadranskih kopališč v italijanskem obsežju, češ da je tam malarija in da je nevarno bivanje v teh krajih. Nekateri Nemci so zaradi tega že odpotovali, drugi odpovedali prihod. — Prizadeto je posebno kopališče Portorose v Istri. Dunajska kampanja je lahko maščevanje za italijansko postopanje proti nemškim podjetjem v tujskem prometu v Južni Tirolski Tam se jim odiemljejo koncesije jn se Nemce šikanira na vse načine, da bi se omeiil promet med njimi1
Velilia nesreča na Blejsnem jezeru
Trije delavci utonili, dva sta se rešila. — Nenavaden slučaj, ki
ga blejska kronika ne pomni*
Leto za letom beleži kronika blejske občine večje število človeških žrtev, ki jih zahteva taj nstveno in lepo Blejsko jezero. Nocoj zrpet beleži blejski kronist nenavaden slučaj, ki ga ne pomnijo niti najstarejši rodovi blejske občine. Blejsko jezero je zahtevalo tri človeške žrtve in to nocoj okoli polnoči. Nesreča sema se Je tudi Zgodila rta zelo neobičajen način in na nenavadnem mestu v bližini brega.
Mladi delavci, in to čevljarski pomočniki Stanko K n a i 1, .Mi. 1: •• A r t e I Alojzij M i h e I i č. Leopold Rozman in \Takč>5 DeZman so snoči bli da piilično 23. ure v gustiiiu pri .»Su-gulcu*. na Miinerp. Bili so flokaj veseli. V svoji razposajenosti so si gredoč iz gostilne izmislili, da gredo po jezeru ves>at. Odpsli so večji, za 8 oseb določeni čoln. Vsi so v čoln posk.ikali, zadnji je še čoln z vso silo p ignal od brega in na:o s skokom skočil v čoln, ki se je začel močno zbaii. Niso bili komaj tri metre od bfega; ko se je Čoln prevrnil. Bilo jc okoli 2330 po noči. Vsi so se začeli boriti in skušali priplavati do bre^a. KlicaT so tudi na pomoč. Dva sta se končno z največjim naporom rešila. Bila sta Leopold Rozman iz Žirovnice In Jakob D e ž m a n z Bleda. Takoj sta obvestila
Hudi o nesreči in prosila pomoč:, da poiščejo ostali tri ponesrečence. Ö nesreči obveščena orožniška postaja je tudi poskusila vse, da bi izsledila ponsrečence. Ribč Fr. .Mandl je s Čolnom po noč; poskušal dobiti ponesrečeni trojico. Zaman je bi'o vse iskanje, ki Je trajalo do danes zjutraj. Trojica je utonila "n postala žrtev Jezera.
Danes zjutraj je ribič France M and' nadaljeval z iskanjem utoo'iencev. V prvih jutranjih urah Je izvlekel prvega (n končno ob &, zj_utra[ tretjega. U:opljencc so  prepeljali  v mrtvašnico.
Utopljenci so po Ident!teti:
1. Stanko K n a f 1, Čevljarski pomočnik, rojei^-lcta 1903- iz Doslovc» občina Breznica na Gorenjskem.
2. Marko A r t e I. čevljarski pomoč*, nik rojen 1. 1906 na Bregu, občina Bled.
3. Alojzij Mi hell č. delavec, star 22 let z Bleda.
Po Bledu in bližnji okolici sc le takoj danes razširila vest o grozni nesreči na Blejskem jezeru. Vzbudila Je povsod veliko presenečenje. Star ljudje, kakor It omenjeno, trde, da he pomnijo tako velikega števila utopljencev na tak način, kakor je bil snočnu
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani«
Drama: Začetek ob 20. zvečer.
Sreda  6.  maja:  Narodni poslanec. 23-Iet-nica umetnške delovanja   g. Josipa Povheta. Izven Četrtek 7. maia: zaprto Petek 8. maja: Narodni poslanec Red F Sabota 9. maja: Kar hočete Red E Nedelja 10. maja: Narodni poslanec izven
Opera: Začetek ob *A 20. zvečer.
Sreda 6. maia: Don Pasqualc Red D Četrtek, 7. maia: Aida. Vika Caleta — Akta,
Dimitrij Orlov — Radamcs. Red A. Petek 8. maja: zaprto
Sobota 9. maja: Glumači — Canio D. Orlov, CavaHeria rusticana — Santuzza Thierrvjeva. Izven.
Koncert Zveze slovenskih pevskih zborov"
Po premoru je kot prvo nastopilo 10. pevsko društvo Krakovo. - Trnovo. Pevo-vodja g. J. Mlhelič. Pozabil sem jih šteti, a mislim da jih je bilo nad 30. V prvi pesmi je pel tenorski solo operni pevec g. Bano-vec. Tudi ta zbor je vložil med prvo in zadnjo točko Dcvovega »Pastlrc pa pase«, ki se mu je prilegel najbolje. Obe ostali pesmi je zbor prednašal dokaj bolje kot v Filharmoniji. Nastop je bil prav siguren, petje v poslednji pesmi rltmiški Še ne dovolj točno> v prvi pri solu samo prehlastno, drugače pa se Krakovo - Trnovo Čim dalje bolj uveljavlja ter ima lepo pevsko bodočnost pred seboj.
11. Nar. želez, glasbeno društvo *Slo-ga«. Pevcvodja a. M. Premelč. Nekako pod 40 pevcev. Pa bi iih bilo ahko mnogo več. Koliko dobrega, inteligentnega pevskega materijala bi še lahko našli med našimi železničarji! Ustvarili bi lahko najmočnejši moški zbor v Ljubljani. Gospod Premelč je agilen, inteligenten pevovodja, ki se ne straši navidezno pretežkih nalog. S šmarten-skim »Zvonom« se je uspešno lotil tudi .Mokranjca. »Na trgu« je zvenela čedno, širokost melodič. črte v »Čez morje v vas« Pa je vsled hitrega, nezbornega tempa trpela. Zbor Ima dobro pevsko blago, kaže precejšnjo izurjenost, glasovi nVso nikjer prerezki, glasovna fronta s prav malimi ogli ravna. Nastop imponira.
12. Pevsko društvo »Zvone iz Šmart-na pri Litiji. Pevovcdla tudi tu g. M. Pre-nelČ, 34 pevk in pevcev. VITI. rukovet je bila smiselno lepo Lntepretirana, morda je bil to do te<?a mesta najčednejši mešali nastop. Živahnega odobravanja mnogo. Mladostni, lepo barvani glasovi, edtm ali drug izmed nj?h malo bahav V splošnem prav prijeten vtis.
13. Šentjakobski pevski zbor.. P-evo-vodaj g. A. Gröbning. 22 pevcev. Program pester. Razmerje glasov ni najpovoljnejše. Petje kaže nekako notranje nezadovoljstvo, ni prepričevalno, mlačni toni. Vokalizaciia vzorna, morda celo za las pretirana. Iz zbora bi zamogel ta razburiti pevovodia izkresati mnogo več. da bi le zbor to hotel. Vem. da se ima g. Gröbning boriti z taksnim pohajanjem vaj in to se vedno maščuje. Nočem pa za boga s ten reči, da Je bi! nastop nepovoljdn, bil pa bi lahko vzoren, ker trna celo vrsto predpogojev za to.
14. Pevsko društvo :*Zvon« iz Trbovelj. Pevovcdla g. Oskar Mol. Okoli 4Ü pevk in pevcev. Ženski zbor ter mešani zbor. Arrbi-c'jozen pevovodja (edino on je pel Lajovi-ca), Ie prekrut in vihrav. Pevci se boje njegovih oči in petje ne kaže kipeče radosti in korajžnega zaleta. Ne strašiti, temveč veselega poguma navdahniti je treba svoje ljudi. Pevci so zelo vcijni, razpolagajo zlasti z blagimi ženskimi glasovi, ki pa so bili malo izmučeni. »Ples kralja Matjaža« je bil temperamenten, živ in kaže do-kajšnjo tehnično spretnost zbora. Nastop bi bil še ugodnejši, ako bi bil mirnejši in zavestne jši.
(Konec jutri.)
— Gostovanje HudoSest^nikov v Ljubljani se vrši v sled?čem redu: v r.etek, dne 15. t. m. »Na dnu«, v soboto 16. t. m. Gogo. Ueva komedija »2enitev« in v nedeljo 17.
t. m. kla*!öna *M*»dc-*«. Vstopnice za ta *n gostovanja so v preprodaji od petka dalj pri dnevni blagajni v operi Zunanji posf niki naj naroöe vstopniee pismeno pri npr;: vi Narodnega gledališča. Cene posameznim sedežem tete knkor lansko loto.
— Aida z gostoma čaleto in Orlovom Danes v četrtek zvečer gostujeta zopet v operi Aida in sicer v naslovljeni vlogi g-o. spa Vika čaleta, v vlo^! Radames« pa junaški tonor gospod Dimitrij Orlov. Optalc vloge so v sledeči zasedbi: Amnerls-Thior ry-KavČnikova. Sveeenlea-Ribičeva, Arno. nasro-Cvejič. Sel.Mohorič. — kralj egintor. ski — Pugelj, Ramfl?-Zathey. Predstava tu vrši za red A. Začetek ob pol 8. zvečer, setnlke ljubljanskega  opernega gledalfSfti
— Gledališka uprava opozarja vse po. da se bodo v maju In juniju začenjale Itraj. 5e operne predstave mesto ob pol 8. ob 8. uri zvečer. Tako začne sobotna predstava opere »Glumači* in »CavaHeria rusticana« 2e ob 8. uri. Natančno določeni začetek Je razviden vselej z gledališkega Usta.
— Gostovanje Hudožestvenikov v Ljub Ijani. Odlična igralska skupina Hudoiestve. nikov z umetnico gogpo Germanovo na če. lu gostuje r nagem Narodnem gledališču v dneh od 15. do 17. maja. Hudožestvenlkl so določil! za svoja gostovanja v Ljubljani sledeči repertoar: dne 15. »Na dnu«, sobote 16. <vženftev,: in nedeljo 17. »Medea«. Vstop, niče «a ta gostovanja so na razpolago oi petka dne 8. t. m. dalje pri dnevni blagajni v operi.
— Hudožestveniki v Osi.'ckn. V Osijek šo prispeli člani moskovskega hudožestve-nega teatra. V Osijeku gostujejo več dni.
— Koncert Koščevlč - Badalic. V Ftt. harmonični dvorani je bil v ponedeljek zvečer koncert g. Ante Koščevlč - Badalič. Na sporedu so bile zgolj točke iz sodobne ruske glasbe. Gospa Koščevič - Badalič je odlična pevka, ni Rusinja, kar se je takoj poznalo na nekaterih komsonantih in vokalih, katerim se je zelo težko priučiti, a je originalni ruski tekst izgovarjala zelo točno. Glas njen in njeno prednašanje kaže odlično šolo. PuMike pa ni mogla ogreti, ker ji je ta več ali manj izraelitska glasba tuja. četudi si. kakor vse kaže. kmalu zavoiuje ves glasbeni svet, ne samo v Rusiij, a tudi drugod. Gospod Krauth, ki je pevko spremljal na klavirju, je rahločuteč, muzikalno visoko nadarjen spremljevalec. Podrobnejšo oceno priobčimo prihodnjič. —č.
— Svetislav Stančič je danes brez dvoma najodlicnejši hrvatski pianist. Izšel je iz šole Glasbenega zavoda v Zagrebu ter je dokončal najvišje klavirske nauke v Berlinu. Ze za časa svojega študija v Berlinu je nastopal tam na raznih koncertih. Vsi berlinski listi hvalijo odlično Igro pianista Stančiča in pravijo, da je užitek pisati o umetniku, köiega predavanja zadovoljuieio v polni meri tudi najstrožjo berlinsko umetniško kritiko. Vsi kritiki poudarjajo prav posebno še Stančičevo visoko razumevanje za klasično glasbo. Bacha in Beethovna podaja tehnično brezhibno in v vsakem pogledu dovršeno. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 913n
— Nova glasba v Londnu. V Salm John inštitutu v Londonu so te dni izva al novo skladbo Stravinskega, koncert za klavir in orkester. Orkestersko vlogo pa igra predpisano drug klavir.e Skladba je napravila na londonske glasbene kroge »špasen« vtis. Skladba obstoja iz treh delov, iz lar-ga, larglssima In iz allegra. Delo se pa ne giblje po teh predpisih, marveč drvi napre' brez globokih tem. Stravinsk! je že prej dož;vel o prlltkl Izvajanja neke svoje simfonije v spomin Debussyja neprijazen sprejem. Londonci ga pač odklanjajo. Na istem koncertu so se izvajale skladbe mladega armenskega virtuoza Haig Cudenlana za gosli In klavir. Delca so vzbudila s svo:'o izvrno vzhodno glasbo izredno zanimanje in zapustila globok vtis Najboljši sedaj živeči virtuoz na čelu je baje Pablo Casals.
— Knjiga o Leonu Bakstu. V Berlinu je izšla Izpod peresa Andre Lewinsona knjig? o nedavno preminulem ruskem dekontcrji in korergratu Leonu Bakstu. Bakst je za-slovel skupno z ruskim baletom, za katerega je sestavil In narisal kostume, ki so vzbudili po Evropi in Ameriki splošno za-divljenje in zrevoluc'jonirali dotedanje dc-kentime In koregtafične načine. Se danes se opaža Bakstov vpl-v na vseh večjih evropskih gledališčih. Za knjige o Leonu Bakst» zelo povprašujejo
01
44
10
»S L O V C N S Kl WAR OD« dne 7. mija 1925.
Stran 3.
Dnevne vesti.
— Naša kraljevska dvojica na pot tovanju. Po poročilih iz Bukarešte je napovedan za 10. t. m. prihod Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije. Kraljevska dvojica se udeleži 10. maja velike slavnosti povodom praznika to> mlinskega narodnega osvobojenja in slavnostnega banketa, prirejenega na čast državnikov Male antante. Po po» vraiku iz Bukarešte odpotuje kraljevski par v Dalmacijo, koncem meseca pride na Bledkjer ostane preko poletja. Ako bo vreme ugodno, namerava kralj letos napraviti turo na Triglav.
— Odhod zastopnikov Društva narodov iz Beograda. Generalni tajnik sekcije za iU r.ančno obnovo Evrope pri Društvu narodov g. A v e n o 1 jc snoči z ostalimi zastopniki Društva narodov odpotoval iz" Beograda v Pariz. Na Čast zastopnikom Društva naro* dov so bili sprejemi in banketi. S.Ta univerzi je včeraj g. Avcnol predaval o finančni ob* nevi v Evropi in o bistvenih nalogah Drua stva narodov o tem vprašanju.
— Pomitoščenje. Nj. Vel. kralj Aleksan; der je snoči podpisal ukaz o pomiloščenju
• jorja Radoja J a n k o v i e a.
— O  kraljeviču   Gjorgju. Kraljevič >rgje je v ponedeljek zvečer z ladjo »Ma, »* prispel na državno posestvo Belje. Nagnil se je v posebni zanj določeni vih. •de kraljevičevib zvez z republikanci ri nun isti pripominja beo^radska v Reč« na lagf Informacij, ki jih je dobila od goto--, strani, da je kraljevič res imel zveze z ubllkancl in komunisti. Med drugim ttt-Dmenja. da je kraljevič nekoč nujno po. 1 k sebi voditelja republikancev univ. f. Jašo Prodano v i 0 a na važno potovanje. Prodano vir" se jo v naglic: zrno. in odšel v PaŠičevo stanovanje. Sele ko že v stanovanju. 9e je zavedel, da se je :til. Kakor poroča   Balkan*, je kralje-Gjorgje daroval za glasilo republikan-r. Repu bitko« 100 000 Din. Isti Ust tudi
ja. da še ni gotovo,   da bi princ ostal no na Bel ju. Mogoče jc. da mu določijo stalno bivanje tudi kako vilo v Rogaški S ini.
— Šoiskj izleti. Radi dosege znižanih nih cen o priliki skupnih šolskih izletov
vodstvom učnih moč? je treba prijavili do 24 ur pred nastopom vožnje pri ajtiem uradu vstopne postaje z izkazom ke oblasti, v katerem mora biti navedc-svrha potovanja, vozni razred, število vov (učencev) in imena učnih moči. — nci, katerih mora biti najmanj deset, ajo na podlagi teh prijav brez predhod-t odobrenja direkcije četrtlnske vozne . učne moči pa polovične m sicer le ta-da se prevaža po polovični vozni ceni eč ena učna moč na vsakih pet učen-Kadar pa prirejajo dijak; visokih šol lijaki višjih razredov srednjih šol eks-ije brez vodstva učnih  moči. morajo
i za izkoriščanje ugodnosti četrtinske ie od železniške direkcije izstavljeno znico.
— Premestitev profesorjev. Na predlog >tra prosvete je kralj podpisal ukaz, s
-mi se premeščajo: profesor gimnazije ariboru Fran Bračun na gimnazijo v u, profesor 1. gimnazije v Ljubljani Ev-T a r c na gimnazijo v Tuzli in pröfe-II. realne gimnazije Bogumil Remec imr.azHo v J a z o d 1 n i. _____ ;___
— Dan treznosti. Vsem ravnateljstvom : i jih šol in učiteljišč v ljubljanski obla-
^amestn direktnega obvestila velja ta ni razglas. Dan treznosti naj pro-t vse srednje Šole In učiteljišča v ljubki oblasti v soboto dne 9. maja t. 1. vdfla so ravnateljstva dobila od g. tn-torja ministrstva za narodno zdravje. : se zaključi ob 10., potem se prično ;':e proslave. V Ljubljani bodo poDoldfte irireditve v opernem glcda'lscit. Drtiae v ljubljanski oblasti prejmejo posebne 'se za poznejše cnrke proslave. — P. 5390.  Za velikega  župana:    Dr. Pe-I r ; t n i k.
— Slabe ceste. Pišejo nam: Vekoč Je fflka slovela radi lepHi državnih in :roh cest. A dane.-? Večina naših cest
r takšnem stanju, da so cmfce občrusk&i. V I jubljan«I\ okolici, kjer so bile nekoč De ceste, eo danes razrita nota, kakor kakšnih   najbolj   zakotnih   vasicah, "kamor vsakih deset let pride kak tujec, avto.
!a pa Se ridrdl niso.   Kak utls naredi taka cesta na tujca, ki M rad ž avtomobi. I •   prevozil naše pokrajine, pa ze v ni'/ini Ijane ne more iz Dlr^a ali pn preko de-sknl, ki so raztresen^ pO ceatf? Ene-:med vzrokov, da so cesto slabe, smo »davno  tesra  čitali   v  *Siov.  Narodu r,
ii krivci pa so drugje. Riba smrdi pri in to je tudi v tem stuS&iu. Ako M bil i odbor s svojim predsednikom Oraž-
mom vre! na mestu, bi bile ceste pač drugačne. Zdi se, da se cestni odbor čisto nI?": ne briga za ceste, predvsem pa da se mu ne zdi potrebno, da bi nadzoroval drlo pod rejprrlh erstnrjev, ki dela-*o. kar bočpjo. Ceste na mnogih mestih niso nfkirir ökopane kanali zanemarjeni, nasipanje pa je tudi tako, da se Bogu smili. Na nekaterih me. st!h leZe celi kup: debelega kamenja, na drugih pa je zopet blata do kolena. Grame: je pod v^ako kritiko. Mesto lepega, enakomernega gramoza do debeline 4 cm. lože po cesti kupi blata pomešani z debelimi kroglami, da se na njih lahko voz prevrne Drevje ob cesti poljubno siri svoje vrhove, dela goflto Beneo in Izključuje, da bi se cesta na takih mestih osuSila. Sedanji cestni odbor je še lz predvojne dobe. Skrajni čas je, da se napravi red v cestnem odboru m spravijo v to korporac'Jo osebe, ki imajo vo. Ijo do dpla in znajo ceniti pomen dobrih komunikacij
— Srebrno poroko slavi danes dne 6. maja gosp. Fran Gnezda, nadrevident strojnega oddelka Južne železnice, s svojo ljubko gospo Mici. Naj jima bo sreča mila, da bi oba skupaj doživela zdrava in srečno ie svr SO. letni jubilej zakonskega združenj:.. Bog vaju ohrani še na mnoga leta!
V Ljubljani, dne 6. maja 1925,
— Nemščina kot neobvezen učni pred-
met. Prosvetni oddelek je pravkar odredil, da se ima s poukom tega jezika pričeti na osnovnih šolah v četrt3m razredu In ne več v tretjem, a Ie za nadarjeno otroke.
— Ponavljaj ne šole. Po odredbi prosv. oddelka prestop učencev lz vsakdanjih Sol v pcnavljalne Sole me I Šolskim letom odslej nI več dovoljen, izjemoma pa Fe sme dovoljevati le v posebnega ozira vrednih slučajih. Taki učenci morajo torej v bodoče ljudsko &o!o obiskovati do konca. Šolskega lota, potem st le smejo prosti dvoijenja za nameravan! prestop.
— Silne popolave !n njih posledice, lz vseh krajev naše države prihajajo poročila o silnih poplavah, ki so povzročile silno škodo. Narastli sta predvsem reki Sava in Drava. Sava je pri Zagrebu zopet preplavila Savsko cesto, razrušila varnostne naprave ter poškodovala mestno kopališče. Odplavila je tudi mnogo lesa. — Drava Je napravila precej škode pri Osijeku. Zagrebški potniški vlak, ki odhaja v Osiick, je imel v ponedeljek trs ure zamude, ker Je silni naliv pri Virovitici poplavili progo. Tudi iz Bačke javkajo o velikelh poplavah. Nalivi rn toča sa v okolici Rumenka, Futoš in Begeš povzročili silno škodo. Prebivalstvo je prosilo za pomni* bi podporo.
— Vremenska napoved. Vremenske opazovalnice napovedujejo za četrtek: Na severozapadu in sapadu oblaki in dež, toplo; kasneje se t! pojavi raztegnejo na vzhod, jugovzhod In jug.
— Radioprogram za 7. maja 1925. London (305): častni večer v spomin rojstnega, dne: Brr.hms (1833), Oajkovskij (i840), Browning (1S12). Vse drUgc angleške slanice: koncert in londoiski program. Parls-Radio (1?~0): 12.20. 20.30 (ruski večer) koncert. Paris-brzojavna šola <tSS): 21 koncert. Paris-Petit Partien (345): 21.20 koncert. Roma (425): 17.15 koncert 17.4r, Jazzband, 20.30 lahka glasba. Wien (ö3Ö): 11—12.50, 16.10—IS Ronrert. 20 opera *>Die Entführung aus dem Serail« — Mozart. Zürich (315): 13.20 klavir, 17 koncert. 20.30 plesna glasba, Varšavi C!Sr>): IS koncert. Berlin (305): 15.50—iS komorna glasb*, 20.30—21.30 groteske. 21.20—22 staro indijske pesmi, 22.30—2-4 plesna glasba. Bresl in (HS): 12.05—gbsba, 17—18. 20.30 (Beethoven) koncert. Frankfurt (470) in Cappel (288): 16.CO—16 koncert. 20.30—21.30 pesmi. Hamburg (39"»). Hannover (290) in Bremen (330): 14. 16.30, 18. 20 koncert. 23 oloRna godba. Königsberg (403): 17—18. 22 koncert, 20—22 opera M?y,ime Butterfiy«. Leipzig (454) in Dresden (2P2>: 20.15 kon. cert. München (485) in Nürnberg (340): 10.15 fdavnostna igra, 13.15—15 (org'e» 10.15—17.30 koncert. 19.30—2,2.30 slavftPöttt: koncert. 21.30 »Die Ruinen von Atfant* (Beethoven). Münster (410): 16—17. 20.30 koncert. Stuttgart (443): 10.30—18. 21.15—1. koncert. 20—21 igra. Mnzuran.
— Bivši avstrijski redar obsojen in contumaciam.     Pred poroto v Trstu M je
vršila v ponedeljek razprava proti bivšemu redarju Štefanu Cigllču, ki biva sedal v Sloveniji, radi dogodka 3. novembra. 1918. v tržaški okolici. Tam ie imel leho za zelenjavo, pa sc mu neznanci vse pokvarili. Naletel je na 71 letnega Orladija. ki ie br-skal pö lelii. Prišli so baje zraven še neki drugi ljudje, razvile so se sovmžnost! in Oriardi je obležal zndet 06 rcvnlve^kih strelov in je nato umrl. Ridi tega je bH Clsrjič ?e pred poroto v Ljubljani. Razprava se je izvršila z njegovo oprostitvijo. Pri razpravi v Trstu bil je cbsojen na 21 let zapora, ki ga seveda ne zadene.
— Strašna smrt 11 letne deklice. V Bili-ču. Dalmacija, je te dni doletela strašna smrt llletno Jelko PIložria. ki je pasla kravo na hribu* Da ii ne M krava ušla, ši jc deklica omotala vrv, s kMero je bila krava privezana, okofi pasu. Nenadoma pa se je krava splašila in zdivjala po hribu navzdol. Nesrečno Jelko, ki si ni mogla sngti vrvi, je krava vlekla s seboj. Deklica je dobila take poškodbe, da je na posledicah teh v groznih mukah umrla.
— Žrtev alkohoia. Dne 1. maja sc ga jc ključavničar -Ignacij K o v a č i č iz Ptuja pošteno naleze!. Domov gredoč, je zvečer pri prekoračenju potoka Grajena pade! z brvi v potok, k? je vsled zadnjega dežja silna narasel. Kovači?, nevešč plavanja, jvj žalostno utonil. Drugo jutro so potegnili njegovo rnrplo iz vode.
— Samomor. V Krčcvini pri Ptuju se jc pretekli četrtek obesU 68Ietni Jurij Fehler. Motiv dejanja so bile nezdrave družinske prilike.
— JngosToveusko Češkoslovaška Liga v L;ubl»ani — izlet na Češkoslovaške. Sestanek članov, ki so se prijavili za izlet na Češkoslovaško, se vrši v petek dne S. t. m. ob pol °. zvečer v restavraciji Zvezda. Ker se izlet vrši Že v prvi polovici juniju, naj se sestanka v svrho podrobnega razgovora sigurno udeleže poles že prijavljenih izletnikov tudi vsi on: člani Lise. ki ^v: -n iit Izlet zammajo 910n
—Počitniški tečaj za učiteljice. Drž. zavod za h ig. zaščito dece priredi na prošnjo drufctva učltelilc počitniški tečaj za učiteljice v času od 1.—81. julija, äko se oglasi zanj vsaj 15 udeleženk, sprejeti pa bo mogoča največ 30 učiteljic. Vršila ^e bodo dnevno 3 nre predavanja. Za praktično delo pa bodo udeleženke razdeljene v skupine, ki se bodo menjale vsak teden in sicer a) tele«na oskrba deteta, b) delo v ku, hinji in polikliniki, c) delo v hlgijenskem zavodu, bolniška strežba in pomoč v sili. Podrobni načrt priobc'mo, ko dobimo za. dostno število prig'ar;ov. Poživljamo tovari. Sice naj hitro sežejo po udobni priliki, da Izpolnijo vrzel v znanju za življenje tako nujno potrebne stroke. Koliko iobrega je mogoče storiti v tem izobraženi ženi, bo. diši v ožjem domačem krogu ali pa med narodom, kjer deluje. Priglase je nasloviti na: Vita Zupančič, Kopališka ul. i do 20. maja. Stanovanje In hrano oreskrbi na ž^-lja društvo učiteljic
— Kolo jmcoslorenskfh sester v Stepa-nfl vasi ponovi dne 10. maja t. 1. ob po! 15. popoldne v sokolski telovadnici igro *Legi* jonarji«. Obenem se vrši vr«u veselica, prosta zabava s plesom. Sodel.tie goöbn dravske divizije ^r slučaju släoegä vremena se vrši veselica v aanttni pros*otm. V nedeljo vsi h Kolašlcam v št^oanjo .s! — Odbor. 00t>n
— Darila. Uprava našega listu je prejela 35 Din, katere ;e daroval g. Janez A*-man Društvu za zgradbo soko'skcgn doma na Viču. — SICH» hvala!
— Marsikdo, kt je pvznTtl tsPMKATETE* iž. predvojne dob"e. si jih je žč požele'. Zlasti Primorci, kl sc nahajajo med nami. so jih težko pogrešali. — KnUor nam poroči ttOMa tovarna v Ljubljani, bodo vsi trgovci v krat= kern času založeni s «rVkatctamh-, Tako da jih bo dobiti po mestih in p«» deželi. n —- Tržištc sa špiritom. D. d. za promet špiritom u Zagrebu. Nn skupščin: sindikata ž"este, zaključeno je znatno šniienje cijepa raiiniranom Špiritu. Današnja cljena iznaša Din 35 po hI kod dobave svake količine počam od 100 litrov. I u kondicijama učinjene su znatne olakšice. Za industrijske potrošače Spiritusn, kao I za vele-tršce predvidjene su posebne pogojnosti.
— Proti odebelosti deluje s KMOfafftilB uspehom samo »Vilfanov č a j^. Dobiva 8e T vseb lekarneh tn drož^riiah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Prilaz 71.
— Slovenski penzion Triglav v Cirk-venlel bo letos omogočil mnogim, da nohi-te na sinji Jadran. Dohrs» hrana in sob*, dnevno Din S5.—. Lep položaj, odprto ce»o leto. ?y-n
— Z iNeosart« kremo dosežete trajen blesk obutve, ki se tudi v mokroti nc spremeni. 50/L
■ *  m* ■
1
FORD ORADf AE ROP LAS7 K. Znani tovarnar avibniobtlöy ih ttnteiiŠki nv_niimiUh-i\: > Ford se je lotil zdaj tudi aeropfpnov. Nšmtfava tmefati Ceio šerifa tövtirnlh äeröplatto\ ta premet v Zedinjenfh državah Zfžtčni ptomet med DeirxAtöm frt GMchgö se fe začet Slika kaže Fordov uernphm «Maiden Dtarböth*; ki ie kovinššt ir. hhko pre\S2a WOi,
funtov tovotk.
da eden par nogavic a žigom in znamko (rdečo, modro ah zlato)
»ključ"
:rsja kakor štirje prti drugih? Kupile eden par, pa boste verovali.   Nogavice  brez žiga »ključ* so ponarejene.
!z Ljubljane.
f Ing. Ciril Koch. D?ne> zjutraj je umrl po dolgem težkem trpljenju g. ing. Ciril Koch, upokojeni mestni stavben? nad-svetnik. brat admirala g. Metoda Koeha. Pcknjrfik je bil v Ljubljani >p!ošno zi^nna In ugledna oseba. Dolsa leta je bi! duša mestnemu - stavbnemu uradu. Pri retcabciii Ljubljn.ne po potresu se :e ž»vah:io udej-stvoval. Marsikateri regulacijski načrt Je bil plod n;e^orcga strokovnega znania. —* Mnogo javnih in privatnih zgradb je bilo sezidanlh po njegovih načetih m pod n:cgo* vim vodstvom. Sedanji hotel »Tivoli« je zgradil pokoinik v starem gorctiiskem slogu, takisto tudi poslopje t Narodne tiskarne«. A ne samo v Ljubljani, po vsej Sloveniji stoje zgradbe, ki jih *e zasnova' in zgradil pokojnik. Vfcgojen v narodnem duhu. Je MI VSS življenje navdušen naprednjak In prepričan Dr&tal ".anfodne štra-nke. V krepkem narodnem duhu je skupno ^ svojo soprogo iz znane ljubljanske narodne ob'tc-Iji Mflroževe vzgojii tudi vso svojo deco. Bil jc izredno ljubezniv družabnik, zato je imel širok krog vdanih prijateljev. Bi! je jeklen značaj, v svojih nazorih dosleden fn reomahljiv, poštenjak starega kova. kakršni so med nami vedno redkejši. Pred leti :e stopi! v pok ni in pričel privatno rrakso kot rrtritekt. Ni mu bilo usojeno, da bi dolgo učiva! po trudapolr.em.delu na magistratu casiučeni pokoj. Pred meseci je obolel na težki zavratr.i bolezni. Iskal je leka v Gradcu, toda nlcsrova bolezen je med tem že tako napredovala, da je bila vsaka pomoč izključena. Težko bolnega so pred tedni pripellali v Ljubljano. Neizrečneca terpljenja >;a ie danes rešila bela smrt. Vest o njegov? smrti bo težko zndeTu številne njegove prijatelje in znance, k; s-> v njem spoštoval: ne samo dobrega, odkritosrčnega prijatelja, marveč +udi plemenitega človeka, ki je ohranil svoje mladeniške ideale nedotaknjene od vseh življenjskih viharjev. O pr-kr :niku še sprc^v^vorinKi. Pogreb bo v petek 8, t. m. ob \C\ lz Nunske ulice št. 10 n a pokopališče "\ Sv. Križu. — Bodi blageojuj pokojniku ohranjen trajen spomin, njegovi ceneni rodbini näSe Iskreno SOŽalje.
— Preselitev uradov. Direkcija držav, nib železnic se je fRreoeHIa \z vojvode Mišica, vojašnice v palaCo iLfublJa-nskvpa dvora« v Kolodvorski ulici. V prostore, kjer je bilo doslej nameščeno železniško ravnateljstvo, se v kratkem preseli komanda, dravske divizijsko Oblasti s svojijtii uradi
— Bakteriološko serološki dUMDasÜcal oddelek hlg?en?keg?- zavoda v LJubljani ne
posluje od b. do 10. (vkijučno) t. ni. rad: preureditve prostorov. Nujne preiskave nai se pošiljajo v tem času bakteriološki Staniči v Celje.
— »Jurlevane««. Kakor >;no že sa kratko poroča'!, ie moralo »Jurisvanje« zadnjič vsled slabega vremena odrasti. T;»rt»!tpšj pa se nam obeta prihodnje 'neii}!'-. hi npnti je, da nam bo sv. Jurij ves dan s so!ncem ki.ri!. Prlpravljainl odbor je z vso paro na delu in smelo trdimo, cga !o letošnje »Jnr-jevanjer tako slovesno in nanirmvo, kakor še nikdar poprej. Sveta dolžnost vsakega rodoljuba pa je, da v nedeljo 10. naja po-seti Ljubljanski grad! Naj se uikdo ...c Izgovarja, da nima časa! »Jmjevanje« t^aji ves dan in vsakdo, ako ie ho?c. si lahko utrga vrsaj par ur, da poseti priredi t tfv in s trm zadosti svoj! narodni dolžnosti. Torej indoljubi, bodisi posamezniki kakor tud* društva in korporacije. v nedeljo 10. maja na svidenje »tam goric! 905n
Kult—znanstvena sekcija Triglava priredi druai seetanok v Četrtek, dne 7. maj«.
ob s. zver-er v a kad kolegijn. G. Angelo Cerkveni k bo brau svojo dramo: V v r-t ! n c u. J'I f-:i
— Dijaške sospodinjc imajo v četrtek 7. t. m. ob 4. popoldne važen mesečni -.-stanek pri Novem svetu. 9 ' i
— Osr. Zveze javnih nameščencev nujna seja širšega odbora bo v č.- 7. t. m., oh 20. uri pri V,raki: . Dnevni red: Po skupščini GL Saveza. K:ii sedaj? Na rejo so vabljeni tudi vsi predsedniki raznih za prireditev skupšcane :»d hoc postavljenih odsekov. Predsedstvo. 915-
— Mestna Orjuua LjtibUan i vabi vs< svoje Hanstvo na predavanje br. Dougana: Kongres iu njega pomen, katero se vrsi v srer'o 6. maia ob S, zvečer v areni Narodnega doma. Udeležba članstva mestne <^r-u:ne Ljubljana öbveina, članstvo ostalih bratskih organizacij nrijaza«.» vabÜenp. S72
— Kap je zadela vč-rij poporane na
Kongresnem trgu upokojenega nädüöitelja
I v nna LenÄteka ? Vflnrike. Str. :v-.%:: s - v srefl! ceste nenadoma zgrudil vx tla. Prvo pOnievB mn nudü elttßajno navzoči zdravnic dr. Mina:"-, nn'.-nr !e bil Lee Stok pr&jpe~
II nn v bOjnlcO.
— Policijska kronika. Dne f. maja Je zapustila s*vej-* mčsto služkinja. MaHjä Dra-šler. 2i)i>osiena. pr! prof. \V* .-?tru v Hradee. kega vnsi. §e?e dan ttaätieie je ts^totam šita-ntijoea po.stna uradnica g. M arg«-1 i.- öpaaQä da ji je bil Ulcrfeden :>:r revi.'- v. vreden 250 Din. — 2.!afjjrr,k.-:mu v;;j»/ne*a Herbertu Oambergerja j.^ bli v neki trparvlnj Ükradeii ion Din preden dežnik, tast nje#ovega tovariša Komana. — Krojaču Jcaipn Ralšlju sta.Dn jočem u v Vegovi ul|c| r>. Je bila 4. t. ra. Iz stanovanj?-: uRTadßinä SÖ0 Din vredna bu. d lika
Vse hiti!!
Kam va.J — Z naročit! v tovarno „Mir i W\ ka tera iz delaj c n t? s a m o dobro, ampak tudi najbolj zdravo rženo in sladno kavo. laae
iz Gelja.
—*- Društvo javnih hamešsettcev v Cr-!ju ima v tor.^k 12, t., m. ob t-o! 2--. asveCer v go>tilniäkib -prostorih Narodnega .loma svoj oben! kbor z običajnim dnevnini redom.
—c Majnltki zl^t članstva Celjskega Sokcl8kega društva se vrši v nedeljo 10. maia v »ostani. Oübod ii Gelja z vlakom ob 7. nri 50 min. zjutraj z vlakom <-lo Rečice; Xat<i odhod ne goro Oljko. Na gori Je tlaljK? odmor, nük>ir odkoraka v kostanj k otvoritvi BokotftkegB dom.i. Povratek 7.ve. ^rer z. vlakom.
—c    Soko'sko pftda^ahje, predava v Celju br. Leoli StuRel potovanju na FinftkD. Kdo ao "overi?
—c Zgodcvinska cerkev sv. Štefana na Tebarj.b pri Celju dobi tr: rov- zvonove, katere bodo v nedeljo 10. t. m. oh 10. uri dopoldne potesm'Ü v zvonik.
v soboto 0 fvojem
! o	B	Ol T
o		D m o k b
o.	Kt	mistni trg 5
	D	srnatovic
iz Maribora.
* —m samomor oluiklnje. V ponedeljek &ßb£er s^ le zj^trtipüa v Mariboru sluük:-n'a X. Y. zaposlena pri tvrdld Srhevbnum. Spfla je večjo količino lizo^a. Našli so jo vCcraJ zjutraj mrtvo v nj eni s*obi. Kaj je amalo mlado deKle v *mrt, oi znano. Uvedena Je preiskava.
—m Prezgodaj javi jena smrt. Poiöö^ii tirno pred dnevi, da se Je v Stolni ultei z motornim ko!e*om fcatete! mehanik Alojzij Gašnik v zid in s« tako tcZko poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnleo. kjer je baje drug: dan podleprel poškodbam. Sedaj je ugotovljeno, da OaSnik oi lunrl, temveč se Je njegovo lmo samenjaJo s nt^kim drugim. Ors^uik Je bil že 30. aprila odpuščen iz bolnice.
—m Vlom. V ponedeljek zv-C-er so no-anani zlikovci na MHn«k5 res*i vlomili v stanovanje neke tftranke. Dejanja je osumljen neki š.( ki je bil izročen državnemu pravd ni»tvu.
—m Vlomi v ptujski okolici. Vlomi v ptujski okolici so Se vedno na dnevnem re-du. Pretekle dni je bilo že četrtič vlomljeno v zidanico vinjvrra Laika Slaviča v Maj-berfcu. Vlomilci so odnesli rrzne vred nosu ne predmexe, cenjene na 6000 Diit
—ni   Neresnična  veet.     Xcduvno ;
stob po ü^tu Mar!»i-TT Zeitung« posneli vest. da >o v ffos'ilni K o š t o m a j \ Maribor x izi i5a. je bilo fiofrcmu u<b
ležencu pri pretepi presekano uho. Tn veei je bflla netoCna. Ta pretnp 5r* ni vršil v ^v-. stilni KoStomaj. ki je na najboljšem Blasv marveč v bdi ulici na cesti, kakega pot kl!«» metra proi- od te fto.^tilne Rodl>ina KoSto niaj j£ zavedna .narodna oliitelj in njoii« uosr.llno poeeC'ä »kor«j izključno le narodu, občinstvo, y:\tc- jt- fra v peti gotovim r.:r vidljivim nasprotnikom, ki bi radi to v.r. rodno gOdtllno s takimi teiuloncijoznlm vestmi sprnvili na sali «las.
S oko
V nedeljo 10. maja ni a j niš ki izle v Šoštanj povodom otvoritve So
;-:        kolsfc$<?a Doma! :-:
— 3o''Olskij drtsštvr. v Šoštanju ulJUdn v.« •:  Y&Q x Celj^k* Bekol^kl tiipi vclnn.je' društva,  de     •  uolnostevilnt» udeleže mai. niškecja   izieia   cü  priliki   otvoritve Sokc skega doma v Šoštanju dne 10. maja. ?4^k red:  Pb i^rüiodu popatdaneicesa rlaka pel   '. ['overka do Sokolskew d"m;i. sveči n;; oir^rlre\ ±*J:w. obleti stavbe In vpise .rf •   v gppmčnafcfa frnjiRo;     nato v<»MU
v,'s"i:ra ■ .fodflovan.lem polno«t< v       ItttdaralDB godbe iz Velenju, pn milni In drOgittii toCk.iml. OS (tol S. zvočer r»--k> radJM aUrdemlja, p<> i^t!  ples.  Članstvo -« krojih, društva a praperi! Iz £oßtan.1a voy» oh poaebn: vlak do Celi«. Za udel<»j(rti
ke  >. v?eb postaj v Sloveniji je dovoijr-i poloričnn vožnja: i*ti naj kupijo euoann ne vo?.ne listke, ki veljajo,    opremljen; ? moknnj žjRom postaje Šoštanj in potrdilo?.: društva, oi)r»nem zs>, povratek. Bratje in M stre!  Pojolrlenlte a mnogobrojnlm pos<it<»i: ur»^o voljo in moč. da ne klonemo, kajti c; kajo na« se \*-':Ue rn težke n&lopre. An oe>tt HG ponosni naš Pokolski dom neomajno tt d on V Kvojih temoliih V nt obmejna trdnj-i\.. oarodttih boröev bodöCib dni... Zdravo! \z Celja.
— Sokol Ljubljana II. oLnv.-^-i clansty in aafa*šoaj, da \<o v nedeljo in. t. d, Kupn peSla?!et. Zbrrai!5iT-** točnt> ob četrt na ♦", eju. tra.j  hä  realki, čin ni  v  krojit aH  eiviH u
'"-;;•'!. članice in naraWaj v ehrlta z bi kom. Üdeie:lb.H strogo obvezn«! Povrni«^. okrivi. 13 Tire. ^Vl-w
Sport
S* AUlan Štuhelj. Kakor ^ino port>C;t! na krotko, je v soboto nenadoma prtfm;:::, na svojem posestvu v Šmarjah pH Ajdovščini bivši večletni predsednik SK PHWorju v Ljttbl.ianl, industrijalce % MIlan Sttt-bel j. Xodcfa *a jc srčna K-^p. Pokoi:r:k jc kol vi$l\ bane;-;! uradnik in nazadnje kot in-dttstrijalee Uauva! med našimi eo-spodar^ki-ml krbg| \ c-:ke sltnpetjje. V Cnsih, ko bki cvetela povojne konjunkture, se ie pokojnik spomnil i:'dt idealnih javnih pojavov. Prevzel je proÜsednBko mesto SK Primor.-.i v Ljubljani in mu kot pravi mecen omogočil in zgradil danaSujt njegove soortne zst* ad-be na Dunajski cest*. Lahko rečemo, da M v nasprotnejm slučaji Ljubljana ne razpolagala, s tak-41 lepimi športnimi napravam! in da bi Ptimorja nc bilo doseglo toliko repro-zetitaUVnih uspehov za slnvenski spari sploh. Kor pravi J'riPiorcc, ki sc jc žc pred vojne napoti! v Srbijo in bratom Srbom vedovai potrebo iu^oslovcn^kcsa ujc-dinjenja, se je oklenil lepe športne in naei-jonaine misije SK Primorja. V občevanji] jc bil tt red no ljubezniiv In srčno bri'zprlmer.m blas !Tio^. Kot kremerit ppStenjak pa Je v zadnjem Času dožrvcl težke gospodarske udarce, ki so ttajbrfe pospeSftS njegovo prC-rano smrt. Ohranimo tlobroiniku slover,-skexa športa casien sporr.ia! Naj v miru počiva, tam doli pod svoiim vipavskim Cavnom!
— Šah. Glavni turnir ljubljanskega šahovskega kluba. Včeraj 5. maja se je Ifra« lo prvo kolo tega turnirja, ki sc sa udeležuje Šahovska reprezentanca Ljubljane. Pc
izžrebanih številkah se vrste sledeči šali -sti: J. Jcrošov. 2. Furlani, 3. Stupan, 4. Da-niljeenko, 5. Mrzlikar. o. DernoVielc 7. KraffeU 8. C. Vidmar, 0. J. Vidmar. — Potek prvega koia: Jcrosov porazi C. Vidmar-ja, Mrzlkar Daniljčenka. Turlan? Kramlja \v Stupzn Hemov^ka. .1. Vidmar prost. Turnir se vrs"i v kavarni Evropa v igralni!; dnevih: ponedeljek, torek, eetrtek. petek; začetek ob 18. Turnir se vrši s šahovskhrj urami, kar dvisa Interes udeležencev in ' fümanie gledalcev
Mi an 4.
»S L O V P N S K I   NAROD« dne 7  maja 192b.
Gospodarstvo
Položaj na žitnem trgu
Tedensko porodilo novosadske blagovne borze
DomaČe tržišče. Tendenca z ne-znanitnim zastojem sredi minulega teJna je ostala ugodna, povpraševanje po žitu za izvoz je bilo veliko, pa tudi ponudba od strani prekupčevalcev precejšnja. Kmetje so dovažali na trg malo. Cene so poskočile za 5 para. Promet 538 vagonov. Pšenice je bilo prodano 7 vagonov. Ponudbe v pšenici skoraj ni, pa tudi kmetje jo dovažajo na trz zelo malo. Mlini ne kupujejo mnogo, kei je prodaja moke neznatna, črno moko, ki gre bolj v promet, pa uvažamo večinoma iz inozemstva. Ameriško pšenico kupujejo neradi, zlasti manjši mlini se ne zmenijo zanjo, ker moka iz ameriške pšenice daleč zaostaja za našo. Bačko pšenico so plačevali prejšnji teden po 475—480 Din. V Srbiji so zaloge pšenice večje nego v Banatu. Sr-bijanska pšenica 70 težka notira na postajah 390 Din. Turščice je bilo prodane 52») vagonov. Kupčije so se sklepale večinoma samo v plovitvenem blagu, ki gre v Brailo. Povprašujejo tudi po bačkem, sremskem in banatskem vagonskem blagu, ki gre v pristanišča na Donavi. V srbijanskem blagu, ki po kvaliteti odgovarja Braili, je mnogo povpraševanja. Ponudba riovitvenega blaga je bila precejšnja. Cene bačkega plovit-venega blaga so poskočile od 194 na 197.50 Din. Srbijansko turščico Smederevo ali ba-natsko Pančevo in Kovin so plačevali koncem tedna po 199 Din. Blago na Tisi in Begi so plačevali radi večjega dovoza v Brailo za 5 par manj. Blago na Savi, v okolici Obrenovca, Mitrovice in Šabca so plačevali koncem tedna po 194 Din. Bačka in sremska vagonska turščica je poskočila od 175 na 180 Din. S terminskim blagom ie bilo malo prometa. Špekulacija je nekoliko napredovala v Srbiji. Maj - junij blago na Donavi so plačevali začetkom tedna po 200 Din, koncem tedna pa po 205. Dunaj, Budimpešta in Bratislava so se držaM zelo rezervirano. Eksplovba Bratislava so plačevali turščico, ki je že tam, po 124 Kč. Majsko blago so plačevali po 126, za junij papo 132 Kč, Braila je plačevala blago, ki se že naklada, po 157—15S Kč. Moke je bilo prodane 9 vagonov. Kupčije so se sklepale večinoma v črni moki madžarskega Izvora. To moko so plačevali po 480 Din pariteta Subotica. Naša *6« moka je noti-rala 510—520 Din, Og in Ogg pa 655—660. Povpraševanje po moki je slabo. Ponudba je večja samo v *0« moki. Ovsa je bilo prodanega 1 vagon bačkega po 310 Din. Povpraševanja je precej, ponudbe pa neznatne. Stanje posevka v državi, zlasti v Vojvodini, je dobro. Pričakuje se dobra letina tako po kakovosti, kakor tudi po količini.
Inozemska tržišča. V Avstriji je promet živahnejši, ker skačejo cene na ameriškem tržišču. Cene notirajo v šilingih za 100 kg vštevši prometni davek brez ca-
rine: domača pšenica 52—53, potiska 55.50 —^56, Rosaie 52.50—53, rž 50—51 50, budim-peštanska 50.50—51, domači ječmen 42—49, češko - moravski 52-54, turščica 27.50— 28.50, oves romunski 41.50—42.50, pšcnični zdrob 89—91, domača pšenična moka »00* 86—88, madžarska 83.50—87, jucoslovenska 83—86, krušna moka 68—70, moka za krmo prima 44—46, ržena moka prima 71—73, pšenični otrobi 23.50—24, rženi otrobi 25.75 —25. Na Grškem notirajo poHedelski pridelki: pšemca prirra 13, IT. 12, rž 10, oves 8J<f, ječmen 2K, turščica S. pšenična moka 17, otrobi 200 (funti, od nosno tone). Amerika-Newyork: rdeča pšenica 2H3, trda pšemca 176, turščica 121 K* moka brez spremembe. Chicago pšenica za maj 160. za julij 150.23: za september 1423 „, tendenca izvrstna. Turščica za maj 107 xAy za juh; 1117Q, za september lil1/«,, tendenca čvrsta. Oves za maj 417/e, za julij 423/*, za september 435/a, tendenca čvrsta.
g cehoslovaška na Ljubljanskem vele. sejmu, čehosiovnška republika ima na na
šem velesejmu svoj lasta!. lično z^:.;_:ii paviljon, ki pa. prilikem vsakoletnih vt'^. sejmskih prireditev ni bil baš najboljše zaseden. Za letošnji ve!?^ejem pa se priprav. I ja obiskovalcem prijetno presenečenje Celi paviljon zasede namreč Svaz Seškoslo-venskebo di!a v Fre<n In so tozadevni dogovori že zaključeni. Svaz, ki uživa v Cebo. slovaški velik usrled, rnzFtavi tudi v večjem obsegu na pariški u met nohtni dekorativni razstavi in baje se bo te razstave rre. mesti 1 na ve'e^eiem v Lijnbtfano. ^rb-nslova-?ka umetnostna obrt je zelo razvita !n razstava bo poleg svoje izredne zanimivost? gotovo trsrsl'iomu v vspodbudo, da j»1 i naša dvigne vzevete. S veseljem in hvaležnostjo bomo sprejeli brate Čehe v našo sredo, velesejmu pa čestitamo k tej pridobitvi. Poleg tega se namerava seTma udeležiti ta. di češka industrija, zlasti v porce'in^ki in stek-?arsk: strokt. Ea*e borlo zelo lepo in obsežno rapT-ezontiratie Lad] veb'ke tvornih* Škoda.
— g Prnmef noi-oca^ske blagovne borze
}e znašal lani 106.500 ton In sicer 183.600 ton žita, ostalo pa odpade na moko. Celokupna vrednost je znaša!a 59.000.000 Din.
—g Ameriška fnančna kontrola Evrope. Francoski listi noročajo iz Nevvyorka, da namerava ameriška vlada posuti v Evropo komisijo s sedužem na Dunaju, ki bi kontrolirala, kako se vporablja ameriški denar v inozemstva. Obenem naj bi ta komisija podp'ra'a uvoz amerišMh izdelkov.
—g Italijansko vinogradništvo. Povodom vzorčnega s^jma se je vršil v Milanu kongres italijanskih vinogradnikov pod predsedstvom poslr.nca .Maresca'chija, ki ceni nasade italijanskega vinogradništva na 25 m'iijard in letni dohodek na 8 milijard lir. kar znaša skoro tretjino skupnega agrarnega skupička Itakie. Država dobiva iz vinske industrije okoli 2 milijardi na leto. Na kongresu so se zahtevale stroge odredbe proti ponarejanju in kvarjenju vina.
To in ono
Kdaj bo konce življenje na zemlji
V fra-icoski akademiii znanosti je predaval znani matematik Veronne o zanimivem problemu *Konec življenja na zemlji«. Po njegovem rrnenju bo zemlja čez 2 milijona let grobnica vseh ž-vih bitij. Izginejo vse živali in rastline. Življenje na zemlji pogine vsled mraza. Slične teorije je postavljala znanost že prej, ali na podlnii znanstven:h opazovanj so prišl? učenjaki zdaj priUčno do tega zaključka. Veronne predpostavlja da znaša temperatura soin-ca Dr"bllčno 6 J00° m »klepa, da mora biti srednja temperatura zemlje 16°, na ekvatorju pa 34°. Te teoretične številke se zelo prib'izuiejo resnični n. Veronne se je v svo-iem predavanju ozrl tudi v davno preteklost in izjavil, da je imelo solnce pred 2 mi-li:ona let dvakrat večji premer nego ga ;rra zdaj, temperatura z?mlje je pa zna^a'a okrog tečajev 90°. Pr taki temperaturi je bilo življenje na zemlji seveda fzldjnčeno i" šele ko se je zemlja dovoli ohladila, se ie pojavilo na nji življenje in sleer naiprej na tečajih kjer je zda-' večni sneg in led. Cez dva milijona let se bo premer sr>'nca zn anj-šal za eno desetino in na zemlji bo vse zmr/nPo, ker bo znašala sredenaj temperatura 0°.
Po Veronnovih računih bo trajalo živ ljenie n? zemlji 4 milijone let, tako da smo zdai nekako sredi te dobe. Veronne trdi tudi, da je planet .Mars že davno obdari z ledeno skorjo in da ie na njem izključeno vsako življenje. — To predavanje je zbudilo na seji društva francosk'li, zvezdoslov-cev živahno debato, povodom katere je neki astronom omenil, da je Veronne pri svojih računih prezrl drug važen frktor, na.nreč radioaktivno svoistvo te<es. Ker pa vloga radia v naravi še ni točno pojasnjena, je težko ugovarjati Veronnovim zaključkom.
Nevaren pustolcven fn zlurineo
8
Prvd meseci je prišel v Beograd igralec JaVov Lctincj?r, znani in g'asoviti pl:salec z D.:naia, v ostalem eden onih tipov, ki se pečajo z vsem mogočim poslom. V Beogradu je Letirgor kmalu na";el posel. Seznanil se je z zastopnikom solunskega variteja »Zai* ma':os«, nekim Garstenscm, ki mu je dal nalogo, da mu prcs::rbi par d^vojk za variš jete, dalje, da mu preskrbi kokain ter slična omamna sredstva ter da stalno zalaga aten» ske in solunske javne hiše s svežim blagom. Letinger, ki je imel povsed drbrc zveze, je svojo nalogo dobro rešil. Že 12. februarja je odpravil v Solun za varijete «Zamikos» dz* vet devoik ter njih dvojno število za javne hiše na Grškem. Kokain je preko Maribora iztihotapljal iz Avstriic. Garstens mu je dal za «reedn'.*» kupčije 25.000 Din nagrade.
Menda so postala pustolovcu v Becgra* du tla prevroča, zakaj odjadral je na Dus naj. No, že v aprilu se je zopet pojavil v naši prestolici in je dnevno ložiral v hotelu «Moskva». Tu je oslepi ril nebroj trgovcev
za velike vsote, predsfavliajoč se za zastop* rika dinajske tvornice z rrami. Zanimivo je, da niti cd^n oškodovanih ni zadjvc pri* javil policiji, boječ se da bi mu ta istotako delala neprilike.
Ves ariril ja delal Letinger v Beogradu razne kupčije Sljparil ie, pripravljal t ans* porte. tihotapil in sploh je imel na stotine kombinacij za hitro begitenje. Pobciia <ia je sicer strogo nad.^orova'a, ni mu pa megla do živega.
Pred pravoslavnimi v^ilxnc'rimi praz; niki je Leting^r izginil iz Beograda. Pojavil se je v Zemrn*\ kjer je vlomil v stanovanje svojega t'varila. Žida Leopolda Vel d er j a, kateremu je edn sel 40.6G0 Din. Pri vlomu je zločinec izgubil svoio vizitTco, kar je poli* cijo vrdHo na pravo si d. Letinger, o"v;dno opozorjen na nevarnost, jo ušel na Grško. V Solunu je zop?t izvrril drzne sikanje in strašen zločin. Za' Tal je Heinza D-ehcrja, in:?enjcria iz Munchna, ki gi je zal til pri vlomu. Z'p:t mu ie uspelo pob gniti. Dne 2?. aorüa je priprl znova v Bzcgad. a ie zar:T?d 'joCim ga oblastim pfb^gnM. Cdšel je v Brod, kier so ga prijeli. Na drzen na "in je pobegnil iz broa:;'"ih zaoorov in sedaj zlo« činea zaman išeejo i hTasti. — Sumijo, da je pobegnil na Madžarsko.
(übrilec Hasan föüfier v
Vbjuomii Zojjuiut
»Slovenski Narod« je te dni poročal, da s" priieM morilca M^^nna Mufterta, ki :e v Petrovaradinu ustrelil dva naša častnika in ruskega polkovnika Uspenskcga. O Miif-terjevi aretaciji poročajo: Orožniška postaja v Mitrovici je v soboto obvestila orož-niško poveljstvo v Novem Sadu. da je v petek popoldne orožniška patrulja med vasmi Calma in Lesimir naletela na oboroženega moža, v katerem je spoznala zasledovanega morile?. °atr?!''a Ka je takoj pozvala, da se vda, Mütter pa se je naglo okrenil in utekel kljub temu. da so orožniki streljali nanj. Pobegnil je v smeri proti občini Mandjelos. O tem je bila takoj alarmirana vsa okolica in na lov za zločincem so odšli orožniki, policija, civilsti ter vojaštvo. Med krajem Gurgorevci in Mandjelos so ga znova izs'edili in ker je zopet skušal uteči, ie streljal policist Karanič nani. Kljub temu, da je bil Miiftcr težko ranjen, je tekel še naprej, a so ga orožniki dohiteli. Med morilcem in orožniki je nastala ogorčena borba in šele, ko je dobil Miiftar težak udarec s kopitom po glavi, se je onesvestil. Nato so ga pod močno eskorto prepeljali v petro-varadinske zapore, kjer so ga zaslišali. Morilec je Izjavil, da se dcania ne zaveda, ker je bil popolnoma pijan. Tudi ne ve, da bi bil ustrelil tri osebe. Pri njem so dobili nabasano vojaško puško, dalje 1000 dinarjev in zlato uro. za katero je baje dal 700.000 mK. Hasan Müfter, ki je rodom iz vasi Panjorci v okrožju Prizren, je star 26 let ter je baje oženjen.
v soboto dopoldne ob 11. so morlV^ v spremstv- osmih orožnikov prliall iz r inn-rov v bo'nico, da mu obvežejo ra-,e. Ko e eskorta pasirala glavne vTiee v Petrovara-dinu, se ie zbrala na cestah ogrnmna množica ljudi ki je hotela morilca li - ti. Orožniki so ga le s tež :vo obvarovali, V nedc so ga zo-j: prepeljali v zapore.
Morilec je v celici prav d ihre vo\'e. smeje se in precjva. NTa vprašanje pazi čemu noje, ie odvrnil: »ICai pa hočem« Ur se c'nieno smejal.
Morilec pravk da je po storjenem deja« nju takoj pobei;",il v bli/*i g uzd ter sc klatil v okolici Petrovara eina. i. ju die, katere je srečava!, so nu povedati, di e ustreli! tri cestnike. Sv jeea delanja, t: Uo trdi Hasan Militär, sc je takol sk sj! In -skušal dvakrat izvrš*tl samnm ir. ni pa imel dovolj poguma. Muftarja izroee radi t.:-kratne^a urrora in pobega rd vojak jv pred vojaško sodlš.e in se bo v kra.kcm proti neniu vršila razpiava.
iomnlfo
11 K ;
tu < a m J
I o ozar am, da e d   la prava apons' a cnn ! svi a za p le e ol leke. — Z h eva :e v doMcr  raja zj.o0a
, D r a 2 o Schwab, Ljubi,
(iajliöjj vražja idca
Nek: Bearer, ki je lastnik večje vine, s j je Icčil 39. pr. m  pri s .diš Londonu od svoje žene, s kateri se }< roeil pred kratkim, ki pa ni hotela ž njim, ker ljubi njegovega bra a. P netljivo je bilo pri rr.zprevi dagnano stvo, kako mu je brat odvzel ženo s močjo  tašče.  Dva  dn'  po  poreki, ob teri prilki je grenko  plpkala pri src> brata ie izjavTa mežu, da ga ne mara ima rada njegovega brat. Sledil je \ čen prizor,   ko je žena vpričo m že jela   njegovega  brata.  Trgovec je sil njo  in  tako  je  prišlo  celo  do parčke poroki pa  se je mlada  žena  upr'a ir tela imeti brata. Neki dan je ležal v stelji nekoliko bolan. V sosed u s^bi J šal smeh. Vstal je in šel gledat. Ta bila njegova žena, brat in tašča. Žet brat sta se le površno oblečena polju in objemala pred očmi tašče. Potem j. šča šla nad moža in ga pregovorila, da ; podpsal izjavo: Svoji ženi dam svobi pogojem, da poroči mojega brata. Na: oba golobčka odletela v Brighton, oc der je žena pisala možu, da je nad vst čna in da se vrne nikdar več.
Sodnik je k razsodbi pripomnil, da sega   potrpežljivost  moža vse kar mogoče misliti, tako vražje tašče, kak Bearerjeva pa tudi še ni v:dcl.
Glavni urednik: RAST O PUS7 OSLEMSEK. Odgovorni urednik: VLADIMIR KAPUS
Kupimo takoj
dobro ohranjeno Železno blagajno srednje velikosti in boljšega sistema. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Blagajnj/1334\
Foto-aparat li57
10X15 ali.večji, lesen, se kupi. Objektiv je lahko slab, aH bre/. nega. Pcnudbe na And. Adamič, Kolodvorska ulica 28/1.
•v
Vsem
59 T
L
ki hočejo piti dobro kavo, priporočamo našo izvrstno pravo domačo
kolinsko cikorifo.
L. Mikuš
Umijm, Hwtw trt IS
yjm\A mit oloft tfcžn to* In jolnčnl-kot ter mrehajaln^i pillc.
Fspmüa st frrrlijele ftht ü stiita*
Vrtiiara
tražt vlastelinstvo Sesti« ne kraj Zagreba. Nastop odmah. Vrtljari imadu prednost. 1300
Vrtne stole
prodaja najceneje Rož* mane & Komp, Lp'b* Ijana, Mir je 4. 78/L
Djevojka za sobe
za odmah. — Pismene ponude na: Vera Tomič, Petrinja, Hrvatska. 1327
Proda se
1333
radi preureditve kompletna naprava za električno luč, obstoječa •z bencinovega motor;a 3 HP., de^ke st skalnice z volt-amper me-irom, potrebnimi preJrldali in varovali generatorja (dvnamo) 1 HP do 300 \oltov. — Kupi se do-oro ohranjen dvoionski tovorni avtomobil. Ponudbe pod .Eiek-uika-avto 13*3 na upravo lista.
M. ECRBSTCFiČ - BUOAR9 ^ir^!
Priporoča krasnei
BLUZE
ravno doSie najnovejšega kroia.
BIRMANSKE in druge OBLEKICE, PLAščKE. c«"ea.mer^e'
Damski in dekliški slamniki
po znižanih cenah ravnokar tfoSii!
Oelike damske od Din 70 do Din 150. — Otroške od Din 50 do Din 70.   Naki'cni i»d Din 100 naprej, dokler tra a zalogj.
OgSejte si cene v izložbi. w
M'NKfl HORVAT, üübürns. Sferi ira št 21
Špago, dreto
in vse vrste vvarskih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago dobite v skladišču «Konopjuta», Ljubljana, Gosposvctski cesta 2. 103/n
Krapinske toplice
poleg Zagreba zdravijo: pretia, ravmatteem, Isbias, le
bolezni i d. Stalna vojna glasba, električna razsvetljava, kino, radijska postaja ter druge zabave. Izven glavne sezone znatni p na cenah. — Pojasnila eaje brezplačno
kopališčna uprava Krapinske Toplice.
i:>
Stari trg
LJUBLJANA
ima vedno v zalogi najnovejše damske in d 1 slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalo^ Poprav la se sprejemajo.
931,
Robert Smielocoshi
arbitekt v lo mestni stavbenik
Rimska cesta 2
izvršuje načrte in proračune, pre vzema   stavbna  dela   vseh vrst kakor tudi preso!evanja in cenitve vsakovrstnih posrstev pod solidnimi in na'ugodnejšimi pogodu
Zidna opeka
od las nc opekarne na Viču, priznana kot najboljša kakovost, in od skladišča, Opekarska cesta 18 po najnižji dnevni cen'.
kupite najceneje vsakovrstne ure, zlatnino in srebrni no pri tvrdki
Ivan Paki2
Ufnbllana,    STARI TRG št 20
mizarska • • •
m   m   m tVOmiO
Zgor. Šiška wJUBLJANA
Celovška cesta 121
Telefon it 372
Priznano solidna tsvribn v a oh dol po zmeralb oonata.
1332
V globoki žalosti javljamo prelužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, predobri in preskrbni oče, dedek, brat, stric, tast in svak, gospod
ing. Ciril m. Koch
mestni slaubnl nadsoefnik o pnkn]a
v sredo, dne 6. maja t. 1. ob 7. zjutraj po dolgi, trpljenja polni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno preminil.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 8. maja 1925 ob štirih popoludne iz h.še žalosti, Nunska ulica št. 10, na pokopališče k Sv Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V Ljubljani, dne 6. maja 1925.
Globoko žalujoče rodtvne: Koch, FJere, Suschnik, Fenchel.
rr ismifi sagj mm m wm mm
Sanatorium Dr. K. Szss9
za odraslo 1 djecn. — Abbazla (Italija).
Dietno liječenje za debljanje i krepiienje. Prvorazredn zavi za bolesne na srcu, na ovapnenju žila. — Prüm-ene (So Wechsel) za ženske i živčane bolesti.   Djeca od 7 godinr-primaju se i bez pratnje. 69
Železna
približno 50 vagonov letno — se išče.
Oni, kateri bi imeli na svojem posestvu rudo, naj pošljejo vzoice in dobavno ceno Jranko nakladalni staja pod znakom „Zelezna ruda 1328" na u Slov. Naroda.
Me»tni pogrebni zavod v Ljubljani.
I33S
g Popolnoma varno naložite denar v j|
Ljubljansko posojilni
v Ljubljani, Mestni trg štev. 6
ker Ima že nad
11,000.000 D?n   jamstvene alavnice.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje '
najugodneje.
Stalne vloge z odpovednim rokom obrestu;e po dogovoru. Sprejema v inkaso iakture in cesije terjatev. Posula daje le proti polni varnost* na vknjižbo in pioti poroilvu. •
Teleion Štev. 9.
23 L
Telefon Stev. 9
m
Lastnina   in   tisk   »Narodne tiskarne-
56
64
3222