CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCiALiSTiCiE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJE 5. NOVEMBRA 1965 — LETO XV. — ŠT. 44 — CENA 50 DIN Zadnja seja občinske skupščine v Celju je dosegla v obravnavi o vzgo- ji in vraščanju mladega človeka v na- šo celotno družbeno dogajanje svo- jevrsten rekord — trajala je štiri ure, kar je vsekakor dokaz, da so mišlje- nja o tem problemu raznotera in da je slehernemu to vprašanje dovolj blizu in čuti zanj odgovornost. Žal so nekatera ozka pojmovanja, češ, da je vprašanje mladine zgolj občinski komite mladine, dala svojstven ton razpravi, ki je v nekaj primerih pre- šla strpnost. VZORNIKI ALI SODNIKI To so le misli in nikakor ne ocena Zato nas je pot vodila k znanemu celjskemu družbeno-političnemu de- lavcu predsedniku občinskega odbora Socialistične zveze JANKU ŽEVAR- TU. — Kaj meniš o vraščanju mladih v naše družbeno dogajanje in ali tudi ti ocenjuješ mladino po zlatem reku: »Da, ko smo mi bili mladi!«? — Po mnenju nekaterih se mladina premalo zanima za sodobne proble- me, ne kaže pripravljenosti za nji- hovo reševanje, ne zna ceniti prido- bitve revolucije niti ogromnega truda in naporov v povojni izgradnji ter po- stavlja samo zahteve, teži za lagod- nim življenjem ipd. Drugi pa poudar- jajo revolucionarno kritičnost mladi- ne, neobremenjenost z navlako pre- teklosti, polet, voljo. In tako nekako smo delali. Grajali smo in hvalili iz- menoma in to počenjamo še danes. Soditi o mladih po posameznih pri- merih se mi zdi nedopustno (čeprav resda obstajajo delomrzneži, delik- venti in drugi. Ta mladina je vendar naša — akoravno ji zaradi tega ne smemo prizanašati. Za tarnanjem in preostrimi pripombami na račun mla- dine se skriva lastna — naša nemoč ali morebiti malomarni odnos do vzgoje lastnih otrok. Prav zato bo treba v vzgojno-izobraževalnem pro- cesu dosledneje postaviti nekatere stvari na svoje mesto. Pri tem mislim predvsem na dolžnosti, pravice in odgovornost staršev, kajti v okviru družine se vzgoja pričenja in končuje. — Ce bi že moral, kaj bi očital mladini? — Bezanje pred konkretnimi za- dolžitvami in odgovornostjo. Sicer tu- di v teh dveh ugotovitvah ni poseb- na modrost. Spominjam se nekega zbora Socialistične zveze, na katerem je nekdo vprašal: »Kje pa je mladi- na?« V odgovor sem premišljeval, če nima večina obiskovalcev zbora mla- dino doma. Vzgoja se pač začenja in končuje v družini, zato nikar ne iščimo vzrokov izven nas — mi smo njihovi vzorniki. — Že nekajkrat si omenil družino kot celico in osnovo vzgoje in vzra- sti. Katero mesto pa pripisuješ šoli? — Ce ugotavljamo, da je zelo težko pridobiti in aktivirati mladino za de- lo v vodstvih raznih organov, orga- nizacij in društev, potem se upravi- čeno vpra.šamo, čigava je ta mladina in kdo .se naj čuti prizadetega. Ne gre za očitke, vendar v vsakodnevnem življenju vedno znova ugotavljamo, da kar je zamujenega pri družinski vzgo- ji, se pozneje kljub prizadevanju tež- ko nadoknadi. Nedvomno pa je, da ima šola poleg staršev odločujočo vlo- go pri vzgoji. — Konferenca Zveze mladine v Celju je pred durmi. Kaj meniš o dosedanjih metodah dela v vrstah Zveze mladine? — Za mladinsko organizacijo bo go- tovo bolj koristno, če ne bo mladino samo vertikalno povezala in jih ori- entirala na ozko reševanje zgolj mla- dinskih problemov. Mladina mora naj- ti sv(jje mesto sredi živega dogajanja okoli sebe — tam kjer živi in cíela), y krajevni skupnosti, v kolektivu itd.). Le tu je mesto, kjer lahko mla- dina uresničuje svoje družbeno poli- tično vlogo. — Še vprašanje: kaj sodiš o tonu razprave na občinski skupščini? — Prav je, da se pojasni in razči- sti vprašanje neodgovornega trošenja družbenih sredstev na občinskem ko- miteju ZMS preteklosti; menim pa, da je razprava z orientacijo na sam komite preveč zožila problem kajti komite je le eden izmen neštetih faktorjev pri vraščanju mladine v na- šo stvarnost. Ton, ici je bil ubran. Pač ne vodi h konstruktivnemu reše- vanju in še manj h konkretni akciji. Krivda pa je tudi na nas, ker smo kot družbeno-politični delavci vse Preveč očetovsko svetovali, namesto, bi tesneje sodelovali z mladino. V VSEH KRAJIH OBISKI IN SVEČANOSTI OB^DNEVU MRTVIH S CVETJEM M GROBOVE POKLONILO SE JIM JE TISOČERO LJUDI Na tisoče rok je poslednje domove posulo s cvet- jem, na tisoče rok je prižgalo sveče, neštetokrat je izzvenela žalna pesem ob svečanostih. V vseh krajih so množice poromale h grobovom in spomenikom, da bi s cvetjem in pomenki ob starih in novih grobovih obudili spomin na vse tiste,, ki so v gozdovih, v tabo- riščih ali doma omahnili. ^ Ze v sobotQ popoldne je ob grobnici v Celju odjeknila sal-. va in izzvenela otožna pesem, s katero so poleg recitacij po- častili in se priklonili spomi- nu herojev. Najvišji družbeno politični delavci so ob prisot- nosti okrog 2000 občanov po- ložili vence. Popoldne se je veliko število občanov udele- žilo svečanosti ob grobnici borcev na Golovcu. V nedeljo in na dan mrt- vih pa so bile komemorativ- ne svečanosti v vseh krajih, ki nosijo spominska obeležja. Krajevne organizacije Zveze borcev in druge družbeno po- litične organizacije so te sve- čanosti organizirale skrbno v sodelovanju z osnovnimi šo- lami, kulturno prosvetnimi društvi in širšim občinstvom. V šmarski občini so bile sve- čanosti ob spomenikih padlih, v šentjurski občini so organi- zirale krajevne organizacije borcev svečanosti v Dramlju, Ponikvi, na Planini in v Šent- vidu, Prevorju, Šentjurju in v Loki. V Loki pri žusmu so občani in preživeli borci pre- novili spomenik ter uredili o- kolje. V Šentjurju je predsed- nik občinskega združenja Zveze borcev PETER HLA- STEC razdelil po svečanosti štirinajstim družinam, ki so darovala poslovilna pisma — knjigo Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupi- rani Štajerski. V laški občini so pripravili v vseh večjih krajevnih sre- diščih komemorativne sveča- nosti, ki se jih je udeležilo več tisoč občanov. Ravno tako so tudi v drugih občinah, predvsem v žalski in mozir- ski te svečanosti med ljudmi globoko odjeknile. Letos bi lahko rekli, da ni bilo groba, na katerem ne bi bilo cvetja ali prižganih sveč, pokopali- šča so bila lepo urejena, tako da lahko res ponovimo mne- nje udeležencev, da .smo s sve- čanostmi enkratno pokazali pieteto do mrtvih. KONGKESNI ZAKLJUČKI ZZB NOV KONKRETNE MIOGE Zaključki petega kongresa Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije so čedalje bolj pogosto predmet raz- prav na sejah predstavnikov organizacij Zveze borcev in ostalih sorodnili organizacij. Pri vsem tem ne gre samo za spoznavanje sklepov, priporočil in novega statuta, temveč v dosti večji meri za prilagoditev teh napotil dejanskemu stanju in nalogam na terenu ter v orga- nizacijah Zveze borcev. Živahna dejavnost v orga- nizacijah Zveze borcev je te dni značilna tudi za celjsko občino. Tako so se pred krat- kim zbrali predstavniki kra- jevnih organizacij ter raz- pravljali o kongresnih »za- ključkih in svojih nalogah. Kot kongres tako je tudi celj- ski posvet potrdil veliko vlo- go organizacij in članov Zveze borcev v družbenem in politič- nem življenju. To aktivnost pa je treba v sedanjem času ne samo nadaljevati, marveč spričo nalog, ki jih je sprožila gospodarska reforma, še po- večati. Posvet je nadalje ugo- tovil, da so vprašanja gospo- darskega pa tudi socialnega značaja borcev še vedno aktu- alna, pa čeprav so bili tudi na tem področju doseženi prav lepi uspehi. Dalje na 2. strani CEIJE: BREZ KOMPROMISOV Pretekli teden se je v Celju sestala občinska skupščina, da bi obravnava- la gibanje kmetijske proizvodnje v prvih osmih mesecih letošnjega leta, nadalje probleme mlade generacije ter nekaj odlokov in priporočil. Seja je bila zanimiva, saj je bila debata včasih že kar ostra. Odborniki nam- reč niso samo štiri ure razpravljali o problematiki, temveč se tudi s po- ročilom o gibanju kmetijske proiz- vodnje ni.so najbolj strinjali. Svetu ^a primarno gospodarstvo so zato naročili, naj za pomlad pripravi ob- sežnejše gradivo. CELJSKI IZVOZNIKI - ODUCNO V 9 MESECIH IZVOZILI ZA 9,37 MILIJONOV DOL ARJEV. Celjska industrijska podjet- ja so bolj sproščeno zadihala v jeseni. Sicer so zadnje tro- mesečje pričela z 1,3 odstotke zaostanka v planu, toda kot kaže, jim bo to uspelo nado- knaditi do konca leta. Pose- ben uspeh so zabeležili celjski izvozniki — v devetih mesecih so izvozili v vrednosti 9.57 mi. lijonov dolarjev. Spričo številnih težav, na katere zadeva industrijska proizvodnja v letošnjem letu, ahko trdimo, da nam devet- mesečni pokazatelji gibanja industrijske proizvodnje v celjski občini vendarle kaže- jo nekaj ugodnih rezultatov. Tako je obseg proizvodnje v letošnjem tričetrletju v pri- merjavi z istim obdobjem la- ni porasel za 9.3 odstotke, če- prav pri izpolnjevanju plan- skih nalog zaostaja za 1,8 od- stotka. Vzroki so nižja proiz- vodnja kovinske in kemične industrije, kjer očitno šepa oskrba z reprodukcijskim ma- terialom in rahlo zaostajanje tekstilne, grafične in druge industrije. Planska predvide- vanja presegajo le črna me- talurgija, barvasta metalurgi- ja, industrija gradbenega ma- teriala in lesna industrija. Železarna Štore je med ti- stimi podjetji, ki se letos vse- skozi gibljejo nad planom in daleč nad lanskoletnimi do-¡ sežki. Težave imajo le v obde- lovalnici valjev, kjer niso do- segli količinske proizvodnje zaradi obdelovanja majhnih valjev nizke teže. Čeprav ima- jo več surovin kot lani, še ved- no primanjkuje starega žele- za, proi./.vodov barvnih kovin in drugo. (Dalje na 3. strani) MOZIRJE: Nova samopostrežba Trgovsko podjetje »Savinja« Mozirje je pred dnevi odprlo V Mozirju nove prodajne prostore. Urejeni so v samopostrež- ni trgovini, s čimer so rešili dolgoleten problem pomanjkanja trgovskih lokalov in založenosti^mozirske trgovine. Nove pro- dajne prostore so uredili v stavbi, ki jo je podjetju dodelila občina, sodijo pa med najmoderneje urejene trgovske lokale v Mozirju. Dela z opremo vred so veljala nad 40 milijonov dinarjew Večji del teh sredstev je prispevalo podjetje iz last- nih skladov, nekaj milijonov pa je bilo posojil. PESTRA DELOVNA VSEBINA V NEDELJO ZAČNEJO NA ŠMARSKEM IZREDNE KONFERENCE SZDL »Vabimo te, da prideš na konferenco krajevne organi- zacije SZDL. Razpravljali bo- mo o problemih našega kra- ja.« Tako piše na vabilih, ki jih te dni razpošiljajo občanom tudi v šmarski občini. Ker smo v obdobju izvajanja re- forme, kar se občutno pozna tudi v šmarskem gospodarst- vu in v komuni nasploh, bo- do razprave zelo pestre. Še posebej živahni bodo razgovo- ri o zmanjšanju obsega dela krajevnih uradov. O ukinjanju krajevnih ura- dov — tako občani razumejo zmanjšanje obsega dela le-teh — so razprave že zdaj dokaj živahne. Ponekod je opaziti celo prenapete sodbe. Čeprav so argumenti za spremembe prepričljivi, pa le ne gre pre- zreti mnenja občanov. Kot kaže je osnovna pomanjklji- vost prav v tem, da prizadeti niso bili pravočasno ob- veščeni, kaj v občinskem sre- dišču pripravljajo. Ostane pa še vprašanje, če bo mogoče in koliko bo mogoče prihraniti z nameravano reorganizacijo krajevnih uradov. Občane pa slej ko prej ne bo mogoče prepričati, da bo občinska u- prava še bolj od rok. Konference krajevnih orga- nizacij bodo nedvomno o teh vprašanjih sarejele jasne skle- pe. ' Dobršen del razprav bo na- menjen še drugim družbenim službam. Precej govora bo o šolstvu in socialnem varstvu. Kot ponavadi pa bodo tudi letos močno poudarjeni ko- munalni problemi. Hvaležna vsebina teh razgovorov bo pO' vezana s prenosom nekaterih komunalnih dejavnosti v kra- jevne skupnosti. Tako na pri- mer vzdrževanje manjših cest, pokopališč in še nekaterih drugih komunalnih opravil. O teh vprašanjih razpravljajo prav danes odborniki skupšči- ne 4ibčine Šmarje. Na krajevnih konferencah pa bodo volili še delegate za občinsko konferenco in pred- lagali nove člane občinskega odbora SZDL. VREME OD 5. DO 14. XI. Med 5. in 6. ter okrog U. no- vembra padavine z ohladjtvjjo. Zlasti oicrog 11. novembra je pri- čakovati sneg do nižin. V ostalem suho in hladno vreme. A\ A ČEKOVA »z babico Cckovo bi radi govo- rili? Kje bi jo laliko našli? Tega vam pa res ne morem povedali. Ponavadi je že zjutraj ob sedmih z doma in je potem kar naprej pri »svojih« otrocih. Veste, men- da jo poznajo vse mlade male^ re,« so mi razložili na celjskem dispanzerju za žene. Ko ji po dolgem iskanju le sti- snem roko, ki je pomagala na svet že tisočem novorojenčkov, mi je toplo pri srcu. Ana Čekova se mi nasmeje s svojimi mladost- nimi očmi in pri priči pozabim, da je že pred leti praznovala se- demdesetletnico. In potem vpra- šujem: koliko let je že babica, koliko otrok je že prvič zavila v pleničke, koliko mater je nauči- la negovati njihovo najljubše? Po- kaže mi album s stotinami slik: »Babica sem že 36 let. Izbrala sem torej poklic, ki ga je moja mati opravljala 5.^ let. Vidite, vsi ti v albumu so moji otroci. Bilo jih je na tisoče, mamic pa brez števila. Nikoli jih nisem štela, sortirala. Zame so vsi enaki. Dvo- je lepih, dragocenih življenj.« »Nekdo mi je dejal, da verjetno ne bi mogli živeti brez svojega dela. Drži?« »Mhm! Saj sem že poskusila. Vzdržala sem samo osem mese- cev,« se zasmeje. »Ce bi spet izbirali poklic, za katerega bi se odločili?« »Verjetno za istega. Zame je najlepši, najbolj human in časten — pomagam živeti!« »Koliko ur delate?« »Štiri.« . Potem pa le pojasni. »Na dan obiščem tudi po deset otrok. Povsod malega okopam, se pomenim z mlado materjo, ji svetujem, pomagam, naučim )o hraniti dojenčka in še veliko dru- gega. Cas tu ni vprašanje!« »Je veliko nezaželenih otrok?« »Preveč. Zlasti v zadnjem ča^u rojstva marsikje ne pričakujejo več s tolikšnim veseljem.« »Kateri otroci imajo po vašem mnenju boljše varstvo. Tisti, ka- terih starši so dobro situirani ali oni s starimi mamami?« »Prvi. Za denar lahko kupiš tu- di varstvo. In še marsikaj dru- gega.« »So vas ljudje kdaj razočarali?« »Ne. Pravzaprav ne. Le to mor- da včasih boli, da ljudje, ki si zelo prizadevajo, niso bolj cenje- ni. Morda zato, ker spominjajo, da bi tudi drugi lahko storili več, kdo ve!« »Katero obdobje v va.šem delu je bilo najtežje?« »Tisto med vojno, v Novi Gra- diški, ko smo imeli porode kar med bombnimi napadi. Nekoč sem pomagala neki ženi pri poro- du v bunkerju. Nekaj metrov od naju je treščila bomba. Ko se je razkadilo, smo bile tri. Tista leta sem mnogo novorojenčkov zavijala kar v svoj predpasnik.« »In kdaj ste zadnjič pomagali pri porodil?« »v nedeljo. Bil je čudovit ot- rok!« v »Mislite, da bi morale vse že- ne roditi v bolnici?« »Tako je najbolje za ženo in za otroka.« »Pričakujete, da se vam ljudje zahvalijo za vaše delo?« »Največje plačilo sta mi zdrav otrok in zdrava mati. Večina mi je tudi hvaležna. Jaz pa bi jim rada pomagala še bolj — zlasti tam, kjer ni denarja niti za otro- ško posteljico . . .« Leta 1956. je Ana Cekova do- bila za svoje nesebično delo or- den dela III. stopnje. Od tega pa je že skoraj deset let. Smo to jiff^smi______- PISMA PISMA PISMA TEDNIKU PREMALO O POŽARNI VARNOSTI Sem stalni naročnik Celjskega tednika in ga prečitam od prve do zadnje strani. Zelo mi ugaja, le nekaj mi ni všeč. To je, da pi- šejo novinarji nekatere članke, ki so se odvijali tekoči teden, še- le naslednji teden. Take članke sem že večkrat zasledil. Novinar napiše članek prepozno in članek ni več aktualen. V zadnji številki nisem niče- sar zasledil, da bi pisalo o tem pomembnem tednu. Gotovo veste, da je to »teden protipožarne var- nosti« in o tem vzgojno-varstve- nem tednu ni bilo ničesar zasle- diti. Sem prostovoljni gasilec, pa mislim, da bi bilo treba o tej vzgojni temi napisati kaj več. Saj se vse premalo piše o proti- požarni varnosti skupne in za- sebne lastnine, kakor tudi o lju- deh, ki že dolga leta humano in prostovoljno delajo na tem pod- ročju. Med njimi je tudi naš dol- goletni član, ki neumorno dela še sedaj, ko je upokojen, na Ob- činski gasilski zvezi v Celju. Naš Ivan — Janko je skrit med mno- žico celjskih obrazov, ampak ne tako, da bi ga Пјс mogel najti vaš novinar, saj bi Ivan lahko pove- dal dosti zgodovine o prostovolj- nem gasilstvu v celjski občini. Čeprav imamo sedaj v Celju poklicno gasilsko četo, mislim, da se vse premalo posveča pozor- nost prostovoljnemu gasilstvu, ki je bilo nekoč zelo aktivno, N. O. Celje Rešuje, da o protipožarni var- nosti nasploh pišemo premalo. Vzrokov za to je več, ne zadnji tudi premala obveščenost. Dejst- vo, da prinašamo članke o do- godkih, ki so se pripetili recimo ta teden, šele prihodnji teden, gre predvsem pripisati sistemu našega dela. Tednik izhaja ob petkih, redakcijo pa zaključuje- mo ob sredah; to praktično po- meni, da lahko o vseh dogodkih od vključno srede do sobote ozi- roma nedelje pišemo šele nasled- nji teden. Dostikrat pa seveda kakšen sestavek izostane tudi za- radi pomanjkanja prostora in ga moramo tako »odložiti za drugi- gič«. Vaš predlog homo upoštevali in bo Ivan Janko, če ga bo novi- nar našel, že v drugi številki med našimi Obrazi. POŠTENOST Dne 22. oktobra sem v proda- jalni Peko v Kocenovi ulici ku- pila dva para otroških čevljev. Stali so nekaj več kot 10.000 din. Blagajničar^i sem dala 3 pettiso- čake. Ker je bila pred blagajno gneča, se je pri štetju zmotila oziroma je bila prepričana, da sem ji dala le 10 tisoč din. De- narja ni mogla takoj prešteti, za- to som razliko doplačala, blagaj- ničarka pa me je prosila, naj ji dam naslov, da me bo po obra- čunu pismeno obvestila, ali sem res plačala preveč. In res, že čez kak dan sem prejela sporočilo, naj pridem po denar. Zato se ji za njeno poštenost javno zahva- ljujem. Marija Anclin, Hrastovec, Velenje REDUKCIJA ELEKTRIČNEGA TOKA Čeprav se mi ob tem poraja ne- šteto vprašanj o našem elektrogo- spodarstvu, le nekako razumem, da smo prišli situacijo, ko je električno omrežje prenapeto. Ra- zumem tudi redukcijo električne- ga toka. Nikakor pa ne morem razumeti^ da ob tem, ko potrošniki električne energije kar naprej po- slušamo priporočila o štednji in racionalnem trošenju elektrike, v Celju gorijo obcestne svetilke — podnevi. Stanujem na Otoku in že nekajkrat so podobo tega пол-е- ga naselja razsvetljevale luči sredi belega dne. Zadnja dva datuma sem si zapomnil. Bilo je to v pe- tek, 29. oktobra ob pol osmih zjut- raj in v torek 2. novembra ob štirih popoldne. Zanimivo pa je ob tem. dti je bil Otok ponoči že nekajkrat v temi. Morda so po- dnevi prižgali luči zato, da bi to popravili? Kolikor vem, je celjska občinska skupščina pred dnevi sprejela tudi nekaj stališč v zvezi z javno raz- svetljavo. Tudi tam so se zedinili za štednjo in omejitev. A. B. Otok. Celje Morda bi kazalo na Otoku na- meñtiti plinske soetilke — te so nekoč prižigali ob mraku in uga- šeoali ob soitu. ZABELEŽENO ZA VAS PIŠE: PETER KOZOROG AVTOMOBIL Dragi bralci! ; Poznamo zelo veliko tipov avto- mobilov, med katerimi vzbujajo največ pozornosti tisti, ki jih imajo drugi, in taki, ki jih nima- mo sami. V splošnem cenimo vsa- kogar po tem, kakšen avtomobil ima in manj po tistem, kako ga je dobil (seveda če ima na primer kakšno super znamko). Sicer pa še vedno velja načelo, da ima laliko avtomobil vsakdo, kdor se dokoplje do njega. Kdor na pri- mer nima ficka, zadostuje, da na- redi kljukco na c, pa ima fička. Kar zadeva ogledovanje avto- mobilov, jih ogledujejo ponavadi tisti, ki jih sami nimajo; je pa to seveda grda navada. To potr- juje dogodek, ki se je pripetil pred dnevi v Stanetovi ulici v bližjni Metropola, ko sta dva to- variša ogledovala povsem nov voz z registracijo CE toliko in toliko, pa se je na njune pripombe takoj pojavil v bližini lastnik in ju vljudno opozoril, naj ne hodita preblizu, kajti utegnilo bi se zgo- diti, da bi se ga kdo po nerod- nosti dotaknil in ga recimo z gumbom od plašča opraskal. Opozorjena prizadeta tovariša sta se ironično nasmehnila, kar je srečnemu imetniku avtomobila obarvalo obraz z diskretno bar- vo. Ker sta še naprej ogledovala eleganten kup konvertibilne va- lute in je eden od njijn celo pre- izkusil vzmeti, tako da se je z vso težo škodoželjno uprl na zadnji del ter ga zazibal, je človek CE toliko in toliko malone skočil iz kože. — Kaj se pa to pravi! je vzkliknil. Mimoidoči so obstajali. — To je 9 tisoč mark! — Hudiča! fe pripomnil nekdo. — Od kod pa? Vidite, to se vprašuje marsikdo. Dogodek ni pomemben. Dokazuje da je na svetu veliko nepomemb- nosti. Naj mi bo dovoljena za spremembo tudi kakšna kozla- rija. Vaš Kozorog KONGRESNI ZAKLJUČKI ZB NOV KONKRETNE NALOGE v glavnem gre pri tem za borce, po večini kmete, ki se doslej še sa- mi niso zavzeli v zadostni meri, da bi uredili zadeve, ki jim pripadajo. Ra- zen tega so ugotovili, da pa se zlasti stanovanjsko vprašanje borcev v celjski občini v zadnjih letih zado- voljivo rešuje. Tako bo prihodnje leto zgrajenih in vseljivih 37 stano- vanj, od tega 12 v blokih ter 25 v in- dividualnih hišicah. Razen tega bo- do drugo leto namenili precej sred- stev za adaptacijo in popravilo sta- novanj oziroma stanovanjskih hiš. V teh primerih bo rešen prenekate- ri problem kmetov-borcev. In še to, ustrezna komisija pri občinski orga- nizaciji Zveze borcev v Celju je po- sredovala delovnim organizacijam okoli dvajset prošenj njihovih čla- nov za stanovanja. Zdaj naj bi vpra- šanja za dodelitev stanovanj bor- cem reševali predvsem v delovnih organizacijah. V okvir teh vprašanj sodi tudi ugotovitev, da je precej borcev-kmetov, ki na Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Celju še niso prevzeli zdravstvenih knjižic zase in za ožje člane svojih družin. Da bi to zadevo uredili v pravem času, so postavili rok do 15. novembra letos. Med naloge, ki sodijo v ta čas, spada še skrb za spomenike in spo- minska obeležja. Znani so primeri, da bo treba nekatere spomenike po- praviti. Tudi to je neodložljivo. Za- to se bodo organizacije Zveze bor- cev zavzele, da bo občinska skupšči- na zagotovila oziroma odobrila ustrezna sredstva tudi za ta dela. Kongres je opozoril tudi na oživ- ljanje "tradicij narodnoosvobodilne- ga boja. To je delo, ki na celjskem področju ni zanemarjeno in pri ka- terem ima izredno pomembno vlo- go zlasti Muzej revolugije. Zaključki petega kongresa oziro- ma novi statut pa prinašajo določe- ne spremembe tudi v organizacij- skem pogledu. Gre namreč za zdru- žitev občinskili orgimizacij Zveze borcev. Zveze vojaških vojnih inva- lidov ter Združenja rezervnih ofi- cirjev in podoficirjev. Predvidevajo, da bo ustanovna skupščina združe- nih organizacij v celjskem občin- skem merilu marca prihodnjega le- ta. Pred tem oziroma do konca le- tos pa morajo biit občni zbori vseh krajevnih organizacij. Tako nam te in druge naloge obetajo živahno de- javnost do konca leta in naprej tudi v organizciji Zveze borcev. -mb STALNI RAZSTAVNI PROSTOR V STAREM PISKRU Letošnje praznovanje dneva re- publike v Celju bo združeno z otvo- ritvijo stalnega razstavnega prostora v Starem piskru, ki bo posvečen izključno talcem, ki so jih na dvo- rišču teh zaporov ustrelili nemški nacisti v letih 1941. in 1942. Tako bo Muzej revolucije v Celju dobil nov oddelek, ki bo govoril o zločinu nemških okupatorjev nad sloven- skim življem. Stalni razstavni prostor bo imel dva dela: dvorišče, na katerem je pod streli okupatorjevih pušk padlo 374 rodoljubov ter sobo, v kateri bodo zbrani dokumenti o streljanju talcev v Celju. Na dvoriščni steni bo relief y bronu, dolg osem in visok skoraj dva metra, na katerem bodo upo- dobljene vse značilne faze grozo- dejstev v Starem piskru oziroma de- janja, ki so vezana na te zapore. Tako bo prikazan upor, zatem prvo preganjanje slovenskih družin, are- tacije, streljanje ter seveda tudi zločin v Frankolovem. Iz reliefa bo prav tako v bronu vlito pismo talca Acmana iz Šmihela nad Mozirjem, na desni pa bo vzidanih 574 ploščic z imeni talcev. Ploščice bodo razpo- rejene tako, kot so bila streljanja. V celoti so na dvorišču Starega pi- ska šestkrat zaregljali smrtonosni streli. Prvič se je to zgodilo 4. sep- tembra 1941. leta, ko je bilo ustre- ljenih deset talcev. Vsa ostala stre- ljanja pa so bila v 1942. letu do 15. avgusta, ko je bilo zadnje. Ob steni z reliefom, pismom in ploščicami bo še urejena lepa zele- nica z zim.zelenom, prav tako sim- bolom upora. \' sobi zraven dvorišča bodo foto- grafije streljanj talcev, zatem pla- kati o teh zločinih, posnetki pisem talcev in drugi dokumenti, ki spo- minjajo na ta grozodejstva nemških nacistov. Medtem ko je relief delo kiparja Petra Cedeta iz Ljubljane, je načrte za ureditev stalnega razstavnega prostora v Starem piskru izdelal inž. arh. Dušan Samec. Vhod v stalni razstavni prostor v Starem piskru bo s Trga petega kon- gresa, poieg cerkve. Slavnostna otvoritev bo v soboto, 27. novembra popoldne. -mb STANE TERÍAK 60-lETNIK Naš jubilant ne bo še imel časa, da se kaj dlje pomudi ob prazniku svoje 60-letnice. Prav te dni je nam- reč močno zaposlen še z ureditvijo spominske razstavne sobe v Starem piskru. Stane Terčak se je rodil 6. no- vembra 1905 v Ksaveriju v Gor- nji Savinjski do- lini v družini šolskega upravi- telja. Gimnazijo je obiskoval y Celju in maturi- ral na učitelji- šču v Mariboru. Njegova učitelj- ska službena me- sta so bila Jost na Kozjaku (nad Dobrno), Rad- lje in Selnica ob Dravi. Že 1. 1938 je bila pri njem javka KPS, sode- loval pa je tudi v ljudskofrontov- skem delavsko-kmečkem gibanju na Slovenskem. Takoj jimija 1941 se je že vključil v akcije odpora proti okupatorju. Kot naprednega in politično vpliv- nega javnega delavca so ga nacisti julija 1941 z Ženo učiteljico in hčer- ko izselili v Srbijo s transportom za Kragujevac, kjer je nemudoma poiskal stik s tamošnjimi voditelji odpora. Bil je med onimi tisoči, ki jih je okupator v Kragujevcu zaprl in katerih večji del je v oktobru 1941 množično postrelil. Zgolj slu- čaj ga je tedaj rešil smrti, a je kot talec ostal še v zaporu. V začetku 1942 se je Terčak vrnil na Slovensko — v Ribnico na Do- lenjskem. Tu je postal sekretar Osvobodilne fronte in po kapitula- ciji Italije prvi vojaški komandant Ribnice. Važne funkcije je oprav- ljal z velikim čutom odgovornosti, požrtvovalno in uspešno. Kot kape- tan in propagandist šercerjeve bri- gade se je udeležil znamenitega po- hoda XIV. udarne divizije februar- ja 1944 na Štajersko in je гга njem hrabro zdržal najtežje napore v zi- mi, v nenehnih spopadih s sovražni- kom. Nato je bil pomočnik šefa ob- veščevalnega centra v XIV. divizíií in šef II. sektorja v štabu IV. ope- rativne cone. Po osvoboditvi 1945 je kot okrož- ni šolski nadzornik v Mariboru in Celju pomagal pri obnovi slovenske- ga šolstva na štajerskem. Zelo važ- ne naloge je opravljal kot vodja od- delka NOB celjskega muzeja, ko je zbiral in urejal bogato zgodovinsko gradivo našega širšega območja.. Po njegovi zaslugi je Celje pred dvema letoma dobilo svoj muzej revoluci- je, ki nam služi v čast ob priznanjih, ki jih je bil deležen. Terčak je objavil vrsto tehtnih razprav in člankov s snovjo iz zgo- dovine naše narodnoosvobodilne borbe največ s torišč, ki so bila do- tlej še neobdelana. Uredil je več zbornikov in brošur, nastopal kot predavatelj in še posebej z radijski- mi oddajami. Popularnost med tisoči bralcev si je pridobil s kvalitetnimi knjigami »Živi zid«, »Stari pisker« in »Ukra- deni otroci«, ki je zanjo prejel I. Ko- juhovo nagrado založbe »Borec«. Mesto Celje mu je izreklo priznanje s podelitvijo Šlandrove nagrade. Ne- davno je skupaj z Milanom Ževar- tom uredil veliko knjigo »Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v oku- pirani slovenski Štajerski«. Nekate- ra nova dela še pripravlja. Nedvomno je Terčakova dejav- nost izredno pomembna še po tem, da je prikazala slovensko Štajersko v luči njenega velikega deleža v osvobodilnem boju in žrtvah na do- kumentaren način, kar naše območ- je v tem pogledu izravnava z ostalo Slovenijo. To je mogel storiti uspeš- no samo kot najboljši poznavalec in domačin tega ozemlja. Pri tem pa je prišla do izraza tudi vsa zanj zna- čilna resnost in tehtnost. Seveda bi njegov uspeh tu ne bil tako prodor- no močan, če ga pri delu ne bi vo- dila vnema, izvirajoča iz ljubezni do našega ljudstva, in predanost stvari, ki ji je veljal naš boj, ki je hkrati bil boj Terčaka samega. S to svojo dejavnostjo si je zagotovil ime kot zgodovinar, ki bo žel priznanje in hvaležnost še bodočih rodov, Celja pa še posebej. Našemu dragemu slavljencu iskre- no čestitamo in mu želimo poleg zdravja še nadaljnjih uspehov pri delu. ^ F. R. PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET Verjetno je malokoga presenetil sklep afriških zunanjih ministrov, da bodo sklic drugega afro-azijske- ga vrha odložili za nedoločen čas, saj z njim odlagajo že vse od spre- memb v vodstvu Alžira. Uraden iz- govor je seveda navedba, da za kon- ferenco ni bilo dovolj prijav, med- tem ko smemo med vrstnicami do- mnevati — o čemer smo že pisali — da je odložitev predvsem posledica nekoliko manj uspešne kitajske zu- nanje politike. Kolikor neverjetno tudi zveni, pa je vendarle resnica, da sta s kitaj- sko politiko bolj ko ne povezana tu- di indijsko-pakistanski spopad ter poskus prevrata v Indoneziji. Navi- dezno premirje med Indijo in Paki- stanom, ki se še vedno — bodisi na suhem omejenem področju ali v mejnih vodah — srečujeta z rahlimi trčenji, lahko vedno znova plane, če so pogajanja, ki jih je začel U Tant ob svojem obisku in delo ko- misije združenih narodov že rodili nekoliko uspehov. Pač pa je povsem drugače v Indoneziji, kjer divja na Javi prava državljanska vojna. Opa- zovalci sodijo, da je kitajska poli- tika »zastrupila« komunistično vod- stvo v Indoneziji, medtem ko teli vodstvo — če upoštevamo izjave zu- nanjega ministra Subandria — ohra- niti mednarodne zveze in z njimi tudi zunanjo politiko ter hkrati ure- diti notranje odnose, kakor so bili prej. Ce se spomnimo še enkrat Al- žira, nam je lahko jasno, da je In- donezija v podobnem položaju. Raz mere v Alžiru so sicer danes umir- jene, vendar ne moremo trditi — če- tudi so tedaj Bumedien, Buteflika in drugi zatrjevali, da ničesar ne spremenijo — da je Alžirija v svetu enakovredna, kakor je bila v času Ben Bela. Seveda je v Indoneziji razloček, ker je ostal Sukamo v vodstvu, a ta se je moral še pred poskusom prevrata uklanjati dolo- čenim zahtevam, ki so Indonezijo nekoliko zasenčile. V kaj so usmer- jene trenutne »čistke« ni moč zagotovo trditi; morebiti bodo za- res uvedle znova nekdanje odnose, morda pa se bo z njimi položaj sa- mo še poslabšal. V Južni Rodeziji še vedno upajo. Britanski premier Harold Wilson je v nekaj dneh imel vrsto razgovorov z vsemi prizadetimi — vsega skupaj se je pogovarjal s 128 predstavniki — a dosegel ni najboljšega, kajti v glavnem je moral prepričevati bel- ce, ki pa se ne dajo tako enostavno prepričati. Oba domova v Angliji zato vneto razpravljata o razmerah v Rodeziji, ki so zanjo toliko bolj odločilne, da bi sicer Anglija lahko izgubila vrsto članic Commonwe- altha, če ne uspe urediti rodezijske- ga vprašanja. PROBLEMI ZAPOSLOVANJA PRED ZAPRTIMI VRATI Biti brez službe, ni kaj novega; je pa žal dejstvo in »nuja« refor- mnih prizadevanj. In tako zavodi za zaposlovanje stopajo v novo ob- dobje, v katerem ni več osnovno vprašanje zaposlitev novih delavcev (nenehnega prirastka), temveč se vrste čakajočih množijo s tistimi, ki čakajo na novo službo. Nič kaj novega ni, da smo mar- sikje reformo »izvedli na hitro« — Število zaposlenih smo zmanjšali do rentabilne meje v prepričanju, da smo vse rešili, toda ... V vrstah čakajočih nimamo več pretežno nekvalificirane delovne si- le. Ce si ogledamo zadnje poročilo zavoda za zaposlovanje iz Žalca, za- sledimo med nezaposlenimi kmetij- ske tehnike, veterinarskega tehnika, tehnika oblikovalca, elektrotehnika, inženirja lesne stroke, geodeta in 26 kvalificiranih delavcev — od ko- vinostrugarjev, livarjev, elektroin- štalaterjev, prodajalcev, mizarjev, šoferjev itd. In v Celju! Samo od avgusta do septembra je število po- rastlo za 172. Pri tem prednjačijo polkvalificirani in nekvalificirani, toda tudi tistih z višjo, srednjo, niž- jo izobrazbo in z visoko kvahfika- cijo ter kvaHfikacijo je 57. Ugotovitev je enoglasna: struktu- ra zaposlenih se spreminja. In naj- brž ni odveč, če tej ugotovitvi, ki po- staja potencialni družbeni problem, postavimo v primerjavo strukturo zaposlenih, kjer je sicer prišlo do tevilne krčitve, a žal ne bo bistve- nih sprememb. Zanimiv je podatek lanskoletnega popisa kadrov v gospodarstvu žal- ske občine, kjer zasledimo v 558 pri- merih neustrezno previsoko zaposli- tev ali v 323 primerih neustrezno prenizko zaposlitev. Ce bi 'izravnali in ustrezno namestili strokovni ka- der ali kader s prakso, bi še vedno ostalo vprašanje 235 'delovnih mest z neustrezno zasedbo (lanskoletni pokazatelji!), medtem ko sočasno glasno ugotavljamo hiperprodukci- je srednje strokovnega kadra in to predvsem ekonomskih tehnikov. Si- cer pa vemo tudi to, da statistiko jemljemo bolj statistično kot resno. Preuranjeni zaključki niso dobri, še manj posploševanje; res pa je, da za tiste, ki so trenutno v vrstah čakajočih na službo in jih po upra- vičenosti z zakonom predpisanih po- gojev uvrščamo med osebe, ki pre- jemajo denarno nadomestilo, in ti- ste, ki teh pravic ne morejo uvelja- viti, velja eno, da so ali postajajo breme celotne družbe (v najbolj- šem primeru socialnega skrbstva!). In čeravno 136 nezaposlenih v žal- ski občini ali 649 nezaposlenih v celjski občini ni kdove kak širok družbeni problem, je to vendarle težko rešjjivo vprašanje prizadetih, posebej še, če vemo, da bi mnogi med njimi s svojim strokovnim zna- njem lahko v podjetjih na ustrez nih delovnih mestih dali svoj pri- spevek Y hitrejšemu reševanju vpra- šanja nezaposlenih. Torej, biti brez službe ni nuja re- formnih prizadevanj, temveč ozkost in laičnost reagiranja na reformni imperativ: biti rentabilen! V mno- gih primerih kaže to na pot naj- manjšega odpora, kjer smo v zmanj- šanju zaposlenih videli lastno reši- tev, namesto da bi jo iskali v veča- nju raziskovalnega in znanstvenega dela — in posledico večjo storilno- stjo in kakovostjo.,, Razčiščevanje razmer v našem vrhunskem športu je napovedalo odjugo za množičen šport. Kljub temu obstajajo nerešena vprašanja cd kod sredstva za športne objekte za telovadna društva. Posnetek prikazuje nedograjen objekt ob žalskem igrišču, ki so ga lani dogra- dili do strehe, za dograditev pa za enkrat ni sredstev. FOTO j. Sever CEIJSKI IZVOZNIKI-ODllCP V 9 MESECIH IZVOZILI ZA 9,3? mi lijonov dolarjev V Cinkarni je kljub doseganju plana v zadnjih dveh mesecih padla proizvodnja in to zaradi rekonstruk- cije dveh peči v topilnici in remonta naprav za proizvodnjo žveplene kisline. Težava je tudi pri dobavi cinkovih koncentratov in svinca ter preslabotnega povpraševanja po su- perfosfatih. Cinkarna se še vedno bori s premajhnimi lastnimi obrat- nimi sredstvi, kar*ji otežkoča redno poslovanje. Medtem ko v kovinski industriji močno prednjačita Tovarna emajli- rane posode in Libela, sta največja zavora za doseganje planskih nalog predvsem Žična in IF A, ki nimata nobenih izgledov, da bi lahko letos uresničili planska predvidevanja. V tovarni emajlirane posode imajo si- cer dokajšnje težave s pomanjka- njem pločevine določenih dimenzij, .z oskrbo proizvodov črne metalur- gije, ker domače železarne ne izde- lujejo potrebnih vrst, niti kako- vostnih izdelkov, ki so neobhodni domači kovinski predelovalni indu- striji. Prizadeti pa so tudi z zniža- njem povpraševanja po izdelkih investicijskega značaja: kotlih, ra- diatorjih, odpreskih. V Žični in IFI gre dokaj narobe. Medtem ko imajo v Žični največji izpad pri vzmeteh in se zaloge ne- varno večajo, se IFA bori s koope- ranti, brez katerih ne more izgoto- viii in kompletirati risalnih desk in gorilnikov. Kemična industrija sodi poleg gra- fične med tiste na repu izvrševanja planskih obvez in to predvsem AERO, ki ga tare uvoz in prav tako pomanjkanje domačih surovin. Lesnoindustrijski kombinat Savinja sicer izvršuje planske obveze, čeprav jim primanj- kuje hlodovine in kljub težavam z nabavo ustreznih sortimentov in dimenzij ivernih plošč ter lepil. Ugodnejši so rezultati indu- strije gradbenega materiala. Opekarna Lju- bečna-Bukovžlak sicer nekoliko zaostaja, ostali podjetji Celjska opekarna in Apnenik Pečovnik pa v veliki rneri prelcoračujeta pro- izvodni plan. • Tekstilna industrija res da zaostaja za pla- nom v devetih mesecih in bržčas tega tudi ne bo uspela do konca leta uresničiti, toda ugotoviti vendarle moramo, da je tekstilna proizvodnja dokaj višja od lanske. Tako je kolektiv Metke uspel kljub neredni dobavi surovin, kar je imelo za posledice celo za- stoje, prav v septembru doseči visoko pro- izvodnjo. Sicer je res, da izvrševanje proizvodnih planov še ni nobena garancija, da je v tem ali onem kolektivu lažje in bolje, je pa ven- darle zagotovilo, da zmoremo z istim števi- lom zaposlenih dosegati večje uspehe kot la- ni, dosegati torej večjo storilnost. Prav sto- rilnost je v letošnjih devetih mesecih po- rasla za 6 odstotkov. Žal storilnost še ni merilo za kakovost, kar pa bistveno vpliva na izvoz in realizaci- jo izvoznih planov. Celjska industrija dose- ga letos izreden uspeh pri izvozu. Tako samo septemberski izvoz znaša 1,1 milijona dolar- jev in je doslej dosežen letni plan z 78 od- stotki. To pa je posebej pomembno pred- vsem zaradi dejstva, da se je tekom leta pr- votni izvozni plan Cinkarne povečal kar za 400 tisoč dolarjev. Tudi primerjava izvoza z lanskim letom nam potrjuje bistvene premi- ke pri kakovosti: letošnji izvoz je doslej za dobro petino večji od lanskoletnega v is- tem obdobju. Pri izvozu prednjačijo Cinkarna s 4,1 mili- jona. Lik Savinja s 1,56 milijona, tovarna emajlirane posode s 1,275 milijona, Toper, z 973 tisoči in štorska železarna s 574 tisoči dolarjev. Od izvoznikov doslej še ni nič izvozila IFA, od večjih pa zaostaja štorska železarna in to z izvozom vzmetnega jekla v Indijo. Poleg Cinkarne pa je velik uspeh dosegla tovarna emalirane posode, ki je svoj letni plan izpolnila že ta mesec. Vse bolj ugodna je tudi delitev izvoza, saj so celjska podjetja — izvozniki — prodala dobri dve tretjini blaga na področju konver- tibilnih valut. Socialistična zveza pred koisferencami VEČ KONKRETNOSTI PROBLEMI GOSPODARSKE REFO KME V OSPREDJU V teh dneh se bodo v celjski obči- ni začele izredne konference kra- jevnih organizacij Socialistične zve- ze, ki sodijo med priprave za občin- sko konferenco, ki bo 20. decembra letos. Letošnja konferenca organi- zacije Socialistične zveze bo prav- zaprav velika prelomnica v tradiciji priprav in poteka občinskih konfe- renc. Da bi bila učinkovitejša in po- membnejša, so se namreč dogovorili, naj bi na konferenci podrobno ob- ravnavali troje, trenutno najbolj aktualnih problemov. Gre za vlogo in naloge organi.zacije Socialistične zveze pri nadaljnji krepitvi samo- upravnega mehanizma v komuni, o vlogi proizvajalcev pri izvajanju go- spodarske reforme in o problemih družbenih služb v novih pogojih. Tej problematiki primerno naj bi izbi- rali tudi delegate za občinsko kon- ferenco. Le-ti bi nato že pred konfe- renco razpravljali o omenjenih vpra- šanjih, izdelali določene predloge in stališča, ter jih potem posredovali na konferenci, ki bi bila tako časov- no krajša, po moči pa nedvomno učinkovitejša in konkretnejša. Delegate za občinsko konferenco bodo volili na izrednih konferencah krajevnih organizacij Socialistične zveze. Izredne so namreč zato, ker so bile redne šele pred letom dni, zdaj pa je treba izvoliti le delegate za občinsko konferenco. Prav gotovo pa bi bilo nesmiselno sklicati kon- ferenco samo zaradi teh volitev, zato bpdo ob tej priložnosti govorili še o enoletnem delu krajevnih organiza- cij, pa tudi o problemih, ki jih po- raja izvajanje gospodarske reforme. Tfilegrsmi ^ ' ' ÎZ KOMUN''^ PREBOLD: V okolici tovarne in bazena so, zasebniki začeli gja? (liti stanovanjske hiše. ]\ied njiœi je osem dvojčkov in devet en^iî stanovanj^kiií ,liiš. Eolqvica -Sta- novanj, bo vseljivih že letošnjp leto., ,.;-J GOMILSKO: Prebivalcem Go- milskega se bo končno izpolnjUi dolgoletna želja — asfaltirali bo» do cesto, ki pelje do glavne ceste. Dqlga bo 1700 i^etrov. sredstva za dela pa so zbrali prebivalci 1сЏЦ območja, organizacije v kr»JTi-, KK Žalec obrat Trnava, Smv|»isÍ^ magazin Žalec, poslovalnica Gë- milsko ter obrat Ingrada. SEŠČE: Dela pri grktìnji nove- ga mostu čez Savinjo — stareffl| jc oljf lanski poplavi reka, oëg nesla — so v zaključni fazi. Moli bo dolg 85 metrov ter širok š Ijo zbrali člani SZDL ua izredni УгШ konferenci krajevne organizacije ^VCSđU NajpomembnejŠa razprava bo namejaji* na nadaljnjemu razvoju Kozjega. Haii^^ najo, da bodo v tej zvezi že zlasti véÚ? ko razpravljali o turizmu.' ŠMARJE PRI JELŠAH: Pretekli tede» so na slovesnosti pri jjredsedniku og- činske skupščine izročili Francu MAÄeW iz Dola pri Šmarju priznanje ob 20.' (Л^' letnici službe državne varnosti. Nj*|eif sin Franc je junaško padel pri орхл"^ Ijanju službe leta 1947 pri DramljaH.. * CELJSKA poslovalnica »Lesni- ne« Ljubljana je dobila lepo ure,;, jene ' nove prostore v Cuprijsld ulici, v stavbi kina Union. Ali nismo preveč širokosrčni do tatov? Od tatvin do roparsldh napadov ZAKAJ OŠKODOVANE OSEBE NE PRIJAVIJO TATOV? V zadnjem obdobju se v Celju in ožji okolici pojavlja več primerov tatvin in roparskih napadov kot v prejšnjih letih. Večina oškodovan- cev, kljub temu, da bi lahko tatove po opisu takoj izsledili — ne pri- jvaija deliktov varnostnim organom, V sorazmerno kratkem času je skupina treh mdladoletnikov izvršila 38 tatvin in razbojniških napa. dov. Kdo so oškodovanci? Varnostni organi celjske upra- ve za notranje zadeve in preisko- valni organi sodišč so zaradi ma- lomarnosti in preširokosrčnosti občanov, ki so bili žrtve tatov, v težavnem položaju, ker oškodo- vanci ne prijavljajo tatvin. Tako se dogaja, da varnostni organi še- le po priznanjih storilcev zvedo za tatvine, ali pa sploh ne izvedo. Pred dnevi so varnostni organi celjske uprave za notranje zade- ve prijeli tri mladoletnike, ki so ze nekaj mesecev kradli v celj- skih trgovinah, na tržnici, napa- dali osamljene spreliajalce po parkih in v slabo razsvetljenih ulicah, vendar večina oškodovan- cev ni deliktov prijavila. To je nerazumljivo tembolj, ker so oškodovanci videli storilce in bi jih lahko varnostni organi po pri- javi in opisu — prijeli prej ter s tem obvarovali druge občane — mladoletnikom pa preprečili še globlji moralen padec. V preiskovalni pisarni okrožne- ga sodišča smo izvedeli, da pre- iskovalni sodniki iščejo oškodo- vance, ki jih je omenjena skupi- na mladoletnikov okradla ali pa jim fizično odvzela denar. Tako je na primer nekega jesenskega dne lani ležal v opoldanskem ča- su na hlodih v parku neznan mo- ški. Mladi nepridipravi so mu ve- šče izvlekli denarnico, odvzeli de- nar in nato prazno denarnico spravili nazaj. Zvečer 25. decembra 1964 so med 22. in 23. uro ob stopnicah, ki vodijo h kapucinski cerkvi na- šli pijanega moškega in ga hote- li okrasti. Ker niso našli denarja, so mu odnesli le polno steklenico vina. Letos marca so iz neke hiše v Kolmanovi ulici v Celju odnesli par nizkih čevljev, ki jih je last- nik med čiščenjem pustil pred vhodom. Nekega dne v mesecu aprilu le- tos je eden izmed omenjene tro- jice pri raznašanju časopisa za- gledal v stanovanjski hiši št. 6 v ulici Bratov Kresnikov — daljno- gled. Čez nekaj drii se je vrnil in daljnogled ukradel. Med 22. in 23. uro zvečer neke- ga pomladanskega dne je eden izmed storilcev počakal pred ho- telom Celeia neko žensko. Iztrgal ji je ročno usnjeno torbico bele barve, v kateri so bili poleg de- narnice še ključi, žepni robec in svinčnik. V denarnici je bilo pri- bližno deset tisoč dinarjev. V aprilu ali maju sta dva iz omenjene skupine na Mariborski cesti srečala 6 do 7 let starega otroka, ki je imel v roki tisoč di- narjev. Denar sta otroku odvzela. Julija ali avgusta so iz osebne- ga avtomobila, ki je bit parkiran na prostoru za restavracijo Ko- per, ukradli fotoaparat. Nekega predpoldneva okrog 9. ure so iztrgali neki ženski, ki je šla po poti proti Zdravstvenemu domu ročno torbico in zbežali. V torbici je bilo okrog devet tisoč dinarjev. Poletnega večera so napadli v Zidanškovi ulici starejšega mo- škega. Napad so izvršili tako, da je eden izmed njih zagnal občanu pod noge kamen, ko se je ta obr- nil pa so ga napadli in vrgli na tla. Pri tem so mu odvzeli denar- nico, v kateri je bilo štiri tisoč dinarjev. Prvega septembra so okrog os- me zvečer zasledovali do Glazi- je neko žensko. Na Glaziji so jo napadli, ji iztrgali ročno torbico, v kateri je bilo približno deset ti- soč dinarjev. Na celjski tržnici so nekemu moškemu ukradli iz zadnjega hlačnega žepa denarnico, v kate- ri je bilo štiri tisoč dinarjev. V istem času so ukradli neki ženski srednjih let denarnico, ko je le- ta zbirala povrtnine in jo je za trenutek odložila poleg torbice na stojnico. Dva dni poprej so dvema ženskama ukradli iz ce- karjev dve denarnici. Nekega dne v juliju so pred sa- mopostrežno trgovino Center ukradli iz stojala za kolesa črno moško kolo znamke »Rog« in ga naslednji dan pustili pred samo- postrežno trgovino »Rio«. Isti mesec so neußotovljenega dne v Cankarjevi ulici iz veže bivšega Železnega dvora ukradli moško kolo znamke »Diamant« — zelene barve. V naslednjih dneh so ukradli iz stojala za kolesa pred zdravstvenim domoni moško ko- lo zelene barve. Tudi to, kot osta- la, so odpeljali za Voglajno v gr- movje, kjer so ga razmontirali, ogrodje pa vrgli v Voglajno ali pa pustili v grmovju. V čakalnici Zdravstvenega do- ma so ukradli neki ženski neke- ga dne v maju ali juniju denar- nico, v kateri je bilo sedem tisoč dinarjev. Nekaj dni zatem se je v mestnem parku eden izmed njih prisedel k nekemu dekletu in ji iztrgal ročno torbico, v ka- teri je imela trinajst tisoč dinar- jev. Starejši ženski, ki je meseca avgusta v večernih urah šla po Kajuhovi ulici, so iztrgali torbi- co, v kateri je imela dva do tri tisoč dinarjev. Torbico so nato vrgli v Savinjo. Nekaj dni kasne- je, 19. avgusta, so v parku blizu kipa Splavarja neki ženski iztrga- li iz rok mrežo in iz nje vzeli de- narnico, v kateri je imela približ- no 4.500 dinarjev. V istem mese- cu so ukradli še nekemu moške- mu iz hlačnega žepa v trgovskem lokalu Volna denarnico s petnaj- stimi tisočaki. Na isti način so ukradli tnalo pozneje še nekemu drugemu moškemu v trgovini Ljudski magazin denarnico z 32 tisoč dinarji. * 24. avgusta so v Čuprijski ulici iz zaklenjenega osebnega avtomo- bila ukradli na škodo SONJE TOMŠIČ torbico, v kateri je bilo približno 28 tisoč dinarjev. Nekaj^ dni zatem so v isti ulici počakali neko žensko, ki se je vračala iz kina od devetih zvečer ter ji iz- trgali torbico, v kateri je imela okrog osem tisoč dinarjev. Po- begnili so mimo vodovodnega stolpa. To je samo nekaj primerov, ko oškodovanci niso tatvin in napa- dov prijavili varnostnim orga- nom. Preiskovalni uslužbenci okrožnega sodišča in varnostni organi naprošajo vse oškodovan- ce, ali očividce, da naj vse, kar vedo o omenjenih primerih, spo- roče najbližji postaji milice ali vamos t nini organom. S tem bo- do olajšali delo, hkrati pa one- mogočali dejavnost raznih neod- govornih mladeničev. '3 ODMEVI FESTIVALA (SREČANJE CELJSKIH GLASBE- NIKOV V SVICI IN NEMČIJI) Tuji glasbeni strokovnjaki, ki so se udeležili letošnjega mladinskega pevskega festivala v Celju, niso po- zabili na vtise in opažanja, ki so jih pridobili ob petju naše mladine. Profesor E. Kunej je dobil vabilo za zborovanje nemške pevske zveze v Essenu, pedagoški svetnik Jurče Vreze pa enako iz Ziiricha. Srečanje je na obeh straneh trajalo 4—5 dni. Z veseljem moramo zabeležiti ta pomemben dogodek kot priznanje našemu petju, glabenim pedagogom in ne nazadnje afirmaciji mladin- skega pevskega festivala v Celju. Nemška pevska zveza, ki obsega 150.000 pevskih zborov in en in pol milijona pevcev, je zborovala letos v Essenu. Poleg referatov na temo šolske glasbene vzgoje, zborovskega petja, posvetovanj in Števibiih kon- certov z zbori v vseh sestavah je bil kaj pomemben stik z nemškimi strokovnjaki in onimi iz tujih dr- žav. Vabljeni so bili Finci, Nizozem- ci, Madžari, Jugoslovani in Avstrij- ci. Vsakdo od teh je imel referat, ki je podal glasbeno sliko njihove zem- lje. Z jugoslovanske strani je bil edi- ni profesor E. Ktmej, ki je govoril o mladinskem petju v naši domo- vini. Med sklepi bi bilo omeniti zah- tevo po kontinuirani glasbeni vzgo- ji mladine vseh stopenj, od vrtcev do zaključka srednjih šol. Petje bi naj gojili minimalno dve uri teden- sko. Glede šolske glasbene vzgoje so ugotovili, da je slednje na Madžar- ske min v Sovjetski zvezi na zavid- ljivi višini, v Nemčiji in drugod pa občutno zaostaja. Kolikšen pouda- rek je dala oblast s svoje strani, je razvidno iz dejstva, da je prisostvo- val zborovanju tudi podpredsednik nemške vlade, dalje ugledne politič- ne in kulturne osebnosti. Tovariš ravnatelj E. Kunej nam je dal lju- bezniva pojasnila na zastavljena vprašanja Njegov referat je bil zanimiv za udeležence, saj jih je še posebej za- nimala gosta mreža naših mladin- skih zborov ter naš pevski festival v Celju, ko kaj podobnega Nemci še nimajo. Naše narodne pesmi, zborovska reprodukcija ter svojst- ven pevski material in glasovni zven se bistveno razlikuje od sorod- nih zborov na zapadu. Nemci dobro poznajo naše zborovsko višino z mnogih koncertov Učiteljski zbor Ljubljana, Slovenski oktet, Komor- ni zbor. Njihovi kritiki in strokov- njaki so dajali tem izvajanjem su- perlativne in občudojoče ocene. -Kar se zborovske širine tiče, je le-ta med Nemci izredno razsežna. Poleg zbo- rov vseh sestav goje vztrajno tudi glasbo na domu, in to kljub razviti visoki tehniki — radio, gramofon, televizija. Izredno presenečenje je bil zanje mladinski pevski festival v Celju 1965, Izražali so svoje nav- dušenje ob trditvi, da take manife- stacije na tako zgledni stopnji še sami leta ne bodo zmogli. Mi se lahko ob njh učimo v prvi vrsti glede organizacije, discipline in res- ne studioznosti glasbe. Vsako pev- sko manifestacijo planirajo leto na- prej in izvedejo program brez im- provizacij dosledno do pičice. Nji- hova močna volja, dati glasbenemu šolskemu pouku na moč velik po- udarek, je hkrati dati glasbi v šoli centralni pomen. Prof, Kunej bi že- lel povabiti Paola Nitscheja iz Nem^ čije in Jenö Adama iz Madžarske za predavatelja na prihodnjem stro- kovnem posvetu festivala. 1967, Do- govorjena je koncertna turneja celj- skega komornega zbora v zameno z elitnim vokalnim zborom iz Nem- čije, ki bi gostoval v Sloveniji, Do- sedanji dosežki presegajo naš lo- kalni okvir, zajemajo Slovenijo in vso državo. Dolgoletni napori glas- benih pedagogov bodo bogato popla- čani ob priliki naslednjega festiva- la. Da bi ta festival izzvenel na moč mogočno, bomo morali idejo podpreti in zagotoviti pravočasno sredstva. A, S. Srečanje ob 70-letnici Dne 17. oktobra 1965 so se zbrali bivši di- jaki nižje slovenske gimnnazije na prijatelj- ski sestanek. Prišlo je preko 50 tovarišev iz raznih krajev naše države, ki so ta dan po ogledu nove slovenske gimnazije, stîue slov. nižje gimnazije in nekdanje nemške gimnazija obudili v veseli družbi spomine na dijaška leta. Razni govorniki so se spominja- li pokojnih profesorjev in raznih dogodkov v šoli. Na sestanku je bil prisoten edino 5c živeči bivši profesor te gimnazije direktor Mravljak Franc, prisoten je bil tudi Prekor- šek Ivan, ki je bil na tej gimnaziji takoj v prvem letu. Tovariši se bodo zopet xbrali takrat, ko bo odkrita spominska plošča na nekdanji slovenski nižji gimnaziji na Muzej- skem trgu v Celju. Z odobrenjem fin. zakona z dne 21. julij* 1895 je bila potrjena ustanovitev državne nižje gimnazije z nemškorslovenskim učnim jezikom v Celju. Do tega za Slovence v bivši Spodnji Štajerski tako važnega dogodka je prišlo po težkih parlamentarnih borbah na Dunaju, saj je zaradi tega padla celo ena vlada. Nemci so se ves čas strahovito upi- rali takemu zavodu v Celju. Celje so Nemci smatrali za važno osnovo njihovemu prodi- ranju proti Adriji. Cçlje je nemški otok, Celje je nemški Gibraltar, to so bile njihove fraze. Nemci niso v sebi nikdar zatrli mržnjo do tega zavoda, ki so ga tako v Celju kakor v Gradcu na vsakem koraku ignorirali. Tudi so premišljevali še vedno, kako bi samostoj- ne razrede spravili v kak drug kraj. Sloven- ci seveda niso hoteli na to pristati. Celjsko borbo je vodil Mihael Vošnjak, ki je bil po odstopu svojega brata Jožefa, ta- krat državni poslanec. Ob ustanovitvi tega slovenskega zavoda je med Slovenci zavladalo veliko veselje. Celj- ska društva so priredila veselico v »Para- deski« pri Vojniku, na Miklavškem hribu in po hribih v Sav. dolini so goreli kresovi, pokali so možnarji, povsod je bilo slišati slovensko petje ob tem važnefn dogodku. Nemci so kot protiutež zgradili »Nemško hišo« (sedaj OF dom) in nemški dijaški dom tam, kjer je sedaj podjetje »Elektro — Ce- lje«. Zavod se je osnoval kot drž. gimnazija z nemško — slovenskim učnim jezikom. Učni jezik za latinščino, matematiko, vero- uk in slovenščino je bila slovenščina, za osta- le predmete pa nemščina, prav tako, kakor je to bilo na mariborskih paralelnih raz- redih nemške gimnazije. Leta 1909. je izšla nova odredba, s katero se je nekoliko razširila uporaba slovenskega učnega jezika. Za zemljepis in prirodopis se je takrat začelo uporabljati tudi sJovenščino, da bi mogli učenci snov bolje razumeti. Septembra 1897. leta so nižji gimnaziji od- vzeli administrativno samostojnost ter jo v tem 'pogledu in z nazivom »Samostojni gim- nazijski razredi z nemško-slovenskim uhiim jezikom« podredili ravnatelju nemške gim- nazije. Za vodjo zavoda je prišel leta 1895. u Ljubnega na Gorenjskem botanik profesor Julij Glovacki, leta 1899. mu je sledil Ivan Lieskounig, leta 1909. pa je prišel s hrvaške gimnazije v Zadru na njegovo mesto znani in zaslužni zgodovinar" Emilijan Lilek, ki je ostal na zavodu do kraja, t. j. 1918. leta. Učenci so bili vseskozi Slovenci, število se je začelo s 70 in je .naraslo v letu 1913/14 na 205 učencev. Od prvih učencev iz leta 1895. ic živi da- nes v Celju in bližnji okolici 7 učencev. Učencem je bilo treba plačati sprejemnino in učni prispevek, ki sta znašala preko 3, šolnina za semester ^a 15 goldinarjev, kar je pymenilo v onih časih veliko. Daljšo dobo so na tem zavodu delali pro- fesorji Anton Kosi, Ivan Fon, Jože Kožuh, pisatelj matematičnih, geografskih del, Anton Cestnik, Martin Beranič, Anton Jost, Ivan Bračko, Henrik Klešnik, Anton Rabuza, Franc Mravljak, dr. Matija Heric in Rudolf Ravrenčič. Od teh profesorjev živi danes v Celjii sa- mo še Franc Mravljak, ki je bil pozneje tudi gimnazijski direktor. Zavod je bil nastanjen najprej v hiši oko- liške ljudske šole v sedanji ČuprijSki ulici, pozneje pa v- Kukovčcvi hiši pred grofijo, sedaj Muzejski trg, kjer je ostal do kraja, le telovadnica je bila v okoliški šoli, pouče- val je telovadbo znani rodoljub učitelj Frajno Kranjc, po katerem se danes imenuje šola v Poiulah. Med prvo svetovno vojno se je nekaj časa vršil pouk v poslopju nemške gimnazije na sedanjem Slomškovem trgu. Vse to je danes že zgodovina, vendar je potrebno, da današnja generacija, ki ne poz- na več borbe za osnovne pravice materinske- ga jezika v šolah in uradih, pozna to zgodo- vino, na katero smo lahko Slovenci ponosni. Pred leti^ je bil izbran poseben odbor, ki naj bi poskrbel, da bi na poslopje te gim- nazije na Muzejskem trgu vzidali spominsko ploščo, vendar to ni bilo mogoče, ker sta- novanjski organ zaenkrat nima sredstev, da popravi fasqdo tega dvonadstropnega poslop-^ ja, kar se bo morda le zgodilo vsaj prihod- nje leto. Dr. M. GOSTJE IZ GORICE Jutri imamo v Celju v ge- steh vodilni pevski zbor v sta- ri Gorici »Cesare Augusto Seghizzi«. To je zbor, ki orga- nizira vsako leto pevsko sre- čanje med Italijo, Avstrijo in Slovenijo, ki ga posveča prija- teljstvu med tremi mejaši. Zbor nosi ime po glasbenem pedagogu in skladatelju istr- skem rojaku iz Buj Cezarju Augustu Seghizziju. Ta je bil pred drugo svetovno vojno umetniški vodja zbora, ki se je sprva imenoval Corale, Al- pina. Po svojem mentorju si je zbor nadel ime šele po dru- gi svetovni vojni, ko je po štiriletnem premoru zopet za- živel. Zbor vodi Slovenec Fran Valentinčič, pa tudi sicer je y njem lepo število Slovencev. Zbor prihaja med nas z iz- branim mednarodnim spore- dom ter s svojo folklorno plesno skupino. Samostojni folklorni nastop bo imel za šolsko mladino jutri popoldne ob 16. uri, .zvečer pa ob 20. uri pevski koncert združen s folk- lornimi plesnimi vložki — oba- krat v Narodnem domu. Na- slednjega dne," to je v nedeljo popoldne bo koncert in folk- lorne plese ponovil v Dobrni. Vstopnice so v prodaji v Glasbeni šoli in pri članih Komornega moškega zbora. Pričakovati je, da ugledni goriški zbor, ta znanilec in tolmač dobrega sosedstva ne bo'nastopil pred napol zasede- no dvorano, saj prihaja med pristaše in pobornike medna- rodnega prijateljstva. SLG CEUE DVE KOMEDIJI Smo pred drugo premiero v Slo- venskem ljudskem gledališču Celje, Tudi ta je bila-naštudirana v dolo- čenem roku in če ne bo prišlo spet kaj vmes, se bodo abonentske pred- stave tokrat zvrstile po objavljenem programu. Pisali smo že o tem, da bo »Don Carols« obnovljen po pre- mieri drugega dela. Namesto obole- lega Francija Gabrovška bo nasto- pil Drago Kastelic, Nocojšnja premiera je v zname- nju naše stare slovenske komedije. Na en večer bomo videli VARHA in RENDEZ-VOUS, Prvo je v času, ko Slovenci še nismo imeli lastne dramske tvornosti, po Linhartovem zgledu na slovensika tla presadil An- drej Smole, Prešernov sodobnik. Original je nastal na Angleškem, Drugo delce pa je izpod peresa pes- nika in dramatika Antona Medveda. Izšlo je v Domu in svetu v prvem desetletju našega stoletja. Publiki se obeta zanimiv večer. Z rahlo ironičnimi potezami je upri- zoritvi približal sodobnemu gledali- šču režiser gost Franc Uršič. Sceni je zasnoval Vladimir Rijavec, kostu- me Vida ZupanHBokčičeva, glasba pa je vzeta iz »Jamske Ivanke« Mi- roslava Viharja. ^____ S polic Študijske knjižnice Clark K.: Leonardo da Vinci. Beograd 1964.. S. 5698/390. Stendhal: O ljubavi. 2. izd. Beograd 1964.. S. 21307/66. Diderot D.: O poreklu i prirodi lepoga. 2. izd. Beugrad 1964. S. 21307/71. Shakespeare pri Slovencih. V Ljubljani 1965. S. 22604/9. Zaharov N. N.: Tehriičko normiranje pro- cesa rada. Zagreb 1964. S. 23309/9. Barnes R. M.: Studij pokreta i vremena. Zagreb 1964. S. 23309/10. Fourastié J., H. Montet: L.économie fran- çaise dans le monde. 5. éd. Paris 1959. S. 24714/191. Bouthoul G.: Les mentalités. 2. éd. Paris. 1958. S. 24714/545. Vivez J.: Les fraudes. Paris 1959. S. 24714/' 839. Chazal J.: Les droites de l'enfant. Pans; 1959. S. 24714/852. Lacoste Y.: Les pavs sous-développés. 2„ éed. Paris 1960. S. 24714/853. Chocholle R.: Le bruit. Paris 1960. S 24714/855., Moussa P.: L'économie de la Zone Franc. Paris 1960. S 24714/868. VestímJí,.S.: El Greco. Maribor 1965. S. 25638/'4. Tomanovié M.: Skandinavski putevi. Beo- grad ааб5. S. 25977/9. Radovanović Lj.: Nemačka i evropska bez- bednost. Beograd 1965. S. 25977/10. Gouđot A,: La chimie électronique et ses applications industrielles. Paris 1965 S 24714-874. Duverger, M.: Les finances publiques. 2. éd. Paris Г960. S. 24714/415. ^ ^ ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • DRUŽNIA • ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • D MENA Mena je v življenju žena nedvom- no tisti čas, ki se ga najbolj bojijo. Toda ni za vse ženske enako težka. Mnogim namreč niti prisodili ne bi, da so v meni, za druge pa je to naj- težje, najbolj boleče obdobje. V tem času pa se žensike ponavadi precej spremenijo. Najbolj dobrosrčne in ljubeznive postanejo včasih nervoz- ne in kričave, sitne pa se spremene v simpatične in potrpežljive prija- teljice. Nikoli ne moremo reči, kdaj se bo mena pokazala. Ponavadi se začne pri 45 letu, konča pa se tam nekje pri 50. letu starosti. Seveda pa to ni pravilo, saj so včasih v meni že 39-letne ženske; nekatere pa sprem- lja celo do 60. leta. Mena se prične z nerednim menstruacijskim ciklu- som, krvavenje je pogostejše, pa tudi močnejše. Povsem razumljivo je, da je ženska v teh dneh tudi bolj utrujena. Bilo bi prav, če bi si čas menstruacije redno zapisovali, ob- časno pa se posvetovali tudi z zdravnikom. Pogosto se zgodi, da se žene v me- ni počutijo, kot da bi bile zelo bol ne. Morda bo bolje, če bi se odlo- čili za prost popoldan in se posve- tili samo sebi in — počitku. Mena je včasih še težja zaradi predsod- kov, ki jo spremljajo. Mnoge žene so prepričane, da bo z menstruaci- jo vred pravzaprav končano tudi njeno ustvarjalno življenje. To pa ni res, saj izginejo z nieno tudi šte- vilni neprijetni, težki dnevi. Znana ginekologinja dr. Hilliardova pravi, da je pravzaprav ugodje priti v me- no. Trdi namreč, da ženske vsak menstruacij siki ciklus močno obre- menjuje, zlasti še take, ki imajo v teh dneh velike težave. Po besedah dr. Hilliardove imajo take ženske samo teden dni sproščenega življe- nja v mesecu. To naj bi bil prvi teden po menstruaciji, ko je žena take volje, da bi objela ves svet. Drugi teden jo dobra volja zapušča, tretjj teden pa je spet mračna in nestrpna. Meno je treba jemati kot popol- noma logičen, naraven zakon življe- nja. Žene naj je ne pričakujejo^ ¿ bojaznijo, predsodki in prepriča- njem, da je vse končano. Ustalje- nost in občutek, da se lahko zdaj povsem zanese na svoje telo, je po končani meni nedvomno solidno plačilo za vse neprijetnosti in teža- ve. TOALETNA OMARICA ZANJ Prostor, kamor skrijejo svoje to- aletne potrebščine, ima večina že- na. Precej manj pa je mož, ki bi si ga bili uredili. Vendar bi bilo prav, če bi bila tudi brivski aparat in ko- lonjska voda vedno na istem mestu. Najlaže uredimo tak prostorček v ki>palnici na kakšni majhni polički ali v omarici. Možje lahko tam shra- nijo pribor za britje in umivanje zob, milo, kolonjsko vodo in morda kakšen losion za osvežitev kože po britju. Nikar se, no, ne smejte! Tu- di možje bi morali paziti na svojo polt. Ne mislimo sicer, da bi si vsak večer na obraz polagali maske ali da bi si kupili električni aparat za masažo. Res pa je, da ni nič pre- več, če bi se po britju osvežili s kakšnim dobrim losionom. V oma- rici bi lahko shranili tudi kakšen desodorans proti znojenju in stekle- ničko z oljem za masažo las. Ce bi si jih redno negovali, bodo morda kasneje izpadali, Lasišče bi morali večkrat masirati z losioni, lase pa z olji. Tudi kamilice bi bile lahko v njegovi omarici. Uporabite jih, ne da bi mislili, da je to popolnoma od- več za moževe oči. Pravzaprav je popolnoma jasno, da je tudi on utrujen. ZA MRAZ Barvaste pletene nogavice za zimo niso sa- mo praktične, temveč so tudi zelo moderne. Vedeti je seveda treba, da takih nogavic ne moremo obuti v čevlje z visoko tanko peto, pač pa le v nizek čevelj ali športen čevelj z malo široko peto. Vedeti je treba tudi, da ženske z močnejšimi nogami ne smejo obuti pletenih nogavic v živih barvah ali nogavic z velikim vzorcem, recimo pletenino, ki vse- buje velike kocke, široke črte in podobno. ZA SPRETNE PRSTE Pri nas imamo zelo malo revij, ki bi ob- javljale vzorce za pletenje in kroje pletenin. Te dni je to vrzel nekoliko zamašila Prak- tična žena, ki je izšla posebej v ta namen, da ljubiteljicam pletenja svetuje, kaj naj spletejo za bližajočo se zimo in hladne dni. v Praktični ženi je nekaj zanimivih pulover- jev in bluz, pokrival za odrasle in otroke, za slednje pa tudi res nekaj lepih oblačil. Praktična žena je sicer natisnjena v srbo- hrvaščini, vendar so opisi vzorcev tako raz- ločni, da tistim, ki se na pletenje razumejo verjetno ne bodo povzročali prevelikih težav.j BANANINO MLEKO Pripravite kozarec mleka, kozarček sladke- ga vina, banano, sladkor in malo grozdja. Zmešajte vino z mlekom: banano zmečkaj- te, ji dodajte sladkorja po okusu, prilijte mleko in vse dobro zmešajte. Napolnite ko- zarec, rob pa okrasite z grozdjem. JUHA AH že veste, da morate meso dati v hladno vodo, če želite skuhati krepko juho? Zelenja- vo mopate dodati šele takrat, ko se juha že kakih deset minut kuha. Če pa želite sočno kuhano meso, ga dajte v vrelo vodo. MLEČNI CAI Pripravite četrt litra mleka, dva in pol gra- ma čaja in deset gramov sladkorja. Čaj pre- lijte z vrelim mlekom. Cez nekaj časa ga pre- cedite in osladkajte. Mlečni čaj je zelo pri- merna pijača predvsem za bolnike z dieto. NASVETI Suhi keksi bodo najdlje ostali sveži, če jih boste zavili v masten papir in jih dali v plo- čevinasto škatlo. Tako se ne bodo niti izsu-. šili, niti se navzeli vlage. NAGRADNI NATEČAJ »MODA« Na današnji sliki vidimo modele, ki sta jih prikazala na zadnji reviji Trg. podjetja »Moda« najmlajša ma- nekena. Te in druge izdelke za otro- ke do dvanajstega leta lahko kupite v prodajalni »Baby«, ki je dobro založena, izbira je kakovostna in — kar je morda še posebej nujno, ka- dar kupujete za otroke — v proda- jalni vam ob nakupu strokovno sve- tujejo! Sodelujete v nagradnem natečaju! Kdor bo izrezal vseh devet kuponov, ki bodo objavljeni ob slikah, bo lah- ko sodeloval pri nagradnem žreba- nju petih nagrad v skupni višini 30,000 dinarjev. Ta nagradni natečaj je pripravilo Trg. podjetje »Moda« za svoje kupce in naše bralce. Ku- pone hranite, poslali jih boste sku- paj, ko bo natečaj zaključen! 4 OBČNI ZBOR OBČINSKE ZVEZE ZA TELESNO KULTURO PREDVSEM MNOŽIČNOST Na ponovljenem občnem zboru Občinske zveze za telesno kulturo so se celjski športni in telesnovzgojni delavci pogovorili o delu zveze v minulem obdobju in navedli celo vrsto problemov tehničnega, ka- drovskega in finančnega .značaja. Razmah celjske telesne vzgoje in športa je tak, da zahteva boljše pogoje, kot so sed^, če nočemo, da nazaduje predvsem umožičuost iu z njo seveda tudi kvaliteta. Mnogo kritičnih slabosti v de- lovanje ObZTK smo zasledili že v poročilu predsednika Eda Jur- harja. Le-ta je omenil med dru- gim slabo delovanje nekaterih tehničnih komisij, zaradi česar so bili v nekaterih športnih pano- gah doseženi tudi slabši rezulta- ti. Tako bi naj bili v prihodnje pri izbiri športnih delavcev bolj kritični — naloge naj se poverijo ljudem, ki so na področju teles- ne kulture razgledani. Predvsem pa je izvršitev programa trpela zaradi slabih finančnih pogojev, saj so zaradi tega društva v ce- loti izpolnila le eno trjetjino za- danih nalog. Upravni in izvršni odbor sta se morala vse preveč ukvarjati s finančnimi problemi, kajti dosedanji sistem finansira- nja, se je izkazal za neprimerne- ' ga. V poročilu je predsednik Jur- har predlagal nov način zbiranja sredstev: vsa gospodarska pod- jetja bi naj namreč dala v sklad za telesno kulturo eno promiljo svojega letnega bruto dohodka. S takšno ureditvijo financiranja bi rešili za vselej finančne proble- me in organi ObZTK bi se lahko posvetili konkretnemu delu za uspešen razvoj telesne kulture. V nadaljevanju svojega poročila je predsednik omenil še nekatere druge slabosti kot na primer pre- majhno število šolskih športnih društev, premalo povezave med sindikalnimi aktivi — rekreacij- ski šport, v nekaterih panogah pa deluje tudi preveč klubov. Vso pozornost bi morali v prihodnje posvetiti osnovnim organizacijam Partizana ter nekaterim drugim akcijam — »Naučite se plavati«, delavske športne igre, šolsike športne igre ipd. V prihodnje naj bi se v ObZTK vključili tudi Ae- ro klub, Avto-moto klub in vse strelske organizacije na celjskem področju. V poročilu tehnične komisije je bilo govora med drugim tudi o rangiranju posameznih športnih panog v naši občini. To prioritet- no razvrstitev bi uporabljali predvsem pri razdeljevanju sred- stev ter forsiranju posameznih panog v kvalitetno oziroma kvan- titetno smer. Predlog je tak, da bi naj v prvo skupino spadali at- letika, plavanje, smučanje, stre- ljanje ter temeljna telesna vzgo- ja, v drugo gimnastika, hokej na ledu, drsanje, kegljanje, nogomet in rokomet, v tretjo hokej na tra- vi, košarka, namizni tenis, odboj- ka in šah ter v četrto skupino ostali športi. Posamezne panoge niso razvrščene le po kvaliteti, ampak predvsem po koristnosti in možnosti masovnega udejstvo- vanja. Pri pojmu množičnosti ,-moramo misliti predvsem na lju- di, ki se z določeno panogo bavi- jo neregistrirano in ne samo v klubih. Istočasno z razvrstitvijo panog pa bi bilo potrebno razvr- stiti tudi klube. V tehničnem poročilu smo za- sledili poleg vsega še Celo vrsto pohval posameznim športnim ko- lektivom in posameznikom. V pr- vi vrsti atletom Kladivarja za os- vojeno državno prvenstvo, nogo- metašem Kladivarja za osvojitev republiškega in pokalnega prven- stva ter uvrstitev v zvezno ligo, kjer pa so' žal razočarali pred- vsem zaradi indolentnosti tujih igralcev, nogometašem in roko- metašem Celja za trenutno vod- stvo v republiškem tekmovanju ter plavalcem Neptuna za ponov- no uvrstitev v republiško Hgo. Pohvalo so zaslužili tudi hokeji- sti na travi ter odboj karice za os- vojeno republiško prvenstvo. Po- leg teh pa je treba pohvaliti tudi nekatere posameznike: mladin- skega državnega prvaka v judu Seiesa, mladinskega državnega prvaka v jahanju Cika, državne- ga prvaka v streljanju Terzana, državna prvaka v motociklizmu brata in sestro Salobir, enega najboljših jadralnih pilotov Puk- la ter smučarskega mladinskega reprezentanta Rosino pa še ne- katere druge, ki so s svojimi uspehi dostojno reprezentirali grb našega mesta na športnih tekmovanjih. Precej zanimanja je vzbudilo finančno poročilo, ki je izkazalo trenutno ca. 11 milijonov nepo- ravnanih računov. Sicer pa bi bi- lo potrebno finančno poslovanje na servisu urediti tako, da bi imelo vsako društvo svoj žiro ra- čun, na katerega bi finančni ser- vis nakazoval posamezne vsote potrebne za nemoteno delovanje kluba. V razpravi po poročilih so di- skutanti pozivali predvsem k množičnem razširjanju telesne kulture, ki naj bo pogoj za kva- liteten dvig celjskega športa. Do- gaja se namreč, da je v velikem številu športov kvaliteta nereal- na, ker ne bazira na množičnosti. Pri finansiranju pa bi naj iskali predvsem konkretnih rešitev. Ob koncu so na občnem zboru ObZTK izvolili nove vodstvene znanih in prekaljenih javnih in organe sestavljene predvsem iz športnih delavcev. EG SLOVAN 9 CELJE 9 V derbi tekmi zadnjega kola re- publiške rokometne lige so Celjani zamudili izredno priložnost. V pr- vem polčasu so celjski rokometaši namreč že vodili s kar štirimi goli prednosti proti največjemu konku- rentu v letošnjem tekmovanju za republiško rokometno prvenstvo. Prvi polčas se je končal z rezulta- tom 7:3 za Celje. V nadaljevanju pa so popustili in dovolili domačinom da so z ostro igro v obrambi rezul- tat vedno bolj zmanjševali in ne-, koliko pred koncem tudi izenačili. V tem delu so igralci Celja zelo gre- šili pri podajah, poleg tega pa spet v zadnjih petih minutah zaradi ostrega prekrška igrali z igralcem manj. Konec prvenstva je tak, da je eki- pa Celja jesenski prvak brez poraza le z eno izgiibljeno točko. Z eventu- elno zmago v zaostali tekmi proti zadnjeplasirani Ajdovščini bo imela 3 točke prednosti pred drugoplasi- ranim Slovenj gradcem in Piranom. To pa je že precejšnja prednost za nadaljevanje tekmovanja v spomla- danskem delu. Upajmo, da bodo celj- ski rokometaši tudi v spomladan- skem delu igrali v taki formi in po mnogih letih spet osvojili za naše mesto naslov republiškega rokomet- nega prvaka. . Zaostala tekma z Ajdovščino bo na sporedu v nedeljo dopoldne na igrišču ob Kersnikovi ulici. KOMENTAR SLABA IGRA Nedeljsko nogometno popol- dne na igrišču pri Skalni kleti je gledalcem prineslo rahlo ra- zočaranje. Ne toliko zaradi re- zultata, ki je bil sicer spet ugo- den za Celjane, kot zaradi igre, ki jo je celjska enajstorica pri- kazala. Že nekaj tekem nazaj imamo vtis, da ekipa Celja proti slabim nasprotnikom^ ne zna igrati tako kot je treba in kot igra proti boljšim nasprot- nikom. V prvem polčasu v tekmi z mariborskim Železničar- jem je šlo sorazmerno lahko, za- to pa so domačini v drugem de- lu igre odpovedali in se morali precej truditi, da so še enkrat po- tresli mrežo nasprotnikovega vratarja. Igralci naj bi se zave- dali, da je tudi tekma s slabim nasprotnikom lahko dober tre- ning za uigravanje raznih variant napada in ne samo priložnost za nekontrolirano nabijanje žoge. Če je ekipa Celja že tako supe- riorno na čelu lestvice, zakaj ne bi to premoč nad nekaterimi sla- bimi moštvi izkazali s še večjim številom zadetkov. Treba bi bilo le vseh 90 minut igrati požrtvo- valno in s »polno paro«. Goli pri- vlačijo publiko, le-ta pa polni klubsko blagajno. Igralci Celja zamislite se nad tem! Tudi Kladivar nadaljuje s se- rijo slabih iger poleg tega pa še s slabimi rezultati. Ekipa Alumi- nija je bila premočan nasprot- nik. Sicer pa to ni nič čudnega, saj je ta ekipa letošnji finalist republiškega pokala, čudi nas pa igra Kladivarjeve obrambe, ki je v večini še sestavljena iz nekda- njih drugoligaških in prekaljenih igralcev. Vsekakor bo treba čim prej nekaj storiti z.a izboljšcmje forme Ugaša z Glazije, sicer se bo kmalu znašel na tistem mestu v lestvici, od koder pelje pot sa- mo v nižjerazredno tekmovanje — vzhodno consko ligo. Tam pa z.a presenečenja skrbi Olimp, ki je v nedeljo v gos teh v Svečini premagal favorizirano moštvo Mejnika kar 3:1. S tem uspehom se je Olimp povzpel tik pod vrh prvenstvene lestvice in s tem dal na znanje, da je precej bolje pripravljen kot lani, ko se je z veliko težavo obdržal v tem tekmovanju. SPORT NA DROBNO Hokejisti na travi gabrskega Par- tizana so v nedeljo odigrali prvo mednarodno tekmo s sedmoplasirano ekipo italijanskega prvenstva C.U.S. iz Trsta. Po mnogo boljši igri so Ce- ljani zmagali z rezultatom 3 :0. V republiškem mladinskem tekmo- vanju v nogometu je ekipa Celja v nedeljo izgubila proti mariborskemu Železničarju 2:1, Kladivar in Olimp pa sta med seboj igrala neodlo- čno, 1:1. V tekmovanju podzvezne nogo- metne lige je bila odigrana le ena .ma. Steklar je premagal Brežice V polfinalu republiškega tekmo- vanja za rokometni pokal bo prihod- nji četrtek v Celju dvoboj med ro- kometaši Celja in Slov. Gradca. Mladinska rokometna liga Na pobudo in v organizaciji Ze- lezničarskega rokometnega kluba Celje so mladinske rokometne ekipe štajerskega področja tekmovale v takoimenovani štajerski ligi, O ko- ristnosti takega tekmovanja verjet- no ni treba posebej govoriti, saj v teh tekmah nastopajo mladi rokome- taši, ki bodo prej ali slej zamenjali iarejše igralce prvih moštev, ki tekmujejo v republiški ligi. Ob kon- cu tekmovanja v jesenskem delu je lestvica štajerske mladinske roko- metne lige naslednja: OGLAŠUJTE V CELJSKI TEDNIK ! ŠAH - ŠAH V nedeljo bo v celjskem šahov- skem domu prijateljski šahovski dvoboj. Celjski šahisti se bodo ob devetih dopoldne pomerili na osmih deskah s slepimi šahisti iz Ljublja- ne. ŽRTVE PROMETA ZA VOZIL S CESTE Med vožnjo po cesti II. reda med Rim- skimi Toplicami in Zidanim mostom je voznik ANTON SOVINEK s tovornim vozilom CE 68-89 verjetno zaradi vinje- nosti zapeljal s cestišča. Med vožnjo je namreč zavozil na levo stran cestišča ter trčil v obcestno ograjo. Na vozilu je pov- zročil za 300 tisoč dinarjev škode. Ne- sreče ni takoj prijavil varnostnim orga- nom. PREVRNIL SE JE V JAREK Na cesti II. reda med Storami in Ce- ljem se je pripetila težja prometna ne- sreča. Iz Štor proti Celju je vozil tovor- no vozilo CE 50-09 s prikolico 10-34 CE voznik LUDVIK BEDENIK. V zavoju je iz neznanega vzroka zapeljal na levo stran cestičša, kjer se je z vozilom pre- vrnil v jarek. Na avtomobilu in prikolici je za 400.000 dinarjev škode. PRI PREHITEVANJU TRČIL Pred hišo številka 46 na Ljubljanski cesti v Celju se je pripetila težka pro- metna nesreča ko je voznik dr. MARJAN POCAJT z osebnim vozilom MB 98-45 prehiteval osebno vozilo CE 28-79, ki ga je upravljal VINKO MATJAŠIC. Med pre- hitevanjem je prišlo to težjega trčenja pri čemer je na obeh vozilih nastalo za 300.000 dinarjev škode. PREPOZNO NAKAZAL SMER Mopedist NIKOLAJ JAGIC je med vož- njo po Ljubljanski cesti v Celju pre- pozno nakazal smer zavijanja. Želel je namreč na bencinsko črpalko v trenutku, ko ga je prehiteval motorist MARJAN MARSEK z motornim kolesom CE16-311 Motorist je mopedista podrl in tudi sam padel. Mopedist se je poškodoval po gla- vi, levi roki in nogi, motorist pa po glavi in roki. Oba so prepeljali v celjsko bol- nišnico. Na vozilih pa je za 340.000 di- narjev škode. IZOGIBAL SE KOLESARJA IN TRČIL Na cesti III. reda med Krškim in va- sjo ŽADOVNIK je prišlo do težje promet- ne nesreče, ko se je voznik osebnega av- tomobila NM 26-57 JOŽE RACIC hotel izogniti dvema kolesarjema, ki sa Ise vo- zila vzporedno. Pri tem je zavil v levo, pred nasrroti vozeče osebno vozilo LJ 359-68, ki ga je upravljal ZVONIMIR PO- TECIN. Priloš je do močnega trčenja pri katerem so se težje poškotovali žena ш hčerka voznika Potecina. Na vozilih pa je nastalo za pol milijona dinarjev ško- de. ZAVOZIL V SADOVNJAK v bližini Spodnje Rečice v Zgornji Sa- vinjski dolini je prišlo do težje prometne nesreče. Med vožnjo proti Spodnji Re- čici je kolesar IVAN KRANJC zapeljal na skrajni rob cestišča, da bi omogočil srečevanje dveh vozil. Za njim je nam- reč nripeljal 8 tonski tovornjak CE 100- 60, ki ga je upravljal STANKO REHAR iz Pernove pri Žalcu, nasproti pa mu je prihajalo drugo vozilo. oK je voznik Re har pripeljal v blag zavoj, ga je iz ne- znanega vzroka, najverjetneje zaradi pre- velike hitrosti zaneslo z vozilom s cesti- šča na desno, kjer je zbil kolesarja ter nato zapeljal v sadovnjak. Po sadovnja- ku je nato peljal še 69 metrov, medtem izruval troje dreves in obstal. Kolesar in voznik sta se lažje poškodovala, na vozilu pa so škodo ocenili na 3,500.000 dinarjev., KOLÇ;SAR PRED AVTOMOBIL v Ločici, na cesti I. reda se je pripe- tila prometna nesreča, ko je pred oseb- ni avtomobil LJ 228-20, ki ga je uprav- ljal MARKO CERNIGOJ nenadoma z des- ne strani zavil kolesar EDO SOPOTNIK doma iz Zaplanine št. 2. Avtomobil je kolesarja .podrl, tako da si je ta pri tem poškodoval glavo. Na avtomobilu in ko- lesu pa je škode za 100.000 dinarjev. Ko- lesarju so po prevozu v celjsko bolnišni- co odvzeli kri za preiskavo. Z MOPEDOM JE PADEL v naselju Paka, na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem se je prevrnil mo- pedist ZDRAVKO ROSER, doma iz Koz- jega tš. 13. Pri padcu je utrpel pretres možganov in odrgnine po glavi ter ro- kah. Prepeljali so ga v celjsko bolnišni- co, kjer so mu zaradi znakov vinjenosti odvzeli kri za preiskavo. Z VELIKO HITROSTJO S CESTE V vasi Udmat pri Laškem se je pripe- tila prorrietna nesreča vozniku osebnega avtomobila CE 104-97, MILANU RADa SAVUEVICU. Omenjeni voznik je nam- reč zaradi prevelike hitrosti zapeljal s cestišča v obcestni kamen, ga podrl in nato nadaljeval vožnjo še 30 gietrov po cestnem useku. Voznik se je pri pri ne- sreči lažje poškodoval, na vozilu pa je za 700.000 dinarjev škode. Z MOPEDOM V PEŠCA , Na cesti 1. reda v vasi Dobrnež pri Solvenskih Konjicah se je mopedist IVAN KOVAC zaletel v pešca ALOJZIJO in IVANA VIDECNIKA, ki sta se po desni strani cestišča vračala proti domu. Vsi trije so padli. Pir tem je mopedist dçbil pretres možganov ter si zlomil gor- njo čeljust, Alojzija rano na-glavi in pretres možganov, sin Ivan pa se je lažje poškodoval. Moda ob jedači in pijači Cez dober teden, t"), in \i. no- vembra letos, bo veleblagovnica »Ljudski magazin« v Celju pripra- vila veliko modno revijo, ki bo tudi za Celjane svojevrstno preseneče- nje, namreč — revija bo v samopo- strežni restavraciji v Gaberju. Tako si bodo obiskovalci revije lahko pri- voščili kar večkratni užitek hkrati: ogledali si bodo modele, lahko si bodo privoščili pijiičo in jestvine ter zabavali se bodo ob kvalitetnem spo- redu. Veleblagovnica »Ljudski maga- zin« bo na modni reviji prikazala nad sto modelov (jesenske, zimske in tu- di že spomladanske mode), ki jih hodo prikazovale manekenke Centra za sodobno oblačenje i.z Ljubljane. V razvedrilnem delu bodo sodelovali Rafko Irgolič, Irena Kohont in ^iel iz Maribora. Igral bo Oto Pesner s svojim orkestrom, pel pa bo njegov desetletni sinček. Tokratna revija »Ljudskega ma- gazina« je prvi poskus v Celju, da se s prikazovanjem mode približamo svetovni ravni, namreč namesto to- gega dvoranskega ogleda, dosti bolj sproščen in razvedrilen večer. Reviji bosta vsakič ob 20. uri, votistvo sa- mopostrežne restvracije pa se bo po- trudilo, da bo s svojimi uslugami ustreglo obiskovalcem tudi njihovim »notranjim« potrebam. Zelo verjetno'^e, da se bo za to modno revijo zanimalo veliko ljudi, zato si pravočasno oskrbite vstop- nice, ki bodo v predprodaji že od torka, 9. novembra, pri Kompasu v Celju, kajti dvorana lahko sprejme samo določeno število obiskovalcev in — do ponovitve bo morda kar leto dni. Revijo si bo vredno ogledati tu- di zaradi tega, ker bodo obiskovalci lahko modele, prikazane na reviji, kupili takoj zatem v prodajalni ve- leblagovnice »Ljudski magazin«. OBČNI ZBOR AD KLADIVAR 15 let uspehov Fedor Gradišnik — pojem .za celjsko atletiko — je pretekli teden s svojim društ- vom polagal na občnem zboru dveletni obračun dela najmočnejšega atletskega kolektiva v Jugoslaviji. Ta občni zbor je bil jubilejni — društvo namreč proslavlja 15-letnico obstoja — 10-letnico samouprav. Ijanjn pa še osvojitev državnega prven- stva v jubilejnem letu po osvoboritvi. V 15 letih obstoja so celjski atleti osvo- jili brez števila prvenstev, vsemogočih rekordov — celo svetovnega — imeli svoje predstavnike na športnih tekmovanjih po vsem svetu pa tudi dostojno zastopali bar- ve naše države na olimpijskih igrah. Vse to so uspehi, o katerih smo že pisali v na- šem časopisju, o katerih piše zgodovina naše atletike, našega športa. Seveda pa tudi na občnem zboru, kjer se govori o velikih uspehih, ne morejo mimo kritičnih pripomb, ki naj pripomo- rejo k še večjim uspehom. Tako so pri AD Kladivar ju ugotovili, da morajo v pri- hodnje več pozornosti posvetiti prilivu mladine, VA so jo v zadnjem letu nekoliko zanemarili. K uspehom so pripomogli vsi pripadniki društva od mladine do zadnjega funkci- onarja, med katerimi pa velja omeniti naj- marljivejše: Polutnika, Urbančiča, Štaj- nerja in Juga. Ob koncu so izvolili nov atletski svet sestavljen iz vrst atletov in funkcionarjev. EDI ŠROT V DRŽAVNI REPREZENTANCI Konec prejšnjega meseca je bilo v Novem Sadu izbirno tekmovanje v orodni telovadbi za sestavo mlade državne reprezentance, ki se bo v moški in ženski konkurenci pome- rila 6. in 7. novembra v Zrenjaninu z izbranima vrstama Romunije. Na ;m tekmovanju je sodeloval tudi celjski telovadec Edi Šrot, ki se je uvrstil na drugo mesto in si tako zn- -otovil mesto v izbrani vrsti Jugo- slavije. L. B. 5 TV SPORED Nedelja, 7. november: 7.45 Parada ob 48. letnici oktoberske revo- lucije — prenos iz Moskve (Interviz.) 10.00 Kmetijska oddaja (Beograd); 10.45 Tisočkrat »zakaj« — ponovitev (Beograd); 11.30 Cirku- ški deček — šer. film (Ljubljana); 12.00 Nedeljtska TV konferenca (Zagreb); 13.00 Pa- rada ob 48. letnici okt. rev. — nadaljevanje (Beograd); Športno popoldne; 18.10 Danny Кауе vam predstavlja — ser. film (Ljublja- na); 19.00 V nedeljo ob sedmih — mlad. odd. (Zagreb); 19.54 Intermezzo (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Večer v cirkusu Adria (Zagreb); 21.45 Zadnja poroči- la (Ljubljana). Ponedeljek, 8. november: 10.00 TV v šoli (Zagreb); 11.40 TV v šoli: Železokovina, ki je ustvarila civilizacijo (Ljubljana); 17.40 Tečaj angleškega jezika (Beograd); 18.10 Risanke (Zagreb); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Malo za vsako- gar, nekaj za vse (Ljubljana); 19.15 Tedenski športni pregled (Beograd); 19.40 Propagand- na oddaja (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Be- ograd); 20.30 TV drama (Zagreb); 21.30 Bi- seri glasbene literature — skladbe Pranza Schuberta (Beograd); 21.45 Svet na zaslonu (Ljubljana). Sreda, 10. november: 10.00 TV v šoli (Zagreb); 16.40 Govorimo rusko (Zagreb); 17.00 Učimo se angleščine (Zagreb); 17.40 Tik tak — mala čarovnica II. del (Ljubljana); 17.55 Slike sveta (Beo- grad); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Koncert sarajevskih umetnikov (Beograd); 19.15 Mozaik kratkega filma (Ljubljana); 19.40 Cik cak (Ljubljana); 19.54 Intermezzo (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.20 TV obzornik (Ljubljana); 20.30 Med- narodna ura: Urug\"aj (Ljubljana); 21.30 Kul- turna panorama (Ljubljana); 22.10 Zadnja poročila (Ljubljana). Četrtek, U. november: 10.00 TV v šoli (Zagreb); 11.00 Angleščina — ponovitev (Beograd); 16.10 TV v šoli — ponovitev (Ljubljana); 17.40 Združenje rado- vednežev — oddaja za otroke (Zagreb); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Makedonska jesen — reportaža (Skopje); 19.10 Glasbena oddaja (Beograd); 19.40 TV pošta (Ljublja- na); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 TV obzornik (Ljubljana); 20.40 Ekran na ekra- nu (Zagreb); 21.40 Sodobna afriška lirika (Ljubljana); 21.50 Zadnja poročila (Ljublja- na). Petek, 12. november: 10.00 T Vv šoli (Zagreb); 16.40 Govorimo rusko (Zagreb); 17.00 Učimo se agleščine (Zagreb); 17.30 Poeovor o slovenščini (Ljub- ljana); 18.00 Otroški magazin (Zagreb); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Tiskovna kon- ferenca (Ljubljana); 19.45 TV akcija (Ljublja- na); 20.00 T V dnevnik 20.30 TV obzornik (Ljubljana); 20.40 celovečerni film (Ljublja- na); 22.10 Zadnja poročila (Ljubljana). Sobota, 13. november: 10.00 TV v šoli (Zagreb); 17.40 Kje, kaj je (Beograd); 17.55 Zoki Poki — lutkovna od- daja (Skopje); 18.10 Vsako soboto (Ljublja- na); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Mica Domajlič: Kako je s tem — mladinska igra (Beograd); 19.25 Ko sem bil še majhen — pripovedka (Beograd); 19.40 Cik cak (Lju- bljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.30 TV obzornik (Ljubljana); 20.40 Peščena ura — kulturna oddaja (Ljubljana); 21.10 Druga plat medalje — humoristična oddaja (Beo- grad); 22.00 Največja predstava na svetu — ser. film (Ljubljana); 22.50 Zadnja poročila (Ljubljima)'. RADIO SPORED Nedelja, 7. november 1965: 17.00—17.05 Poročila; 17.30 Radijska igra; 18.24 Medigra z zabavnimi zvoki; 18.40 Krajše virtuozne skladbe; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 Naš nedeljski sestanek; 21.00 Simfonija Pranza Schuberta; 21.30 Bach in naši mladi umetniki; 22.00 Poročila, vremen- ska napoved; 22.10 Nočni mozaik zabavnih zvokov; 23.00 Poročila; .23.05 Iz današnje av- strijske nemške glasbe; 23.30—23.35 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Ponedeljek, 8. november 1965 17.00 Poročila; 17.05 Glasbena križanka; 18.00 Poročila; 18.20 »Signali«; 18.45 Svet teh- nike; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razgled- nice; 19.30 Veečrni radijski dnevnik; 20.00 Skupni program JRT; 22.00 Poročila, vre- menska napoved; 22.10 Zveneči akordi; 22.50 Literarni nokturno; 23.00 Poročila; 23.05 Po svetu jazza; 23.30—23.35 Poročila in zaključek oddaje. Torek, 9. november 1965: 17.00 Poročila; 17.05 Koncert po željah po- slušalcev; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Iz studia 14; 18.45 Na med- narodnih križpotjih; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 Poje zbor RT Beograd; 20.20 Radijska igra; 21.40 Plesni orkestri v besedi • in glasbi; 22.00 Poročila, vremenska nopoved; pregled sporeda za naslednji dan; 22.10 Se- renadni iiečer; 23.00 Poročila; 23.05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana; 23.30—23.35 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Sreda, 10. november 1965: 17.00 Poročila; 17.05 Izbrani listi iz Barto- kovega ustvarjanja; 18.00 oPročila — aktu- alnosti doma in po svetu; 18.15 Iz fonoteke radia Koper; 18.40 Naš razgovor; 19.00 Ob- vestila; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Ve- ' cerni radijski dnevnik; 20.00 Orkester Rogar i Williams; 20.30—23>30 Nikolaj Rimski Korza- ; kov: Pravljica o carju Sultanu; 23.30—23.35 ' Zadnja poročila in zaključek oddaje. i Četrtek, 11. november 1965; Í 17.00 Poročila; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Odskočna deska; 18.45 Jezikovni pogo- vori; 19.00 "Obvestila; 19.05 Glasbene razgled- nice; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 • Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; ■ 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni noktur- no; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska naiioved, pregled sporeda za naslednji dan; 22.10 Glasbeni romantiki v klavirski litera- turi; 23.00 Poročila; 23.05 Plesni orkester RTV Ljubljana; 23.30—23.35 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Petek, 12. november 1965: 17. Poročila; 10.05 Petkov simfonični kon- cert; 18.00 Poročila ^ aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Plesni orkester RTV Ljublja- na; 18.45 Kulturni globus; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Večerni ra- dijski dnevnik; 20.00 Iz arhiva operetnih me- lodij; 20.20 Tedenski zunanje politični pre- gled; 20.30 Naši skladatelji pred mikrofonom; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan; 22.10 Za ljubitelje jazza: 22.50 Literarni nokturno; 23.00 Poročila; 23.05 Arthur Honegger: Sim- fonija 2; 23.30-^3.35 Zadnja poročila in za- ključek oddaje; Sobota, 13. november 1965 17.00 Poročila; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Najpriljubljenejša popevka tega tedna; 18.00 Poročila, aktualnosti doma in po svetu; 18.20 S knjižnega trga; 19.00 Obvestila; 19.05 Glas- bene razglednice; 19.30 Večerni radijski dnev- nik; 20.00 Sobotni koncert lahke glasbe; 20.30 Spoznavajmo svet in domovino; 21.30 Vedri zvoki; 22.00 Napoved časa in poročila; 22.10 Oddaja za naše izseljence; 23.00 Poročila: 23.05 Plesna glasba; 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje; ^ RAZBOJNIK GUZAJ - 85 — Tisti torek je bila gostihia pri županu že ob štirih popoldne skoraj polna, pa so ljudje, večinoma ženske, še vedno prihajali. Vsaka je kaj nosila, ta cekar, ona cajno, tretja košaro, koš, ena je vlekla celo iz vrbovih šib pleten kovček, kot da se odpravlja na tuje. In iz vseh teh posod je bilo slišati milo mačje mijav- kanje. Vsi so se delaU, kot da ga sploh ne sUšijo, slišali so ga pa vsi in vsem je bilo po malem nerodno. Župan je hodil med mizami in si mei roke: »še eno merico? Seveda še eno. Bom takoj prinesel!« V gostilni vrvenje in šum mnogih glasov. Najbolj je bilo sli- šati žensko, ki je sedela pri vratih, bila je suha kot fižolovka in glas je imela hreščeč: »Kaj takega pa še ne, hehehehe! Da bo mačke kupoval! Pa po goldinarju! Saj še za prase skoraj ne dobim toliko! če se temu ni zmešalo! Hehehehe!, so se režale škrbinaste čeljusti in šiljast nos ji je migal po zraku. Druga, ml,ada, precej rdeča in obihiih oblik, ji je odgovar- jala: »Če je pa preklical! Naj se mu meša коИког hoče! Samo da bo pošteno plačal! Ko bi le že brž prišel tisti, koga je že! Doma se mi otrok gotovo že praska in dere, kakor bi kdo mačka iz kože deval!« Pa jo je tretja vprašala: »Koliko jihpa imaš?« In je debeluška sramežljivo odgovorila: »Saj sva se šele v jeseni vzela... Prvi je.,, Tri mesece je bil star oni teden —« »Ne, ne! Mačk mislim, koliko imaš?,« se je popravila in do- polnila njena sobesednica. »A tako! Sem pa mislila, koliko otrok imam! Mačke imam pa štiri, komaj sem jih potlačila v cajno. Če ga ne bo Imialu, dedeja, mi bodo tako vse raztrgale in razpraskale, kakor zde- lujejo!« in je pogledala pod mizo, kjer je imela svojo živino. 2upan je krožil po gostilni od dražbe do družbe, prave družbe itak ni bilo, vsak se je pač usedel, kjer je ravno.našel še kaj prostora. Ni bilo ravno lahko, kamor je stopil, je zadel Z nogo ob kurnik. Bil je pravi slalom, čeprav brez smučk! »Saj sem vedel, da je dosti te živali pri nas v trgu, ali da je je toliko, bi pa le ne bil verjel!« »Oh, počakajte še malo, to š&Jii nič! Kadar bo prišla Kolar- jeva Katra, — takrat boste šele videli! Ta jih že dva dni skup- Ijuje kakor jajca, še v Trebče in v Pečice jo je neslo!« Ženske so se smejale, nekatere so ji pa dale prav, zakaj pa ne, naj si malo pomaga, ko je ravno tako lepa priložnost! Zdaj se je pojavil med vrati še Nejček, na rami je nosil obalten koš, ki že dolgo ni bil več novemu podoben. »E spaka, saj še skozi vrata skoraj ne bom mogel. No, sem že tukaj,« se je ozrl po gostilni, postavil koš ob peči, pogledal, če je v redu pokrit.. Koš je bil pokrit in Nejček se je ozrl po županu. - 86 - »E, gospod župan, naj mi no dajo eno merico! Saj sva se že davi zmenila!« Zupan se sploh ni nič obotavljal in je bil takoj pri volji. »Seveda, seveda!« Pa je ugledal koš pri peči. »Kaj si pa tu- kaj nabral lepega? Kaj si gobe bral? Pokaži no, pokaži!« Pa ni Nejček hotel nič slišati, samo pred koš se je postavil in rekel: »Boste že potem videli! Uh, kako sem žejen! Kar umrl bom! Naj mi no prinesejo, gospod župan! Tako sem žejen, da bom kar umrl.« »Takoj dobiš, Nejček, nič ne bodi tako neučakan!« Zdaj se je oglasila ženska z drugega konca mize: »Na, Nejček, pa tukaj le enkrat pij! Boš pa potem katero zapel! Kakšno smešno, če jo znaš, saj jo znaš, mar ne?« Nejček se je pridrenjal med stoli do nje, počasi z dlanjo obrisal kupico, pil, pa spet dolil: »O, tisto pa, tisto! Katero pa bi?« Malo je pomislil, potem pa začel: »Le pijmo ga zdaj, k'smo ledik in fra j, bom mačke prodal, za vince bom dal!« Vsi so se mu smejali: Pa se je oglasila še druga žensika z dragega konca: »Še eno tako, Nejček! Na, pit pojdi!« Nejčku se je imenitno zdelo, da ga imajo tako v časti in mu od vseh strani ponujajo piti: »Ha, kaj pa misliš, da jih iz rokava stresam?! No, naj pa bo!« In se je spet naredil, kakor da mora premišljevati, potem je pa spet zapel: »Le pijmo ga zdaj, od mačk bomo fraj, bom tolar dobil, pa še ga bom pil!« »Ta je bila pa ravno taka, Nejček!« »Saj si rekla, naj še eno tako!« Pa so se spet smejali! V tem mu je župan prineseil pijačo in Nejček se je stisnil k peči, tam je bil še najbližji svojemu košu. »Pa še nam en bokal! Zdaj bo pa menda vendar že kmalu prišel! Koliko je pa že ura?« Tista rožnata debeluška je na ves glas vzdihnila: »Jejzes, jejzes, da bi le že bil tukaj! In še preden bom na vrsto prišla! Zdaj me pa res že otrok skrbi!« »Pa pojdi domov, saj te nihče za krilo ne drži nazaj! Kaj se pa siliš med nas!« »Ti pa kar tiho bodi, ti pijanec nemarni! Ti jih boš tako še danes zapil! Grant si že, zdaj boš pa še mačke! Kje si jih le ukradel?« Zdaj pa on hud! »Uh, ti jezik ti preklemanski osinasti! Kaj te pa srbijo moje mačke! Rajši se za svoje otroke malo bolj pobrigaj in jih pozašij, da ne bodo vsega kazali po trgu! Ti kolovrat —« Ženska pokonci in vanj! »O ti nemarjek grdi! Ti, — ti, — kar v lase bi ti skočila, če bi se uši ne bala!« — 87 — Župan se je postavil mednju in začel miriti. »No, no, kar lepo mirna bodita in obnašaj ta se, kakor se spodobi! Kaj si bo le mislil gospod, če se mi boste tukaj tepli!« Ženska le ni čisto odnehala, roko je sicer pobesila, nepo- sredne nevarnosti ni bilo več, drežnjala je pa še kar naprej. »Tak nemarjek rasast! Se ga čisto nič ne bojim! Smo šele pred nekaj dnevi še malo dragačnega spravile v red! Smo ga! Hohoho!« In vsa gostilna se je spet smejala, vsi so vedeli, kaj se je bilo zgodilo pri prangerju. Tista suha preklja s šilastim nosom je najbolj rezgetala: »Hheheh, tistega škrica, hehehehe, ki se je hotel norčevati iz našega trga! Ta si nas bo pa zapomnil za lepe čase, če Bog da! Hehehehe —« In soseda je brž pritegnila: »Si mislim tudi, da si nas bo! Naj se pa dragokrat bolj oli- kano obnaša, golobradec! Iz nas se že ne bo norčeval, tisto pa ne, iz nas že ne!« Župan jim je dal prav, je še sam pristavil iz njih že ne!, potem je pa nekaj zaslišal, stopil k oknu in razburjeno poma- hal z roko, naj bodo tiho: »Zdi se mi, da se pelje! Koleselj je! Da, da, bo že pravi, seveda!« Zdaj so drdranje koleslja slišali tudi že dragi, župan je šel na prag, koleselj se je ustavil, čuli so se moški glasovi. V gostilni je nastala napeta tišina, polna razburjenega pri- čakovanja. Potem je stopil v gostilno po mestno napravljen bradat možakar, za njim še voznik njegov, oba sta se prijazno nasmehnila ljudem. Ta je pa točen!, je ugotovil birič. Če bo plačal tudi tako natanko, bo že v redu! Njegova ura je kazala natanko šest. Gospod se je usedel k mizi blizu vrat, ženske so mu takoj naredile prostor. »Doper fečer, kospoda! Je kospod šupan tukaj?« župan mu je bil za petami sledil v sobo in se takoj javil: »Hir pitšen! Ih pirgermajster von Herberk! Vos vinčens ina?« Nakar se je trgovec iz mesta spet nasmehnil in prijazno rekel: »Jas s nam tudi slofenska jesik! Ste kupile veliko mačke?« »Oh, gospod, za mačke vam res ni treba biti skrb! Saj me že kar ušesa bolijo od njihovega mijavkanja. Kar poglejte si jih, prosim! Sama lepa žival, kakor za premiranje! Tukajle sem naj se usedejo gospod!« Gospod se je kar naprej smehljal, zelo prijazen gospod je )bil. Mačke so mijavkale, cvilile, pihale draga v drago — »Ali ne bi mogoče kar začeli, gospod La —, vrag, ne morem se prav spomniti imena —« — 88 — »Lahsenberger Maks is Celje!« mu je pomagal prijazni go- spod. »Da, da, gospod La — Lačenberger, prosim lepo za zamero! Ljudem se namreč mudi domov. Žensike imajo otroke, saj ve- ste, kako je!« »Sefeda, sefeda! Naprej šenske!« In so se ženske vsule okrog njega, vlekle vsaka svoje mač- ke na dan, odrivale s komolci draga drago, se grdo in zmago- slavno gledale, kakor se je kateri že posrečilo preriniti se v prednjo vrsto ali pa je morala ostati zadaj. Gospod je gledal mačke, se zadovoljno muzal: »Sares lepa šival! Selo hvala, kospod šupan! Feliko šival! Selo feliko! Gratuliram, kospod šupan!« županu je pohvala godila, da nič tega, pa je samo skromno pripomnil: »Pa bodo še prinesli! Niso še vsi tukaj! Me veseli, gospod Lačengar, da ste zadovoljni z nami!« Takrat je prišel gospodov voznik iz hleva in se usedel po- leg svojega gospodarja. Župan je izrabil tihi trenutek in še pri- stavil: »Saj imamo te mačje pokore res najmanj pol preveč. Pa sem rekel, naj reveži kaj zaslužijo, ko je ravno priložnost, sa- mo da se vam ustrežemo, gospod La —, Lačengar.« Gospod se je oziral po gostilni in vprašal: »To niso fse šenske? Koliko prepifalcef ima vaša vas?« Župan ga je sicer kar najbolj vljudno, pa takoj in odločno opozoril: »Mi smo trg, gospod Lačengar! Mi smo trg že najmanj dve sto let! Saj imamo tudi pranger! Kaj ga niste videli? Nismo ne mi kar tako! No, da, ko je bila že skoraj tema. Saj sem re- kel, da moramo tja postaviti luč! šempetrani, — pa to je pre- dolga povest! Ženskam se mudi! Saj se bomo pa potem še kaj pomenili. Da, da, nismo mi kar tako! Nas je 112 hišnih številk!« Gospod pa ga je kar prekinil: »Topro, topro! Pomo takoj sačeli!« Tista debeluška iz kota se je globoko oddahnila: »Hvala Bogu! Če se mi le otrok doma še ni zadušil od vre- ščanja, ko sem ga kar tako pustila! Da bi le že brž dobila denar!« Gospod jo je od strani pogledal in mrzlo dejal: »Samo moramo še počakati na felik fos s kunik sa mačke!« Zdaj se je oglasila tista suha s šilastim nosom: »Bog se nas usmili! Do jutri zjutraj ne bom doma! Če me nocm ne bo moj nabil, me ne bo ijikoli!« Gospod je samo skomizgnil z glavo: »Kako ste rekli, kospa?« »Da se mi mudi! Da nisem še večerje skuhala! In svinjam tudi še nisem dala! In krave moram še podojiti!« Gospod je bil še bolj hladen: »Jas fendar ne morem nesti mačka f rokah na Celje! Saj fitite, ta fos še ni prišel!« VABIMO VAS na IZLETE: KOLEKTIVI! DRSALNA REVIJA V CE- LOVCU v ČASU OD 3. do 20. 2. 1066 SPRE- JEMAMO PREDPRIJAVE! POSEBNA UGODNOST! KOLEKTIVI in INDIVIDUALO!! Posebna ugodnost za zaključek sezonel 1. Dvodnevni avtobusni izlet v TRST In BENETKE. Cena potovanja vklJuCno potuJ Ust 14.900 din. 2. Enodnevni avtobusni izlet v TRST. Cena aranžmana vključno potni list 5.200 din. 3. Dvodnevni "Weekend izlet v budiiv- PESTO. Cena aranžmana 20.800 din, vključno potni list. 4. Trodnevni WEEKEND IZLET v BRATI- SLAVO, BRNO in DUNAJ. Cena aranžmana 25.000 din po osebi. 5. DUNAJ! Trodnevno avtobusno potovanje. Cena po osebi 19.500 din. 6. Tridnevni izlet z avtobusom DUNAJ, BRATISLAVA, BUDIMPEŠTA. Cena aranžma- na po osebi 25.600 din. 7. 3-dnevna strokovna ekskurzija za grad- benike v VERONO in PADOVO. Prijave do 15. 11. 1965. 8. 5-dnevno avtobusno potovanje v decemb- ru v MüNCHEN.Prijave do 19. novembra 1965. 9. ŠOLE! za Vaše šolske ekskurzije ima- mo pripravljene programe izletov po domo- vini — Gorenjska, Primorska, Notranjska, Bela Krajina, Štajerska. Nudimo Vam usluge po zelo znižanih cenali. 10. KOLEKTIVI! Poslužujte se naših kvali- tetnih prevozov ki Vam jih nudimo v času posezone po zelo znižanih cenah. PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- TOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE »KOMPAS« CELJE, TOMŠIČEV trg 1, TEL. 23-50. # PRODAM DKVV 7-12 nov prodam ugodno. Celje, Trnov- Ije 200. KUHINJSKO pohištvo prodam. Tercié, Na Otoku 4/П. POCINKANO PLOČEVINO, ca. 150 kg — 0.50 dobro ohranjeno prodam. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Naslov v upravi lista. MLADO KRAVO s teletom prodam. Franc Cizej, Šempeter. KUHINJSKO POHIŠTVO — rabljeno, pro- dam. Vrhovšek, Teharje 50. DELE za Topolina in gume prodam. Pisme- ne ponudbe na upravo lista pod šifro »TOPOLINCEK«. STROJ za Fiat 600, generalno popravljen, prodam. Informacije pri Agrotehniki. PRALNI STROJ »Maris« 3,5 kg (110.000), cen- trifugo »Himo« 3kg (40.000), štedilnik VS »Gorenje« s pokrovom in cevmi (38.000) prodam ugodno zaradi selitve. Informacije pri Dragu Urtelj, Velenje, Stanetova 18. • KUPIM 2.000 kg sladke krme kupi: Marija Sikošek Kompole 115, Štore. AVTO »Spaček« kupim. Plačam z gotovino. Naslov v upravi lista. • STANOVANJE DVE DEKLETI sprejmem na stanovanje. Na- slov v upravi lista. OPREMLJENO sobo v centru ali bližnji oko- lici išče mirno solidno dekle. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO SOBO v Žalcu oddam dvem osebam. Naslov v upravi lista. DVEMA DIJAKOMA oddam opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. PRAZNO SOBO v okolici Teharja, Štor ali Šentjurja iščem. Naslov v upravi lista. • ZAPOSLITEV 2ENSK0 za varstvo otroka v dopoldanskih urah iščem. Jože Geršak, Kajuhova 7/VI. ŽENSKO za 8 ur dnevno iščemo. Ostalo po dogovoru. Pavšar, Celestinova 16, Celje. SAMOSTOJNO gospodinjsko pomočnico k štiričlanski zdravniški družini sprejmem. Plača dobra. Dr. Rainer, Ljubljana, Goce Delčeva 68. Za varstvo dveh majhnih deklic (1 in 2 le- ti) sprejmem dekie — ljubiteljico otrok. Hrana in stanovanje v hiši. Natalija Gro- belšek, Orova vas 7, Polzela. STAREJ&O ŽENSKO za varstvo otroka 8 ur dnevno sprejmem. Eržen, Vrunčeva 25/B. • RAZNO ENODRUŽINSKO hišo v bližini Celja zame- njam za enako ali manjšo do 8 km proti Savinjski dolini. Naslov v upravi lista. SKLADIŠČE, v 2alcu št. 3, veliko, suho, zračno oddamo za tekstil ali pohištvo. SADNO DREVJE čistim strokovno. Pišite Vrusnik, Celje, Teharska cesta 38. NOV dvosedežni moped zamenjam za težje motorno kolo. Rudi Jelen, Šentrupert — Gomilsko (Savinjska dolina). • KINO kino rogaška slatina Dne, 5. novembra 1965 — »SEDEM GREŠ- NIKOV« — ameriški film. Dne, 6. novembra 1965 — »SVAKE NOČI NOVA GODINA« — italijanski film. Dne, 7. novembra 1965. -» »STRELEC V ZE- LENEM« — nemški film. Dne, 8. novembra 1965 — »CRNA STRE- LA« — nemški film. Dne, 9. novembra 1965 — »NEVARNI OVINKI« — italijanski film. Dne, 10. novembra 1965 — »PISANE NO- GAVICE« — poljski film. Dne 11. novembra 1965 - »DIVJE MORJE« — italijanski film. kino »svoboda šempeter v sav. dol. Dne, 6. in 7. novembra 1965 — »NORMA- NI« — italijanski film. KINO »PARTIZAN« SEVNICA Dne, 3. novembra 1965 - »PRISTANIŠČE ZADOVOLJSTVA« — japonski film. Dne, 6. in 7. novembra 1965 — »MARŠ NA DRINO« — jugoslovanski film. Dne, 10. novembra 1965 — »NEPOZABNA NOC« — angleški film. KINO KZ KOSTANJEVICA NA KRKI Dne, 7. novembra 1965 — »AFRODITA, BO- GINJA LJUBEZNI« — francoski film. KPD »SVOBODA« BRESTANICA Dne, 10. novembra 1965 — »NENAPOVE- DAN SESTANEK« — angleški film. KINO »SVOBODA« ŠEMPETER Dne, 6. in 7. novembra 1965 — »CE PRIDE MAČEK« — češki film. KINO SEKCIJA »JELKA« nazarje Dne 6. in 7. novembra 1965 — »SVEJK V RUSIJI« — sovjetski film. Dne, 10. novembra 1965 — »SESTANEK SAMPIONOV« jugoslovanski film. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CEUE Petek, 5. novembra ob 19.30: D. Garrick-A. Smole: VARH. — A. Med- ved: RENDEZ-VOUS!. Komediji. Premiera. Premierski abonma in izven. Vstopnice so v prodaji dan pred predstavo od 18.30 do 19.30, na dan predstave pa dve url pred pričetkom. Sobota, 6. novembra ob 19.30: D. Garrick-A. Smole: VARH. — A. Med- ved: RE.\DEZ-VOUS. Komediji. Soljotnl abomna in izven. Vstopnice so v prodaji dan pred predstavo in na dan predstave od 17.30 do 19.30. Nedelja, 7. novembra oh 10: D. GarrJck-A. Smole: VARH. — A. Med- ved: RENDEZVOUS. Komldiji. H. nedeljski dopoldanski aboiuna in izven. Nedelja, 7. novembra ob 19.30: D. Garrick-A. Smole: VARH. — A. Med- ved: RENDEZVOUS. Komldiji. Nedeljski ve- černi abonma in izven. Vstopnic Je še dovolj na razpolago. Torek, 9. novembra ob 19..30: D. Garrick-A. Smole: VARH. -- A. Med- ved: RENDEZVOUS. Komediji. Torkov abon- ma in izven. Sreda, 10. novembra ob 17: D. Garrick-A. Smole: VARH. — A. Med- ved: RENDEZVOUS. Komediji. Abonma za upokojence in izven. Petek, 12. novembra ob 15.30: Conrad Seiller: KLOVN IN njegov CIR- KUS. Veseloigra za otroke. Vabljeni tudi starsi. Vstopnice so v prodaji dan pred predstavo od 18.30 do 19.30 ure in na dan predstave dve uri pred pričetkom. Sobota, 13. novembra ob 9.30: C. SeUler: KLOVN IN NJEGOV CIRKUS. Mlad. uprizoritev. Zaključena za I. osnovno šolo Celje. Sobota, 13. novembra ob 16: D. Garrick-A. Smole: VARH. — A. Med- ved: RENDEZ-VOUS. Komediji. Abonma za delovne organizacije in izven. Vstopnic je še dovoli na razpolago. Nedelja, 14. novembra ob 10: D. Garrlck-A. Smole: VARH. — A. Med- ved: RENDEZ-VOUS. Komediji. III. nedelj- ski do|»oldanski alionma in Fven. KONJENIŠKI KLUB CELJE je pričel z vsakoletnim jesenskim te- čajem za začetnike. Prijave intere- sentov prejema še do 30. 11. 1965 na sedežu kluba, Celje, Mariborska 150. Novinci, ki še niso dopolnili 15. leto starosti morajo ob vpisu pred- ložiti pismeno dovoljenje staršev. Ljubitelji konjeniškega športa vabljeni! Posebno, obvestilo ! Pomanjkanje električne energije se še zaostruje. Zaradi kri- tične elektroenergetske situacije in zaradi premalega dosedanjega znižanja električne energije lahko pričakujemo izklope posamez- nih delov omrežja. Vse potrošnike ponovno pozivamo, da resnično varčujejo z električno energijo in omejijo porabo na minimum, da bi s tem zagotovili električno energijo vsaj ,za najnujnejše potrebe in da bi bilo izklopov čim manj. Ogrevanje poslovnih prostorov z električno energijo je do nadaljnjega prepovedano. V gospodinjstvih je potrebno znižati odjem najmanj za 10 ^Vn od dosedanje porabe. V gospodarskih dejavnostih, ki trosijo električno energijo predvsem za obratovanje motorjev in za razsvetljavo ter za raz- svetljavo izložb in reklam pa je potrebno znižati odjem za 25 % od dosedanje porabe. Elektro Celje s poslovnimi enotami: ^ Celje, Krško in Slovenj Gradec Delovna skupnost pri podjetju Avto moto servis, Celje, Ljub- ljanska cesta 11, razpisuje prosto delovno mesto RAÍIINOVODJE Pogoji: višja šolska izobrazba s triletno prakso ali srednje- šolska izobrazba z najmanj 5-letiio prakso na vodilnem položaju v računovodstvu. Nastop službe s 1. januarjem 1%6 ali po dogovoru, osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, stanovanja ni na razpo ago. Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in dose- danjem službovanju pošljite do 15. novembra 1965 na DS podjetja. Kandidati bodo obveščeni o izbri po razpisu do 1. de- cembra 1965. »Gostinsko podjetje Ojstrica« Celje razpisuje PRODAJO starega inventarja: postelje, noč- ne omarice, omare, stoli, mize in drugo. Razprodaja bo dne 9. 11. od 9. do 11. ure na vrtu restavra- cije »Ojstrica« Celje. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 6. do 13. nov. 1965 IVAN PLETERSKI veterinar Celje, Trubarjeva 93 (Otok) — Tel. 29-26 ÎZLETNÏK Putnik vam nudi turistične usluge In vas vabi na Izlete In potovanja po Jugoslaviji In v ino- zemstvo s turističnimi avtobusi: CELOVEC — DUNAJSKA DRSALNA re- VIJA v času od 3.—20. febniarja 1965, spre- jemamo PRIJAVE za kolektive, društva, or- ganizacije in posameznike; SILVESTROVANJE — v PRAGI, 3-dnevno avtobusno potovanje, cena 28.000 din, prija- ve sprejemamo do 5. decembra 196S; SILVESTROVANJE — v BUDIMPEŠTI, 2- dnevno avtobusno potovanje, cena 19.000 din, prijave sprejemamo do 5. decembra 1965; BUDIMPEŠTA — dvodnevni avtobusni Iz- let za kolektive in posameznike, cena po osebi Je 17.500 din, zahtevajte program poto- vanja; DUNAJ — BRATISLAVA — BUDIMPEŠTA, 3-dnevno avtobusno potovanje dne 28. no- vembra 1965, prijave sprejemamo do 6. H. 1965. Cena potovania no osebi je 26.000 dhi; POSEBNO OBVESTILO- Prijavljenci sku- pinskih potovanj v vzhodnoevropske države lahko ponovno potujejo z nami ne oziraje se, če so že izkoirstili določeno vsoto 20 dolarjev za potovanje v tujino. To obvestilo velja tudi za zgoraj razpisane izlete, ki jih organiziramo na Češko in Madžarsko. TRST — DOBERDOB — BENETKE, 2- dnevni izleti za kolektive in posameznike. Cena izleta le 15.0Ö0 din; TRST — ?Л11?AMARE, 1-dnevTîi avtobusni izleti za kolektive in rosameznike, cena po- tovania no osebi ie 6.300 din; POSEBNA UGODNOST ZA ŠOLSKE EKS- KURZIJE — 1-dnevni izleti v CELOVEC s prevozom k Vrbskemu jezeru in na Gospo- svetsko polje, cena v>o osebi 3.700 din, da- tlim potovanja po dogovoru; Zahtevajte por'vobnejSe programe v našem turističnem oddelku na Titovem trgu 3 In v poslovalnici Velenje. Kolektive vabimo na prijetne jesenske Iz- leta po Gorenjski. Primorski, Dolenjski, Ko- roški t«r v Sloveniske Gorice. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo notnih listov in tujih vizumov. IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva ter .spreiñTia depozite. I/LETNIK rezervira postelje v soalnlh va- gonih, prodaja vozovnice ,za letalski promet za tu in inozemstvo. Vse prijave in informaciie pri IZLETNIK-u Celje, ter v poslovalnici Velenje. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CELJE nasproti Avtobusne postaje OBVESTILO UPRAVA AEROKLUBA CELJE odda v času od 15. 11'. 1965 do 30. 4. 1966 v najem hangar pod zelo ugodnimi pogoji. V tem prostoru bi lahko zinteresirano podjetje v zimskem Času hranilo svoje finalne izdelke ali podobno. Prostor ima ca. 850 kvadratnih metrov, višina pa znaša 11 m. Vabimo vse interesente, ki so pripravljeni skleniti pogodbo, da se obrnejo na upravo Aerokluba Celje, Mariborska št. 20, ali pa po telefonu št. 2?-55. Osnovna enota ptt Celje razpisuje prosto delovno mesto PISMONOŠE PRI POŠTI ŠENTJUR PRI CELJU IN POŠTI ŽALEC I Kandidati morajo imeti najmanj 4 razrede osnovne šole ter druge s.plošne pogoje za vstop na delo v delovno organizacijo in morajo biti prosti vojaških obveznosti. Zaželene so prijave iz omenjenih krajev. Razpis velja osem dni po objavi. NEZNANEC USTRELIL 38-LETNEGA FILIPA VUKA IZ CELJA »Denar ali življenje« Roparski napad sredi celja. dogodek, ki je razburil ob- čane Dežurni uslužbenec se je hrabro uprl neznancu, ki je poskušal oropati blagftjno. Neznanec je streljal nanj, ga dvakrat ranil, nato pa ustrelil še nič hudega slutečega FILIPA VUKA in ranil njegove, ga sopotnika JOŽETA DVOJMOCA. Tragedija se je odigrala okrog enih ponoči 1. novembra pred bencinsko črpalko na Mariborski cesti. Dežurni Uslužbenec na črpalki triindvajset- letni Maks POLICNIK je sedel v pro- iiajalni, ko je okrog enih vstopil v prodajalno 25 do 50-letni neznanec, ^isok približno 1,65 m. Komaj je A-sto- Pil, je ogovoril Poličnika in takoj ^ato izvlekel izpod plašča avtomatsko pištolo ter jo nameril v Poličnika re- koč: »DENAR ALI ŽIVLJENJE!« Uslužbenca grožnja ni zmedla, tem- neč se je začel z neznancem prepirati, če.š da se.ne bo umaknil od mize t ^osednji prostor, da bi neznanec lah- ko pobral denar. Tako sta se prepi- rala skoraj 10 minut. Hrabri Polič- ^jk je razgovor zavlačeval v želji, da 0» prišel na črpalko kak voznik. Po ^istih minutah strahovite napetosti, ki so za Poličnika predstavljale celo ^efnost. je pred črpalko res zavil ^iat — Zastava 750 in ustavil Ta- krat je Poličnik vzkliknil proti ne- znancu: »Aha, so že tu!« Voznik osebnega avtomobila FILIP VUK, doma iz SELC 7 pri Celju in njegov sopotnik JOŽE DVOJMOC prav tako iz Selc, nista niti slutila, kaj se v prodajalni dogaja. Nenado- ma sta zaslišala strele ki jih je oddal neznanec v trenutku, ko mu je usluž- benec poAedal, da je prišla pomoč. Neznanec se je tedaj umaknil proti izhodu. Poličnika je zadel z dvema streloma v desno roko, verjetno bi ga ubil, če se ne bi prisebno vrgel na pod. Napadalec se je nato umaknil pred črpalko ter iz neposredne bli- žine začel streljati v avtomobil na nič hudega sluteče potnike. Od šestih strelov je z enim smrtno ranil v prsa FILIPA VUKA, strojnega ključavni- čarja, ki je takoj za tem mrtev omah- nil. Dve krogli sta zadeli tudi Dvoj- moča. k sreči so poškodbe le lažjega značaja. Ko je napadalec izpraznil šaržer, je stekel preko Mariborske cest proti Golovcu. Ta, lotos že tretji, najdrznejši in najkrvoločnejši napad na uslužbenca bencinske črpalke, ki je za ceno živ- ljenja branil imovino., je močno A^zne- miril občane. Pri tem je izgubil ne- dolžen državljan življenje, dva sta pa bila ranjena. Napadalec je uspel pobegniti, vendar so mu varnostni organi že na sledi. DELAVSKA UNIVERZA V CELJU PRIPRAVLJA PREDAVANJA O elementarnih nesrečah Delavska univerza bo v prihodnjih dneh pripravila več predavanj o ele- mentarnih nesrečah. V njih bodo poslušalec seznanili z vrstami ele- m.entarnihresreč in tudi o tem, ka- ko je treba ob posameznih primerih ravnati. Predavanja bodo prav go- tovo dobrodošla, saj je tudi našo deželo v zadnjem času doletelo že več elementarnih nezgod. Na' predavanjih bodo govorili predvsem o potresih in poplavah. Pri potresih bo predavatelj preda- val o vzrokih in moči potresov, o osnovnih seizmoloških pojmih itd. Za celjsko področje bodo ta preda- vanja še posebej zanimiva, kajti o- kolica Celja, zlasti pa področje Rim- skih Toplic in Laškega, sodi v ob- močja, kjer bi lahko prišlo tudi do potresov osme in devete stopnje. V predavanjih bodo torej razložili moč posameznih potresov, njihov učinek na objekte, nadalje pa tudi, kako naj bi se ljudje ob potresih ravnali. Tudi poplave so zanimiva tema o- menjenih razgovorov. V Celju in oko- lici grozijo že več let zapovrstjo. To- da poznamo več vrst poplav: popla- ve površinskih voda in podzemske vode. Obramba pred poplavami je izredno pomembna, saj vemo, da so elementarne nesreče te vrste terja- le že veliko človeških življenj. mis™ OBJAVE POROČILO O PROSTIH KAPACITETAH v vseh krajih na celjskem turističnem področju Je dovolj prostora. RAZVEDRILO Vsak torek in soboto ples v hotelu TRI- GLAV na Dobrni, kjer imajo vsako soboto in nedeljo tudi domače koline. V RESTAVRACIJI POSTA v Rogaški Sla- tini je ples vsako sredo, soboto in nedeljo. Prav tako je za ples in dobro voljo poskrb- ljeno v HOTELU PAKA v Velenju, kjer Je godba vsak dan razen ponedeljka. V Cçlju se vsako soboto lahko zavrtite na plesu v SAMOPOSTREŽNI RESTAVRACIJI. Komisija za kadrovsko politiko Keramične industrije Liboje razpisuje prosta delovna mesta 1. vodje oddelka predornih peci 2. ključavničarja Pogoji: Za delovno mesto št. 1: — strojni tehnik — (ulslužen vojaški rok -r- H let prakse na sličnih delovnih mestih. Za delovno mesto št. 2: ( — strokovni izpit za ključavničarja — odslužen voj^^ški rok — prednost imajo delavci, ki stanujejo v bližini podjetja. Prošnje z opisom dosedanje za- poslitve je dostaviti na gornji na- slov do 10. 11. 1<>65. Za razpisana delovna mesta pod- jetje nima na razpolago stano- vanj. Sprejmemo v službo po delovni po- godbi upokojenca za vzdrževanje javnega smetišča na Golovcu. Pred- nost imajo osebe, ki so v bližini doma. Ostalo po dogovoru. Javne naprave Celje Slovenka? 17, SLOVENKA: Jožica VIŠINA: 162 cm TEŽA: 54 kg LASJE: Plavi OCI: Modre NAJLJUBŠE: — ROMAN (POVEST): Pohorski ba- bataljon — CVET: Vrtnica _ NARODNA PESEM: Vrtec ogradila bodem — JED: Palačinke — OPRAVILO (KONJIČEK): Branje — PREGOVOR: Pamet je boljša ko ža- met! 18. SLOVENKA: Anica VIŠINA: 167 cm TEŽA: 53 kg LASJE: Plavi OCI: Rjave NAJLJUBŠE: — ROMAN (POVEST): Stezosledec — CVET: Planika — NARODNA PESEM: Oj Triglav moj dom — JED: Smetana — OPRAVILO (KONJIČEK): Petje — PREGOVOR: Ljubo doma, kdor ga ima! KUPON »SLOVENKA« ŠT. 17 TOČKE (od O do 100) ................................ Izrežite, nalepite na dopisnico in pošlji- te na naslov: Uredništvo Celjski tednik, Celje, Trg V. kongresa 5, poštni preda! 152. KUPON »SLOVENKA« Št. 18 TOČKE (od O do 100) ................................ Izrežite, nalepite na dopisnico in pošlji- te na naslov: Uredništvo Celjski tednik, Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. PRED DRUGIM ŽREBANJEM Do zaključka redakcijo za današnjo šte- vilko smo prejeli okoli petsto dopisnic s kuponi. Bralci, še niste zamudili roka! Kdor bo poslal točkovanih osem kupo- nov (od 9 do 16), nalepijenili na dopisni- co, ki bo imela poštni žig 5. novembra 1965, bo še prišel v poštev za žrebanje brezplačnega naročnika. Vsi ocenjevalci pa pridejo v poštev tudi ob zaključku natečaja za žrebanje, ki jih bodo pripra- vila sodelujoča podjetja. POGOJI ZA »SLOVENKE« 1. V natečaju lahko sodelujejo vse Slo- venke (ne glede na starost!), ki pošljejo ustrezno sliko (slika ne sme biti starej- ša kot tri leta; prednost imajo slike ceie postave! ) poleg tega pa še potrebne po- datke, za uredništvo in komisijo pa še točen naslov. Ce nimate ustrezne slike, nam sporočite, da vas bomo slikali na naše stroške. Prosimo tudi tiste Sloven- ke, ki so poslale le polovično sliko (ali ne preveč jasno), da^nam sporočijo, kje in kdaj jih lahko poiščemo, da jili še enkrat slikamo! 2. Ob zaključku natečaja bomo priredili skupaj s trgovskim podjetjem Moda m Radio Celje veliko zabavno-reklamno in modno revijo (tudi v okoliških krajih), kjer bomo izbrali najbolj ustrezno kan- didatko, ki nai bi prikazala tip Sloven- ke 1966. Zaključna prireditev bo v Celju, kjer bodo najbolje ocenjevane Slovenke nastopile tudi kot manekenke! 3. Na področnih prireditvah bodo na- grajene prve tri Slovenke, ki si tako pri- dobivajo pravico za sodelovanje na za- ključni prireditvi v Celju, kjer bodo naj- bolje ocenjene deležne nagrad po načelu: najbolje ocenjeni Slovenki — najlepša nagrada. Ostale nagrade bomo razdelili med stalne ocenjevalce Slovenk! SODELUJEJO: Trgovsko podjetje »Moda« iz Celja kot organizator in pokrovitelj prireditev, ki bo svoje nagrade določilo kasneje, ker, pripravlja posebna presenečenja! \ KOMPAS Ljubljana, poslovalnica Celje, i ki v teh dneh že zbira prve prijave za j veliko drsalno revijo na ledu v Celovcu, j kamor je vsako leto popeljalo večje šte- ' vilo obiskovalcev in jih verjetno tudi le- tos ne bo manjkalo, ker ima revija spet nov program, razen tega pa vam nudi Kompas še vrsto drugih izletniških in po- tovalnih uslug, a za udeleženke natečaja (torej za Slovenke)! je pripravil štiri nagrade: 1) šestdnevno potovanje po Ita- liji, 2) petdnevno potovanje po Avstriji in Češki, 3) tridnevno potovanje po Av- striji in Češki in 4) dvodnevno potovanje v Budimpešto! PODJETJA: ki bi želela sodelovati v tej propagand- no-reklanmi akciji se naj povežejo z uredništvom oziroma s predstavniki tr- govskega podjetja »Moda« v Celju. V pri- hodnjih dneh bomo zaključili zadnje po- godbe, i ( OB DNEVU MRTVIH JE NAŠA KA- MERA ZABELEŽILA VEČ PRIZO- ROV. KI SO DOKUMENT LEPIH SVEČANOSTI IN VDANEGA SPO- MINA NA ŠTEVILNE SVOJCE, ŽRT- VE IN MNOGE PREZGODAJ UMRLE JUNAKE BOJA IN DELA. MNOGA POKOPALIŠČA SO BILA POLNA OBISKOVALCEV, MLADIH iN STAREJŠIH, KI SO PRINAŠALI CVETJE, PRIŽIGALI SVEČE IN ZA- MIŠLJENI OBUJALI SPOMINE NA POKOJNE. NA SLIKI ZGORAJ VI- DIMO MOZIRSKO POKOPALIŠČE. TAKŠNE PODOBE SO BILE VI- DETI TUDI NA DRUGIH POKOPA- LIŠČIH V RAZNIH KRAJIH IN OB- ČINAH. LEVO IN SPODAJ PA VI- DIMO SLOVESNOST PRI SPOME- NIKU NOV V CELJU. KJER JE VE- LIKO ŠTEVILO OBČANOV S SVO- JO NAVZOČNOSTJO POSVETILO SPOiMIN POKOJNIH. Vojna v Vietnamu ne pozna od- diha, niti ne razloči med starostjo in mladostjo. Neusmiljeno kosi in in nepremišljeno preliva kri — za koga? ^ Morda bo ameriški pehotni mor- nar, ki je v porušeni hiši našel go- lega in mrtvega otročička lahko po- slal to sliko staršem v dokaz svoje hrabrosti in neuklonljivosti? Morda bo predsednik Johnson mogel pre- pričati s to — in še številnimi podob- nimi fotografijami — svoje volivce, kako nujno je potrebno, da pošilja Amerika svoje bojevnike — proti nedolžnemu in brezmočnemu civil- nemu prebivalstvu, proti otrokom in starcem? Dan mrtvih je odjeknil tudi dru- god v svetu in ob takšnih fotogra- fijah se nam stisne srce, ko se za- vemo, kako nesmiselno je pobijanje in koliko gorja se še dogaja po sve- tu. Zato smo še toliko bolj ponosni da živimo v miru in da s svojimi zgledi bodrimo tudi druga ljudstva: prenehajte, saj bi moglo biti vendar tako lepo, če bi zaživeli v miru in medsebojnem prijateljstva! CIC DEBELJAK (9) S poti na ^Himalajo Skuhali sta krompir, sedli na- ma nasproti in opazovali vsak najin gib. Včasih je segel v skle- do mali človpček, pa takoj umak- nil roko. Dvoje koščenih ^rok je padlo po njegovih. Vekaje se je stisnil v kot in zaman čakal ve- čerje. Pokazal sem jima z roko, da bi rada spala. Nekje izpod tramov sta privlekli vreče, stare kože, cunje in svitre, po tleh in izginile brez besed. Ostala sva sa- ma na trdih deskah, dim je iskal izhod nad glavama. Iz sosednje kolibe je bilo slišati enakomer- no mrmranje, tekla je vsakdanja molitev sto osemdesetih kitic svetega besedila. Na oni strani reke so sahibi siti in na toplem obujali spomine. Ropotanje skled in težka sapa obeh starih naju je spravila po- koncu. Ena je pražila koruzo, druga kuhala krompir. Pogleda- la sva na svetlo in ostrmela. Do- lina še v temi, visoko nad vse- mi predstavami je blestel Janu, težka francoska gora, na oči ne- dosegljiv kolos, čeprav 200 met- rov pod našim ciljem, Kangba- chenom. Pred hišo je sukljal sve- ti dim ciprese proti goram, ju- tranja molitev obeh starih se je opravila sama od sebe. Povsod je ležala slama, pred nama na tleh je sedel mali človeček, gol in bos. Pospravila sva krompir, plača- la nekaj rupij in odrinila v breg nad reko. Kolona na drugi stra- ni se je vlekla v nedogled. S tež- ko sapo je šla vedno više in na- sproti ledenika Ramtang sva ob- stala brez moči. Kako sedaj na drugo stran? Na pomoč sta pri- šla dva mala pastirčka in poka- zala po reki navzgor. Po grmi- šču in morenah sva pridrsala do skalnega previsa, kjer reka gr- meče pada v globino. In prav tam sta bili napeti preko nje dve tanki vrvi. Dolgo je trajalo, da sem zbral toliko poguma in se leže na poteg spravil nad dero- čo reko na drugo stran. Pavle je poskušal brez uspeha. Ostal je na drugi strani in čakal pomoč. Možici iz ikamna so me pripelja- li preko moren do šotorov, s predhodnico sem si prvič po 25 dneh stisnil roko. Tonač je hitel nazaj k reki, da z vrvjo pripelje Pavleta. Ure je trajalo, da sem za grebeni morene zagledal siko- drane glave jahov in male posta- ve nosačkov. Bili smo po dolgem času vsi skupaj v našem baznem taborišču. Višinomer je kazal 4.450 metrov. In s tem dnem se začenja naša prva visoka etapa. Z Ljubom sediva na skalnem odstavku in gledava brez besed to strašno goro. Nikjer človeške- ga, nikjer ni mehkega pogleda in milosti, povsod Himalaja v veli- kem' pomenu te besede. Ko da se je prav tu na severnem izrast- ku »Gore brez milosti« Kančan- čenge zbralo vse, s čimer visok bel svet brani dostop. Pogled na- ma uhaja na levo v vzhodne gre- bene, kamor smo bili prvotno na- menjeni in teraso Kangbachena. Le izvidnica je najavila, da je tam prehod nemogoč. Sedaj vi- diva na lastne oči. Od grebena 200 metrov visok previsen leden odstavek, in če bi ga zmogla člo- veška roka, še 600 metrov stene do vrha. Za to generacijo prehu- da naloga. Morda se je lotijo si- novi, mi smo premali. Opustili smo prvotni načrt z ledenika Kangčengčenge in zavili v neraziskano severno dolino Ramtang. Izvidnica je dosegla po ledeniku višino 4.900 metrov in našla možnost pristopa. Severna stena Kangbachena je razdeljena v tri etape. Na višini 5.000 do 5.500 metrov nad tri kilometre širok pas ledenih serakov, kjer niso našH prehoda. Ta podstavek neha v poševni, široki, z razpo- kami omreženi terasi, ki presega celo steno od vzhoda na zahod in doseže v sedlu Belega vola vi- šino 6.400 metrov. Nad to teraso se pne do grebena 1.500 metrov stene, ki jo krasijo ogromni se- raki v navpične plaznice. Zaman so iskale oči med seraki prehod do terase, edinega upanja, da za- vrtimo ključ do sedla. Tudi Šer- pe, tigri z Mahaluja, Januja, Eve- resta, Čo Oja in drugih velika- nov, so majali z glavami. Danes šele je padla odločitev. Komunalna banka CELJE S iSVOJlMI POSLOVNIMI ENOTAMI sprejema hranilne vloge in jih obrestuje do 7,5% Za Vezane hranilne vloge pripravlja stalna nagradna žrebanja žrebanje vezanih vlog, ki so jih vlagatelji vložili med 1. julijem in 51. oktobrom letos bo 16. novembra 1965 v komunalni banki v celju CELISIJI TEDNIH UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vcstnik« (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1965 ga SOUSTANAVLJ.\JO občine Celje, Laško, Mozirje, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA IN TISKA CP »Celjski tiske. — CENA: posamezna številka 50 dinarjev, letna aaročnina 2.Ü0Ü, polletna 1.000 ш četrtletna 500 dinarjev. Tujina 4.00Ü dinarjev. — TEKOČI RAČUN: 603-11-1-656. —