Published and 'doetrib ■ ^ i^ii i ^^^^^^^ ^ . Postmaster General. ^ General Wrangel v veliki stiski. London, november 6. Moskovski časopis "Prawda'' poroča, da je v južni Rusiji prišla neka ameriška misija v roke boljševiškim četam. Načelnik te misije je baje neki "general Morel". Sebastopol, november 6. Razna poročila pravijo, da so k Wran glove čete, p redno so se umaknile, izbrale iz v jetnikov, Jude, Ogre, Kitajce, Ru-munce in Nemce in jih postre lili. Sebastopol, november 6. Boljševiške čete, ki so prepo dile Wranglove čete iz postojank so obstojale iz 8 divizij pehote in nekaj konjenice. Prodirale so na črti 200 kilo- ; metrov in general Wrangel je bil prisiljen umakniti se na j polotok Krim. Posrečilo agjj mu je, da reši vso zalogo žive- 'i ža, konje, moštvo in municijo ■] na polotok, kjer bo prezimel. i Wrangel je poslal zavezni- ] kom nujno prošnjo za pomoč, i ker je njegovo stališče jako 1 opasno. Francija je izjavila, 1 da je sedaj "prepozno" dabt] mu poslal pomoč, in da mu je i Že pomagala, kolikor je bilo i v njeni moči. HttS ___ 1 Poziv Slovencev na I belgradsko vlado. Ljubljana: "Slovenec'' po, i- roča: Izid 1/udskega glasovanja na Koroškem je strahovit u- j v darec za slovenski narod. Če i- bi pri tem ostalo, imamo v i kratkem pričakovati, da se naš narod definitivno razko-i. sa na štiri kose: eden bo pod- 0 ložen Italiji, drugi Avstriji, e tretji, čeprav neznatni, Ma- j - žarski, tako da bi komaj dve - tretjini našega ozemlja osta-e li svobodni kot del Jugoslavije. V gospodarskem oziru bi i. bili pa še hujše udarjeni, ker j ) bi naši narodni nasprotniki, - vladali nad zaledjem obeh j naših glavnih železniških . prog in bi mi bili od morja - popolnoma odrezani. Naši 1 bratje pod Avstrijo bi bili za' i gotovo obsojeni na narodno^ j smrt, oni pod Italijo pa bi se . imeli boriti za svoj obstoj pod > neprimerno hujšimi pogoji . nego preje. Ostala Slovenija pa bi predstavljala malo ob-| , mejno pokrajino, kjer bi ■: i Ljubljana padla na stopnjo , kakega Brodyja. To so take 1 [ perspektive, da se postavlja ' ; na kocko naravnost vsa naša < i narodna eksistenca. jI V tem usodnem času poziv, i ljamo vse naše ljudstvo, vse < kroge, naj ne izgubijo pogu-.; ma. Rešiti nas more trdna i vera, pogum, zdfružen s hlad- i nim preudarkom. Na P'An- ' nunzijade se ne smemo zana 1 Sati, da ne ostanemo osamijo i ni. Prvo je, da prisilimo via- i do, da plebiscita v nobenem < slučaju ne prizna. Koroški s plebiscit je bil očitna pofvor-ba resnične ljudske volje. Gl? sovalo je okoli 6000 ljudi več! I Ultimatum premo- ■garskim baronom k ——. New York, november 6. i Zvezna senatorja Calder in . Edge sta skupno podala'izja-; vo, da če premogovna indiw-r trija do 6. decembra ne na-» pravi popolnoma nove preos-nove in določi drugih, zmer-. nejših cen, bosta izdala v tem j času poročilo, kjer se bo pri-.! poročalo popolnoma preosno-i'vo v vseh panogah industrije. Senatorja sta izjavila, da . ne bosta razkrinkala posame-i znih oseb, toda vso premogov j no industrijo kot nesramno , i! izkoriščanje ameriškega ljud | stva. Vlada je odgovorna ljud • stvu in mora gledati na to, da , se ljudstvo ne izkorišča. Ako , (se do 0. decembra ne znižajo , cene premogu, ki bodo vsaj ; nekoliko človeške, bosta prea \ lagala, da prevzame vlada , kontrolo nad premogovno in- ž dustrijo. Premogarski baroni ] navijajo cene kakor se njim , | zljubi, ker jih nihče ne gleda j na prste. Lastniki rudnikov , pravijo, da je vzrok visokim , cenam dejstvo, da se he pro- . izvaja toliko premoga kot J druga leta, kar pa ni resnica, j j ker se je dognalo, da se je le- , tošnje leto izkopalo 46.000. c 000 ton premoga več kot lan- r j sko leto. Premogarski baroni j nalašč drže premog, sama da v ga potem dražje prodajajo. y Temu nesramnemu izkorišče r vanju se mora napraviti ko- c nec in vlada je zato tukaj, da1 j se pobriga za interese naro- L da, Če je bila od naroda po- t stavljena v to. ^ o- ■ Ponovno štetje gla- , sov o zadnji volitvah ———• r V Cuyahoga > iounty se bo • še enkrat štelo' Jasove, ki so 1 bili oddani zadiji teden za • razne kandidati. Pri štetju " glasov se je narijreč prišlo na • sled, da je kakj| 22.500 gla- ■ sov neveijavniBp 63 precink ■ tih v Cuyahogalcounty se je 1 našlo, da so delili napake u-radniki, ki so bili nameščeni " v volivnih kočah. To dejstvo je pripisovati, k£kor pravijo, novim uradnifofn, ki so jih morali nastavit, vsled velikega števila vojvcev. Posledica štetja bo »emenila nekoliko volitve, ftsebno pride to v poštev pri enih kandidatih, ki imajo le$malo število razlike, kot najjrimer Hase-rodt, ki je samo ta 512 glasov za svojim nasprotnikom. Ravno isti slučaj je že bil pri primarnih volitvah meseca avgusta pri lgongresmanu Babki, ki je imel prvotno 9 glasov manj šine Apotem pa je imel en glas večine. Pri drugih uradih ne prašlo do sprememb, ker imajl kandidatje preveliko razlik j, da bi mogli ti glasovi kaftupljivati na končni rezultati Pri Hase rodtu pa bo tojtetje gotovo odločilno in ni iŠcljučeno, da ne bi zmagal. Mserodt se je izjavil, da se pofclnoma pod-vrže odločitvi ftjivnega odbora in nikakorjfcče, da bi se napravila kritUr ^temu afi onemu kandidatu. V ponde-ljek bodo poklicani vsi oni uradniki ki so napravili pomote in bodo morali vse še en krat od kraja pričeti. V par dneh se bo zvedelo konečni rezultat tega štetja. _ Kdo bo prihodnji clevelandski župan ► Cleveland nikakor ne mo-i re priti iz politike. Komaj so minule predsedniške volitve,-voditelji strank debatirajo na vse strani, kdo bo kandidiral za prihodnjega clevelandske-ga župana. Na vse strani ugi-bljejo, kdo bi bil sposobnejši in vsaka stranka upa, da bo dobila večino. Republikanci, pijani zmage 2. novembra na vsej črti,'mislijo, da ne bo no- : bene težave dobiti svojega I moža v mestno hišo. Demo-' i kratje pa pravijo, da bo pri- 1 hodnje leto najlepša prilika ; za njih stranko, da pošestih 1 letih postavijo svojega moža i na županski stolček. Obe i stranki pa imate več kandida- i tov, o katerih mislijo, da bi I bili sposobni, da bi. vzeli \ županske vajeti mesta Cle- i velanda v svoje roke. V repu- I blikanski stranki vlada že se- ; daj veliko nesoglasje glede i prihodnjega županskega kan j didata. Splošno se sodi, da se- i danji župan Fitzgerald ne bo c kandidat njihove stranke, s ker Davis, izvoljeni governer j države Ohio ni dobil večine v i Cuyahoga county. Republi- [ kanska stranka dolži FitzGe- f ralda, da ni storil v volivni i kampanji svoje dolžnosti kot i načelnik volivne kampanje 1 republikanske stranke, in da 1 je njegova krivda, da je Davis i pogorel v domačem mestu, j Zato republikanska stranka r že sedaj išče druzega kandi- r data za župana. Največ zau- š panja imata dosedaj Woods c in Waite, direktor parkov. Je r pa še drugi kandidat na repu- 1 blikanskem tiketu za župana fc in to je Fred Kohler bivši na- p čelnik policije, ki ima i to zavest, da bi on dobil naj- 8 več glasov, ako bo kandidiral, r Suha stranka je sedaj Ma pogum. Kakor hitro so bile volitve končane, je bila prva prohibi-i stična stranka, ki ji je zrastel : greben in ki hoče začeti s čistenjem po vsej deželi, temeljito in od kraja, kakor pra vi. S tem, da je prodrl Crab-be akt, so dobili suhači veliko korajžo in pravijo, da je narod pri zadnjih volitvah Eokazal, da hoče zatreti vsa-o kršitev prohibicije v deželi. Do volitve je suha stran ka kazala nekakšno popušča nje, ker je čakala izida volitev, katera stranka, da bode zmagala. Z zmago republikanske stranke, ki je suha na vseh koncih in krajih (ne smemo reči, da se ne dobi pri republikanskih voditeljih v! kleti kakšna steklenica dobre pijače) pa so dobili agentje suhe stranke veliko zaslom bo. Suhači pravijo, da bodo! zginili v teku treh mesecev iz mesta vsi prostori, kjer se prodaja opojna pijača naskri vaj. 3000 agentov v Clevelanj du opazuje skrivaj take prostore in Čaka samo ugodne, prilike. Prvi korak suhe stran ke bo, da bodo odstanili \i gostilen razne mreže in za-grinjala, ki branijo pogled v notranje prostore, kjer se to j či mehka pijača. Suha stranka zahteva, da jim pomaga tudi policija v izvrševanju: njih "svete" dolžnosti, ker sej jim zdi bolj važno, da preganjajo uboge Zemljane, ki si morejo le na skrivaj privoščiti kozarec vina, kakor pa da bi varovali meščane pred : roparskimi napadi in tatovi, ki so danes dosegli tak re- i kord v Clevelandu, da bodo i jošteni ljudje prisiljeni kma- i in voziti seboj kanone in < strojne puške, da si bodo bra i nili življenje. Suhači so pro- < rokovali, da bodo z odpravo ' pijače prenehali vsi zločini, j da ne treba ieč in ne sodni i Japonci dementi-rajo vest o vojni. Tokio, november 6. Kakor I hitro se bo doznalo o izpadu j v Californiji glede nove zemljiške postave, ki prepovedu-i je vsako posest Japoncem v Californiji, bo japonska vlada poslala protest v Washing ! ton, ter bo povdarjala, da je i taka postava proti vzajemnim pogojem med Japonsko in Ameriko. Nato se bodo priče-* i li osebni dogovori, da se odstrani nesporazum. Japonski časopis "Hochi Shinbum" poroča, da sta prišla do spora zuma poslanik Japonske v Washingtonu in državni tajnik ameriške vlade Colby, kjer Japonska vlada obljub-, Ija, da bo ustavila nadaljno izseljevanje v ^meriko. Sempatja se slišijo glasovi 0 napetosti med Japonsko in | Ameriko. Prejšni ministar-ski predsednik Okuma se je t izjavil, da so te govorice popolnoma neosnovanje in da , Californijske zemljiščne postave ne moreio biti vzrok, 1 da bi prišlo do sovražnosti med obema deželama. Vsekakor pa poskušajo Japonci , vse, da bi dobili svojemu na-rodu enake pravice v Ameriki, kakor jo imajo naseljenci drugih plemen. Ako bi se le | količkaj popustilo Japoncem s v tem oziru, imamo kmalu , vso deželo poplavljeno znji-mi. — Mrs. Nichols, stara 20 let, stanujoč na 1640 E. 70. cesta je napolnila včeraj posodo za pranje z vodo, dela notri umazano perilo in postavila vse skupaj na peč, da se prekuha. Nato je vzela svojega 6 mesecev starega otroka in se vlegla v sosednji sobi na divan, da se nekoliko odpočije. V tem se pa je voda v posodi posušila in perilo se je začelo smoditi. Ko je prišel • mož domov, je našel stanovanje polno dima, žena je bila -mrtva ntrnlr {o la 5a main /1) TAJNA POGODBA GLEDE TURČIJE. ^nost" je^prišla tajna po^i^ sklenjena med Anglijo, Francijo in Italijo, v krateri so se zavezale te tri države, da pod pirajo ena drugo v njih interesih v Turčiji. Ta pogodba je bila sklenjena že 10. avgusta a se jo je držalo tajno sko-ro tri mesece, po stari evropski diplomatski navadi. Ome njene tri države so se dogovorile v katerem delu Turškega cesarstva ima vsaka svoje posebne interese, da ne bi ena drugi v zelje hodile, ampak, da se vsaka drži svojega dela. Tako se hoče Italija predvsem pobrigati za južno Anatoliio, Francija za Ci-licijo in zanodni del kurdista na, ki meji na Sirijo. Anglija se še ni odločila kateri del Turčije, da pograbi. Po godba jiadalje določa, da mora hiti pri zidavi Bagdadske železnice zainteresiran kapital vseh treh držav, premogovne rudnike med Konieh in Adana, pa se da Italiji, da jih izrabi. L Anglija, Francija in Italija so naznanile Turčiji, da se je napravila ta pogodba edino le v prilog Turčiji, da se ji "pomaga' v njenem gospo-. darskem razvoju. Med Anglijo in Francijo je tudi prišlo do sporazuma, da bo angleški general prevzel poveljstvo . zavezniške Vojaške komisije v Carigradu za dve leti potem, ko bo potrjena turška mirovna pogodba. Predsedstvo finančne komisije bo prevzela Francija, Italija po bo dobila predsedstvo železniške komisije v Turčiji. To je zopet ena izmed številnih krivic, ki so jih it velesile storile po svetovni vojni. Ako se že razkosa turško cesarstvo, nima noben večje pravice do te zemlje kakor balkanski narodi, katerim je bila ta zemlja vzeta, posebno evropski def, in tudi za po-| plačane krivice, ki so jih tr-^^eli Balkanski narodi pod turškim jarmom stoletja. Tre ba bo še ene vojne, da se okr-ea Anglijo in Italijo po njih 1 | *L ^ * t - Pismo ima pri nas Pri-mož [SlOho i* a '' I"------ t ~ w — www—' »jmm-m^m. v vv K nego je bilo sploh upravičen e cev. Nemci so s pomočjo laš-kih oficirjev, v masah zamer >- javali slovensko glasovnice z a nemškimi. V to svrho se j*> B prekinjaj električen tok v gla ^ sovalnih prostorih. Tako se je v starih slovenskih trdnja-. vah sfabriciralo 50% nem . ških glasov. Sploh pa so bili . že volivni imeniki spočetka i pristransko sestavljeni, to je, i bile so sprejete osebe, ki . sploh nimajo glasovalne pra-j vice. Ententa ne more iti preko * teh dokumentarično ugotov-. ljenih dejstev. Vršiti se mora . drugi plebiscit pod bistveno i drugimi pogoji, po d katerimi i bo nepristranost razsodišča popolnoma zajamčena. Do i tega časa pa se mora sporno 5 ozemlje z našim vojaštvom > zopet zasesti, da se na eni I strani zasigura varnost življenja in imetja naših soroja- . kov, na drugi pa onemogoči > Avstriji in Italiji izvajati po-I sledice iz potvorj€nega rezul-i tata prvega glasovanja. Naši delegati pa, ki se pripravljajo na pot v San Paolo, da se i sestanejo z Giolittijem, morajo oditi s takimi predlogi in načrti, kateri izključujejo možnost, da bi se katerikoli življensko važni del Slovenije zamenjal za kako Albanijo. Ce hočete dajte vse Skipeta re Lahom ali magari zlodju, le našega naroda ne režite bolj pa kose kakor je še. Ce je treba, barantajte z Italijo na račun Nemške Avstrije, nad nami ste že zadosti grešili. Ako plebiscitno ozemlje zasedemo, se bo v zvezi z diplomatskimi pogajanji morebiti dala najti pot, da se Koroška reši tudi na drugi na- : čin nego z ljudskim glasovanjem. Položaj ni tako brezupen, če le belgrajska vlada v zad-|i -XJ---- ► — Frank Mervar (Frank's 5j Dry Cleaning Co.) je dobil I nazaj svoj avtomobil, ki mu • je bil ukraden pred par tedni. Notri v Michiganu je dobila \ policija avtomobil in ga dope » Ijala v Cleveland. Dva ropar-i ja je policija zaprla. Avtomo-i bil ni nič pokvarjen samo kolesa so precej izrabljena, ker i je napravil tako dolgo pot. i — Danes zvečer se bo me-i stni zbornici predložila nova , cena za plin. Sedanja cena' I je veljavna do 6. februarja' in do tega časa mora mesto odločiti ali se sporazumeti s ' plinovo družbo o novi ceni. Plinoma difrižba zahteva sedaj 45 c. za tisoč kubičnih čevljev, mesto pravi, da je dovolj 35 c. — Danes bodo izbrana imena porotnikov za december-ski termin. Med možkimi bodo tudi ženska imena in porota bo odslej naprej obstojala iz moških in ženskih pordt-nikov. — 14. novembra se bo zvišala voznina na poulični železnici in sicer na 6 centov, ali 0 tikcov za 50c. in cent za transfer. smer svoje zunanje politike. Slovenska deželna vlada je storila svojo dolžnost. Več ne more, ker nima moči. Za nas pa je to resen opomin, da se enkrat vsi složno in jasno ori- J entiramo napram Belgradu, 1 da enkrat odločno povemo, ^ hočemo li kot enakopraven 1 faktor biti integralni del Ju- 1 goalaviie, ali pa privesek Ve- : like Srbije. Če hočemo posled nje, pa le ležimo dalje pod ] centralistični klobuk in za- ] govarjamo idejo orientaliza- < cije Slovencev, ampak potem < se ne Čudimo, če nam razun i nog amputirajo še roke. Za- ] vejmo se vsaj v zadnjem tre- i nutku, da imamo vsi en velik, < narodni interes: ohraniti t 18 love a stvo i le c i smo z^islu 1 J -o--- \l —- V soboto ponoči je bil l# ustreljen od neznanega mo-a rilca železniški detektiv Har-e ry Frampton, uslužben pri ' Wheeling & Lake Erie želez->_ niči. Malo prej, predno je bil ustreljen je prišel v pisarno T prožnega mojstra in mu povedal, da je videl neke sum-s Ijive osebe, ki so se potikale a I okrog železniških voz, ter da a, gre pogledati za njimi. Pet aj minut za tem se je slišal strel. 0 Napomoč so hiteli drugi in 8 našli so ga mrtvega pri ne-L kem železniškem vozu. ~ Frampton je vdovec, star 31 " let in zapušča dva otroka, 6 " in 10 let. Žena mu je umrla lansko leto za flu. Storilcev 1 " niso prijeli. - — John Hueter, zlatar na - 5372 St. Clair ave. bi bil v , - soboto zvečer kmalu smatran , « za roparja v njegovi lastni trgovini. On stanuje nad trgo- , - vino. V soboto zjutraj 3.30 je « - hotel vzeti neka zdiravila, ki \ 1 mu jih je predpisal zdravnik, i ko se spomni, da jih je pustil v trgovini. Gre toraj doli, da ] jih vzame, in prižge luč. Mi-. mo pride nekdo, vidi luč v tr- . > govini in osebo, ki hodi sem- j j intja. Hitro pokliče policijo. , i ki je bila v par minutah na : . mestu. V imenu postave so j . ga hoteli odpeljati in je le s i , težavo dopovedal, da je on J , lastnik trgovine. John pravi, ] i da ne bo nikdar več šel po me t . dicine v trgovino ponoči. ŽENSKA ZA dERIFA. Roscomon. — Tukaj je bila I pri zadnjih volitvah izvolje- | na 65 letna Jane Johnson za j county šerifa. Ženaka je pre- j i cej energična pravi, da naj i i se sedaj pazijo razni kršilci ) postav. Ker si pa vseeno ne j upa, da bi bila dovolj močna, f t da bi aretirala kake bolj no- i varne zločince, je imenovala ž kot nadomestnega šerifa svo- r jega moza. 11 * i p,.*.^ » , vjkj rhuuiuubi. Na demokratični strani so pa že tudi trije kandidatje, ki upajo dobiti največjo večino, v slučaju, da jih stranka po-. stavi za kandidate. To so ; Haserodt, county klerk, Han i ratty, sedanji šerif in Boyle t county blagajnik. Izmed teh , treh, ima pa gotovo največ u-i panja Haserodt, ki je bil nepremagljiv dosedaj, kadar je . kandidiral za county klerka in ki je zadnjih volitvah dobil največ glasov izmed vseh demokratskih kandidatov za - county urade. Kakor je hotela republikanska Stanka pri zadnjih volitvhh spremembe v vseh uradih,lako bo hotela demokratska stranka spremembo na županskem stolu. In skoro zagotovo lahko trdimo, da bo prihodnji Cleveland ski župan Haserodt in ki ima izmed gori omenjenih kandidatov največ sposobnosti. NOVA D'ANNUNZIADA. Trst, november. D'Annun-zio je zasedel s svojimi četami predgorovje sv., Marka, južno od Bakra s 500 možmi zasedel kot protest ker so baje jugoslovanske obmejne straže streljale na laški obrež ni parnik "Issoria,\ — In Bosna je raditega popolnoma mirna in miren Beograd! TEŽA NIMA POMENA. New York, Paul Schen- < hoff, ki tehta v, čevljih 150 amerikanskih funtov, je bil poklican pred sodnijo, ker je ] pretepal svojo 200 funtov tež ' ko zakonsko polovico. Žena ■ pravi, da jo je položil čez kolena in ji naštel primerno število udarcev. Pravi, da je to i še njen četrti mož in da še 1 noben ni znjo tako grdo rav- i rial \ , —— ;vv ... ..v- ov\«ni - kov, danes je pa v tem oziru ) veliko slabše, kot je bilo po-i prej. Seveda, malokdaj se sli-i ši, da bi bili okradeni bogata- i ši, žrtjflp so samo revni sloji, j - In kadar bo narod čutil da je - zadosti teptan, bo stopil na 5 noge in bo vzel pravico v svo \ je roke. Dokler pa bodo vla- - dali narodu ljudje iz Wall i Streeta, ne bo zanj pravice. NOVA IZNAJDBA i ZA GAZOUN? ; New Yorkr "Profesor" i John Chasler je izjavil, da je znašel novo snov, ki bo nado-mestovala gazo lin, ki bi o-pravljala isto službo, pri tem I pa bo mnogo cenej a. Nov ga-i zolin, bi se delal iz koriznih storžev, sladkorja in droži. Povabil je vse one, ki se zanimajo za stvar, naj si ogledajo. Res jih je prišlo veliko in ko so videli, da tvarina, ki je bila delana iz gori omenjenih snovi, gnala motorje. Takoj je nastalo veliko povpraševanje za delnicami in prodal jih je veliko. Nekega dne pa so prišle nepoklicane oči in so vse natanko preiskale in so našle, da sta bila za zidom spravljena dva soda pravega gazolina in po ceveh skrivaj napeljana v motorje, da je zgledido, kot da jrh goni "nove vrste^" gazolin. Sledila je aretacija, delničarji so se pa obrisali za svoj denar. i TTJRŠKA LADJA ! POTOPLJENA. Carigrad, november 5. [i Turški parnik Zonabe, ki je ; imel razvito rdečo zastavo in i ki je vozil municijo za turške « nacijonaliste, je bil potopljen ] v Ornem morju. ' »C at maiu ui- - hal, vendar upajo, da bo ostal - pri življenju. j — 5 do 10 avtomobilov je ; ukradenih v Clevelandu vsak \ dan, polovico teh se dobi na-) zaj, puščene na kaki cesti, v • kakem grabnu, druge pa se I prebarva in odpelje iz mesta ter proda. Neki poročevalec od Pressa se je hotel prepričati delovanje elevelandske policije, kadar dobi naznani-' lo, da je tak in tak avtomobil : ukraden, šel je in naznanil - policiji, da mu je avtomobil ukraden. To seve ni bilo res- > niča, ampak hotel je samo preskušati policijo. Dragi t dan se je vsedel v avtomobil in se vozil po vsem mesta, kjer je največ policajev, na križiščih, govoril s policaji, 1 jih spraševal za pot, da peljal l se je celo na glavno policijsko postajo, pustil avtomobil zunaj, a vse zastonj. Nihče se ni zmenil za njegov avtomobil. Nato je še enkrat naznanil in popisal avtomobil čisto natanko, da bi ga moral vsak policist na prvi pogled-spoz nati. Zopet se vozil po mestu in to skozi ves teden, nikdo ga ni "badral". Ko je videl, da policija ne bo "našla" njegovega "ukradenega" avtomobila je naznanil, da ga je zopet našel. Tako potem pa je prišel k njemu policist in ga spraševal kje In kako je naiel avtomobil. Tu se vidi toraj, da se roparji z ukradenimi avtomobili lahko nemoteno vozijo pred nosom policije ia se jim ni treba bati, da jih ho i kdo nadlegoval, kje so dobi- "AMERIŠKA DOMOVINA" ■ ( A MUM K:.AN UUME ^ N K K a t H I N 4* Zrn Ameriko .... $4.00 Za Cleveland po poiti - $5.00 2» Evropo.....$5.50 Posamezna Številka H ■ - 3c Vu ^Sri'in dmir saj m P«šll|a « "Amsriška Demons' m» Si. Clsir Av«. W. B Osralsnd, Ohio T«l Cim. rtiscmon 1*» MMK DEBEVEC, Publishtr /• l8«ljKH MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAK Reid by 25.090 Slovenians in tke City of Cl^elaad and dsewbere. Atertiaag rales oi request. American in spirit Foreign in language only Batsred u second-class matter January 5th 1900, at the poal office at j»«veland, Ohle under the Aat of March 3rd. 1870____ ^gjjl^T" No. 129. Mon. Nov. 8th 1020 Kako se kralje izbira. Med drugimi modernimi aferami, s katerimi se danes peča politika, Je tudi ta, da je skrajno težavno izbrati kralja. Včasih je bilo kronanih vladarjev na razpolago, danes so pa postali redki, da je treba z lučjo iskati primerne osebe. Ne samo, da narodi ne zahtevajo več vlade kronanih vladarjev, paC pa kralji sami so nekako — iz umrli. Boje se prevzeti kraljeve posle, ki danes nikakor niso ona sladkost in prijetnost kot nekdanje dneve. Biti danes kralj se reče biti ujetnik, predmet splošnega zasmeha in trepetati vsak trenutek pred bombo, revolverjem ali druge vrste umoron. Zato ni čuda, da Grki ne morejo dobiti novega kralj*. Njih kralj Aleksander je umrl, in sedaj je treba Grkom novega kralja, Ce ne bodejo izbrali republike* Neke vrste vlado morajo dobiti. Venizelos, ki je pravi gospodar danes na Grškem, se Je izjavil za monarhijo, rekoč, da narod ni dovolj zrel, da bi znal sam sebe vladati, in je torej kraljeva vlada na vsak način potrebna. Ako je to resnica, bo on že vedel, ker ie teSko dobiti moža, ki bi Grke bolj poznal kot jih pozna Venizelos. LogiCni kralj GrSke bi bil princ Paul, brat mrtvega kralj« Aleksandra. George, starejši brat umrlega kralja, ne more postati kralj, kajti proti njemu so Anglija in Francija, ker ima preveč simpatije z nemSkim kajzerjem. Poleg tega Je še en kandidat, tudi GeorgS', ki je strijc umrlega kralja. On je poročen z neko Bonaparte princenzinjo in je precej bogat. Edina oseba, ki bi rada postala grSki kralj, je Konstantin, bivši grški kralj, katerega so zavezniki ostavili radi nje govih nemških simpatij. Sedaj biva v Švici in dela Švicarjem velike preglavice. Toda siromak, ki bi bil rad, nima pristašev na Grškem. Dočim drugi kraljevi kandidati, ki imajo stranke za seboj, nimajo nič kaj veselja kraljevati potomcem Temistokla in Sokrata, pa edini kandidat, ki ima voljo, biti kralj, Je brez prijatelja, brez zaveznik«. Ako se ne bodo mogli zjedinitl, menda ne bo škode za grški narod. Tudi če je narod toliko "nesposoben" za repu bliko, boljše se bo imel, kot pod kraljem. Značilno za današ nje čase m je vseeno, kako teško je dobiti kralja. Nekdaj so se tepli za to službo, danes jo odklanjajo. Svet se je preživel. ' t t, .... VEČERNE SOLE. Ali želite boljšega dela? * In vsega, kar sledi boljšemu delu? Boljše plače, boljše delavne ure, snažno delo, več zdravja, veC zabave. Ali čutite v sebi, da če bi imeli več splošne vžgoje, ali če bi natančneje poznali predmet, ki g« izdelujete, če bi bili bolj tehnično izobraženi, ali ne čutite potem, da bi bilo življenje z« vas veliko več vredno? Kadar ste nezadovoljni s svojim delom, tedaj se danes ne morete več opravičevati z izgovori: To je zato, ker se v ml«dih letih nisem učil. Moral sem iti delat, namesto, da bi 5el v šolo. Fantje in možje, žene in dekleta, pomnite, da ima Cleveland 43 javnih šoKodprtih vsak večer za vašo izobrazbo. Nad en milijon dolarjev plačuje mesto tekom 9 mesecev, da so te šole odprte za vas. In v teh šolah se lahko učite vsega, karkoli zahtevate. Od vas je odvisno, da pridete v šolo in poveste, k*j bi se radi učili. Vse drugo je stvar šolskijti oblasti, da se naučite, česar želite. Mesto vabi, oglašuje, kliče, ne v svojo korist; ker ima ogromne stroške s tem, pač pa v vašo korist, ker Amerikanec želi, da ima vsakdo enako priliko nekaj se naučiti in v življenju napredovati. Koliko sto slovenskih fantov in mladih mož je v naselbini, ki postavajo cele večere po ulicah, nadlegujejo mimu idoča dekleta, kolnejo in divjajo, ali pa celo hodijo po ne-postavnih potih. Kako neizmerno se bodo nekoč kesali, ko pridejo v leta, pa je prazna glava, malha in banka. Koliko tišoč lepih prilik so zamudili v mladih letih. In če ste morali zapustiti šolo, ko ste bili se otrok, nadomestite sedaj, kar ste zamudili. Pojdite v najbližjo šolo, kjer stanujete. Povejte kaj želite, in prijazno kot oče sinu vam bodo povedali kako in kaj. Družba vas vabi, nudi se vam vse, zakaj bi metali od sebe lepo bodočnost, ki vas čaka. Pametni bodo poslušali. IZ PRAVIL JUGOSLO-VENSKE MATICE. CUj "Jugoslovanske Matice' ' jte pospeševanje gospodarskih in kulturnih interesov Jugoslovanov v tujini, osobito onih na zasedenem ozemlju. Svoj sedež ima Jugosloven ska Matica v Beogradu, v središču naše vlade. Potom organizacij podružnic pa raz teza svoj delokrog na vse kraljestvo SHS, pa tudi na Jugoslovane izven naše države, osobito na ameriške Jugoslovane. Kot svojo glavno nalogo smatra Jugoslovanska Matica propagando za zasedeno ozemlje, da postanejo oni pod tujim jarmom ne samo briga poedincev, ampak da ves narod ko en mož skrbi za dobrobit Primorcev. Jugo-slovenska Matica zbira sredstva za kulturni in gospodarski napredek Primorcev, seznanja javnost, tudi neslovan sko, z njihovim življenjem ter je v vsakem pogledu njih najmočnejša moralna in dejanska oper«. Društvo sestoji iz članov, vpisanih v podružnicah, ki tvorijo za vsako državnb pod ročje skupno pokrajinsko društveno enoto. Vsaka podružnica voli odposlance v pokrajinski zbor, ki izvoli po« krajinski odbor in delegate v centralni zbor, ki izvoli centralni odbor. Poleg članarine tvorijo darovi in dohodki iz prireditev t .... I ■ z.:- -.tSL. '/■•.." Lia __—,—--, glavno osnovo društvenega imetja. Člani so častni, dobrotniki, ki plačajo enkrat za vselej 1000 dinarjev, in redni (1 dinar mesečno)« Kdor podpira društvo a pripevki, ne da bi pristopil kot član, postane podpornik. Član more posuti vsak Jugoslovan, brez razlike, jiia spol ali starost. Manj kot 18 let stari (Slani nimajo ne aktivne, ne pasivne volilne pravice. Jugoslovenska Matica temelji na podružnicah, ki se osnujejo v vsakem kraJu, kjer se oglasi 20 Članov. Po-1 družnice v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Spli tu, Novem Sadu, Cetinjah in Skoplju pa nosijo naslov glavnih podružnic ter vodijo, dokler se ne izvrši pokrajinska organizacija podružnic s pokrajinskim odborom, za celo pokrajino vse delo za Jugoslovensko Matico. Smer podružničnemu delu daje pokrajinski zbor, ki se sestane redno meseca aprila Ali maja. Na tem pokrajinskem zboru se voli izvrševalni organ zbora, pokrajinski odbor, ki sestoji iz predsednika, 2 podpredsednikov, 2 tajnikov, blagajnika in njegovega namestnika, 6' odbornikov in 0 namestnikov. Po 1. juniju pa se sestane k rednemu zborovanju centralni zbor. Na tem zborova nju se zboruje o vseh načelnih vprašanjih, ki se posredno ali neposredno tičejo Ju-goslovenske Matice. Zbor voli končno centralni odbor, ki ima 1 tajnika in 3 odbornike in namestnike več ko pokrajinski odbor, ki Je glavna eksekutiva Matice. Društvo preneha, če tako sklenejo H udeležencev centralnega zbora, ki imajo glasovalno pravico. Sonninova brzojavka in londonski pakt. Dne 21. marca 1915. je poslal bivši italijanski zunanji minister Sonnino poslanikom v Londonu, Pailzu in Petro-gradu nastopno brzojavko: "Glavni nagib za naš vstop v vojno na strani entente je želja, da se osvobodimo sedanje neznosne situacije infe-rijornosti na Jadranu napram Avstriji vsled velike razlike fizičnogeografičnih razmer na obeh bregovih z vidika vojaškega napada in vojaške obrambe, to je razlika, ki je postala toliko težja po orožju in obliki moderne vojne. V ostalem bj mogla Italija do-I seCi večji del narodnih zahtev z obvezo, da obdrži neu-1 tralnost, ne da bi bila izpostavljena strašnem vojnim ne varnostim in škodam. Sedaj bi se ne izplačalo, spuščati se v vojno, da se osvobodimo, avstrijske nadvlade na Jadra-1 mi ako bi morali takoj potem [ zapasti zopet v iste oanoša-je inferljornosti in stalne ne-1 varnosti napram zvezi mla-1 dih in ambicijoznih jugoslovanskih držav. Iz teh vzrokov moramo vstrajati tudi na neutraliza&ji našega brega od Kotoni inclusive do Vojuše. Hrvatski, ako? ostane v zvezi z Avstro - Ogrsko ali ako se odcepi, ostane obal od Voloskega do Dalmacije z najbližnjimi otoki, ki so Krk. Rab, Pag itd. Za pristanišče bi imela Reko poleg drugih manjših pristanišč Morlaškega kanala. Srbiji in Črni gori, ki se mogoče takoj združita, ostane obal od Nerv vente do Drina z važnimi pn stanišči v Dubrovniku in Kotoru poleg Bara, Ulčinja, Sv. Ivana Meduanskega in izlivov Bojane^ki vsi morejo služiti izkrcatf£n)u in železniškim stikom, iiudeč dostop do morja, ne da bi bilo treba prekoračiti lastni teritorij. Bosni in Hercegovini, ki postaneta najbrze srbski, se odstopi vse srbsko in črnogorsko ozadje! Osrednji Albaniji bi ostal Drač. Grčija bi obdržala Epir, ki bi ga provi-zorično zasedla. Glavna mesta Dalmacije so ostala čisto italijanska kljub šestdeset-letni trdovratni poslovanje-valni avstrijski politiki in tako tudi razni deli otokov ob SJIvpfdotK , pripade Dalmacija od Zadra i do Dubrovnika Italiji, ako se udeleži vojne na strani enten te. k Zanimiva je ta brzojavka, ker kaže, kako so italijanski , dlplomatje pletli niti za Ion-> donski dogovor. Mesec dni i pred tem dogovorom trepeta-I jo še pred mferiornos^jo na Jadranu, ki jih čaka tudi v bodoče, ne le pred Avstrijo, ko se dvignejo ambicijozni Jugosloveni napram njim. i Nekaj pa vendar le še dovo-, ljujejo tako nevarnim Jugo-slovenom, češ, naj bodo ob Jadranu na primernem bregu, glavno pozicijo dobimo mi, Italijani in ž njo nadvla-dom na Jadranu. Cez mesec dni po tej brzojavki pa se je uveljavil londonski dogovor in Italija je stopila v vojno Imela je italijanska vlada pred seboj londonski pakt, tako obsežen in lepo sestavljen, mislila pa ni nikdar resno, da bo vse to njeno, kar vsebuje ta pakt. Resni ljudje v Italiji sicer še danes sodijo, da bi bila izvedba londonske ga pakta naravnost katastrofa za Italijo, ali teh je vedno manj, zlasti odkar se stari Giolitti tako žuljavo poteguje za ta pakt. In tako dere 1 ta lija s svojim londonskim paktom v svojo pogubo. Hoče imeti pa tudi še Reko. O Reki je Sonnino povedal, da bo "hrvatska", tudi v londonski pakt je ni vzel, nekaj milosti je le hotel izkazati Jugoslo-venom, sedaj pa hočejo I ta lijani tudi Reko. Mangiando I vien 1'appcttito. Le nazaj z londonskim paktom in njegovimi "mejami", le nazaj še z vsebino Sonninove brzo-' javke, le nazaj kar je naše, mora biti naše. Soča, Trst, Gorica, Pula, tam so naše meje! ——.—-.A- —----' * DOPIS. Cainrbrook, Pa. Tukaj je i umrl edini sinček Toneta j Oblak, iz Tppola pri Gerkni- < ci, Tony, star 2 leti. Bolehal Je 14 dni. Bilje član otroškega oddelka &N. P. J. stari-šem umrlega izrekamo najis- j krenejše sožalje. Pečlarji. i IZ DOMOVINE. Za kratek čas? Beograjska "Politika" piše: V vozu med Zagrebom in Ljubljano. O-rožnik stopi v kupe in zahteva od potnikov potna dovoljenja. Makedonec, ki potuje v Ameriko, seže v žep in izvleče svojo železniško karto v obliki cele .knjižice. Orožnik po vzame, pregleda vsako stran, jo vrne Makedoncu, pravi "hvala"f in gre dalje. Sopotnik vpraša Makedonca: . Zakaj mu daš železniško kar to? Mar nimaš potnega lista? Makedonec odgovori: Kako da ne! Ali mac ti tukaj.kaj znajo? Ta žandar misli, da je železniška karta potni list. Pa pravijo, da mi Makedonci neznamo niči Italijani hočejo Rateče! Pišejo nam: Izvedeli smo za pravi vzrok, čemu so Italijani pred dobrim mesecem zaprli našo mejo, da ne smejo prebivalci zvoziti na dom svo jih. pridelkov, ki so jih spomladi sejali in,sadili na lastnem, oziroma v najem vzetem zemljjšču. S to prepovedjo hočejo Ratečane prisiliti, naj se sami izrečejo ill podpišejo, dr bi lahko Italija zasedla vas in ostali del občine. To so povedali našim ljudem, ko so prosili, da smejo spraviti domu pridelke, ki gredo v škodo bodisi v zemlji, ali kupih, raznih hlevcih in stogih. Razne prošnje so bile zaman, tfasiravno trde, da "Italiani socativi". Ljudstvo si je zato pomagalo samo tako, da je črez dan pridelke pripravilo na njivah in goščah, ponoči pa spravljajo na svojih brbtisčih in glavah — kakor je kdo mogel in znal — črez črto, vedno v strahu pred patruljami. Srečnega se šteje, kdor Je tako kaj ume-šel na to stran. Mnogo stvari pa jemlje onostran konec; zrnje kali, koruza se osiplje, krompir gnije v zemlji, otava sobtoe na nedeljo Je bilo tako« več strank pri svojem delu* d na zasedenem zemljišču. Ne- « sreča je hotela^ da je patrulja j naletel« na eno tako skupino. ( Kdor je mogef je ušel Črez k žico, tri možke in dve dekleti i je pa ujela in odgnala na Tr- J biž od tu pa gotovo v Trst ali j laški Videm. Sreča v nesreči J pa je bila, da vržena granata J ni nikoga naših ubila. Drugi j! dan so patrulje preiskale goš- jj čave ob črti in zaplen^e 169 | vreč krompirja. Tega name- jj ravajo Italijani baje prodati, 2 če ga ne bodo enostavno za-plenili. Očitno je, da v Italiji S primanjkuje živil, kakor tudi ^ na bovškem pridelke rekvi- \ rirajo in — kradejo. To se ^ kaže tudi pri vojaštvu, ker ni ^ ma več toliko in take hrane ^ kakor pred letom, ko je leža- ^ lo okoli vse polno kruha, ma- | karoYiov in riža. Tako se godi 4 nam tu ob meji. Opetovano a smo poročali na pristojna me sta, opetovano prosili pomoči tf ali vsaj posredovanja od via- fi de v Ljubljani, a zdi se, da so | na Rateče povsod pozabili ^ tako v Ljubljani, kakor v Be-ogradu. i ■ Iz Dalmacije. Iz Šibenika poročajo, da je hodil zopet o-koli neki zacijonalistični zastopnik iz Italije, p govoril tuintam. V Šibeniku je imel govor ob U. ponoči. Udrihal je po zavepiilčih, zlasti po Ameriki. Glede novih pogovorov med Italijo in Jugoslavijo je zatrdil, . da se morajo končati brezuspešno. Tako govori tudi znani dr. Pini, ki se vozi v Italijo po informacije. Hodi okoli, pa pravi ljudem, da bo Italija postavila Jugoslovanom take pogoje, katerih ne bodo mogli sprejeti in zadnjo besedo v Dalmaciji bosta imela D'Annun-zio in Millo — Uradi so dor bili ukaz, da morajo urado-vati samo italijansko, le v prav izjemnih slučajih se smejo poslužiti srbohrvatske ga jezika. — Okupacijska oblast je zahtevala pred dnevi od županijskih uradov izkaze moških od 15. do 70. leta. Uradi so Izjavili, da takih izkazov ne podajo, ker bi jih Italijani znali izkoristiti zase, češ, tu so imena za dokaz svobodne volje dalmatinske-1 ga naroda za priklopljenje dežele k Italiji. — V šibeniku { so prekrstili ulice, ceste in obal z italijanskimi imeni: Via D'Annunzio, Riva Millo, Riva Vittorio Emanuele" itd. Iz Makarske poročajo, da neki renegat izseljuje mlade moške v Ameriko potom italijanskega broda, kjer dobe potne listine, da morejo oditi v Ameriko. Domača oblast jim ne daje potnih listov, ker so podvrženi vojaštvu. Prerokovanja grofa Leva Tolstega. Neki dunajski socijalisti čni časopis "Erkentniss und Befreiung^ je pravkar obe lodanil neko prorokovanje, ki se pripisuje znanemu ruskemu piscu grofu Tolstoju. Baje je grof Tolstoj diktiral to prerokovanje svoji hčeri leta 1910. Res je, da je bilo nekoliko tega rokopisa obeloda njenega že leta 1914 po Ameriki in Angliji. Prorokovanje : se začenja s sledečimi i)ese- j dami: "To je vizija bodočih i dogodkov!" Prvo ulogo pri tem proro-Jcovanju igra neka ženska, f lavna junakinja, katero je olstoj nazval "Komercijali-zem". Ta žena drži v rokah tri svetiljke, ki grozijo, da po palijo ves svet. Prva svetiljka ali baklja pali patrijotizem, toda patrijotizem se zgubi v topovih in puškah. . i Druga baklja predstavlja farizejstvo, ki zastruplja ljud sko življenje od zibeljke do groba. Tretja baklja reprezen tira mržnjo, ki degenerira vbo človeško družbo, znanje, umetnost, literaturo. , i Leta 1912 naj bi zbruhnil ogromen požar v centralni Evropi Leta 1914 se razvije katastrofa svetovne vojne. Cela Evropa Je morje krvi in ognja. Leta 1915 pa stopa na svetovno pozorišče s severa j nov Junak, lik nov Napoleon,1 Tukaj podpiaana se zahvaljujem slovenskemu doktorju kiro-praktike Dr. Albert bik, D. C. , «408 St. Clair Ate. ki }e prav popolnoma ozdravil mojo eno leto trajajočo bolezen v najkrajšem času, v dveh tednih Boleh'ta sem eno leto ne ledvicah, arcu in kriiu. Poskusil« . sem preje mnogo drugih zdravnikov, s vse brez uapeha. Ko aecn poskusila tega zdravnik« se počutim tako močna kot te nikdar fireje in se mu nsjtopleje zahva-jujem in g« močno priporoč«m' vsem rojakom In rojakinjam. „ JOSIP1N* KOCIN, 159&4 Whiteomb Road CoUinwood, Ohio ■ i.. i ■ 1 Naprodaj |a grocerija fa amtf atore t sredini slovenske naselbine i Jake do-, brim prometom. Prods se radi odhod« • m 4a v ' ODDA SE SOBA s« I ali 2 huit«. Izve se na Bonna sve. ia SI. cesta, hi-la na vogal«. (I3P) J3DDA ^SE^^ia^aH^fas^ j >M»iii8ini8iiiii«ittiti«»i»»iii>fiiiii»i»iii»iiiiiiiniitiiinii»iii»«ii»itHmm»miif fHMtst ZA BOŽIČNE PRAZNIKE! BOŽIČNI PRAZNIKI SE BLItAJO. V TEM ČASU HOTE ALI NEHOTE BOLJ POGOSTO MISLIMO NA SVOJE LJUDI ONKRAJ OCEANA. POTOVANJE V STARI KRAJ. Ako ste namenjeni potovati v stari kraj in obhajati praznike v krogu svojih dragih, potem je sedaj čas da se odločite aa odhod In si pre^krbite parnik in drugo. Za ta slučaj Vam naia tvrdka nudi točno In pošteno postrežbo. Najboljie - priložnosti na razpolago so: v PARN1KI ZA TRST: 10. nov Pannonla; 18. nov. Belvedere; 3. dec. Argentina in 22. dec. President Wilson. To so val parniki, Id gredo direktno na Trat. (Ako pa hočete Iti na Genovo in potem s vlakom na Trst, kar Vam razne firme neodkrito ponujajo, Vam pa tudi mi lahko postrežemo). Pišite po voanl red. PARNIKI NA HAVRE IN C^ERBURG: 11. nov. Imperator; 13. nor., L A Lorraine; 20. nov. La Touraine; 23. nov Aquitania; 25. nov. Caronia; 27. nor. La Savoie; 1. dec. L« France; 4. dee. Rocham-beau; 0. dec. Imperator; 9. dec. Saksonla; ti. dec. La Lovrine; 14. dec. Aquitania. IZ STAREGA KRAJA Je že prišlo na stotine potnikov — bratov, ae-ster, otrok, starišev, nevest, prijateljev Itd, za katere je naša tvrdka napravila potrebne listine in jim poslala, osiroms preskrbela karte, številna zahvalna pi*ma pričajo, da naša tvrdka stori sa potnike toliko, kolikor se sploh da storiti. Mnogi rolski kupijo r svo- Sm kraja karte za svoje sorodnike, a ko lati pridejo v New Yorii imajo sitnosti na Elfis Islandu, pa nas prosijo sa pomoč. Treba JT je, da ns to vnaprej mislite in si tako prihranite nepotrebne sitnosti ta stroške. Aki ate toraj namenjeni dobiti kako osebo is starega j: i - kraja, potem Vam In Vašem« potniku v korist, da nsšl tvrdkl poverite tozadevne posle. ,» POŠILJANJE DENARJA. 2e od nekdaj pošillajo ameriški rojald svoj : i cem v stari kraj denarna darila sa praznike, v tem večji meri pa bodo to storili sedaj, ko je v starem kraju potreba toliko večja. Tudi v tem slnčsju Vem more biti naia tvrdka na razpolago. Naše - cene so vedno med nsjnižjiml in tudi v točnosti ne zsostaja nsša tvrdka med najtočnejšimi. Za nadaljna pojasnila pišite na: LEO ZAKRAJŠEK, 70 — 9th AVE, NEW YORK CITY mittiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiirn»iiiiniiiitiiniiiii»»t:iiiiiii»iiMiii>»iii»ii«iiniwiiii I J. S. JaWonski SLOVENSKI FOTOCRAF. 6121 ST. CLAIR AVE. Ixdelt^je alike saŠenitbein družinske slike,otroške - slike, po naj . »vejil modi in po nizkih cenah. Za OO vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti ZASTONJ. VSE DELO JE GARANTIRANO. I Naihfllrcp t Nziilwili Qicurnnf 1 I 17*11* t s * v t (§ i liainAli nroIriismnT ] < I S«1B|HBB| III Jinill I SI S I iS i --—* * r € | Pošiljati denar ystaro domovino je preko stare f ! Hi! Lake Shore Banking & Trust S Vogal 55. ceste in St Clair Ave. Cleveland, O. a » g Star« Lake Shore bank« izdaje bančne menjice, (for. draft) % V 00 »»plačujejo po celem avetu, posebno pa pri jugoalovanaklh © I denarnih jsvodih, kakor hitro m predložijo v izplačilo. /g & Vložite svoje prihranke in imejte svoje bančne poels i banko. /55 P katere OGROMNO PRBM02ENJE znala svoto preko $20400.000. V Ml plačujemo 4 procent« obresti od vseh vlog. Vse naše podruŽ- (g nice imajo tojezemakl oddelek, preko katerega morete posIatTdenar ^ V v staro domovino. Posebno pozornost posvečamo Jugoslovanom v % 9 Colllnwoodu v naši na nov« otvorjenl podružnici n« EUCLID AYR. <| | IN IVANHOE ROAD. | NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC: v l^fcSt * Bt CWrAra. " St. Clair Avo. 4 K. llSth Si. <§ 5) E*®^?* ff * Superior A vs. ft R. 1»* 8t ^ ŽT Superior A Addison Road. Euclid Ave. A Ivanbeo Rand. j§ I "" Točnost in sigurnost je, naše geslo. J 5* , '"'orawclJe, pošiljanj« densrja, kako moral« dsbiti vaš« % P ro ake In prt)«tetjo k sebi, m vislsj obrnit« aa upravitelj« nateg« <§ V tujezemskega oddelka g. J. B. Mlhsllevlč, U vam hoče veetej pri- (f k lažno postreči In dati vse potrebne informacije. g) Pridite osebno ali pa pišite na (| P 1 I The Lake Shore Banking k Trust Company j) G. 55th St & St. Clair Ave. Cleveland. O. (g 1 u I NAZNANILO PRESELITVE. Dr. 2upnik se je preselil z zobozdravnižkim uradom od 6127 St Clair Ave. naOlSl St. Clair Ave. na vogal 02. ceste, nad novo sloven-< sko banko, glejte vhod na €2. cesti. Glejte na napis i DR. ŽUPNIK Ako hočete zanesljivega zobozdravnika, obiščite dr. 2upnika, U t se osebno zanima za vsakega bolnika. Or. Župnik prakticira že sedem let v tej okolici, v Uradne ure: od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 8:30 - 12 Nujni slučsjl vsak čas. Pokličite Crest 700 L 1*1 o |p Disfttfil 1 Nhiv^cti del oblasti do leta 1925. Tedai pa nova politična ora upelje v Evropi novo vojno. Nobenih kraljev in cesarjev ni več, pa vseeno se ljudje tepejo med aeboj. KoneČno se vse državč združijo (Liga narodov t) ^Ostanejo le % štirje narodi: Latini, Germani, Slovani in .Mongoli. Leta 1925 nastane tudi velika sprememba v verskem pomenu. Druga baklja namreč propoveduje prepad vere? Ljudje bodo* zguDili -vse etično pojmovanje, zgubili bodo moralo, nauk: ljubi svojega bližnjega kot samega sebe, bo propadel. Toda sedaj se bo dvignil velik reformator, svet se bo osvobodil, • monoteizem bo zginil, in ljudjaae bodo vrnili k poganstvu. Nova doba se, jzačenja. In gospodar trnove 4obe bo Mongol, Japonec? Z njim bo v zvezi Kitajec. Vseh .skupaj' je 500.000.000, ki se pa aapes še ne zavedajo svoje moči. Tedaj bo padla vsaka l .morala. Umetnost bo popolno ma degenerirala, ljudje se bo-do vrnili v živalsko stanje. V Evropi začno narodnostmi boji, v Ameriki razredni boji, v Aziji pa plemenski boji. Te vojske bodo pahnile človeštvo za stoletje nazaj. Iz latinskega naroda pa bo tedaj vstal junak, ki bo očistil svet. Vera se bo vrnila, morala in ljubezen do bližnjega bo praznovala tiiumfe, svet bo vladan od humanite--te. Kaj ima opraviti to prerokovanje Tolstoja z resnico! To pokaže bodočnost. 8LOVENKA MčE DELO po 5. url zvečer najsibo v restavrantu ali drugje. Vpraša naj ae na 5010 Bonna a ve. __v_03n ODDASTE SE DVE ČEDNI FRONT aobi za dva alk^tiri mirne fante. Izve M na 5710 Bonna ave. (131) SLOVENKA IŠČE DELO za fi ali 6 ur na dan v restavrantu ali pa za čistili urad. Vpraia ae na 5814 Bonna ave. *adaj. (130) POZOR. •'•Jfc -"'J " 2-' ^B Spodaj podpisani se priporočam slovenskim in' lirvatsklm lastnikom avtomobilov, da kadar želijo imeti svoje avtomobile lepo prebarvane, da se oglasijo pri nas. Finejieta dela ne morete nlkfer dobiti v mestu in to veliko ceneje kot vam morejo kje drugle narediti. Poskusite enkrat pri nas in bodete nai stalni odjemalec. Podpirajte domače podjetje. Za obila naročila ae priporočamo. H. a K. COMPANY, 1063 Addison Rd. Tel. Princeton 701 L , (MF152) ODDA SE 6ARA1A za 1 avtomobil. 1165 Norwood Rth_(120) POZOR VSI SLOVENSKI ROJAKI! Dobropoznani rojak je kupil gostilno na 1144 E. 71st cesti. Narazpolago bojo najboljše pijače in prav pristne domače kranjske klobase. Nasitili se bodo lahko vsi fantje in pečlarji. Narazpolago bo popolnoma domača kuhinja. Na dan otvoritve se bo dobilo pol zastonj, pol za denar. Pridite popolnoma vsi, in boste popolnoma razočarani, ko Boste prestopili prag naše gostilne — takoj me boste spoznali in rekli: Hgllo — Jože! Toraj vsi na otvoritev 6. novembra 1920! Potem bomo pa zapeli: Kranjski fantje saj smo mi.. in to bo naš kratki Čas. Kličem : Nazdar fn ogromen živ-jo in skorajSno svidenje! (129) ZOBJE! ' Kadar zgubite en zob, zgubite rabo dveh. In ali ve-ate» če zgubite dva zoba,\ da vam primanjkujejo Štirje. Pogrešani zob ^v spodnji ust niči uniči rabo zoba v gorenji ustnici in nann to je velika nevarnost za vaše zdravje, kajti brez dobrih zob ne morete imeti dobrega zdravja. Jaz vam. naredim pogreSane zobe, da se počutite kot bi jih nikdar ne manjkalo. . Dr. F. L. KENNEDY, 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. < Uradne ure: od 9 do 12. *4op. in od 1. do pol leste pop. Zaprto v sredo popoldne. V torek in petek je urad odprt tudi zvečer od 6. do 7.30, Govori se slovensko. ... r < , .... r %■ :.. j* & National Drug Store! SLOVENSKA LEKANA Vogal St. Clair a v«, in 6i. cesta. S posebno skrbnostjo izdelileum rdTftVniške ^redpihei V 'alogi imamo vse. kar je treba • najboljši lekarni « NAZNANILO. • Naznanjava cenjenemu občinstvu, da sv« prevzela The Motor Top and Trimming Co. na 1974 E. 66th St. (vocal E. 66. cesta in Euclid ave.) Bar* vava avtomobile po vašem okusu, lično in trpežno, dalje izdelujeva nove in popravljava stare strehe (topa) za avtomobile, zastore (curtens) in ee-deiei Delo je prvovratoo in garantirano. Cene zmerne. Se priporočava rojakom The L. L Painting and Trimaiitg C«. JAKOB In IGNAC LUZNER, lastnika (Fn. 15, Feb.) Stalno dek> za dekleta in -ženske. Pridite k nam in vprašajte za to is-i vratno priliko naučiti se tega dobifika-noanega posla, ki nt slabit niti v raznih sezonah niti v vremenu. Ml vzamemo dekleta in ienake, da se nauče delati cigare, in damo dobre plače dokler se uče. Delo je lahko In ae ga lahko hitro nauči. AMERICAN CIGAR CO. . #18 Woodland ave. (Nov. 12) .• - >* ■»• - Pooblastila za j stari kraj, Prošnje in izjave j za dobavo potnih listov iz stare i domovine v Ameriko, izdeluje j pri general, konzulatu SHS. re« j gistrirani slovenski javni notar j IVAN ZUPAN, 1951 W. 22. Place, Chicago, BI. s " NAPRODAJ " je vse kar se nahaja na 60 akrov veliki farmi, pridelek, orodje, 12 milj od Public Square, na električni železnici, 20 Holsteinskih krav, 4 konji, 24 prašičev, kokoši, seno, ovea, stelja, krompir, vae farmarsko orodje. To je j ako lepa farma z velikim sadovnjakom, jabolka, hruške, breskve, farma je dobro obdelana In se lahko napravi mnogo denar- , ja. Renta je $400 na leto, cena vsemu orod[u, tivini in pridelku je $55"0., lah ko na odplačila. Za pojasnila pišite na R. R. Dockstsder, P. O. Box 101, Cleveland, O._(130) Pozor, Plumbing! « H| t Kadarkoli hočete, da se v vešlh ; hišah naredi plumbarake delo, se obr-nJte m svolega rojtka, ki vem naredi 1 to v najboljšo zadovoljnoet. Stranišča, kopališča, sinke, itd. PoMite k svojemu rojaku najpr- r ve, prodno drugje vprašate. Najstarejši « lugoelovanakl plumber v Clevelandu. , NICK DAYIDOYICH [ M 2t ST. CUIR A VENI1* I Cleveland. Okle d O. S. Princeton 1173 W Rosedale 1928 * 1 • i* i. . i^ Mfe . - 7 ?, ,..-.': »iiiiigiiiiHiiiifitiifiinnnfinvHMiiiiiiiir - Najmodernejši pogrebni zarod § v Clevelandu ; | Frank ZAKRAJŠEK, f pogrebnik in embaiaser I' If05 NORWOOD RD. | Princeton 1735 W Rosedale 4803 {Avtomobili za krste, poroke, 5 pogrebi in druge prilike. ^šimmiiiiiiiiminiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiS OMHBMHHBMMMHMHaSS|HMMPSMSSnv Naprodaj je .zaprt AVTOMOBIL za sedem ljudi, pripraven za poroke, krste, pogrebe ali za privatni posel, pro-' da se po zelo nizki ceni, ker sem prezaposlen, da bi opravljal še tako delo.zgla-site se na North American Bank ali pa v prodajalni Grdina & Co.. prodaja John J. Grdina, 6127 ST. CLAIR AVE. oba telefona. ~ Najstare^isloroiikj plumbarji Kadšrkoii potrebujete dobrega slum | barskega dela, katerega hočete imeti izvršenega čedno, točno in pe smerni *ni. tedaj se oglasite pri najetarej-«em slovenskem p I um barskem podjetju v Clevelandu MOHAR in OBLAK, Ml Izvršujemo vas plembaraka delu naše delo |e garantirane, sale eena nizke. MOO Superior Ave. (s-130) . BODITE PAMETNI (N KUPITB . AR-BU MAZILO za rane, izpahke, lišaje, opekline in koine bolezni. To dobite v lekarni, in denar nazaj, če niate zadovoljni. The Ar-Bu Laboratories Co. fštlT Darley Ave, Cleveland, Ohie , 'mM mMB-M mt Tekom treh tednov se izplačujejo denarne pošiljatve v staro domovino poslane po SLAVONIC IMMIGRANT BANK, 436 W. 23rd St., New York, N. Y. \ ' * 1 ki je pod neposredno kontrolo bančnega ministarstva države New York Kdor z našim posredovanjem pošlje denar svoje Kdor z našin^ posredovanjem pošlje denar svoj treh (ednov in mu pošljemo po prejemniku denarja lastnoročno podpisano prejemno potrdilo v teku šestih I tednov. Po nas poalanl denar se izplačuje v nakazanem znesku brez kakšnega odbitka za kakršnekoli atroš-ke. Obstoje sicer Banke ki računajo stroške za pošiljanje pošiljalcu in prejemniku, a mi ne računamo no-. benih stroškov za to. Cene, ki Vam jih ponudimo v jugoslovanskih kronah aH dinarjih Izplačujemo v celoti in ne računamo za to nobenih daljnih stroškov. Cene denarju oglašujemo v listih, kar Vam je dokaz da so iste najcenejše in da ne računamo enemu več, drugemu manje. Druge banke pravijo, da tudi one pošiljajo denar po najnižjih cenah, pa tega ne oglašujejo v časnikih, kakor mi, ker bi se na ta način videlo, da so njih cene vlije od naših. Kadar ste poslali denar v stari kraj, tedaj vzemite list v roke in poglejte nsše cene od tistega dneva, katerega smo mi od Vas denar prejeli in boste videli, da smo Vam računali po tržnih cenah dotičnega dneva, če pa pošljete demir po drugih bankah, Vam oni računajo po njih volji, ker njihovih cen ne znate in vrh tega še odbijejo precejšen znesek za stroške od svote ki jo ima naalovnik prejeti. Ako vzamete to v obzir, boste videli kdo deluje najcenejše in najpoštenejšfer Naša banka je DR2AVNA BANKA s vplačanim kapitalom od $100.000.0) — in vplačanim rezervnim fondom od $30.000.00. — in ta cel kapital in rezervni fond je poroštvo za gotovo in točno izplačilo poslanega denarja v starem kraju v teku treh tednov. Vsa Izplačevanja denarja v Jugoslaviji nadzoruje osebno naš tamnahajajoči se glavni blagajnik g. Pavlovič. Razun najhitrejšega in najtočnejšega pošiljanja denarja, prodajamo PREV02NE LISTKE ZA VSE PARNIKE preko Atlanskega Ocenana, Sredozemskega in Jadranskega Morja. Neposredni smo zastopniki vseh psr-niških društev in pri nas lahko dobite najboljši prostor na parniku ako nam to za fiaak naznanite. Blizo naše Banke nahaja se 10 hotelov ki prejemajo izključno le naše ljudi na hrano in prenočišče, v katerih je za celo posluibo določena zmerna cena, preko katere ne .sme noben hotelir računati, ako Želi naše potnike prejemati.- V teh hotelih ste kakor doma, tu najdete svoje rojake, ki potujejo v atari kraj, ho- I telir Vas popelje na konzulat, pomaga Vam vse potrebno pri potovanju, tako da se Vam ni treba za drugo brigati in vas končno povede na parnik z Vašo prtljago. Dobivamo pomike iz atarega kraja v Ameriko in vam dajemo navodila za to brezplačno. Pripravljamo potnikom paae (potna dovoljenja) za stari kraj In pomagamo dobiti vse druge k temu potrebne spise. MI NISMO NAVADNA f ARNIfiKA POSLOVNICA TEMVEČ DRŽAVNA BANKA. in zsto nimamo prenočišč, ne kuhinj in ne hotelov, ker se prave banke ne bavijo s hotelirskim poslovsnjem Pobrigali smo se pa zato, da naših potnikov ne bodo nepošteni hotelirji skubili in strigli, temveč da bodo I prišli v doatojno nišo kar nam famči naš imenik z 10 hoteli. Slavonic Immigrant Bank, 436 West 23rd Street New York, N.Y. ■ ZASTONJ. 2 zlati ribici in steklen s posods zanje za vsakim nakupom $1.00 vrednosti. The W. K. Drug Co. edina aloven-ska lekarna v Clevelandu, 0430 St. Clair ave. vogal Addlspn Rd. Cleveland O. (130) - POZOR SLOVENCI! Sedaj je še čas, da si naročite dober j*bolnik po nizki ceni. Naročite ga lahko pri Mike Setnikarju, «305 Glass . ave. ali pa pri John Drenik, Geneva, O. I Telefon Long distance 136 L Pripeljem ga lahko pa dom, ako tako želite (131) SOBA SE DA V NAJEM za speti, poseben uhod. Vpraša se ns 5003 Carry ave. <129) ODDA SB SOBA ta I «lj 2 fanta. Vprašajte na 6123 St. Qsir ave. Lauschetovi hiši zadaj na dvoriMn vrata št. 2. (12») SLAVONIC IMMIGRANT BANK je prodajala in poslala v stsro domovino jugoslovsnske krone in dlnsrje po sledeči ceni: 1000 kron za...$ 8.80 5000 kroifr »v$ 43.50 10000 kron za. . .$ 86^0 50000 kron za...$425.00 iocooo kron za.. .$830.00 1000 Dinarjev za $ 33.40 na večje svote dinarjev je cena še manja. V teh cenah ao vračunani vsi stroški. Nikakih drugih stroškov ne plača ne pošiljatelj niti prejemnik. Cene kronam In dinarjem se vsaki dsn menjajo, se dvigajo .in padajo.Slavonic Immigrant Bank vam hoče zaračunati ceno po o-nem dnevu, ko prejme od vas de-nsr. Slavonic Immigrant Buk 436 WEST 23rd STREET. NEW YORK, N. Y. Neveste in družice, ki Selijo biti lično opremljene, imajo na razpolago dobro izvežbano moč v tej stroki, ter vas vsestransko zadovolji z delom. Izdelujem na roko paj-čolane, (šlajerje) lično in po vašem okusu. Cene zmerne. Pokličite fro Bell Phone: NOTTINGHAM 439-R, ali pišite. TONICA GRDINA, 18115 NOTTINGHAM v ROAD ....... ■ • ......... ■ ■ i. ... . , * i). ! ZAKAJ TRPITET ns očesnih boleznih, glavobolu, riervoznosti in • druzih boleznih, ki jih povzročijo difektne oči ? Ako odlsšate, bole-t zen se zastara In se vas veliko teije ozdravi poleg tega ai pa le zdrav ■ je kvante ter življenje krajšate. XDx. Hi. JSL. OPHTHALMOLOGIST . Uradne ure ni 6127 SL Clair Ave. od 10—12 In od 6—8 ob nedeljah ' , z in sredah od 10—12. Uradne ure v Slov. Nar Domu na 80. ceeU od 2—4 ob nedeljah in sredah zaprto. , CUNARD LINIJA na ^, Hamburg in Danzig via Anglija • v i Aquitania______ nov. 23. R Cena lil. razreda: » Hamburg ...... $125.00 ^ Danzig .........$135.00 In $5.00 vojni davek M Vprašajte pri najbližjem \ Cunard agentu. Anchor Linija S. S. ITALIA Odpluje 17. novembra . .na Dubrovnik in Trst Cena v III. razredu: Dubrovnik ..............$125.00 Trst...........r........$100.00 In $5.00 vojni davek., V vašem mestu se nahaja agent Cunkrd Anchor linije. Pojdite k njemu. s X-žarki preiskava za $1.00 ^^n^HM^HKjP^ Ce ete hohd. hcoa eaira fcaj j* yaU boly««. aH fceilhe ele W >lnpill ^HW W Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k meni Jaz idravlm vtakovrttne Ipeclalna baletni moaklh In laaefc, aajedne pa heieani krvi. Me Matak obisti, jeter, pljuC, mliic, area, neeu in frlu. S penie«)e X larkev, elektrieitete in na)et« najhell medemegi zdravljenja, bodete postali belili v najkrajšem motelea laau. Pri na« ni nobenega ugibanja. Skrivno«! mojega uppeha Je meja skrbna Bete da preiskave, da dolenem, kal vas bell. Jex reblm X tarke stroj, mikroskop In kemifino analixe ter vee snanatvena metode, da prona|d«n varek va&ega trubla. Ali ste slabič? Pridite k meni, jaz vam pomagam! Moje posebno proučevanj« metod, U te rabHe os evropskih klinikah v Berlinu, London u, Dunaju P s* rim in Rimu in mo|a dvajsetletna akuinja v idravljeaju akutnih hi hrssllalh lihiiBi mM ba Isask ml dale prednost pri zdravljenju in meji uspehi ae hfll Jeke tadevelHii Jaz rabim veliko krvno sredstvo 606 in 914. Vse zdravljenje absolutno brez bolefiin. Vi ee lahko aanaeete na polteno mnenje, poltene postrežbe In tidjbojle zdravljenje za ceno, ki je morate plačati. Co je vafta bolezen neozdravljiva, vam takoj p«, vem. Ce J« ozdravljiva, bodete ezdraviH v najkrajlem o j h u Govorimo slovensko. DOKTOR BAILEY "aPECIJALIST" Oil I Eurlid Av«. blizu 55. ceete Room >21. Druge nMletnple. ClevehwC. Mia / Uradne ure od 0:30 slutrsj do H. t veder V nedeljo od 10. de I. Premislite dobro, konm boste vročili denar za poslati vstari kraj ali pa za vožnje listke Sedaj živimo v faeu HEOOTOVOSTI in ZLORABE, vsak ikuia posuti Utro bogmt, ne glede na svojega bližnjega. Rami agent je in zakotni bankirji rastejo pore««, kakor gobe po dežju. V teh časih ae stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim ishidlg i nim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče is-polniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vpraianje. | Naše denarne požiljatve se zadnji čas primeroma sedanjim razmeram v Evropi ^ dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. | ' " : ' ' ■ i Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order, ali pa po New York Bank Draft. * | ' ' ' , i Frank Sakset i ■ 1 82 Cortlandt St. New York, N. Y. 1 J r I H 1 -1 - • • Pravil sem z uspehom zad. doIdiki nai nn*b kr°nične ^^ kak°r f ■p^* o netjd^krri ^ WlWL I fl jO K meni ,eSM"nerboS«anl ^MJ^^M^KM j I s kroničnimi, živčnimi sli dru- °<,i5vfa»?tcSSeloet I gimi neprilikami ki rabijo zdra- Neprebevljenj« / MOJ DSPEB I vniške pomoči notranje neprillk« V xdravljenjo bole«. ■ F šlvčns onenofloet nI, hitrih in kroničnih I r» . v- 1 • bolečine v hrbtu Je odviano od te*a, ker 1 I Poiščite SI pomoči kjer lipah« na obraau - »em akrbno pretoka! te ■ . ,-j ' bolezni. Dalje Js moj | JO najdete. _ I., urad opremljen s mo- Mnocfo zastarelih ?e™iml prlPoinoCkj Pomoč ki vam pomaga na . ?v ;t . 1 ; ■ pravo pot ozdravljenja. KrOIllCIllfl DOieZnl upoštevalo samo da je — dobro mojim bolnikom Pravilna in temeljita prelakava pro-' ki so bili zanemarjene aH nepravilno Ako vprašate pri meni, najde vale pravo zdravatveno stanje zdravljene, ali ki so bile zdravljene po bodete tftoj vedeli ako in vam omogoči, da začnete s pravil- neveščih rokah, ae poaosto ozdravijo lahko še upate na oz- nlm zdravljenjem, kar vam gotovo pri- po mojem zdravljenju. Pridite k meni. dravljenje. Potem, ako hrani bolečine in negotovo zdravljenje. Dal vam bo reanlčno izjavo o vašem lahko ozdravite vas bo Mnogo let skušnje, najnovejše zdrav- stanju in vam povedal kaj lahko za vaa to zagotovilo napravilo ■ Ijenje, medicinsko in električno. Mo- storim. Potem pa je ležeče na vas, ako močne, zdrave in zado- ■ derna oprema. Najboljše za bolnike. ae hočete pustiti zdraviti. voljne. URADNE URE: FY. I/TWIT A I V OB NEDELJAH: I Od 9. do 8. zv. t lXJu*l^l JuAij I 0d I0- d- d0 a* P°P- I yJLh?l° <2°™»*' DRUGO NADSTROPJE Z*P«lno snven Star gledališča. I 647 Euclid Ave. republic bldg. Cleveland, Ohio I KRESALO DUHOV. Roman iz irskega življenja. ANGLEŠKI SPISAL P. A. 8HEEHAN-1 PREVEL DAVORIN CIUBLA. V tem je slednjič prišla sta ra ženica McAuliffe k besedi. "Jaz nisem nikoli dvomila o njem in sem vedela, da Je dober mož. Ko je odhajal, Bern mu dejala: Bog z Vami in Bog Vas blagoslovi.'' Njen vzklik je med množico vzbudil največjo radovednost. Očividno so se jim obetala" velika razkritja. Vse se je trlo in zijalo v govornika. "Tiho, žena!" je zagrmel gospod Hamberton. "Naj končam. Potem lahko klepetate, kolikor Vam drago." "Najbolj Čudno," je nadaljeval, "najbolj čudno pa je, kar moram povedati zdaj. Mladi gospod je imel navado, da je hodil na majhen hribCek in tam v razvedrilo bral na glas mesta iz nežna-. nega skrivnostnega pesnika, ki mu je ime Sekspir. Neka-1 teri verzi so se res glasili | prav krvoločno, drugi spet zelo lepo in prijetno. Neki mladenič in neka deklica, ki ju nočem imenovati, sta vohunila za njim na vseh njegovih potih, in nekoč sta ujela nekaj besed iz krvoločnih verzov. Ta deklica )e šla in ga ovadila v hipni strasti in razburjenju, da je morilec. Moža so zaprli. Jaz upam, da že; obžaluje svoje dejanje. Toda aretacija je imela to dobro,1 da je pospešila odkritje. Mladi veleposestnik je bil prisiljen, da je odložil krinko in se dal spoznati. Vrhutega pa jej prišel čas, ko je moral izvršiti svojo namero: kupil je naselbino, kjer je delal kot hlapec in izročil posestvo ljudem, ki so mu storili toliko dobrega. Vse na podlagi pravomočnih listin in podpisov. Razentega je izdal še osemsto funtov ter tako omogočil, da bodo imeli dobri ljudje na posestvu prijetno in mirno bivališče, rac mi ni treba opomniti, da govorim o posestvu Lisheen, in da so tisti dobri ljudje družina McAuliffe, ki so skrbeli za omenjenega veleposestnika v stiski in potrebi. In ime veleposestnika, ki je vse za- fjustil, da bi spoznal razmere judstva, se glasi Robert Max well, tačasni nadzornik v Brandon - Halu." Vse to so poslušali molče. Ko je gospod Hamberton kon eal, se je razleglo šibko ploskanje. Mož je bil ves razočaran. Pričakoval je, da bo za-orilo kakor potres. "Vi me potemtakem niste prav umeli?" je dejal. Ljudje so se samo spogledovali; nič niso vedeli, kaj naj si mislijo. Res, izpoved gospoda Hambertona se jim je zdela tako čudna, da so jo komaj verjeli. In spet so se spogledovali in nato neodločno strmeli v gospoda Hamber tona. On pa je slednjič izvlekel listino, poklical vse Mc-Audiffe k sebi in jim je glasno prebral ptedajni dokument. Nato jih je peljal v novo hišo, ki je bila za večno njihova. Ob tem dogodku je izbruhnilo vse v divje odobravanje. Ponovilo se je, ko se je gospod Hamberton vrnil in poklical v hišo Petra in Debbie. Prikazal se je v tretje in dejal k najbližnjim gledalcem: "Ali me ne razumete? Dejal sem, da je Maxwellt moj nadzornik in moj gospodar, vse to storil iz hvaležnosti do svojih dobrotnikov." "Mi Vas že razumemo," so dejali. V resnici se jim ni bilo mogoče kar naenkrat otresti sovražnih čuvstev pro ti Maxwellu. 1 "Zakaj mu ne vpijete:"Bog ga živirT' "Zakaj vendar ne vpije-tef" je dejal neki kmet. "Da, zakaj vendar ne vpi-jetei" je menil drugi. Toda niso mogli. Gospod Hamberton je dejal Claire: "Vidiš, kako je Maxwell imel prav, ker ni prišel. Kamenjali bi ga bili.' Z zaničljivo kretnjo se Je obrnil k množici: "V skednju je nekaj sodčkov piva. Mogoče boste zdaj vpili živijo.'' Toda oni so se samo smejali izredno čudovitemu možu in nekdo je dejal: "Pri moji veri, danes je gospod šaljiv!" Vse nekaj drugega se je vršilo v hiši, ko sta vstopila gospod Hamberton in Claire, da bi se poslovila. "Ali veste," je dejal "da je to posestvo z vso opremo za večno Vaše ter da Vas ne 'more nadlegovati noben ve-I leposestnik, noben deželni 'agent, sploh nihče?'' j Oče in mati sta bila preveč zmedena in nista mogla reči niti besedice. Prehod iz naj-trpkejše revščine k takemu bogastvu, iz zapora v tako hišo je bilo nekaj tako prene-navadnega, da se niso mogli takoj uživeti v položaj. Mati ' se je prej Zavedela. "Da, mi vemo,'' je dejala "Bog ima z nami usmiljenje, ] ker nam je pripravil tako vrnitev." I "Hm! Vsekakor!" je dejal gospod Hamberton, ki mu ni bilo prav jasno, kje naj bi bile posegle nadnaravne moči i v to zadevo. "Toda, ali ni res, Vi veste, da je vse to storil gospod Maxwell — hlapec, ki je bil pri Vas? — Zagovedni ljudje zunaj tega ne morejo razumeti. Toda Vi pač to razumete, ali ne?" "Da," je dejala mati. "In Bog naj ga blagoslavlja vsak dan, dokler živi, in naj mu podeli srečo na tem in onem svetu!" In naglo se obrnivši k Deb bie, je dejal gospod Hamberton: "Vi ste mu pa njegovo dobroto plačali na lep način. Vi ste hoteli spraviti na vislice moža, ki je Vam in Vašim povrnil vse, kar ste izgubili.'' Njeni starši so slišali prvič o ovadbi. Osuplo so strmeli vanj. Gospod Hamberton je to opazil. "Jaz nočem danes stresati na Vašo glavo* žrjavice. Kakor hitro se vrne gospod Max well, se morate opravičiti pri njem. Toda na svoje strasti bi morali bolj paziti." "Prenaglila sem se in vse napravila v razburjenosti," se je opravičevala Dtobbie in povesila oči. Claire jo je radovedno opazovala. Zdelo se je, da je Debbie čutila; kajti naenkrat je dejala odločno: "O, da bi ne bil nikoli prestopil našega praga!" Videlo se ji je, da se muči z raznimi mislimi, slednjič je dejala: "Če bi bilo po mojem, bi mu zdaj ne bili dolžni nobene zahvale." Ta opomba je dala gospodu Hambertonu mnogo misliti. "Tega ljudstva ni mogoče razumeti," je dejal, "in ti Angleži merijo vse s šestilom in ravnilom in izkušajo vladati že osemsto let!" "Jaz razumem občutke de klice prav dobro," je dejala Claire. "Toda tako strašen ponos? bi bil med angleškim kmeti-škim ljudstvom nemogoč!" > "Mogoče. Toda jaz ga razumem. To je, kar dela v teh ljudeh zločince." "Čemur se najbolj čudim," je dejal gospod Hamberton in rahlo udaril konja z dolgim bičem, "je to, da nisem mogel doseči, da bi ti hlodi vpili živijo gospodu Maxwellu. Zdelo se je, da stvari ne razumejo, in pravijo, da so brihtne in odprte glave." "Meni se zdi, da sem temu1 razlago. Gospod Maxwell Je igral svojo vlogo kakor v igri j in poznajo ga samo v tej vlo- : gi. Njih domišljija Je zelo omejena in ne morejo si ga predstavljati v njegovem pra vem stanu. Čez tri mesece ali j po šestih mesecih bodo že u-meli." "Toda, vendar pravijo, da naglo razumejo —'' "Da, stvari, ki spadajo k 1 vsakdanjemu življenju. V i tem slučaju pa se jim je ne- i kaj namerilo, kar leži izven i njihovega obzorja. Gospod Maxwell je imel čisto prav, da ni prišel. Sprejeli bi ga bili s sovraštvom; po odkritju njegove dobrote bi se sovra- j štvo izpremenilo kvečemu v , brezbrižnost.'' i "Dobrote? To ni pravi iz- : raz, Claire. To je velikoduš- i nost čez vse mere. Kako bi ] mu Gordon stisnil roko!" "Da, to je bilo izborno. Od prvega trenutka, ko sem ga 4 zagledala v borni koči, sem čutila, da je junak." "Potem si pa svoje misli ' prav skrivno obdržala zase. Vsled nekaj tvojih opomb sem celo smel sklepati, aa mu ] nisi naklonjena." 1 "In to je bilo res. čutila j sem, da tiči v njem nekaj ne- i navadnega in morda je iz te- , ga izvirala moja nenaklonje- < nost." J "Jaz si ne bom rabijal gla- < ve s temi vprašanji," je dejal gospod Hamberton Čez nekaj časa. "Žensko srce in irsko 1 naravo umeti je čez moje moči." "Ali naj bo to poklon?" je s vprašala Claire. ( YYYfV IkniA avflth XXXIV/Dvoje svatb. Začetkom jeseni je bila j poroka gospoda Maxwella in i Claire. Vršila se je prav brez j hruma in šuma; vendar so t bile potem v Brandon - Hal- j lu slovesne svečanosti in de- i lavci gospoda Hambertona 1 so imeli vesele dni. Samo eden je bil žalosten 1 in to je bil oče Cosgrove. Vsi so mu bili prirastli k srcu. j Težka skrb, ki ga je že dolgo i mučila, ga je začela še bolj J trpinčiti. Ali bo gospod Ham , berton izvršil svojo strašno j namero in končal svoje živ- i ljenje po rimskem načinu? Zdelo se je skoraj neumljivo, da je mož, ki ima vse, kar more doseči bogastvo, ki za-more vse storiti v dobrobit , človeštva, zmožen takega de- , janja. Toda gospod Hamber- , ton je bil filozof in njegovi , nazori o življenju in smrti so , bili prav posebni. Nihče ni i mogel vedeti, do kakšnega i dejanja ga pripravijo njegovi ve fantastične ideje. [i Torej izvzemši starega do-(i brega duhovnika je bilo vse i drugo veselo in razposajeno |i Gospod Maxwell je bil nad," vse srečen; doba preizkušnje « je bila za njim in izpolnite* njegov srčne želje mu je bilo 1 za plačilo. In Claire je našla 1 svojega junaka. i Toda zakaj se mudim pri} tako vsakdanjih stvareh, ko vendar zahteva veliki dogo | dek, svatba Darbyja Learyja, j da jo vestni poročevalec na-'1 tančno in pozorno opišem2( Mali dogodki raj se pred velikimi skrijejo v svojo naravno brezpomembnost, epos naj se umakne epitalamiju! Prvo nedeljo po zaroti |! med gospodom Maxwellom' in Darbyjem je vladalo pri gorski podružnici veliko raz A burjenje. Povzročil ga je rde-3 čelas fant z ogorelim obrazom; kajti oblečen je bil, ka-'|, kor ga nihče Še ni videl. In1 fant ni bil nihče drugi kakor Darby, ki se je rinil v svojem , novem jopiču, v mančestr- , skih hlačah, v platneni sraj* ci z belo - rdečimi progami skozi vse ljudi do oltarne mize čisto do duhovnika. Bilo je sicer nezaslišana drznost, a Darby se je bil z ostroum-j nostjo bistrega filozofa doko pal do spoznanja, da drznost preseneča, spoznal je bil tudi da mora izzvati javno mnenje če hoče, da preneha večno zbadanje in zasmehovanje radi njegove zunanjosti. • Mladina se je dregala s komolci. Dokler je duhovnik molil molitve pred mašo, se je to vršilo na skrivaj; nje- » JAVNA ZAHVALA, Slavonic Immigrant Banka 436 Weat 23rd St. New York, N. Y. Cenjena goapoda: Jaz ae Vam najuljudnejše zahvaljujem da sem v tako kratkem fiaau dobil naznanilo da je moj sin Štefan Todo-ric v Novi GradiSki prejel poslanih mu 11.273 kron, na čemur se Vam zahvaljujem in se bom še za naprej obračal na vas, in obenem Vas bom tudi prijateljem priporočal, kakor aem to 2e storil kar ate lahko opaziti po moji pisavi ko sem Vam poSiljal nakaznice iz Benld, 111. in denar. S pozdravom Mato Todorič Box 236 Benid; lil. dne 20. oktobra 1920. 1SČEM JOE FEUCUANA iz Rovi-šča pri Studencu. Zadnikrat sem slišal o njem, da se nahaja v New Yorku. Prosim da se oglasi pismemo ali pa osebno na Anton Felicijan, 3109 St. Clair ave., ker mu imam nekaj važnega za sporočiti iz stare domovine, ker so mu oče in mati umrli. Ako kdo drugi bere te vrstice in ga pozna ga prosim, da mu to pove. (134) i govo (ietro oko Je obenem s počivalo na njih in nalcnti | i gi. In gorje mu, ki ni bil - zbran in pobožen! Kakor bi-[ > troje pa občinstvu obrnil hr- i bet, je bilo ob Jasnost in po-| i božnost In ko so slednjič I pred pridigo vstali in se Je ■ pred oltarjem vzpela dolga, okorna postava Dar by jeva,' , je nastalo tako šepetanje in1 pridušeno hihitanje, da je : mladi duhovnik prenehal in ' se ozrl. Obnašanje vernih po- - slušalcev se mu je zdelo tem-i bolj nenavadno, ker je govo-I ril o resnem predmetu in na , tihem upal, da bo ugledal vsaj par solz. In mesto tega i je z ogorčenjem opažal kako • so resni možje zategovali r obraze, deklice hihitale, fantje držali roko pred obrazom ■ in šepetali. Vendar je počasi nadaljeval in čakal trenutka, i ko bi lahko zrohnel. A kmalu je moral vnovič prenehati. »aljt »ittoto*e. 1 JAVNA ZAHVALA I i Slavonic Immigrant Bank 436 W^t 23rd St. New York, N. Y. ' Cenjeni gospodje pri Banki: i Prejel aem poslano mi prejemno potrdilo in pismo od Prve Hrvatskfc Ste-1 dionice iz Zagreba v katerem ae mi naznanja da je bila moja poiiljatev od 21. Julija preleta dne 24. avgusta in meni poslanih 11234 kron v dobro upisanih. Ne ostane mi drugo, kakor da se na Vašem hitrem in točnem pošiljanju denarju lepo zahvalim in da Vas še ostalim prijateljem in rojakom priporočim, da ae v takih slučajih na Vas obrnejo. S pozdravom Jack Car 110 Superior St. ! Duquesne, Pa. dne 20. oktobra 1920. ^ tegnliigL I R Vse blago v zalogi mora biti razprodano ne gledajoč na zgubo ali dobiček in to v najkrajšem času. 20% popusta pomeni za m 20% čistega dobička . ■ 'i V zalogi kakor vam je znano dram vso žensko in otročjo spodnjo in vrhnjo gotovo opravo kakor: ženske in otročje suknje, cele obleke, sute, mačke in mufe, kiklje, bluze, svedre, vso najfinejšo opravo za neveste in potem za novorojenčke in še več sto drugih stvari. Vse blago v zalogi je samo prve vrste moderno, sveže in trpežno. Toraj pri vsakem dolarju Vašega zasluženega denarja si lahko sedaj prištedite 20 centov; n. pr. če kupite za $60.00 različnega blaga in odračun*te od istih 20 odst ali $12.00 toraj dobite isto sedaj pri meni za samo $48.00. t, ■'- .',' • , ■ . j, PiJjf-.t' V' ■* -•■■' * __!__._ ,__i ^ ■ • — I Vas čisti dobiček je $12.00 Toraj ne zamudit« te prilike in kupite sedaj kar potre-bujete za zimo, ker tudi po novem letu nebodete dobili tako dobro in sveže blago po tako nizki ceni kakor dobite isto sedaj pri meni. Za obilen obisk se Vam najtopleje priporočam, Beno B. Leustig, 6424 ST. CLAIR AVENUE i eJ . ] j Držite ta liniment | !! pri roki. !! Kadar trpi«* na rvnnaUimu, lumbacl, ' I | aolatlol, netiraJcIJl, boMlb milicah, otrp- ( | ljenlh Členih, krtih in drugih smunjib bolečinah, rabit« «*mo i11 j; S Several ;; Gothardol I (preje S*TeroToOothard»koolJ») b* mMtu, I i kjer j« bolečina, in ate lahko pMprUSuU, da I \ I vam bo k mala odlaclo. Ta sumljivi do* j1 ' mati liniment J« Ml rabljen »kosi Mirt* , I I dewt 1st a naJvcCjlm la aadovoljlvla I I . . uipehom a&edrraitov lokalnih hoMUa ln oditranjenja oNfclt« Naprodaj v VMh I | lekarnah. V dvah BMrah, Jta In AOs. I I i^HKBSSSiSS i ■^JUkMUHMflaBHaMHi 'EDINA SLOV. LEKARNA v Clcvelandu Najboljša zdravila, točna po-I strežba. St. Clair Ave. & Addison Rd. JOHN K0MIN, , lekarnar (a) < » * ♦ A »A4uMgMtMUti»^»CtOMt* ) ODDA SE SOBA xa 2 poltena fanta s "hrano. Vprašajte na 5005 Luther 'j ave. med 5. in 6. uro ivečer. (129) > ODDASTI SB DVE SOBI za 2 ali 3 fante, kopališče, elektrika. 067 E. 60. I cesta. Vpraiajt* po 6. uri zvečer (130) t 1 .................... - Dr. H. 0. Stern, j !!Dr. S. Hollander '»i; . • zobozdravnika | 1355E.S5lhSLYtf.SLCUr j| > ij Vstopu55.etrin4 kbiM j j [j; . Ure od 9. rfutraj mm^mmmI (lovori s« slovensko. | j Zaupno zdravilo dela čudeže. 1 Skoro že trideset let se Trinerjeva zdravila rabijo z največjim zaupanjem. A tj to tudi radi pravega vzroka, kJea- zaupnost izdelovatelja zasluži popolno za«pa-y nje in lcisla/' '