občin Ormož in Ptuj LETO: XXV Ptuj, 29. decembra 1988 YU ISSN 0042-0778 Številka: 38 VSEBINA: SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ 229. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ormož za prvo trimesečje leta 1989 230. Odlok o spremembah odloka o proračunu občine Ormož za leto 1988 231. Odlok o davkih občanov v občini Ormož SKUPŠČINA OBČINE PTUJ 232. Odlok o določitvi poteka meje med katastrskima občinama Formin in Osluševci ter med katastrskima občinama Bralislavci in Savci 233. Odlok o davkih občanov v občini Ptuj 234. Odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za območje Pil — čl Staro mestno jedro Ptuja 235. Odlok o sprejemu zazidalnega načrta Dornava — Dom 236. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o financiranju in določitvi prispevnih stopenj za zadovoljevanje skupnih potreb samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti v občini Ptuj In Sklada za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v občini Ptuj za obdobje 1980-1990 237. Odlok o ugotovitvi obsega sredstev ter o obveznem plačevanju prispevka za solidarnostno gradnjo stanovanj in delno nadomeščanje stanarin v občini Ptuj za obdobje 1986—1990 238. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v občini Ptuj v prvem trimesečju 1989 239. Sklep o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v Delovni organizaciji Agis Ptuj 240. Sklep o razrešitvi komandirja Postaje milice Ptuj 241. Sklep o razrešitvi namestnika komandirja Postaje milice Ptuj 242. Sklep o imenovanju komandirja Postaje milice Ptuj 243. Sklep o imenovanju namestnika komandirja Postaje milice Ptuj 244. Sklep o izvolitvi sodnika za prekrške 245. Sklep o Izvolitvi sodnika za prekrške 246. Sklep o spremembi sklepa o imenovanju Sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito IZVRŠNI SVET SO PTUJ 247. Odredba o spremembi odredbe o določitvi najvišjih cen 248. Odredba o spremembi odredbe o plačevanju stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ptuj 249. Odredba o spremembi odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ptuj SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI 250. Sklep o spremembi sklepa o določitvi višine in načina plačevanja letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za traktorje 251. Sklep o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za traktorje in njihova priklopna vozila KRAJEVNE SKUPNOSTI 252. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo posebnega samoprispevka za modernizacijo lokalnih in krajevnih cest na območju KS Vitomarci, ki je bil v nedeljo 11/12-1988 POPRAVKI 229. Po 26. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SR Sloveniji (Uradni list SRS št. 39-461/74) in a) točki 100. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 25/1985) je Skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1988 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ormož za prvo trimesečje leta 1989 1. člen Do sprejetja poračuna za leto 1989 se smejo potrebe občinskih upravnih organov in drugih porabnikov proračunskih sredstev v prvem trimesečju 1989 financirati po proračunu občine Ormož za leto 1988. 2. člen Odhodki se smejo realizirati v tem času največ v višini porabljenih sredstev proračunskih porabnikov v zadnjem trimesečju leta 1988. ! 3. člen Odhodki po tem odloku so sestavni del proračuna za leto 1989 in se morajo izkazati v njegovem zaključnem računu za leto 1989. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1. januarja 1989 dalje. Številka: 402-42/88 tifmož, dne 26. decem. 1988 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Milan RITONJA, s. r. 230 Po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461-74, 4-199/78) in 100. členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) je Skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. 12. 1988 sprejela ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Ormož za leto 1988 I. člen Spremeni se 2. člen odloka o proračunu občine Ormož za leto 1988 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 30/87, 35/88) tako, da se glasi: »Skupni prihodki proračuna občine Ormož (v nadaljnjem besedilu: Občinskega proračuna) za leto 1988 znašajo 2.184,962.100 din, od tega — razporejeni prihodki 2.178.948.000 din, — nerazporejeni prihodki (tekoča proračunska rezerva) 6.014.100 din BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV PRORAČUNA OBČINE ORMOŽ ZA LETO 1988 PRIHODKI_________________ ODHODKI 1. Prenesena sredstva 18.614.100 L Dejavnost organov DPS 1.700.696.000 2. Prihodki od davkov od osebnih dohodkov 791.637.000 2. Sredstva za LO + DS 55.000.000 3. Prihodki od prometnih davkov 1.231.135.000 3. Sredstva za DPO 149.122.000 4. Prihodki od davka od pre- 4. Sredstva za odplačilo kre- moženja in premoženjskih pravic ter prih. od drugih ditov 1.004.000 davkov Prihodki od taks 34.158.000 5. Sredstva za socialno skrb- 5. 48.576.000 stvo 147.726.000 6. Prihodki po posebnih 6. Sred. za zdravstveno var- predpisih, prihodki od organov DPS in drugi pri- stvo 7.000.000 hodki 60.842.000 7. Sred. za komunalno dejav- nost 29.900.000 8. Sredstva za KS 67.500.000 10. Rezervni sklad 21.000.000 9. Proračunska rezerva 6.014.100 SKUPAJ PRIHODKI 2.184.962.100 SKUPAJ ODHODKI 2.184.962.100 2. člen Pregled sprememb proračunskih prihodkov in njihova razporeditev je prikazana v bilanci prihodkov in splošni razporeditvi prihodkov proračuna občine za leto 1988. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Števlka: 400-13/87 Ormož, dne 26/12-1988 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Milan RITONJA, s. r. 231. Po 6., 10. in 13. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88) in 9. alinei a) točke 100. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) je Skupščina občine Ormož na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. 12. 1988 sprejela ODLOK o davkih občanov v občini Ormož 1. člen V občini Ormož se uvajajo občinski davki, kot določa ta odlok. Občani plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih izdanih na tej podlagi. 2. člen Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka delavcev, 2. davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, 5. davek od dohodka iz. avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 6. davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic, 7. davek od premoženja, 8. davek na dobitke od iger na srečo. 1. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 3. člen Občinski davek od osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,75 %. 2. DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 4. Člen Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek od kmetijstva) se plačuje po katastrskem dohodku negozdnih površin, po dejanskem dohodku in v pavšalnem letnem znesku. DAVEK OD KATASTRSKEGA DOHODKA 5. člen Območje občine se glede na relief in kakovost tal, oddaljenost in kupno moč tržišča ter oddaljenost od prometnih zvez, razvrsti v II. in III. skupino. 6. člen V II. skupino spadajo naslednje katastrske občine: Cvetkovci, Frankovci, Grabe, HardeTc, Loperšice, Obrež, Ormož, Osluševci, Središče, Trgovišče in Velika Nedelja. 7. člen Davek od kmetijstva plačujejo zavezanci od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč za posamezne skupine katastrskih občin po naslednjih stopnjah: 1. v II. skupini katastrskih občin 10% 2. v III. skupini katastrskih občin 6% 3. v III. a skupini katastrskih občin v katero spadajo katastrske občine Bratone-čice, Bresnica, Cerovec, Gomila, Koračice, La-honci, Mali Brebrovnik, Mala vas, Pršetinci, Rakovci, Rucmanci, Runeč, Senik, Stanovno, Strjanci, Šardinje, Tomaž, Trnovci, Vičanci, Žvab — po stopnji 5,2 %. Od katastrskega dohodka negozdnih zemljišč, ki niso obdelana v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se stopnje davka iz kmetijstva, določene v prvem odstavku tega člena povečajo in sicer v II. skupini katastrskih občin za 30 odstotnih točk, v III. skupini za 20 odstotnih točk in v III. a skupini za 15 odstotnih točk. Zavezanci, ki niso pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje, plačujejo razen davka po stopnjah iz prejšnjih dveh odstavkov, še dodatno davek po stopnji 20 %. Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka, se odmeri davek po stopnji, ki velja za katastrsko občino, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče. 8. člen Davek iz kmetijstva, ki odpade na dohodek iz gozda, se odmeri od vrednosti lesa določenega za posek v letu, za katerega se davek odmerja. Ta davek plačujejo zavezanci, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje, po stopnji 25 %, vsi ostali zavezanci pa še po dodatni stopnji 30 %. Osnovo za odmero določi za davke pristojni upravni organ, glede na količino in povprečno ceno lesa na panju, ugotovljeno na območju gozdne organizacije, ki je gospodarila z gozdom v preteklem letu, po vrstah in vrednostnih razredih. 9. člen Davka iz kmetijstva so oproščeni zavezanci, katerih letni katastrski dohodek nezgodnih zemljišč ne presega 10.010 din. Zavezancem, ki so sami ali njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov od kmetijstva, pa letni katastrski dohodek nezgodnih zemljišč ne presega 9.770 din na družinskega člana, se davek ne odmeri. 10. člen Začasno so oproščeni davka od kmetijstva dohodki od zemljišč: 1. na katerih se zasadijo novi vinogradi t- za dobo 5 let, 2. na katerih se zasadijo novi sadovnjaki — za dobo 4 do 10 let. Oprostitve po prejšnjem odstavku se priznajo: a) za vinograde s plemenito trto: — na območju, kjer je predvidena družbena proizvodnja, če se zavezanec vključi v obnovo po vseh sodobnih principih, od vsake površine, — v ostalih vinogradniških rajonih, če zavezanec na sodoben način obnovi več kot 10 arov vinograda: b) za sadovnjake: — na območju, kjer je predvidena družbena proizvodnja, če se zavezanec vključi po vseh sodobnih principih, od vsake površine; — za jablane in hruške na vegetativni podlagi — za dobo 5 let; — za slive in marelice — za dobo 8 let; — za orehe — za dobo 10 let; — za ostalo sadje — za dobo 4 let. Za nove nasade, ki niso zajeti v točki b) veljajo enake oprostitve pod pogojem, da obnovljena površina ni manjša — za jablane od 50 arov, — za ostalo sadje od 30 arov. 11. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, se prizna posebna olajšava pod pogojem: a) da je izpolnjena sporazumno dogovorjena tržnost in osnovi kompleksne kooperacijske pogodbe v višini 70%, b) da proizvodno sodelujejo v kolobarju z 10% sladkorne pese in 25 % pšenice od skupnih njivskih površin, v višini 50% od odmerjenega davka. Strokovna služba je dolžna predložiti upravi za družbene prihodke najkasneje do 31. marca vsakega leta za preteklo leto podatke o zavezancih, ki so upravičeni do olajšave. Olajšava se prizna v letu, za katero se davek odmerja. 12. člen Zavezancem, združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja v organizaciji združenih kmetov, oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združijo svoje delo in zemljišča tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče, glede na dolžino trajanja takega sodelovanja in sicer: — na I do 3 let 25 %, — na 3 do 6 let 35 %, — nad 6 let 50 %. 13. člen Zavezancem davka od kmetijstva, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino dohodkov prizna posebna olajšava pod pogojem, da je zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Olajšava se prizna zavezancu, če sam vloži v namene iz prejšnjega odstavka sredstva v višini najmanj 50 % katastrskega dohodka svojih negozdnih zemljišč, vendar najmanj 500.000 din letno. Olajšava pripada tudi zavezancu, ki skupaj z drugimi zavezanci vlaga sredstva v te namene, če glede višine vloženih sredstev izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka. Olajšava je odvisna od višine vlaganja in se prizna v obliki znižanja odmerjenega davka ter znaša: višina vlaganj v din stopnja olajšave od 500.000 do 1.000.000 30 % nad 1.000.000 do 1.500.000 40 % nad 1.500.000 do 2.000.000 4 50 % nad 2.000.000 do 2.800.000 60 % nad 2.800.000 do 3.700.000 70 % nad 3.700.000 80%. Olajšava se prizna za dobo treh let, odvisno od višine vlaganj glede na katastrski dohodek po naslednjih merilih: — za dobo treh let, če zavezanec vloži sredstva v višini nad 400 % katastrskega dohodka, — za dobo dveh let, če zavezanec vloži sredstva v višini nad 300 do 400 % katastrskega dohodka, za dobo enega leta za ostale zavezance. Višina vlaganj glede na katastrski dohodek se ugotavlja po podatkih za leto, v katerem so bila sredstva vložena. Olajšava se prizna na posebno vlogo zavezanca, ki ji je treba priložiti ureditveni program, ki ga izdela strokovna organizacija in potrdi za kmetijstvo pristojni upravni organ ter dokazila o vloženih sredstvih. Olajšavo uveljavi zavezanec najpozneje do konca meseca februarja po preteku leta, v katerem so nastali pogoji za olajšavo. Seznam zavezancev, ki ne obdelujejo zemljišč v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, predloži za kmetijstvo pristojni upravni organ vsako leto do 15. februarja, z navedbo podatkov o parcelni številki, katastrski kulturi in površini neobdelanega zemljišča. 14. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki pogodbeno, v sodelovanju s strokovno službo pridelujejo sladkorno peso, se prizna posebna davčna olajšava, ki znaša 34.000 din po hektarju zasejanih površin s sladkorno peso. Strokovna služba je dolžna predložiti davčnemu organu najpozneje do 15. maja vsakega leta podatke o zavezancih in površinah, ki so jih zasejali s sladkorno peso. Letni znesek olajšave za posejane površine s sladkorno peso ne more biti večji od letnega odmerjenega davka nezgodnih površin. 15. člen Zavezancem, ki dajo zemljišča v zakup organizaciji združenega dela, organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenem kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo, se prizna davčna olajšava in sicer: za zakup nad I — 3 let 30 % za zakup nad 3 — 5 let 50 % za zakup nad 5 — 7 let 70 % za zakup nad 7 let 100 % od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče. 16. člen Zavezancem davka od kmetijstva, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov, se prizna davčna olajšava, če vložijo v gradnjo najmanj znesek sredstev, ki ustreza 60 % zneska enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu pred letom, ko so nastali pogoji za olajšavo. Olajšava se prizna za dobo pet let in znaša 80 % za vsako leto odmerjenega davka. Zavezanec vloži zahtevek za olajšavo najpozneje do konca marca po preteku leta, v katerem so nastali pogoji za olajšavo. , 17. člen Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, se prizna davčna olajšava v obliki znižanja odmerjenega davka za: — zemljišča na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno in se nahajajo v najožjem varstvenem pasu, v višini 80 %, — zemljišča, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav: a) zmanjšano — v višini 80%, b) onemogočeno — v višini 100%; — zemljišča, na katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija, v višini 100% ter za zemljišča na katerih se z investicijami zavezanca izvede komasacija ali arondacija, v višini 50 %, za dobo trajanja takih postopkov, vendar največ do 5 let. 18. člen* Zavezancem, ki vlagajo sredstva v sanacijo virov onesnaževanja okolja se prizna davčna olajšava v višini vloženih sredstev, vendar največ do 30 % za vsako leto odmerjenega davka za dobo treh let. Olajšava se prizna pod pogojem, da je pristojna inšpekcijska služba dala mnenje, da gre za taka vlaganja. 19. člen Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi se prizna davčna olajšava v višini 15% od izplačanih nagrad. Zavezanci, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, se prizna davčna olajšava v višini 10 %od odmerjenega davka za vsakega takega otroka. 20. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so slepi, se prizna olajšava v višini 50 "n od odmerjenega davka. 21. člen Vse olajšave pri odmeri davka od kmetijstva mora zavezanec uveljaviti s posebno vlogo, če ni z zakonom ali s tem odlokom drugače določeno. Zahtevek mora vložiti najkasneje do 31. januarja naslednjega leta za preteklo leto. 22. člen Ob valorizaciji ali novem izračunu katastrskega dohodka negozdnih zemljišč, se bodo dohodkovni cenzusi, opredeljeni z zneski katastrskega dohodka negozdnih zemljišč in zneski iz 13. in 14. člena tega odloka valorizirali s poprečnim količnikom, ugotovljenim v merilu SR Slovenije. DAVEK PO DEJANSKEM DOHODKU 23. člen Zavezanci davka iz kmetijske dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, ker za to izpolnjujejo pogoje po zakonu o davkih občanov, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 28 %. 24. člen Zavezancu, ki plačuje davek iz kmetijstva po dejanskem dohodku in vlaga lastna sredstva v namene, ki so opredeljeni v 51. členu zakona o davkih občanov, se dodatno zniža davčna osnova do 25 %. 25. člen Zavezancem davka od kmetijstva obdavčenih po dejanskem dohodku se bodo med materialne stroške priznavali izdatki za reprezentanco v višini največ do 0,8 "/u celotnega prihodka. 26. člen Izdatki za kulturne in telesnokulturne namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev, lahko znašajo največ do 20 %, za humanitarne namene pa največ do 40% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu za katero se davek odmerja, s tem da skupni izdatki ne morejo presegati 40 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu za katero se davek odmerja. 27. člen Zavezancem, ki vlagajo sredstva v sanacijo virov onesnaževanja okolja se prizna davčna olajšava v višini vloženih sredstev, vendar največ do 30 % za vsako leto odmerjenega davka za dobo treh let. Olajšava se prizna pod pogojem, da je pristojna inšpekcijska služba dala mnenje, da gre za taka vlaganja. V kolikor je za ta vlaganja zavezanec uveljavil tudi znižanje davčne osnove, se mu za davčno olajšavo upošteva samo še razlika vloženih sredstev. DAVEK V PAVŠALNEM LETNEM ZNESKU 28. člen Zavezanci, ki dosegajo dohodke s perutnin-stvom ter pitanjem govedi in prašičev in tovrstni dohodki niso vezani na obdelavo kmetijskih zemljišč, celotni dohodek pa ne presega zneska določenega v prvem in drugem odstavku 43. člena zakona o davkih občanov, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku. 29. člen Pavšalni letni znesek davka ne more biti nižji od 5 % enoletnega poprečnega čistega oseb- nega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 311. člen Pavšalni letni znesek davka iz 28. člena odloka se poveča za znesek, ki ustreza odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu do 6(1 "n. 31. člen Zavezancem, ki se jim odmerja davek v pavšalnem letnem znesku in vlagajo lastna sredstva v namene določene v drugem odstavku 44. člena zakona o davkih občanov, se zniža pavšalni letni znesek davka do 60%. 3. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 32. člen Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek iz gospodarskih dejavnosti) se plačuje: 1. po dejanskem dohodku, 2. v pavšalnem letnem znesku. 3. v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu: davek po odbitku). 33. člen Davek iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov doseženih: 1. Z izkoriščanjem zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna in podobno), če letni celotni prihodek ne presega 10% poprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu za katero se davek odmerja- 2. Z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo, če letni celotni prihodek ne presega 10% poprečnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu za katero se davek odmerja. DAVEK PO DEJANSKEM DOHODKU 34. člen Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku, plačujejo od ostanka čistega dohodka davek po stopnji 28 %. Stopnje davka iz prvega odstavka tega člena so za pet odstotnih točk višje za zavezance, ki opravljajo dejavnost bifejev in za zavezance, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica. 35. člen Zavezancu, ki vlaga lastna sredstva v namene določene v 88. členu zakona o davkih občanov, se davčna osnova dodatno zniža do 25 %. 36. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo dejavnosti navedene v točki I. sklepa o določitvi deficitarnih dejavnosti na območju občine Ormož, se prizna davčna olajšava v višini 40 % od odmerjenega davka. Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 40% celotnega prihodka s prodajo hrane in prenočišči, se prizna davčna olajšava v višini 30 % od odmerjenega davka. Zavezancem se olajšava prizna pod pogojem, da dosežejo najmanj 50 % celotnega prihodka z občani. 37. člen Zavezancem, ki so pričeli opravljati gospodarsko dejavnost, razen prevoznikov z motornimi vozili, dejavnost z gradbeno mehanizacijo in bifejev, se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka: a) za prvo leto poslovanja 100 % b) za drugo leto poslovanja 50 % c) za tretje leto poslovanja 25 % Davčna olajšava iz prvega odstavka se obračuna z odstotnim znižanjem odmerjenega davka za časovna razdobja 12 mesecev od pričetka opravljanja dejavnosti. Šteje se, da je zavezanec pričel z gospodarsko dejavnostjo."če ni prej opravljal enake ali podobne gospodarske dejavnosti v kateri drugi občini ali da ni kdo drug opravljal v isti delavnici dejavnost enake ali podobne stroke. Davčne olajšave iz prvega odstavka tega člena tudi ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali podobno dejavnost v skupni ali posebni obratovalnici. 38. člen Zavezancem, ki zaposlujejo delavce, se v letu za katero se davek odmerja, za vsakega delavca odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancem, ki zaposlujejo invalidne osebe po predpisih o usposabljanju invalidnih oseb, se za vsako takšno osebo odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 30 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu in zavezancem, ki zaposlujejo invalide s 100% telesno okvaro in gluhoneme osebe s 70% telesno okvaro pa se odmerjeni davek za vsakega delavca — invalida in gluhonemo osebo zniža davek za znesek, ki ustreza 5 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 39. člen Zavezancem, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo doseženo z izvozom blaga in storitev, odmerjeni davek zniža: za 5 %, če znaša odstotni delež izvoza 5 do 10%, za 10%, če znaša odstotni delež izvoza nad 10 do 20%, za 15%, če znaša odstotni delež izvoza nad 20 do 30 %, za 25 %, če znaša odstotni delež izvoza nad 30 do 50 %, za 35 %, če znaša odstotni delež izvoza nad 50 %. Davčna oljašava se prizna v primeru, ko pooblaščena banka, ki je sprejela devizno plačilo iz tujine, izplača obrtni zadrugi ali organizaciji združenega dela, katere blago ali storitev je bila izvožena, dinarsko protivrednost in je v ustrezni koloni izvozne carinske deklaracije naveden zavezanec ali skupina zavezancev, ki takšno olajšavo uveljavlja. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujini preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke. 40. člen Zavezancem, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov, se prizna davčna olajšava za dobo pet let tako, da se za vsako odmerno leto davek zniža za 30%, vendar skupna davčna olajšava ne sme presegati 40 % vloženih sredstev. Olajšava se prizna, če zavezanec vloži v gradnjo sredstva v višini najmanj 60 % enoletnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto. Zavezancem, ki oddajajo viške električne energije v elektroenergetski sistem, če inštalirana moč male hidroelektrarne presega 100 kilo- vatov, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice, odmerjeni davek zniža: za 5 %, če znaša odstotni delež tega prihodka do 5 %, za 10 %, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 5 do 15 %, za 20 %, če znaša odstotni delež tega prihodku nad 15 do 30 %, za 30%, če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30 %. 41. člen Zavezancem, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15% od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. Zavezancem, ki zaposlujejo pripravnike se prizna davčna olajšava v višini 15% od izplačanih osebnih dohodkov za čas trajanja pripravniške dobe. 42. člen Zavezancem, ki jim je priznana lastnost invalidne osebe po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb, se odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 30 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, zavezancem-invalidom s 100% telesno okvaro in zavezancem — gluhonemim osebam s 70% telesno okvaro, če ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb pa za znesek, ki ustreza 60% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 43. člen Zavezancem, ki vlagajo sredstva v sanacijo virov onesnaževanja okolja, se prizna davčna olajšava v višini vloženih sredstev, vendar največ do 30 % za vsako leto odmerjenega davka za dobo treh let. Olajšava se prizna pod pogojem, da je pristojna inšpekcijska služba dala mnenje, da gre za taka vlaganja. V kolikor je zavezanec za ta vlaganja uveljavljal tudi znižanje davčne osnove, se mu za davčno olajšavo upošteva samo še razlika vloženih sredstev. 44. člen • Zavezancem, moškim nad 60 let in ženskam nad 55 let starosti, ki opravljajo storitveno gospodarsko dejavnost in pri tem ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne zaposlujejo družinskih članov, se prizna davčna olajšava v višini 80 % odmerjenega davka. 45. člen Skupni znesek davčnih olajšav zavezancev iz gospodarskih dejavnosti v posameznem letu ne more presegati 80 % odmerjenega davka tistega leta, v katerem je davčna olajšava priznana, s tem da se olajšava za pričetek opravljanja dejavnosti v navedeno omejitev ne všteva. 46. člen Zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava le po 40. in 44. členu tega odloka. Olajšave po tem odloku se priznajo pod pogojem, da so poslovne knjige, ki jih je zavezanec dolžan voditi, vodene na način in po načelih določenih s predpisom o načinu vodenja poslovnih knjig oziroma evidenc. Zavezanec mora vložiti zahtevek za davčne olajšave hkrati z napovedjo za odmero davka. 47. člen Zavezancem, obdavčenim po dejanskem dohodku, se priznajo izdatki za kulturne in teles-nokulturne namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev, v višini do 20 %, za humanitarne namene pa v višini do 40 % eno- letnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu za katero se davek odmerja, s tem da skupni izdatki ne 'morejo presegati 40% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji, v letu za katero se davek odmerja. Izdatki za reprezentanco se lahko priznajo v višini, največ do 0,8 % celotnega prihodka. DAVEK V PAVŠALNEM LETNEM ZNESKU 48. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se ta odmeri v višini najmanj 5 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Pavšalni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča v odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov in sicer: — vrsta dejavnosti oziroma poslovanja do 20% — način poslovanja (velikost in opremljenost poslovnih prostorov ter stopnja avtomati-ziranosti delovnega procesa) do 25 % — kraj poslovanja vezan na možnost pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (mestno naselje, primestna naselja, druga večja in manjša naselja ter odročna naselja) do 15 % — delovna sposobnost zavezanca, vezana na možnost pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (starost in zdravstveno stanje) do 15 % — uporaba dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov 5% Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo tudi zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost in prodajo na drobno v odročnih krajih z manj kot 300 prebivalci v strnjenem naselju, zavezanci, ki opravljajo prevoz oseb z avtotak-siji in zavezanci, ki neposredno sprejemajo goste za prenočevanje z zajtrkom vsvojem gospodinjstvu ali prostorih za počitek oziroma rekreacijo. 49. člen Zavezancem, ki se jim odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se pavšalni letni znesek davka zniža, če vlagajo lastna sredstva za namene določene v 88. členu zakona o davkih občanov. Pavšalni letni znesek se zniža do 60 %. 50. člen Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki preživljajo mladoletne otroke, ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 % za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne presega 10% poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to za zavezanca in vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki doseženi s samostojnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek, tako da se payšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka od narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije. 51. člen Borcem NOV, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se pod pogoji iz drugega odstavka 50. člena tega odloka prizna davčna olajšava v višini 10% od odmerjenega davka. 52. člen Za zavezance; ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku se smiselno uporabijo vse olajšave, ki veljajo za zavezance davka, odmerjenega po dejanskem dohodku. DAVEK PO ODBITKU 53. člen Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti plačujejo občani po naslednjih stopnjah: 1. od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov, doseženih z opravljanjem, postranskih kmetijskih dejavnosti — 10%. 2. Od dohodkov, doseženih s sprejemanjem gostov na prenočevanje z zajtrkom v svojem gospodinjstvu ali v prostorih za počitek oziroma rekreacijo s posredovanjem agencij, registriranih za to dejavnost in dohodkov izdelovalcev suhe robe, ki opravljajo to dejavnost na podlagi priglasitve in dohodke dosegajo pri organizacijah združenega dela — 15%. 3. Od provizije poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih.del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno — 25 %. 4. Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerij, če ne gre za dohodke iz I. in 3. točke — 40%. Davek po odbitku se ne plačuje od dohodkov, ki jih dosegajo občani z zbiranjem mleka in pluženjem snega, od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 100% telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dfcla preko organizacij združenega dela, od dohodkov doseženih z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva, od dohodkov doseženih z opravljanjem storitev krajevnim skupnostim in od dohodkov doseženih z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, določena z zveznimi in republiškimi predpisi. Davek po odbitku od dohodkov, ki jih dosegajo z organiziranjem, delom na domu občani, člani kmečkih gospodarstev, se plačuje po stopnji iz 4. točke tega člena zmanjšani za 50 %. 4. DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI 54. člen Zavezanci za davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti, plačujejo davek po dejanskem dohodku po stopnji 32 %. Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se plačuje davek iz poklicnih dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena, po stopnji 10%. Davek iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se zavezancem odmeri tako, da znaša najmanj 2 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 55. člen Davek iz poklicnih dejavnosti po odbitku plačujejo zavezanci po stopnji 40 Davek iz poklicnih dejavnosti po odbitku se ne plačuje od dohodkov, ki jih dosegajo občani, prevajalci za gestikovni jezik, ter od dohodkov, ki jih dosežejo invalidi s 10011 n telesno okvaro ter osebe, ki so izgubile vid, če opravljajo intelektualne storitve prek organizacij združenega dela. 56. člen Zavezancem davka iz poklicnih dejavnosti, ki se jim davek odmerja po dejanskem dohodku in v pavšalnem znesku, se smiselno priznajo davčne olajšave, ki veljajo za gospodarsko dejavnost. Pri odmeri davka v pavšalnem letnem znesku se smiselno uporabljajo kriteriji, ki veljajo za odmero davka v pavšalnem letnem znesku dd gospodarskih dejavnosti. 5. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 57. člen Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki se odmerja po dejanskem dohodku od ostanka čistega dohodka znaša: — za dohodke od avtorskih pravic 32 "» — za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav 5 %. 58. člen Davek po odbitku od dohodkov iz avtorskih pravic plačujejo zavezanci v naslednji višini: — od dohodkov iz avtorskih pravic, ki jih dosegajo občani in tuje fizične in pravne osebe in dohodkov od patentov, modelov oziroma vzorcev, blagovnih oziroma storitvenih znamk in tehničnih izboljšav, ki jih dosegajo tuje fizične in pravne osebe — 20%, — od dohodkov, ki jih dosegajo občani iz avtorskih pravic za izvirna književna, klasična glasbena, slikarska in kiparska dela, če so dohodki doseženi pri organizacijah združenega dela s področja kulture, ki jim je to glavna dejavnost — 10 %, od dohodkov, ki jih dosegajo občani od patentov, modelov oziroma vzorcev, blagovnih oziroma storitvenih znamk in tehničnih izboljšav — 3 V primeru dvoma, ali gre za umetniška dela v smislu prejšnjega odstavka, odloči davčni organ na podlagi predhodnega mnenja za kulturo pristojnega republiškega upravnega organa. Od dohodkov iz avtorskih pravic od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafil-mov in diapozitivov, reklamne glasbe ter reprodukcij takih del, od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev doseženih na zabavno glasbenih prireditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kolališčih, razstaviščih, varietejih, gostinskih obratih in na podobnih prireditvah, plačujejo zavezanci davek od dohodkov iz avtorskih pravic po stopnji Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki ga doseže oseba, na katero je prenešena avtorska pravica, se plačuje po stopnjah iz 57. in 58. člena tega odloka, povečanih za 50 %. 6. DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 59. člen Davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic se plačuje po naslednjih osnovah in stopnjah: osnova dinarjev stopnja v % nad do 619.580 15 619.580 1.239.1 10 24 1.239.110 1.858.680 33 1.858.680 2.478.260 42 2.478.260 3.097.790 50 3.097.790 3.717.360 58 3.717.360 65 Lestvica davčnih osnov se letno valorizira v skladu s statistično ugotovljenim porastom cen na drobno v SR Sloveniji. 6 ' 60. člen Stroški vzdrževanja, upravljale«, obratovanja in amortizacije se določijo v odstotku od prejele stanarine oziroma najemnine in znašajo za: stanovanjske in poslovne prostore, garaže in opremljene sohe 50"n prostori za počitek oziroma rekreaciji 30"» 61. člen Davek od dohodka, doseženega z oddajanjem opremljenih soh, ki v letu za katero se davek odmerja ne presega 3 "» poprečnega čistega osebnega dohodka delavcev zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji, se ne odmeri. Zavezancem, ki oddajo opremljene sohe preko ustrezne organizacije (turistično društvo, organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami), se prizna olajšava v višini 30% od odmerjenega davka. Zavezancem, ki oddajajo opreml jene sobe in stanovanjske prostore mladim družinam preko ustreznih organizacij (mladinske organizacije, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami) se prizna olajšava v višini 100% od odmerjenega davka. 7. DAVEK OD PREMOŽENJA 62. člen Davek od premoženja se plačuje po naslednjih osnovah in stopnjah: I. Od stanovanjskih stavb, stanovanj in ga- raž: osnova dinarjev stopnja v % nad do 12,492.320 0,10 12,492.320 24,984.660 0,20 24,984.660 49,069.310 0,30 49,969.310 74,953.940 0,45 74,953.940 99,938.600 0,65 99,938.600 124.923.260 0,85 124.923.260 1,00 Osnova za odmero davka od garaž, ki so zgrajene kot samostojni objekti, se ugotovi tako, da se število kvadratnih metrov tlorisne površine pomnoži z 69.890 din. 2. Od prostorov za počitek in rekreacijo: osnova dinarjev stopnja v % nad do 12,492.320 0,80 12,492.320 37,476.970 1,00 37,476.970 74,953.940 1,20 74,953.940 124,923.260 1,30 124,923.260 1,50 3. Od poslovnih prostorov: osnova dinarjev stopnja v % nad do 12,492.320 0,15 12,492.320 24,984.650 0,35 24,984.650 37,476.970 0,55 37,476.970 49,969.310 0,75 49,969.310 62,461.630 1,00 62,461.630 1,25 Za poslovne prostore, ki jih lastnik ali uživalec ne uporablja za opravljanje gospodarske oziroma poklicne dejavnosti in jih tudi ne daje v najem za navedene namene se stopnja davka iz točke 3 tega člena poveča za 100%. 4. Od plovnih objektov dolžine nad 8 do 9 metrov 296.770 din, nad 9 metrov dolžine pa po 117.150 din za vsak nadaljnji meter. Ob valorizaciji vrednosti stanovanjskih stavb, stanovanj, garaž, prostorov za počitek oziroma rekreacijo in poslovnih prostorov, se valorizirajo tudi lestvice davčnih osnov iz I ., 2. in 3. točke tega člena z indeksom letnega porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini v SR Sloveniji. Z enakim indeksom se poveča vrednost kvadratnega metra iz I. točke tega člena. Pavšalni letni znrtek davka na plovne objekte se valorizira letno s stopnjo rasti poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v SR Sloveniji v preteklem letu. Pavšalni znesek davka se za vsako leto starosti zniža za 5%. Plovni objekti stari nad 15 let se ne obdavčujejo. 63. člen Davek od premoženja se ne plačuje od stanovanjskih stavb, katerih vrednost ne presega dvakratnega poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu pred letom, za katero se davek odmerja. 64. člen Zavezancem z več kot tremi družinskimi člani, ki so z njimi stalno prebivali v stanovanjskih prostorih v letu pred letom, za katero se davek odmerja, se odmerjeni davek zniža za 10% za vsakega nadaljnjega družinskega člana. 8. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 65. člen Davek na dobitke od iger na srečo plačujejo zavezanci od vsakega dobitka po stopnji 15%. Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje, če vrednost posameznega dobitka ne presega 50.000 din. 9. POBIRANJE DAVKOV 66. člen Uprava za družbene prihodke na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: — če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, da je tisti del materialnih stroškov, ki odpade na plačano realizacijo, bistveno nižji od materialnih stroškov, ki so bili potrebni, da je bil dosežen celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev; — če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke; — če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe prišlo do bistvenega znižanja davčnih obveznosti; — če ge za začasno plačilno nesposobnost nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja obsega poslovanja; — če gre za začasno plačilno nesposobnost nastalo zaradi bolezni zavezanca ali smrti v družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov. Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih iz prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga, na podlagi podatkov iz pravilno vodenih poslovnih knjig. Odlog plačila davka se v primerih od prve do četrte alinee prvega odstavka tega člena pri- zna za čas od šest mesecev, v primerih iz pete alinee prvega odstavka tega člena pa za čas od enega leta. Obročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do enega leta. Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunavajo zamudne obresti. 10. PREHODNE IN KONC N E DOLOČBE 67. člen Določbe odloka, ki se nanašajo na znižanje davčne osnove in davčne olajšave pri zavezancih davka iz kmetijstva, gospodarskih in poklicnih dejavnosti obdavčenim po dejanskem dohodku, se uporabljajo že pri odmeri davka za leto 1988. 68. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/83, 17/83, 9/85, 31/85 in 5/87). . 69. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od I. I. 1989 dalje. Številka: 422-28/88 Ormož, dne 26. decembra 1988 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Milan RITONJA, s. r. 232. Po 4. členu Zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16-142/74) in I. točki 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) ter po predhodnem mnenju Republiške geodetske uprave, št. 45/G-36/a-88 je Skuščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnostiin Družbenopolitičnega zbora, dne 27. in 28. junija 1988 sprejela ODLOK o določitvi poteka meje med katastrskima občinama Formin in Osluševci ter med katastrskima občina Bratislave! in Savci 1. člen S tem odlokom se z določitvijo poteka mej med katastrskimi občinami, kot posledica izvajanja kmetijskih prostorsko-ureditvenih operacij, medsebojno vskladijo in določijo območja katastrskih občin Formin in Bratislave! v občini Ptuj ter kat. občin Osluševci in Savci v občini Ormož. 2. člen Med katastrsko občino Formin v občini Ptuj in katastrsko občino Osluševci v občini Ormož se na novo določi meja na odseku, ki poteka od sečišča občinske meje z odvodnim kanalom H E Formin proti zahodu po njegovi meji na levem bregu do zahodne meje preliva iz regulirane Pesnice, od tu po meji preliva do meje na desnem bregu regulirane Pesnice, nato po tej meji do sečišča z občinsko mejo. S to novo določeno mejo med katastrskima občinama Formin in Osluševci se: — h katastrski občini Osluševci iz katastrske občine Formin priključijo naslednje parcelne številke: 293/2, 294/1, 294/2, 295, 296, 302/2, 303, 304, 305/1, 305/2, 305/4, 305/5, 312/1. 312/2, 312/3, 312/4, 314/2, 314/3, 315/1, 315/2, 316/1, 316/2, 317/1, 318/1, 501/6, 501/10 in 511/4, v skupni površini 6,3708 ha in — h katastrski občini Formin iz katastrske občine Osluševci priključijo naslednje parcelne številke: 292/2, 293/6, 311/2, 312/3, 312/4, 362/4, 362/18, 362/19, 362/20, 362/21, 362/22, 362/23, 362/24, 362/25, 362/26, 362/31, 362/33, 362/35, 429, 430, 431/5, 448/6, 448/7, 448/11, 448/12, 448/14, 448/15, 448/17, 448/18, 448/19, 448/23, 448/24, 448/25, 448/26, 448/27, 448/29,448/31, 448/32, 448/33, 448/34 in 450/2 v skupni površini 6,2774 ha. Območje katastrske občine Formin se po tej spremembi zmanjša za 934 m2, območje katastrske občine Osluševci pa poveča za 934 m'. 3. člen Med katastrsko občino Bratislavci v občini Ptuj in katastrsko občino Savci v občini Ormož se meja na novo določi po desnem bregu reguliranega Savskega potoka na odseku od meje med kat. občinama Rucmanci in Savci do ceste Polenšak — Savci. S to novo določeno mejo med kat. občinama Bratislavci in Savci se: — h katastrski občini Bratislavci iz katastrske občine Savci priključijo naslednji deli parcelnih številk: 7, 1253/1, 1254/2 in 1544/1, v skupni površini 0,5026 ha in — h katastrski občini Savci iz katastrske občine Bratislavci priključijo naslednji deli parcelnih številk: 144, 151, 150, 152/1, 152/2, 153/1 in 579 v skupni površini 0,3746 ha. Območje katastrske občine Bratislavci se po tej spremembi poveča za 1280 m2, območje katastrske občine Savci pa zmanjša za 1280 m2. 4. člen Vsled sprememb navedenih v 2. in 3. členu tega odloka se območje občine Ormož zmanjša za 346 m1, območje občine Ptuj pa poveča za 346 m2. 5. člen Grafični prikaz poteka meje med katastrskimi občinami je sestavni del tega odloka in je na vpogled pri Geodetskih upravah občin Ormož in Ptuj. 6. člen Za izvedbo tega odloka v geodetskih evidencah skrbita Geodetski upravi v občini Ormož in Ptuj, za izvedbo v evidencah zemljiške knjige pa enoti Temeljnega sodišča Maribor v Ormožu in Ptuju. 7. člen Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, veljati pa začne osmi dan po tem, ko sta ga v enakem besedilu sprejeli in objavili skupščini obeh občin. Številka: 68-1/87-10 Datum: 28/6-1988 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC, s. r. 233. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 6. člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88) in 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 22. decembra 1988 sprejela ODLOK O DAVKIH OBČANOV V OBČINI PTUJ 1. SPLOŠNE DOLOČBE I. člen Za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se financirajo iz občinskega proračuna, plačujejo delavci, drugi delovni ljudje in občani davke. Občani občine Ptuj plačujejo davke po določbah zakona o davkih občanov in tega odloka. 2. člen S tem odlokom se določajo davki, ki pripadajo občitli, njihove stopnje in predpisujejo trajne in začasne oprostitve ter olajšave. II. VRSTE DAVKOV 3. člen S tem odlokom se uvaja obveznost plačevanja naslednjih občinskih davkov: 1. davek od osebnega dohodka delavcev 2. davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti 3. davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti 4. davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti 5. davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav 6. davek od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic 7. davek od premoženja 8. davek na dobitke od iger na srečo III. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA DELAVCEV 4. člen Davek od osebnega dohodka delavcev se plačuje po stopnji 0,75 %. IV. DAVEK OD DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 5. člen Davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnem besedilu: davek iz kmetijstva) se odmerja: 1. po dejanskem dohodku 2. pavšalnem letnem znesku in 3. od katastrskega dohodka I. Davek po dejanskem dohodku 6. člen Zavezancem, ki po zakonu o davkih občanov izpolnjujejo pogoje za odmero davka iz kmetijstva po dejanskem dohodku, se odmerja davek od ostanka čistega dohodka po stopnji 28 %. 7. člen Zavezancem, ki vlagajo lastna sredstva za družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva, za oblikovanje virov obratnih sredstev, ali za združevanje v organizacijo združenih kmetov oziroma organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnost kmetov pod pogoji navedenimi v zakonu o davkih občanov, se dodatno zniža davčna osnova do 25 %. 8. člen Zavezancem se bodo med materialne stroške priznavali izdatki za reprezentanco največ do 0,8 % od celotnega prihodka. 9. člen Izdatki za kulturne in telesnokulturne namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev, lahko znašajo največ do 20 %, za humanitarne namene pa največ do 40% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja. 10. člen Zavezancem, ki vlagajo sredstva v sanacijo virov onesnaževanja okolja se prizna davčna olajšava v višini vlaganj, vendar največ do 30 % za vsako leto odmerjenega davka za dobo 3 let. Olajšava se prizna pod pogojem, da je pristojna inšpekcijska služba dala mnenje, da gre za taka vlaganja. V kolikor je za ta vlaganja zavezanec uveljavljal tudi znižanje davčne osnove, se mu za davčno olajšavo upošteva samo še razlika vloženih sredstev. 2. Davek v pavšalnem letnem znesku 11. člen Zavezanci, ki dosegajo dohodke s perutninarstvom, ribogojništvom, gojitvijo gob in drugimi vrstami kmetijske proizvodnje, ki ni vezana na obdelavo zemljišč in celotni prihodek ne dosega zneska določenega v prvem in drugem odstavku 43. člena zakona o davkih občanov, plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku. 12. člen Pavšalni letni znesek davka more biti nižji od 5 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 13. člen Pavšalni letni znesek davka iz 12. člena odloka se poveča za znesek, ki ustreza odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na obseg poslovanja do 60 %. 14. člen Zavezancem, ki se jim odmerja davek v pavšalnem letnem znesku in ki vlagajo sredstva za družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva, oblikovanje virov obratnih sredstev ter za združevanje v organizacijo združenih kmetov oziroma organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnost kmetov se zniža pavšalni letni znesek davka v višini vloženih sredstev vendar največ do 60 %. 3. Davek od katastrskega dohodka 15. člen Davek od katastrskega dohodka negozdnih površin plačujejo: a) zavezanci davka iz kmetijstva, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva plačujejo davek za posamezne skupine katastrskih občin po naslednjih stopnjah: — v drugi skupini — v tretji skupini a) b) . , — v četrti skupini 10% 6% 5 % 3 % b) ostali zavezanci pa po naslednjih stopnjah: — v drugi skupini 30 % — v tretii skupini a) ' 21 % b) 20 % — v četrti skupini 13 % Od katastrskega dohodka kmetijskih zemljišč, ki niso obdelana v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih, se odmerja davek po naslednjih višjih stopnjah: a) Zavezancem, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva — v II. skupini — v III. skupini 40 % a) 26 % b) .25 % — v IV. skupini 13 % b) Ostalim zavezancem — v II. skupini — v III. skupini 60% a) 41 % b) 40% — v IV. skupini 23% Podatke o tem. katera so takšna zemljišča, je dolžan vsako leto do 15. februarja predložiti občinski upravni organ pristojen za kmetijstvo. Davek iz kmetijstva, ki odpade na dohodek od gozda plačujejo zavezanci davka iz kmetij-tva, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva po stopnji 25 'Ni, ostali zavezanci pa po stopnji 55 "a. Od vrednosti lesa, ki ga dajo davčni zavezanci za gradnjo ali rekonstrukcijo cest, kulturnih in gasilskih domov, komunalnih naprav, šol. šolskih objektov in objektov prizadetih od Elementarnih nezgod ter elektrifikacijo, se davek ne plača. Zavezanec lahko uveljavi pravico do te oprostitve do konca leta. /a katero se davek odmerja. 16. člen Davek iz kmetijstva se odmerja in plačuje po stopnji, ki je določena za skupino katastrskih občin, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče. 17. člen V drugo skupino katastrskih občin v smislu prvega odstavka 15. člena tega odloka se uvrstijo naslednje katastrske občine: Apače, Borovci, Brstje. Bukovci, C irkovce, Dornava, Dragonja vas, Draženci, Eormin, Gajevci, Gerečja vas, Gorišnica, Hajdina, Hujdo-še. Sp. Jablane, Zg. Jablane, Krčevina pri Ptuju, Lancova vas, Lovrenc na Dr. polju, Mala vas, Markovci, Mezgovci, Mihovce, Moškanj-ci, Muretinci, Nova vas pri Markovcih, Nova vas pri Ptuju, Pleterje, Pobrežje, Podvinci, Pon-gerce. Prvenci. Ptuj, Rogoznica, Sela, Skorha, Slovenja vas, Sobetinci. Spuhlja, Starošinci, Stojnci, Stražgojnca, Šikole, Trnovec, Zabovci, Zagojiči in Župečja vas. V tretjo A) skupino se uvrstijo naslednje katastrske občine: Biš, Bišečki"vrh, Bolečka vas, Bratislava. Desenci, Destrnik, Doklece, Dolič, Dragovič, Drbetinci, Drstelja, Gradiščak, Grajena, Grajenščak, Grlinci, Hlaponci, Janežov-ski vrh, Janežovci, Hvaletinci, Jiršovci, Jurovci, Juršinci, Kicar, Krčevina pri Vurbergu, Kukava, Lešje, Levanjci, Ločič, Ločki vrh. Mestni vrh, Mostje, Pači nje, Podlože, Polenci, Polen-šak, Prerad, Zg. Pristava, Ptujska gora, Rot-man, Sestrže, Slomi, Stogovci, Svetinci, Šturmovci, Tibolci, Trnovska vas. Trnovski vrh. Sp. in Zg. Velovlek, Vintarovci, Vitomarci in Za-mušani. V tretjo b) skupino se uvrstijo naslednje katastrske občine: Bodkovci, Novinci, Rjavci, Sa-kušak, Senčak, Slavšina in Zagorci. V četrto skupino se uvrstijo naslednje katastrske občine: Belavšek, Belski vrh, Bolfenk, Brezovec, Cirkulane, Čermožiše, Dežno, Dobrina, Dolena, Dolane, Dravci, Dravinjski vrh, Drenovec,’ Gorca, Gorenjski vrh, Goričak, Gradišču, Gradišče, Gruškovec, Gruškovje, Hrastovec, Jahlovec, Janški vrh. Kočice, Korenjak, Kozminci, Kupčinji vrh, Sp. in Zg. Leskovec, Ljubstava, Ložina, Majski vrh, Med-ribnik, Meje, Mali in Veliki Okič, Nadole, Paradiž, Pestike, Podlehnik, Pohorje, Pristava, Repišče, Rodni vrh, Sedlašek, Sitež, Skoriš-najk, Skrbi je. Slatina, Stanošina, Stoperce, Strajna, Sveča, Trdobojci, Turški vrh, Mala Varnica, Velika Varnica, Vareja, Veliki vrh, Zakl, Zavrč in Žetale. 18. člen Zavezanci davki iz kmetijstva v četrti skupini katastrskih občin, ki so zdravstveno zavarovani kot kmetje oz. združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, so oproščeni davka, če nimajo več kot 319-310,— din skupnega katastrskega dohodka od negozdnih površin. Ostali zavezanci v četrti skupini katastrskih občin so oproščeni davka iz kmetijstva, če nimajo več kot 106.440,— dinarjev skupnega katastrskega dohodka od negozdnih površin. Davka iz kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišča katerih letni katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 10.010,— dinarjev. Davka iz kmetijstva so oproščeni tudi zavezanci, ki so sami in njihovi družinski člani pokojninsko in invalidsko zavarovani nu podlagi dohodkov iz kmetijstva, če katastrski dohodek negozdnih zemljišč ne presega 9.770,— din za družinskega člana. Zavezanec uveljavlja olajšavo po 4. odstavku s posebno vlogo do konca januarja tekočega leta. 19. člen Davka iz kmetijstva po katastrskem dohodku so začasno oproščeni dohodki od zemljišča: 1. nu katerih se z investicijami zavezanca izvede melioracija — za dobo trajanja takih postopkov, vendar največ do 5 let 2. na katerih se zasadijo novi vinogradi — za dobo 5 let 3. na katerih zasadijo koščičarje in pečkarje — za dobo 4 leta 4. nu katerih zasadijo orehe — za dobo 10 let 5. na katerih zasadijo lešnike — za dobo 6 let 6. na katerih zasadijo jagodičevje (ribez, kosmuljo, maline in robido) — za dobo 2 leti Zavezance na zemljišču iz prvega odstavka tega člena se oprosti plačila davka, samo, če so bila vsa dela na zemljiščih opravljena po navodilih in nadzorstvu upravnega organa pristojnega za kmetijstvo, strokovno in skladno s programom razvoja občine. Oprostitev za novo zasajene vinograde se pilznu, če zavezanec na novo zasadi več kot 20 arov površine, za nove nasade po 3. in 4. točki prvega odstavka tega člena in za druge dolgoletne nasade pa, če zavezanec zasadi več kot 30 arov površine. Zavezancu davku iz kmetijstva se zniža davek za 50% za zemljišča, na katerih se izvede komasacija ali arondacija za dobo trajanja takih postopkov. Davek iz kmetijstva se ne plačuje od zemljišč na vodnih rezervatih, katerih izkoriščanje je z ukrepom pristojnega organa omejeno. Davek se tudi ne plačuje od zemljišč, katerih izkoriščanje je zaradi visokonapetostnih daljnovodov ali drugih naprav zmanjšano ali onemogočeno. 20. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstva v družbeno organizirano modernizacijo gospodarstva in v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, se ne glede na višino dohodkov prizna posebna olajšava pod pogojem, da je zemljišče obdelano v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih: Olajšava se prizna, če zavezanec vloži v navedene namene sredstva v višini vsaj 50"», katastrskega dohodka od svojih zemljišč, vendar najmanj 500.000. din. Olajšava je odvisna od višine naložbe in znaša: Višina vlaganja \ dinarjih________Stopnja olajšate od 500.000 do 1.000.000 30 “n nad 1.000.000 do 1.500.000 40"» nad 1.500.000 do 2.000.000 50"» nad 2.000.000 do 2.800.000 60"» nad 2.800.000 do 3.700.000 70"» nad 3.700.000 80"» Zneski vlaganj se fetno valorizirajo z indeksom porasta drobnoprodajnih cen v prvih devetih mesecih preteklega leta po podatkih zavoda za statistiko SR Slovenije. Olajšava se prizna največ za dobo treh let odvisno od višine vlaganj glede na katastrski dohodek po naslednjih merilih: — za dobo treh let, če zavezanec vloži sredstva v višini nad 400 % katastrskega dohodka — za dobo dveh let, če zavezanec vloži sredstva v višini nad 300% do 400% katastrskega dohodka — za dobo enega leta za ostale zavezance. Višina vlaganj glede na katastrski dohodek se ugotavlja po podatkih za leto, v katerem so bila sredstva vložena. Zavezanci, ki bodo uveljavljali olajšavo po tem členu, morajo imeti program gospodarjenja, ki ga izdela strokovna pospeševalna služba ali kmet sam, potrdi pa ga upravni organ, pri-stoienza kmetijstvo. K vlogi morajo zavezanci, priložiti dokazila o vloženih sredstvih. Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo po tem členu do konca januarja naslednjega leta. 21. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, se prizna posebna olajšava pod pogojem: a) da je izpolnjena sporazumno dogovorjena tržnost na osnovi kompleksne kooperacijske pogodbe od odmerjenega davka v višini 70% b) da proizvodno sodelujejo v kolobarju z 10% sladkorne pese in 25'Mi pšenice od skupnih njivskih površin od odmerjenega davka v višini 50'Mi c) v lil. in IV. skupini katastrskih Občin, ki nimajo pogojev pod a) in b), če pridelajo najmanj 500 kg žive teže goveda in 2.000 litrov mleka na vsak hektar celotne obdelovalne površine v višini 70 % Kmetijska zadruga je dolžna predložiti Upravi za družene prihodke najkasneje do 15. marca vsakega leta za preteklo leto podatke o zavezancih iz prvega odstavka tega člena. Olajšava se prizna v letu, za katero se davek odmerja. 22. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki v sodelovanju s kmetijsko zadrugo pridelujejo sladkorno peso, se za stimulacijo prizna posebna davčna olajšava, ki znaša 34.000,— dinarjev po hektarju zasejanih površin s sladkorno peso. Kmetijska zadruga je dolžna predložiti Upravi za družbene prihodke najkasneje do 15. maja vsakega leta podatke o tem, kateri davčni zavezanci in kolikšne površine so zasejali s sladkorno peso. Celotni znesek davčne olajšave za zasejane površine s sladkorno peso ne more biti večji od odmerjenega davka iz kmetijstva od negozdnih površin. 23. člen Zavezancem, ki dajejo zemljišče v zakup organizaciji združenih kmetov, kmetijski zemljiški skupnosti ali združenemu kmetu zaradi izkoriščanja za družbeno organizirano proizvodnjo, se priznajo olajšave in sicer: za zakup nad 1 do 3 let 30 'Mi za zakup nad 3 do 5 let 50 % za zakup nad 5 do 7 let 70% za zakup nad 7 let 100% od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade nu tako zemljišče. 24. člen Zavezancem združenim kmetom, ki v okviru proizvodnega sodelovanja v organizaciji združenih kmetov oziroma z organizacijo združenega dela ali proizvodno skupnostjo kmetov združijo svoje delo in zemljišče tako, da se oblikuje kompleks skupne proizvodnje se prizna olajšava in sicer: nad I do 3 let 25% nad 3 do 6 let 35 % nad 6 let 50 % od odmerjenega davka, ki sorazmerno odpade na tako zemljišče. 25. člen Zavezancem, ki so slepi ter so zdravstveno zavarovani kot kmetje oz. združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva, pa nimajo pogojev za olajšavo po 67. členu zakona o davkih občanov, se prizna olajšava v višini 50% od odmerjenega davka iz kmetijstva. 26. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, se prizna davčna olajšava v višini 15% od izplačanih nagrad. Zavezancem, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani kot kmetje in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju v usmerjenem izobraževanju za pridobitev strokovne izobrazbe, se prizna olajšava v višini 10% od odmerjenega davka na vsakega otroka. Zavezanec uveljavlja oljšavo do konca mesecu januarja za preteklo leto. 27. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki vlagajo sredstvu v gradnjo malih hidroelektrarn in v naprave za izkoriščanje bio plina, se prizna posebna olajšava s pogojem, da zavezanec vloži v gradnjo najmanj znesek, ki ustreza 60 % zneska enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Olajšava se prizna za dobo pet let in znaša 80 % za vsako leto odmerjenega davka iz kmetijstva. Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo po tem členu do konca januarja po letu, v katerem je vlagal sredstva. K vlogi za olajšavo mora zavezanec priložiti dovoljenje za izgradnjo objekta in dokazila o vloženih sredstvih. 28. člen Zavezancem, ki vlagajo sredstva v sanacijo virov onesnaževanja okolja, se prizna davčna olajšava v višini vlaganj, vendar največ do 30 'M>za vsako leto odmerjenega davka za dobo treh let. Olajšava se prizna pod pogojem, da je pristojna inšpekcijska služba dala mnenje, da gre za taka vlaganja. 29. člen Zneski v tem odloku, ki so vezani na višino katastrskega dohodka in olajšave iz 22. člena tega odloka se valorizirajo z vsakokratno valorizacijo katastrskega dohodka ali ob novem izračunu katastrskega dohodka in sicer s poprečnim količnikom ugotovljenim v merilu v SR Sloveniji. V. DAVEK OD DOHODKA IZ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 30. člen Davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti (v nadaljnem besedilu: davek iz gospodarskih dejavnosti) se odmerja: 1. po dejanskem dohodku 2. v pavšalnem letnem znesku 3. v odstotku od posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) 31. člen Davek iz gospodarskih dejavnosti se ne plačuje od dohodkov doseženih: I. izkoriščanje zemljišč v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje, opeke, apna in podobno) in 2. z opravljanjem kmetijskih storitev drugim s kmetijsko mehanizacijo če letni celotni prihodek pod točko 1. in 2. ne presega 10% poprečnega, letnega čistega osebnega dohodka delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo storitve kombajniranja organizirano preko kmetijske zadruge, se prizna posebna olajšava v višini 50 % od odmerjenega davka. I. Davek po dejanskem dohodku 32. člen Zavezanci davka iz gospodarskih dejavnosti po dejanskem dohodku, razen storitev bifejev, plačujejo davek od ostanka čistega dohodka po proporcionalni stopnji v višini 32%, zavezanci, ki v okviru gostinske dejavnosti dosegajo dohodke s storitvami bifejev in zavezanci, ki pridobivajo dohodek v obliki postranskega poklica, pa -v višini 37 %. 33. člen Zavezancem, ki s samostojnim opravljanjem dejavnosti v obliki stalnega poklica pridobivajo,dohodek in ki na območju občine Ptuj vlagajo jahtna sredstva za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev pod pogojem, da pe gre za vlaganja, ki bi se morala kriti iz že priznane amortizacije in kupnine za prodana osnovna sredstva, za oblikovanje virov obratnih sredstev ter za združevanje v zadrugo, organizacijo kooperantov in druge oblike združevanja za skunno nabavo, racionalno uporabo delovnih in poslovnih sredstev, skupno graditev in uporabo gradbenih objektov, skupen nastop na trgu in uresničevanje drugih skupnih interesov in potreb, se pod pogojem, da so poslovne knjige, ki sojih dolžni voditi, vodene na način in po načelih določenih s predpisom o načinu vodenja poslovnih knjig oziroma evi-E deri e, dodatno zniža davčna osnova do 25 %. 34. člen p /Zavezancem, ki so začeli opravljati gospodarsko dejavnosti (začetniki), se prizna davčna olajšava z odstotnim znižanjem odmerjenega davka za prvo leto v višini 100 %, za drugo leto y, višini 50 % in za tretje leto v višini 25 %. Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna tudi zavezancu, ki je pričel z opravljanjem gospodarske dejavnosti zaradi upokojitve ah smrti ožjih sorodnikov ali članov gospodinjske skupnosti, ki so opravljali tako ali sorodno dejavnost. . ,Ce je zavezanec prej opravljal gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se mu ob pričetku' opravljanja iste ali sorodne dejavnosti v obliki' stalnega poklica prizna olajšava iz prvega odstavka tega člena. Davčna olajšava se obračunava z odstotnim znižanjem davka za časovno razdobje i 2 mesecev.od pričetka opravljanja dejavnosti. Šteje, se, da je zavezanec pričel z. opravljanjem gospodarske dejavnosti, če ni prej opravljal sorodne dejavnosti. Davčna olajšava po tem členu se ne prizna avtoprevoznikom, gostinskim obratom bifejskega značaja in zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic. Davčne 'olajšave tudi ni mogoče priznati zavezancu, če kdo od ožjih sorodnikov ali članov gospodinjske skupnosti že opravlja enako ali podobno dejavnost v skupni ali samostojni obratovalnici. Če nastane dvom o tem, kaj je šteti za sorodno gospodarsko dejavnost, daje mnenje o tem Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje. V primeru, da kdo ustanovi ■ skupno' obratovalnico s kom, ki že opravlja sa-mostojho dejavnost v določeni obratovalnici, pa se mu davčna olajšava po prvem odstavku tega člena še ni iztekla, se na novo pridruženemu zavezancu prizna davčna olajšava samo za čas, ki je preostal njegovemu soustanovitelju skupne' obratovalnice. 35. člen. Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki opravljajo deficitarne in servisno storitvene obrti za občane v skladu s programom aktivnosti za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva, razen zavezancem, ki opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava z odstotnim zniža-rijem odmerjenega davka in sicer: a) za izumirajoče in zelo deficitarne obrti za ' potrebe občanov iz I. skupine 40% b) za servisno storitvene obrti za občane iz II. skupine 20% s pogojem, da zavezanci dosežejo najmanj 50% letnega celotnega prihodka s storitvami občanom. 36. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki zaposlujejo delavce, se v letu, za katero se davek odmerja, za vsakega delavca odmerjeni davek zniža, za znesek, ki ustreza 10% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Zavezancem, ki zaposlujejo invalidne osebe po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, se za vsako takšno osebo odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 30% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Mnenje o tem, da gre za invalidno osebo po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, da pristojna skupnost za zaposlovanje. Zavezancem, ki zaposlujejo invalide s 100% okvaro in gluhoneme osebe s 70% telesno okvaro se odmerjeni davek za vsakega delavca-invalida in gluhonemo osebo zniža za znesek, ki ustreza 50 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se sorazmerno zniža, če delavec ni bil zaposlen celo leto. 37. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, ki jim je priznana lastnost invalidne osebe po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, ki ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb, se odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 30 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Mnenje o tem, da ima zavezanec lastnost invalidne osebe po predpisih o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, ki pristojna skupnost za zaposlovanje. Zavezancem, invalidom s 100% telesno okvaro in zavezancem-gluhonemim osebam s 70% telesno okvaro, ki ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih oseb, se odmerjeni davek zniža za znesek, ki ustreza 60% poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 38. člen Zavezancem, ki z izvozom blaga in storitev na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, se glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga in storitev, odmerjeni davek zniža: — za 5 %, če znaša odstotni delež izvoza od 5 do 10% — za 15 %, če znaša odstotni delež izvoza od 20 do 30 % • — za 25 %, če znaša odstotni delež izvoza od 30 do 50 & — za 35 %, če znaša odstotni delež izvoza nad 5ff%. Davčna olajšava iz prejšnjega odstavka se prizna v primeru, ko je pooblaščena banka, ki je prejela devizna plačila iz tujine, izplačala obrtni zadrugi ali organizaciji združenega dela, katere blago ali storitev je bila izvožena, dinarsko protivrednost. Zavezanci uveljavljajo olajšavo na podlagi potrdila izvoznika iz katerega je razvidno, da gre za izvoz končnih proizvodov in storitev na konvertibilno podro'čje. Davčna olajšava se prizna tudi za storitve, ki jih zavezanec opravi v tujino preko organizacije združenega dela in zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost, če po pogodbi z organizacijo združenega dela sprejemajo dinarske (turistične) čeke. 39. člen Zavezancem davka iz gospodarskih dejavnosti, ki vlagajo sredstva v gradnjo malih hidroelektrarn in drugih alternativnih energetskih virov, se prizna davčna olajšava, če zavezanec vloži v gradnjo najmanj 60% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto. Olajšava se prizna za dobo treh let tako, da se za vsako odmerno leto zniža za 30 %, vendar skupna davčna olajšava ne sme presegati 40% vloženih sredstev. Zavezanec lahko uveljavlja olajšavo najkasneje do izdaje odločbe o odmeri davka iz gospodarske dejavnosti za leto, v katerem so bila sredstva vložena. 40. člen Zavezancem, ki oddajajo viške električne energije v elektroenergetski sistem, če inštalirana moč male hidroelektrarne presega 100 kilovatov, se glede na odstotni delež tega prihodka v celotnem prihodku obratovalnice odmerjeni davek zniža: za 5 %, če znaša odstotni delež tega prihodka do 5 % za 10% če znaša odstotni delež tega prihodka nad 5 % do 15 % — za 20 % če znaša odstotni delež tega prihodka nad 15 % do 30% za 30 % če znaša odstotni delež tega prihodka nad 30 %. 41. člen Zavezancem, ki pridobivajo dohodek s kmečkim turizmom in jim je podeljen zaščitni znak kmečkega turizma, se prizna davčna olajšava v višini 20% od odmerjenega davka. 42. člen Zavezancem, ki opravljajo gostinsko dejavnost in dosežejo več kot 40% celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči, se prizna davčna olajšava v višini 20% od odmerjenega davka. 43. člen Zavezancem za davek iz gospodarskih dejavnosti, se prizna davčna olajšava za pripravnike ter učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Davčna olajšava se prizna za čas trajanja pripravniške dobe, za učence in študente pa v višini 15 % od izplačanih nagrad po kolektivni pogodbi. 44. člen Zavezancem, ki vlagajo sredstva v sanacijo virov onesnaževanja okolja se prizna davčna olajšava v višini vlaganj, vendar največ do 30 % za vsako leto odmerjenega davka za dobo 3 let. Olajšava se prizna pod pogojem, da je pristojna inšpekcijska služba dala mnenje, da gre za taka vlaganja. V kolikor je zavezanec za ta vlaganja uveljavljal tudi znižanje davčne osnove, se mu za davčno olajšavo upošteva samo še razlika vloženih sredstev. ' 45. člen Zavezanci, moški stari nad 65 let in ženske stare nad 60 let, ki opravljajo deficitarno storitveno dejavnost in pri tem ne uporabljajo dopolnilnega dela drugih delavcev in tudi ne družinskih članov, so oproščeni plačila davka iz gospodarske dejavnosti. 46. člen Zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic, se prizna davčna olajšava le po 45. členu odloka. 47. člen Zavezanec mora vložiti zahtevek za davčne olajšave hkrati z napovedjo za odmero davka. Skupni znesek davčnih olajšav do 34. do 46. člena v posameznem letu ne more presegati 80% odmerjenega davka s tem, da se 100% olajšava za prvo leto poslovanja v navedeno omejitev ne všteva. Olajšave po tem odloku se priznavajo pod pogojem, da so poslovne knjige, ki jih je zavezanec dolžan voditi, vodene na način in po načelih določenih s predpisom o načinu vodenja poslovnih knjig oziroma evidenc. 48. člen Izdatki za kulturne in telesnokulturne namene, če gre za organizirane oblike zbiranja sredstev, lahko znašajo največ do 20 %, za humanitarne namene pa največ do 40% enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja s tem, da skupni izdatki ne morejo presegati 40 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu, za katero se davek odmerja. Izdatki za reprezentanco se lahko priznajo v višini največ do 0,8 % od celotnega prihodka. 2. Davek v pavšalnem letnem znesku 49. člen Davek v pavšalnem letnem znesku plačujejo: zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje iz 93. člena zakona o davkih občanov, zavezanci, ki opravljajo gostinsko dejavnost v odročnih krajih z manj kot 500 prebivalci in ne uporabljajo dopolnilnega dela več kot enega delavca, — taksisti, — zavezanci, ki dosežejo dohodek v vinotočih, — zavezanci, ki neposredno sprejemajo goste na prenočevanje z zajtrkom v svojem gospodinjstvu ali prostorih za počitek oziroma rekreacijo, če izpolnjuje pogoje iz 93. člena zakona o davkih občanov. 50. člen Pavšalni letni znesek davka iz gospodarske dejavnosti ne more biti nižji od 5 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Pavšalni letni znesek davka iz prvega odstavka tega člena se poveča za znesek, ki ustreza odstotku od enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu glede na vrsto dejavnosti oziroma predmet poslovanja, način in kraj poslovanja, delovno sposobnost zavezanca in uporabo dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov in sicer: — vrsta dejavnosti oziroma predmet poslovanja do 20 % -- način poslovanja (velikost in opremljenost poslovnih prostorov ter stopnja avtomati-ziranosti delovnega procesa), do 25% — kraj poslovanja, vezan na možnost pridobivanja dohodka glede na vrsto dejavnosti (mestna naselja, primestna naselja, druga večja ali manjša naselja ter odročna in višinska naselja), do 15 % — delovna sposobnost zavezanca, vezana na možnost pridobivanja dohodka glede vrste dejavnosti (starost in zdravstveno stanje) do 10% — uporaba dopolnilnega dela delavcev ali družinskih članov, 5 %. 51. člen Zavezancem, ki se jim odmerja davek v pavšalnem letnem znesku in opravljajo gospodarsko dejavnost v obliki stalnega poklica se pavšalni letni znesek davka zniža, če vlagajo lastna sredstva za namene opredeljene v 88. členu zakona o davkih občanov. Pavšalni letni znesek davka se zniža do 60 %. 52. člen Zavezancem, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, ki preživljajo mladoletne otroke ali otroke, ki nadaljujejo šolanje v usmerjenem izobraževanju ali za delo nezmožne družinske člane, se odmerjeni davek zniža za 5 "» za vsakega takega člana pod pogojem, da letni dohodek na družinskega člana ne pre\ega 10% poprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. V letni dohodek se vštevajo osebni dohodki in drugi dohodki, od katerih se plačujejo davki ter pokojnine in to zavezanca ter vse družinske člane gospodinjstva. Dohodki doseženi s samostojnim osebnim delom, od katerih se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku, se vključujejo v letni dohodek tako, da se pavšalni letni znesek poveča s faktorjem 4. Katastrski dohodek se v letni dohodek vključuje povečan s količnikom, ugotovljenim iz razmerja katastrskega dohodka do narodnega dohodka zasebnega kmetijstva v merilu SR Slovenije. 53. člen Borcem NOV, obdavčenim v pavšalnem letnem znesku, se pod pogoji iz 52. členu priznajo davčne olajšave v višini do 10% od odmerjenega davka. 54. člen Za zavezance, ki plačujejo davek v pavšalnem letnem znesku, se smiselno uporabljajo vse olajšave, ki veljajo za zavezance davka, odmerjenega po dejanskem dohodku. 3. Davek po odbitku 55. člen Davek po odbitku iz gospodarskih dejavnosti plačujejo zavezanci v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka: 1. po stopnji 10 % od dohodkov raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu. od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od dohodkov hidrometeoroloških opazovalcev, od provizij zastopnikov organizacij za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem del oh pretežni uporabi lastne telesne moči, od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti, 2. po stopnji 15 od dohodkov, doseženih s sprejemanjem gostov na prenočevanje z zajtrkom v svojem gospodinjstvu ali v prostorih za počitek oziroma rekreacijo s posredovanjem agencij, registriranih za to dejavnost in dohodkov izdelovalcev suhe robe, ki opravljajo to dejavnost na podlagi priglasitve in dohodke dosegajo pri organizacijah združenega dela, 3. po stopnji 25 % od provizij poslovnih agentov in poverjenikov, dohodkov od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike, od dohodkov potujočih zabavišč, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov ročne izdelave, ki jih ni možno šteti za izdelke domače ali umetne obrti, niti uporabne umetnosti, če jih občan izdeluje priložnostno, 4. po stopnji 40 % od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe ter druge organizacije in skupnosti in od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz l„ 2. in 3. točke. Olajšava v višini 50% od odmerjenega davka se prizna za davke po odbitku iz dohodkov doseženih z organiziranim delom na domu, ki jih dosegajo občani — člani kmečkih gospodarstev z manj razvitih območij občine. 56. člen , Plačila davka po odbitku so oproščeni dohodki, kijih dosegajo občani z zbiranjem mle- ka in prevozi mleka do zbiralnih mest, z zbiranjem odpadnega materiala, s pluženjem snega za krajevne skupnosti, dohodki, ki jih dosežejo invalidi s 100% telesno okvaro, osebe, ki so izgubile vid, duševno bolne in duševno prizadete osebe, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela, dohodki, doseženi z opravljanjem storitev za hlevske in pašne ter druge skupnosti s področja kmetijstva, z obiranjem hmelja, sadja in spravilom kmetijskih pridelkov ter opravljanjem kmetijskih del, dohodki, ki jih dosežejo občani, ki delajo doma pletar-ske izdelke iz šibe za organizacije združenega del ain dohodki, doseženi z zbiranjem podatkov za statistična raziskovanja, določena z zveznimi in republiškimi predpisi. VI. DAVEK OD DOHODKA IZ POKLICNIH DEJAVNOSTI 57. člen Davek od dohodka iz poklicnih dejavnosti (v nadaljnem besedilu: davek i/ poklicnih dejavnosti) se odmerja: 1. po dejanskem dohodku 2. v pavšalnem letnem znesku 3. v odstotku od posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku). 1. Davek po dejanskem dohodku 58. člen Davek iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku se odmerja od ostanka čistega dohodka v višini: 32 % zavezancem, ki opravljajo poklicno dejavnost kot osnovni poklic, 10% zavezancem, ki opravljajo poklicno dejavnost, ki je posebnega družbenega pomena in 37% zavezancem, ki opravljajo poklicno dejavnost kot postranski poklic. Zavezancem davka iz poklicnih dejavnosti po dejanskem dohodku, ki opravljajo poklicno dejavnost kot osnovni poklic, se smiselno priznajo davčne olajšave, ki veljajo za zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti pp dejanskem dohodku. 2. Davek v pavšalnem letnem znesku 59. člen Davek v pavšalnem letnem znesku Se odmerja zavezancem, ki izpolnjujejo pogoje 11(). člena zakona o davkih občanov. Pri odmeri pavšalnega letnega zneska se smiselno uporabljajo kriteriji iz 50. člena tega odloka. Pavšalni znesek davka ne more biti nižji od 2 % enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 60. člen Zavezancem, ki opravljajo poklicno dejavnost v obliki stalnega poklica in se jim odmerja davek v pavšalnem letnem znsku, se pavšalni letni znesek davka zniža, če vlagajo lastna sredstva v občini Ptuj za namene opredeljene v 88. členu zakona o davkih občanov. Pavšalni letni znsek davka se zniža do 60%. 61. člen Pri odmeri davka iz poklicnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se smiselno uporabljajo davne olajšave, ki veljajo za zavezance davka iz gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku. 3. Davek po odbitku 62. člen Davek po odbitku plačujejo zavezanci po stopnji 40 %. 63. člen Davka po odbitku so oproščeni dohodki, ki jih dosegajo prevajalci za gestikovni jezik, dohodki doseženi z opravljanjem poklicnih de- javnosti za kulturno umetniška društva in teles-nokulturne organizacije in društva, dohodki, doseženi od predavanj s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite in dohodki, kijih dosežejo invalidi s 100% telesno okvaro ter osebe, ki so izgubile vid, če opravljajo intelektualne storitve prek organizacij združenega dela. VII. DAVEK OD DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 64. člen Davek od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se odmerja po dejanskem dohodku ali od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku). Davek po dejanskem dohodku se odmerja od ostanka čistega dohodka po stopnji 32 % za dohodke iz avtorskih pravic in po stopnji 5% za dohodke od patentov in tehničnih izboljšav. 65. člen Davek po odbitku se odmerja po stopnji: — 20 % od dohodkov iz avtorskih pravic in od dohodkov od patentov, modelov oziroma vzorcev blagovnih oziroma storitvenih znamk in tehničnih izbljšav, ki jih dosegajo tuje fizične in pravne osebe, — 10% od dohodkov iz avtorskih pravic za izvirna umetniška dela in sicer književna, klasična glasba ter slikarska in kiparska dela, če so dohodki doseženi pri organizaciji združenega dela s področja kulture, ki jim je to glavna dejavnost, — 3 % dohodkov, ki jih dosegajo občani od patentov, modelov oziroma vzorcev, blagovnih oziroma storitvenih znamk in tehničnih izboljšav. 66. člen Od dohodkov iz avtorskih pravic doseženih od: — reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del, — sklic risb, stripov, križank in drugih podobnih del, — artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah, — izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, varietejih, gostinskih obratih in na podobnih prireditvah, plačujejo zavezanci davek od vsakega posameznega dohodka po stopnji 40 %. Stopnja davka od dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki ga doseže oseba, na katero je prenešena avtorska pravica, se poveča za 50 %. Vlil DAVEK OD DOHODKOV IZ PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 67. člen Zavezanci davka od dohodkov iz premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnem besedilu: davek od dohodkov iz premoženja) plačujejo davek po naslednjih stopnjah: davčna osnova v stopnja v din % do 619.580 15 nad 619.580 do 619.580 15 nad 1.239.1 10 do 1.858.680 24 nad 1.858.680 do 2.478.260 33 nad 1.858.680 do 2.478.260 42 nad 2.478.260 do 3.097.790 50 nad 3.097.790 do 3.717.360 58 nad 3.717.360 65 Osnove iz prvega odstavka se valorizirajo s statistično ugotovljenim porastom cen na drobno v SR Sloveniji. Tako valorizirane osnove začnejo veljati po poteku leta, iz katerega je indeks porasta cen, s katerimi se je izvršila valorizacija. 68. člen Pri odmeri davka od dohodkov iz premoženja se priznajo kot stroški upravljanja, vzdrževanja, obratovanja in amortizacije: — za stanovanjske prostore in opremljene sobe 50 % — za poslovne prostore, garaže in počitniške hiše 30 %. 69. člen Davek iz premoženja se ne plačuje, če dohodki, doseženi z oddajanjem opremljenih sob letno ne presegajo 5 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka delavcev zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Ce dohodki presegajo navedeni znesek, se davek plačuje od celotnega zneska. Zavezancem, ki opremljene sobe oddajajo preko ustreznih organizacij (mladinske organizacije, turistična društvu, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami), se pri odmeri davka prizna posebna olajšava v obliki 20 % znižanja odmerjenega davka. Zavezancem, ki oddajajo opremljene sobe in stanovanjske prostore mladim družinam preko ustreznih organizacij (mladinske organizacije, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami) se prizna olajšava v višini 100 % od odmerjenega davka. Za mlade družine štejeta zakonca, od katerih nobeden ni star več kot 30 let, družina vsaj z enim otrokom, kjer nobeden od staršev ni star več kot 30 let in samohranilka oziroma samohranilec, od katerih nobeden ni star več kot 30 let. Oprostitev plačila davka in posebno olajšavo uveljavlja zavezanec v davčni napovedi, kateri mora priložiti kopijo potrdila o prejeti najemnini oz. dokazila o načinu oddajanja opremljenih soh. IX. DAVEK OD PREMOŽENJA 70. člen Davek od premoženja plačujejo občani, ki posedujejo: 1. stavbe, dele stavb, stanovanja in garaže, 2. prostore za počitek oziroma rekreacijo, 3. plovne objekte dolžine najmanj 8 metrov. 71. člen Davek od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž se odmerja v odstotkih od davčne osnove po lestvici: davčna osnova stopnja v din v % do 12.492.320 0,10 nad 12.492.320 do 24.984.660 0,20 nad 24.984.660 do 49.969.310 0,30 nad 49.969.310 do 74.953.940 0,45 nad 74.953.940 do 99.938.600 0,65 nad 99.938.600 do 124.923.260 0,85 nad 124.923.260 1,00 Osnova za odmero davka od garaž, ki niso sestavni del stanovanjskih stavb, se ugotovi tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine pomnoži z zneskom, ki odgovarja 3 % poprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka delavcev zaposlenih v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. 72. člen Davek od prostorov za počitek oziroma rekreacijo se odmerja v odstotkih od davčne osnove po lestvici: davčna osnova stopnja v din v % do 12.492.320 0,80 nad 12.492,320 do 37.476.970 1,00 nad 37.476.970 do 74.953.940 1,20 nad 74.953.940 do 125.923.260 1,30 nad 124.923.260 1,50 73. člen Davek od poslovnih prostorov se odmerja v odstotkih od davčne osnove po lestvici: davčna osnova stopnje' v din V % do 12.492.320 0,15 nad 12.492.320 do 24.984.650 0,35 nad 24.984.650 do 37.476.970 0,55 nad 37.476.970 do 49.969.310 0,75 nad 49.969.310 do 62.461.630 1,00 nad 62.461.630 1,25' Za poslovne prostore, ki jih lastnik oziroma uživalec ne uporablja za opravljanje gospodarske oziroma poklicne dejavnosti in jih tudi ne daje v najem za navedene namene, se stopnja davka iz prvega odstpvka tega člena poveča za 100 % in znaša davčna osnova stopnje v din v % do 12.492.320 0,30 nad 12.492.320 do 24.984.650 0,70 nad 24.984.650 do 37.476.970 1,10 nad 37.476.970 do 49.969.310 1,50 nad 49.969.310 do 62.461.630 2,00 nad 62.461.630 74. člen 2.50 Osnova za davek je vrednost stavbe in prostorov za počitek in rekreacijo. Vrednost se ugotavlja po odloku o ugotovitvi ter vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/73 in 2/79). 75. člen Vrednost točke določi za vsako leto Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj. Lestvica davčnih osnov iz 71., 72. in 73. člena se bo valorizirala hkrati z valorizacijo'stanovanjskih stavb, stanovanj, garaž, prostorov za počitek oziroma rekreacijo in poslovnih prostorov z indeksom porasta cen gradbenih objektov v družbeni lastnini v SR Sloveniji v preteklem letu v primerjavi s preteklim letom in se uporablja od I. januarja naslednjega leta. Podatke objavi republiški upravni organ pristojen za stanovanjske zadeve. 76. člen Davek od premoženja od stanovanjskih hiš se ne plačuje, če vrednost stavbe ne presega dvakratnega enoletnega poprečnega čistega osebnega dohodka delavcev zaposlenih .v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem tetu. 77. člen Zavezancem z več kot tremi družinskimi člani, ki so z njimi stalno prebivali v njihovih stanovanjskih prostorih v letu pred letom, za katerega se odmerja davek, se odmerjeni davek zniža za 10% za vsakega nadaljnjega družinskega člana. Zavezanec uveljavlja olajšavo s posebno vlogo. 78. člen Davčni zavezanec je dolžan dati upravi za družbene prihodke potrebne podatke za ugotovitev vrednosti stavbe in prostorov, ki se v sezoni ali od časa do časa uporabljajo za počitek in rekreacijo. 79. člen Davek od premoženja od plovnih objektov se plačuje v pavšalnem letnem znesku in sicer: — nad 8 do 9 metrov 296.770 din in po 117.150 din za vsak nadaljni meter dolžine. Pavšalni letni znesek se za vsako leto starosti zniža za 5 %. Ne obdavčujejo se plovni objekti, stari nad 15 let. Zavezanec je dolžan vložiti napoved za odmero tega davka do 31. januarja. Pavšalni letni znesek davka za plovne objekte se letno valorizira z letno stopnjo rasti poprečnega mesečnega čistega osebnega dohod- ka na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu v primerjavi s preteklim letom in se uporablja od I. januarja naslednjega leta. X. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA ■SREČO 80. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje od vsakega posameznega dobitka po stopnji 15%. 1 81. člen Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje.- če vrednost posameznega dobitka ne presega‘50.000 din. XI. OSTALE DOLOČBE 82. člen Zavezanci za davek, razen zavezancev za davek iz kmetijstva, obdavčenih po katastrskem dohodku in zavezancev za davek, ki se plačuje po odbitku, morajo vložiti napoved za odmero davkov pri upravi za družbene prihodke občine Ptuj na javni poziv do 31. januarja vsakega leta. 83. člen Uprava za družbene prihodke lahko na pismeno vlogo zavezanca začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: če zavezanec pri prehodu iz fakturirane na plačano realizacijo izkaže, daje tisti del materialnih stroSkov, ki odpade na plačano realizacijo bistveno nižji od materialnih stroSkov, ki so bili potrebni, da seje dosegel celotni prihodek, ki predstavlja vrednost prodanih proizvodov in storitev, — če zavezanec, obdavčen po fakturirani realizaciji izkaže, da so realizirani dohodki bistveno nižji od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno-odplačevanje se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane dohodke, — če je zoper odmerno odločbo vložena pritožba in davčni organ ocenjuje, da bo po rešitvi pritožbe priSlo do bistvenega znižanja davčne obveznosti, — če gre za začasno plačilno nesposobnost, nastalo zaradi sezonskega ali začasnega zmanjšanja Obsega poslovanja, bolezni zavezanca ali smrti V družini, elementarnih nezgod, vojaških obveznosti ali zaradi drugih podobnih razlogov. Zavezancem, ki so dolžni voditi poslovne knjige, se v primerih od prve do tretje alinee prvega odstavka tega člena odloži plačilo davka ali dovoli obročno odplačevanje dolga, na podlagi podatkov iz v redu vodenih poslovnih knjig. Odlog plačila davka se v primerih od prve do tretje alinee prvega odstavka tega člena prizna za čas do 6 mesecev, v primerih iz četrte alinee prvega odstavka tega člena pa za čas do I leta. pbročno odplačevanje davčnega dolga se lahko prizna za čas do I leta. Za čas, ko je bilo zavezancu plačilo davka odloženo ali dovoljeno obročno odplačevanje, se ne zaračunajo zamudne obresti. 84. člen Poroštevno izjavo sme uprava za družbene prihodke zahtevati, če zapadli dolg zavezanca presega 20 % obveznosti odmerjenih za zadnje leto in takrat, ko je ugotovljeno, da v šestih mesecih po zapadlosti prisilna izterjava zapadlih davčnih obveznosti iz premoženja ni uspela. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 85. člen Ne glede na določbo 31. člena odloka se za leto 1988 do 1990 davek iz gospodarskih dejavnosti ne odmeri zavezancem, ki opravljajo storitve kombajniranja. 86. člen Določbe odloka, ki se nanašajo na znižanje davčne osnove in davčne olajšave pri zavezancih davka iz kmetijstva, gospodarskih in poklicnih dejavnosti, obdavčenih po dejanskem dohodku, se uporabljajo že pri odmeri davka za leto 1988. 87. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o davkih občanov v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 6/83, 14/83, 17/83, 4/84, 9/85, 31/85, 34/86 in 7/87). 88. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od I. januarja 1989 dalje. Številka: 422-2/88 Datum: 22/12-1988 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC, s. r. 234. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 39. člena Zakonit o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86), 44. člena Navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) ter 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 22/12-1988 sprejela ODLOK o sprejemu prostorskih Ureditvenih pogojev za območje PII — Cl Staro mestno jedro Ptuja I. člen ( Sprejmejo se Prostorski ureditveni pogoji za območje PII Cl Staro mestno jedro Ptuja, ki jih je izdelal Zavod za urbanizem Maribor pod št. projekta 67/88, decembra 1988. , 2. člen Prostorski ureditveni pogoji določajo rabo prostora, pogoje za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje območja, komunalno in prometno ureditev ter podajajo izhodišča in smernice za posege v prostor ob upoštevanju opredelitev o varovanju in prenovi kulturnozgodovinskega mestnega jedra na Ptuju. 3. člen Prostorski ureditveni pogoji v tekstovni in grafični obliki določajo programska in tehnična izhodišča, predloge in pogoje procesa prenove, ki sO rezultat interdisciplinarne obdelave celotne problematike starega mestnega jedra na Ptuju. Sestavni del prostorskih ureditvenih pogojev so ob tekstu naslednje grafične priloge: — prikaz območja obdelave — prikaz dinamičnega in statičnega prometa na območju obdelave komunalna ureditev območja operativna razdelitev na kareje prikaz spomeniško varstvenih režimov prikaz obstoječih strešin — prikaz obstoječe etažnosti objektov — prikaz območja po katastrskem načrtu iz leta 1824 — prikaz obstoječih stanovanjskih površin — prikaz ovrednotenja obstoječih stanovanjskih površin — prikaz obstoječih stanovanjskih površin v pritličju — prikaz obstoječih dejavnosti I. — prikaz obstoječih dejavnosti II. — prikaz dejavnosti iz leta 1792 — prikaz dejavnosti, opredeljenih glede na doseg zaledja — prikaz obstoječih dominantnih dejavnosti po območjih — prikaz dominantnih dejavnosti po območjih, predlog — prikaz variantnih rešitev možnih strategij prenove — zbirna karta večjih gradbenih posegov z obeležjem likovno motečih objektov in objektov, namenjenim večjim rekonstrukcijam. I. OBMOČJE 4. člen S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ureja območje med Dravo in železniško progo, magistralno cesto, Trstenjakovo ulico, Rajčevo ulico, Cesto Olge Meglič in kompleksom nekdanjega Dominikanskega samostana. 5. člen Glede na operativno opredelitev območja prenove poteka meja po naslednjih parcelah: 1055, 1058, 1059, 1060, 1003, 995/1, 656/1, 651, 649, 645, 643, 996/1, 996/6, 1030, 1037/2, 1037/1, 1023, 1022, 1019, 1017/2, 1017/1, 3964, 1011, 3991, 1114, II13, 1126, 1118, 1122, 1123, 4017, 4169/1. II. FUNCIJE V OBMOČJU 6. člen Območje se nameni stanovanjskim, centralnim ter poslovnim dejavnostim. Razmeščanje prevladujočih centralnih in poslovnih dejavnosti mora biti v skladu z grafično prilogo »Prikaz dominantnih dejavnosti po območjih«. Razmerje med stanovanjskimi površinami proti centralnim in poslovnim mora biti vsaj 45 % : 55 % v korist stanovanjskih. 7. člen Pritličja in prostori posebnih vrenostih v nadstropjih, to je velike dvorane, prostori s štukaturami ipd., praviloma morajo biti uporabljeni za centralne in poslovne dejavnosti. V posamezni objekt se sme namestiti nova dejavnost le s soglasjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. 8. člen Večji industrijski in obrtniški obrati, hrupne dejavnosti, dejavnosti pri katerih se oddajajo večje količine smradu ali prahu, večja skladišča ter zbirališča odpadnih snovi, morajo do leta 1995 biti odstranjeni iz območja. V območje nove tovrstne dejavnosti ni dovoljeno vnašati. Il/a. Stanovanja 9. člen Dvig kvalitete stanovanjskega fonda po danes veljavnih predpisih predstavlja osnovo prenovitvenega procesa. Morebitna odstopanja od teh predpisov so lahko le v prid višji bivanjski kvaliteti in to le zaradi varovanja kulturne dediščine. Il/b. Javne funkcije 10. člen Doseganje široke specializiranosti in optimalne kvalitete ponudbe (atraktivnosti) javnih funkcij ter oživljanje sklopov sorodnih dejavnosti v starem mestnem jedru je prav tako generalni cilj prenove. Za konkretno določanje funkcij v posameznih objektih skrbita Komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve in Komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje občine Ptuj v skladu z določili prostorskih ureditvenih pogojev. 11. člen Pri zasedanju funkcij v poslovnih prostorih objektov imajo prednost tiste, ki najbolj ustre- zajo izbrani strategiji ekonomskega vidika prenove ter značaju in pomenu objektov. 12. člen Pri razporejanju funkcij v prostoru je upravni organ dolžan upoštevati izsledke raziskav o zakonitostih razporejanja dominantnih in ostalih dopolnilnih ter kontrarnih funkcij, ki so razvidne iz grafičnih prilog. Dominantne funkcije morajo po površini javnih funkcij zasedati vsaj tretjino površine teh funkcij. III. PROMETNA UREDITEV 19. člen Nalepke, ki dovoljujejo vožnjo in parkiranje po območju znotraj starega mestnega jedra imajo lahko le vozila prebivalcev tega območja in vozila uporabnikov, ki jim izjemoma dovoli promet Komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Ptuj. Vožnja dostavnih vozil omenjenih uporabnikov je dovoljena samo v zato opredeljenem času. 13. člen Posamezni lokal sme zasedati le en objekt. Javni in nejavni del lokala praviloma smeta meriti največ po 150 m’. Izjeme so hotelski lokali, ki smejo zajemati tudi več objektov. III. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE PROSTORA 14. člen Na osnovi prostorskih ureditvenih pogojev so dovoljene novogradnje stanovanjskih, gospodarskih in drugih objektov na stavbnem zemljišču, na katerem je mogoče zgraditi le posamičen objekt ali napravo kot dopolnilno gradnjo ali nadomestni objekt v strnjeno zazidanem območju in so take gradnje nujno potrebne za vzdrževanje obstoječe gradbene strukture in za bivanje in delo prebivalcev na tem območju. , Dovoljujejo se komunalne ureditve in adaptacije, dozidave, nadzidave, vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah ter njihove rušitve. Našteta dela se morajo izvajati tako, da bodo objekti in naprave vsklajeni s celotno mestno podobo, sosednjimi objekti ter urbani-stično-arhitekturno oziroma morebitno spomeniško varstveno vrednostjo objektov in naprav sapiih. K vsem delom mora biti dano soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. 15. člen Drobna urbana oprema, to so cestne svetilke, korita za rože in drevesa, konfini, klopi, koši za smeti, cestni znaki in označbe na cestiščih, označbe turističnih objektov in poti, oglasne in plakatne table, nadstreški, izložbe, izveski, napisi, ipd. mora biti enotna. Način izvedbe predpiše Občinska skupščina z odlokom. Do sprejema odloka se dovoli izvedba drobne urbane opreme le s soglasjem ZVNKD. Uporaba dhigih svetil kot žarnice z žarilno nitjo za javno razsvetljavo ni dovoljena. Izjemoma se smejo dovoliti na prometnih mestih, kjer je drugovrstna razsvetljava nujna, druge vrste svetilk. Svetlobni napisi morajo imeti ločeno postavljene črke, monolitne svetlobne ploskve z napisi niso dovoljene. Na delih stavb, ki so vidne z javnega odprtega prostora ni dovoljeno obešanje oblačil in perila. Talne označbe razen za prireditve, niso dovoljene. Do 31/12-1990 se morajo elementi neustrezne urbane opreme odstraniti. 16. člen Na osnovi prostorskih ureditvenih pogojev se v starem ptujskem mestnem jedru uvaja enotna kritina z bobrovci. IV. POGOJI KOMUNALNEGA UREJANJA 20. člen Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kumunalno omrežje. Vodi v javnem vidnem prostoru morajo potekati kabelsko, prostozračni niso dovoljeni. Transformatorske postaje in ostali večji komunalni objekti morajo biti vgrajeni v objekte. Če to ni možno, mora biti izvedba na urbanistično in arhitektonsko prilagojeni lokaciji. Obstoječi vodnjaki se morajo ohranjati v uporabnem stanju. Deponije kurilnega olja morajo biti vgrajene tako, da ne odtekajo v podtalnico. Odpadki se morajo zbirati v kontejnerjih in odvažati na komunalno deponijo. Morebitni posebno nevarni odpadki se morajo shranjevati in deponirati v skladu z veljavnimi predpisi. 21. člen Območje prenove se bo ogrevalo s plinom. 22. člen Uporaba individualnih televizijskih anten ni dovoljena. Območje je potrebno kablirati za prenos televizijskih signalov. 23. člen Horizontalni odmik kanalizacijskih in vodovodnih vodovje obvezno najmanj 3 metre, vertikalni najmanj 0.50 m, če ni mogoče, se mora izvesti predpisana zaščita. V. SPOMENIŠKO VARSTVO 24. člen Stopnja in obseg spomeniškega varstva mestnega prostora in arhitekturnih ter drugih spomenikov starega mestnega jedra, sta določena s spomeniško varstvenim elaboratom. Evidenco, nadzor in register kulturnih spomenikov obravnavanega območja vodi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Redno vzdrževalna dela, obnove, predelave in rekonstrukcije objektov in naprav, ki so navedeni in valorizirani v spomeniškovarstvenem elaboratu (morfološka analiza, konservatorski program, mnenja in soglasja), je mogoče izvajati le v sodelovanju s strokovnimi službami Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Enako velja za vse novogradnje na območju prenove. Morebitno odkritje nepričakovanih ostankov preteklih kultur ob izvedbi prenove je obvezno takoj naznaniti Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. 17. člen Postavljanje kioskov v območju prenove ni dovoljeno. Obstoječe kioske je po zagotovitvi nadomestnih poslovnih prostorov odstraniti. Dovoljena je prodaja na ulici pred posameznimi objekti kot posebna ponudba dejavnosti v teh objektih. 18. člen V času večjih javnih prireditev je dovoljeno začasno postavljanje reklamnih in drugih oglasnih objektov in panojev. V tem času je dovoljeno tudi postavljanje stojnic na večjih posebej določenih površinah ter sanitarnih kontejnerjev. VI. KONČNE DOLOČBE 25. člen Proces prenove se bo v celotnem prenovitvenem območju izvajal na osnovi ureditvenih načrtov, ne bodo izdelani za posamezne kareje tega območja. Do sprejetja ureditvenih načrtov je na osnovi prostorskih ureditvenih pogojev mogoče izvajati opredeljene posege na celotnem prenovitvenem območju. 26. člen Etapnost procesa prenove se podreja etap-nosti izvedenih in že razpoložljivih konzerva-torskih programov in možnostim komunalnega opremljanja zemljišč z objekti in napravami, katerih kapaciteta mora hiti dimenzionirana na končno stanje potreb. Izdelava ureditvenih načrtov se ho pričela na območju, ki je v »Operativni razdelitvi na kareje« označeno kot »kare 9«. 27. člen Za spremljanje in vodenje celotnega poteka prenove bo ustanovljena strokovna komisija pri Komiteju za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. 28. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka -izvaja Uprava za inšpekcije občin Ormož in Ptu.j. 29. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradujem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 350-1/88-4 Datum/ 22/12-1988 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC. s. r. 235. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 39. in 43. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor .(Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86), 44. člena Navodila o vsebini posebnih strokovpih,podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) ter 165, člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občil) Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela ip - Zbora krajevnih skupnosti, dne 22. decembra 1988 sprejela ODLOK o sprejemu zazidalnega načrta Dornava — Dom 1. člen Za ureditveno območje P 8 I 2 Dornava — Dom se sprejme »Zazidalni načrt Zavod Dornava sprememba (zgostitev pozidave)«, (v nadaljnem besedilu: zazidalni načrt), ki ga je izdelala Komunala, gradbeništvo in promet TOZD Projekta inženiring Ptuj pod št. projekta 407/88 septembra 1988. 2. člen Z zazidalnim načrtom se ureja 6.32 ha veliko obmoje ležeče jugozahodno ob vasi Dornava za potrebe Zavoda za varstvo in delovno usposabljanje mladine dr. Marijana Borštnarja Dornava (v nadaljnjem besedilu: Zavod). 3. člen Opis meje območja po parcelnih mejah: Območje zazidalnega načrta omejujejo južni rob lokalne ceste Ptuj cerkev Dornava, ki ima pare. št. 808, od pare. št. 699/2 do tromeje pare. št. 808, 704/4 in 710, nato vzhodna meja pare. št. 710 do stičišča s parer št. 707/1, severne meje pare. št. 707/1 in 708/2, nato zahodni rob ceste cerkev Dornava Borovci, ki ima pare. št. 809/1, do poljske ceste pare. št. 809/5, severni rob te ceste do zahodne meje pare. št. 697/1, nato zahodne meje ter parcele, pare. št. 697/2 in 699/2 do ceste Ptuj cerkev Dornava, vse v k. o. Dornava. 4. člen Funkcije območja s pogoji za izrabo in vali-teto graditve ali drugih posegov v prostor: Zavod se locira na jugozahodni rob vasi v mirni coni, kjer je na cestah malo prometa in '• ni javnih dejavnosti. Polovica območja, ki se ureja z zazidalnim načrtom, se namenja parkovni postavitvi ob- jektov Zavoda. Večji del te polovice se pozida po tem zazidalnem načrtu, preostali del se varuje pred gradbenimi posegi za širitev Zavoda. Drugi del območja z dvema opuščenima gramoznicama bo služil za igrišča, park in obdelovalne površine Zavoda. Športno igrišče v za-padni gramoznici je namenjeno tudi ostalim krajanom. Zmogljivost zavodskih prostorov je 72 nepo-kretnih in 108 pokretnih otrok, ki bodo v oskrbi 190 delavcev. Glede na različne stopnje prizadetosti in številčnost so otroci razdeljeni ,v pet domov. Za skupne dejavnosti in upravo se zgradi osrednja stavba kompleksa. Gospodarstvu služijo v kletni etaži nameščeni prostori kuhinje, pralnice in kotlarne s pripravo pare za pralnico. V kuhinji se bodo pripravljali obroki tudi za 120 odraslih varovancev in 80 delavcev oddaljene podružnice Zavoda. Jedilnica s kapaciteto 70 sedežev se nameni vsem 270 delavcem Zavoda. Izvedejo se funkcionalni — urgentni dostopi do vseh objektov, osrednja ploščad in urgentna krožna pot, katere sestavna dela sta tudi za potrebe gospodarstva urejena povezava med cestama Ptuj—cerkev Dornava in cerkev Dornava— Borovci ter pot do športnega igrišča v gramoznici. Uredi se parkirišče za osebne avtomobile. Obdelovalne površine bo Zavod uporabljal za pridelavo povrtnin in kot sadovnjak. Neurejene površine obeh gramoznic se morajo sanirati. Odplake bo prečiščevala čistilna naprava zavodskega kompleksa. Za zadostitev potreb po električni energiji se zgradi transformatorska postaja. 5. člen Pogoji za urbanistično oblikovanje območja ter za arhitektonsko oblikovanje objektov ali naprav oziroma drugih posegov v prostor na tem območju: 1. Objekti se ra^torede gručasto na zahodnem delu za pozidavo predvidenega območja tako, da je med njimi večji prost prostor za notranje dvorišče ter da so primerno ločeni in osončeni. Lega objektov Zavoda se podredi legi objektov vasi. 2. Ob vstopni poti v sredino območja z dovozne ceste Ptuj—cerkev Dornava se uredi parkirišče s 40 parkirnimi mesti in postavijo osrednja stavba z veznim traktom in domova za ne-pokretne otroke, ki sta združena v en objekt. Trije domovi za pokretne otroke združeni v en objekt'se pridružijo površinam igrišč, parka in obdelovalnih zemljišč na južni strani območja. Ob krožni poti se razporede čistilna naprava, trafo postaja in pomožni elektroenergetski vir ter pretakališče s cišterno za kurilno olje. 3. Energetski Objekti so manjših velikosti preprostih oblik, domovi so ustrezno svojim nalogam večji in zahtevneje oblikovani, kot dominanta izstopa osrednja stavba z najbolj zloženimi skupnimi nalogami. Objekti so podkleteni, pritlični z izrabljenimi mansardami oziroma enonadstropni. Kletni nivo je mogoče ob odprtju v opuščene gramoznice izrabiti za bivalne prostore. 4. Talne in višinske oblike ter velikosti stavb so podane s tehničnimi elementi za zakoličenje objektov in naprav odnosno z arhitektonskimi zasnovami v projetku zazidalnega načrta. 5. Stavbe morajo imeti enotne krajevni tradicionalni arhitekturi sorodno uporabljene oblike in gradiva. To velja za naklone strešin, kritino, strešne zaključke, okenske in vratne odprtine, ograje in vhodne dele. Bivalni objekti in osrednja stavba z veznim traktom morajo imeti opečno kritino, svetlo fasado in temno pobarvane lesene dele. 6. Energetski objekti se lahko nekoliko razlikujejo od bivalnih objektov in osrednje stavbe pod pogojem da ostane medsebojna usklajenost. Barve morajo biti v umirjenih tonih. 7. Ob domovih se urede površine za zunanje bivanje s pergolami in utami ter igrišča. Na površinah med domovi in športnimi igrišči ter obdelovalnimi površinami se uredi park z igrali. Parkovno se obdelajo tudi ostale zelene površine zagrajene cone. 8. Športno igrišče velikosti 65 m x 120 m je že obstoječe. Manjša površina na dnu gramoznice bo igrišču se namenja širitvi športnih površin. Ob športnih površinah se za potrebe uporabnikov in vzdrževanje igrišč zgradi manjši objekt. 9. V parkih oziroma na zelenicah, ob poteh in ploščadih so obvezne enotne luči, koši za smeti, klopi in igrala. Tlaki morajo za posamezne izrabe, to je za ploščadi, urgentne poti in pešpoti, biti različni. » 10. Za zaščito kompleksa pred neugodnimi zahodnimi in jugozahodnimi vetrovi ter pred hrupom na javnih cestah se izvedejo pregrade iz drevja in grmovja. Zelena zaščita se izvede tudi za obrambo pred premočno osončenostjo. 11. Drevje in grmovje zelenic, parkov in zaščit mora biti pretežno domačih regijskih vrst. 6. člen Pogoji glede komunalnega urejenja območja: 1. PROMET: Notranjost območja je namenjena pešcem, promet vozil se bo vršil le na robovih. Večina mirujočega prometa bo na parkirišču. Dostop do športnega igrišča, glavni dostop v sredino območja in gospodarska pot so vzporedni smeri naselja oziroma objektov Zavoda. Z glavnega dostopa so vsi objekti dosegljivi po pravokotniško razporejenih 5.0 m širokih peš — urgentnih poteh z nosilnostjo 10 t. Dostop do športnega igrišča, povezava na južnem robu zagrajene cone od igrišča do gospodarske poti, gospodarska pot in dovozna cesta Ptuj—cerkev Dornava predstavljajo zunanji urgentni krog z najmanj enako nosilnostjo. Gospodarska pot poteka od glavnega dostopa na severu mimo gospodarskih objektov do ceste cerkev Dornava—Borovci na jugovzhodu. Prečne povezave med objekti, poti, parki, poti do igrišč in obdelovalnih površin se bodo vzpostavile spontano in glede na frekvence se na uhojene steze polože travne plošče. 2. VODOVOD: Do glavne vodovodne cevi 0 200 mm na cesti Pacinje—Dornava pri dvorcu Dornava se 510 m daleč v ravni črti izvede priključek s cevjo 0 160 mm. Razvod po območju zazidalnega načrta se izvede z zanko okrog zagrajenega območja in zankami okrog objektov s cevmi 0 100 mm. Na razdaljah največ 80 m se na vodovodni mreži nameste hidranti. 3. KANALIZACIJA: Kanalizacijski sistem je dvojni. Padavinske vode se speljejo v poni-kovalnice. Vode s parkirišča in pretakališča pri rezervoarju za kurilno olje se predhodno očistijo v lovilcih maščob. Odpadne vode se morajo vse speljati v čistilno napravo. Očiščene vode se nato po cevi 0 300 mm gravitacijsko preko 3 prečrpališč odvajajo vzporedno z vodovodnim priključkom do obstoječega kolek-tOrja kanalizacije, ki vodi od dvorca do potoka Pesnice. Možna je izvedba s tlačnim vodom ako se dokaže njena ekonomska upravičenost. Čistilna naprava bo imela kapaciteto 500 enot. 4. ELEKTRIČNO OMREŽJE: Od obstoječe transformatorske postaje pri šoli Dornava TP-191 se ob cestah v dolžini 440 m napelje visokonapetostni kabel do transformatorske postaje 400 kVA na jugovzhodnem delu območja, ki se postavi za potrebe Zavoda. Vkopani nizkonapetostni kabli nato napajajo posamezne objekte. Ob transformatorski postaji Zavoda se uredi prostor za morebitno namestitev 100 kVA nadomestnega disel agregata. V notranjosti zagrajenega območja, ob vstopu vanj in ob gospodarski cesti se uredi zunanja razsvetljava na 7 m ali 3 m kandelabrih. Zračni elektro vodi niso dopustni. 5. TELEFON: V osrednji stavbi se predvidi telefonska centrala, NC 5/25, ki se z desestpar-nim kablom poveže z obstoječim kablom na cesti cerkev Dornava—Borovci 235 m daleč. Vkopani kabli napajajo posamezne objekte. Zračni PTT vodi niso dopustni. 6. OGREVANJE: Objekti se ogrevajo centralno, vročevod iz skupne kotlovnice do objektov poteka v kinetah preseka 100 cm/60 cm oziroma 150 cm/60 cm. Kotlovnica kapacitete 1,8 MW je na kurilno olje, ki se shranjuje v posebnem objektu z lovilnim bazenom. Zaloga goriva bo 100 m\ 7. člen Drugi pogoji, ki so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev oziroma posegov v prostor: Zaklonišče se predvidoma namesti v kletno etažo objekta domov za neprokretne otroke. Ima zmogljivost 200 mest. V mirnem času služi kot arhiv in skladišče. Izhodi morajo segati izven rušilnih con objektov. Zaradi morebitnega visokega nivoja podtalne vode morda kletna izvedba zaklonišča ni možna, zato se del zemljišča vzhodno od gospodarske ceste pri domovih za nepokretne otroke nameni za nadomestno lokacijo zaklonišča v polvkopani izvedbi. 8. člen Etape izvajanja zazidalnega načrta: Vsi objekti se zgrade istočasno. Površine, ki so namenjene za širitev Zavoda, se ohranijo v kmetijski rabi. 9. člen Obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju sprememb zazidalnega načrta: Investitorji in izvajalci so dolžni v celoti upoštevati določila tega odloka. 10. člen Tolerance, ki jih z lokacijskim dovoljenjem lahko dopusti upravni organ: Tlorisne dimenzije in razdalje med objekti lahko odstopajo za + — 5%. Največji vertikalni gabariti so določeni z arhitektonskimi zasnovami objektov. Poteki tras in dimenzioniranje infrastrukturnega omrežja se lahko spremene, če se dokaže smotrnost sprememb in pridobi soglasje projektanta zazidalnega načrta. 11. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o sprejemu Zazidalnega načrta Zavod Dornava (Dornava dom), ki je bil objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 23 z dne 28. julija 1988. 12. člen Zazidalni načrt je na vpogled občanom in organizacijam pri Občinskem komiteju za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Ptuj. 13. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Uprava za inšpekcije občin Ormož in Ptuj. 14. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 350-1/86-4 Datum: 22/12-1988 236. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 40. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82), 49. člena Zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 2/88 prečiščeno beedilo), 36. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83, 24/85, 1/86 in 11/88), 74. člena Zakona pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84), 290. člena Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82 in 22/83) in 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 22. decembra 1988 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o financiranju in določitvi prispevnih stopenj za zadovoljevanje skupnih potreb samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti v občini Ptuj in sklada za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v občini Ptuj za obdobje 1989—1990 1. člen V I. členu Odloka o financiranju in določitvi prispevnih stopenj za zadovoljevanje skupnih potreb samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti v občini Ptuj in Sklada za splošno ljudsko obrambo in družbeno sa-mozačito v občini Ptuj za obdobje 1989—1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 37/88) se črtajo besede »Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj«. 2. člen Črta se 3. alineja 2. člena. 3. člen Črta se 3. alineja 3. člena. 4. člen 4. alineja 3. člena se dopolni tako, da se glasi: »— Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Ptuj 52400-842-041-427 gospodarstvo in negospodarstvo 52400-842-041 -42786 samostojni obrtniki«. 5. člen V 1. odstavku 4. člena se za besedami »tega odloka« doda besedilo: »in odloka o ugotovitvi obsega sredstev ter o obveznem plačevanju prispevka za 'solidarnostno gradnjo stanovanj in delno nadomeščanje stanarin v občini za obdobje 1986—1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 37/88«). 6. člen Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in v Uradnem listu SRS ter začne veljati s 1/1-1989. Številka: 352-2/83-2 Datum: 22/12-1988 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd Žmavc, s. r. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 2. odstavka 36. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81, 34/83, 24/85, 1/86 in 1.1/88) ter 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 22. decembra 1988 sprejela ODLOK o ugotovitvi obsega sredstev ter o obveznem plačevanju prispevka za solidarnostno gradnjo stanovanj in delno nadomeščanje stanarin v občini Ptuj za obdobje 1986—1990 1. člen Skupščina občine Ptuj ugotavlja, da ie po Samoupravnem sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj za obdobje 1986—1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 10/86, 15/86 in 34/88) določen potreben obseg sredstev za solidarnostno gradnjo stanovanj, delno nadomeščanje stanarin, solidarnost na nivoju SR Slovenije ter sredstev za prenovo starega mestnega jedra (revitalizacija) v odstotku 2,537 % za delavce v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in 6,200 % za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci ter za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost na osnovi BO D iz dohodka. 2. člen Za tiste samoupravne organizacije in skupnosti ter delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposlene delavce ter za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost in ki niso pristopili k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj za obdobje 1986—1990, se s tem odlokom predpisuje obveznost plačevanja prispevka za solidarnostno gradnjo stanovanj, delno nadomeščanje stanarin, solidarnost na nivoju SR Slovenije ter sredstva za prenovo starega mtjstnega jedra (revitalizacija) po stopnji: a) 2,537 % od BO D iz dohodka za delavce v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in b) 6,200 % od BOD iz dohodka za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci in za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost. 3. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o ugotovitvi obsega sredstev ter o obveznem plačevanju prispevka za solidarnostno gradnjo stanovanj in delno nadomeščanje stanarin v občini Ptuj za obdobje 1986 — 1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 17/86). 4. člen Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in v Uradnem listu SRS ter začne veljati s 1/1-1989. Številka: 36-2/86-4 Datum: 22/12-1988 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC, s. r. 238. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 26. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostfh (Uradni list SRS, št. 39-461/74, 4-199/78) ter 110. in 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/7 in 2/82) je Skupščina obči- ne Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 22. decembra 1988 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb v občini Ptuj v prvem trimesečju 1989 1. člen Potrebe organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev občine Ptuj se v I. trimesečju 1989 financirajo na podlagi splošnih določil proračuna občine Ptuj za leto 1988. 2. člen Dohodki v tem času ne smejo presegati 25 "" vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1988. 3. člen Prihodki in odhodki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Ptuj za leto 1989. 4. člen ' Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od I. januarja 1989 dalje. Številka: 402-6/86-2 Datum: 22/12-1988 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC. s. r. 239. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi I. odstavka 616. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SERJ, št. 11/.88 prečiščeno besedilo, 6/88. 19/88 in 38/88) ter 167. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Zbor združenega dela Skupščine občine Ptuj na seji, dne 22. decembra 1988 sprejel SKLEP o prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva v Delovni organizaciji Agis Ptuj I. Skupščina občine Ptuj ugotavlja, da so z 31/12-1988 v DO AGIS Ptuj prenehali začasni ukrepi družbenega varstva, sprejeti dne 24/12 — 1987 s sklepom štev. 428-1/78-2 in da je potekel mandat začasnega kolegijskega poslovodnega organa. Ih Z dnem prenehanja začasnih ukrepov družbenega varstva se iz sodnega registra izbrišejo ukrepi družbenega varstva in pooblastila začasnega kolegijskega poslovodnega organa. lil. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 428-1/78-2 Datum: 22/12-1988 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC, s. r. 240. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 41. člena Zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80) in 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Or- mož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na skupnem zasedanju Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 22. decembra 1988 sprejela SKLEP o razrešitvi komandirja Postaje milice Ptuj 1. Franc HORVAT, rojen 16/1-1945 se razreši z 31/12-1988 dolžnosti komandirja Postaje milice Ptuj. 2. Ta sklep prične veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: lil-38/79-1 Datum: 22/12-1988 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC, s. r. 241.' SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 41. člena Zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80) in 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na skupnem zasedanju Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 22. decembra 1988 sprejela SKLEP o razrešitvi namestnika komandirja Postaje milice Ptuj 1. Milan ČUŠ. rojen 15/5-1961 se razreši z 31/12-1988 dolžnosti namestnika komandirja Postaje milice Ptuj. 2. Ta sklep prične veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 11-1/88-1 Datum: 22/12-1988 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC, s. r. 242. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 41. člena Zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80) in 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na skupnem zasedanju Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 22. decembra 1988 sprejela SKLEP, o imenovanju komandirja Postaje milice Ptuj 1. Milan ČUŠ, rojen 15/5-1961, pravnik se imenuje s 1/1-1989 za komandirja Postaje milice Ptuj. 2. Ta sklep prične veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 111-38/79-1 Datum: 22/12-1988 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC, s. r. 243. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 41. člena Zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80) in 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina ob čine Ptuj na skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 22. decembra 1988 sprejela SKLEP o imenovanju namestnika komandirja Postaje milice Ptuj 1. Robert BRATKOVIČ, roj. 24/7-1953 se imenuje s l/l-1989 za namestnika komandirja Postaje milice Ptuj 2. Ta sklep prične veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 11-86/88-1 ^Datum: 22/12-1988 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC, s. r. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 265. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85 in 47/87) in 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 22. decembra 1988 sprejela SKLEP o izvolitvi sodnika za prekrške 1. Matilda ŠODA, rojena 7. septembra 1940 v Gradacu, dipl. pravnica, stanujoča v Ptuju, Ziherlova ploščad 3, se izvoli za sodnico za prekrške občine Ptuj. 2. Mandatna doba izvoljene sodnice za prekrške traja osem let. 3. Ta sklep prične veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož‘in Ptuj. Številka: 110-4/65-1 Datum: 22/12-1988 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC, s. r. 245. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 265. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85 in 47/87) in 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 22. decembra 1988 sprejela SKLEP o izvolitvi sodnika za prekrške 1. Barbara DEBEVC, rojena 24. maja 1962 v Ptuju, dipl. pravnica, stanujoča v Ptuju, Arničeva 5, se izvoli za sodnico za prekrške občine Ptuj, 2. Mandatna doba izvoljene sodnice za prekrške traja osem let. 3. Ta sklep prične veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 110-4/65-1 Datum: 22/12-1988 Predsednik Skupščine občine Ptuj Gorazd ŽMAVC, s. r. 246. SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Na podlagi 310. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 169. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na skupnem zasedanju Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnem zboru, dne 22. decembra 1988 sprejela SKLEP o spremembi sklepa o imenovanju Sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 1. V Svetu za SLO in DS se razrešijo naslednji člani: Silva GORJUP, predsednica DPZ Branko JOHA, predsednik ZZD Živojin PEŠIC, komandant Garnizona Dušana Kvedra-Tomaža Ptuj Franc HORVAT, komandir Postaje milice Ptuj Stanko MEGLIČ, načelnik Oddelka za notranje zadeve Feliks BAGAR, poveljnik Občinskega štaba za civilno zaščito Ivan NAHBERGER, predsednik Koordinacijskega odbora za SLO in DS pri OK SZDL 2. V Svet za SLO in DS se imenujejo naslednji novi člani: Stanko MEŠKO, predsednik DPZ Anton P1ŠEK, predsednik ZZD Danilo DAKOVIČ, komandant Garnizona D. Kvedra-Tomaža Ptuj Milan ČUŠ, komandir Postaje milice Ptuj Miran LONČAR, načelnik Oddelka za notranje zadeve Stanko MEGLIČ, predsednik Sveta za SLO in DS ter usmerjanje mladih v vojaške in obrambne poklice pri OK SZDL 3. Ta sklep prične veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 020-5/86 Datum: 22/12-1988 247. Na podlagi 5. člena Zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, St. 9/85) in 2. člena Odloka o družbeni kontroli cen (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj. št. ,12/85) je Izvršni svet SO Ptuj, dne 21/12-1988 na svoji 138. seji sprejel ODREDBO o spremembi odredbe o določitvi najvišjih cen 1. člen Ne glede na I. člen Odredbe o določitvi najvišjih cen (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 34/88) se cene stanarin in najemnin, ki so jih organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti oblikovale v skladu s predpisi in uporabile na tržišču do uveljavitve te odredbe, povečajo s 1/1-1989 za 66%. 2. člen Ta odredba'začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 38-27/78-2 Datum: 21/12-1988 Predsednik Izvršnega sveta SO Ptuj Jože BOTOLIN, s. r. 248. 9 Na podlagi 7. člena Odloka o organizaciji, načinu poslovanja in financiranja veterinarsko higienske službe v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2/74) je Izvršni svet SO Ptuj na 139. seji, dne 28/12-1988 sprejel ODREDBO o spremembi odredbe o plačevanju stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ptuj 1. člen I. člen Odredbe o plačevanju stroškov veterinarsko higienske službe v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 27/86, 4/87, 21/87, 2/88 in 18/88), se spremeni tako. da glasi: Stroške neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel in odpadkov plačujejo organizacije združenega dela, društva in rejci živali po naslednjih tarifah za vsako žival: — za govedo in konje 5.290 din — žrebeta in teleta 2.550 din — za prašiče, ovce in koze 1.550 din — za prašiče v rejah nad 1.000 kom 330 din — za jagnjeta in kozličke do 3 mesece starosti 470 din — za perutnino (kokoši, brojlerje, purane, gosi, drugo domačo perutnino in pernato divjad) 4,80 din — enodnevne piščance 0,70 din , — za pse 7.290 din — za kunce in zajce 50 din — za ribe/kg 10 din — za čebelji panj 490 din — za odstreljeno in prodano divjad 6.380 din 2. člen Ta odredba začne veljati takoj po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Štev.: 322-2/83-3 249. Na podlagi 29. člena zakona o zdravstvenem varstvu živali (Uradni list SRS, štev. 37/85), V. točke Odloka o pristojbinah za zdravstvena spričevala in potrdila ter o kriterijih za določitev pristojbin za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja (Ur. list SRS, štev. 43/85, 46/86, 48/87 in 28/88) ter 4. člena Odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2/74), je Izvršni svet Skupščine občine Ptuj na 139. seji, dne 28/12-1988 sprejel ODREDBO o spremembi odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ptuj I. člen I. člen Odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 27/86) se spremeni tako, da glasi: Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ter za obvezne preglede klavnih kopitarjev in parklarjev, perutnine in kuncev ter za dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se v občini .Ptuj plačujejo naslednje pristojbine: III. Veterinarsko-sanitarni pregledi pošiljk pri naskladanju, razkladanju in prekladanju živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov a) za kamion d8 2 toni b) za kamion nad 2 t ali vagon c) za kamion z I-dnevnimi piščanci č) kosovne pošiljke: za kopitarje in goveda od kom — za teleta od kom — za prašiče in drobnico od kom — za živo perutnino vsakih začetih 50 kom — za čebeljo družino — za meso, mast in drobovino kopitarjev, parkljarjev in perutnino od kg — za mesne izdelke, razen konzerv od kg — za mesne izdelke MIP • — za ribe, rake, polže od kg — za mlečne izdelke od litra ali kg — za jajca od kom — za jajčne izdelke od kg — za ostale neimenovane živalske proizvode in odpadke od kg Veterinarsko-sanitarni pregledi pošiljk kopitarjev in parkljarjev občine — od kom Veterinarsko sanitarni pregledi pri nakladanju, razkl.adanju in prekladanju uvoznih in izvoznih pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ter semena za umetno osemenjevanje kopitarjev in parkljarjev 24.500 dih 41.950 din 9.340 din 12.290 din 4.350 din 4.350 din 5.000 din 4.160 'din ' 30 din 30 din • 1 16 din 100 din ■ 20 din 3 din 16 din K din se ženejo izven območja 8.640 din kom velike divjadi IV. a) za pošiljko semena 15.546 b) za kosovne pošiljke IS.540 c) za kosovne pošiljke lovskih turistov — do 20 kom male divjadi ali I kom velike divjadi — za vsakih začetnih nadaljnih 20 kom male divjadi ali č) kamion do 2 toni d) kamion nad 2 t ali vagon Veterinarsko sanitarni pregledi klavnih živali a) v klavnicah — za govedo in kopitarje po kom — za teleta in drobnico od kom — za prašiče s trihinoskopijo od kom — za perutnino, staro do 2 mes. od kom — za kokoši od komada b) za izdajo napotnice pri zakolu v sili zunaj klavnice — za govedo in kopitarje od kom — za teleta, drobnico in prašiče od kom c) za izdajo napotnice v hlevu z nepreverjeno ali sumljivo situacijo pred odpremo v klavnico — za govedo in kopitarje od kom 21.330 din — za teleta, drobnico in prašiče od kom 17.300 din — za perutnino po jati 34.600 din Veterinarsko sanitarni pregledi mesa kopitarjev, parkljarjev, perutnine, kuncev, divjadi, jajc, mleka in njihovih izdelkov, medu, rakov, školjk, polžev, žab namenjenih za hrano ljudi din din 36.350 din 6.240 din 35.330 -din 60.300 din 12.320