geo35 OVITEK_geo16 OVITEK.qxd 16.11.2016 9:13 Page 1 I GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 IJNEVOL S I VDUJ LIHNLAJRAVTS UEJLOK OOKSJNEJLIVŽ A INZO I K ŽIVLJENJSKO OKOLJE NAJ USTVARJALNIH LJUDI ISSN 1580-1594 V SLOVENIJI 35 €02 9 2 1 6 9 8 7 6 9 5 9 4 5 JANI KOZINA Jani Ko zi na Naziv:dr.,univerzitetnidiplomiranigeograf,znanstvenisodelavec Naslov:GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU,Gosposkaulica13, 1000Ljubljana,Slovenija E-pošta:jani.kozina@zrc-sazu.si Medmrežje:http://giam.zrc-sazu.si/kozina Rodilsejeleta1984vLjubljani.PokončanigimnazijivŽelimljahleta2003 sejevpisalnaštudijgeografijenaFilozofskifakultetiUniverzevLjubljani, kjerjeleta2008diplomiralinšeistegaletanadaljevalspodiplomskimštu- dijem.Zadiplomskodelo Prometnadostopnostkotkriterijregionalizacije Slovenije jeprejelštudentskoPrešernovonagradoFilozofskefakultetein Nagrado za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe Javnega sklada RepublikeSlovenijezarazvojkadrovinštipendije.Leta2015jevsoavtors- tvuprejelšeposebnoomemboEuropaNostražirijeza AkcijskinačrtKulturna dediščinainrazvojpodeželskeskupnostiČrniVrh vkategoriji»Izobra- ževanje«. Leta2009sejekotmladiraziskovaleczaposlilnaGeografskeminštitutu AntonaMelikaZnanstvenoraziskovalnegacentraSlovenskeakademijezna- nostiinumetnosti.Leta2010jeprešelnaenovitdoktorskištudijinleta2013 doktoriralznaslovom Življenjskookoljeprebivalcevzustvarjalnimpoklicem vSloveniji.Leta2006sejeraziskovalnousposabljalnaInštitutuzaantro- pološkeinprostorskeštudijeZnanstvenoraziskovalnegacentraSlovenske akademijeznanostiinumetnosti,medletoma2007in2009naUrbani- stičneminštitutuRepublikeSlovenije,vletih2014in2015panaSchool ofManagementnaCardiffMetropolitanUniversity. Odleta2013vmatičniustanovidelujekotznanstvenisodelavec.Njegove raziskovalneusmeritvesogeografijaustvarjalnostiinčloveškihvirov,eko- nomskageografija,geografijaprometa,prostorskoinregionalnonačrtovanje tergeografskiinformacijskisistemi.Ječlanuredniškihodborovknjižnihzbirk GeografijaSlovenijeinGeoritemterDigitalneenciklopedijenaravneinkultur- nedediščine–DEDI.JetudičlanRegionalStudiesAssociation,izvršnega odboraLjubljanskegageografskegadruštva,strokovnegaodboraSloven- skihregionalnihdnevov,Medobčinskepobudečezmejnegae-sodelovanja vPodonavskieRegijiinSosvetazastatistikoprebivalstvapriStatističnem uraduRepublikeSlovenije. GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 ŽIVLJENJSKO OKOLJE USTVARJALNIH LJUDI V SLOVENIJI Jani Kozina 2 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 ŽIVLJENJSKO OKOLJE USTVARJALNIH LJUDI V SLOVENIJI Jani Kozina LJUBLJANA 2016 Knjižna zbirka Geografija Slovenije, ISSN 1580-1594, UDK 911 © GIAM ZRC SAZU GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 ŽIVLJENJSKO OKOLJE USTVARJALNIH LJUDI V SLOVENIJI Jani Ko zi na ©2016, Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU Uredniškiodbor: Da vid Bole, Ma te ja Breg Va lja vec, Rok Ci glič, Ma te ja Ferk, Ma tej Ga bro vec, Dra go Klad nik, Blaž Ko mac, Jani Ko zi na, Ja nez Na red, Dra go Per ko, Pri mož Pi pan, Ka tarina Po laj nar Hor vat, Nika Raz pot nik Vi sko vi ć, Aleš Smre kar, Ma te ja Šmid Hri bar, Maja To po le, Mimi Ur banc, Ma ti ja Zorn Urednika: Dra go Klad nik, Da vid Bole Recenzenta: Mar jan Rav bar, Mar ko Krevs Kartograf: Jani Ko zi na Prevodizvlečka: Živa Ma lo vrh Oblikovalec: Dra go Per ko Izdajatelj: Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU Zaizdajatelja: Dra go Per ko Založnik: Za ložba ZRC Zazaložnika: Oto Lut har Glavniurednik: Aleš Po gačnik Računalniškiprelom: SYNCOMP d. o. o. Tiskarna: Cicero Begunje, d. o. o. Naklada: 250 iz vo dov Prva izdaja, prvi natis. / Prva e-izdaja. Ljubljana 2016 Naslovnica: Us tvarjal ni po gled. Av tor fo to gra fi je na na slov ni ci je Alen Tur kalj, av tor fo to gra fi je na za li stu pa Mi lan Orožen Ada mič. Knjiga je prosto dostopna tudi v elektronski obliki (pdf), ISBN 978-961-254-960-2, COBISS.SI ID=287033856: http://zalozba.zrc-sazu.si/p/1273 CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 911.3:316.42:001(497.4) 711:001(497.4) KOZINA, Jani Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji / [[besedilo], kartograf] Jani Kozina ; [prevod izvlečka Živa Malovrh]. – 1. izd., 1. natis. – Ljubljana : Založba ZRC, 2016. – (Geografija Slovenije, ISSN 1580-1594 ; 35) ISBN 978-961-254-959-6, COBISS.SI ID=287033344 4 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 ŽIVLJENJSKO OKOLJE USTVARJALNIH LJUDI V SLOVENIJI Jani Ko zi na UDK: 911.3:316.334.5:001(497.4) COBISS: 2.01 IZVLEČEK Živ ljenj sko oko lje us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji Na poti v družbo zna nja ima us tvar jal nost ved no večji po men. V no vejših raz voj nih pa ra dig mah se jo čeda lje po go ste je ome nja kot ključni de jav nik gos po dar ske ra sti in raz vo ja mest, re gij ter na pred nih tržnih eko no mij nas ploh. V zad njem ob dob ju se o us tvar jal no sti ve li ko go vo ri v po ve za vi z us tvar jal ni - mi ljud mi, ki se od os ta lih raz li ku je jo na podlagi nji ho ve ga po kli ca. Šte vil ne em pi rične ra zi ska ve so do ka za le, da je nji ho va pro stor ska raz po re di tev nee na ko mer na tako z vi di ka re gio nal ne de li tve kot z vi - di ka stop nje ur ba ni zi ra no sti. Ob tem ima jo po memb no vlo go raz lični lo ka cij ski de jav ni ki, ki ustvar jal no de lov no silo v do ločeno oko lje pri teg ne jo ozi ro ma jo tam za držijo. Knji ga poiz kuša od go vo ri ti na dve ključni vprašanji: kje v Slo ve ni ji us tvar jal ni ljud je živi jo in za kaj rav no tam. Ugo to vi tve kažejo, da ustvar - jal ni ljud je v Slo ve ni ji pred stavljajo po do ben de lež de lov ne sile kot v naj bolj raz vi tih državah sve ta, hkra ti pa je to po klic na sku pi na, ki je v pri mer ja vi z dru gi mi (kme tij ska, proi zvod na in sto ri tve na) v zad njem de set let ju pri nas naj bolj na ra sla. Ana li ze pro stor ske raz po re di tve kažejo, da so us tvar jal ni ljud je v Slo - ve ni ji tako kot dru god nee na ko mer no raz po re je ni. Manjša osre do točenost je značilna pred vsem za gos po dar sko slabše raz vi te re gi je vzhod ne Slo ve ni je, večja pa za raz vi tejše re gi je za hod ne Slo ve ni - je, med ka te ri mi še po se bej iz sto pa Osred nja Slo ve ni ja. Sčaso ma se raz li ke med re gi ja mi po večuje jo, zno traj re gij pa zmanjšuje jo. No vejši po se li tve ni pro ce si po te ka jo v sme ri de kon cen tra ci je iz bolj ur ba - ni zi ra nih ti pov na se lij v sme ri red ke je po se lje nih su bur ba ni zi ra nih in po deželskih ob močij. Za us tvar jal ne lju di je značilna tudi do kaj vi so ka stop nja pro stor ske ne mo bil no sti, kar je ver jet no v pre cejšnji meri odraz nji ho ve močne na ve za no sti na lo kal no oko lje ter izred no ne mo bil ne ga trga ne pre mičnin in de lov ne sile v Slo ve ni ji. Med naj po memb nejšimi de jav ni ki pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji so ka ko vost no bi val no oko lje z ve li kim pou dar kom na bližini na ra ve, iden ti te ta ozi ro ma oseb ne po ve zave z ljud mi in kra ji ter bližina de lov ne ga me sta. Obe nem so opaz ne nekate re po memb ne raz li ke tako z vi - di ka iz bra ne re gio na li za ci je kot z vi di ka stop nje ur ba ni zi ra no sti na se lij. Bi vanj ske pre fe ren ce us tvar jal nih lju di se na pod la gi ra zi sko val nih spoz nanj v ve li ki meri uje ma jo z žel ja mi večine Slo ven cev po bi va nju v individual ni sta no vanj ski ne pre mični v ze le nem oko lju, ki je do bro po ve za no z in fra struk tu ro in ima po sle dično do ber do stop do de lov nih mest ter raz ličnih vrst sto ri tev. KLJUČNE BESEDE us tvar jal nost, us tvar jal ni raz red, družba zna nja, po se li tev, geo gra fi ja člo veških vi rov, so cial na geo grafija, re gio na li za ci ja, stop nja ur ba ni zi ra no sti 5 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 ŽIVLJENJSKO OKOLJE USTVARJALNIH LJUDI V SLOVENIJI Jani Ko zi na UDC: 911.3:316.334.5:001(497.4) COBISS: 2.01 ABSTRACT Li ving en vi ronment of crea ti ve peo ple in Slo ve nia In this in crea singly de ve lo ped know led ge so ciety, crea ti vity is gai ning great mea ning. Re cent de ve lop - ment pa ra digms con si stently list it as one of the key fac tors of eco no mic growth and the de ve lop ment of ci ties, re gions, and ad van ced mar ket eco no mies in ge ne ral. In re cent ti mes, crea ti vity has most of - ten been lin ked to the mem bers of the crea ti ve class, which dif fer from ot hers be cau se of the type of pro fes sion. Nu me rous em pi ri cal stu dies have pro ven that their choi ce of re si den tial lo ca tions is dis pro - por tio na te in terms of the re gio nal di vi sion as wel as of the ur ba ni za tion le vel. Here, dif fe rent lo ca tio nal fac tors play an im por tant role, as they may at tract the crea ti ve work for ce to a cer tain en vi ron ment and/or manage to re tain it the re. This book at tempts to ans wer two key que stions: whe re do crea ti ve peo ple re si de in Slo ve nia and why do they choo se to live the re. The fin dings show that crea ti ve peo ple in Slo - ve nia ad he re to a si mi lar per cen ta ge of the work for ce as in ot her highly de ve lo ped coun tries; this is also the oc cu pa tio nal group that has in crea sed in num ber the most com pa red to ot hers (agri cul tu ral, ma nu fac tu ring, and ser vi ce) in the last de ca de. The spa tial di stri bu tion analy ses show that, si mi lar to ot her coun tries, crea ti ve peo ple in Slo ve nia are une venly di stri bu ted. A lo wer con cen tra tion is typi cal pre do mi nantly for eco no mi cal y less de ve lo ped re gions in Ea stern Slo ve nia, whi le a hig her con cen tra - tion oc curs in more de ve lo ped re gions of We stern Slo ve nia, es pe cial y in Cen tral Slo ve nia. With time, the dif fe ren ces bet ween the re gions in crea se, but de crea se wit hin the re gions them sel ves. Con tem - po rary sett le ment pro ces ses run to wards a de con cen tra tion from hea vily ur ba ni zed sett le ment types to more spar sely po pu la ted su bur ba ni zed and ru ral sett le ments. Crea ti ve peo ple ex press a high le vel of spa tial im mo bi lity, which is most li kely the ref lec tion of a strong at tach ment to the lo cal en vi ron ment and of an ex tre mely im mo bi le real es ta te mar ket and work for ce in Slo ve nia. The most im por tant spa - tial di stri bu tion fac tors for crea ti ve peo ple in Slo ve nia are: li ving en vi ron ment qua lity with a great emp ha sis on ac cess to na tu re, iden tity or clo se con nec tions to peo ple and pla ces, and work pla ce pro xi mity. Ad - di tio nal y, some im por tant dif fe ren ces were iden ti fied from the as pect of the se lec ted re gio na li za tion as wel as the sett le ment ur ba ni za tion le vel. Ba sed on the re search fin dings, the re si den tial pre fe ren - ces of crea ti ve peo ple lar gely coin ci de with the de si res of the ma jo rity of Slo ve nians, who wish to re si de in an in di vi dual re si den tial real es ta te ob ject in a green en vi ron ment with good con nec tions to in fra - struc tu re and con se quently good ac cess to work pla ces and dif fe rent types of ser vi ces. KEY WORDS crea ti vity, crea ti ve class, know led ge so ciety, sett le ment, geo graphy of hu man re sour ces, so cial geography, re gio na li za tion, de gree of ur ba ni za tion 6 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 VSEBINA Pred go vor ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 9 1 Uvod ............................................................................................................................................................................................................................................................................ 11 2 Teo ret ski ok vir ................................................................................................................................................................................................................................................ 14 2.1 Živ ljenj sko oko lje .......................................................................................................................................................................................................................... 14 2.1.1 Splošno o živ ljenj skem oko lju .................................................................................................................................................................. 14 2.1.2 Opre de li tev živ ljenj ske ga oko lja v so cial ni geo gra fi ji ................................................................................................ 16 2.1.3 Živ ljenj sko oko lje Slo ven cev ...................................................................................................................................................................... 18 2.2 Us tvar jal nost ...................................................................................................................................................................................................................................... 20 2.2.1 Splošno o us tvar jal no sti .................................................................................................................................................................................... 20 2.2.2 Vi di ki us tvar jal no sti .................................................................................................................................................................................................. 23 2.2.3 Geo gra fi ja ustvar jal nih lju di – iz kušnje v sve tu .................................................................................................................. 25 2.2.4 Geo graf ske ra zi ska ve us tvar jal no sti v Slo ve ni ji .............................................................................................................. 29 3 Me to do lo gi ja ...................................................................................................................................................................................................................................................... 31 3.1 Opre de li tev us tvar jal nih lju di ........................................................................................................................................................................................ 31 3.2 Ana li za pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di ............................................................................................................................ 34 3.2.1 Zbir ka po dat kov .......................................................................................................................................................................................................... 35 3.2.2 Pro stor ska ra ven ........................................................................................................................................................................................................ 35 3.2.2.1 Iz bra na re gio na li za ci ja .............................................................................................................................................................. 36 3.2.2.2 Ti po lo gi ja stop nje ur ba ni zi ra no sti na se lij .......................................................................................................... 38 3.2.3 Teh ni ke ana li zi ra nja ................................................................................................................................................................................................ 39 3.3 Vred no te nje de jav ni kov pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di ............................................................................ 43 3.3.1 Opre de li tev in ana li za ob jek tiv nih ka zal ni kov ...................................................................................................................... 44 3.3.2 Opre de li tev in ana li za sub jek tiv nih ka zal ni kov .................................................................................................................. 46 3.3.2.1 An ke ti ra nje us tvar jal nih lju di .............................................................................................................................................. 46 3.3.2.2  SWOT ana li za an ke ti ra nja .................................................................................................................................................. 50 4 Družbeno-gos po dar ske značil no sti us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji ................................................................................................ 53 4.1 Po klic na se sta va ............................................................................................................................................................................................................................ 53 4.2 De mo graf ska se sta va ............................................................................................................................................................................................................ 57 4.3 Do hod kov na se sta va .............................................................................................................................................................................................................. 61 5 Pro stor ska raz po re di tev us tvar jalnih lju di v Slo ve ni ji ................................................................................................................................ 63 5.1 Re gio nal na raz po re di tev .................................................................................................................................................................................................... 63 5.1.1 Me dre gio nal ne raz li ke ........................................................................................................................................................................................ 63 5.1.2 Zno traj re gio nal ne raz li ke ................................................................................................................................................................................ 68 5.2 Raz po re di tev gle de na stop njo ur ba ni zi ra no sti .................................................................................................................................... 83 5.2.1 Raz li ke med tipi ur ba ni zi ra no sti na se lij ........................................................................................................................................ 83 5.2.2 Raz li ke zno traj ti pov ur ba ni zi ra no sti na selij .......................................................................................................................... 85 6 Pro stor ska mo bil nost us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji ........................................................................................................................................ 94 6.1 Se li tve .......................................................................................................................................................................................................................................................... 94 6.1.1 Časov ni ob seg se li tev ........................................................................................................................................................................................ 94 6.1.2 Pro stor ski ob seg se li tev .................................................................................................................................................................................. 95 6.2 Dnev na mo bil nost ........................................................................................................................................................................................................................ 98 7 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina 7 De jav ni ki pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji ................................................................................................ 104 7.1 Vred no te nje de jav ni kov z ana li zo ob jek tiv nih ka zal ni kov .................................................................................................. 104 7.2 Vred no te nje de jav ni kov z ana li zo sub jek tivnih ka zal ni kov ................................................................................................ 109 7.2.1 Raz li ke med prišleki in sta ro sel ci ...................................................................................................................................................... 112 7.2.2 Re gio nal ne raz li ke ................................................................................................................................................................................................ 113 7.2.3 Raz li ke gle de na stop njo ur ba ni zi ra no sti .............................................................................................................................. 118 8 Sklep ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 120 8.1 Kje živi jo us tvar jal ni ljud je? .......................................................................................................................................................................................... 120 8.2 Ka te ri de jav ni ki ima jo pri tem od ločujoč vpliv? ................................................................................................................................ 121 8.3 Sklep ne mi sli .................................................................................................................................................................................................................................. 122 9 Sez nam vi rov in li te ra tu re ............................................................................................................................................................................................................ 124 10 Sez nam slik ................................................................................................................................................................................................................................................ 134 11 Sez nam pre gled nic .......................................................................................................................................................................................................................... 136 8 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 PREDGOVOR Pričujoča knji ga se lo te va od go vo rov na vprašanja v spe ci fičnem slo ven skem kon tek stu: Kako so - dob ni raz voj in for ma cij ske družbe, družbe zna nja in ob tem še gos po dar ska kri za vpli va jo na re gio nal ne dis pa ri te te? Ali us tvar jal ni po kli ci in z nji mi po ve za ni pro ce si po večuje jo ali zmanjšuje jo te raz li ke in, ali se te pre meščajo? Kako po večana pro stor ska mo bil nost in ko mu ni ka cij ska do stop nost vpli va ta na nji ho vo raz voj no dinami ko? Av tor se od go vo rov lo te va v na ve za vi na bo ga to tra di ci jo so cial no geo graf skih ra zi sko vanj, ki te - ma ti zi ra jo izo braz be no se sta vo pre bi vals tve nih struk tur in vlo go us tvar jal no sti v pro stor skem raz vo ju. Av tor si v štu di ji za stav lja dve glav ni vprašanji: kje pre bi val ci z us tvar jal nim po kli cem živi jo in ka te - ri de jav ni ki ima jo pri tem od ločilen vpliv. Ob tem naj ta koj do dam, da se je, čeprav se pri svo ji ra zi ska vi opi ra na delo Ric har da Flo ri de, odre kel poj mu »us tvar jal ni raz red«, saj ta im pli ci ra vr sto nas pro tu jočih si pojmovanj, po ve za nih z opre de li tvi jo raz re da, bo di si v mark si stični bo di si we ber jan ski mi sel ni tra di - ci ji, in upo rab lja bolj nev tra len izraz »us tvar jal ni ljud je«. Jani Ko zi na se lo te va teme, ki v zad njih dvaj se tih le tih pod vpli vom raz vo ja in for ma cij ske družbe ozi ro ma družbe zna nja sto pa v os pred je družbe no geo graf ske ga ra zi sko va nja. No be ne ga dvo ma ni, da je raz voj no vih in for ma cij sko-ko mu ni ka cij skih teh no lo gij te me lji to preo bra zil sfe ro dela in bi va nja, do - stop nost v pro sto ru in času in tako preo bra zil tudi pro stor ska raz mer ja. Poe no stav lje no rečeno, nek daj raz me ro ma togi lo ka cij ski de jav ni ki so bili pra vi lo ma prej po ve za ni s pri sot nost jo na rav nih vi rov ter ko - mu ni ka cij skih poti in so pri vlačili de lov no silo. Sčaso ma so gle de na na rav no geo graf ske raz me re postali bis tve no bolj oh lap ni. Kma lu je po sta lo očitno, da večja flek si bil nost raz me sti tve proi zvod nih in sto ritvenih de jav no sti v pro sto ru, vključno z raz me sti tvi jo pre bi val cev, ni od pra vi la raz lik v re gio nal nem raz vo ju, am pak jih je zgolj pre me sti la, pri čemer se za stav lja vprašanje, ka te ri de jav ni ki v spre me njenih prostor - sko-družbe nih kon ste la ci jah vpli va jo na večjo ozi ro ma manjšo di na mi ko re gio nal ne ga raz vo ja. Osred nji na men pričujoče ra zi ska ve je ra zi ska ti geo graf ske vi di ke živ ljenj ske ga oko lja us tvarjal nih lju di v Slo ve ni ji. V os pred ju je zaz na va nje raz lik v nji ho vi pro stor ski raz po re di tvi in de jav ni kih, ki to razpo - re di tev po jas nju je jo. V zve zi s tem je av tor preučeval za ko ni to sti med stop njo raz vi to sti v re gio nal nem raz vo ju, stop njo ur ba ni zi ranosti in osre do točenost jo pre bi val cev z us tvar jal nim po kli cem ter raz mer ji med kvan ti ta tiv ni mi in kva li ta tiv ni mi ob li ka mi vred no te nja de jav ni kov pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih ljudi. Pri tem se je se ve da soočil z zna ni mi težava mi. Nje go vo pre vla du joče iz ho dišče je, da uve ljav ljanje zna nja raz la ga s pro stor sko raz po re di tvi jo nje go vih no sil cev. Iz ha ja tudi iz teze, da glo ba li za ci ja omogoča mreženje so cial noe ko nom skih pro ce sov, ki pa je vse manj od vi sno od re gio nal ne vpe to sti v za ključenih geo graf skih oko ljih. Pri tem ima iz gra je no omrežje pro met nih ko ri dor jev dalj no sežne po sle di ce za raz - voj oko lij z za dost no kri tično maso za za po sli tve ne možno sti, zla sti za us tvar jal ne lju di kot od ločujočimi no sil ci pro pul ziv ne ga raz vo ja, ki so tudi po mem ben raz voj ni de jav nik pri ob li ko va nju mest. Po ve zo vanje teh sre dišč lah ko po memb no vpli va na pro stor ske struk tu re v ob mest nih lo kal nih oko ljih in na re gio - nal ni rav ni. Omo goča širi tev nji ho vih gra vi ta cij skih za le dij in z nji mi po ve za ne na raščajoče mo bil no sti pre bi valstva. Us tvar jal ni po kli ci ima jo to rej po memb no vlo go pri ob li ko va nju mest nih re gij in nji ho vih vpliv nih ob - močij, pri čemer sku paj z os ta li mi po klic ni mi sku pi na mi po sta ja jo sre dišče pre struk tu ri ra nja družbe nih pro ce sov. Z nji mi se ob li ku je jo nove možno sti za mrežno po ve zo va nje in skrb za pos peševa nje ugodnega gos po dar ske ga vzdušja za člo veški in so cial ni ka pi tal, zla sti s po nud bo pri vlačnih lo ka cij za na se lje - va nje ter s šir je njem ma te rial ne in ne ma te rial ne in fra struk tu re. Ko pičenje zna nja tako vza jem no vpliva na ob li ko va nje mest nih re gij in preo braz bo gos po dar skih ak tiv no sti. V teh raz me rah so se me sta pri - si lje na pri la ga ja ti spre me nje nim sil ni cam, ki spod bu ja jo tek mo val nost in s tem kon ku renčnost. Nji hov geo graf ski od sev se odraža v zgoščeno sti teh aktivno sti zla sti na mest nih ob močjih z ugod ni mi lo ka - cij ski mi de jav ni ki. Med po memb ni mi do sežki ra zi ska ve iz po stav ljam kri tično in si ste ma tično soočenje av tor ja s kom - plek snim poj mom družbe zna nja, ki ga (so)ob li ku je jo us tvar jal ni ljud je, pa tudi preučitev njiho ve ga 9 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina vpli va/učinka na ob li ko va nje živ ljenj ske ga oko lja. Pri tem iz po stav ljam zla sti av tor je vo po jas nje va nje raz me sti tve tega si cer spe ci fičnega dela pre bi vals tva na pod la gi ob jek tiv nih in sub jek tiv nih ka zal ni kov, ki jih je za sno val na pod la gi do stop nih sta ti stičnih baz in ana li ze ob sežnega an ke ti ra nja. Upo ra bil je kom bi na ci jo »stro gih« sta ti stičnih me tod in mnenj skih ana liz na pod la gi vprašal ni ka. Meh ke, sub jek - tiv ne de jav ni ke je vple tel v kri tični di skurz spoz nanj dru gih av tor jev v so rod nih ra zi ska vah. Av tor svo jo em pi rično ana li zo opi ra na ra ven lo kal nih skup no sti in raz voj nih re gij. Ob tem ugo tav - lja, da funk cio nal na real nost na rav ni ključnih raz voj nih de jav ni kov ne sle di nor ma tiv no do ločenim re gio nal nim me jam, kar kaže na neu strez nost ob sto ječe po litike re gio nal ne ga raz vo ja. Opo zar ja na domne vo, da ima mo v Slo ve ni ji opra vi ti z zno traj re gio nal ni mi so vi snost mi, ki pre se ga jo se da njo ad mi - ni stra tiv no re gio nal no ure di tev. Skrb no iz ve de ne sta ti stične ana li ze, s ka te ri mi je av tor me ril vpliv de jav ni kov družbe zna nja, so po ka za le, da iz sto pa pet ali šest ob močij z osre do točenost jo us tvar jalnih po kli cev, kjer so lo ci ra ne tudi vse štiri slo ven ske uni ver ze in za met ki vi so košol ske ga štu di ja. To po tr - ju je zna no tezo o vpli vih člo veškega ka pi ta la in us tvar jal nosti na lo ka ci jo vi so ko pro duk tiv nih de jav no sti z vi so ko stop njo do da ne vred no sti. To se ve da po me ni, da so po memb ni tako fi zična ve li kost ozem lja (re gi je, države) kot tudi šte vi lo pre bi val cev in nji hov ag lo me ra cij ski po ten cial. Ana li za je po ka za la, da us tvarjalni ljud je, ki po memb no soob li ku je jo de jav ni ke družbe zna nja, niso niti zmanjšali niti pre mo sti li raz lik med re gi ja mi, am pak so jih kvečjemu utr di li in po glo bi li. Če želi mo, da bodo tudi pre bi val ci manj raz vi tih ob močij v Slo ve ni ji de ležni možno sti in priložno sti, ki jih pri naša raz voj, te me lječ na družbi zna nja, mo ra mo bolj po ve za ti slo ven ski ur ba ni si stem in tako do seči, da se bodo ko ri sti takšnega raz vo ja širi le tudi zu naj pe tih ali šes tih večjih mest nih sre dišč. Za slu ga te knji ge in nje ne ga av tor ja je, da so pred stav lje ne nove raz voj ne raz sežno sti in di na mi - ka re gio nal ne ga raz vo ja v na ve za vi na teo ri jo »us tvar jal ne ga raz re da«, ki jo je Ric hard Flo ri da raz vil v knji gi The Rise of the Crea ti ve Class (2002). Naj bolj po memb no spo ročilo teo ri je o us tvarjalnem raz - re du je se ve da vlo ga in po men mest kot pri zo rišč za us tvar jal ne de jav no sti. S svo jo ve li kost jo, to le ran co in kul tur no di fe ren ci ra nost jo me sta vzpo stav lja jo sti ke med raz ličnimi kul tu ra mi, s čimer omo gočajo ino - va tiv nost, ob tem pa nova kul tu ra ustvar jal ne ga raz re da spre mi nja lo ka cij ske de jav ni ke. Tudi v no vih raz me rah se de jav no sti in pod jet ja »groz di jo«, da bi iz ko ri sti la ugod ne raz me re za proi zvod njo in raz - voj, glav ni lo ka cij ski de jav nik pa po sta ja kon cen tra ci ja ta len ti ra nih lju di. Po men pričujoče knji ge za geo gra fi jo iz ha ja iz dejs tva, da so se to vrst ne štu di je začele po jav lja ti šele v zad njih de se tih le tih in so za zdaj še red ke. Av tor je vo spo ročilo je po mo jem mne nju zelo po - memb no za raz mi slek o re gio nal nem raz vo ju v Slo ve ni ji, saj iz po stavlja po zi tiv no vlo go mest kot ge ne ra tor jev re gio nal ne ga raz vo ja, pri čemer se raz voj ni im pul zi širi jo tudi na nji ho va vpliv na ob močja. Hkra ti pa opo zar ja, da je re gio nal ni raz voj čeda lje bolj po ve zan z us tvar jal ni mi po kli ci in ne to li ko z do - sto pom do klasične in fra struk tu re, ozi ro ma, da z in fra struk tur no raz vi tost jo ne mo re mo več v za dost ni meri po jas nje va ti di na mi ke re gio nal ne ga raz vo ja. Po gla vit ni de jav nik re gio nal ne ga raz vo ja na mreč po - sta ja vla ga nje v zna nje in us tvar jal nost, to rej v lju di. Upam, da bodo to spo ročilo do je li in ne spre gle da li tudi krea tor ji re gio nal ne raz voj ne po li ti ke. dr. Mar jan Rav bar 10 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 1 UVOD Us tvar jal nost je kon cept, o ka te rem se v so dob nih znans tve nih, stro kov nih in po ljud nih raz pra - vah čeda lje več govori. Na splošno jo lah ko opre de li mo kot spo sob nost proi zva ja nja no ve ga in uporab - ne ga (Stern berg in Lu bart 1999); pred stav lja te melj no iz ho dišče za ino va tiv nost (Stein in Har per 2012). Je tudi ena bis tve nih se sta vin kon ku renčno sti, bla gi nje, re ge ne ra cijskih stra te gij in gos po dar ske ga raz vo ja so dob ne ga sve ta (Hal 2000; Mc Gra na han in Wo jan 2007; Cha pain, Clif ton in Co mu nian 2013). Ra zi sko va nje teh izred no kom plek snih raz me rij je bilo do slej v šte vil nih družbo slov nih ve dah, na primer psi ho lo gi ji, so cio lo giji ali eko no mi ji, os vet lje no z raz ličnih zor nih ko tov, preo braz bi po kra ji ne zaradi vpli vov us tvar jal no sti pa se v slo ven ski geo gra fi ji na me nja pre majh na po zor nost (Rav bar in Bole 2007). Us tvar jal nost je se stav ni del družbe zna nja, ki ve lja za na sled ni co indu strij ske družbe (Coo ke in Ley des dorff 2006; Pe ters, Mar gin son in Murphy 2009). Sled nja je sko zi raz lične raz voj ne stop nje preo - bra zi la me sta in re gi je ter us tva ri la svo je last ne pro sto re bi va nja in dela, ki so se pre cej raz li ko va li od pred hod ne se sta ve, pogo je ne s pre vla du jočim vpli vom kme tij ske družbe in tr govs tva. Proi zvod na in - du stri ja je reor ga ni zi ra la do stop do su ro vin in tr gov širom sve ta, us tva ri la in nad zi ra la pro met na omrežja, pri vlačila šte vil no de lov no silo s po deželja v me sta ter vzpo sta vi la toge ob li ke de lov nih pro ce sov, kar se je zr ca li lo v spre me nje ni družbeni in pro stor ski or ga ni za ci ji. Ob po ja vu no vo na sta le družbe zna nja, ki se pre cej raz li ku je od pre te kle, lah ko to rej pričaku je mo po dob no us tvar ja nje last nih pro sto rov bi va - nja in dela. Preo bražanje in du strij skih mest in re gij sle di po tre bam ter za ko ni to stim us tvar jal ne ga načina or ga ni za ci je člo veške družbe (Ma da ni pour 2011). Čeprav je us tvar jal nost pred met znans tve ne ga ra zi sko va nja v ur ba nih in re gio nal nih štu di jah že vse od sre di ne prejšnje ga sto let ja (glej Ul man 1958; Ja cobs 1961), se je za ni ma nje za njo sko ko vi to povečalo z izi dom knji ge Ric har da Flo ri de (2002) TheRiseoftheCreativeClass:Andhowit’sTransformingWork, Leisure,CommunityandEverydayLife. Av tor v njej piše o ustvar jal nih lju deh kot no vem in ključnem de jav ni ku so dob ne ga raz vo ja mest in re gij. Po nje go vem mne nju naj bi bili us tvar jal ni ljud je vi so ko mo - bil na družbena sku pi na, ki želi pre bi va ti v ka ko vost nem živ ljenj skem oko lju, kar vključuje strp nost, od pr tost, razno li kost, možnost kul tur ne ga in re krea cij ske ga udejs tvo va nja, av ten tičnost ter ak tiv no ulično do ga ja nje. S tem za pro stor sko raz po re di tev us tvar jal nih lju di pou dar ja pred vsem vlo go in po men »meh - kih« de jav ni kov. Ve li ke mu kro gu po sne mo val cev, ki so v celoti ali del no po tr je va li nje go ve za mi sli (na pri mer An der sen in Lo ren zen 2005; Mar let in van Woer kens 2007; Clif ton 2008; Rut ten in Ge lis sen 2008; Bosch ma in Fritsch 2009; An der sen s so de lav ci 2010), se je pri družil nas pro ten ta bor, ki se z za vračan - jem klasične lo ka cij ske teo ri je ne stri nja (na pri mer Mu sterd in Mu rie 2010; Bont je s so de lav ci 2011; Mu sterd in Grit sai 2012; Mu sterd in Kovács 2013). Nje go vi pri pad ni ki ome nje nim meh kim de jav ni kom si cer pri pi su je jo ome je no vlo go v pro stor ski raz po re di tvi ustvar jal nih lju di, ven dar pa pri tem da je jo pred - nost »tr dim« de jav ni kom, med ka te ri mi pred njači raz po ložlji vost in do stop nost de lov nih mest. Hkra ti v kon tek stu manj mo bil ne evrop ske družbe naj po memb nejšo vlo go pri pi su je jo do ne dav ne ga po vsem pre zr tim de javnikom »oseb nih po ve zav«, ki vključuje jo na ve za nost lju di na nji ho vo pre te klo in ob sto - ječe živ ljenj sko oko lje (kraj rojs tva, kraj izo braževa nja ter kraj, kjer živi jo družina, pri ja te lji in po dob no), kar je po sle di ca raz ličnih družbe nih sti kov. V Slo ve ni ji s te melj ni mi ra zi ska va mi na temo us tvar jal no sti v lo kal nem in re gio nal nem raz vo ju nekoliko zao sta ja mo (na pri mer Ma lačič 2007; Rav bar in Bole 2007; Rav bar in Ko zi na 2012; Žau cer s so de lav ci 2012; Uršič 2016), kar se odraža tudi v za poz ne lem pro fi li ranju ali us trez nem načrto va nju stra te gij za raz voj us tvar jal no sti na lo kal ni, re gio nal ni in državni rav ni (Žau cer s so de lav ci 2012, 37). Ob upošte va nju načel spod bu ja nja sklad ne ga re gio nal ne ga raz vo ja in kre pi tve kon ku renčno sti na med - na rod nem trgu bi si zato mo ra li pri za de va ti za po večeva nje in kre pi tev us tvar jal ne ga ka pi ta la. To bi med dru gim lah ko do se gli s pri mer nim na čr to va njem živ ljenj ske ga oko lja, v ka te rem pre bi val ci z us tvar jal - nim po kli cem oprav lja jo svo je te melj ne funk ci je, kot so bi va nje, delo, re krea ci ja in po dob no. Pri tem je bis tve ne ga po me na, da do bro ra zu me mo, kaj vodi k več ji us tvar jal no sti v živ ljenj skem oko lju, saj bomo 11 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina le tako pri mer no us po sob lje ni za na čr to va nje raz mer, ki pos pe šu je jo us tvar jal nost, ter opre de lje va nje po li tik, ki to spod bu ja jo (Hem lin, Al wood in Mar tin 2004). Osred nji pred met obrav na ve pričujoče knji ge je živ ljenj sko oko lje us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji. V osred ju za ni ma nja je raz mer je med us tvar jal ni mi ljud mi kot so cial no geo graf sko sku pi no, nji ho vo pro - stor sko raz poredi tvi jo in de jav ni ki, ki ima jo pri tem pre vla du joč vpliv. Za so cial no geo graf sko sku pi no šte je mo sku pek oseb, ki po do ločenih last nost nih pred stav lja jo ho mo ge no sku pi no. V našem pri me ru sta to de lov na ak tiv nost in us tvar ja len način dela pri oprav lja nju poklic ne de jav no sti. Bis tvo so cial no - geo graf ske sku pi ne je nje no ne neh no raz mer je s pro sto rom, s čimer se spre mi nja ta tako sku pi na kot pro stor. Sku pi na vpli va na pro stor s svo jim de lo va njem, po dru gi stra ni pa pro stor ska bližina us tvar ja nova raz mer ja med ljud mi. Pri tem je po memb no ra zu me va nje raz me rij med sku pi no in pro sto rom, kar nam po ma ga ugo to vi ti po gla vit ne de jav ni ke in pred vi de ti po sle di ce. Ra zi sko va nje vzro kov, po te ka in po sle dic spre memb so bis tve ni za so cial no geo graf ski pri stop (Zu pančič 2012). Za ob li ko va nje so cial no geo graf ske sku pi ne ni nuj no, da bi bil ta pro ces za vest no in načrtno de ja - nje. Po vsem do volj so ne ka te re zu na nje oko liščine, ki us tvar ja jo enak ozi ro ma po do ben način živ lje nja. To druži po sa mez ni ke v sku pi no. Na dalj nje vztra ja nje oseb v do ločenih oko liščinah us tvar ja skup ne oziro - ma po dob ne po tre be. Zelo ver jet no bo tudi od ziv teh oseb raz me ro ma po do ben. Na pod la gi značil ne ga od zi va nja je mo goče pred vi de ti ne le pro stor ske po sle di ce, tem več tudi po tre be lju di, ki pri pa da jo do - ločeni social no geo graf ski sku pi ni. Za ob li ko va nje po dob ne ga načina živ lje nja in ve de nja je od ločilno oprav lja nje do ločenih te melj nih člo ve ko vih funk cij, kot so bi va nje, delo, izo braževa nje, os kr ba, pro sti čas in pro met (Zu pančič 2012). Po mne nju Flo ri de (2002) imajo us tvar jal ni ljud je zelo po dob ne oku se, želje in pre fe ren ce. Za us tvar jal ne lju di kot so cial no geo graf sko sku pi no to rej pred vi de va mo do ločen po do ben način živ lje nja, ki se sko zi oprav lja nje te melj nih člo ve ko vih funk cij odraža v nji ho vi značilni pro stor ski raz po re di tvi. Na men knji ge je ra zi ska ti geo graf ske vi di ke živ ljenj ske ga oko lja us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji. V sre - dišču za ni ma nja je od kri va nje raz lik v nji ho vi pro stor ski raz po re di tvi in de jav ni kih, ki to raz po re di tev po jas nju je jo. Knji ga vsaj de lo ma po skuša od go vo ri ti na iz ziv Pel ca (2015, 17), da so v Slo ve ni ji ob ja - ve o preučeva nju pre bi vals tva in nje go vih značil no stih na re gio nal ni rav ni red ke, po dob no pa naj bi ve lja lo tudi za mest no pre bi vals tvo ozi ro ma preučeva nje pre bi vals tva po sa mez nih mest. S tega vi di ka knji ga za sle du je dva ci lja. S pr vim želi opre de li ti značil no sti pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di gle de na iz bra no re gio na li za ci jo in stop njo ur ba ni zi ra no sti na se lij, z dru gim pa vred no ti ti de jav ni ke pro storske raz po re di tve ustvarjal nih lju di z upo ra bo »ob jek tiv nih« in »sub jek tiv nih« ka zal ni kov. Iz ha ja joč iz na me - na in ci ljev sem v ra zi ska vi po sta vil na sled nje hi po te ze: 1. V Slo ve ni ji ob sta ja jo re gio nal ne raz li ke v raz po re di tvi us tvar jal nih lju di. 2. V Slo ve ni ji ob sta ja jo razlike v raz po re di tvi us tvar jal nih lju di gle de na stop njo ur ba ni zi ra no sti. 3. V Slo ve ni ji ob sta ja jo re gio nal ne raz li ke v de jav ni kih raz po re di tve us tvar jal nih lju di. 4. V Slo ve ni ji ob sta ja jo raz li ke v de jav ni kih raz po re di tve us tvar jal nih lju di gle de na stop njo ur ba ni zi - rano sti. 5. Re zul ta ti ob jek tiv ne ga in sub jek tiv ne ga vred no te nja de jav ni kov pro stor ske raz po re di tve us tvar jalnih lju di v Slo ve ni ji se med se boj po memb no raz li ku je jo. Knji ga je raz de lje na na osem vse bin skih po gla vij. Uvod ne mu sle di teo ret sko pog lav je, v ka te rem je po drob no opre de lje no geo graf sko ra zu me va nje živ ljenj ske ga oko lja in po sa mez nih vi di kov us tvarjal - no sti, vključno z us tvar jal ni mi ljud mi. Tret je po glav je vse bu je opis upo rab lje nih po stop kov, po dat kov in me tod. Po glav ja od štiri do sedem so em pi rična in se stav lja jo osred nji del knji ge. V četr tem je naj prej po dan pre gled te melj nih družbeno-gos po dar skih značil no sti us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji, kot so po klicna, de mo graf ska in do hod kov na se sta va. V pe tem in šes tem po glav ju sta predstavlje ni pro stor ska raz po - re di tev in mo bil nost us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji z vi di ka iz bra ne re gio na li za ci je in stop nje ur ba ni zi ra no sti na se lij. Po zor nost je us mer je na na me dre gio nal ne in zno traj re gio nal ne raz li ke ter raz li ke med tipi urba - ni zi ra no sti naselij in zno traj po sa mez nih ti pov. Sed mo po glav je se ob upo ra bi ob jek tiv nih in sub jek tiv nih ka zal ni kov uk var ja z os vet lje va njem de jav ni kov pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji. 12 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 Zad nje, osmo po glav je vse bu je raz pra vo in sklep, ki se osredotočata na glav ne ugo to vi tve knji ge, pre - ver ja nje za stav lje nih hi po tez in us me ri tve za na dalj nje delo. S pričujočo knji go želim do dat no pris pe va ti k poz na va nju živ ljenj ske ga oko lja us tvar jal nih lju di kot značil nih pred stav ni kov družbe zna nja v Slo ve ni ji. V prvi vr sti želim od go vo ri ti na dve ključni vprašanji: kje us tvar jal ni ljud je v Slo ve ni ji živi jo in ka te ri de jav ni ki ima jo pri tem pre vla du joč vpliv? Z od go vo rom na nju želim po sre do va ti nova spoz na nja na po dročjih družbene in eko nom ske geo gra fi je, pričaku jem pa, da bodo ko rist na tudi za pro stor sko in re gio nal no načrto va nje ter so rod ne stro ke. 13 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina 2 TEORETSKI OKVIR »Ničniboljpraktičnega,kotdobrateorija« (Le win 1952, 169). 2.1 ŽIV LJENJ SKO OKO LJE Živ ljenj sko oko lje je po jem, ki v geo gra fi ji nima po vsem ja sne opre de li tve. Zato želim naj prej os - vet li ti nje go vo rabo v geo graf skih in so rod nih zna no stih. Pri končni opre de li tvi se gle de na na ra vo dela na sla njam pred vsem na so cial no geo gra fi jo, v ka te ri se je ta po jem mor da še naj bolj ja sno ob li ko val in uvelja vil. Temu sle di pred sta vi tev glav nih značil no sti živ ljenj ske ga oko lja Slo ven cev, kar bo v na da - lje va nju služilo kot ozad je za po jas nje va nje značil no sti živ ljenj ske ga oko lja us tvar jal nih lju di. 2.1.1 SPLOŠNO O ŽIV LJENJ SKEM OKO LJU Po jem oko lje se na široko upo rab lja v šte vil nih zna no stih. Iz ha ja iz eko lo gi je, ki jo je nemški bio log Hernst Haec kel že leta 1866 opre de lil kot splošno zna nost o raz mer ju or ga niz ma do oko lja. V okoljskih zna no stih so ti or ga niz mi ljud je, ki niso samo bio loška bit ja, am pak so pr vens tve no so cial na bit ja in člani skup no sti ozi ro ma družbe. Na ta način oko lje pred stav lja neživo in živo fi zično oko li co družbe, s ka tero je v vza jem nem raz mer ju (Boer se ma 2009, 3; Kotl ya kov in Ko ma ro va 2007, 228). V slo venščini je oko lje (an gleško environment, ru sko oкружающаясреда, fran co sko environnement, špan sko ambiente, nemško Umwelt) po Slovarjuslovenskegaknjižnegajezika (1998, 761) opre de ljeno kot: • stvar ni in du hov ni svet z do ločeni mi značil nost mi, ki ob da ja člo ve ka; • pro stor z do ločeni mi značil nost mi, ki ob da ja ose bo ali stvar; • raz po loženje, ozračje. Za geo gra fi jo, ka te re pred met ra zi sko va nja je geos fe ra, po kra ji na ozi ro ma geo graf sko oko lje (Vrišer 2002, 8–9), sta upo rab ni pred vsem prvi dve po men ski raz ličici, ki hkra ti na ka zu je ta dve te meljni in ter pre ta ci ji oko lja. Ti se v takšnem ali dru gačnem za pi su po jav lja ta v šte vil nih slo var jih, lek si ko nih ter os ta lih te melj nih znans tve nih pub li ka ci jah geo gra fi je in so rod nih ved. Lek si kon Geografija (2001, 353) naj prej na splošno opre de ljuje oko lje kot ce lo to vseh de jav ni kov v živ ljenj skem pro sto ru, ki od ločilno vpli va jo na živa bit ja ozi ro ma so pod nji ho vim vpli vom, nato pa po - drob ne je raz li ku je med dve ma širšima vi di ko ma oko lja. V ožjem, bio loškem smi slu go vo ri o fi zio loškem oko lju, ki naj bi pred stav ljal izraz za svoj sko, za živ lje nje po memb no oko lje žival skih vrst, ki je zaz nav - no kot sku pek nji ho vih last no sti in tako kot sku pek nji ho vih učin kov vpli va na ve de nje pri pad ni kov do ločene vr ste. Tako kot živa li so tudi rast li ne pri la go je ne na oko lje, v ka te rem živi jo. Živi de jav ni ki oko - lja so od sev šte vil nih in raz no li kih od no sov med živi mi bit ji v do ločenem živ ljenj skem pro sto ru, na pri mer med spol ni ma part ner je ma, ple nil cem in ple nom, za je dav cem in go sti te ljem ali med sim bion ti. V pro - cesih kroženja se mno ge stva ri ob nav lja jo in se lah ko večkrat upo ra bi jo. V vsa kem živ ljenj skem oko lju se vzpo sta vi in ohra nja bio loško rav no ves je, ki se ne sme po rušiti, si cer je preživet je živih bi tij ogroženo. V širšem, kul tur no-ci vi li za cij skem smi slu leksikon Geo gra fi ja izraz oko lje upo rab lja za pro stor, ki za go - tav lja ek si sten co člo ve ka, zato se mu je ta do do ločene mere pri la go dil, pred vsem pa za s teh ničnimi po se gi umet no spre me nje no živ ljenj sko oko lje, s čimer je na sta la po seb na vr sta umet ne ga eko sistema. Po dob no kot lek si kon Geo gra fi ja med dve ma te melj ni ma vi di ko ma oko lja raz li ku je Geografskiter- minološkislovar (Klad nik, Lo vrenčak in Orožen Ada mič 2005, 262). Ta oko lje naj prej opre de lju je splošno kot pro stor, ki s svo ji mi se sta vi na mi omo goča živ ljenje na Zem lji in vpli va nanj, nato pa še po kra jin - skoe ko loško kot biot ske in abiot ske se sta vi ne, s ka te ri mi je or ga ni zem v snov ni, ke mični ali/in ener gij ski po ve za vi. EnciklopedijaSlovenije (Vo glar 1994, 109) oko lje opre de lju je splošneje, kot funk cio nal no eno to nežive in žive na ra ve, med ka te ri ma po te ka snov na in ener get ska iz me nja va. V večini pri me rov do dat - no vključuje na rav ne in an tro po ge ne se sta vi ne. 14 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 Za ni mi vo je, da lek si kon Can kar je ve za ložbe z na slo vom Okolje (Slu ga 1982) tega poj ma sploh ne opre deljuje. Na me sto tega go vo ri zgolj o člo ve ko ve mu oko lju. Ob tem na va ja, da je člo ve ko vo na rav - no, živ ljenj sko in de lov no oko lje ce lo vi tost na rav nih in družbe nih raz mer, možno sti, ak tiv no sti in od no sa člo ve ka v njem. Tudi v is tih na rav nih in družbe nih raz merah je za raz lične lju di člo ve ko vo oko lje raz - lično, od vi sno od od no sov med ljud mi in člo ve ka do na ra ve, s ka te ro je ne ločlji vo po ve zan. Nje gov od nos do oko lja se ure sničuje v delu, od vi sno od zna nja, družbene or ga ni zi ra no sti in raz vi to sti, po treb in interesov (Slu ga 1982, 45). Lek si kon iz iste zbir ke z na slo vom Geografija (Krušič 1977, 153) oko lje opre - de lju je na krat ko kot geo graf sko oko lje, pro stor in po kra ji no, ki so jo us tva ri li na rav ni in družbeni pro ce si, lek si kon z na slo vom Družboslovje (Jer man 1979, 202) pa kot oko liščine, ki vpli va jo na člo ve ko vo živ - lje nje, nje go vo delo in na družbo v ce lo ti. Ob tem raz li ku je med na rav nim oko ljem, ki ga se stav lja jo pod neb je, po kra ji na, na rav na bo gas tva, viri ener gi je in po dob no, ter družbe nim oko ljem, ki pred stavlja ce lo to družbe nih od no sov, sku pin, or ga ni za cij, in sti tu cij, v ka te rih člo vek živi in dela ter v ok vi ru ka te - rih za do vo lju je svo je po tre be. Lek si kon Okoljeinčlovek oko lje opre de lju je kot zu na nje in no tra nje, na vad no pa kot ce lo vi to pro - stor sko stvar nost v splošnem ali na do ločenem ob močju: ti sti del na ra ve, ka mor seže ali bi lah ko se gel vpliv člo ve ko ve ga de lo va nja. Oko lje po sa mez ne ga or ga niz ma z bio loškega ozi ro ma eko loškega vi di - ka pa se stav lja jo de jav ni ki, ki vpli va jo na nje go vo preživet je in raz plod (Lah 1995, 219). Glav ni sno va lec lek si ko na Lah,na dru gem me stu trdi, da si ljud je oko lje ure ja mo iz živ ljenj skih po treb (Lah 1979, 18). Po leg te melj ne ga opre de lje va nja oko lja mno gi av tor ji ozi ro ma pub li ka ci je na va ja jo, da ob sta ja jo raz lične vr ste oko lja. Lek si kon Geografija (2001, 353) tako raz li ku je med fi zičnim in psi hičnim, teh - ničnim in so cial nim, de lov nim in bi val nim ter po dob nim oko ljem. Lek si kon Okolje (Slu ga 1982, 45) do - dat no go vo ri o geo graf skem, de lov nem, bi val nem, hu ma nem in so cial nem oko lju. EnciklopedijaSlovenije (Vo glar 1994, 109) ome nja na rav no, ur ba no, agrar no, in du strij sko, bi val no, de lov no in re krea cij sko oko lje. Mor da še naj več raz ličnih vrst oko lja na va ja Geografskiterminološkislovar (Klad nik, Lo vrenčak in Orožen Ada mič 2005, 262–263), kjer so opre de lje na ak va tično, an tro po ge no, bi val no, bi vanj sko, čisto, člo ve ko vo, de gra di ra no, de lov no, družbeno, geo graf sko, hu ma no, kon ta mi ni ra no, kul ti vi ra no, le de niško, lo kal no, mest no, na rav no, pla ne tar no, po kra jin sko, poško do va no, so cial no, ur ba no in živ - ljenj sko okolje. Po jem živ ljenj sko oko lje je to rej iz pe ljan ka, vr sta ozi ro ma po drob nejša opre de li tev oko lja. Pri de - vek živ ljenj sko mu da do ločeno do dat no vse bi no. Geografskiterminološkislovar tako na va ja, da gre pri živ ljenj skem oko lju za oko lje z značil ni mi raz me ra mi, ki omo gočajo živ lje nje raz ličnim or ga niz mom (Klad nik, Lo vrenčak in Orožen Ada mič 2005, 451). To vrst na opre de li tev je si cer eno stav na, smi sel na in ra zum lji va, ven dar ne ko li ko pres plošna. Kar ne kaj te melj nih knjig s po dročja geo grafske ter mi no lo - gi je de ni mo tega izra za sploh ne na va ja ozi ro ma raz la ga. Takšni so na pri mer vsi tri je do slej na ve de ni lek si ko ni Can kar je ve za ložbe, Geografija (Krušič 1977), Družboslovje (Jer man 1979) in Okolje (Slu - ga 1982), ter lek si kon Geografija (2001). Razlog ver jet no tiči pred vsem v tem, da šte vil ni av tor ji pri svo jem delu upo rab lja jo ne ka te re dru ge izra ze, ki so lah ko so rod ni, ve li ko krat pa ima jo po vsem enak po men. Značilni pri me ri so geo graf sko oko lje, člo ve ko vo oko lje, bi val no oko lje, živ ljenj ski prostor, geo graf ski pro stor in po dob no. Lah ko bi re kli, da je vsem skup no součin ko va nje na ra ve in družbe, pri čemer na - ra va pred stav lja pod la go, družba pa je obe nem njen po mem ben del in tudi preob li ko va lec. Vrišer (2002, 9) v Uvoduvgeografijo na ta način denimo po enem od treh poj mo vanj pred me ta geo - gra fi je go vo ri o geo graf skem oko lju. S tem poj mom oz načuje ti sto ma te rial no pro stor sko stvar nost, ki jo se stav lja jo po eni stra ni na rav ne značil no sti ze melj ske ga po vršja (ze melj ska skor ja, ob li ke po vršja, pod nebje, vode, prst, rast lins tvo in živals tvo) ali tako ime no va no na rav no oko lje, po dru gi pa člo veška družba, ki je to na rav no oko lje s svo jim de lom po ne kod bolj, dru god manj bis tve no preob li ko va la. Po Vrišerju geo graf sko oko lje oz načuje ti sti ma te rial ni svet, v ka te rem že več ti sočle tij živi in de lu je člo - veška družba. Ne gle de na to, da smo tudi ljud je se stav ni del na ra ve, pa pri pa da člo veški družbi vlo ga nje ne ga glav ne ga in za vest ne ga de jav ni ka preo braz be. Prav za ra di te snih vezi med na rav nim oko ljem in človeško družbo se geo graf sko oko lje v najširšem smi slu poj mu je kot na rav no oko lje z an tro po genimi 15 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina pr vi na mi. Ka kršna ko li de li tev tega enot ne ga geo graf ske ga oko lja na na rav no in družbeno oko lje je umetna, v ma te rial nem sve tu ne ob sta ja in je zato za geo gra fa nes pre jem lji va. Vrišer še do da ja, da se geo graf sko oko lje od kra ja do kra ja spre mi nja, zato je na lo ga geo gra fa tudi, da ra zi sku je na eni stra ni geo graf sko oko lje samo po sebi, na dru gi pa pro stor ske spre mem be geo graf ske ga oko lja in nje go ve pro stor sko omejene dele. Lek si kon Okoljeinčlovek o živ ljenj skem oko lju na va ja, da ne po sred no vpli va na člo ve ka, ker je pod - la ga za gos po dar ski in družbeni raz voj, ki od ločata o živ ljenj skih raz me rah (Lah 1995, 219). Obe nem lek si kon po drob no opre de lju je člo ve ko vo oko lje, kot na ra vo z vsemi ob jek ti, ki so po sle di ca živ lje nja in de - jav no sti lju di, ter kot edi no pod la go in vir do brin za člo veštvo (Lah 1995, 53). Po dob no kot Vrišer (2002, 9) trdi za geo graf sko oko lje, na tem me stu lek si kon na va ja, da je to najširše poj mo va nje oko lja, ki je narav - no in družbeno hkra ti. Ves svet je pre ple ten s pre bi vals tve ni mi in bla gov ni mi to ko vi ter po ve zan s pro met ni mi in ko mu ni ka cij ski mi sreds tvi, ven dar si je člo veštvo ob takšnem raz vo ju po slabšalo živ - ljenj sko oko lje, skr ha lo pa je celo že pla ne tar no okolje z mot nja mi v pod neb ju in ozon ski zaščiti žive na ra ve ter z nes pre jem lji vi mi nas prot ji med raz vi ti mi in dru gi mi deli sve ta ter voj na mi. Lek si kon nato ci ti ra Stock holm sko de kla ra ci jo združenih na ro dov iz leta 1972, ki pra vi: »Človekjeproduktinurejevalec svojegaokolja,kimudajevirezaživljenjeinmuomogočaintelektualno,moralno,družbenoinduhov- norast.Vdolgiinnelahkievolucijičloveškerasenatemplanetuječlovekdosegeltakšnostopnjo,da sejeshitrimrazvojemznanostiintehnologijeusposobilzaspreminjanjeokoljananeštetonačinovin vnepričakovanemobsegu.Obestraničlovekovegaokolja,naravnainponjemspremenjena,stabis- tvenizanjegovoblaginjoinzauživanjetemeljnihčlovekovihpravic,vključnospravicodoživljenja.« Lek si kon za tem na va ja, da je bil pr vot no go vor le o na ra vi kot člo ve ko vem oko lju, in ome nja J. von Uexkül a, ki je uve del po jem psi hičnega oko lja z raz la go, da živi mo ljud je v na ra vi in v ka ko vost no spre - me nje nem in for ma cij skem oko lju. Naše oko lje je na rav no, psi ho so cial no in kul tur no, z vi di ka vars tva pa raz li ku je mo na rav no, ru ral no (kmečko, po dežel sko) in ur ba no (mest no), čisto ali one snaženo, bi - val no, de lov no, proi zvod no in dru go oko lje. Za tem lek si kon za ključi, da je člo ve ko vo oko lje v is tem prosto ru (kra ju) za vsa ko gar po seb no, ker ga oce nju je po vred no tah, kot jih pre so ja sam – po spo sob - no sti, da se mu pri la ga ja, v njem ure sničuje svo je po tre be in tudi skr bi za red. Bis tve na značil nost člo ve ko ve ga oko lja je, da je skup no za šte vil ne lju di, in čeprav ima vsa ko ob močje do ločene na rav ne značil no sti ali mor da po seb no sti, je le del neke širše re gi je. Zato je po memb no kom plek sno obrav na - va nje oko lja po na rav nih in družbe nih za ko ni to stih ter po ja vih, čeprav je ja sno, da je na rav ni (eko loški) del pod laga za vse. 2.1.2 OPRE DE LI TEV ŽIV LJENJ SKE GA OKO LJA V SO CIAL NI GEO GRA FI JI Po jem živ ljenj sko oko lje se je mor da še naj bo lje ob li ko val in uve lja vil v so cial ni geo gra fi ji, ki ima te me lje v an tro po geo gra fi ji in so cio lo gi ji (Vrišer 1984, 140; Zu pančič 2006, 9). So cio log Mli nar (2008a, 227; 2008b, xv) tako piše o in te gral nem (vse)živ ljenj skem oko lju, ki po nje go vem mne nju ce lost no vključuje vse sfe re, kot so delo, bi va nje, re krea ci ja in uprav lja nje. So cial ni geo graf Mi ku lik (1992, 485) živ ljenj sko oko lje poj muje kot si stem abio tičnih, bio tičnih in družbeno-gos po dar skih pr vin, ki jih člo vek spre mi nja ter upo rab lja za za do vo lje va nje svo jih po treb in je z nji mi v sti ku. Rup pert (1979, 66) kot eden od ute me lji te ljev »du naj sko-münchen ske« so cial no geo graf ske šole pravi, da je fi zično oko lje za so cial - no geo graf sko ra zi sko va nje po ten cial, od vi sen od raz ličnih spe ci fičnih struk tur, tudi družbeno raz voj no opre de lje nih, in gle de na to iz po stav lje no raz ličnim vred no te njem. Prav družbeno-eko loško vred no te - nje se v so cial ni geo gra fi ji po se bej in ten ziv no ra zi sku je. So cial no geo gra fi jo za ni ma jo pred vsem struk tu re in pro ce si v nji ho vi pro stor ski or ga ni za ci ji. S so cial no geo graf ske ga vi di ka je živ ljenj sko oko lje pro stor - ski si stem, ki vključuje struk tur no in funk cij sko raz lične temelj ne funk ci je člo ve ka. Teh funk cij je lah ko več ali manj, od vi sno od tega, kako ak tiv na sta po sa mez nik ozi ro ma sku pi na. Rup pert s so de lav ci (1981) med te melj ne člo ve ko ve funk ci je šteje bi va nje, delo, izo braževa nje, os kr bo, pro sti čas in pro met (slika 1). Zu pančič (2012) o njih na va ja na sled nje: 16 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 1. Funk ci ja bi va nja je te melj na, iz ho diščna in pro stor sko na jožja, večino ma tudi naj bolj sta tična. Ta »pro stor« je obe nem močno sub jek ti vi zi ran; na ve za nost nanj sproža močnejšo iden ti fi ka ci jo kot na ka te ri ko li drug pro stor. To iz ha ja pred vsem iz te sne, celo večge ne ra cij ske na ve za no sti, po se siv no - sti (bi va lišče je tudi prav no-gos po dar ska ka te go ri ja) in ima za ra di dol go traj no sti bi va nja in učin ko va nja do ločeno kul tur no noto; je naj močneje oseb no zaz na mo va na po kra jina. 2. Funk ci ja dela v mar sičem do loča tudi kraj in način živ lje nja po sa mez ni ka ter nje gov »ak cij ski do - met«. V agrar nih družbah je bila de li tev po kra ju bi va nja sko raj av to ma tično že tudi de li tev po načinu dela. Z na sto pom so dob ne (in du strij ske) družbe in po ja vom de li tve dela je na sta la ločitev med de - lov nim in bi val nim oko ljem. De lov no oko lje za je ma ce lo to vseh oseb, ki so v ko mu ni ka cij skem sti ku za ra di dela in ak tiv no sti, po ve za nih z njim. 3. Med tem ko sta funk ci ji dela in bi va nja pri mar ni, to rej tako rekoč nuj ni, je funk ci ja os kr be si cer prav tako pričako va na, ven dar po svo ji na ra vi izra zi to ve za na bo di si na kraj bi va nja (za ra di do stop no sti) bo di si na kraj dela (za ra di gos po dar skih možno sti in tudi za ra di do stop no sti). 4. Izo braževa nje, ki ga je mo goče de li ti na for mal no (in sti tu cio na li zi ra no) in ne for mal no (ki pa je tudi lah ko in sti tu cio na li zi ra no, a ni po goj), je izra zi ta »mo der na« funk ci ja. Nje na vlo ga ne neh no na rašča za ra di po treb po stal nem us po sab lja nju in pri do bi va nju no vih znanj. Po načinu združeva nja je družbeno ko he ziv na in po učin kih vpliv na funk ci ja. 5. Funk ci jo pro ste ga časa je mo goče opre de li ti kot družbeno pri do bi tev pred vsem »so cial nih« držav. Tudi v li be ra li stičnih an glo sak son skih državah je pro sti čas po mem ben, a ga je ob jek tiv no manj. Po - tre ba po pro stočas nih de jav no stih spa da v sklop po tre be po re ge ne ra ci ji in spro sti tvi. Nje na vlo ga str mo na rašča; pre mo so raz mer no z rav njo fi zičnih in psi hičnih obre me ni tev v na pri mer de lov nem in bi val nem oko lju. 6. Pro met je po seb na funk ci ja, saj je nje go va vlo ga po ve zo va nje vseh os ta lih funk cij. Pri tem je mišljen pro met v najširšem po me nu be se de, glav ne ka te go ri je pa so pro met lju di, bla ga in in for ma cij. bivanje promet delo temeljne človekove funkcije prosti čas oskrba izobraževanje Slika1:Temeljnečlovekovefunkcijepozgledusocialnegeografije(Ruppertssodelavci1981; Ruppert 1984). 17 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina Rup pert s so de lav ci (1981) je kot no sil ce pro stor skih pro ce sov opre de lil družbene sku pi ne, pri čemer se je tre ba za ve da ti, da upo ra ba tega poj ma ne us tre za opre de li tvi družbene sku pi ne, kot jo upo rab - lja jo so cio lo gija in dru ge družbene vede. Du naj sko-münchen ska so cial no geo graf ska šola kot družbene sku pi ne opre de lju je lju di z ena kim ali po dob nim ve de njem ozi ro ma ena ko last nost jo, pri čemer ni po - treb na ka kršna ko li ne po sred na po ve za va med temi ose ba mi. Po Weich har tu (2008) gre v pri me ru opre de li tve du naj sko-münchen ske šole de jan sko za ti po lo gi jo rav nanj, ne pa za družbeno sku pi no. Enot na kom plek sna geo gra fi ja ima pri ra zi sko va nju živ ljenj ske ga oko lja nes po ren po men. Poz na - va nje po kra ji ne ozi ro ma živ ljenj ske ga oko lja je prav za prav te melj za pri pra vo dol go ročnega raz vo ja neke po kra ji ne in je obe nem tudi eno od stal nih, pa tudi pe rio dično ob nov lji vih gra div, ki jih po tre bu je jo državni or ga ni za spre je ma nje od ločitev na vseh rav neh (Buček in Mi ku lik 1987, 137). Iz so cial no geograf skih pers pek tiv je ure ja nje živ ljenj ske ga oko lja po ve za no s po tre ba mi družbe, ki se je iz agrar ne spre me - ni la v in du strij sko in prek ter cia ri za ci je vsto pi la v in for ma cij sko fazo. Ob takšnem raz vo ju po te ka tudi vzgoj ni pro ces, ki jav nost vse bolj dejavno os vešča o po memb no sti or ga ni za ci je pro sto ra. V tem so glav ne možno sti in na lo ge a pli ka tiv ne geo gra fi je, kot po moč za pra vil no vred no te nje bo dočega pro stor - ske ga raz vo ja (Rup pert 1979, 67). 2.1.3 ŽIV LJENJ SKO OKO LJE SLO VEN CEV Z ra zi sko va njem živ ljenjskega oko lja Slo ven cev sko zi priz mo so cial ne geo gra fi je so se in ten ziv no uk var ja li že šte vil ni slo ven ski geo gra fi, svo je pa so do da li tudi pro stor ski so cio lo gi. Kra tek kro no loški pre gled naj po memb nejših del, po ve za nih s so cial no geo gra fi jo na ljub ljan ski uni ver zi, je na re dil Kle - menčič (2009), ki je raz voj te veje geo gra fi je raz de lil na tri ob dob ja: dobo tra di cio nal ne geo gra fi je, dobo hi tre in du stria li za ci je ter z njo po ve za ne ur ba ni za ci je in dea gra ri za ci je ter dobo po osa mos vo ji tvi Slo - ve ni je z začetki uveljav lja nja so na rav ne ga in traj nost ne ga raz vo ja. Iz vsa ke ga ob dob ja je na ve del glav ne do sežke slo ven ske so cial ne geo gra fi je, hkra ti pa do dal, da pre gled ne bib lio gra fi je, ki bi ce lo vi to pred - sta vi la raz voj slo ven ske so cial ne geo gra fi je, ni na raz po la go. Življenj sko oko lje Slo ven cev ver jet no naj bolj str nje no in ce lo vi to pri ka zu je jo te melj na geo graf ska dela o Slo ve ni ji. Prvo tako delo je več knjig ob se ga joča mo no gra fi ja An to na Me li ka z na slo vom Slove- nija (Me lik 1935; 1936; 1954; 1957; 1959; 1960; 1963). Ko nec prejšnje ga sto let ja so po daljšem pre mo ru izšle kar tri mo no gra fi je, ki so os vežile Me li ko vo delo. To so GeografskiatlasSlovenije (Fridl s so de - lav ci 1998), GeografijaSlovenije (Gams in Vrišer 1998) ter Slovenija – pokrajineinljudje (Per ko in Orožen Ada mič 1998). Pred ne kaj leti je izšlo te melj no geo graf sko delo z na slo vom Slovenijainnjenepokra- jine (Se ne gačnik 2012). Ob seg in raz no li kost vse bin o živ ljenj skem oko lju pre bi val cev Slo ve ni je, ki jih ome nje ne mo no gra fi je po nu ja jo, je sko raj da ne mo goče na krat ko pre gled no pov ze ti, zato se v na da - lje va nju osre do točam le na iz bra ne bis tve ne značil no sti. Slo ve ni ja je z vi di ka na rav nih da no sti in družbe nih pri do bi tev v pri mer ja vi z os ta li mi evrop ski mi država mi pre cej spe ci fična. Ena nje nih te melj nih značilno sti je majh nost, kjer se pre ple ta ta raz no li kost in ena kost. Za kaj? Če se naj prej us ta vi mo pri raz no li ko sti, lah ko Slo ve ni jo gle de na nje ne geo graf ske, zgo do vin ske, gos po dar ske, kul tur ne in je zi kov ne značil no sti uvr sti mo med bolj raz no li ke države. Ci - glič in Per ko (2013) sta jo na pod la gi ana li ze raz ličnih geo graf skih čle ni tev Evro pe oz načila za državo sta re ce li ne z naj večjo pov prečno po kra jin sko raz no li kost jo. Na samo 20.273 km², ki jih po se lju je zgolj dva mi li jo na pre bi val cev, se sti ka jo zelo raz lične na rav ne in družbene eno te. Slo ven sko ozem lje ima izra zi to pre ho den značaj, kjer južna Evro pa ozi ro ma Sre do zem lje pre ha ja v sred njo Evro po, vzhod na pa v za hod no. Tu se z na rav ne ga vi di ka sti ka jo Alpe, Sre do zem sko ozi ro ma Ja dran sko mor je, Di narsko gorstvo in Pa non ska nižina, z družbe ne ga pa kar štiri raz lične je zi kov ne sku pi ne, slo van ska, ger manska, ro man ska in ugro fin ska. Tod mimo je sko raj pol sto let ja po te ka la tudi želez na za ve sa od Szcze ci na na Polj skem do Tr sta v Ita li ji ozi ro ma v ne po sred ni bližini za hod ne slo ven ske meje, kar po me ni, da je Sloveni ja na ob močju, kjer sta v bližnji pre te klo sti me ji la dva te melj na sve tov na kon cep ta družbeno- gos po dar ske ure di tve. Na da lje se v Slo ve ni ji križata V. in X. pa ne vrop ski pro met ni ko ri dor, sko zi 18 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 Po stojn ska vrata (612 m) pa po te ka naj nižji pre hod v alp sko-di nar ski pre gra di med Sre do zemljem in Sred njo Evro po. Za ra di vseh našte tih in po dob nih značil no sti ter spe ci fične lege je Me lik (1935) Slo - ve ni jo oz načil za »zem ljo sti kov«, Ci glič in Per ko (2013) pa jo imata za »po kra jin sko vročo točko Evro pe«. Kljub izred ni geo graf ski pe stro sti, ki je osre do točena na tako majh nem pro sto ru, pa je za Slo ve nijo značilna ve li ka mera družbene ena ko sti ozi ro ma so cial ne ho mo ge no sti. Slo ven sko družbo lah ko oz - načimo za pre cej »ega litarno«, ko go vo ri mo o kul tur nem, na rod nost nem, et ničnem, je zi kov nem, do hod kov nem in po dob nem so cial nem vi di ku. Na to je vpli va lo več de jav ni kov, ki so večino ma zgo do - vin sko po go je ni. Med nji mi ve lja iz po sta vi ti niz ko stop njo ur ba ni zi ra no sti, vr sto zu na njih pri se li tev ter pol pre te klo družbeno-gos po dar sko in po li tično ure di tev: 1. Slo ve ni ja je v evrop skem me ri lu ena od držav z naj nižjo stop njo ur ba ni zi ra no sti (Dijk stra in Poel - man 2014). Ob tem je bis tve ne ga po me na od sot nost ve li kih mest. Po mne nju Kosa (2007, 152) je na mreč tudi od ve li ko sti mest od vi sno, ko likšno stop njo raz no li ko sti pre mo re jo. Pri ve li kih me stih so te zmog lji vo sti večje. Ljub lja na kot naše naj večje me sto, ki je hkra ti tudi pre stol ni ca, gos po darsko, po li tično, izo braževal no in kul tur no središče države, je ime la leta 2015 le ne kaj manj kot 280.000 pre - bi val cev, ljub ljan ska re gi ja pa se uvršča v naj nižjo, četr to ka te go ri jo evrop skih me tro po li tan skih ob močij ra sti ozi ro ma »MEGA« (ESPON … 2005). Ma ri bor kot dru go naj večje me sto je ime lo v is tem obdobju okrog 95.000 pre bi val cev, za tem pa med prib ližno 6000 na se lji ni no be ne ga me sta, ki bi po tem krite - ri ju pre se glo mejo 50.000 pre bi val cev, le tri pa jih ima jo več kot 25.000. Ob dejs tvu, da se je slo ven ska družba že v šest de se tih le tih prejšnje ga sto let ja pre le vi la iz agrar ne v in du strij sko, v de vet de se tih pa še v ter ciar no (Kle menčič 1989), Kos (2007, 140) piše o »po dur ba ni zi ra no sti« ali o »ur ba nem primanj - klja ju«, ki ga opre de lju je kot nes klad je med de ležem nek mečkega in de ležem mest ne ga prebivals tva. Na me sto osre do točeno sti pre bi val cev v mest nih na se ljih, kjer pre bi va oko li 54 % lju di (Kos 2007, 140), je za Slo ve ni jo značilen pre cej raz pršen vzo rec po se li tve na po deželju in v su bur ba ni zi ra nih na se - ljih, ki ima za po sle di co po manj ka nje ur ba nosti kot načina živ lje nja (Uršič in Hočevar 2007, 55). 2. K manjši stop nji družbene raz no li ko sti je v pri mer ja vi z za hod ni mi evrop ski mi država mi ve li ko pris - pe val tudi dru gačen način pri se lje va nja. Slo ve ni ja je bila od sre di ne 19. sto let ja ob močje, s katerega so se ljud je od se lje va li v gos po dar sko bolj pri vlačne države, spr va v glav nem v Se ver no Ame ri ko, poz ne je pa tudi v za hod no Evro po. Šele po 2. sve tov ni voj ni je Slo ve ni ja po sta la tudi ob močje pri se - lje va nja. Tu je šlo zla sti za množično pri se lje vanje iz dru gih re pub lik nek da nje Ju go sla vi je. Z nje nim raz pa dom je za ne kaj časa zelo os la bi lo, v zad njih le tih pa po nov no na rašča (La puh 2011). Te zunanje pri se li tve, ki so bile pred raz pa dom Ju go sla vi je v bis tvu no tra nje, se v ve li ki meri raz li ku je jo od tistih v za hod ni Evro pi, za ka te re je značilen večji de lež med ce lin skih pri se ljen cev dru gačne rase, je zika, kul tu re, vere in po dob no. Pri se ljen ci iz držav bivše Ju go sla vi je se v Slo ve ni ji na mreč et nično ne razli - ku je jo od večin ske ga dela pre bi vals tva, jezi kov no so zelo po dob ni in de lo ma tudi ver sko, za ra di pro - stor ske bližine in več de set le tij tra ja jočega živ lje nja v skup ni državi pa so manjše tudi kul tur ne raz li ke. 3. Čeprav se je družbena raz no li kost po 2. sve tov ni voj ni na račun hi tre in du stria li za ci je in po sle dično okrep lje ne ur ba ni za ci je ter ome nje nih zu na njih pri se li tev po večala, se je po ja vil nov de jav nik, ki je po večeva nje družbe nih raz lik v vseh po gle dih močno ome je val. To je ko mu ni stična ozi ro ma so cia - li stična državna ure di tev. Ta že z ideo loškega vi di ka za vi ra ka kršno ko li so cial no raz slo je va nje, kar se je v Slo ve ni ji iz ka za lo v ob li ki raz ličnih ko lek tiv nih ukre pov, kot so na cio na li za ci ja, zem ljiški mak - si mum, ome ji tev te melj nih člo ve ko vih svo boščin, družbeno pla ni ra nje in po dob no. Ob vseh na ravnih da no stih in družbe nih pri do bi tvah se po ra ja ključno vprašanje, ka te ri de jav ni ki vpli va jo na iz bi ro do ločene ga živ ljenj ske ga oko lja v Slo ve ni ji? Za kaj po sa mez nik živi v svo jem kra ju? Rav bar (1992) je ob ra zi sko va nju su bur ba ni za ci je kot ene ga naj bolj inten ziv nih pro stor skih pro ce sov v zad njih de set let jih v Slo ve ni ji ugo to vil, da so glav ni raz lo gi za bi va nje v su bur ba ni zi ra nih na se ljih po - ve za ni z željo po bi va nju v eno družin ski hiši v čis tem in ze le nem oko lju bli zu me sta, od ko der se je mo goče voziti na delo. Mo ti va cij ske vzgi be za su bur ba ni za ci jo je raz de lil v tri sku pi ne. V prvo se uvrščajo raz lo gi, ki se na našajo na do ločeno var nost in neod vi snost, pred vsem s fi nančnega vi di ka. Ve lik del pre bi vals tva se od loči, da zgra di za seb no hišo, na loži denar in uide me stu. Novo bi va lišče iz bi ra jo zaradi 19 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina pri mer ne cene in re la tiv ne bližine de lov ne ga me sta. V dru go sku pi no se uvrščajo raz lo gi, ki za de va jo ne pri mer nost na jem nih sta no vanj na trgu ne pre mičnin (raz po ložlji vost, ve li kost, cena, ka ko vost in podobno), zla sti za družine. V tret jo sku pi no pa se uvrščajo raz lo gi, ki se na našajo na željo po vr ni tvi na deželo, is ka nje har mo ni je z na ra vo in beg pred mest nim oko ljem, ki se do je ma kot manj pri mer no. Rav bar je va spoz na nja se v ve li ki meri uje ma jo z ugo tovi tva mi pro stor skih so cio lo gov in nji ho vih dol - go let nih jav nom nenj skih ra zi skav, med ka te ri mi ve lja v zad njem času iz po sta vi ti Socialnoprostorskevplive avtocest (Kos s so de lav ci 2002) ter Vrednoteprostorainokolja (Hočevar s so de lav ci 2004). Re zul tati kažejo, da me sta za Slo ven ce si cer igra jo po memb no vlo go kot voz lišča do ločenih sto ri tev, in sti tu cij in do sto pa do po memb nih do brin, ven dar so manj po memb na v bi vanj skem smi slu, to je kot pro sto ri omo gočanja in izražanja po seb ne ga živ ljenj ske ga slo ga, ki od sto pa od živ ljenj skih vzor cev na po dežel skih ob močjih. Mesto je po mne nju an ke ti ran cev po go sto pre poz na no kot manj ka ko vost no živ ljenj sko oko lje, ki ga je tre ba ustrez - no pri la ga ja ti in iz boljšati sklad no z vi zi jo bolj na rav ne ga, po dežel ske ga oko lja. Odgo vo ri iz ra zi skav vključujejo raz lične pro tiur ba ne želje in po tre be, ki se ga jo od pre pro stih vi zij živ lje nja v »hišici na sa mem« do bolj iz - de la nih sta lišč, ki skušajo po se ga ti na po dročje pro stor ske ga načrto va nja. Večina an ke ti ran cev ne for mal - no pod pi ra grad njo raz pršenih na se lij sta no vanj skih hiš, ki so do bro po ve za ne z in fra struk tu ro (pro met no in in for ma cij sko) ter ima jo do ber do stop do sto ri tev (so cial na os kr ba, šole, bol nišnice, tr go vi na, pro stočasne de jav no sti in po dob no), obe nem pa me ni jo, da jim biva nje na go ste je na se lje nih ob močjih ne po nu ja bis - tve nih pred no sti. To se kaže tudi pri ana li zi od lik kra ja, kjer so an ke ti ran ci os kr bo (tr go vi na, šols tvo, zdravs - tvo) uvr sti li v sklop naj po memb nejših od lik, ki jim mora za do sti ti kraj, v ka te rem živi jo ozi ro ma bi žive li. Po leg os kr be so v sklop pred po stav lje nih kra jev nih od lik uvrščeni še var nost (niz ka stop nja kri mi na la), čisto oko lje (neo ne snaženost), ure je nost kra ja, bližina na ra ve in tišina (Uršič in Hočevar 2007). Po se li tve nim de jav ni kom, ki jih lahko po ve zu je mo s su bur ba ni za cij ski mi in pro tiur ba ni mi težnja mi, pa Re ber nik (2015) v no vejši ra zi ska vi na pri me ru ljub ljan skih so sesk Ra ko va Jelša in Si bi ri ja do da ja ne ka te re po vsem nove raz sežno sti, ki bi jih ve lja lo pre ve ri ti tudi na širšem pro stor skem vzor cu. Raz - lo gi za pri se li tev in bi va nje v teh so se skah se na našajo zla sti na kra jev no iden ti te to – tu so žive li moji znan ci, so rod ni ki ali pri ja te lji, nižje cene ne pre mičnin ozi ro ma zem ljišč, ugod na lo ka ci ja in vi sok de lež ne slo ven ske ga pre bi vals tva. 2.2 US TVAR JAL NOST Us tvar jal nost je po jem, ki ga je enoz načno zelo težko opre de li ti. V tem delu po glav ja želim zato o us tvar jal no sti naj prej go vo ri ti na splošno in jo s po močjo uve ljav lje ne ga kon cep ta 4P ( process, product, place, person) os vet li ti z raz ličnih zor nih ko tov. Eden od naj po go ste je upo rab lja nih je, da na us tvar jal - nost gle da mo z vi di ka oseb no sti. Us tvar jal ni ljud je so kot so cial no geo graf ska sku pi na v kom bi na ci ji z nji ho vim živ ljenj skim oko ljem osred nji pred met pričujoče knji ge. S po močjo prete klih ra zi skav doma in v tu ji ni želim zato v na da lje va nju pri ka za ti do se da nja spoz na nja in véde nja o značil no stih in de jav - ni kih pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di ter nji ho vem vpli vu na družbeno-gos po dar ski raz voj. 2.2.1 SPLOŠNO O US TVAR JAL NOSTI Po jem us tvar jal nost (an gleško creativity, ru sko креативность, fran co sko créativité, špan sko crea- tividad, nemško Kreativität) ima v slo venščini so po men ko, krea tiv nost, ki iz vi ra iz la tin ske ga gla go la creare v po me nu »us tvar ja ti«. Po Slovarjuslovenskegaknjižnegajezika (1998, 1476) se tudi us tvarjal - nost na ve zu je na gla gol us tvar ja ti, kar po me ni: • s svo jo de jav nost jo de la ti, da kaj na sta ne; de la ti, pov zročati, da kaj na sta ne sploh; • s svo jo de jav nost jo na umet niškem po dročju de la ti, da kaj na sta ne; ure sničeva ti do ločene spo sobnosti, pri za de va nja, zla sti v gle da liški umet no sti; • od ločilno vpli va ti na kako gi ba nje ali de lo va nje; • de la ti, pov zročati, da se začne kako sta nje; na os no vi do ločenih dej stev pri ha ja ti do česa. 20 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 Na splošno lah ko to rej us tvarjal nost opre de li mo kot spo sob nost proi zva ja nja no ve ga (ori gi nal nega, ne pričako va ne ga) in upo rab ne ga (pri mer ne ga, pri la go dlji ve ga gle de na za stav ljen prob lem) (Och se 1990, 2; Stern berg in Lu bart 1999, 3; Mum ford 2003, 110). Pri tem je pou da rek na člo ve kovih spo sobno stih proi zva ja nja idej ali iz del kov, ki niso samo vi so ko ka ko vost ni, am pak tudi novi (Stern berg 2001, 360). Us tvar jal nost je po memb na za oprav lja nje naj raz ličnejših na log tako na in di vi dual ni kot ko lek tiv ni družbeni rav ni. Na in di vi dual ni rav ni je na pri mer po memb na za raz reševa nje težav na de lov nem me - stu ali v vsak da njem živ lje nju, na družbeni pa lah ko vodi v nova znans tve na spoz na nja, nova gi ba nja v umet no sti, pa ten te in nove družbene pro gra me (Stern berg in Lu bart 1999, 3). Us tvar jal no sti zelo so ro den po jem je ino va tiv nost. Ljud je ju ve li ko krat upo rab lja jo kot so po men ki, ven dar med nji ma ob sta ja bis tve na raz li ka. Med tem ko se us tvar jal nost na naša na proi zva ja nje no vih idej, se ino va tiv nost na naša na nji ho vo iz ved bo v prak si. Us tvar jal nost poskrbi za »rojs tvo« za mi sli, ino - va tiv nost pa za nji ho vo ure sničitev v real nem sve tu. Us tvar jal nost je to rej pred po goj za ino va tiv nost. Sled nja daje us tvar jal nim za mi slim upo rab no vred nost (Le vitt 2002, 137; Mli nar 2008a, 227 in 228; Stein in Har per 2012, 6). V med na rod nem izra zo slov ju in znans tve nem ra zi sko va nju us tvar jal nost nima rav no dol ge tra di - ci je. Fran co ski izraz za njo ( créativité) se je začel upo rab lja ti v fran ko fon skih državah šele po 2. sve tov ni voj ni (Mouc hi roud in Lu bart 2006), ena ko pa naj bi vel ja lo tudi za os ta le je zi ke. V an gleščini naj bi bila us tvar jal nost ( creativity) pred 2. sve tov no voj no red ko upo rab ljan po jem. V knji gi TheOxfordEnglish Dictionary naj bi se pr vič po ja vi la šele leta 1875 v na ve za vi na dra ma ti ka Sha kes pear ja (Törn quist 2011, 1), med tem ko an gleški geo graf ski ter mi no loški slo var ji, kot so AGlossaryofGeographicalTerms (Stamp in Clark 1979), AModernDictionaryofGeography (Smal in Wit he rick 1995), ADictionaryofGeography Ngram Viewer Graph these comma-separated phrases: creativity,sustainability,resilience,innovation case-insensitive between 1800 and 2008 rf m o e h t c o p r us w i h t s m o o h t i g n o f . Search lots of books 0,00280 % 0,00260 % 0,00240 % innovation (inovacije) 0,00220 % 0,00200 % ooks 0,00180 % 0,00160 % creativity oogle B 0,00140 % (ustvarjalnost) 0,00120 % viri v G 0,00100 % 0,00080 % sustainability 0,00060 % (trajnostnost) 0,00040 % resilience 0,00020 % (prožnost) 0,00000 % 1800 1820 1840 1860 1880 1900 1920 1940 1960 1980 2000 Slika2:Pojavnostustvarjalnostiinnekaterihdrugihpriljubljenihizrazovvtelesuangleškegajezikamed viri,vključenimivGoogleBooksvobdobjunastanka1800–2008(GoogleBooksNgramViewer2016). 21 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina (May hew 1997) ali Elsevier’sDictionaryofGeography (Kotl ya kov in Ko ma ro va 2007) sploh ne vse bu - je jo za pi sa, ki bi vse bo val ko ren be se de us tvar jal nost. Sled nje ve lja tudi za slo ven sko geo graf sko ter mi no lo gi jo, če po gle da mo v lek si kon Can kar je ve za ložbe Geografija (Krušič 1977), lek si kon Geo- grafija (2001) in Geografskiterminološkislovar (Klad nik, Lo vrenčak in Orožen Ada mič 2005). Mno gi av tor ji (Reu ter s so de lav ci 2004, 83; Run co 2004, 659; Puc cio 2006, 3; Stern berg 2006, 87) kot začet ni ka so dob ne ga znans tve ne ga preučeva nja us tvar jal no sti ome nja jo ame riškega psi ho lo ga Guil - for da (1950), ki je sre di prejšnje ga sto let ja ločil us tvar jal nost od kon struk ta in te li gent no sti. Raziska ve s tega po dročja so se raz širi le šele v zad njih tri de se tih le tih (Run co 2004, 657) in se še ved no kre pijo. Törn quist (2011, 159) ome nja, da sta ime li an gleški raz ličici be sed us tvar jal nost ( creativity) in us tvar - ja len ( creative) ko nec leta 2008 v splet nem is kal ni ku Google sku paj prib ližno pol mi li jar de za det kov, med tem ko je to šte vi lo na začetku leta 2016 na ra slo na sla bi dve mi li jar di (Goo gle 2016). Z dru gi mi be se da mi, šte vi lo za det kov se je v do brih sed mih le tih po večalo za več kot tri krat. Naraščajoči po men us tvar jal no sti sku paj z ne ka te ri mi dru gi mi pri ljub lje ni mi poj mi pri ka zu je tudi splet na a pli ka ci ja Google BooksNgramViewer (2016), ki meri po jav nost izra zov med viri, vključeni mi v GoogleBooks (sli ka 2). Na na raščajoči po men us tvar jal no sti v sodob ni družbi zgo vor no opo zar ja zad nje po ročilo Sve tov nega gos po dar ske ga fo ru ma (The Fu tu re of Jobs 2016), ki je po mne nju vo di te ljev 371 vo dil nih sve tov nih zapo - slo val cev opre de li lo naj po memb nejše veščine de lav cev leta 2015 in nji ho ve pričako va ne veščine leta 2020. V na bo ru 35-ih veščin je us tvar jal nost leta 2015 za sed la 10. me sto, leta 2020 pa se je uvr sti la še višje, na tret je me sto (pre gled ni ca 1). Po ročilo do da ja, da bodo mo ra li de lav ci ob po pla vi no vih proi zvo dov, teh - no lo gij in načinov dela po sta ti bolj us tvar jal ni, če bodo žele li od teh spre memb in no vo sti ime ti ko ri sti. Preglednica1:Desetnajpomembnejšihveščindelavcevleta2015in2020pomnenjuvodilnihsvetovnih zaposlovalcev(TheFutureofJobs2016). leta 2015 leta 2020 rang veščina rang veščina 1 kom plek sno raz reševa nje težav 1 kom plek sno raz reševa nje težav 2 us kla je va nje z dru gi mi 2 kri tično mišlje nje 3 vo de nje lju di 3 us tvar jal nost 4 kri tično mišlje nje 4 vo de nje lju di 5 po ga ja nje 5 us kla je va nje z dru gi mi 6 pre ver ja nje ka ko vo sti 6 čus tvena in te li gen ca 7 sto ri tve na us mer je nost 7 raz sod nost in spre je ma nje od ločitev 8 raz sod nost in spre je ma nje od ločitev 8 sto ri tve na us mer je nost 9 ak tiv no po slušanje 9 po ga ja nje 10 us tvar jal nost 10 kog ni tiv na pri la go dlji vost Po mne nju Ma ka ro viča (2003, 25) danes us tvar jal nost srečamo sko raj po vsod, ka mor koli se obr - ne mo in ozre mo. Sko raj vse, kar vi di mo okrog sebe, od česar smo od vi sni, kar lepša in os mišlja naše živ lje nje, nosi pečat člo veške us tvar jal no sti. Po dob no trdi tudi Si mon ton (2006, 490), ki piše, da je ustvar - jal nost na re di la svet, v ka te rem živi mo. Če bi od stra ni li vse, kar ni proi zvod us tvar jal ne ga uma, bi se znašli goli v pra goz du. Vsa ka kul tu ra in ci vi li za ci ja je opre de lje na s svo jo us tvar jal no de diščino. Za ra di iz jem - ne širi ne, ki nam jo po jem ustvar jal no sti po nu ja, so se do slej z njo uk var ja le že šte vil ne vede (geo gra fi ja, so cio lo gi ja, umet nost, zgo do vi na, eko no mi ja, psi ho lo gi ja, re gio nal na eko no mi ka …), pri čemer je vsa - ko iz med njih za ni mal svoj ski vi dik ra zi sko va nja. Iz tega na slo va je po naved bah Törn qui sta (2004, 228) sko raj da ne mo goče na re di ti skup ni pre gled li te ra tu re, ki obrav na va raz lične vi di ke us tvar jal no sti družbe in po sa mez ni ka. Isti av tor obe nem na va ja ugo to vi tev ru ske ga ra zi sko val ca, ki je že pred časom za pi - sal, da se s to vse bino uk var ja vsaj 10.000 znans tve nih pub li ka cij, zdaj pa jih je go to vo še ve li ko več. 22 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 Že samo vza jem na bib lio graf sko-ka ta log na baza po dat kov COBIB.SI (2016), za ka te ro po dat ke pris pe - va več kot 430 slo ven skih knjižnic, je na začetku leta 2016 vse bo va la bli zu 6000 enot ozi ro ma 0,12 % vseh za pi sov s ključno be se do us tvar jal nost. Res je, da med nji mi še zda leč niso le znans tve ne pub li - ka ci je, ven dar je vsee no mo goče oce ni ti, da je na bor gra div s to te ma ti ko že samo v Slo ve ni ji pre cejšen. 2.2.2 VI DI KI US TVAR JAL NOSTI Us tvar jal nost se gle de na kon tekst lah ko opre de li na raz lične načine (Törn quist 2011, 2), ven dar no be na po sa mična opre de li tev ne more v ce lo ti zaob je ti vseh nje nih raz sežno sti (Ha sir ci in De mir - kan 2003, 17). V množici in ter dis ci pli nar nih ra zi skav se po jav lja jo pred vsem štir je vi di ki us tvar jal no sti, ki so se sku paj uve lja vi li kot kon cept 4P ( process, product, place, person). Us tvar jal nost lah ko to rej ra - zu me mo kot pro ces, proi zvod, kraj ali oseb nost (sli ka 3). Vsa ke ga od njih lah ko opre de li mo sa mo stoj no, ven dar se nji ho va funk cio nal nost prične šele, ko de lu je jo kot ce lo ta. Za začet ni ka 4P kon cep ta ve lja Rho des (1961), nje go ve ugo to vi tve pa so pov ze li in do pol nje va li šte vil ni av tor ji (na pri mer Run co 1994; Ward, Fin ke in Smith 1995; Törn quist 2011). proces (process) proizvod (product) ustvarjalnost kraj (place) osebnost (person) Slika3:Vidikiustvarjalnosti–koncept4P(Törnquist2011). Us tvar jal nost kot pro ces je vi dik, s ka te rim se uk var ja jo pred vsem psi ho lo gi, fi lo zo fi, pe da go gi in stro kov nja ki so rod nih ved. Ob tem jih za ni ma, kako us tvar jal nost v člo veški gla vi sploh na sta ja. Os vet - li ti želi jo po sa mez ne stop nje ozi ro ma po stop ke mišlje nja, ki na sta ja jo ob us tvar jal nem ve de nju lju di. Večina zgod njih ra zi skav s tega po dročja se je osre do točila na ana li zi ra nje mi sel nih pro ce sov, ki so jih opi sa li zelo us tvarjalni ljud je ob svo jem us tvar jal nem početju (Scritch field 1999). V li te ra tu ri je po go sto ome nja no delo Wal a sa (1926) TheArtofThought, v ka te rem je mo del us tvar jal ne ga pro ce sa opre de - lil z na sled nji mi šti ri mi fa za mi: • pri pra va (prei sko va nje iz zi va z vseh stra ni); • in ku ba ci ja (raz mišlja nje o težavi na za ved ni in ne za ved ni rav ni); • os vet li tev (po jav za mi sli za rešitev težave); • pre ve ri tev (preiz kus ve ljav no sti za mi sli in nje no iz boljšanje). Us tvar jal nost kot proi zvod se na naša na upo rab ne no vo sti v umet no sti, ar hi tek tu ri, li te ra tu ri, znanosti, fi lo zo fi ji, teh no lo gi ji, gos po dars tvu ali na ka te rem dru gem po dročju, ki so re zul tat po sa mez ni ka ali skupi - ne lju di. Pri tem je po memb no, da jih oz načuje ta no vost in upo rab nost (Scritch field 1999). Besemer in O’Quin (1987) sta us tvar jal ne proi zvo de na tančneje opre de li la. Oz načeva le so jih na sled nje tri značilnosti: • no vost (ori gi nal nost, iz vir nost); • ločlji vost (način na slav lja nja iz zi va, za ka te re ga je bil proi zvod na re jen); • sin te za (način pre se ga nja na slavlja nja iz zi va, za ka te re ga je bil proi zvod na re jen). 23 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina Us tvar jal nost kot kraj se na naša na oko liščine, v ka te rih us tvar jal ni ljud je de lu je jo ali v ka te rih us - tvar jal ni pro ce si po te ka jo. Koest ler (1964) je v knji gi TheActofCreation, kjer opi su je vzor ce ustvar jal no sti na naj raz ličnejših rav neh in jim išče skup ni ime no va lec, ugo to vil, da umet niška in znans tve na us tvarjal - nost težita za tem, da se po jav lja ta v krat kih ku mu la tiv nih ob dob jih. Že kra tek po gled v zgo do vi no po tr ju je, da so po sa mez na ob močja v različnih zgo do vin skih ob dob jih doživ lja la po se ben družbeno-gos po darski raz cvet. Hal (1998) je v delu CitiesinCivilization z vi di ka us tvar jal no sti iz po sta vil Ate ne v 5. sto let - ju pr. n. št., Fi ren ce v 14. sto let ju, Lon don za časa Sha kes pea ra, Du naj v poz nem 18. in v 19. sto let ju, Pa riz med le to ma 1870 in 1910 ter Ber lin v 20. le tih prejšnje ga sto let ja. Ob tem je za ni mi va nje go va ugo to vi tev, da si je ob is ka nju teo rij, po ve za nih z us tvar jal nost jo, ki bi pod pr la nje go va geo graf ska dog - na nja, lah ko pomagal le z ma lo ka te ro med nji mi, saj sko raj no be na ne obrav na va prob le ma ti ke lo ka ci je. Eden pr vih vid nejših geo gra fov, ki je pro stor skim učin kom us tvar jal no sti na me nil več po zor no sti, je Törn quist. V svo jem delu iz leta 1983 je opre de lil je po jem us tvar jal ne ga mi lje ja, ki pred stav lja oko - lje, v ka te rem us tvar jal ne oseb no sti de lu je jo, ozi roma, kjer po te ka jo us tvar jal ni pro ce si. Nje go ve glav ne značil no sti so: in for ma ci je (pre našanje in for ma cij med ljud mi), zna nje (hra nje nje teh in for ma cij v stvar - nem in umet nem spo mi nu), kom pe ten ce (v do ločenih ak tiv no stih) in us tvar jal nost (us tvar ja nje nekaj no ve ga iz teh treh de jav no sti – učinek si ner gi je). Po dob no kot Törn quist je tudi An ders son (1985) opre de lil pred po go je za raz voj us tvar jal nih re gij: us kla je na fi nančna pod la ga, ori gi nal no zna nje in vi so ka stop nja kom pe tenc, raz no li ko oko lje, ugod ne raz mere za oseb ni pro met in ko mu ni ka ci je, struk tur na ne sta bil nost – pri mer na ne go to vost gle de pri - hod no sti zno traj splošnega znans tve ne ga in teh no loškega oko lja. An ders so no ve po go je za raz voj re gio nal ne us tvar jal no sti pa je Ma lec ki (1987) združil v tri spre menljivke: pri sot nost pro fe sio nal ne delov - ne sile z re fe renčnimi kom pe ten ca mi, ur ba na ag lo me ra ci ja, v ka te ri je do volj vi so ka stop nja kul tur nih ak tiv no sti in ko mu ni ka cij, ter raz me re, ki spod bu ja jo si ner gi jo med de jav nost mi ozi ro ma ne sta bil nost gle de pri hodnjega raz vo ja. Törn quist (2004, 229) je poz ne je opre de lil tri vr ste us tvar jal nih mi lje jev: geo graf ski pro stor ozi roma lo ka ci ja, ki je pre poz na na kot sre dišče us tvar jal no sti, inšti tu ci je in or ga ni za ci je zno traj ka te rih na sta ja - jo ino va ci je ter raz lične ob li ke omrežij, ki naj bo lje opi su je jo iz me nja vo in for ma cij ter šir je nje idej. Vse tri vr ste se med se boj te sno pre ple ta jo, skup no pa jim je, da je nji ho va te melj na pr vi na us tvar jal ni po - sa mez nik. Po jem us tvar jal ne ga oko lja je po letu 1984 pro mo vi ra la tudi sku pi na fran co skih ra zi sko val cev Groupe deRechercheEuropéenesurlesMilieuxInnovateurs, na krat ko poi me no va na GREMI, ki so k uve lja - vi tvi poj ma pris pe va li pred vsem s teo ret ske ga zor ne ga kota (Ay da lot 1986; Ca mag ni 1991; Mail at, Quévit in Senn 1993). Raz mišljanja sku pi ne GREMI so osre do točena na is ka nje re le vant nih družbe nih vzro - kov za raz lične ob li ke us tvar jal nih de jav no sti in spo sob nost raz ličnih oko lij ozi ro ma re gij, ki us tvar jal no oko lje pod pi ra jo do takšne mere, da je raz voj no us pešno. Po se bej ra zi sku je jo ti ste lo kal ne in re gionalne raz me re, ki se po jav lja jo kot »skup ni ime no va lec« v re gi jah, ki jih lah ko oz načimo kot us tvar jal ne (Rav - bar 2009a, 125 in 126). Po mne nju sku pi ne GREMI lah ko us tvar jal no oko lje opre de li mo kot niz ali kom plek sno omrežje večino ma ne for mal nih so cial nih odno sov na geo graf sko ome je nem ob močju, ki po go sto do ločajo zu na nji vi dez in spe ci fično no tra njo pred sta vo tega ob močja ter us tvar ja jo občutek pri pad no sti, ki s po močjo si ner gij ske ga in ko lek tiv ne ga učnega pro ce sa po večuje lo kal no ino va cij sko spo sob nost (Rav bar in Bole 2007, 19 in 20). Učin ko vi tost us tvar jal ne ga oko lja je od vi sna od ključnih oseb, ki vzpo stav lja jo kon takt no omrežje. Ti ljud je ima jo po seb no ko mu ni ka cij sko spo sob nost in na dar je nost za vključitev raz ličnih in te re sov v skup - ne ci lje. Si stem povezav zno traj us tvar jal ne ga oko lja na re gio nal ni rav ni si cer ob sta ja, ven dar ne sme biti za prt nav zven. Nas prot no, ve li ka ko rist za lo kal no gos po dars tvo je rav no od pr tost in zmožnost pri - teg ni tve zu na nje ga zna nja ter nje go va vključitev v in ter ni in for ma cijski kro go tok. Zaup ne oseb ne zve ze od pi ra jo šte vil na na vad no za pr ta vra ta, olajšuje jo do stop do red kih vi rov in omo gočajo ozi ro ma pos - pešuje jo pri do bi tev težko do stop nih in for ma cij (From hold-Ei se bith 1999). Us tvar jal na oko lja so pro stor sko ome je ne ce lo te, ki jih ne ome ju je jo ad mi ni stra tiv ne meje, tem več je nji hov ob seg do ločen s skup no 24 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 pripad nost jo, iden ti te to in ho mo ge nim ve de njem. V njih ob sta ja jo sku pi ne raz ličnih de ležni kov, ki ima - jo so raz mer no av to nom no moč od ločanja pri iz bi ri stra te gij, ven dar kljub temu, da pri ha ja jo iz zelo raz ličnih po dročij, stre mi jo k iz pol nje va nju skup nih ci ljev, te sno na ve za nih na raz voj lo kal ne ga ob močja. Iz me nja va in in te rak ci ja med de ležniki vo di ta v učin ko vi to rabo re gio nal nih vi rov, ohra nja ta pa tudi vi - so ko spo sob nost učenja, ki de ležni kom omo goča hi ter od ziv na spre me nje ne raz me re, prav tako vi so ko stop njo us tvar jal no sti in ino va tiv no sti (From hold-Ei se bith 1995; Ma ier 2004). Us tvar jal nost kot oseb nost je ver jet no naj bolj po go sto obrav na van vi dik us tvar jal no sti (Törn - quist 2011, 4). Ob tem je bis tve no vprašanje, kdo je us tvar ja len ali kako me ri ti us tvar jal no plat po sa - mez ni ka? Kra tek od go vor bi se lah ko gla sil, da so to ose be, ki so sko zi us tvar jal ni pro ces spo sob ne iz de la ti us tvar ja len proi zvod. Hi tro lah ko ugo to vi mo, da je ta opredeli tev pres plošna in sama po sebi ne omo goča de li tve na us tvar jal ne in neus tvar jal ne lju di, kaj šele da bi z njo iz me ri li raz lične stop nje us tvar jal no sti. Psi ho lo gi so v ta na men raz vi li šte vil ne preiz ku se, ki na kom plek sen in ce lo vit način me - ri jo us tvarjal nost po sa mez ni kov. Raz vr sti mo jih lah ko v na sled njih pet sku pin: psi ho me trični, eks pe ri - men tal ni, bio gra fični, hi sto rio me trični in bio me trični preiz ku si (Pluc ker in Ren zul i 1999, 37). Med bolj zna ni mi so de ni mo Tor ran ceo vi te sti us tvar jal ne ga mišljenja (TCTT) (Tor ran ce 2009). Iz psi ho loških ra - zi skav lah ko pov za me mo, da so zelo us tvar jal ni ljud je med dru gim spo sob ni opre de li ti težave, ana li - zi ra ti svo je za mi sli in pre pričati dru ge o nji ho vi upo rab ni vred no sti, zaz na va ti tve ga nja, is ka ti po ve za ve med različnimi za mi sli mi, ki jih dru gi ne zmo re jo, in ra zu me ti, da je ob sto ječe zna nje lah ko tako priložnost kot ovi ra pri sno va nju us tvar jal nih za mi sli (Stern berg 2001, 361). Ame riški psi ho log Och se (1990, 3) de ni mo raz li ku je med tre mi glav ni mi sku pi na mi us tvarjalnih lju di: • V prvi sku pi ni so ljud je, ki ve lja jo za us tvar jal ne za ra di nji ho ve ga živ ljenj ske ga slo ga in me do seb nih od no sov. V živ lje nju jim gre do bro: so iz naj dlji vi, pri la go dlji vi, niso ste reo tip ni, av to ri tar ni, togi ali pokor - ni. Nji ho vo ve de nje se lahko opiše kot ori gi nal no, saj ne upošte va jo družbe nih pred pi sov ozi ro ma se ne zgle du je jo po dru gih. Ta način de lo va nja ve lja za do bre ga in ko rist ne ga, saj vse bu je zdra ve, pri - la go dlji ve, prist ne in spon ta ne od zi ve na me sto to gih, ri tual nih ali obramb nih reakcij na raz lične iz zi ve vsak da nje ga živ lje nja. • Dru ga sku pi na vključuje lju di, ki ve lja jo za us tvar jal ne za ra di do bro oprav lje nih preiz ku sov in stan - dar di zi ra nih na log, ki ve lja jo za us tvar jal ne. Od lična pred sta va takšnih lju di (v struk tu ri ra nem ozi ro ma nadzo ro va nem oko lju učil ni ce) se sma tra za us tvar jal no, ker se za oprav lja nje nji ho vih na log pred - vi de va upo ra bo ena kih mi sel nih pro ce sov kot pri us tvar ja nju vred nih no vih za mi sli in kul tur nih proi zvo dov. Izraz ori gi nal nost se na naša na ne na vad nost ali no vost od go vo rov, ki so oz načeni kot vred ni, če so šte vil ni, raz no li ki, pri mer ni, pri la go dlji vi, pra vil ni ali za do vo lju joči za učite lje in dru ge, ki jih oce nju je jo. • V tret ji sku pi ni so ljud je, ki proi zva ja jo do ločene kul tur ne do bri ne. V tem smi slu je us tvarjal nost sim - bo li zi ra na kot me da lja, ki se jo prip ne na jav no ob jav lje ne proi zvo de. 2.2.3 GEO GRA FI JA US TVAR JAL NIH LJU DI – IZ KUŠNJE V SVE TU Čeprav so že psi ho lo gi raz vi li us trez na orod ja za mer je nje po sa mez ni ko ve us tvar jal no sti (na primer Tor ran ce 2009), je v ur ba nih in re gio nal nih štu di jah za ra di po manj ka nja to vrst nih po dat kov na raz ličnih pro stor skih rav neh težko opre de li ti, kdo prav za prav so us tvar jal ni ljud je (Ma da ni pour 2011, 18). Ena širše spre je tih opre de li tev, na ka te ro so me sta in re gi je v želji po gos po dar skem raz vo ju in re ge ne racijskih stra te gi jah osre do točile svo jo po zor nost v zad njih pet naj stih le tih, se na naša na teo ri jo »us tvar jal ne - ga raz re da« (Cha pain, Clif ton in Co mu nian 2013). Za nje ne ga začet ni ka ve lja Flo ri da (2002) ozi ro ma nje go vo delo TheRiseoftheCreativeClass, kjer so us tvar jal ni ljud je opre de lje ni kot »gos po dar ski« in ne kot »so cial ni« raz red. Nji ho vo združeva nje v družbeno sku pi no in us tvar ja nje skup ne iden ti te te je ute me lje no pred vsem na pod la gi oprav lja nja gos po dar ske funk cije – po kli ca. Us tvar jal ni ljud je to - rej oprav lja jo us tvar jal ni po klic. Od dru gih po kli cev se ločijo po tem, da je nji ho va de jav nost do ločanje prob le mov, is ka nje rešitev in po ve zo va nje ob sto ječih znanj v nova zna nja. Glav na na lo ga us tvar jal nih 25 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina lju di je, da raz mišlja jo in prek svo je us tvar jal no sti izum lja jo ino va ci je. Flo ri da je us tvar jal ne lju di na da - lje raz de lil v tri sku pi ne: • Us tvar jal no je dro (an gleško creativecore) se stav lja jo ljud je, ki us tvar ja jo nova zna nja. Sem spa - da jo zla sti inženir ji teh ničnih profi lov, na ra vo slov ci, zdrav ni ki ter učite lji in ra zi sko val ci s po dročja gos po dars tva, družbo slov nih in hu ma ni stičnih zna no sti. Te vi so ko us tvar jal ne so cial ne sku pi ne naj bi po ga nja le družbeno-gos po dar ski raz voj. • Us tvar jal ni pro fe sio nal ci (an gleško creative professionals) se stav lja jo sku pi no stro kov nja kov, zapo sle nih v de lov no in ten ziv nih po kli cih. To so na pri mer me nedžerji, vi so ki državni urad ni ki, strokov - nja ki, de jav ni v raz no vrst nih teh ničnih, izo braževal nih, me di cin skih de jav no stih, od vet ni ki in podob no, ki pod pi ra jo družbeno-gos po dar ski raz voj. Lah ko bi re kli, da so us tvar jal ni pro fe sio nal ci pod por na sku - pi na us tvar jal ne mu je dru. • Kul tur ni us tvar jal ci (an gleško bohemians) pred stav lja jo tret jo sku pi no pre bi val cev z us tvar jal nim po - kli cem. Sem spa dajo glas be ni ki, pub li ci sti, pi sa te lji, sli kar ji, ki par ji in po dob no. Po seb nost kul tur nih us tvar jal cev je, da ima jo dve vlo gi. Na eni stra ni so del us tvar jal nih lju di, na dru gi pa naj bi v pro storu »pri vlačili« prvi dve sku pi ni us tvar jal nih lju di. To po me ni, da naj bi bili kul tur ni us tvar jal ci eden od po - memb nih de jav ni kov pro stor ske raz po re di tve us tvar jal ne ga je dra in us tvar jal nih pro fe sio nal cev. Teo ri ja us tvar jal ne ga raz re da se v te me lju osre do toča na tri med se boj no po ve za ne pr vi ne kon cep - ta 3T. Ka ko vost no živ ljenj sko oko lje z vi so ko stop njo strp no sti, raz no li kost in raz ličnost mest nih do brin ( tolerance) pri vlačijo zelo mo bil ne us tvar jal ne lju di ( talent), ki us tvar ja jo ugod ne raz me re za raz voj po - slov ne ga oko lja ( technology), kar v končni fazi spod bu ja gos podar sko rast in re gio nal ni raz voj. Na pod - la gi tega kon cep ta so Flo ri da, Mel an der in King (2015) ob li ko va li glo bal ni ka zal nik us tvar jal no sti. Države, ki do sežejo vi so ke vred no sti, naj bi ime le višjo ra ven pro duk tiv no sti, kon ku renčno sti, pod jet ništva in človeškega raz vo ja. Ka zal nik so ob li ko va li z združeva njem pod ka zal ni kov to le ran ce, ta len ta in teh nologije, pri čemer so to le ran co me ri li z od no som pre bi val cev do mi gran tov, ra snih in etičnih manjšin ter is tospol - no us mer je nih, ta lent z de ležem odra slih s terciar no izo braz bo in de ležem us tvar jal ne ga raz re da, tehno - lo gi jo pa z vla ga njem po sa mez ne države v ra zi ska ve in raz voj ter šte vi lom pa ten tov na pre bi valca. Naj višje na les tvi ci glo bal ne ga ka zal ni ka us tvar jal no sti se uvrščajo an glo saške in skan di nav ske države (pre gled ni ca 2). Vo dil na država na po dročju teh no lo gi je je Južna Ko re ja, ki ji sle di ta Ja pon ska in Izrael, ta lent pa je naj višje oce njen v Av stra li ji, na Is lan di ji in v Združenih državah Ame ri ke. Naj bolj to le rant - na država je Ka na da, za njo se uvrščata Is lan di ja in Nova Ze lan di ja. Slo ve ni ja na les tvi ci skupaj s Švico in Fran ci jo za se da 16. me sto. Na po dročju teh no lo gi je za se da 17. me sto. Med tem ko se na po dročju ta len ta z 8. me stom uvršča med naj višje ran gi ra ne države, pa skup no pov prečje navz dol poteg ne jo re zul ta ti na po dročju to le ran ce ozi ro ma strp no sti, kjer se je naša država uvr sti la na 35. me sto. Po de - ležu us tvar jal ne de lov ne sile se Slo ve ni ja umešča na 22. me sto, po de ležu oseb s ter ciar no izo braz - bo pa na kar 4. me sto med država mi, vključeni mi v ra zi ska vo. Slo ve ni ja ima to rej us tvar jal ne ga po ten cia la več kot za do sti. Težave, ki pov zročajo gos po dar sko zao sta ja nje za naj ra zvi tejšimi država mi, se očitno po jav lja jo vsaj na dveh rav neh. Prva je v pre no su zna nja, pri dob lje ne ga v for mal nem izo braževanju, na trg de lov ne sile. Vmes bi lah ko raz prav lja li tudi o ka ko vo sti pri dob lje ne ga zna nja med izo braževa - njem. Dru ga ra ven je pre nos us tvar jal ne ga po ten cia la z de lav cev v gos po dars tvo in teh no loški raz voj. Raz lo ge za to lah ko iščemo v ri gid no sti in zapr to sti naših gos po dar skih, družbe nih, izo braževal nih in po - li tičnih si ste mov. Ob močja, ki so od pr ta za nove ide je in so jih zmožna ude ja nja ti v prak si, pri vlačijo več us tvar jal nih lju di od dru god, hkra ti pa omo gočajo sproščanje us tvar jal ne ga po ten cia la tam že živečih lju di. Ena od te melj nih em pi ričnih ugo to vi tev Flo ri de (2002) je, da so us tvar jal ni ljud je pro stor sko pre cej nee na ko mer no raz po re je ni, s čimer se stri nja jo šte vil ni av tor ji (na pri mer Mc Gra na han in Wo jan 2007; Bosch ma in Fritsch 2009; Clif ton in Coo ke 2009). Razlike ob sta ja jo tako med po sa mez ni mi država mi kot med re gi ja mi in me sti. Ob tem je po mne nju Scot ta (2006) eno glav nih neod go vor je nih vprašanj, kaj us tvar jal ce v po sa me zen kraj pri vab lja ozi ro ma tam za držuje. Po ugo to vi tvah Flo ri de se us tvar jal - na de lov na sila v so dob nih družbeno-gos po dar skih raz me rah ne seli zgolj z na me nom, da dobi za po sli tev 26 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 ( peoplefolowjobs), tem več se us mer ja tja, kjer je za do volj na z živ ljenj skim oko ljem. Po sle dično ustvar - jal nim lju dem sle di jo tudi de lov na me sta ( jobsfolowpeople). Flo ri da hkra ti trdi, da po sta ja jo »meh ki« lo ka cij ski de jav ni ki vse po memb nejši za pri vab lja nje us tvar jal nih lju di, med tem ko se po men »kla sičnih« ali »tr dih« lo ka cij skih de jav ni kov zmanjšuje. Meh ki de jav ni ki se ob tem na našajo na spe ci fične mestne dobrine ( urbanamenities), ki us tvar ja jo pri vlačno živ ljenj sko oko lje in vključuje jo strp nost, raz no li kost ter od pr tost mest nih ob močij in nji ho vih pre bi val cev, možnost kul tur ne ga in re krea cij ske ga udejs tvo - va nja, av ten tičnost ter ak tiv no ulično do ga ja nje. Trdi de jav ni ki se na našajo na kla sično lo ka cij sko teo ri jo in vključuje jo na pri mer pro met no do stop nost, raz po ložlji vost ne pre mičnin in zem ljišč, cene, dav ke ter do stop do tr gov in dela. Teo ri ja us tvar jal ne ga raz re da je vsaj na začetku dožive la ve lik od mev med aka dem ski mi kro gi in požela nav dušenje zla sti med po li tičnimi od ločeval ci na lo kal ni in re gio nal ni rav ni, ki so v njej vi de li hiter iz hod (» fastpolicy«) iz struk tur nih ne rav no ve sij in gos po dar skih zao stan kov. Na dru gi stra ni je vzbudila močan od por med veli kim de lom ra zi sko val ne skup no sti. Kri ti ke so bile us mer je ne zla sti v neu strez - no poi me no va nje ozi ro ma rabo poj ma »raz red«, ne do de lan in po manj kljiv iz bor us tvar jal nih po kli cev, (pre)ve li ko mero po ve za no sti s člo veškim ka pi ta lom, mer je nim z de ležem ljudi s ter ciar no stop njo izo - braz be, dvo mi jo pa tudi o ve ljav no sti kon cep ta 3T ozi ro ma vzročni po ve za no sti med osre do točenost jo us tvar jal nih lju di, strp nost jo ob močja kot naj po memb nejšim de jav ni kom nji ho ve pro stor ske raz po re ditve in gos po dar skim raz vo jem (glej Glae ser 2005; Peck 2005; Mar ku sen 2006; Krätke 2010; Nat han 2015). Preglednica2:25najvišjeuvrščenihdržavpoglobalnemkazalnikuustvarjalnosti(Florida,Melander inKing2015). skup ni dr ža va glo bal ni to le ran ca ta lent teh no lo gi ja us tvar jal na rang ka zal nik (rang) (rang) (rang) de lov na us tvar jal no sti sila (%) 1 Av stra li ja 0,970 4 1 7 44,98 2 Zdru že ne dr ža ve Ame ri ke 0,950 11 3 4 32,61 3 Nova Ze lan di ja 0,949 3 8 7 40,11 4 Ka na da 0,920 1 14 13 43,86 5 Dan ska 0,917 13 6 10 43,84 6 Fin ska 0,917 20 3 5 42,25 7 Šved ska 0,915 10 8 11 44,92 8 Is lan di ja 0,913 2 2 26 45,43 9 Sin ga pur 0,896 23 5 7 47,30 10 Ni zo zem ska 0,889 6 11 20 44,25 11 Nor veš ka 0,883 9 12 18 43,32 12 Zdru že no kra ljes tvo 0,881 5 20 15 43,60 13 Ir ska 0,845 7 21 23 37,64 14 Nem či ja 0,837 18 28 7 40,52 16 Švi ca 0,822 17 22 19 46,53 16 Fran ci ja 0,822 16 26 16 42,73 16 Slo ve ni ja 0,822 35 8 17 39,00 18 Bel gi ja 0,817 14 18 28 42,35 19 Špa ni ja 0,811 12 19 31 31,28 20 Av stri ja 0,788 32 26 12 35,46 21 Hong kong 0,715 30 32 32 37,18 21 Ita li ja 0,715 38 31 25 34,29 23 Por tu gal ska 0,710 22 36 35 26,36 24 Ja pon ska 0,708 39 58 2 18,65 25 Luk sem burg 0,696 32 48 20 53,68 27 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina Kljub šte vil nim do ka zom o po zi tiv nih vpli vih us tvar jal nih lju di na re gio nal ni raz voj se mno gi av tor ji stri - nja jo, da je di skurz us tvar jal ne ga raz re da sam po sebi zelo neo li be ra len, saj spo sob no sti po sa mez ni ka po stav lja pred ko lek tiv. Na ta način pou dar ja tek mo val nost, flek si bil nost, de re gu la ci jo države, in di vi dua - li zem in po dob no, kar lah ko vodi v po večeva nje so cial nih raz lik. Ob sta ja več ra zi skav, ki so raz kri le pre se net lji vo ve li ko in po zi tiv no po ve za nost med šte vi lom pre bi val cev z us tvar jal nim po kli cem v re gi ji in so cial ni mi nee na kost mi v njej (na pri mer Bay liss 2007; Mc Cann 2007; At kin son in East ho pe 2009). Flo ri da je teo ri jo us tvar jal ne ga raz re da naj prej preiz ku sil v Se ver ni Ameriki (Flo ri da 2002; 2005; 2008), jo nato pre ne sel v evrop ski kon tekst (Flo ri da in Ti na gli 2004; Mel an der in Flo ri da 2011) ter na kon cu še na glo bal no ra ven (Mel an der s so de lav ci 2014), pri čemer se je ome je val na gos po dar sko naj ra - zvi tejše dele sve ta z daljšo tra di ci jo ka pi ta liz ma. Svo je te melj ne ugo to vi tve in pre pričanja je vse sko zi do pol nje val in utr je val ter jih bra nil pred naj raz ličnejšimi na pa di kri ti kov (na pri mer Flo ri da 2013). Ob tem kot eden te melj nih očit kov os ta ja od sot nost do ka zo va nja vzročne po ve za no sti po sa mez nih se sta - vin 3T kon cep ta, saj je šlo pri večini ana liz za mer je nje na vad ne sta ti stične po ve za no sti (Nat han 2015, 6). Očita ti mu ve lja tudi pro stor sko ra ven obrav na ve, pri čemer je s preučeva njem me tro po li tan skih re gij za ne ma ril po memben del vse bi ne, ki se raz kri je šele z ana li zo zno tra je gio nal nih raz me rij. Raz li ke v gos - po dar skih značil no stih zno traj re gij (na pri mer med mest ni mi in po dežel ski mi ob močji) so na mreč lah ko večje kot med re gi ja mi. Me dre gio nal ne pri mer ja ve, ki za ne mar ja jo lokal ne po seb no sti, so lah ko to rej po ten cial no za va ja joče (Bakhs hi s so de lav ci 2015). Na evrop skih tleh so teo ri jo us tvar jal ne ga raz re da preiz kušali tudi os ta li znans tve ni ki, ki jih v gro - bem lah ko raz de li mo v dve sku pi ni. Prvi pri pa da jo pred vsem so de lu joči v evrop skem ra zi sko val nem pro jek tu Technology,TalentandToleranceinEuropeanCities:AComparativeAnalysis (na pri mer An - der sen in Lo ren zen 2005; Mar let in van Woer kens 2007; Clif ton 2008; Rut ten in Ge lis sen 2008; Bosch ma in Fritsch 2009; An der sen s so de lav ci 2010). Med tem ko je večina ugo to vi la po zi tiv no po ve za nost med pri sot nost jo us tvar jal nih lju di in po sa mez ni mi pr vi na mi bo di si po slov ne ga oko lja, strp no sti bo di si re gio - nal ne ga raz vo ja, so le red ki us pe li do ka za ti ce lo sten ob stoj kon cep ta 3T, nihče pa zno traj nje ga ni us pel do ka za ti vzročno sti (Nat han 2015, 6). Av tor ji tega pro jek ta so se tako kot Flo ri da ome ji li na gos po dar - sko raz vi tejše države se ver ne in za hod ne Evro pe, Dan sko, Nor veško, Šved sko, Fin sko, Nem čijo, Ni zo zem sko, An gli jo in Wa les. Bele lise na pa pir ju so pred stav lja le zla sti no vejše čla ni ce Evrop ske uni - je v sred nji, vzhod ni in južni Evro pi ter balt ske in bal kan ske države. Pro stor sko ra ven obrav na ve so pri la go di li geo graf ske mu kon tek stu red ke je po se lje nih pre de lov se ver ne Evro pe, vendar pri tem niso šli na tančneje od rav ni LAU 1, kar pri nas us tre za rav ni uprav nih enot. Na ta način je ve lik del raz merij na lo kal ni rav ni še ved no os tal za krit v pov prečnih vred no stih. Dru ga sku pi na znans tve ni kov je bila v ve li ki meri vključena v evropski ra zi sko val ni pro jekt Accom- modatingCreativeKnowledge – CompetitivenessofEuropeanMetropolitanRegionswithinthe Enlarged Union (na pri mer Mu sterd in Mu rie 2010; Bont je s so de lav ci 2011; Mu sterd in Grit sai 2012; Mu sterd in Kovács 2013). Ta sku pi na je zav ze la pre cej kri tično držo do teo ri je us tvar jal ne ga raz re da in kon cep - ta 3T. Eno nje nih glav nih spo ročil je, da v dobi us tvar jal ne ga gos po dars tva us peh mest in re gij ne te me lji le na in di vi dual nih veščinah po sa mez ni kov, tem več širše na kon cep tu 4P, ki vključuje kom bi na ci jo pre - te kle ga raz vo ja ( pathways), značil no sti kra ja ( place), oseb nih po ve zav ( personalnetworks) in po li tik ( policies). Svo jo ra zi sko val ni agen do so raz širi li na ce lot no Evro po z obrav na vo tri naj stih me tro po li tanskih ob močij: Am ster dama, Bar ce lo ne, Bir ming ha ma, Bu dim pešte, Dub li na, Hel sin kov, Leip zi ga, Mi la na, Münchna, Poz na na, Rige, So fi je in Tou lou sa. Raz li ke zno traj re gij jih pri tem niso pre ti ra no za ni ma le, čeprav tr di jo, da se us tvar jal ni ljud je ne zgoščajo zgolj v tra di cio nal nih mest nih sre diščih, tem več tudi v no vih sre diščih na robu mest in glob lje v re gi ji. Kon kret ne je, pri pad ni ki us tvar jal ne ga je dra naj bi bili v večji meri osre do točeni v mest nih sre diščih, us tvar jal ni pro fe sio nal ci pa na robu mest in v ob mest ju (Bont je in Kep su 2013). Ob ra zi sko va nju de jav ni kov pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di so ugo - to vi li, da ima jo po leg tr dih in meh kih de jav ni kov naj po memb nejšo vlo go do te daj pre zr ti de jav ni ki oseb nih po ve zav. Ti vključuje jo na ve za nost oseb na živ ljenj sko okolje, ki je pre ple te no z nji ho vim do te da njim po te kom živ lje nja in se na ve zu je jo pred vsem na kraj rojs tva, kraj za ključka naj višje stop nje izo braz be 28 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 in kraj, kjer živi jo družina in pri ja te lji. Temu sle di jo raz lo gi, ki se na na ve zu je jo na trde de jav ni ke, zlasti raz po ložlji vost de lov ne ga me sta. Šele na kon cu pri de jo do izra za meh ki de jav ni ki, kot so strp nost, od - pr tost, raz no li kost in raz po ložlji vost mest nih do brin. Po drob nejša ana li za je vsee no raz kri la, da meh ki de jav ni ki ne ko li ko pri do bi jo na po me nu pri ljudeh, ki že dlje časa živi jo v svo jem kra ju. To po me ni, da ne na sto pa jo v vlo gi pri vab lja nja us tvar jal nih lju di v po sa mez no oko lje, mu pa do do ločene mere po - ma ga jo, da jih tam za drži. Ob tem je ana li za pro stor ske mo bil no sti po ka za la, da us tvar jal ni ljud je v Evro pi niso tako mo bil ni kot v Se ver ni Ame ri ki (Mar tin-Bre lot s so de lav ci 2010). Te melj na značil nost do se da njih ra zi skav o de jav ni kih pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di je, da se večino ma opi ra jo bo di si na kvan ti ta tiv ne sta ti stične po dat ke in nji ho ve ana li ze z upo ra bo ob jek - tiv nih ka zal ni kov (pred vsem ra zi ska ve v sklo pu pro jek ta Technology,TalentandToleranceinEuropean Cities:AComparativeAnalysis) bo di si na kva li ta tiv no me to do lo gi jo in terv ju jev in an ket (pred vsem ra - zi ska ve v sklo pu pro jek ta Accommodating Creative Knowledge – Competitiveness of European MetropolitanRegionswithintheEnlargedUnion), iz ka te rih je mo goče iz pe lja ti sub jek tiv no zaz na vanje vprašanih, med tem ko pri manj ku je ti stih, ki bi sočasno kom bi ni ra le oba pri sto pa. 2.2.4 GEO GRAF SKE RA ZI SKA VE US TVAR JAL NO STI V SLO VE NI JI Geo graf ske ra zi ska ve us tvar jal no sti v Slo ve ni ji ne ko li ko zao sta ja jo za ti sti mi v tu ji ni. Pred de se ti - mi leti so se jih ne ka ko sočasno lo ti li geo gra fa Mar jan Rav bar in Ja nez Ma lačič ter pro stor ski sociolog Zdrav ko Mli nar. Nji ho vi začetni pris pev ki pri našajo raz no vrst ne vse bi ne ter se ga jo na po dročje pro stor - ske ga in re gio nal ne ga raz vo ja, ur ba ni stičnega načrto va nja, dnev ne mo bil no sti de lav cev in ob li ko va nja po kra jin kot dru ge rav ni lo kal ne sa mou pra ve. Dela ome nje nih av tor jev so ključnega po me na za na dalj - nje raz vi ja nje pro stor skih, gos po dar skih in družbe nih vi di kov us tvar jal no sti ter pred stav lja jo trd no pod la go tudi pričujoči knji gi. V zad njem času se z geo graf ski mi raz sežnost mi us tvar jal no sti in ten ziv neje uk var - ja ta pred vsem geo graf Da vid Bole in pro stor ski so cio log Mat jaž Uršič. Oba sta se vse bin sko ne ko li ko spe cia li zi ra la na po dročje ti stih us tvar jal nih de jav no sti, ki se po teo ri ji us tvar jal ne ga raz re da v ve li ki meri skla da jo z naj manjšo sku pi no kul turnih us tvar jal cev (Ko zi na in Bole 2016a), pro stor sko pa ome ji la na ob močje Osred nje slo ven ske re gi je. V Slo ve ni ji se je preiz kušanja kon cep ta 3T prvi lo til Ma lačič (2007). Ob tem je po zgle du Flo ri de in Ti na gli je ve (2004), ka te rih delo pred stav lja te melj za ob li ko va nje poz nejšega glo bal ne ga ka zal ni ka us - tvar jal no sti (Flo ri da, Mel an der in King 2015), na pri me ru sta ti stičnih re gij ana li zi ral ka zal nik us tvar jal no sti in nje go ve se stav ne dele, ka zal ni ke ta len ta, teh no lo gi je in to le rant no sti. Ugo to vil je, da je v Osred nje - slo ven ski re gi ji izra zi to močna osre do točenost večine pr vin us tvar jal no sti, raz li ka med sre diščem in dru gi mi re gi ja mi pa je, ra zen v red kih pri me rih, kot je Go renj ska, pre cej ve li ka. Re gi je za hod ne Slo ve - ni je kažejo višjo ra ven us tvar jal no sti od regij vzhod ne Slo ve ni je. Na pod la gi svo jih ugo to vi tev Ma lačič pred la ga raz de li tev Slo ve ni je na šest do naj več osem uprav nih po kra jin, kar je sklad no s stro kov ni mi pod la ga mi, pri prav lje ni mi tudi po dru gih kri te ri jih (Rav bar 1997a; Plut 1999; Vrišer 1999a in 1999b; Pogačnik in Rav bar 2002; Lav tar 2004; Ko zi na 2010). Vzpo red no z Ma lačičem je Mli nar (2008a; 2008b; 2013) pred vsem na pri me ru Ko pra, Slo ven ske Is tre in Pri mor ske na ka zal po tre bo in možno sti za vključeva nje 3T kon cep ta v pro stor sko in ur ba ni stično načrto va nje. Sklad no z nje go vi mi pred lo gi naj bi s kri tičnim iz po stav lja njem do slej spre gle da nih ome ji tev raz šir ja li ok vi re in te gra ci je raz no vrst no sti in s tem po večeva li ver jet nost za ino va ci je s pre ple ta njem spre memb v fi zičnem in vir tual nem pro storu in te gral ne ga, vseživ ljenj ske ga oko lja. Geo graf skih vi di kov us tvar jal no sti pa se je do slej naj bolj ce lo vi to in ob sežno lo til Rav bar, tudi z ne - ka te ri mi so de lav ci (Rav bar 2007a; 2007b; 2009a; 2009b; 2009c; 2011; 2012a; 2012b; Rav bar, Bole in Na red 2005; Ravbar in Bole 2007; Rav bar in Raz pot nik Vi sko vi ć 2007; 2008; Rav bar in Ko zi na 2012). Re zul ta ti ra zi skav se vežejo pred vsem na pro stor sko raz po re di tev us tvar jal nih lju di gle de na kraj bi va - nja in dela ter nji ho vo po ve za nost z gos po dar skim raz vo jem. Po dob no kot Ma lačič so ugo to vi li ve li ko zgoščenost v Osred nje slo ven ski re gi ji, kjer je sko raj po lo vi ca od vseh de lov nih mest v us tvar jal nih poklicih 29 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina v Slo ve ni ji, čeprav je v njej »le« tret ji na de lov nih mest v državi. Hkra ti je po vsod dru god osre do točenost ustvar jal nih de lov nih mest pod držav nim pov prečjem. Na za sto pa nost us tvar jal ne de lov ne sile se močno vežejo na ložbe kot eden po memb nih raz voj nih de jav ni kov. Nji ho va raz po re di tev v pro sto ru je sko raj iden tična. Pri mer ja va med kra jem bi va nja in dela kaže na presežek us tvar jal nih de lov nih mest nad us - tvar jal ni mi pre bi val ci iz ključno v Osred nje slo ven ski re gi ji, kar pov zroča to ko ve dnev ne me dre gio nal ne mo bil no sti. Raz li ke so še večje ob pri mer ja vi po dat kov na lo kal ni rav ni, kjer izra zi to iz sto pa Ljub lja na kot »neto do bit ni ca« us tvar jal ne de lov ne sile, pri mest ne občine pa so »neto da ro val ke«. Po memb na ugo to vi tev je tudi, da ima jo višjo stop njo pro stor ske raz pršeno sti us tvar jal ni ljud je gle de na kraj bi va - nja, med tem ko so us tvar jal na de lov na me sta bis tve no bolj nee nakomer no raz po re je na. To vrst na ne so raz mer ja naj bi bila odraz raz lik v ka ko vo sti bi val ne ga oko lja, ki jo v slo ven skih raz me rah ute me - lju je pred vsem neu re je nost trga ne pre mičnin. Gle de na stop njo ur ba ni zi ra no sti občin ve li ka večina us tvar jal nih lju di dela v me stih in tra di cio nal nih za po sli tve nih sre diščih ozi ro ma ur ba ni zi ra nih oko ljih, med tem ko je ta de lež na po deželju bis tve no manjši. Zgoščenost je po se bej izra zi ta v na sta ja jočih mest - nih re gi jah in ne ka te rih (za po sli tve nih) sre diščih na cio nal ne ga po me na (Ljub lja na, Ma ri bor, Ce lje, Kranj, Ko per, Novo me sto, Nova Go ri ca, Ve le nje, Mur ska So bo ta, Ptuj in Slo venj Gra dec), s tem da naj bi bila kri tična masa za po zi tiv ne težnje v raz voj nem pre bo ju po sa mez ne lo kal ne skup no sti ozi ro ma občine naj manj 500 us tvar jalnih de lov nih mest. No vejši val ra zi skav s po dročja geo graf skih raz sežno sti us tvar jal no sti se je vse bin sko ne ko li ko bolj spe cia li zi ral na preučeva nje us tvar jal nih de jav no sti, pro stor sko pa ome jil na Osred nje slo ven sko ozi ro - ma Ljub ljan sko ur ba no re gi jo (Bole 2008a; Žau cer s so de lav ci 2012; Mu ro vec, Ka vaš in Ce rar 2014; Po ljak Is te nič 2015; Ko zi na in Bole 2016a in 2016b; Uršič 2016). Us tvar jal ne de jav no sti sklad no s teorijo us tvar jal ne ga raz re da lah ko v ve li ki meri po ve zu je mo z ožjo sku pi no kul tur nih ustvarjal cev. V so dob - nem mest nem raz vo ju so po go sto upo rab lje ne kot orod je za pod po ro iz va ja nja re ge ne ra cij skih stra te gij (Žau cer s so de lav ci 2012). Po drob nejša obrav na va Osred nje slo ven ske re gi je je pričako va na, saj so prejšnje ra zi ska ve ja sno po ka za le, da prav v njej pri ha ja do naj večjega zgoščanja us tvar jal ne ga ka pi - ta la pri nas. K za ni ma nju za to ob močje je s spod bu ja njem ra zi skav po memb no pris pe val tudi leta 2011 us ta nov lje ni Re gio nal ni cen ter krea tiv ne eko no mi je Re gio nal ne raz voj ne agen ci je Ljub ljan ske ur ba ne re gi je, čigar vi zi ja je po večeva nje us tvar jal no sti v jav nem in za seb nem sek tor ju (RCKE 2016). 30 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 3 METODOLOGIJA Ra zi sko va nja živ ljenj ske ga oko lja us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji sem se lo til dvo sto penj sko. V pr vem ko ra ku sem na re dil ana li zo nji ho ve pro stor ske raz po re di tve. Na ta način sem poiz kušal od go vo ri ti na vprašanje, kje v Slo ve ni ji živi jo us tvar jal ni ljud je? Rav bar in Bole (2007) sta to vrst no ra zi ska vo že na re di la na rav ni sta ti stičnih re gij in občin. Hkra ti sta na re di la tudi ana li zo z vi dika stop nje ur ba ni zacije, pri čemer sta kot me ri lo upošte va la stop njo ur ba ni zi ra no sti občin. V pričujoči ra zi ska vi sem na re dil korak na prej in raz po re di tev us tvar jal nih lju di naj prej ana li zi ral gle de na iz bra no re gio na li za ci jo Slo venije, nato pa še z vidika stop nje ur ba ni zi ra no sti na se lij. V obeh pri me rih sem pri mer jal po dat ke med le to ma 2000 in 2011, s čimer sem do bil po glob ljen vpo gled v di na mi ko po se li tve nih pro ce sov us tvar jal nih lju di. V dru gem ko ra ku sem z vred no te njem de jav ni kov pro stor ske raz poredi tve za sle do val od go vor na vprašanje, za kaj us tvar jal ni ljud je pre bi va jo v svo jem kra ju? V ta na men sem ob li ko val mo del de - jav ni kov, za ka te re je mo goče pred vi de va ti, da ima jo vpliv na pro stor sko raz po re di tev us tvar jal nih lju di. Pri tem sem z vse bin skega vi di ka pr vens tve no iz ha jal iz te melj nih člo ve ko vih de jav no sti (bi va nje, delo, izo braževa nje, os kr ba, pro sti čas in pro met), ki sklad no s teo ret ski mi spoz na nji so cial ne geo gra fi je ce - lo vi to opre de lju je jo živ ljenj sko oko lje po sa mez ni ka ali sku pi ne lju di (glej pod po glav je 2.1.2). Vred no te nje de jav ni kov sem naj prej iz ve del z ana li zo ob jek tiv nih ka zal ni kov, ki sem jih ob li ko val na pod la gi se - kun dar nih po dat kov, nato pa še z ana li zo sub jek tiv nih ka zal ni kov, kjer me je za ni ma lo zaz na va nje bi vanj skih pre fe renc us tvar jal nih lju di, ki sem jih iz me ril z an ke ti ra njem. Te melj na značil nost do se da njih ra zi skav o de jav ni kih živ ljenj ske ga oko lja us tvar jal nih lju di je, da se večino ma opi ra jo bo di si na kvan ti ta tiv ne sta ti stične po dat ke in nji ho ve ana li ze z upo ra bo ob jektivnih ka zal ni kov bo di si na kva li ta tiv no me to do lo gi jo in terv ju jev in an ket, iz ka te rih je mo goče iz pe lja ti subjek - tiv no zaz na va nje vprašanih, med tem ko pri manj ku je ra zi skav, ki kom bi ni ra jo oba pri sto pa (glej pod po - glav je 2.2.3). To po manj klji vost sem s hkratno ana li zo ob jek tiv nih in sub jek tiv nih ka zal ni kov poiz kušal od pra vi ti. Ob jek tiv nost in sub jek tiv nost ka zal ni kov se po Kre vsu (1998, 67 in 68) na naša tako na način mer je nja kot vse bi no teh me ri tev. Po dat ke za ob jek tiv ne ka zal ni ke sem pri do bil iz raz po ložljivih zbirk pro stor skih po dat kov (jav ne evi den ce, sta ti stični re gi stri, ra zi sko val ne štu di je in po dob no). Za ne ka te re so bili po treb ni do dat ni izračuni, ki sem jih na re dil sam (za po drob no sti glej Ko zi na 2013b). Po dat ke za sub jek tiv ne ka zal ni ke sem pri - do bil z an ke ti ra njem širo ke ga vzor ca us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji. Za ra di me to do loških ome ji tev sem ob jek tiv ne ka zal ni ke lah ko ana li zi ral samo na rav ni občin. Sub jek tiv ne ka zal ni ke sem ana li zi ral tako z vi di ka iz bra ne re gio na li za ci je kot stop nje ur ba ni zi rano sti na se lij. Za ra di me to do loških ome ji tev ti po - lo gi ja ur ba ni zi ra no sti na se lij, ki sem jo upo ra bil pri ra zi sko va nju pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di, in ti po lo gi ja ur ba ni zi ra no sti na se lij, ki sem jo upo ra bil za vred no te nje de jav ni kov nji ho ve prostor - ske raz po re di tve, ni sta iden tični. Na tančnejša po ja sni la v zve zi s tem so na ve de na v pod po glav ju 3.3.2. 3.1 OPRE DE LI TEV US TVAR JAL NIH LJU DI Opre de li tev us tvar jal nih lju di z vse bin ske ga vi di ka pov ze mam po teo ri ji us tvar jal ne ga raz re da (glej pod po glavje 2.2.3), ki us tvar jal ne lju di od os ta lih raz li ku je na pod la gi nji ho ve ga po kli ca, ob tem pa do - dat no raz li ku je med pri pad ni ki us tvar jal ne ga je dra (A), us tvar jal ni mi pro fe sio nal ci (B) in kul tur ni mi us tvar jal ci (C) (pre gled ni ca 3). V teh ničnem smi slu sem si po zgle du me to do lo gi je evrop ske ga ra zi sko - val ne ga pro jek ta Technology,TalentandToleranceinEuropeanCities:AComparativeAnalysis (na pri mer Mar let in van Woer kens 2007; Clif ton 2008; Rut ten in Ge lis sen 2008; Bosch ma in Fritsch 2009; An der sen s sodelav ci 2010) po ma gal s Stan dard no kla si fi ka ci jo po kli cev (SKP-V2 2012), ki te me lji na Med na rod ni stan dard ni kla si fi ka ci ji po kli cev (ISCO-88 2012). Z na me nom pri mer ja ve us tvar jal nih lju di z dru gi mi sem do dat no opre de lil in v višje ka te go ri je razvrstil še preo sta le po kli ce iz SKP-V2, ki se jih na vad no ne uvršča med us tvar jal ne (pre gled ni ca 3). Ob tem sem se na slo nil na sek tor sko teo ri jo, ki v gro bem raz li ku je med kme tij skim, proi zvod nim in sto ri tve nim sek tor jem 31 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina (Bole 2008b, 59–64). Us tvar jal ni sek tor v pričujočem pri me ru na sto pa sa mo stoj no in ena ko vred no ostalim trem. Tako med kme tij ske po kli ce spa da jo ti sti, ki so po ve za ni s kme tijs tvom, goz dars tvom, ri bištvom in lovs - tvom, med proi zvod ne ti sti, po ve za ni z ru dars tvom, grad be ništvom, pre de lo val ni mi dejavnost mi ter oskrbo z elek tri ko, pli nom in vodo, med sto ri tve ne pa ti sti, ki se na našajo na tr go vi no, go stins tvo, tu ri zem, promet in zve ze, jav ne, skup ne in oseb ne sto ri tve, fi nan ce, ne pre mičnin ske sto ri tve, jav no upra vo, šols tvo in zdravstvo. Preglednica3:OpredelitevustvarjalnihinostalihpoklicnihskupinpoStandardniklasifikacijipoklicev (SKP-V22012). glav ne sku pi ne us tvar jal ne po klic ne sku pi ne po kli cev (koda) po kli cev pod sku pi ne us tvar jal ni po kli ci us tvar jal no je dro (A) fi zi ki/fi zičarke, ke mi ki/kemičarke in po dob no (211) ma te ma ti ki/ma te ma tičarke, sta ti sti ki/sta ti stičarke (212) in for ma ti ki/in for ma tičarke in računal ni kar ji/računal ničarke (213) stro kov nja ki/stro kov nja ki nje teh nično-teh no loških ved (214) bio lo gi/bio lo gi nje, far ma ko lo gi/far ma kolo gi nje, agro no mi/agro nom ke in po dob no (221) zdrav ni ki/zdrav ni ce, zo boz drav ni ki/zo boz drav ni ce, ve te ri nar ji/ve te ri nar ke, far ma cev ti/far ma cevt ke in po dob no (222) stro kov nja ki/stro kov nja ki nje za uni ver zi tet no, vi so košol sko in višješol sko izo braževa nje (231) stro kov nja ki/stro kov nja ki nje za sred nješol sko izo braževa nje (232) stro kov nja ki/stro kov nja ki nje za predšol sko in os nov nošol sko vzgo jo in izo braževa nje (233) stro kov nja ki/stro kov nja ki nje za vzgo jo in izo braževa nje oseb s po seb ni mi po tre ba mi (234) dru gi stro kov nja ki/dru ge stro kov nja ki nje za vzgo jo in izo braževa nje (235) ar hi var ji/ar hi var ke, knjižničarji/knjižničarke in po dob no (243) stro kov nja ki/stro kov nja ki nje družbe nih ved (244) dru gi stro kov nja ki/dru ge stro kov nja ki nje v jav ni upra vi (247) ca ri ni ki/ca ri ni ce, dav kar ji/dav ka ri ce, re fe ren ti/re fe rent ke za so cial no var nost in po dob no (344) us tvar jal ni za ko no da jal ci/za ko no da jal ke, vi so ki urad ni ki/vi so ke urad ni ce, pro fe sio nal ci (B) me nedžerji/me nedžerke (1) stro kov nja ki/stro kov nja ki nje za zdravs tve no nego (223) stro kov nja ki/stro kov nja ki nje za po slo va nje (241) prav ni stro kov nja ki/prav ne stro kov nja ki nje (242) teh ni ki/teh ni ce teh ničnih strok (31) teh ni ki/teh ni ce in asi sten ti/asi stent ke v zdravs tvu, bio me di ci ni, bio lo gi ji, bio teh ni ki in podob no (32) ko mer cial ni ter fi nančni po sred ni ki in za stop ni ki/ko mer cial ne ter fi nančne po sred ni ce in za stop ni ce in po dob no (341) po sred ni ki/po sred ni ce za po slov ne sto ri tve in po dob no (342) po slov nou prav ni, prav ni in fi nančni stro kov ni so de lav ci, knjigo vod je/po - slov nou prav ne, prav ne in fi nančne stro kov ne so de lav ke, knji go vod ki nje in po dob no (343) po li cij ski prei sko val ci/po li cij ske prei sko val ke in po dob no (345) stro kov ni so de lav ci/stro kov ne so de lav ke za so cial no delo (346) kul tur ni us tvar jal ci (C) umet niški us tvar jal ci/umet niške us tvar jal ke, pous tvar jal ci/pous tvar jal ke in po dob no (245) po kli ci za kul tur no, raz ve dril no in šport no de jav nost (347) mo de li in po dob no (521) 32 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 sto ri tve ni po kli ci vo jaški po kli ci (0) stro kov nja ki/stro kov nja ki nje za lo gi stiko, teh no lo gi jo pro me ta, or ga ni za ci jo in var nost pri delu in po dob no (215) po kli ci ver skih de lav cev/de lavk (246) po močniki/po močnice vzgo ji te ljev/vzgo ji te ljic, inštruk tor ji/inštruk to ri ce, učite lji/učite lji ce prak tičnega pou ka in po dob no (33) člani/čla ni ce sa mo stan ske skup no sti, du hov ni ko vi po močniki/du hov ni ko ve po močnice in po dob no (348) urad ni ki/urad ni ce (4) poklici za sto ri tve (51) pro da jal ci/pro da jal ke v tr go vi nah, na stoj ni cah, po do mo vih, de mon stra tor ji/de mon stra tor ke (522) ple skar ji/ple skar ke in po dob no (741) ko vi nar ji/ko vi nar ke, stroj ni me ha ni ki/stroj ne me ha ničarke in po dob no (72) fi no me ha ni ki/fi no me haničarke, ro ko del ci/ro ko del ke, ti skar ji/ti skar ke in po dob no (72) po kli ci za nein du strij ski način dela (79) dru gi po kli ci za nein du strij ski način dela (74) voz ni ki/voz ni ce, uprav ljav ci/uprav ljav ke trans port nih na prav in pre mičnih stro jev (83) po kli ci za pre pro sta pro daj na, sto ri tve na in ko mu nal na dela (91) de lav ci/de lav ke za pre pro sta pre kla dal na in trans port na dela (933) proi zvod ni po kli ci ru dar ji/ru dar ke, grad bin ci/grad bin ke in po dob no (71) uprav ljav ci/uprav ljav ke pro ce snih stro jev in na prav (81) uprav ljav ci/uprav ljav ke stro jev za proi zvod njo iz del kov in se stav ljav ci/ se stav ljav ke iz del kov (82) de lav ci/de lav ke za pre pro sta ru dar ska, grad be niška dela in po dob no (931) de lav ci/de lav ke za pre pro sta dela v pre de lo val nih de jav no stih (932) kme tij ski po klici kme to val ci/kme to val ke, goz dar ji/goz dar ke, ri bi či/ri bič ke, lov ci/lov ke (6) de lav ci/de lav ke za pre pro sta kme tij ska, goz dar ska, lov ska, ri biš ka dela in po dob no (921) nez na no po kli ci za pre pro sta dela (999) SKP-V2 je ob ve zen na cio nal ni stan dard, ki se uporab lja pri evi den ti ra nju, zbi ra nju, ob de lo va nju, ana li zi ra nju, po sre do va nju in iz ka zo va nju po dat kov, po memb nih za sprem lja nje stanj in gi banj na trgu dela v Re pub li ki Slo ve ni ji. Kon kret ne je se upo rab lja za raz vrščanje dela v po kli ce v urad nih ozi ro ma admini stra tiv nih zbir kah po dat kov (evi den ce, re gi stri, zbir ke po dat kov) in v sta ti stičnih ra zi sko va njih, s čimer se za go tav lja jo kon si stent ni po dat ki za sta ti stično, ana lit sko in ra zi sko val no sprem lja nje po klicne se sta ve ak tiv ne ga pre bi vals tva ter pov praševanja po delu. Te me lji na med na rod ni stan dard ni kla si fi - ka ci ji po kli cev (ISCO-88), ki jo je kot med na rod ni stan dard v Re so lu ci ji III na 14. med na rod ni kon fe ren ci sta ti sti ke dela leta 1987 spre je la Med na rod na or ga ni za ci ja dela ( InternationalLabourOrganisation, ILO). Za te koče vzdrževa nje SKP-V2 in nje no us kla je va nje z med na rod ni mi stan dar di je za dolžen Sta ti stični urad Re pub li ke Slo ve ni je (SURS). Po opre de li tvi SKP-V2 je po klic sta ti stično-ana li tična ka te go ri ja, v ka te ro se raz vršča delo, so rodno po vse bi ni in zah tev no sti, in ki ga je pra vi lo ma oprav lja la, ga oprav lja ali bi ga lah ko oprav lja la ena ose - ba. Ob tem SKP-V2 do da ja po ja sni la gle de poj mo va nja po kli ca ne koč in da nes. Trd no za ko re ni nje no poj mo va nje po kli ca v Slo ve ni ji je enačilo po klic s stro kov nim na zi vom po končanem šola nju. V tem smislu je bil po klic ne kaj, kar si je ose ba pri do bi la s šola njem, in to jo je kot nje na oseb na značil nost sprem - lja lo ves čas. V večino ma ne tržnem, so cia li stičnem gos po dars tvu nek da nje Ju go sla vi je z vi so ko stop - njo zaposle no sti je mno go za po sle nih vr sto let, naj večkrat pa kar celo de lov no dobo, oprav lja lo ena ko delo na is tem de lov nem me stu. Zato raz li ko va nje med stro kov no izo braz bo in de lom, ki ga nek do opravlja, 33 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina ni bilo po memb nejši ana li tični prob lem. S preo braz bo sloven ske ga gos po dars tva pod vpli vom tržnih za ko ni to sti se šte vil na de lov na me sta za pi ra jo. Po sto po ma se po jav lja jo nova dela, po sa mez ni ki pa so čeda lje po go ste je pri si lje ni me nja ti za po sli tve in s tem ve li ko krat tudi po klic. Tako tudi iz de jan skih raz mer izhaja nuj na po tre ba po raz li ko va nju dveh poj mov: stro kov ne kva li fi ka ci je ozi ro ma v ožjem smi - slu na zi va po končani šoli ter po kli ca kot vr ste dela, ki ga oprav lja po sa mez nik. Po končanem izo - braževalnem pro gra mu do ločene stop nje izo braževa nja po sa mez nik pridobi na ziv po klic ne ozi ro ma stro kov ne izo braz be in ne po klic. Sklad no s kon cep tom kla si fi ka ci je pa se po sa mez ni ka raz vr sti v po - klic ozi roma sku pi no po kli cev gle de na zah tev nost, kom plek snost, vr sto in dru ge značil no sti na log in dolžno sti, ki jih pri svo jem delu oprav lja. Po klic na us me ri tev izo braževa nja je to rej ne kaj dru ge ga kot sam po klic na trgu dela, in sled nje ga ni mo goče eno stav no enačiti z na zi vom po klic ne ozi ro ma strokov - ne izo braz be. Splošno opre de lje no je SKP-V2 orod je, s ka te rim se po dat ke o vrsti in zah tev no sti dela po si stemu na tančno opre de lje nih kri te ri jev raz vršča v točno do ločene po kli ce, te pa v kla si fi ka cij ski si stem skupin po kli cev, ki ima hie rar hično struk tu ro. Po kli ci se združuje jo ozi ro ma raz družuje jo v sku pi ne po kli cev na šti rih rav neh. Po klic ne sku pi ne ima jo na zi ve in kode. Naj višja ra ven je glav na sku pi na po kli cev z eno mestno kodo, sle di jo pod sku pi ne po kli cev z dvo mest no kodo, po dročne sku pi ne s tri mest no kodo, eno te po dročnih sku pin s šti ri mest no kodo in zno traj teh po klici s se dem mest no kodo. Te melj na kon cep ta, ki do ločata kri - te ri je za raz vrščanje po kli cev in kla si fi ka cij ski si stem SKP-V2, sta kon cept dela in kon cept zna nja. 1. Kon cept dela: te melj na eno ta kla si fi ka ci je je delo, opre de lje no kot sku pek na log in dolžno sti, ki jih (jih je ali bi jih lah ko) oprav lja ena ose ba. Niz del, ka te rih po gla vit ne na lo ge in dolžno sti so zelo po - dob ne, tvo ri po klic. 2. Kon cept zna nja: zna nje, opre de lje no kot spo sob nost oprav lja nja na log in dolžno sti v ok vi ru do - ločene ga dela, ima dve raz sežno sti. Prva je ra ven zna nja, ki je ne po sred na zah te va kom plek sno sti ter ob se ga na log in dolžno sti, dru ga pa po seb nost ozi ro ma vr sta zna nja, ki jo zah te va jo kon kret no po dročje dela, upo rab lje no orod je in na pra ve, pred me ti dela ter vr sta iz del kov in sto ritev kot re zul tat oprav lje - ne ga dela. Na kon cep tu zna nja te me lji združeva nje po kli cev v po klic ne sku pi ne. Hie rar hično po zi ci jo po kli ca ozi ro ma nje go vo uvrščenost v glav no po klic no sku pi no do loča ra ven zna nja, po zi ci jo po kli ca zno traj glav ne sku pi ne pa vr sta zna nja. Zna nje je lah ko pri dob lje no na for ma len ali ne for ma len način. Pri tem ve lja pou da ri ti, da so pri raz vrščanju po memb ne le značil no sti, po ve za ne ne po sred no z de lom, ne pa tudi značil no sti ose be, ki to delo oprav lja, saj ima lah ko ose ba v po sa mez nem kon kret nem zapo - sli tve nem pri me ru višjo ali nižjo ra ven zna nja od pred po stav lje ne za oprav lja nje do ločene ga po klic ne ga dela. V SKP-V2 so opre de lje ne štiri rav ni zna nja, ki so pra vi lo ma po treb ne za oprav lja nje del in na log večine po kli cev, raz vrščenih v posa mez no sku pi no po kli cev. Te rav ni zna nja so opre de lje ne s pro gra - mi izo braževa nja ozi ro ma stop nja mi šol ske izo braz be v slo ven skem izo braževal nem si ste mu. Ob kon cu opre de lje va nja us tvar jal nih lju di želim zav ze ti sta lišče, da je iz bor po kli cev po na ve de - nem si ste mu le eden od prib ližkov opi so va nja us tvar jal no sti kot izred no kom plek sne ga po dročja. Ta je lah ko se stav ni grad nik vsa ke ga po kli ca, čeprav je pri ne ka te rih po kli cih ta pr vi na po memb nejša, pri dru - gih pa ne ko li ko manj izra zi ta. Na tem me stu zato pritrju je mo be se dam pe sni ka To ne ta Pavčka, ki je v svo ji pe smi z na slo vom Poklici za pi sal ta ko le: » Kakšenpoklicimaš,jevseeno. Vsipoklicisoenakovisoko. Avažnoje,dadelašpošteno innesamozlevoroko. « 3.2 ANA LI zA PRO STOR SKE RAz PO RE DI TVE US TVARJAL NIH LJU DI Pro stor sko raz po re di tev us tvar jal nih lju di sem ana li zi ral z vi di ka iz bra ne re gio na li za ci je Slo ve ni je in stop nje ur ba ni zi ra no sti na se lij. V na da lje va nju po drob ne je pred stav ljam upo rab lje no bazo po dat kov, obe na ve de ni pro stor ski rav ni in teh nike ana li zi ra nja. 34 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 3.2.1 ZBIR KA PO DAT KOV Po dat ki o pro stor ski raz po re di tvi us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji so prev ze ti iz Sta ti stičnega re gi stra de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva (SRDAP 2012), ki ga vodi SURS. SRDAP se do pol nju je ozi ro ma os - vežuje s po dat ki iz obraz cev M, to je Pri ja ve po dat kov v po koj nin sko in in va lid sko ter zdravs tve no za va ro va nje, za va ro va nje za staršev sko vars tvo, za va ro va nje za pri mer brez po sel no sti in o skle ni tvi de lov ne ga raz mer ja (M-1, M-2, M-3, M-3A, M-DČ). Ak tiv no pre bi vals tvo v Slo ve ni ji se stav lja jo delov - no ak tiv no pre bi vals tvo in re gi stri ra ne brez po sel ne ose be, de lov no ak tiv no pre bi vals tvo pa za poslene in sa mo za po sle ne ose be. za po sle ne ose be so ose be, ki so v de lov nem raz mer ju pri prav nih ose - bah (pri pod jet ju, družbi, za vo du, dru gi or ga ni za ci ji; pri po družni cah tu jih po slov nih sub jek tov; iz vo lje ni ali ime no va ni no sil ci jav ne ali družbene funk ci je; ma te re z otro kom, ki de la jo po po seb nih pred pi sih; last ni ki pod je tij, ki jih oseb no vo di jo, in niso za va ro va ni iz dru ge ga na slo va; od 1. 1. 1999 ude leženci jav nih del; od 12. 1. 2004 vo ja ki na pro sto volj nem služenju vo jaškega roka) in pri fi zičnih ose bah (pri sa mo stoj nih pod jet ni kih po sa mez ni kih; pri ose bah, ki oprav lja jo po klic no de jav nost kot edi ni glav ni po - klic; pri ose bah, ki upo rab lja jo do pol nil no delo dru gih lju di). Sa mo za po sle ne ose be so fi zične ose be, ki oprav lja jo gos po dar sko ali pri do bit no de javnost (sa mo stoj ni pod jet ni ki po sa mez ni ki), ose be, ki opravlja - jo po klic no de jav nost kot edi ni ali glav ni po klic (na pri mer od vet ni ki, sa mo stoj ni ra zi sko val ci, du hov ni ki in po dob no) ter vr hun ski šport ni ki in šahi sti. Kmet je si cer niso vključeni med sa mo za poslene ose be, ven dar so del de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva. Vir po dat kov o nji ho vem šte vi lu je An ke ta o de lov ni sili (ADS 2012), ki se v Slo ve ni ji iz va ja od leta 1993 ozi ro ma četrt let no od leta 1997. ADS je sklad na z na - vo di li Med na rod ne or ga ni za ci je za delo in EUROSTAT-a, zato so iz sled ki tega ra zi sko va nja med na rod no pri mer lji vi. Od leta 2002 se za ugo tav lja nje po raz de li tve kme tov po občinah in sta ti stičnih re gi jah upo - rab lja jo po dat ki iz Po pi sa kmečkih gos po dar stev 2000. Pred tem so se za izračun de ležev kmetov v po sa mez nih te ri to rial nih eno tah upo rab lja li po dat ki iz Po pi sa pre bi vals tva leta 1991. Z le tom 2002 je SURS šte vi lo kme tov začel na po ve do va ti na pod la gi mo de la ARIMA. Pri ob li ko va nju mo de la za leto 2010 se je upošte va lo četrt let ne po dat ke o kme tih iz ADS za ob dob je od pr ve ga četrt let ja 2000 do četrte ga četrt let ja 2009. Do leta 2009 dru gih vpli vov (de lov ni dne vi, osa mel ci in po dob no) niso bili upošte va ni, z le tom 2010 pa se je začelo upošte va ti vpliv se zo ne in osa mel ce (Div jak s so de lav ci 2010). Vse ose - be v SRDAP-u so sta re naj manj 15 let in de la jo na ob močju Re pub li ke Slo ve ni je. Med de lovno ak tiv no pre bi vals tvo se ne šteje oseb, ki de la jo po pod jem ni po god bi (po god bi o delu), av tor ski po god bi ali za ne po sred no plačilo, oseb, po sla nih na delo v tu ji no (de tašira ni de lav ci), va jen cev, oseb, ki de la jo pri tu jih di plo mat skih in kon zu lar nih pred stav ništvih na ob močju Re pub li ke Slo ve ni je, ter oseb, ki so za - po sle ne ali sa mo za po sle ne (ob mej ni de lav ci) in so za va ro va ne pri tu jem no sil cu za va ro va nja. Delovno raz mer je je lah ko skle nje no za do ločen ali ne do ločen čas ozi ro ma za pol ni ali skrajšan de lov ni čas. Po dat ki SRDAP-a ima jo ne ka te re po manj klji vo sti, na ka te re je tre ba opo zo ri ti. Prva je, da da jal ci po dat kov pri raz vrščanju oseb po po kli cih ne upošte vajo vse lej te melj nih načel raz vrščanja in da (po - se bej pri us tvar jal nih po kli cih) niso do volj na tančni. Po go sto jih raz vrščajo po na zi vih ali sta tu su, ne pa po pre vla du joči na ra vi dela, ki ga de jan sko oprav lja jo (Rav bar in Bole 2007, 70 in 71). Dru ga po manjklji - vost se na naša na ne točnost po dat kov o pre bi va lišču de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva. Po gro bi oce ni na mreč za ra di raz ličnih raz lo gov okrog 10 % pre bi val cev Slo ve ni je de jan sko ne pre bi va na urad nem na slo vu stal ne ga pre bi va lišča (Ga bro vec in Bole 2009, 18). 3.2.2 PRO STOR SKA RA VEN Ana li zo pro stor ske raz po re di tve sem iz ve del na dveh pro stor skih rav neh, za ka te ri lah ko dom ne - va mo, da odražata po memb ne raz li ke v ob se gu in osre do točeno sti us tvar jal nih lju di. Na našata se na re gio na li za ci jo Slo ve ni je na osem funkcij skih re gij in ti po lo gi jo stop nje ur ba ni zi ra no sti na se lij. Ob določitvi pro stor skih rav ni ra zi sko va nja je tre ba opo zo ri ti, da se slo ven ski kon tekst močno raz li ku je od kon tek - sta večine do se da njih geo graf skih ra zi skav us tvar jal ni lju di – to je ame riškega ozi ro ma za hodno- in 35 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina se ver noe vrop ske ga tipa – po ka te rih se pričujoča ra zi ska va v iz ho dišču zgle du je. V mi slih imam pred - vsem me ri lo. Med tem ko večina tu jih ra zi skav kot te melj no pro stor sko eno to ra zi sko va nja upo rab lja me tro po li tan sko re gi jo, se v Slo ve niji lah ko opre mo le na nižje rav ni, saj pri nas z iz je mo Ljub ljan ske re gi je me tro po li tan skih ob močij ni. 3.2.2.1 Iz bra na re gio na li za ci ja Re gio nal ne raz li ke v raz po re di tvi us tvar jal nih lju di sem ra zi skal na pod la gi re gio na li za ci je Slo ve ni - je na osem funk cijskih re gij (sli ka 4). Glav ni raz log to vrst ne iz bi re je, da se v raz ličnih stro kov nih pod la gah re gio nal na de li tev naše države na osem funk cij skih re gij ne po sred no ali po sred no ome nja ozi ro ma pred - la ga kot ena na ju strez nejših raz ličic čle ni tve Slo ve ni je na pokra ji ne kot dru ge rav ni lo kal ne sa mou pra ve (Rav bar 1997a; Plut 1999; Vrišer 1999a in 1999b; Po gačnik in Rav bar 2002; Lav tar 2004; Ma lačič 2007; Ko zi na 2010). Raz de li tev Slo ve ni je na manjše šte vi lo večjih po kra jin je sklad na tudi z iz sled ki naj no - vejše obsežnejše ra zi ska ve s po dročja re gio na li za ci je Slo ve ni je Funkcionalneregije – izzivprihodnjega razvojaSlovenije (Za vod nik La movšek 2011, 5 in 94) in s štu di jo oce ne sta nja v pro sto ru Slo ve ni je, ki jo iz va ja Or ga ni za ci ja za gos po dar sko so de lo va nje in razvoj (OECD Ter ri to rial Re views: Slo ve nia 2011). Na ta način lah ko pričujoča ra zi ska va služi tudi kot ena od stro kov nih pod lag po ten cial ne uprav ne raz - de li tve Slo ve ni je na po kra ji ne kot vme sne rav ni med občina mi in državo. Dru gi po mem ben raz log to vrst ne izbire re gio na li za ci je Slo ve ni je je, da se nje ne meje v do bršni meri uje ma jo z me ja mi dnev ne mo bil no sti de lav cev (Bole 2004). To po me ni, da zno traj teh re gij večina delov - no ak tiv ne ga pre bi vals tva oprav lja svo je te melj ne funk ci je (bi va nje, delo, os kr ba, promet …). Z nji ho vi mi me ja mi je to rej do do ločene mere pro stor sko opre de lje no/za me je no živ ljenj sko oko lje de lov no ak tiv - nih pre bi val cev in med nji mi us tvar jal nih lju di kot te melj ne cilj ne sku pi ne ra zi ska ve. Pred nost čle ni tve Slo ve ni je na osem re gij je nji ho va večja gos po dar ska moč, lažje reševa nje prostor - skih, in fra struk tur nih in eko loških prob le mov, pri merlji vost z evrop ski mi re gi ja mi, po dob nost z uprav ni mi oko liši v jav ni upra vi, ma lošte vil na in ce nejša upra va ter pričako va ni družbeno-gos po dar ski raz voj, ki s so dob nim družbe nim in teh ničnim na pred kom po te ka v ko rist večjih oze melj skih enot. Ve li ke regije bi tudi lažje klju bo va le na pre du joči glo ba li za ci ji in bi bolj us tre za le me ri lom do de lje va nja fi nančnih sred - stev Evrop ske uni je. Sla bost to vrst ne uprav ne raz de li tve so šib kejši sti ki med občani in jav no upra vo, vprašlji vost skup nih in te re sov na tako obsežnih ozem ljih, za po stav lja nje lo kal nih in mi kro re gio nal nih po bud ter od tu je nost upra ve. Sta rejši pred lo gi re gio na li za ci je Slo ve ni je na osem re gij so Ko roško običajno vključeva li v Po drav sko re gi jo, med tem ko jo no vejše po bu de uvrščajo k Sa vinj ski re giji, ker bi se s tem okre pi lo prečno raz voj no smer ozi ro ma 3. raz voj no os (Vrišer 1999a, 118). Za ra di tega sem za na mene Preglednica4:Številoindeležprebivalcevslovenskihregijleta2011(medmrežje1). re gi ja šte vi lo pre bi val cev (N) de lež pre bi val cev (%) Pri mor ska 146.346 7,1 Go riška 119.146 5,8 Go renj ska 203.427 9,9 Osred nja Slo ve ni ja 625.181 30,5 Do lenj ska 181.605 8,9 Sa vinj sko-Ko roška 332.220 16,2 Po drav ska 323.119 15,8 Po mur ska 119.145 5,8 Slo ve ni ja 2.050.189 100,0 Slika4:IzbranaregionalizacijaintipologijastopnjeurbaniziranostinaselijvSloveniji. P str.37 36 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 , 2016 ZU km A S 50 C 40 elika ZR SR urska U 30 ntona M revs s sodelavci 2005 Pom eje regij esta 20 suburbanizirana naselja urbanizirana podeželska naselja podeželska naselja ozina 10 avbar 1997; K eografski inštitut A Izbrana regionalizacija m Tipologija urbaniziranosti naselij m artografska podlaga: G G 0 Avtor: Jani K Vir: R K © Podravska oroška olenjskaD Savinjsko-K srednja SlovenijaO orska orenjskaG Prim oriškaG 37 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina pričujoče ra zi ska ve Ko roško pri ključil k Sa vinj ski re gi ji in dob lje no pro stor sko eno to poi me no val Sa vinj - sko-Ko roška re gi ja. Po ve li ko sti ozi ro ma šte vi lu pre bi val cev je med vse mi re gi ja mi naj večja Osred nja Slo ve ni ja, kjer živi sla ba tret ji na pre bi val cev države. Za vod nik La movškova in so de lav ci (2011, 19) Ljub ljan sko re gi jo na pod la gi ne ka te rih med na rod nih štu dij (ESPON in Ur ban Au dit) kot edino pri nas uvrščajo med me tro - po li tan ske. V Sa vinj sko-Ko roški in Po drav ski re gi ji živi sko raj po lo vi ca manj pre bi val cev kot v Osred nji Slo ve ni ji, med tem ko so preo sta le re gi je še manjše. Po tem kri te ri ju sta naj manjši Go riška in Po mur je (pre gled ni ca 4). 3.2.2.2 Ti po lo gi ja stop nje ur ba ni zi ra no sti na se lij Ti po lo gi jo stop nje ur ba ni zi ra no sti na se lij v Slo ve ni ji smo pov ze li po ra zi ska vi Rav bar ja (1997a), ki so jo leta 2005 po so do bi li Krevs in so de lav ci (2005), saj je v času od nje ne ga na stan ka prišlo do pre - cejšnjih spre memb na se lij (na sta nek no vih, uki ni tev sta rih, spre mem be nji ho vih oze melj in po dob no). Ob tem je tre ba pou da ri ti, da je stop nja ur ba ni zi ra no sti časov no spre men lji va ka te go ri ja. Gle de na to, da v ana li tičnem delu obrav na vam raz po re di tev us tvar jal nih lju di po na se ljih bi va nja v le tih 2000 in 2011, pri ha ja v pri ka zu stop nje nji ho ve ur ba ni zi ra no sti do rah lih od sto panj od de jan ske ga sta nja, saj se je v tem ob dob ju stop nja ur ba ni zi ra no sti ne ka te rih na se lij v do ločeni meri spre me ni la. Po ugo to vi tvah Raz pot nik Vi sko vi ćeve (2012, 52) je prve ra zi ska ve in iz bo re ka zal ni kov za ugotav - lja nje stop nje ur ba ni zi ra no sti v slo ven skem pro sto ru ob ja vil Kle menčič (1953), ki se je osre do točil na ur ba ni za ci jo v oko li ci Kam nika, pri tem pa upošte val go sto to po se li tve in po zi da ve, di na mi ko de mo graf - skih in eko nom skih značil no sti ter nji ho vo pre ple ta nje. Ista av to ri ca na va ja, da sta se v šest de se tih in se dem de se tih le tih prejšnje ga sto let ja s te ma ti ko ur ba ni za ci je uk var ja la še dva geo gra fa, Igor Vrišer in Vla di mir Ko ko le, ki sta ob li ko va la se stav lje ne ka zal ni ke ozi ro ma ka zal ni ke za opre de li tev struk tu re na se lij, pri ka te rih sta upošte va la de lež kmečkega pre bi vals tva, za po sli tve no se sta vo nek mečkega pre - bi vals tva, rast šte vi la prebi val cev, ve li kost gos po dinj stev in po dob no. Zad njo te me lji to in ce lo vi to ra zi ska vo ur ba ni zi ra no sti na se lij v Slo ve ni ji je opra vil že ome nje ni Ravbar (1997a in 1997b). V njej je upo ra bil so cial no geo graf ske, fi ziog nom ske, struk tur ne in funk cij ske kri terije. Nji hov iz bor je bil pri la go jen sta ti stično mer lji vim ka zal ni kom, ki so na eni stra ni eno stav ni in raz me ro - ma lah ko ra zum lji vi, na dru gi pa po skušajo ce lo vi to za je ti vse naj po memb nejše značil no sti so dob ne ur ba ni za ci je. Za sno va ni so bili tako, da je z njimi mo goče hkra ti ovred no ti ti več po ja vov, ti ste, ki so po - ve za ni z do seženo stop njo ur ba ni zi ra no sti, in ti ste, ki s svo jim spre mi nja njem od se va jo po tek pro ce sa. Ob nji ho vem iz bo ru se je av tor na slo nil na ti ste ka zal ni ke, ki izražajo geo graf ske se sta vi ne temelj nih živ ljenj skih funk cij člo ve ko ve ga de lo va nja, pred vsem bi va nja in dela. Z nji mi je želel opo zo ri ti na vsaj tri raz sežno sti, ki jih pri naša ur ba ni za ci ja: spre mem be v fi zičnem raz vo ju na se lij, spre mem be v so cial ni Preglednica5:UporabljenikazalnikizaizdelavotipologijeurbaniziranostinaselijvSloveniji (Ravbar 1997a). sku pi na ka zal ni kov ka zal ni ki so cial no geo graf ski ve li kost ag lo me ra ci je gi ba nje in go sto ta pre bi vals tva de lež pri se lje ne ga (od se lje ne ga) pre bi vals tva ozi ro ma se li tve ni sal do fi ziog nom ski di na mi ka sta no vanj ske grad nje de lež in di vi dual nih hiš od skup ne ga sta no vanj ske ga fon da struk tur ni sešte vek šte vi la pre bi val cev in de lov nih mest na eno to po vršine funk cijski gos po dar ske in dru ge vezi med pre bi va jočimi in za po sle ni mi pro met ne po ve za ve ali dnev na mi gra ci ja za po sle nih 38 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 Preglednica6:Številoindeležnaselijterprebivalcevleta2011(Podatkiošteviluprebivalcev po naseljih … 2012)gledenaoriginalnotipologijourbaniziranostinaselij(Ravbar1997a; Krevsssodelavci2005)inlastno,poenostavljenotipologijourbaniziranostinaselij. ori gi nal na ti po lo gi ja stop nja last na, poe no stav lje na na se lja pre bi val ci ur ba ni zi ra no sti na se lij ur ba ni zi ra no sti ti po lo gi ja ur ba ni zi ra no sti na se lij N % N % 1. me sta 1. mest na na se lja 70 1,2 879.462 42,9 2. ožja su bur ba ni zi ra na ob mest ja nad 75 % 2. su bur ba ni zi ra na 932 15,5 459.474 22,4 3. močno ur ba ni zi ra na nad 75 % na se lja ob mest na na se lja 4. A. izo li ra na, ven dar močno nad 75 % ur ba ni zi ra na žarišča v po dežel ski po kra ji ni 5. izra zi to ur ba ni zi rana 61–75 % 3. ur ba ni zi ra na 1148 19,0 305.058 14,9 ob močja na se lij po dežel ska na se lja 6. ur ba ni zi ra na po dežel ska 55–60 % ob močja na se lij 7. po lur ba ni zi ra na – pre hod na 50–55 % 4. po dežel ska na se lja 3881 64,4 406.195 19,8 ob močja na se lij 8. os ta la po deželska pod 50 % ob močja na se lij struk tu ri ob močij in po sred no še na spre mem be v si ste mu kul tur nih vred not, ki jih pri naša novi, ob mest - no na rav na ni način živ lje nja, spod bu jen z ur ba ni za ci jo (pre gled ni ca 5). Rav bar se za veda, da bi bil lah ko iz bor ka zal ni kov us trez nejši, še po se bej pri ugo tav lja nju obre me nje va nja po krajine za ra di ur ba ni za cije. Za bolj ce lost no oce no do sežene stop nje ur ba ni zi ra no sti bi bilo smi sel no vključiti še ka zal ni ke, ki se na našajo na pro met ne to ko ve in in fra struk tur no oprem lje nost, na pri mer ceno zem ljišč, last ništvo in tip sta no vanj skih zgradb ter stop njo in fra struk tur ne oprem lje no sti. Rav bar (1997a) je s po močjo našte tih ka zal ni kov vsem na se ljem v Slo ve ni ji do ločil stop njo ur banizira - no sti in jih raz de lil v se dem ti pov in en pod tip (me sta, ožja su bur ba ni zi ra na na se lja, močno ur ba ni zi ra na po dežel ska na se lja, izo li ra na, ven dar močno ur ba ni zi ra na žarišča v po dežel ski po kra ji ni, izra zi to ur - ba ni zi ra na ob močja na se lij, ur ba ni zi ra na po dežel ska ob močja na se lij, po lur ba ni zi ra na – prehod na ob močja na se lij in os ta la po dežel ska ob močja na se lij). Za ra di večje pre gled no sti sem ti po lo gi jo ne ko - li ko poe no sta vil, tako da sem po dob ne tipe med se boj združil. S tem sem na novo ob li ko val štiri sku pi ne na se lij, in si cer mest na na se lja, su bur ba nizira na na se lja, ur ba ni zi ra na po dežel ska na se lja in po dežel - ska na se lja (pre gled ni ca 6). Krat ka ana li za je po ka za la, da da leč naj več pre bi val cev Slo ve ni je (42,9 %) živi v me stih, čeprav je teh le do ber od sto tek od vseh na se lij. Do bra pe ti na (22,4 %) jih živi na su bur ba ni zi ra nih ob močjih mest, sla ba sed mina (14,9 %) v ur ba ni zi ra nih po dežel skih na se ljih in sko raj pe ti na (19,8 %) v po dežel skih na - se ljih, ki zav ze ma jo prib ližno dve tret ji ni ozem lja ce lot ne Slo ve ni je. Pro stor ska raz po re di tev na se lij gle de na tip ur ba ni zi ra no sti je pri ka za na na sli ki 4. 3.2.3 TEH NI KE ANA LI ZI RA NJA Pri ana li zi ra nju pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji sem se osre do točil na me dregio - nal ne in zno traj re gio nal ne raz li ke ter raz li ke med tipi ur ba ni zi ra no sti na se lij in zno traj ti pov ur ba ni zi ra - no sti na se lij. V vseh prime rih sem za kon trol no sku pi no upo ra bil ce lot no de lov no ak tiv no pre bi vals tvo, 39 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina zanimale pa so me tudi pri mer ja ve med po sa mez ni mi us tvar jal ni mi pod sku pi na mi, us tvar jal nim je drom (A), us tvar jal ni mi pro fe sio nal ci (B) in kul tur ni mi us tvar jal ci (C). Za ugo tavljanje me dre gio nal nih raz lik in raz lik med tipi ur ba ni zi ra no sti na se lij sem upo ra bil na sled nje teh ni ke ana li zi ra nja: • struk tur ne de leže; • Lo ren zo ve kri vu lje in Gi ni je ve koe fi cien te ter • lo ka cij ske koe fi cien te. Po dat ke o lo ka ci ji us tvar jal nih lju di po re gi jah ozi ro ma ti pih ur ba ni zi ra no sti na se lij sem naj prej prika - zal s po močjo struk tur nih de ležev (v od stot kih). S tem sem ugo tav ljal šte vi lo ozi ro ma de lež us tvar jal nih lju di, ki pre bi va jo v po sa mez nih re gi jah ozi ro ma ti pih ur ba ni zi ra no sti na se lij. Nee na kost pro stor ske raz po re di tve pre bi val cev z us tvar jal nim po kli cem med re gi ja mi ozi ro ma tipi ur ba ni zi ra no sti na se lij sem na zor ne je po na zo ril z upo ra bo Lo ren zo vih kri vulj in Gi ni je vih koe fi cientov. Lo ren zo va kri vu lja se po na va di upo rab lja za gra fično pri ka zo va nje nee na ko sti raz po re di tve do hod ka in pre moženja med pre bi val ci (Gast wirth 1972; Krevs 2002; Ab dal a in Has san 2004), ven dar se jo lahko ko ri sti tudi za dru ge na me ne. Lo ren zov gra fi kon v mo jem pri me ru na abs ci sni osi pri ka zu je ku mu la tiv - ni de lež frek ven ce re gij ozi ro ma ti pov ur ba ni zi ra no sti na se lij, ki so ran gi ra ni po šte vi lu us tvar jal nih lju di 100 % poklicem krivulja enakosti A frekvence prebivalcev z ustvarjalnim Lorenzova krivulja B ulativni delež kum 0 % 100 % kumulativni delež frekvence regij oziroma tipov urbaniziranosti naselij Slika5:PrimerLorenzovegagrafikona(prirejenopoCowelu2009,22). 40 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 tako, da je re gi ja oziroma tip ur ba ni zi ra no sti na se lij z naj manjšim šte vi lom us tvar jal nih lju di ran gi ran kot prvi, re gi ja ozi ro ma tip ur ba ni zi ra no sti na se lij z naj večjim šte vi lom pa kot zad nji. Or di nat na os Lorenzo - ve ga gra fi ko na pri ka zu je ku mu la tiv ni de lež frek ven ce us tvar jalnih lju di. Dia go na la gra fi ko na pred stav lja po pol no ma ena ko raz po re di tev, kar po me ni, da bi v tem pri me ru v vsa ki re gi ji ozi ro ma tipu ur ba ni zi ra - no sti na se lij žive lo ena ko šte vi lo us tvar jal nih lju di, Lo ren zo va kri vu lja pa pred stav lja de jan sko raz po re di tev preučeva ne po pu la ci je. Bolj kot se Lo ren zo va kri vu lja prib liža dia go na li gra fi ko na, bolj je raz po re di tev us tvar jal nih lju di med re gi ja mi ozi ro ma tipi ur ba ni zi ra no sti ena ko mer na (sli ka 5). Iz Lo ren zo ve ga gra fi ko na se lah ko iz ve de Gi ni jev koe fi cient ( G), ki je ate vil ski ka zal nik nee na kosti raz po re di tve do ločene ga po ja va, v mo jem pri me ru us tvar jal nih lju di med re gi ja mi ozi ro ma tipi urbani - zi ra no sti na se lij. Opre de ljen je kot raz mer je med po vršino A in po vršino A + B na sli ki 5 (Co wel 2009, 25 in 26). Izračuna se ga to rej po na sled nji enačbi (1): S ( A) G = (1) S ( A + B ) Po Co wel u (2009, 109 in 110) lah ko iz enačbe (1) iz pe lje mo na sled njo enačbo za izračun Gi ni je - ve ga koe fi cien ta (2), kjer y pred stav lja naj večje šte vi lo us tvar jal nih lju di med vse mi re gi ja mi ozi ro ma (1) tipi ur ba ni zi ra no sti na se lij, y dru go naj večje šte vi lo in tako na prej do y , ki je naj manjše šte vi lo us - (2) ( n) tvar jal nih lju di med re gi ja mi ozi ro ma tipi ur ba ni zi ra no sti na se lij: 2 n + 1 G =  y + 2 y + 3 y + + ... ny  − 2 ( ) 1 (2) (3) ( ) (2) n y  n   n Gi ni jev koe fi cient zav ze ma vred no sti od 0 do 1, pri čemer ve lja, da nižji, kot je koe fi cient, bolj ena - ko mer na je raz po re di tev, in višji kot je koe fi cient, bolj je nee na ko mer na. Šte vi lo 0 pred stav lja po pol no ena kost (v vsa ki re gi ji ozi ro ma tipu ur ba ni zi ra no sti na se lij je ena ko šte vi lo us tvar jal nih lju di), šte vi lo 1 pa po pol no nee na kost (vsi us tvar jal ni ljud je so osre do točeni samo v eni re gi ji ozi ro ma tipu ur ba ni zi ra - no sti na se lij). Nee na kost pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di med re gi ja mi sta s po močjo Gi ni je vih koe ficien - tov za sku pi no iz bra nih evrop skih držav iz me ri la Bosch ma in Fritsch (2009), kar je odlična pod la ga za ne po sred ne pri mer ja ve sta nja v Slo ve ni ji z raz me ra mi dru god. Z vi di ka stop nje ur ba ni zi ra no sti sta eno red kih štu dij na pri me ru mest nih re gij Združene ga kra ljes tva na re di la Hug gins in Clif ton (2011), ven - dar za ra di gro bo sti nju nih po datkov ni po vsem pri mer lji va s pričujočo ra zi ska vo. V na da lje va nju sta me za ni ma li osre do točenost us tvar jal nih lju di med de lov no ak tiv nim pre bi valstvom v po sa mez nih re gi jah ozi ro ma ti pih ur ba ni zi ra no sti na se lij in nji ho va od sto pa nja od držav ne ga pov prečja. To sem dog nal s po močjo lo ka cij skih koe fi cien tov, ka te rih izračun te me lji na na sled nji enačbi (3): številoustvarjalnihljudivregijioziromatipuurbaniziranostinaselij številodelovnoaktivnihprebivalcevvvregijioziromatipuurbaniziranostinaselij lokacijskikoeficient= (3) številoustvarjalnihljudivSloveniji številodelovnoaktivnihprebivalcev v Sloveniji Vred nost lo ka cij ske ga koe fi cien ta po na zar ja, v ko likšni meri de lež us tvar jal nih lju di med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom v re gi ji ozi ro ma tipu ur ba ni zi ra no sti na se lij od sto pa od držav ne ga pov prečja. Čim bolj vred nost lo ka cij ske ga koe fi cien ta pre se ga vred nost 1, tem večja od slo ven ske ga pov prečja 41 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina je osre do točenost us tvar jal nih lju di med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom v po sa mez ni regiji ozi ro ma tipu ur ba ni zi ra no sti na se lij. Vred no sti pod 1 kažejo pod pov prečno osre do točenost. Lo ka cij ski koe fi cient so za pri ka zo va nje raz lik v pro stor ski raz po re di tvi us tvar jal nih lju di upo ra bi le šte vil ne štu di je, kar daje možnost do brih med se boj nih, tudi med na rod nih pri mer jav (na pri mer Clif ton 2008; Bosch ma in Fritsch 2009; An - der sen s so de lav ci 2010). V pri me ru ra zi sko va nja zno traj re gio nal nih raz lik in raz lik zno traj ti pov ur ba ni zi ra no sti na se lij sem za te melj no pro stor sko eno to upo ra bil na se lje. Na ta način sem do bil po glob ljen vpo gled v no tranjo se sta vo obeh te melj nih čle ni tev slo ven ske ga ozem lja. V ta na men sem upo ra bil na sled nje teh ni ke ana - li zi ra nja: • Lo ren zo ve kri vu lje in Gi ni je ve koe fi cien te; • lo ka cij ske koe fi cien te ter • Kru skal-Wal i sov preizkus. Za po tre be ugo tav lja nja nee na ko sti pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di zno traj re gij ozi ro ma ti pov ur ba ni zi ra no sti na se lij sem ena ko kot v prejšnjem pri me ru upo ra bil Lo ren zo ve kri vu lje in Gi nijeve koe fi cien te. Na tem me stu abs ci sna os Lo ren zovega gra fi ko na pri ka zu je ku mu lativni de lež frek ven - ce na se lij po sa mez ne re gi je ozi ro ma tipa ur ba ni zi ra no sti na se lij, ki so ran gi ra na po šte vi lu us tvar jal nih lju di tako, da je na se lje z naj manjšim šte vi lom us tvar jal nih lju di ran gi ra no kot prvo, na se lje z naj večjim šte vi lom pa kot zad nje. Or di nat na os Lo ren zo ve ga gra fi ko na pri ka zu je ku mu la tiv ni de lež frek ven ce ustvar jal nih lju di. Da bi pre ve ril, ali ob sta ja jo sta ti stično značilne me dre gio nal ne raz li ke v zno traj re gio nal ni osre dotočeno - sti us tvar jal nih lju di med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom (brez kme tov) in raz li ke med tipi ur ba ni zi ra no sti na se lij v osre do točeno sti us tvar jal nih lju di med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom (brez kme tov) zno traj po sa mez nih ti pov na se lij, sem upo ra bil ne pa ra me trično al ter na ti vo F-preiz ku sa, Kru skal-Wal li sov preizkus (glej Kru skal in Wal is 1952; Mar ques de Sá 2007; Field 2009). Pred hod no sem za vsa ko na - se lje izračunal lo ka cij ski koe fi cient, ki v tem pri me ru pove, v ko likšni meri de lež us tvar jal nih lju di med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom (brez kme tov) v na se lju od sto pa od držav ne ga pov prečja. Pred po stav ke Kru skal-Wal i so ve ga preiz ku sa se na našajo na neod vi snost po sa mez nih me ri tev, da so vse me ri tve po po sa mez nih sku pi nah del iste po pu la ci je in da ima jo frek venčne po raz de li tve po sku - pi nah prib ližno ena ko ob li ko (Kru skal in Wal is 1952, 585). Gle de zad njih dve po go jev težav ni bilo, so se pa te po ja vi le pri za go tav lja nju neod vi sno sti po sa mez nih me ri tev. V geo gra fi ji, kjer večino ma ra zisku - je mo pro stor ske po dat ke, ima mo po go sto opra vi ti s po ja vom pro stor ske av to korela ci je. Ta pred vi de va, da so si ob močja, ki so si bližja, bolj po dob na kot ti sta, ki so med se boj bolj od da lje na (Zakšek 2008, 178). V mo jem pri me ru to po me ni, da se osre do točenost us tvar jal nih lju di po na se ljih spre mi nja tudi gle de na pro stor sko bližino ozi ro ma med se boj no od da lje nost na se lij. Za na se lja, ki so bližje drug dru ge mu, je to rej večja ver jet nost, da ima jo po dob no vred nost osre do točeno sti. Ker rešitve za ta prob lem ozi ro - ma nje go vo iz ločitev iz me to de ni sem našel, sem se ga na tem me stu od ločil za ne ma ri ti. Kru skal-Wal i sov preiz kus te me lji na upo ra bi nešte vil skih spre men ljivk, zato sem po dat ke o osredo - točeno sti us tvar jal nih lju di pred iz ved bo sta ti stične ana li ze ran gi ral. V enačbi (4) k pred stav lja šte vi lo re gij ozi ro ma tipov ur ba ni zi ra no sti na se lij, n šte vi lo na se lij v re gi ji ozi ro ma tipu ur ba ni zi ra no sti na se - i lij i, N šte vi lo vseh na se lij v Slo ve ni ji in R vso to ranžir nih vred no sti v re gi ji ozi ro ma tipu ur ba ni zi ra no sti i na selij i. Stop nja značil no sti te me lji na X2 po raz de li tvi in k – 1 sto pi njah pro sto sti (Kru skal in Wal is 1952, 585 in 586). k 12 R 2 H i = ∑ − 3 N ( + ) 1 (4) N N ( + ) 1 i=1 ni Za ra di po ja va ve za nih (pov prečnih) ran gov med po dat ki sem mo ral iz ve sti še po pra vek, ki je za - pi san v enačbi (5), v ka te ri m po me ni šte vi lo ve za nih ran gov, t pa vred nost ve za ne ga ran ga i (Kru skal i in Wal is 1952, 586). 42 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 H ′ = H ( 3 − t t ) m i i (5) − 1 ∑ = i 1 ( 3 − N N ) V ko li kor se iz kaže, da je re zul tat Kru skal-Wal i so ve ga preiz ku sa sta ti stično značilen, to še ne po - me ni, da ob sta ja jo raz li ke med vse mi re gi ja mi ozi ro ma tipi ur ba ni zi ra no sti na se lij. V ta na men je bilo tre ba iz ve sti še ne pa ra me trični po sto pek post hoc te sti ra nja z upo ra bo Mann-Whit ney je ve ga preiz - ku sa, ki je ne pa ra me trična al ter na ti va t-preiz ku sa za neod vi sne vzor ce (Field 2009, 565). S tem sta ti stičnim preiz ku som sem med se boj pri mer jal po sa mez ne pare re gij ozi ro ma tipe ur ba ni zi ra no sti na se lij. V enačbi (6) n in n po me ni ta šte vi lo naselij v po sa mez nem paru re gij ozi ro ma ti pov ur ba ni zi - 1 2 ra no sti na se lij, R pa vso to ran gov re gi je ozi ro ma tipa ur ba ni zi ra no sti, v pri me ru ka te re je vred nost U 1 manjša (Field 2009, 544; Sa ga din 2003, 338). n ( n + ) 1 U = n n + 1 1 − R (6) 1 2 1 2 Stop njo značilnosti Mann-Whit ney je ve ga preiz ku sa sem do ločil s po močjo Bon fer ro ni je ve ga po - prav ka tako, da sem kri tično vred nost 0,05 de lil s šte vi lom oprav lje nih preiz ku sov (Field 2009, 565 in 566). 3.3 VRED NO TE NJE DE JAV NI KOV PRO STOR SKE RAz PO RE DI TVE US TVAR JAL NIH LJU DI Pri opre de li tvi de jav ni kov pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di sem iz ha jal iz so cial no geo grafske - ga pri sto pa. Ta pro stor ra zu me kot si stem, ki vključuje struk tur no in funk cij sko raz lične te melj ne de jav no sti člo ve ka, bi va nja, dela, izo braževa nja, oskrbe, pro ste ga časa in pro me ta (Rup pert s so de lav ci 1981; Rup pert 1984). Ob tem sem bi va nju kot te melj ni in iz ho diščni de jav no sti na me nil več po zor no sti in ga opre de lil s po močjo večjega šte vi la de jav ni kov (pre gled ni ca 7). Preglednica7:Modeldejavnikovprostorskerazporeditveustvarjalnihljudi. te melj ne člo ve ko ve de jav ni ki ob jek tiv ni sub jek tiv ni de jav no sti ka zal ni ki ka zal ni ki bi va nje živ ljenj ski stroški / ☺ sta no vanj ska ne pre mičnina ☺ ☺ ve li kost ob močja ☺ ☺ in fra struk tur na oprem lje nost ☺ ☺ strp nost in od pr tost oko lja ☺ ☺ iden ti te ta / ☺ ka ko vost bi val ne ga oko lja / ☺ delo de lov no me sto ☺ ☺ izo braževa nje izo braz ba ☺ ☺ os kr ba sto ri tve ☺ ☺ pro sti čas pro stočasne ak tiv no sti ☺ ☺ pro met pro met na do stop nost ☺ ☺ Vred no te nje de jav ni kov pro stor ske raz po re ditve us tvar jal nih lju di sem iz ve del z ana li zi ra njem ob - jek tiv nih in sub jek tiv nih ka zal ni kov. Za ne ka te re de jav ni ke, kot so živ ljenj ski stroški, iden ti te ta in ka ko vost 43 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina bi val ne ga oko lja, raz po ložlji vih ob jek tiv nih ka zal ni kov na rav ni občin si cer ni bilo mo goče do bi ti, sem jih pa vsee no us pel za je ti z an ke ti ra njem ozi ro ma ob li ko va njem sub jek tiv nih ka zal ni kov. V večini dru gih ra zi skav se ob jek tiv ni in sub jek tiv ni način mer je nja upo rab lja ta ločeno. S hkrat nim kom bi ni ra njem obeh pri sto pov sem želel do bi ti po globljen vpo gled v obrav na va no te ma ti ko, pred vsem pa pre ve ri ti, kako raz ličen način mer je nja vpli va na končne re zul ta te. 3.3.1 OPRE DE LI TEV IN ANA LI ZA OB JEK TIV NIH KA ZAL NI KOV Po dat ke o ob jek tiv nih ka zal ni kih sem pri do bil iz raz po ložlji vih zbirk pro stor skih podat kov (jav ne evi - den ce, sta ti stični re gi stri, ra zi sko val ne štu di je in po dob no). Za ne ka te re so bili po treb ni do dat ni izračuni, ki sem jih na re dil sam. Opi sna sta ti sti ka ob jek tiv nih ka zal ni kov je do stop na v pre gled ni ci 8, po glob ljen teh ničen opis (vir, način izračuna, trans for ma ci ja in po dob no) ter nji hov kar to graf ski pri kaz pa prek sve - tov ne ga sple ta (glej Ko zi na 2013b, 54–67 in 213–227). Sled nje za ra di gos po dar no sti s pro sto rom iz puščam. Po dat ke sem s po močjo sta ti stičnih me tod ana li zi ral na rav ni občin, ki so hkra ti naj nižja raven, za ka te ro ob sta ja do volj ve li ka ko ličina raz po ložlji vih in do stop nih po dat kov za vred no te nje po sa mez - nih de jav ni kov pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji. Ne ka te ri ob jek tiv ni ka zal ni ki so bili v sta ti stične ana li ze vključeni kot od vi sne spre men ljiv ke, večina pa kot neod vi sne spre men ljiv ke. Med od vi sne ob jek tiv ne ka zal ni ke sem uvr sti li ti ste, ka te rih pro storsko raz po re di tev sem pojas nje val s po močjo sta ti stičnih ana liz. To so us tvar jal ni ljud je (A + B) in po sa mez - ne us tvar jal ne pod sku pi ne: us tvar jal no je dro (A), us tvar jal ni pro fe sio nal ci (B) in kul tur ni us tvar jal ci (C). Opo zo ri ti je tre ba, da med us tvar jal ni mi ljud mi (A + B) kot celo to ni sem upošte val kul tur nih us tvar jal - cev (C), saj sem jih gle de na nji hov dvoj ni značaj (glej pod po glav je 2.2.3) v sta ti stične ana li ze vključeval bo di si kot sa mo sto jen od vi sen bo di si kot sa mo sto jen neod vi sen ob jek ti ven ka zal nik. Ena ko kot pri ana - li zi pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di sem za kon trol no sku pi no upo ra bil ce lot no de lov no ak tiv no pre bi vals tvo. Med neod vi sne ob jek tiv ne ka zal ni ke sem uvr stil ti ste, s ka te ri mi lah ko me ri mo po sa mez - ne de jav ni ke pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih ljudi. Gle de na raz po ložlji vost in do stop nost po dat kov sem vsak de jav nik poiz kušal iz me ri ti iz več zor nih ko tov ozi ro ma z večjim šte vi lom raz po ložlji vih in do - stop nih ka zal ni kov. Ob jek tiv ne ka zal ni ke sem ana li zi ral z bi va riat no ko re la cij sko ana li zo in večva riatno li near no re - gre sij sko ana li zo. Bi va riat no ko re la cij sko ana li zo sem upo ra bil za ugo tav lja nje li near ne po ve za no sti po sa mez nih ob jek tiv nih ka zal ni kov s pro stor sko raz po re di tvi jo us tvar jal nih lju di. Pri tem sem za mero po ve za no sti upo ra bil Pear so nov koe ficient ko re la ci je ( r). Pred po stav ke nje go ve upo ra be so, da mo ra - jo biti spre men ljiv ke šte vil ske, vsaj prib ližno nor mal no po raz de lje ne in med se boj no li near no po ve za ne (Saga din 2003, 119 in 120). Iz ka za lo se je, da so vse spre men ljiv ke šte vil ske, med se boj no li near no po - ve za ne in po trans for ma ci ji ne ka te rih tudi nor mal no po raz de lje ne. Edi na iz je ma je gi ba nje de lov nih mest, ki se kljub raz ličnim po sku som trans for ma ci je ne po raz de lju je nor mal no, zato sem jo iz sta ti stičnih analiz iz ključil. Z večva riat no li near no re gre sij sko ana li zo sem ob sočasni obrav na vi vseh ob jek tiv nih ka zal ni kov nad zo ro val nji ho ve med se boj ne učinke in v končni fazi pre ve ril ve ljav nost teo ret ske ga mo de la (pregled - ni ca 7). Ka zal ni ke sem v ana li zo vključil po me to di sočas ne ga vsto pa (an gleško enter). Re zul tat te stati stične ana li ze je večva ria ten li nea ren re gre sij ski mo del, ki pred vi de va, da ob sta ja li near na po veza - nost med od vi sno spre men ljiv ko in več neod vi sni mi spre men ljiv ka mi. Nje go va iz de la va te me lji na me to di naj manjših kva dra tov, kar po me ni, da je vso ta kva dratov od klo nov med de jan ski mi in oce nje ni mi vred - nost mi od vi sne spre men ljiv ke naj manjša. Za pišemo ga lah ko v ob li ki enačbe (Field 2009, 210): y = β + β x + β x + + β ... x + ε (7) i 0 1 i 1 2 i 2 n n i Pri tem je y odvisna spremenljivka za i-to (posamezno) občino, β koeficient prve neodvisne i 1 spremenljivke ( x , β koeficient druge neodvisne spremenljivke ( x ), β koeficient n-te neodvisne 1 2 2 n 44 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 8,3 3,0 5,8 0,5 3,1 19,8 4,1 0,5 3,8 5,5 8,0 6,8 3,8 2,4 3,2 483,4 123,2 10,6 117,0 11,7 155,8 139,7 12,6 14,8 23,8 7322,4 od klon od klon 48993,7 21861,0 20405,0 stan dard ni stan dard ni 9,9 0,8 5,1 0,8 5,1 4,4 e tična 29,8 19,9 39,7 e tična 31,7 112,8 102,9 485,4 73,8 247,6 11,9 20,5 50,7 13,8 11,0 21,9 19,3 39,2 sre di na sre di na 1022, 1 84395,5 9762,8 11472,4 1335,1 2551,1 arit m arit m um um 60,3 18,7 42,5 4,0 46,3 4,0 123,0 97,2 32,4 24,4 38,4 78,9 60,5 35,0 13,2 32,9 96,0 88,1 94,6 2793,1 1019,0 176,0 885,3 1424,0 1886,4 ak si m ak si m m m 290072,1 280140,0 299105,0 106607,0 um um 11,4 1,8 8,3 0,0 26,2 0,0 5,0 81,0 78,7 28,0 0,0 0,0 46,4 4,4 7,1 24,8 0,0 0,0 0,0 5,8 0,6 2,5 0,0 i ni m i ni m 358,3 316,0 883,7 865,0 m m 21441,3 4366,0 N 210 210 210 210 210 N 210 208 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 210 e ta leta 2006 po kra ju pre bi vals tvom po kra ju bi va nja leta 2011 po kra ju bivanja leta 2011 po kra ju bi va nja leta 2011 pre bi vals tvom po kra ju dela leta 2011 pre bi vals tvom pre bi vals tvom pre bi vals tvom ed de lov no ak tiv nim do naj hi tre je do stop ne ga re gio nal ne ga do naj hi tre je do stop ne ga pri ključka i pre bi val ci po kra ju bi va nja leta 2011 ed de lov no ak tiv nim a 2000 in 2011 držav ljans tvom est leta 2005 e tov) s ter ciar no izo braz bo po kra ju bi va nja leta 2011 od po sta ja lišča jav ne ga pot niškega pro m (A + B) m m leta 2010 o bi lom o bi lom ed de lov no ak tiv nim ed vse m ed le to m av to m av to m po kli cem ed de lov no ak tiv nim ed de lov no ak tiv nim ) m ) m ogre va njem leta 2011 upo rab ne po vršine sta novanj leta 2010 2 2 est na 1000 pre bi val cev leta 2011 e sečna bru to plača leta 2011 opis ka zal ni kov de lež pre bi val cev z us tvar jal nim po kra ju bi va nja leta 2011 de lež pri pad ni kov us tvar jal ne ga je dra (A) m bi va nja leta 2011 de lež us tvar jal nih pro fe sio nal cev (B) m de lež kul tur nih us tvar jal cev (C de lež de lov no ak tiv nih pre bi val cev m opis ka zal ni kov šte vi lo do končanih sta no vanj v ob dob ju 2002–2010 na 1000 pre bi val cev pov prečna vred nost m pov prečna vred nost hiš leta 2010 šte vi lo pre bi val cev leta 2011 šte vi lo pre bi val cev na km in deks gi ba nja šte vi la pre bi val cev m šte vi lo in ter net nih priključkov s širo ko pa sov no po ve za vo na 1000 gos po dinj stev de lež sta no vanj s cen tral nim de lež de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva s tu jim de lež kul tur nih us tvar jal cev (C ka zal nik po ten cial ne do stop no sti de lov nih m šte vi lo de lov nih m stop nja re gi stri ra ne brez po sel no sti leta 2011 pov prečna let na m ka zal nik po ten cial ne do stop no sti štu di ja leta 2005 de lež de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva (brez km šte vi lo štu den tov ter ciar ne ga izo braževa nja po kra ju bi va nja na 1000 pre bi val cev leta 2010 de lež de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva v zdravs tvu in izo braževa nju po kra ju dela leta 2011 de lež de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva v tr go vi ni po kra ju dela leta 2011 de lež de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva v kul tu ri in špor tu po kra ju dela leta 2011 šte vi lo društev na 1000 pre bi val cev leta 2011 pov prečni po to val ni čas z oseb nim sre dišča leta 2005 pov prečni po to val ni čas z osebnim na av to ce sto ali hi tro ce sto leta 2005 de lež pre bi val cev, ki živi jo zno traj ra di ja 500 est e ta ) est ožno sti režja abordejavnikovinopisnastatistikaobjektivnihkazalnikovprostorskerazporeditveustvarjalnihljudi. i ka sta no vanj ske grad nje et na do stop nost re gio nal nih et na do stop nost et na do stop nost jav ne ga pro m od vi sni ob jek tiv ni ka zal ni ki us tvar jal ni ljud je (A + B) us tvar jal no je dro (A) ustvar jal ni pro fe sio nal ci (B) kul tur ni us tvar jal ci (C de lov no ak tiv no pre bi vals tvo neod vi sni ob jek tiv ni ka zal ni ki di na m pov prečna vred nost sta no va nja pov prečna vred nost hiše šte vi lo pre bi val cev go sto ta po se litve gi ba nje šte vi la pre bi val cev do stop nost in ter ne ta za sto pa nost sta no vanj z ogre va njem za sto pa nost tu jih de lav cev za sto pa nost kul tur nih us tvar jal cev po ten cial na do stop nost de lov nih m go sto ta de lov nih m stop nja re gistri ra ne brez po sel no sti pov prečna višina plače po ten cial na do stop nost štu di ja za sto pa nost ter ciar no izo braženih go sto ta štu den tov ka zal nik jav ne ko ri sti ka zal nik os krb ne ko ri sti ka zal nik kul tur nih m go sto ta društev pro m sre dišč pro m av to cest ne ga om pro m očja e sto ičnina lje nost reglednica8:N etna P de jav ni ki sta no vanj ska ne pre m ve li kost ob m in fra struk tur na oprem strp nost in od pr tost oko lja de lovno m izo braz ba sto ri tve pro stočasne ak tiv no sti prom do stop nost 45 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina spremenljivke ( x ), ɛ pa razlika med ocenjeno in dejansko vrednostjo neodvisne spremenljivke y za i-to n i (posamezno) občino. Ka ko vost ozi ro ma us trez nost večva riat ne ga li near ne ga re gre sij ske ga mo de la sem oce nil iz dveh vi di kov. Prvi se na naša na stop njo pri le ga nja mo de la de jan skim po dat kom. V ok vi ru tega je v ve li ko po moč de ter mi na cij ski koe fi cient ( R2), ki pove, ko li ko od stot kov va rian ce od vi sne spre men ljiv ke lah ko po ja sni mo z va rian co neod vi snih spre men ljivk. Stop njo sta ti stične značil no sti uje ma nja mo de la s podatki sem pre ve ril z enoj no ana li zo va rian ce ozi ro ma F-preiz ku som, stop njo sta tistične značil no sti po sa mez - nih re gre sij skih koe fi cien tov pa s t-preiz ku som. Hkra ti sem pre ve ril, če ob sta ja jo iz sto pa joče vred no sti (an gleško outliers) in vpliv ne eno te (an gleško influentialcases). Za od kri va nje iz sto pa jočih vred no sti sem upo ra bil stan dar dizi ra ne na pa ke ocen (an gleško standardizedresiduals), za od kri va nje vpliv nih enot pa Coo ko vo raz da ljo, pov prečni vzvod (an gleško averageleverage), Ma ha la no bi so vo raz da ljo, stan dar di zi ra ne vred no sti Df Beta ter zgor njo in spod njo mejo spre jem lji vih vred nosti za raz mer je ko - va rian ce (Field 2009, 215–219 in 247). Vsi preiz ku si so po ka za li, da teh vred no sti prak tično ni oziroma se gib lje jo v me jah nor ma le. Dru gi vi dik oce nje va nja ka ko vo sti ozi ro ma us trez no sti večva riat ne ga li near ne ga re gre sij ske ga mode - la se nanaša na iz pol nje va nje na sled njih pred po stavk: tip spre men ljivk, spre men lji vost, mul ti ko li near nost, ho mo ske da skičnost, av to ko re la ci ja, nor mal nost, neod vi snost in li near nost (Berry 1993). Iz pol nje va nje vseh pred po stavk sem na tančno pre ve ril z raz ličnimi metodami in pri sto pi – za po dro ben opis glej Ko - zi na (2013a) – pri čemer sem za ra di težav z mul ti ko li near nost jo iz ana liz iz ključil ka zal ni ka vred nost sta no vanj in po ten cial na do stop nost do štu di ja. 3.3.2 OPRE DE LI TEV IN ANA LI ZA SUB JEK TIV NIH KA ZAL NI KOV Pri do biva nje po dat kov za sub jek tiv ne ka zal ni ke je te me lji lo na last nem an ke ti ra nju us tvar jal nih ljudi. Sub jek tiv ni po dat ki v nas prot ju z ob jek tiv ni mi po nu ja jo možnost pri mer ja ve raz lik v de jav ni kih raz pore - di tve us tvar jal nih lju di gle de na iz bra no re gio na li zacijo Slo ve ni je in ti po lo gi jo stop nje ur ba ni zi ra no sti na se lij. V an ke ti za ra di preob sežno sti dela iz or ga ni za cij ske ga, časov ne ga in fi nančnega vi di ka ni sem raz li ko val med po sa mez ni mi us tvar jal ni mi pod sku pi na mi. Vsi re zul ta ti se zato na našajo na vse pre bi - valce z us tvar jal nim po kli cem (A + B + C). Iz is tih raz lo gov v ta del ra zi ska ve ni bila vključena kon trol na sku pi na, to je ce lot no de lov no ak tiv no pre bi vals tvo. V na da lje va nju naj prej pred stav ljam po sto pek in značil no sti an ke ti ra nja, nato pa še SWOT ana lizo, s čimer sem kri tično oce nil ka ko vost upo rab lje ne me to de. 3.3.2.1 An ke ti ra nje us tvar jal nih lju di Za za jem po dat kov o sub jek tiv nih ka zal ni kih sem iz ve del an ke ti ra nje po pošti. Ta način je za sprejem - lji vo ceno omo gočal pri do bi va nje po dat kov, ki se jih da ana li zi ra ti z vi di ka iz bra ne re gio na li za ci je Slo ve ni je in ti po lo gi je stop nje ur ba ni zi ra no sti na se lij. Ker je ve li kost preučeva ne po pu la ci je pre ve li ka za ce lo vito an ke ti ra nje, sem se od ločil za vzorčenje. Z us trez nim vzor cem na mreč lah ko za go to vi mo povsem zadost - no na tančnost ocen (Kal ton in Ve ho var 2001, 11). Vzo rec je po pra vi lih si ste ma tičnega slučaj nost ne ga vzorčenja pri pra vil SURS. Vsem pre bi val cem z us tvar jal nim po kli cem po SRDAP-u (2012) je bilo pri - pi sa no stal no pre bi va lišče iz Cen tral ne ga re gistra pre bi vals tva. Če stal ne ga pre bi va lišča niso ime li, jim je bilo pri pi sa no začasno pre bi va lišče. Takšnih za po sle nih je bilo 1 %. Iz po stop ka vzorčenja je bilo izločenih 14 % za po sle nih, ki so ob pri ja vi bi va lišča na uprav ni eno ti na obraz cu izra zi li pre poved po - sre do va nja po dat kov za ra zi sko val ne na me ne. Naj več takšnih je v mlajših sta rost nih sku pi nah. Podatki o pre bi va lišču an ke ti ran cev se na našajo na sta nje Cen tral ne ga re gi stra pre bi vals tva na dan 1. 1. 2012. Z na me nom ugo tav lja nja re gio nal nih raz lik v de jav ni kih raz po re di tve us tvar jal nih lju di je bil vzo rec stra ti fi ci ran gle de na iz bra no re gio na li za ci jo Slo ve ni je. Ena ko bi lah ko iz ved li tudi gle de na stop njo ur - ba ni zi ra no sti na se lij, ven dar se za ta ko rak ni sem od ločil, saj sem pred vi de val, da ne bom prejel za dost no 46 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 šte vi lo točnih ozi ro ma na tančnih od go vo rov o na se lju bi va nja an ke ti ra nih. V an ke ti sem to vprašanje si cer za sta vil, ven dar lah ko od go vo re opre de lim za točne ozi ro ma na tančne šele na rav ni občin, kar omo goča ana li zi ra nje z vi di ka iz bra ne regio na li za ci je Slo ve ni je, ne pa tudi z vi di ka stop nje ur ba ni zirano - sti na se lij. Po ten cial ni raz lo gi za takšno sta nje so na ve de ni v na da lje va nju, v SWOT ana li zi an ke ti ra nja. Da bi vsee no do bil do ločeno oce no stop nje ur ba ni zi ra no sti na se lij bi va nja an ke ti rancev, sem iz de lal last no opi sno ti po lo gi jo ur ba ni zi ra no sti na se lij in jo v ob li ki vprašanja vsta vil v an ke to. Pri tem sem se zgle do val po vprašal ni ku, ki ga so cio lo gi upo rab lja jo v lon gi tu di nal ni ra zi ska vi Slo ven sko jav no mne - nje (na pri mer Toš s so delavci 2009). An ke ti ran ci so mo ra li na vprašanje, kako bi opre de li li ob močje svo je ga bi va nja, ob krožiti eno od na sled njih možno sti: ve li ko me sto, pred mest je ali obrob je ve li ke ga me sta, manjše me sto, vas in za se lek ali hiša na deželi. Ob tem je tre ba ome ni ti, da ome njena ti po lo - gi ja stop nje ur ba ni zi ra no sti na se lij ni ne po sred no pri mer lji va z Rav bar je vo (1997a), ki sem jo upo ra bil pri ana li zi ra nju pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di (sli ka 4). Ve li kost os nov ne ga vzor ca sem ome jil na 20.000 an ke ti ran cev, kar je 6,5 % ce lot ne po pu la ci je. S to - likšnim vzor cem sem želel za go to vi ti za dost no od ziv nost an ke ti ran cev, kar bi med dru gim omo gočilo ana li zo re gio nal nih raz lik in raz lik po ti pih ur ba ni zi ra no sti na se lij. Vzo rec je po leg ime na, pri m ka in na - slo va vse bo val še po dat ke o spo lu, letu rojs tva in šifri po kli ca an ke ti ran cev. Šte vi lo vr nje nih vprašal ni kov je bilo 5981, od ka te rih je bilo 28 neu strez no iz pol nje nih (neiz pol nje ne, po manj klji vo ali na ro be iz pol - nje ne an ke te in po dob no). Rea li zi ran vzo rec je bil to rej 5952 an ke ti ran cev ozi ro ma 29,6 % os nov ne ga vzor ca ali 1,9 % ce lot ne po pu la ci je. Šte vi lo vr nje nih in pra vil no iz pol nje nih an ket oce nju jem kot ugod - no, saj Ble jec (1976, 341) trdi, da je za ve li ke po pu la ci je do volj, če ve li kost vzor ca do se ga od ne kaj pro mi lov do ne kaj od stot kov ce lot ne po pu la ci je. Vzo rec an ke ti ran cev se zelo do bro uje ma z re gio nalno raz po re di tvi jo po pu la ci je in raz me ro ma do bro tudi gle de na po gla vit ne de mo graf ske značil no sti (spol, sta rost in izo braz ba). Pred urad nim začet kom an ke ti ra nja sem iz ve del po sku sno an ke ti ra nje na vzor cu 14 oseb, s katerim sem pre ve ril lo gičnost in ra zum lji vost pri prav lje nih vprašanj ter zbral in poz ne je upošte val ne ka te re pri - pom be an ke ti ran cev. Končno raz ličico vprašal ni ka (glej Ko zi na 2013b, 229–231) sem po pošti po slal 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % ulativna frkvenca vrnjenih anket 30 % kum 20 % 10 % 0 % 10. 5. 2012 31. 5. 2012 10. 6. 2012 10. 7. 2012 10. 8. 2012 Slika6:Kumulativnafrekvencavrnjenihanketvtrimesečnemobdobjuleta2012. 47 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina 7. in 8. maja 2012. An ke ti ran ce sem po va bil, da iz pol njen vprašal nik vr ne jo do 31. maja 2012. Do ta - krat ga je vr ni lo 93,5 % vseh, ki so se va bi lu od zva li (sli ka 6). Po treh me se cih je ta de lež na rasel na 99,9 %, po sa mez ne an ke te pa so pri ha ja le še vse do de cem bra 2012. An ke to sem pre bi val cem z us tvar jal nim pokli cem po sre do val na dveh li stih for ma ta A4. Prvi list je vse bo val poz drav ni na go vor, v ka te rem sem na krat ko pred sta vil na men ra zi ska ve, dru gi list pa vprašal - nik. An ke ti ran cem sem po slal tudi praz no pi sem sko ovoj ni co z že plačano poštni no, v ka te ri so izpol njen vprašal nik lah ko vr ni li. Vprašal nik je na prvi stra ni na začetku vse bo val vprašanja o spo lu, letu rojs tva in naj višji stop nji izo braz be. Za tem sem an ke ti ran ce po zval, da na ve de jo na se lja rojs tva, za ključka naj - višje stop nje izo braz be, za po sli tve in bi va nja. Za ni ma lo me je tudi, ko li ko časa že pre bi va jo v se da njem na se lju in ko li ko časa še na me ra va jo v njem os ta ti. Temu je sle di lo že ome nje no vprašanje, s ka te rim sem želel do bi ti oce no stop nje ur ba ni zi ra no sti na se lij bi va nja an ke ti ran cev, na koncu pa sem jih pov - prašal, ali živ lje nje v na se lju bi va nja iz pol nju je nji ho va pričako va nja. S temi vprašanji sem naj prej želel pri do bi ti po dat ke o os nov nih de mo graf skih značil no stih an ke ti ra nih in jih pri mer ja ti s po dat ki za ce lot - no po pu la ci jo. Od med sebojne ga uje ma nja teh dveh vrst po dat kov je na mreč od vi sno, v ko likšni meri lah ko re zul ta te an ke ti ra nja pos plošim na vse pre bi val ce z us tvar jal nim po kli cem v Slo ve ni ji. S poi zve - do va njem po značil no stih an ke ti ran cev pa ni sem želel pre ver ja ti samo stop nje uje ma nja med vzor cem in po pu la ci jo, am pak sem poiz kušal pri do bi ti tudi ne ka te re nove, do dat ne in for ma ci je, ki jih urad na statistika be leži zgolj po sred no ozi ro ma jih sploh ne sprem lja, ka kršni so na pri mer ne ka te ri po dat ki o pro storski mo bil no sti. Pro storsko mo bil nost us tvar jal nih lju di sem ra zi skal iz treh vi di kov. V pr vem sem se osre do točil na nji hov do se da nji in pričako va ni čas bi va nja v na se lju. Za ni ma lo me je, ko li ko časa an ke ti ran ci že pre - bi va jo v se da njem na se lju in ko li ko časa še na me ra va jo v njem os ta ti. S tem sem želel do bi ti os nov ni vpo gled v se li tve ne značil no sti us tvar jal nih lju di gle de na na se lje bi va nja. V dru gem delu sem se osre - do točil na pri mer ja vo se da nje ga na se lja bi va nja an ke ti ran cev z na se ljem rojs tva in na se ljem za ključka naj višje stop nje izo braz be. Na ta način se da skle pa ti, v ko likšni meri oseb ne vezi, ki se na našajo na zelo po memb ne kra je in do god ke v živ lje nju po sa mez ni kov, vpli va jo na iz bi ro na se lja bi va nja v se da - njo sti. Tret ji vi dik pro stor ske mo bil no sti us tvar jal nih ljudi se na naša na nji ho va dnev na po to va nja iz na se lja bi va nja v na se lje de lov ne ga me sta. Na ta način sem naj prej želel iz ve de ti, ka te ra so glav na za po sli tve na sre dišča us tvar jal ne de lov ne sile, nato pa še, kakšen je ob seg nji ho ve dnev ne mo bil nosti na delovno me sto in ga pri mer ja ti z os ta li mi po klic ni mi sku pi na mi. Na dru gi stra ni vprašal ni ka sem an ke ti ran cem za sta vil vprašanje, ka te ri so raz lo gi za nji ho vo prebiva - nje v se da njem na se lju. Vsa ke ga od 38 na ve de nih raz lo gov ozi ro ma sub jek tiv nih ka zal ni kov (pregled - ni ca 9) so mo ra li v pr vem ko ra ku oz načiti po po memb no sti od 1 (ne po mem ben raz log) do 5 (zelo po mem ben raz log), nato pa so mo ra li iz is te ga na bo ra iz bra ti in oz načiti do tri raz lo ge, ki so za bi va - nje v se da njem na se lju še po se bej po memb ni. Na ta način sem lah ko naj prej med sebojno vred no til po memb nost vseh sub jek tiv nih ka zal ni kov, poz ne je pa bolj ja sno in kon kret no do ločil ti ste, ki z vi di ka obrav na va ne ga kri te ri ja še po se bej iz sto pa jo. Pri mer ja va obeh ranžir nih vrst oce nje vanj z upo ra bo bi va riat ne ko re la cij ske ana li ze je raz kri la, da med nji ma ob sta ja zmer na, sred nja, že bis tve na po zi tiv na sta ti stična po ve za nost. Kljub temu pa je mo - go če opa zi ti po memb ne vse bin ske raz li ke. An ke ti ran ci so v pr vem tipu oce nje vanj raz lo gov z vred nost mi od 1 do 5 pri pi sa li raz me ro ma več jo vred nost de jav ni kom, ki v več ji meri odra ža jo po sred ni, ko lek tivni iz kus tve ni vi dik. To so pro sto ča sne ak tiv no sti, sto ri tve, pro met na do stop nost in ka ko vost bi val ne ga okolja (do bre/ugod ne pod neb ne raz me re). Na dru gi stra ni so an ke ti ran ci ob iz bo ru naj po memb nej ših raz logov več krat iz po sta vi li de jav ni ke, ki jih po sa mez nik v več ji meri iz ku si na in di vi dual ni rav ni. To so iden ti te - ta, de lov no me sto, sta no vanj ska ne pre mič ni na in živ ljenj ski stroš ki. V do lo če nem na se lju ima jo lah ko vsi pre bi val ci po dob no do stop nost do sto ri tev in pro sto ča snih ak tiv no sti, pro met no do stop nost ter popol - no ma ena ke pod neb ne raz me re, med tem ko so iden ti te ta, de lov no me sto, sta no vanj ska nepre mič ni na in oko liš či ne v zve zi z živ ljenj ski mi stroš ki bolj izra zi te last no sti po sa mez ni ka. An ke ti ran ci so v pr vem tipu oce nje vanj več jo vred nost pri pi sa li tudi do lo če nim pr vi nam in fra struk tur ne oprem ljeno sti (na primer 48 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 9 3 8 1 11 6 2 7 4 5 rang 20 13 19 16 22 26 15 31 12 37 29 36 21 30 23 34 35 38 32 10 18 33 28 14 25 27 17 24 b nejših raz lo gov od klon 0,20 0,26 0,22 0,26 0,18 0,16 0,26 0,12 0,29 0,42 0,27 0,06 0,14 0,31 0,49 0,28 0,40 0,43 0,09 0,19 0,36 0,42 0,40 0,13 0,18 0,10 0,09 0,04 0,12 0,29 0,22 0,12 0,14 0,26 0,16 0,16 0,24 0,17 em stan dard ni e tična sre di na 0,04 0,08 0,05 0,07 0,04 0,03 0,07 0,02 0,10 0,24 0,08 0,00 0,02 0,11 0,40 0,09 0,20 0,24 0,01 0,04 0,16 0,23 0,21 0,02 0,03 0,01 0,01 0,00 0,02 0,09 0,05 0,01 0,02 0,07 0,03 0,03 0,06 0,03 arit m iz bor do treh naj po m N 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 4823 6 1 9 7 2 5 3 8 4 rang 30 18 32 25 22 14 29 34 16 20 38 36 35 27 13 10 28 15 26 31 37 33 11 23 24 17 21 12 19 ben raz log)em ben raz log) od klon 1,34 1,38 1,52 1,49 1,28 1,32 1,20 1,26 1,61 1,58 1,33 1,14 1,27 1,58 0,88 1,16 1,36 0,98 1,19 1,13 1,02 1,12 1,38 1,36 1,36 1,33 1,30 1,13 1,30 1,14 1,13 1,16 1,16 0,99 1,15 1,21 1,19 1,26 em stan dard ni e tična sre di na 2,69 3,17 2,64 2,94 2,99 3,37 3,96 2,74 2,56 3,27 3,10 1,75 2,46 2,49 4,35 3,69 3,81 4,23 2,87 3,44 4,06 4,16 3,52 2,84 3,29 2,90 2,66 2,34 2,61 3,69 3,46 2,98 2,96 4,09 3,17 3,04 3,45 3,13 arit m do 5 (zelo po m b nost raz lo ga od 1 (ne po mem N 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 5054 po m ) ) … … )… )… ) e ha nik… ) e ni ki, uli ce, par ki, igrišča o sek sual ci, tuj ci, ljud je dru ge vere ičnine i (cen tral no ogre va nje, elek tri ka, ka na li za ci ja, vo do vod) i va ar hi tek tu ra stavb, spo m ičnine e ta ičnine e re a ka ko vost nejših sto ri tev a sta no vanj ske ne pre m ičnine e re se ro dil oja družina štu di ral lje nost sta no va nja z na pe lja va m na se lju/re gi ji sem na se lju pre bi va m na se lju/re gi ji sem ožnost na ku pa ali na je m ožnost re krea ci je ožnost kul tur ne ga udejs tvo va nja sub jek tiv ni ka zal ni ki stroški živ ljenj skih po trebščin (hra na, pi jača, ob le ka, sta no va nje, pre voz, sto ri tve sta no vanj ski stroški m cena sta no vanj ske ne pre m ve li kost na se lja do stop nost do širo ko pa sov ne in ter net ne po ve za ve oprem od pr tost pre bival cev na se lja do dru gačnih lju di (ho m v tem v tem bližina pri ja te ljev v tem občutek pri pad no sti lo kal ni skup no sti de do va nje sta no vanj ske ne pre m bližina na ra ve ka ko vost sta no vanj ske ne pre m raz po ložlji vost za seb nih od pr tih pro sto rov (vrt, sa dov njak, atrij… čis tost in ure je nost oko lja (ka ko vost zra ka in pit ne vode, ure je nost oko li ce, hrup raz no li kost gra je ne ga oko lja (za ni m do bre/ugod ne pod neb ne raz m oseb na var nost var nost otrok služba višja plača ka ko vost ne de lov ne raz m bližina sred nješol ske ga sre dišča bližina vi so košol ske ga sre dišča izo brazbena ra ven pre bi vals tva pri sot nost do brih šol/fa kul tet do stop nost do zdravs tva in izo braževa nja do stop nost do os krb nih sto ri tev (tr go vi ne, go stišča, fri zers tvo, av to m pri sot nost zah tev nejših ozi ro m raz no li kost pro stočas nih in za bav nih ak tiv no sti m m bližina večjih na se lij bližina glav nih cest/av to cest bližina in po go stost jav ne ga pro m abordejavnikovinopisnastatistikasubjektivnihkazalnikovprostorskerazporeditveustvarjalnihljudi. ičnina lje nost e sto reglednica9:N et na do stop nost P de jav ni ki živ ljenj ski stroški stanovanj ska ne pre m ve li kost kra ja in fra struktur na oprem strp nost in od pr tost oko lja iden ti te ta ka ko vost bi val ne ga oko lja de lov no m izo braz ba sto ri tve pro stočasne ak tiv no sti pro m 49 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina oprem lje nost sta no vanj z na pe lja va mi), ki ima jo v so dob ni druž bi te melj ni po men, ven dar so že za go - tov lje ne sko raj da po vsod, zato jih je tež je opre de li ti kot od lo čil ne za iz bi ro kra ja bi va nja. Iz opi sa ne ga opa zo va nja sem raz bral, da dru gi tip oce nje va nja po nu ja bolj ši vpo gled v iz bi ro živ ljenj ske ga oko lja po - sa mez ni ka in us tvar jal nih lju di kot ce lo te, zato je po zor nost v ana li zi in raz pra vi osre do to če na na to vr sto po dat kov. 3.3.2.2  SWOT ana li za an ke ti ra nja Oce no ka ko vo sti iz ve de ne ga an ke ti ra nja sem opra vi li s SWOT ana li zo ozi ro ma ana li zo pred no sti, sla bo sti, pri ložno sti in ne var no sti. Bis tvo takšne ce lo vi te oce ne sta tako ana li za in vred no te nje pre teklih iz kušenj kot tudi načrto va nje pri hod njih ko ra kov ob mo re bit ni po nov ni upo ra bi to vrst ne me to do lo gi je. Glav ne pred no sti, sla bo sti, pri ložno sti in ne var no sti iz ve de ne ga an ke ti ra nja so pri ka za ne v pre gled nici 10. Preglednica10:Glavneprednosti,slabosti,priložnostiinnevarnostiizvedenegaanketiranja. pred no sti sla bo sti • kra tek vprašal nik • ne na tančnost od go vo rov o na se lju rojs tva, za ključka • ano nim nost naj višje stop nje izo braz be, za po sli tve in bi va nja • za prt tip vprašanj • neu pošte va nje možno sti, da ima jo ne ka te ri an ke ti ran ci • pri ložena pi sem ska ovoj ni ca s plačano poštni no hkra ti več pre bi va lišč za po vrat no pošto • po manj klji va ob li ko va nost ne ka te rih vprašanj • majh na teža pošilj ke (< 20 g) • vrst ni red in se sta va ne ka te rih vprašanj • vnašanje an ket nih po dat kov v di gi tal no ob li ko prek • ne na ved ba prav ne pod la ge o do sto pu do oseb nih po dat kov splet ne ga vme sni ka an ke ti ran cev (ime, pri mek, na slov …) pri ložno sti ne var no sti • raz širi tev na bo ra raz lo gov pre bi va nja v se da njem na se lju • opi so va nje za do voljs tva z ak tual nim sta njem na se lja • možnost do dat nih ko men tar jev ali opi so va nje žele ne ga sta nja na se lja na me sto oce nje va nja • po ve za va do splet ne an ke te in na va ja nja de jan skih raz lo gov pre bi va nja v na se lju • možnost sku pin ske ga (na pri mer z os ta li mi člani gos po dinjs tva) ali na do mest ne ga iz pol nje va nja vprašal ni ka Pred no sti iz ve de ne ga an ke ti ra nja so pred vsem ti ste, ka te re sem pred vi del že ob pri pra vi an ke te. Ob tem sem želel, da je vprašal nik kra tek (naj več en list for ma ta A4), ano ni men in s pou dar kom na za - pr tem tipu vprašanj eno sta ven za iz pol nje va nje. S tem sem želel do seči višjo stop njo od ziv no sti, k čemer je ver jet no ve li ko pri po mo gla tudi pri ložena pi sem ska ovoj ni ca s plačano poštni no za po vrat no pošto. Ob pri pra vi an ket ne ga gra di va sem pa zil na eko no mičnost. Po sa mezna pošilj ka (dva li sta for ma ta A4 in dve pi sem ski ovoj ni ci) ni sme la pre se ga ti mase 20 g. Tako sem do se gel naj ce nejšo poštni no za standard - no pi smo (0,27 € na iz vod), kar je ob tako ve li kem vzor cu omo gočilo znat ne fi nančne pri hran ke. Iz pol nje ne an ket ne po datke sem v di gi tal no ob li ko pre ne sel prek splet ne ga vme sni ka 1KA (med mrežje 2), kjer sem brez plačno ob li ko val po vsem iden tičen di gi tal ni vprašal nik, kot je bil v pa pir na ti ob li ki, po - slan po pošti. S tem so bili po dat ki v di gi tal no ob li ko pre ne se ni hi treje, na pa ke ob vno su pa manjše, kot bi bile na pri mer ob ne po sred nem vnašanju s po močjo pro gram ske ga orod ja Mi cro soft Ex cel. Sla bo sti vprašal ni ka so pred vsem teh ničnega značaja in sem za njih večino ma iz ve del ali se jih za ve del šele po kon cu an ke ti ra nja. Kot glav no sla bost ve lja iz po sta vi ti ne na tančnost od go vo rov o na - se ljih rojs tva, za ključka naj višje stop nje izo braz be, za po sli tve in bi va nja. Čeprav sem an ke ti ran ce ja sno in ned voum no po zval, naj spo ročijo te po dat ke, no be ne od šti rih ka te go rij ne mo rem obravna va ti na rav ni na se lij. Iz struk tu re od go vo rov in do dat nih ko men tar jev an ke ti ran cev lah ko skle nem, da so po - dat ki o kra ju rojs tva in za ključka naj višje stop nje izo braz be za do vo lji vo na tančni na rav ni re gij, po dat ki o kra ju za po sli tve in bi va nja pa na ravni občin. 50 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 An ke ti ran ci so na me sto na se lja rojs tva ve li ko krat na va ja li na se lje odraščanja. Na to sem po stal po - zo ren pred vsem pri od go vo rih mlajših an ke ti ran cev, ki so kot na se lje rojs tva na va ja li zelo majh na na se lja, kjer ni po rod nišnic ali zdravs tve nih ustanov, in ka te ra so po možno sti celo iden tična se da njim na se - ljem bi va nja. Iz tega je bolj ali manj ja sno, da gre za na se lja, kjer so po rojs tvu odraščali ozi ro ma žive li. Kljub temu me nim, da na re gio nal ni rav ni bis tve nih na pak v tej ka te go ri ji na se lij najverjet ne je ni, saj se je večina mlajših in ti stih v zre lih le tih zelo ver jet no ro di la v po rod nišnici, ki je najb ližje nji ho ve mu domu. Mreža po rod nišnic je si cer v Slo ve ni ji pre cej go sta. Leta 2009 je bilo pri nas 14 po rod nišnic (Me den- Vr to vec s so de lavci 2009, 12), kar po me ni, da je vsa ka re gi ja, upo rab lje na v tej ra zi ska vi, ime la eno do dve po rod nišnici. Naj sta rejši an ke ti ran ci, ki so se še ro je va li na domu, pa iz tega vi di ka tako ali tako niso spor ni. V tem po gle du so ne ko li ko prob le ma tična le ob močja, kjer pri ha ja do neu je ma nja meja med re gi ja mi in pro met no do stop nost jo do po rod nišnic. V takšnih pri me rih bi lah ko bila us trez na rešitev, da bi an ke ti ran ce že na začetku po zval, naj mi zau pa jo na se lje, kjer so po rojs tvu žive li ozi ro ma odraščali, ven dar se za ta ko rak ni sem od ločil, saj bi bil po tem v težavah pri an ke ti ran cih, ki so med odraščan - jem večkrat za me nja li na se lje bi va nja. Na da lje so an ke ti ran ci kot na se lje, kjer so za ključili naj višjo stop njo izo braz be, ve li ko krat zmot no na - va ja li na se lje bi vanja v času izo braževa nja. To sem pre ve ril s pri mer ja njem po dat kov o izo braz bi in na - se lju za ključka naj višje stop nje izo braz be. Kon kret no sem med se boj križal po dat ke o an ke ti ran cih s ter ciar no izo braz bo in na se lja, kjer so bili v le tih 2009–2011 evidenti ra ni štu den ti ter ciar ne ga izo braževanja po kraju šola nja (Po dat ki o šte vi lu štu den tov … 2009). Sta rejših po dat kov o mreži inšti tu cij ter ciar ne ga izobraževa - nja ni sem us pel pri do bi ti. Gle de na to, da se je mreža vi so ke ga šols tva v zad njem ob dob ju zgolj širi la, ver ja mem, da ni sem iz pu stil no be ne ga na se lja, kjer so se an ke ti ran ci ter ciar no izo braževa li. Ob tem obsta - ja manjša ne var nost, da sem v ana li zo vključil kakšno na se lje, kjer se terciar ni štu dij ne koč ni iz va jal in je po sa me zen an ke ti ra nec v njem samo živel, štu di ral pa dru god. Po ena kem načelu sem med se boj križal an ke ti ran ce s sred nješol sko izo braz bo in na se lja, kjer so bile leta 2009 v Evi den ci za vo dov in pro gra mov (med mrežje 3) Mi ni strs tva za šols tvo in šport evi den ti ra ne jav ne sred nje šole. Kjer je prišlo do ne lo gičnih po ve zav med stop no izo braz be an ke ti ran cev in na se ljem za ključka naj višje stop nje izo braz be, sem po - dat ke o na se lju za ključka naj višje stop nje izo braz be iz na dalj nje obrav na ve iz ključil. Takšnih pri me rov na kon cu vsee no ni bilo ve li ko (2 %), za os ta le od go vo re pa sma tram, da so s tega vi di ka do kaj za nes lji vi. Pri na se lju bi va nja sem opa zil, da je pre cej an ke ti ran cev na me sto manjšega na se lja, v ka te rem de - jan sko živi jo, na ved lo večji bližnji kraj. Po dob no naj brž ve lja tudi za naselje za po sli tve. To sem pre ve ril s križan jem po dat kov o na se ljih bi va nja in stop nji nji ho ve ur ba ni zi ra no sti po mne nju an ke ti ran cev, pri čemer je pri ha ja lo do očit nih nes kla dij. Raz lo ga za to sta ver jet no pred vsem dva. Pre bi val ci manjših na se lij bo di si niso žele li raz kri ti iden ti te te svo je ga pre bi va lišča, s čimer bi po sred no vpli va li na ano nim - nost svo jih od go vo rov, bo di si so bili mne nja, da an ke tar ne bo ve del, kje nji ho vo na se lje sploh je in so zato na ved li bližnje večje na se lje. Dom ne vam, da večina tako v pri me ru na se lja bi va nja kot na se lja za - po sli tve pri to vrst nem pos ploševa nju ni pre sto pi la občin skih meja. Na sled nja sla bost vprašal ni ka je neu pošte va nje možno sti, da ima lah ko nek do hkra ti več pre bi va - lišč. Na to so me opo zo ri li ne ka te ri an ke ti ran ci, ki de ni mo med ted nom bi va jo na začas nem pre bi va lišču v na se lju za po sli tve, za vi kend pa v na se lju stal ne ga pre bi va lišča. V večini to vrst nih pri me rov so anke - ti ran ci na ved li, na ka te ro na se lje se od go vo ri na našajo. Če to ni bilo do volj ja sno raz vid no, sem vprašal nik v ce lo ti iz ločil iz ra zi ska ve. Na dalj nja sla bost an ke te je, da so bila ne ka te ra vprašanja po manj klji vo ob li ko va na. Tako na primer pri od go vo ru na vprašanje, ko li ko časa bo ste še pre bi va li v tem na se lju, manj ka možnost opre de li tve »ne vem«. Po dobno ve lja pri od go vo ru na pred zad nje vprašanje o raz lo gih za pre bi va nje v se da njem na se lju, kjer manj ka možnost opre de li tve »ni bis tve no«. Pri ne ka te rih raz lo gih na mreč oce nje va nje po - memb no sti nima no be ne ga po me na. Takšni so na pri mer de do va nje sta no vanjske ne pre mičnine, v tem na se lju/re gi ji sem se ro dil, v tem na se lju/re gi ji sem štu di ral ali v tem na se lju/re gi ji sem za po slen. Nek - do, ki ni ko li ni po de do val sta no vanj ske ne pre mičnine, se je ro dil ozi ro ma izo bra zil v dru gi re gi ji ali se na delo vozi v odda ljen kraj, takšnih raz lo gov sploh ne more oce nje va ti. 51 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina Sla bost vprašal ni ka je tudi vrst ni red in se sta va ne ka te rih vprašanj. Kot je bilo že ome nje no, so de - mo graf ska vprašanja na prvi stra ni an ket ne ga li sta. To mor da ni naj bolj pri mer no, saj lah ko poi zve dova nje po občut lji vejših oseb nih po dat kih že na začetku mar si ko ga od vr ne od na dalj nje ga iz pol nje va nja. Žal se to vrst ni sla bo sti ni sem mo gel izog ni ti, saj prak tično ce lot no dru go stran an ket ne ga li sta za je ma vprašanje o raz lo gih za pre bi va nje v se da njem nase lju, ka te re ga ni bilo možno pre sta vi ti na prvo stran. Lo gično je na mreč, da pred tem poi zvem vsaj, v ka te rem na se lju in ko li ko časa v njem živi jo an ke tiran - ci. V an ke ti se prav tako ni sem mo gel izog ni ti dol ge mu vprašanju, kjer so našteti vsi po ten cialni raz lo gi bi va nja v na se lju. Težava v tem pri me ru je, da je težko os ta ti zbran od začetka do kon ca sez na ma. Vred - no te nje raz lo gov, ki so na sez na mu umeščeni višje, je zato lah ko na tančnejše od ti stih, ki so umeščeni nižje. Olajševal na oko liščina je, da pred tem vprašal nik ni vse bo val »zah tev nejših in daljših« vprašanj, tako da so bili an ke ti ran ci ob tem vprašanju še ved no raz me ro ma »spočiti in sveži«. Za kon tro lo bi bilo za ni mi vo po lo vi co vprašal ni kov po sla ti s sez na mom možnih raz lo gov v obrat nem vrst nem redu in pri - mer ja ti re zul ta te. Sla bost po seb ne vr ste je, da v poz drav nem na go vo ru, kljub ja sni pred sta vi tvi ok vi ra ra zi ska ve, ni - sem na ve del ob sto ječe prav ne pod la ge, na pod la gi ka te re sem prišel do oseb nih po dat kov an ke ti ran cev (ime, pri mek, na slov, spol, izo braz ba in po klic). Za ra di tega je prek te le fo na ali splet ne pošte ne kaj de - set an ke ti ran cev zah te va lo to vrst na po ja sni la. Ob mo re bit ni po no vi tvi ali iz ved bi po dob ne to vrst ne ra zi ska ve ve lja iz ko ri sti ti ne kaj pri ložno sti, s čimer bi se po večala ka ko vost od go vo rov in od ziv an ke ti ran cev. Po leg od pra ve vseh sla bo sti bi lah - ko raz širi li na bor raz lo gov pre bi va nja v se da njem na se lju. Pri tem vprašanju sem na mreč an ke ti ran cem po nu dil možnost, da sami pri pišejo do dat ne raz lo ge. Ob tem so naj večkrat na ved li bližino vrt ca ali os - nov ne šole, vars tvo otrok, službo part ner ja, po ro ko ozi ro ma pri se li tev k part ner ju, bližino so sed nje države (pred vsem Av stri je in Ita li je), do bre so sed ske od no se, mir nost oko lja, bližino mor ja in po dob no. Z nji - ho vo vključit vi jo v ra ziskavo bi naj brž končna po do ba od go vo rov iz gle da la ne ko li ko dru gače. Ob tem se je tre ba za ve da ti, da je le 3,4 % an ke ti ran cev do dat no na va ja lo raz lo ge pre bi va nja v se da njem na - se lju. Za ra di tako majh ne ga de leža jih tudi ni sem na tančneje ana li zi ral. Ob dejs tvu, da an ke ti ra nje ni po te ka lo ob pri sot no sti an ke tar ja, am pak po pošti, je za mu je na pri ložnost tudi, da an ke ti ra nim ni bila dana možnost do dat nih ko men tar jev, s čimer bi lah ko do bil bolj po glob ljen vpo gled v ra zi ska vo. Za ta ko rak se ni sem od ločil, ker sem dal pred nost krajšemu vprašal ni ku. Šte vil ni so se si cer za do dat ne ko - men tar je od ločili sa moi ni cia tiv no in so svo ja spo ročila za pi sa li na rob vprašal ni ka, tako da sem jih po tem upošte val tako pri in ter pre ta ci ji re zul ta tov kot oce nje va nju ka ko vo sti iz ve denega an ke ti ra nja. Gle de na to, da sem za pre nos od go vo rov an ke ti ran cev v di gi tal no ob li ko iz de lal splet no raz ličico vprašal ni ka, je neu de ja nje na pri ložnost še, da splet ne po ve za ve ni sem na ve del tudi v pa pir ni raz ličici vprašal ni ka. S tem bi se od ziv nost ver jet no po večala, saj sem, kljub pri loženi praz ni pi sem ski ovoj ni ci s plačano poštni no, ne kaj iz pol nje nih vprašal ni kov vsee no pre jel po splet ni pošti v di gi tal ni raz ličici. V tem pri meru bi bila ne var nost, da bi nek do vprašal nik iz pol nil na oba načina, čeprav se ta možnost ven dar le zdi malo ver jet na. Glav na ne var nost iz ve de ne ga an ke ti ra nja je, da so an ke ti ran ci z oce nje va njem in na va ja njem raz - lo gov pre bi va nja v se da njem na se lju na me sto po da ja nja de jan skih vzro kov za živ lje nje v na se lju samo opi so va li za do voljs tvo z ak tual nim ali mo re bi ti celo žele nim sta njem. To sem ugo to vil iz po sa mez nih do dat nih ko men tar jev – v to vrst nih pri me rih sem an ke to v ce lo ti iz ločil iz ra zi ska ve – ali pa sem o tem skle pal iz se sta ve po sa mez nih od go vo rov. Ne ka te ri an ke tiranci so na mreč po sa me zen raz log oce ni li z nižjo vred nost jo kot os ta le, ven dar so ga po tem vsee no uvr sti li med naj po memb nejše tri. Ne var nost iz ve de ne ga an ke ti ra nja je tudi, da so an ke ti ran ci vprašal nik lah ko iz pol nje va li sku pin sko – na pri mer z os ta li mi člani gos po dinjs tva – ali ga je na me sto njih iz pol nil nek do drug. Gle de na do kaj do bro ujema - nje značil no sti rea li zi ra ne ga vzor ca z značil nost mi ce lot ne po pu la ci je si vsee no upam tr di ti, da če že, se je to do ga ja lo zelo red ko. 52 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 4 DRUŽBENO-GOSPODARSKE zNAČILNOSTI USTVARJALNIH LJUDI V SLOVENIJI Ena večjih kri tik teo ri je us tvar jal ne ga raz re da se na naša na po manj ka nje kon cep tual ne ja sno sti v poj - mo va nju us tvar jal no sti, kar je po sle dično pri pe lja lo do po manj klji ve raz me ji tve he te ro ge nih po klic nih sku pin (Krätke 2010; Alf ken, Broe kel in Stern berg 2014). Ne ka te ri av tor ji so po do dat nih ana li zah pred - la ga li iz boljšane de fi ni ci je (na pri mer Mc Gra na han in Wo jan 2007; Mar ro cu in Paci 2012), ven dar so le red ki po skušali pre seči te melj ni gos po dar ski vi dik z vključit vi jo družbe nih ozi ro ma de mo graf skih razsežno sti (na pri mer Coo ke 2014). Us tvar jal ni ljud je po opre de li tvi teo ri je us tvar jal ne ga raz re da niso he te ro ge ni samo z vi di ka po klic ne se sta ve, am pak vključuje jo tudi lju di raz ličnih sta ro sti, spo la, izo brazbe, družin skega sta nu, na rod no sti, živ ljenj skih slo gov in po dob no (Fritsch 2007; Alf ken Broe kel in Stern - berg 2014), kar po memb no vpli va na iz bi ro in do je ma nje živ ljenj ske ga oko lja v raz ličnih fa zah živ lje nja. V tem po glav ju zato pred stav ljam ne ka te re te melj ne družbeno-gos po dar ske značil no sti us tvar jal nih lju - di v Slo ve ni ji, ki sem jih os vet lil s po močjo po dat kov urad ne sta ti sti ke (ADS 2012; SRDAP 2012). 4.1 PO KLIc NA SE STA VA Ko nec leta 2011 je bilo v Slo ve ni ji prib ližno 930.000 ak tiv nih pre bi val cev, kar je sla ba polovica (45 %) vse ga pre bi vals tva. Med ak tiv nim de lom pre bi vals tva je bilo okrog 817.000 de lov no ak tiv nih, 113.000 pa brez po sel nih. Stop nja re gi stri ra ne brez po sel no sti je tako bila 12 %. Med de lov no ak tiv nim pre bi vals - tvom je bilo naj več pre bi val cev s sto ritvenim po kli cem, ne kaj manj jih je oprav lja lo us tvar jal ni po klic, med tem ko je bilo pre cej manj proi zvod nih ozi ro ma kme tij skih de lav cev. De lež us tvar jal ne de lov ne sile v Slo ve ni ji je pri mer ljiv s sta njem v državah se ver ne in za hod ne Evro pe (glej An der sen in Lo ren zen 2005; Fritsch in Stützer 2007; Clif ton 2008; Bosch ma in Fritsch 2009). Po ugo to vi tvah Flo ri de (2002) je na mreč us tvar jal nih lju di v gos po dar sko naj bolj raz vi tih državah več kot ena tret ji na. Med nji mi je bila 1,6 % 4,7 % 13,6 % 37,9 % 42,3 % kmetijski poklici proizvodni poklici storitveni poklici ustvarjalni poklici Slika7:Sestavadelovnoaktivnegaprebivalstva neznano inustvarjalnedelovnesilevSlovenijileta2011 (ADS2012;SRDAP2012). 53 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina v Slo ve ni ji leta 2011 tret ji na pripad ni kov us tvar jal ne ga je dra, sla bi dve tret ji ni je bilo us tvar jal nih pro fe - sio nal cev in le peščica kul tur nih us tvar jal cev, kar je prav tako pri mer lji vo s sta nji v dru gih gos po dar sko raz vi tejših evrop skih državah (sli ka 7). Med le to ma 2000 in 2011 je šte vi lo de lov no ak tiv nih pre bi val cev le rah lo na ra slo, in si cer s približno 802.000 na 817.000 ozi ro ma za 2 % (sli ka 8). Kljub temu je v tem ob dob ju pri ha ja lo do kar pre cejšnjih ko le banj, ki jih lah ko po vežemo pred vsem z raz me ra mi na ma kroe ko nom skem in po li tičnem po dročju. Tako v le tih 2000–2003 pri nas ni prišlo do občutnejših spre memb v ob se gu de lov ne sile, z vsto pom Slo ve ni je v Evrop sko uni jo leta 2004 pa se je začel močan po rast, ki je tra jal do iz bru ha sve tov ne gos - po dar ske re ce si je leta 2008. V tem ob dob ju se je ob seg de lov ne sile po večal za kar 73.000 ozi ro ma za slabo de se ti no (9 %). Brez po sel nost se je v tem ob dob ju z 91.000 zmanjšala na 66.000 oseb ozi - ro ma za do bro četr ti no (27 %) (Div jak, Lah in Ma lešič 2012). Ka kor se je stop nja za po sle no sti v le tih pred kri zo hi tro po večeva la, se je z nje nim na sto pom še hitre je zmanjševa la. Naj hu je je bilo v le tih 2008–2010, ko se je šte vi lo de lov no ak tiv nih pre bi val cev zmanjšalo za 61.000 ozi ro ma za 7 %. Brez - po sel nost se je v tem času po večala na 110.000 oseb in je bila naj večja po letu 1999 (Div jak, Lah in Ma lešič 2012). Ne ga tiv ne težnje v ob se gu de lov ne sile so se ne ko li ko umi ri le šele leta 2011, ven dar so obe ti za pri hod nost do kaj ne go to vi. Rav bar in Ko zi na (2012, 57) sta za ob dob je 2008–2010 preučila gi ba nje in raz po re di tev de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva po občinah delov ne ga me sta in po dročnih sku pi nah po kli cev. Ana li za je po kazala, da je do nad pov prečnega zmanjšanja ob se ga de lov ne sile prišlo v Po mur ju, na Ko roškem, Go riškem, Sa vinj skem in v Za sav ju, med občina mi pa je do več kot četr tin ske ga upa da prišlo v Se miču, Sve tem An dražu in Sve tem Ju ri ju v Slo ven skih Go ri cah, Ho došu, Sve tem To mažu, Sve ti Ani, Mir ni Peči, Solčavi, Blo kah, Sre dišču ob Dra vi, Tr nov ski vasi, Ta bo ru, Haj di ni, Gor njih Pe trov cih, Tišini in Za vrču. Na tančnejši vpo gled v gi ba nje de lov ne sile po po sa mez nih po klic nih sku pi nah kaže, da se je med le to ma 2000 in 2011 kot edi na po večala sku pi na us tvar jal nih po kli cev (sli ka 9). V tem času je nji ho vo šte vi lo z 244.000 po ra slo na sko raj 310.000 ozi ro ma za več kot četr ti no (27 %). Na dru gi stra ni se je naj bolj zmanjšalo šte vi lo proi zvod nih pok li cev, sko raj za tret ji no (30 %), med tem ko je šte vi lo po kli cev v kme tijs tvu in sto ri tvah stag ni ra lo. Za ni mi vo je opa zo va ti gi ba nje kri vulj ob iz bru hu gos po dar ske krize 900.000 120.000 880.000 100.000 860.000 80.000 840.000 820.000 60.000 800.000 40.000 brezposelne osebe 780.000 delovno aktivno prebivalstvo 20.000 760.000 740.000 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 delovno aktivno prebivalstvo brezposelne osebe Slika8:Gibanješteviladelovnoaktivnegaprebivalstvainbrezposelnihosebmedletoma2000 in 2011(SRDAP,2012;ADS,2012;Divjak,Lah,Malešič,2012). 54 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 leta 2008. Te daj se je de lež us tvar jal nih po kli cev še izra zi te je po večal in obrat no, de lež po kli cev v proi - zvod nji je doživel krep kejši pa dec kot v le tih po prej. Us tvar jal ni po kli ci so to rej v pri mer ja vi z dru gi mi pre cej bolj od por ni na spre mem be v gos po dar skih gi ba njih in težnjah. To nam po leg re la tiv nih po dat kov na sli ki 9 do ka zu je tudi pre gled ab so lut nih vred no sti, po ka te rih je us tvar jal na sku pi na po kli cev edi na, ki se je v času kri ze po večala. Do po dob nih ugo to vi tev sta pred tem ob preučeva nju geo graf skih raz sežno sti družbe zna nja prišla tudi Rav bar in Ko zi na (2012, 57 in 58), ki na va ja ta, da smo nav kljub zmanjšanju šte vi la de lov no ak - tivnih pre bi val cev in po večanju brez po sel no sti, ki se je v le tih 2008–2010 sko raj pod vo ji la, v tem času priča ve li kim struk tur nim spre mem bam na trgu de lov ne sile. Gos po dar ska se sta va za po sle nih v času zad nje gos po dar ske re ce si je ni bila kos glo bal nim iz zi vom. Na eni stra ni je opaz no zmanjšanje de lov - no ak tiv ne ga pre bi vals tva v sku pi ni po kli cev, ki zah te va jo nižjo ra ven zna nja ozi ro ma po klic sred nje ali niz ke stop nje zah tev no sti, na dru gi stra ni pa je opaz no po večanje šte vi la za po sle nih v sku pi ni po kli - cev, ki zah te va jo naj višjo stop njo izo braz be ne rav ni. Na kri zo, ki smo ji bili priča v mi nu lih le tih, lah ko to rej gle da mo tudi kot na pri ložnost za hi trejše in ko re ni tejše pre struk tu ri ra nje slo ven skega gos po darstva. Ti re zul ta ti se skla da jo z ugo to vi tva mi ne ka te rih tu jih av tor jev, ki so na pri me ru struk tur nih spre memb se ver noa me riškega trga de lov ne sile med zad njo gos po dar sko re ce si jo ugo to vi li večjo prožnost us tvar - jal nih de lav cev v pri mer ja vi z ostalimi po klic ni mi sku pi na mi (Gabe, Flo ri da in Mel an der 2013). Pri tem naj bi ime la po mem ben vpliv tudi ve li kost re gi je. Po zi ti ven učinek us tvar jal nih de lav cev je bil v manjših re gi jah izra zi tejši, med tem ko je bil v večjih re gi jah nji hov pris pe vek manj opazen – dom nev no za ra di večje raz no li ko sti gos po dars tva, ki je samo po sebi bolj od por no na zu na nje vpli ve ozi ro ma šoke iz okolice (Cur rid-Hal kett in Sto la rick 2013). 45 % 40 % 35 % 30 % 25 % 20 % 15 % 10 % 5 % 0 % 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 kmetijski poklici proizvodni poklici storitveni poklici ustvarjalni poklici Slika9:Spremembevpoklicnisestavidelovnoaktivnegaprebivalstvamedletoma2000in2011 (ADS2012;SRDAP2012). 55 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina Pri pi so va nju po zi tiv ne vlo ge us tvar jal nih lju di v dol go ročnem raz vo ju je tre ba do da ti še dru ga pomemb na in vid na opažanja nas pro tu joče us mer je nih av tor jev. Krätke (2010) na pri mer go vo ri o »trgov - cih« (an gleško thedealerclass), ki po teo ri ji us tvar jal ne ga raz re da pred stav lja jo us tvar jal ne pro fe sio nal ce v fi nančnih in ne pre mičnin skih po slih. Po nje go vem mne nju naj bi bila prav ta sku pi na naj bolj od govorna za na sta nek sve tov ne gos po dar ske re ce si je. Prek raz ličnih fi nančnih ino va cij, mal ver za cij in hi po te kar - nih špe ku la cij naj bi de sta bi li zi ra la gos po dars tvo za hod ne ga sve ta in vpli va la na znižanje inova cij skih zmog lji vo sti in du strij ske ga sek tor ja. Njen pris pe vek h gos po dar ski ra sti naj to rej ne bi bil po zi ti ven, ampak celo za vi ra len. Po dob ne ga mne nja je tudi Ar vids son (2007), ki za us tvar jal ne lju di po teo ri ji us tvar jalnega raz re da uva ja izraz »ad mi ni stra tor ji« (an gleško theadministrativeclass). Pri tem ima v mi slih pred vsem do bro plačane stro kov nja ke v og laševa nju, ka te rih delo naj ne bi pred stav lja lo pri mar ne us tvar jal nosti. Med us tvar jal no de lov no silo je bilo leta 2011 naj več (64 %) lju di uvrščenih med us tvar jal ne pro fe - sio nal ce, sla ba tret ji na (33 %) v us tvar jal no je dro in le peščica (3 %) med kul tur ne us tvarjalce. V le tih 2000–2011 med temi tre mi us tvar jal ni mi pod sku pi na mi z občas ni mi ko le ba nji ni pri ha ja lo do bis tve nih raz lik. Še naj bolj sta opaz na rah lo na za do va nje us tvar jal nih pro fe sio nal cev in vzpon us tvar jal ne ga jedra v času kri ze po letu 2008, kar lahko oce ni mo kot ugod no, saj s tem kre pi mo bazo naj bolj us tvar jal nega ka pi ta la (sli ka 10). Te ugo to vi tve pri ka zu je jo nove značil no sti in težnje v družbeno-gos po dar skem si ste mu Slo ve ni je, ki na ka zu je jo, da se naša država počasi, a vztraj no po mi ka v dobo us tvar jal no sti. No vo na sta lo sta nje lo gično nad gra ju je mo del družbeno-gos po dar ske ga pre hoda, ki ga je Kle menčič (1989) na pod la gi spre - memb v se sta vi de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva ob li ko val za Slo ve ni jo ko nec osem de se tih let prejšnje ga sto let ja. Ugo to vil je, da je v ob dob ju po 2. sve tov ni voj ni slo ven ska družba dožive la te me lji to in skokovito družbeno-gos po dar sko preo braz bo, od pre vla du joče agrar ne (kme tij ske ozi ro ma pri mar ne) v prevladu - 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 ustvarjalno jedro (A) ustvarjalni profesionalci (B) kulturni ustvarjalci (C) Slika10:Spremembevpoklicnisestaviustvarjalnihdelovnihmestmedletoma2000in2011 (SRDAP2012). 56 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 jočo in du strij sko (proi zvod no, se kun dar no ali for di stično) fazo z močnejšimi zna ki vsto pa nja v ter ciarno (sto ri tve no, po stin du strij sko ozi ro ma post for distično) fazo. Na ta način je iz ločil tri te melj ne raz voj ne stop nje: agrar no, in du strij sko in ter ciar no. Prva je tra ja la do šest de se tih let prejšnje ga sto let ja. Opre - de lju je ta jo ve lik de lež pri mar ne ga sek tor ja (nad 40 % ak tiv ne ga pre bi vals tva), ki se hi tro zmanjšuje, ter maj hen de lež se kun dar ne ga sek tor ja, ki na rašča, ven dar še ne pre seže de leža pri mar ne ga. De lež ter ciar ne ga sek tor ja je maj hen (okrog 20 %). Dru ga stop nja s pre vla do se kun dar ne ga sek tor ja je značilna za ob dob je od šest de se tih do de vet de se tih let. Zaz na mu je jo pre vla da de leža se kun dar ne ga sek torja, ki se je spr va po večeval, nato pa zmanjševal. Pri mar ni sek tor je imel gle de na de lež ak tiv ne ga prebivals - tva skro men po men, med tem ko se je de lež ter ciar ne ga sek tor ja po večeval. To fazo lah ko raz de li mo na dve ob dob ji: na de set let je med le to ma 1961 in 1971, ko je de lež ter ciarnega sek tor ja do se gel delež pri mar ne ga, ter na ob dob je ne ka ko do de vet de se tih let, ko je de lež ter ciar ne ga sek tor ja pre se gel delež pri mar ne ga. V tre nut ku pre vla de de leža ter ciar ne ga sek tor ja nad se kun dar nim se je začela ter ciar na stop nja, v Slo ve ni ji na začetku de vet de se tih let. Dan da nes bi za Slo ve ni jo lah ko tr di li, da je v zre li ter ciar ni fazi, kar je na pod la gi po dat kov iz Po - pi sa 2002 v ve li ki meri po tr di la že Bo le to va (2008a) družbeno-gos po dar ska ana li za ur ba ne ga si ste ma. Zad njo raz voj no stop njo, ka te ri se več kot očitno prib ližuje mo, bi lah ko poi me no va li »us tvar jal na faza«. Kle menčičeva (1989) štu di ja je si cer ne zaz na va, saj v njej us tvar jal ni sek tor ana li tično še ni bil obravna - van. Iz po dat kov na sli ki 9 pa je očitno raz vid no, da pri ha ja do po memb nih spre memb v po klic ni se sta vi de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva, ki jih oz načuje jo pred vsem na za do va nje (kla sične) proi zvod nje, rast us tvar jal ne de lov ne sile ter stag na ci ja šte vi la sto ri tve nih in kme tij skih de lav cev. Ob pred po stav ki, da se bo rast šte vi la us tvar jal nih po kli cev tako kot do slej še na prej po večeva la li near no, s pov prečno let - no stop njo ra sti 2,2 %, in da bo šte vi lo sto ri tve nih de lav cev še vna prej stag ni ra lo, bodo us tvarjalni po kli ci sto ri tve ne po ob se gu do hi te li leta 2017. V tem času se bo ob na da lje va nju ob sto ječih teženj de lež proi - zvod nih po kli cev zmanjšal na do bro de se ti no vse de lov ne sile. 4.2 DE MO GRAf SKA SE STA VA V Slo ve ni ji je ob vseh po pi sih pre vla do va lo žen sko pre bi vals tvo. Manjši de lež moških je pred vsem po sle di ca vojn, v ka te rih je bil de lež umr lih med moškimi večji, in dom nev no slabše od por no sti moškega or ga niz ma in zato krajše živ ljenj ske dobe moških. Po po dat kih iz zad njih ob do bij so se raz li ke v spolni sesta vi začele rah lo zmanjševa ti (Per ko 1998, 152). To je ver jet no po sle di ca čeda lje opaz nejšega zmanjševa nja učinka obeh sve tov nih vojn, zmanjšanja fi zične zah tev no sti moških del ter iz boljšanja hi gien skih in zdravs tve nih raz mer, ki omo gočajo daljšo živ ljenjsko dobo. Leta 2011 je bilo tako v ce lot - ni družbi prib ližno po lo vi ca žensk in po lo vi ca moških, upošte va je zgolj de lov no ak tiv no pre bi vals tvo (brez kme tov) pa je bilo ta krat sko raj za de se ti no (9 %) več moških kot žensk. Za ni mi vo je, da je sli ka skorajda zr cal na, če v ana li zo vključimo samo us tvar jal ne lju di. V tem pri me ru žen ske po šte vi lu pre vla da jo nad moškimi, zla sti na račun us tvar jal ne ga je dra, kjer je ta raz li ka občut nih 17 %. Med us tvar jal ni mi pro fe - sio nal ci je spol na se sta va sko raj da ize načena, med tem ko je le med kul tur ni mi us tvar jal ci ne kaj več moških (za 6 %) (pre gled ni ca 11). Krat ka pri mer ja va ak tual ne ga sta nja z raz me ra mi iz leta 2000 pove, da je bila spol na se sta va celot - ne ga de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva (brez kme tov) na pre lo mu ti sočlet ja po dob na kot se daj. Raz li ke, ki so se po ja vi le v tem ob dob ju, gre do v sme ri rah le ga po večeva nja de leža žensk v us tvar jal nih po - klicih (leta 2000 50 %) in zmanjševa nja med os ta li mi po kli ci (leta 2000 44 %). Končna ugo to vi tev je, da v slo ven ski družbi, kjer je spol na se sta va na splošno do kaj urav no težena, več de lov nih mest za se dajo moški, ven dar po naj bolj zah tev nih us tvar jal nih po kli cih ne ko li ko bolj in v čeda lje večji meri po se ga jo žen ske. Mor da bi končno že bil čas, da jim pre pu sti mo večjo vlo go tudi na naj vid nejših in od go vor nih po ložajih, na me nje nih od ločanju. Kot je vi de ti, ima jo za to več kot do volj spo sob no sti. Vpo gled v sta rost no se sta vo raz kri va, da so us tvar jal ni ljud je v pov prečju ne ko li ko sta rejši od ce - lot ne ga kon tin gen ta de lov ne sile (pre gled ni ca 12). Raz la go za to lah ko poiščemo v nji ho vi izo braz be ni 57 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina Preglednica11:SpolnasestavaustvarjalnihljudivSlovenijileta2011(medmrežje4;SRDAP2012). moški (%) žen ske (%) sku paj (%) ce lotno pre bi vals tvo 49,5 50,5 100,0 de lov no ak tiv no pre bi vals tvo (brez kme tov) 54,7 45,3 100,0 us tvar jal ni ljud je (A + B + C) 47,4 52,6 100,0 us tvar jal no je dro (A) 41,5 58,5 100,0 us tvar jal ni pro fe sio nal ci (B) 50,2 49,8 100,0 kul tur ni us tvar jal ci (C) 53,0 47,0 100,0 Preglednica12:StarostnasestavaustvarjalnihljudivSlovenijileta2011(SRDAP2012). od 15 do 29 let (%) od 30 do 49 let (%) od 50 do 89 let (%) sku paj (%) de lov no ak tiv no pre bi vals tvo 12,7 62,4 24,9 100,0 (brez kme tov) us tvar jal ni ljud je (A + B + C) 10,1 64,3 25,6 100,0 us tvar jal no je dro (A) 9,6 64,1 26,3 100,0 us tvar jal ni pro fe sio nal ci (B) 10,1 64,3 25,6 100,0 kul tur ni us tvarjal ci (C) 14,3 66,9 18,8 100,0 Preglednica13:IzobrazbenasestavaustvarjalnihljudivSlovenijileta2011(SRDAP2012). os nov nošol ska sred nješol ska ter ciar na ni po dat ka sku paj ali manj (%) (%) (%) (%) (%) de lov no ak tiv no pre bi vals tvo 14,3 57,8 27,9 0,0 100,0 (brez kme tov) us tvar jal ni ljud je (A + B + C) 1,2 32,1 54,9 11,8 100,0 us tvar jal no je dro (A) 0,0 7,0 80,9 12,1 100,0 us tvar jal ni pro fe sio nal ci (B) 1,5 44,9 42,1 11,5 100,0 kul tur ni us tvar jal ci (C) 5,7 36,7 42,8 14,8 100,0 Preglednica14:NarodnostnasestavaustvarjalnihljudivSlovenijileta2011poizvornihobmočjih (SRDAP2012). Slo ve ni ja za hod ni EU27 + vzhod na dru ge ni po dat ka sku paj (%) Bal kan šen gen sko Evro pa ce li ne (%) (%) (%) ob močje (%) (%) (%) de lov no ak tiv no pre bi vals tvo 93,1 5,3 0,6 0,2 0,2 0,6 100,0 (brez kme tov) us tvar jal ni ljud je (A + B + C) 97,6 1,3 0,4 0,3 0,2 0,2 100,0 us tvar jal no je dro (A) 98,4 0,9 0,5 0,1 0,1 0,0 100,0 us tvar jal ni pro fe sio nal ci (B) 97,4 1,5 0,4 0,2 0,2 0,3 100,0 kul tur ni us tvar jal ci (C) 91,6 2,2 1,8 3,1 1,3 0,0 100,0 Slika11:IzvornedržavetujihustvarjalnihljudivSlovenijileta2011(SRDAP2012). P 58 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 km 10.000 2016 ZUA SSCNOMMOelika ZRCOEntona M ozina P 2012ADR eografski inštitut Aartografska podlaga: G G Avtor: Jani K Vir: S K © 0 ) v Sloveniji + C (A + B ) poklicem pod 1,0 1,0 do 5,0 5,0 do 10,0 10,0 do 20,0 ni pojava elež tujcev z ustvarjalnimD po državah izvora leta 2011 (% 59 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina se sta vi (pre gled ni ca 13). Us tvar jal ni ljud je so na mreč v pov prečju pre cej bolj izo braženi. To po me ni, da za ra di daljšega šola nja na trg de lov ne sile vsto pa jo poz ne je od os ta lih. Na ta način je ime la leta 2011 do seženo ter ciar no stop njo izo braz be več kot po lo vi ca us tvar jal nih lju di, med tem ko je bil ta de lež med vse mi za po sle ni mi približno še en krat manjši. Med us tvar jal ni mi pod sku pi na mi so v pov prečju pričako - va no naj sta rejši in pred vsem naj bolj izo braženi pri pad ni ki us tvar jal ne ga je dra. Z vi di ka sta rost ne se sta ve ne ko li ko iz sto pa niz ka sta rost kul tur nih us tvar jal cev. Pra vo raz la go za ta po jav je težko naj ti. Za njo bi bilo tre ba iz ve sti po drob nejše ana li ze. Lah ko pa na tem me stu vsee no po sta vi mo dve hi po te zi, ki bi ju v pri hod nje ve lja lo em pi rično pre ve ri ti. Prva je po ve za na z dejs tvom, da so kul tur ni us tvar jal ci večino ma za po sle ni v kul tur ni in du stri ji, ki je kot ob li ka gos po dar ske de jav no sti večje po zor no sti de ležna šele v zad njem ob dob ju (Bole 2008a). Temu je na pri mer močno bo tro val po - jav no vih ob lik umet niškega us tvar ja nja in za ba ve, zla sti na po dročjih računal niške in du stri je, di gi tal nih me di jev in med mrežja (Mont go mery 2007). Po pred vi de va njih se v teh ve jah gos po dars tva za po slu je pred vsem mlajše pre bi vals tvo, ki si je za delo na to vrst nih po dročjih te kom odraščanja, izo braževa nja in us po sab lja nja pri do bi lo us trez na zna nja, ki so bila še pred dve ma de set let je ma za ra di po manj ka - nja (in ter net nih) teh no lo gij bolj ali manj šele v po vo jih. Dru go hi po te zo za pre cej nižjo pov prečno sta rost kul tur nih us tvar jal cev pa mor da lah ko po ve zu je mo s tem, da se no sil ci to vrst nih po klic nih profilov v zre - lejšem sta rost nem ob dob ju prek va li fi ci ra jo v dru ga po dročja. V to vrst nih pri me rih gre bo di si za neke vr ste na rav no so sled je, ko na pri mer li te rat z leti po sta ne ured nik me di ja in na me sto umet niško-kul tur - ne ga oprav lja bolj me nedžer sko delo, bodisi za is ka nje dela v tržno bolj za ni mi vih ozi ro ma ek si sten cial no bolj za nes lji vih branžah. V tem pri me ru se po upo rab lje ni opre de li tvi us tvar jal nih lju di kul tur ni us tvar - jal ci pre ka te go ri zi ra jo v us tvar jal ne pro fe sio nal ce ali pri pad ni ke us tvar jal ne ga jedra. Ob po gle du na izo braz be no se sta vo za po sle nih lah ko ugo to vi mo še, da vi so ka stop nja izo braz be kljub pre cej očitni med se boj ni po ve za no sti ni edi ni po goj za oprav lja nje us tvar jal ne ga po kli ca. Le do - bra po lo vi ca (55 %) pre bi val cev z us tvar jal nim po kli cem ima na mreč ter ciar no stop njo izo braz be, med tem ko sla bih štiri pe ti ne (78 %) ter ciar no izo braženih de lav cev oprav lja us tvar jal ni po klic. Nek do je to rej lah ko us tvar ja len tudi z nižjo stop njo izo braz be, in obrat no. S tem lah ko pri tr di mo Flo ri do vi (2002) hi - po te zi, da je vsak po sa mez nik lah ko us tvar ja len. Po memb no je samo, ali bo po ten cial, ki ga ima, raz vil in unovčil, ali ne. Sklad no s teo ret ski mi izho dišči Flo ri de (2002) po pro sti iz bi ri bi va lišča in de lov ne ga me sta us tvarjal - nih lju di, ki v vse bolj glo ba li zi ra nem sve tu sega prek držav nih meja, je za ni mi vo po gle da ti, od kod pri nas iz ha ja de lov na sila. Slo ve ni ja je bila, kar se se li tev tiče, dol go država, iz ka te re so se ljud je od se lje - delovno aktivno prebivalstvo 0,6 % 14,7 % 43,9 % 38,9 % 1,9 % bruto plače 0,4 % 10,0 % 33,5 % 54,8 % 1,2 % kmetijski poklici proizvodni poklici storitveni poklici ustvarjalni poklici neznano Slika12:Poklicnasestava(brezkmetov)insestavamasebrutoplačvSlovenijileta2010 (SRDAP 2012;Povprečnemesečnebrutoplače … 2012). 60 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 va li, spr va pred vsem v Se ver no Ame ri ko, poz ne je tudi v za hod no Evro po. Množična pri se lje va nja so se začela šele po 2. sve tov ni voj ni ozi ro ma v šest de se tih le tih prejšnje ga sto let ja in so tra ja la do sre di ne osem de setih let. V ti stem času je Slo ve ni ja za ra di pre cejšnje raz vi to sti po sta la za ni mi va za pri se ljen ce iz dru gih re pub lik nek da nje Ju go sla vi je, ki so se za po slo va li pred vsem v in du stri ji, ru dars tvu in gradbeništvu. Iz dru gih držav je bilo pri se li tev zelo malo. Pri se ljen ci, ki so prišli v Slo ve ni jo, so se naj po go ste je na se - lje va li v nek da njih občinah, zdajšnjih uprav nih eno tah tako ime no va ne ga in du strij ske ga pol me se ca; od se ve ro za ho da se ni za jo pro ti ju govz ho du (občine Je se ni ce, Ra dov lji ca, Kranj, Škof ja Loka) do ljub ljanskih občin, od ko der prek Za sav ja se ga jo pro ti se ve ro vz ho du (Ce lje, Ve le nje, Ma ri bor). Zu naj tega pol me se - ca se je več pri se ljen cev na se li lo le v občini Nova Go ri ca in obal nih občinah (Ku har de Do mi zio 1998). Ta koj po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je se je di na mi ka med držav nih se li tev umi ri la ozi ro ma je bila v le tih 1991 in 1992 celo ne ga tiv na. Za tem se je pri se lje va nje v Slo ve ni jo po nov no okre pi lo in pre se glo odse - lje va nje. Še ved no je bila ve li ka večina pri se ljen cev iz držav bivše Ju go sla vi je, do leta 1999 pa je bilo pre cej tudi Slo ven cev, ki so se zla sti za ra di nove družbe no po li tične ure di tve vr ni li do mov. Na vračanje ar gen tin skih Slo ven cev je vpli va la tudi gos po dar ska kri za v Ar gen ti ni. Po tem letu je od se lje va nje Sloven - cev zno va pre se glo nji ho vo prisel je va nje in ta trend se še ved no po večuje. Od se lje va nje so spod bu di li pro ce si vključitve Slo ve ni je v Evrop sko uni jo, s ka te ri mi je Slo ve ni ja po sta la del ob močja pro ste ga preto - ka lju di, ka pi ta la, bla ga in sto ri tev. Slo ve ni ja je v tem ob dob ju začasno oziroma za stal no začela iz gub lja ti mla de izo bražence, ki so v času iz se li tve na višku us tvar jal ne moči (La puh 2011). Po letu 1999 se je šte vi lo pri se li tev v Slo ve ni jo str mo po večeva lo. Temu so naj ver jet ne je bo tro va - le vpe tost naše države v med na rod ne po vezave (Evrop ska uni ja, šen gen sko ob močje, OECD, NATO in po dob no), gos po dar ska ko njunk tu ra in po tre ba Slo ve ni je po do ločenih, zla sti nižje kva li fi ci ra nih po - klic nih sku pi nah. Po po dat kih SURS-a (med mrežje 5) se je na vr hun cu leta 2008 v Slo ve ni jo pri se li lo okrog 31.000 lju di. Od tega je bilo kar 80 % držav lja nov bivše Ju go sla vi je. Med de lov no ak tiv nim prebivals tvom jih je samo 4 % ime lo ter ciar no izo braz bo, 45 % sred njo, več kot po lo vi ca (51 %) pa os - nov nošol sko ali manj. Že leta 2010 se je v Slo ve ni jo za radi sve tov ne gos po dar ske kri ze pri se li lo pol manj lju di kot leta 2008. Po po dat kih SRDAP-a (2012) je bilo leta 2011 v Slo ve ni ji za po sle nih okrog 42.000 pre bi val cev s tujim držav ljans tvom, kar je 5 % ce lot ne de lov ne sile. EUROSTAT-ovo po ročilo iz is te ga leta Slo ve ni jo po tem kri te ri ju uvršča na sam rep držav čla nic Evrop ske uni je in EFTA-ja (Mi grants in Eu ro pe 2011). Med tujci, za po sle ni mi v Slo ve ni ji, je leta 2011 us tvar jal ni po klic oprav lja lo prib ližno 7000 de lav cev, kar je le 17 % tuje de lov ne sile. Regional ni pre gled iz vo ra tu jih us tvar jal nih lju di, ki živi jo v Slo ve ni ji, kaže, da da leč naj večji de lež (59 %) od pa de na države za hod ne ga Bal ka na (države bivše Ju go sla vi je in Al ba ni ja), z 20 % sle di jo države Evrop ske uni je (EU27) in šen gen ske ga ob močja ter s 13 % države vzhod ne Evro pe (Ru si ja, Ukra ji na, Be lo ru si ja in Mol da vi ja). Us tvar jal nih pri se ljen cev iz dru gih ce lin je manj kot de se ti na (8 %) in so po državah nji ho ve ga iz vo ra ome je ni na osam lje ne pri me re. Edi ni nee vrop ski državi, iz ka te rih izha - ja več kot od sto tek tuje us tvar jal ne de lov ne sile pri nas, sta Ki taj ska in Do mi ni kan ska re pub li ka (sli ka 11). Ma lošte vil na tuja de lov na sila pri nas očitno še ved no oprav lja mi sel no manj zah tev na dela. Ne gle - de na vr sto dela pa so iz vor ne države naših pri se ljen cev v ve li ki večini države za hod ne ga Bal ka na in vzhod ne Evro pe. Slo ve ni ja us tvar jal nost to rej ne uvaža, am pak večino ma iz važa, kar je dol go ročno lahko pre cej za skrb lju joče. 4.3 DO HOD KOV NA SE STA VA Za ni miv je vpo gled v do hod kov ne značil no sti us tvar jal nih lju di (sli ka 12). Za po sle ni z us tvar jal nim po kli cem so leta 2010 pred stav lja li do bro tret ji no (39 %) vse de lov ne sile (brez kme tov), ven dar so za svo je delo pre je li več kot po lo vi co (55 %) ce lot ne mase bru to plač. Nji ho va pov prečna me sečna bru to plača je bila prib ližno 2130 €, med tem ko so za po sle ni v os ta lih treh po klic nih sku pi nah v pov prečju zaslužili le ne kaj več kot 1000 € me sečno. To po me ni, da je do ho dek us tvar jal ne de lov ne sile še enkrat 61 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina večji od do hod ka os ta lih za po sle nih. Nji ho vo delo je očitno bolj ce nje no, bo lje ovred no te no in zato tudi bo lje plačano. Us tvar jal ni način dela to rej pri naša večji do biček. Po sle dično lah ko skle pa mo, da tudi de jan sko us tvar ja več, pri naša višjo do da no vred nost na za po sle ne ga in na splošno v večji meri pos - pešuje družbeno-gos po dar ski raz voj. Kljub temu je tre ba opo zo ri ti na ve li ke raz li ke zno traj us tvar jal nega sek tor ja. Vse več štu dij na mreč opo zar ja na na raščajočo pre ker nost in ran lji vost us tvar jal nih de lav cev, zla sti sa mo za po sle nih (Do nald, Gert ler in Tyler 2013). To vrst na prob le ma ti ka se tre nut no in ten ziv no ra zi sku je v državah za hod ne ga sve ta (na pri mer Fritsch, Kri ti kos in Sorg ner 2015) in tudi ne ka te rih državah v raz vo ju (Zhang in Pan 2012), med tem ko pri nas še čaka na re snejšo obrav na vo. 62 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 5 PROSTORSKA RAzPOREDITEV USTVARJALNIH LJUDI V SLOVENIJI V tem po glav ju želim pri ka za ti pro stor sko raz po re di tev us tvar jal nih lju di z vi di ka iz bra ne re gio na - liza ci je Slo ve ni je in ti po lo gi je stop nje ur ba ni zi ra no sti na se lij. V obeh pri me rih so bile v os pred ju za ni ma nja tako raz li ke med po sa mez ni mi eno ta mi – re gi ja mi ozi ro ma tipi ur ba ni zi ra no sti na se lij – kot raz li ke zno - traj teh enot. 5.1 RE GIO NAL NA RAz PO RE DI TEV Re gio nal no raz po reditev us tvar jal nih lju di sem ra zi skal na pod la gi iz bra ne re gio na li za ci je Slo venije na osem funk cij skih re gij, ki se v do bršni meri uje ma jo z me ja mi dnev ne mo bil no sti de lav cev (Bole 2004) in so bile v raz ličnih stro kov nih pod la gah še naj večkrat ome nje ne ozi ro ma pred la ga ne kot ena na ju - strez nejših raz ličic čle ni tve Slo ve ni je na po kra ji ne kot dru ge rav ni lo kal ne sa mou pra ve (glej Rav bar 1997b; Plut 1999; Vrišer 1999a in 1999b; Po gačnik in Rav bar 2002; Lavtar 2004; Ko zi na 2010). 5.1.1 ME DRE GIO NAL NE RAZ LI KE Raz po re di tev de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva po re gi jah bi va nja iz ka zu je zelo ve li ko osre dotočenost v Osred nji Slo ve ni ji, kjer živi sko raj tret ji na vseh za po sle nih. Prib ližno po lo vi ca manj jih je v Sa vinjsko- Ko roški in Po drav ski re gi ji, po de se ti na na Go renj skem in Do lenj skem ter le po ne kaj od stot kov na Pri mor skem, Go riškem in v Po mur ju. Re gi stri ra na stop nja brez po sel no sti je pre cej nižja v za hod nem delu države in se pro ti se ve ro vz ho du po večuje (sli ka 13). 35 % 20 % 18 % 30 % 16 % 25 % 14 % 20 % 12 % 10 % 15 % 8 % 10 % 6 % 4 % 5 % 2 % registrirana stopnja brezposlenosti delovno akitvno prebivalstvo 0 % 0 % orska oriška urska orenjska G Prim Podravska Pom srednjeslovenska G Savinjsko-Koroška Dolenjska O delovno aktivno prebivalstvo registrirana stopnja brezposelnosti Slika13:Medregionalnarazporeditevdelovnoaktivnegaprebivalstvainregistriranastopnja brezposelnostivSlovenijileta2011(ADS2012;medmrežje6;SRDAP2012). 63 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina Nee na kost me dre gio nalne raz po re di tve de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva in us tvar jal nih lju di lah - ko po na zo ri mo s po močjo Gi ni je vih koe fi cien tov. Vred nost tega koe fi cien ta je med 0 in 1, pri čemer ve lja, da nižji kot je koe fi cient, bolj ena ko mer na je raz po re di tev, in višji kot je koe fi cient, bolj nee - nako mer na je raz po re di tev. V našem pri me ru bi vred nost 0 po me ni la po vsem ena ko mer no raz poreditev us tvar jal nih lju di med re gi ja mi, vred nost 1 pa po pol no osre do točenost v eni sami re gi ji. Pre gled ni - ca 15 pri ka zu je Gi ni je ve koe fi cien te neena ko sti me dre gio nal ne raz po re di tve pre bi vals tva, de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva in us tvar jal nih lju di po po sa mez nih evrop skih državah. Za Slo ve ni jo je pri ka - za no sta nje v le tih 2000 in 2011, po dat ki za os ta le države pa se na našajo na sta nje okrog leta 2002 in so pov ze ti iz štu di je Bosch me in Fritsc ha (2009). Izračun sled njih te me lji na re gi jah na rav ni NUTS 3 ozi ro ma funk cij skih re gi jah pri mer lji ve ve li ko sti. Čeprav so slo ven ske re gi je ne ko li ko večje od re gij na rav ni NUTS 3, raz li ke niso to likšne, da ne bi omo gočale ne po sred ne pri mer ja ve s sta njem v os ta lih državah. Gi ni je vi koe fi cien ti pri ka zu je jo, da je v Slo ve ni ji naj bolj ena ko mer no raz po re je no ce lot no pre bi valstvo, ki mu sle di de lov no ak tiv no pre bi vals tvo, zno traj njih pa so še bolj nee na ko mer no razpo re je ni us tvarjal - ni ljud je. Med temi se naj bolj ena ko mer no raz po re ja jo pred stav ni ki us tvar jal ne ga je dra, za nji mi us tvar jal ni pro fe sio nal ci in na kon cu kul tur ni us tvar jal ci. Pri mer ja va Gi ni je vih koe fi cien tov med le to ma 2000 in 2011 pri ka zu je, da so se vse obrav na va ne pre bi vals tve ne sku pi ne z iz je mo kul tur nih us tvar jal cev v tem času na me dre gio nal ni rav ni zgo sti le. Kul tur ni us tvar jal ci so v tem kon tek stu ne ko li ko spe ci fični in na ka zu - je jo na ob li ko va nje raz pršene pro stor ske se sta ve (več o tem v Ko zi na in Bole 2016a). Os ta le evrop ske države lah ko raz vr sti mo v dve sku pi ni. Prvo se stav lja jo Nem čija, Ni zo zem ska ter An gli ja in Wa les, ki ima jo pre cej nižje koe fi cien te od sku pi ne s skan di nav ski mi država mi Dan sko, Nor - veško, Šved sko in Fin sko. Bosch ma in Fritsch (2009, 401) na va ja ta, da je ver jet ni raz log za to po se li tve ni vzo rec, ki je v državah prve sku pi ne ve li ko bolj de cen tra li zi ran. V ok vir prve sku pi ne evrop skih držav lah ko mir no uvr sti mo tudi Slo ve ni jo, ki iz ka zu je po dob ne vred no sti Gi ni je vih koe fi cien tov, za njo pa je prav tako značilen raz pršen po se li tve ni vzo rec. Slo ven ske me dre gio nal ne raz li ke v osre do točeno sti po sa mez nih po klic nih sku pin med de lov no ak - tiv nim pre bi vals tvom na zor no pri ka zu je jo lo ka cij ski koe fi cien ti na sli ki 14. Nji ho va vred nost po na zar ja, v ko likšni meri de lež po sa mez ne po klic ne sku pi ne v re gi ji od sto pa od držav ne ga pov prečja. Čim bolj vred nost lo ka cij ske ga koe fi cien ta pre se ga vred nost 1, tem bolj je za sto pa nost po klic ne sku pi ne med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom v re gi ji višja od slo ven ske ga pov prečja. Vred no sti pod 1 na ka zu je jo Preglednica15:Ginijevikoeficientineenakostimedregionalnerazporeditvecelotnegaprebivalstva, delovnoaktivnegaprebivalstvainustvarjalnihljudi(ADS2012;BoschmainFritsch2009,406; Podatkiošteviluprebivalcevponaseljih … 2012;SRDAP2012). Slo venija Slo ve ni ja Nem čija Ni zo zem- An gli ja Dan ska Nor veška Šved ska Fin ska (leto 2000) (leto 2011) ska in Wa les ce lot no 0,286 0,315 0,352 0,381 0,384 0,689 0,624 0,518 0,560 pre bi vals tvo de lov no ak tiv no 0,310 0,323 0,394 0,437 0,415 0,704 0,663 0,554 0,624 pre bi vals tvo us tvar jal ni ljud je 0,373 0,380 0,437 0,403 0,448 0,749 0,787 0,624 0,704 (A + B + C) us tvar jal no 0,357 0,370 0,471 0,447 0,438 0,748 0,837 0,645 0,712 je dro (A) us tvar jal ni 0,378 0,382 0,421 0,385 0,444 0,747 0,769 0,610 0,695 pro fe sio nal ci (B) kultur ni 0,479 0,457 0,580 0,527 0,563 0,806 0,853 0,738 0,780 us tvar jal ci (C) 64 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 pod pov prečno osre do točenost. Pri mer ja va osre do točeno sti po sa mez nih po klic nih sku pin po re gi jah iz - ka zu je nji ho vo večjo ali manjšo us mer je nost v glav ne gos po dar ske sek tor je. Kme tij ski po kli ci so v naj večji meri osre do točeni na ob močju se ve ro vz hod ne in vzhod ne Slo ve - ni je (Po mur ska, Po drav ska, Sa vinj sko-Koroška in Do lenj ska re gi ja), za ka te ro so značilne večje rav nin z ob sežnimi kme tij ski mi, še zla sti ob de lo val ni mi zem ljišči (Klad nik in Ga bro vec 1998, 182). Iz tega vi - di ka ne pre se neča, da v na ve de nih re gi jah živi ta več kot dve tret ji ni ce lot ne ga kmečkega pre bi vals tva pri nas, čeprav v njih pre bi va manj kot po lo vi ca vse ga de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva. Med nji mi izra - zi to iz sto pa Po mur je, kjer za sto pa nost kmečkega pre bi vals tva med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom za več kot 1,5-krat pre se ga državno pov prečje. Naj nižjo stop njo zgoščeno sti kmečkega pre bi vals tva je zaz na ti v Osred nji Slo ve ni ji, Go renj ski in Pri mor ski re gi ji, še najb ližje držav ne mu pov prečju pa je zasto - pa nost te po klic ne sku pi ne na Go riškem. Proi zvod ni po kli ci so bili pri nas v pr vih de set let jih prejšnje ga sto let ja osre do točeni pred vsem v tako ime no va nem in du strij skem pol me se cu, ki je od Go renj ske prek Ljub lja ne, Za sav ja in Ce lja se gal do Ma ri bo ra. Močna in du stria li za ci ja in z njo po ve za na rast šte vi la za po sle nih v in du stri ji, ru dars tvu in gradbe ništvu se je začela šele po 2. sve tov ni voj ni, zla sti po letu 1960, ko se je začelo od pi ra ti to varne tudi na pred tem sko raj po vsem kme tij skih ob močjih, na pri mer v se ve ro vz hod ni Slo ve ni ji, Po sav ju ter osred njem in južnem delu Do lenj ske. K temu sta veliko pris pe va li po li cen trična raz voj na po li ti ka in po - li ti ka sklad ne ga raz vo ja manj raz vi tih ob močij, na ka te ri je bilo ve za no us ta nav lja nje no vih proi zvod nih obra tov (Klad nik in Re po lusk 1998, 267). Da nes so pre bi val ci s proi zvod nim po kli cem nad pov prečno osre do točeni v Go riški, Do lenj ski in Sa vinj sko-Ko roški ter de lo ma v Go renj ski re gi ji, pod pov prečno pa pred vsem v Osred nji Slo ve ni ji in na Pri mor skem. Nižjo stop njo osre do točeno sti proi zvod nih de lav cev je zaz na ti tudi v se ve ro vz hod ni Slo ve ni ji. Gle de na Bo le to vo (2008b) ana li zo družbeno-gos po dar ske us mer je no sti slo ven skih mest leta 2002 lah ko skle pa mo, da k proi zvod ne mu značaju Go riške re gi je naj več pris pe va ta me sti Idri ja in Aj dovščina, ki za po slu je ta ve lik de lež de lov ne sile v se kun dar nem sek tor ju. Naj večje sre dišče te re gi je, Nova Go - ri ca, si cer spa da med me sta z do kaj raz no li ko de jav nost no us me ri tvi jo de lov nih mest, ven dar v njem ter ciar ni sek tor pre vla du je nad proi zvod nim. V Do lenj ski re gi ji se pre bi val ci s proi zvod nim po kli cem za - po slu je jo zlasti v No vem me stu, Beli kra ji ni (Met li ka in Črno melj) ter Sev ni ci, manj pa v Spod njem Po sav ju (Krško in Brežice) ter v Do lenj skem po do lju (Treb nje). V Sa vinj sko-Ko roški re gi ji ima jo med večjimi za - po sli tve ni mi sre dišči izra zi to se kun dar ni značaj ur ba ni zirana ob močja Ve lenj ske kot li ne (Ve le nje in Šoštanj), Ko roške (Slo venj Gra dec, Rav ne na Ko roškem in Ra dlje ob Dra vi) ter ne ka te ra manjša ozi - ro ma sred nje ve li ka me sta, kot so Zreče, Slo ven ske Ko nji ce, Šent jur in Ro gaška Sla ti na. V Ce lju kot naj večjem sre dišču te re gi je pre vla du je jo sto ri tve ne de jav no sti. Na Go renj skem je zaz na ti osre do točenost pre bi val cev s proi zvod nim po kli cem pred vsem na ob močjih Kra nja, Škof je Loke, Želez ni kov in Tržiča, med tem ko so so mest je Ra dov lji ca-Bled in Je se ni ce bolj us mer je ni v za po slo va nje sto ri tve ne de lov ne sile. Za Po mur je je niz ka osre do točenost pre bi vals tva s proi zvod nim po kli cem pričako va na, saj tam niko li ni prišlo do in ten ziv nejše in du stria li za ci je. Do dat no je k zdajšnji pod pov prečni zgoščeno sti pre bi valstva s proi zvodnim po kli cem pris pe val pro pad edi ne ga in du strij ske ga »gi gan ta« v tej re gi ji Mure ob kon cu prejšnje ga de set let ja. Gos po dar ska kri za in pro pad in du strij skih pod je tij ob kon cu osem de se tih let in v de vet de se tih le tih prejšnje ga sto let ja v Ma ri bo ru (Sla vec 1991) sta vpli va la tudi na pod pov prečno za - sto pa nost pre bi vals tva s proi zvod nim po kli cem v Po drav ski re gi ji. Ma ri bor je po stal sto ri tve no sre dišče. Na me sto v in du strij ski proi zvod nji, ki je me sto zaz na mo va la sko zi de set let ja, svo jo iden ti te to išče v povsem dru gih de jav no stih, kar se mor da še naj bo lje odraža v dejs tvu, da je leta 2012 po stal celo Evrop - ska pre stol ni ca kul tu re (Dra gičevi ć s so de lav ci 2015). Osre do točanje sto ri tve nih po kli cev v družbi je eden glav nih po ka za te ljev ter cia ri za ci je, ki po splošno zna ni sek tor ski teo ri ji po me ni pre hod v na pred no družbo, saj je značilna za vse raz vi te države (Bole 2008b). Po Kle menčiču (1989) smo v Slo ve ni ji v ter ciar no fazo vsto pi li na začetku de vet de se tih let prejšnje ga sto let ja, ko je de lež za po sle nih v stori tve nem sek tor ju pre hi tel de lež za po sle nih v proi - zvod nem. Da nes so pre bi val ci s sto ri tve nim po kli cem med vse mi po klic ni mi sku pi na mi me dre gio nal no 65 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina še naj bolj ena ko mer no po raz de lje ni. V tem po gle du ne ko li ko izra zi te je ozi ro ma za do bro de se ti no državno pov prečje pre se ga ta le Pri mor ska in Po mur je. Us tvar jal ni po kli ci so v ne ko li ko večji meri nad pov prečno za sto pa ni samo v Osred nji Slo ve ni ji. Rahlo nad pov prečno so si cer osre do točeni tudi v Go renj ski re gi ji, kar je ver jet no po sle di ca bližine Ljub - lja ne, kjer se ti ljud je v ve li ki meri za po slu je jo. Po vsod dru god je stop nja zgoščeno sti pod pov prečna, naj bolj v se ve ro vz hod ni in vzhod ni Slo ve ni ji (Do lenj ska, Sa vinj sko-Ko roška, Po drav ska in Po mur ska re gi ja). Za ni mi vo je spoz na nje, da so pre bi val ci z us tvar jalnim po kli cem z iz je mo Osred nje Slo ve ni je pod pov prečno za sto pa ni v vseh os ta lih treh re gi jah z uni ver zi tet nim sre diščem (Pri mor ska, Go riška in Po drav ska re gi ja). Ra zum lji vo je, da se vpliv Uni ver ze na Pri mor skem in Uni ver ze v Novi Go ri ci najbrž še ne pozna v to likšni meri, saj sta bili us ta nov lje ni šele pred ne dav nim, leta 2003 ozi ro ma 2006. Je pa pre se net lji vo, da učinki ter ciar ne ga izo braževa nja niso opaz nejši v Po drav ski re gi ji, saj je bila Univer - za v Ma ri bo ru us ta nov lje na že leta 1975 in je od takrat vi so ko izo bra zi la pre cej ge ne ra cij štu den tov. Med us tvar jal ni mi pod sku pi na mi pri ha ja do naj večjih raz lik v osre do točeno sti kul tur nih us tvar jal cev. Ti so nad pov prečno za sto pa ni v Osred nji Slo ve ni ji in na Pri mor skem, pod pov prečno pa v vseh os ta lih regijah, bolj izra zi to na ob močju vzhod ne Slo ve ni je (Do lenj ska, Sa vinj sko-Ko roška, Po drav ska in Po - mur ska re gi ja) (sli ka 15). Po kri te ri ju me dre gio nal ne osre do točeno sti us tvar jal nih lju di bi lah ko Slo ve ni jo raz de li li na tri do - kaj ho mo ge na ob močja. Prvo je ob močje vzhod ne Slo ve ni je (Do lenj ska, Sa vinj sko-Ko roška, Po drav ska in Po mur ska re gi ja), kjer je skon cen tri ra nost vseh treh us tvar jal nih pod sku pin pod držav nim pov prečjem, naj bolj v pri me ru kul tur nih us tvar jal cev. Rav no obrat no ve lja za ob močje Osred nje Slo ve nije. To je edina re gi ja, kjer vse tri us tvar jal ne pod sku pi ne do se ga jo po zi tiv ne vred no sti lo ka cij ske ga koe fi cien ta. Za nimiva je ne po sred na pri mer ja va Osred nje Slo ve ni je in Po mur ja. Prib ližno rav no za to li ko kot je osre do točenost us tvar jal nih lju di v Osrednji Slo ve ni ji nad pov prečna, je v Po mur ju pod pov prečna. Tret je ho mo ge no ob - močje pred stav lja jo os ta le re gi je za hod ne Slo ve ni je (Pri mor ska, Go riška in Go renj ska). Tu se lo ka cij ski koe fi cien ti gib lje jo oko li pov prečja, naj bolj na Go renj skem (več o Go renj ski v Ko zi na 2013a). Med le to ma 2000 in 2011 se je šte vi lo de lov no ak tiv nih pre bi val cev v Slo ve ni ji rah lo po večalo. Zmanjšalo se je edi no v Pomurju in na Go riškem, med tem ko je po vsod dru god na ra slo, naj bolj na Pri - mor skem in v Osred nji Slo ve ni ji (pre gled ni ca 16). Gi ba nje šte vi la de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva v po sa mez ni re gi ji je to rej v znat ni meri po ve za no z nje no gos po dar sko raz vi tost jo. Kmečko pre bi vals tvo se je da leč naj bolj zmanjšalo v Po mur ju. Upad je bil več kot četr tin ski. Do opaz ne ga zmanjšanja je prišlo tudi na Go riškem, Do lenj skem in Pri mor skem, med tem ko se je v os - ta lih re gi jah ob seg te po klic ne sku pi ne po večal. Pre se neča, da je bilo po večanje naj si lo vi tejše v naj bolj raz vi ti Osred nji Slo ve ni ji in njej so sed nji Go renj ski. Us trez na po ja sni la je težko naj ti. Mor da lah ko ta po jav po ve zu je mo s spe cia li za ci jo kme tijs tva, ki je v Ljub ljan ski kot li ni naj brž v večji meri tržno na ravnano in je kot tako za novo za po slo va nje bolj za ni mi vo. V os ta lih de lih Slo ve ni je je kme tijs tvo ver jet no v večji meri tra di cio nal no sa moo skrb no. Mor da ima del ni pris pe vek k temu tudi gos po dar ska kri za, ko se ljud - je za ra di pro pa da pod je tij, po večeva nja brez po sel no sti, dvi ga cen in zniževa nja stan dar da v večji meri za te ka jo k sa moo skr bi in po nov nem ak ti vi ra nju last nih vi rov (na pri mer polk met je). Kot je bilo že ome nje no, se je v pre te klem de set let ju v Slo ve ni ji naj bolj zmanjšalo šte vi lo pre bi val - cev s proi zvod nim po kli cem. Pri tem je naj bolj pred njačilo Po mur je z več kot po lo vičnim zmanjšan jem tega dela pre bi vals tva, naj manj pa Pri mor ska, kjer je bil to vr sten upad manj kot pe tin ski. V os ta lih re - gi jah se je zmanjšalo za okrog eno četr ti no. To po me ni, da je bila v Slo ve ni ji dein du stria li za ci ja v mi nu lem ob dob ju zelo si lo vit in obširen po jav, ki je raz me ro ma ena ko mer no za jel vse dele države. V preučeva nem ob dob ju je do naj manjših spre memb prišlo pri sto ri tve ni po klic ni sku pi ni. Njen ob seg se je za ma lenkost zmanjšal samo na Go riškem in v Osred nji Slo ve ni ji, med tem ko se je po - vsod dru god po večal za ne kaj od stot kov. Do bolj izra zi te ga po večanja je prišlo v Po mur ju. Nas prot no od proi zvod ne po klic ne sku pi ne se je sko raj zr cal no naj bolj po večalo šte vi lo ustvar jal - nih lju di. Ta po klic na sku pi na je ne ko li ko pre se net lji vo naj bolj na ra sla na Do lenj skem ter v gos po dar sko naj bolj raz vi tih Pri mor ski in Osred nji Slo ve ni ji, da leč naj manj pa v naj manj raz vi tem Po mur ju. Za ni mivo 66 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 3,00 2,50 2,00 1,50 lokacijski koeficent 1,00 0,50 orska oriška urska orenjska G Prim Podravska Pom srednjeslovenska G 0,00 Savinjsko-Koroška Dolenjska O kmetijski poklici proizvodni poklici storitveni poklici ustvarjalni poklici Slika14:Medregionalnaosredotočenostpoklicnihskupinmeddelovnoaktivnimprebivalstvom vSlovenijileta2011(ADS2012;SRDAP2012). 1,60 1,40 1,20 1,00 lokacijski koeficient 0,80 orska oriška urska orenjska G Prim Podravska Pom srednjeslovenska G 0,60 Savinjsko-Koroška Dolenjska O 0,40 ustvarjalno jedro (A) ustvarjalni profesionalci (B) kulturni ustvarjalci (C) Slika15:Medregionalnaosredotočenostustvarjalnihpodskupinmeddelovnoaktivnimprebivalstvom vSlovenijileta2011(SRDAP2012). 67 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina je, da je v teh treh re gi jah v mi nu lem de set let ju prišlo tudi do naj večjega po ra sta dnev ne mo bil no sti delav - cev, k čemur naj bi od ločilno pris pe va lo do končanje manj ka jočih od se kov av to cest ne ga križa (Bole 2011). Trdi lo ka cij ski de jav ni ki, ki se na ve zu je jo na pro met no do stop nost, očitno ima jo do ločen vpliv na pri - vlačnost us tvar jal ne ga ka pi ta la. Za ni mi vo je opa zo va ti, kako se je spre mi njal ob seg us tvar jal nih lju di v re gi jah z uni ver zi tet nim sre - diščem. Nji ho va rast je bila nad pov prečna v Osred nji Slo ve ni ji in na Pri mor skem. Zla sti v Osred nji Slo ve ni ji, mor da pa tudi na Pri mor skem, so to vrst ne težnje ver jet no tudi po sle di ca tam kaj pri sot ne uni - ver ze. Na dru gi stra ni se je ob seg us tvar jal nih lju di na Go riškem in v Po drav ski re gi ji po večal manj od slo ven ske ga pov prečja. Že prej je bilo na ka za no, da je Uni ver za v Novi Go ri ci očitno še prem la da, da bi se v preučeva nem ob dob ju opa zil po zi ti ven učinek na večjo za sto pa nost vi so ko us po sob lje nih poklic - nih pro fi lov v re gi ji, česar pa vse ka kor ne mo re mo tr di ti za Uni ver zo v Ma ri bo ru. Po drav ska re gi ja je na mreč v ome nje nem ob dob ju po ra sti us tvar jal nih lju di pre hi te la samo so sed nje Po mur je. Iz tega je mo goče skle pa ti, da ima še ve li ke re zer ve v pri vab lja nju ozi ro ma za drževa nju us tvar jal ne ga ka pitala. Sin tez ni pre gled spre memb v ob se gu de lov no ak tiv nega pre bi vals tva in po sa mez nih po klic nih skupin med le to ma 2000 in 2011 po slo ven skih re gi jah kaže, da so bili da leč naj bolj dra ma tični pre mi ki v Po - mur ju. V tej re gi ji je prišlo do naj večjega upa da šte vi la de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva. Gle de na os ta le regije se je da leč naj bolj zmanjšal tudi ob seg kme tij skih in proi zvod nih de lav cev. Obe nem se je v pri - mer ja vi z os ta li mi ob močji Slo ve ni je da leč naj manj po večal ob seg us tvar jal nih lju di, na dru gi stra ni pa se je naj bolj po večalo šte vi lo pre bi val cev s storitve nim po kli cem. Ti po dat ki se v pre cejšnji meri skla - da jo z raz ličnimi raz voj ni mi ka zal ni ki, ki na ka zu je jo, da je Po mur je re gi ja z naj večjimi raz voj ni mi prob le mi pri nas. Med tem ko os ta le re gi je bolj ali manj sto pa jo po po teh družbe zna nja, kjer so osrednje vlo ge na me nje ne us tvar jal no sti in ino va tiv no sti, se Po mur je še ved no uk var ja s ter cia ri za ci jo, ki je v dru gih de lih Slo ve ni je večino ma že za ključen pro ces. Več po dat kov in in for ma cij o so dob nih de lav skih in bi - vanj skih značil no stih pre bi val cev Pomurja je na raz po la go v delu Ko zi ne (2014). Preglednica16:Medregionalnespremembevobsegudelovnoaktivnegaprebivalstvainposameznih poklicnihskupinmedletoma2000in2011(ADS2012;SRDAP2012). re gi ja de lov no ak tiv no kme tij ski proi zvod ni sto ri tve ni us tvar jal ni pre bi vals tvo (%) poklici (%) po kli ci (%) po kli ci (%) po kli ci (%) Pri mor ska 8,1 –3,3 –18,1 2,2 32,8 Go riška –4,1 –7,1 –30,9 –5,9 22,7 Go renj ska 4,4 10,6 –30,0 4,7 25,9 Osred nja Slo ve ni ja 6,5 22,7 –24,3 –2,0 30,7 Do lenj ska 5,5 –6,4 –22,4 6,8 37,1 Sa vinj sko-Ko roška 1,3 5,4 –26,4 2,6 25,5 Po drav ska 4,0 2,3 –23,9 3,2 21,8 Po mur ska –7,5 –27,2 –52,8 17,1 14,7 Slo ve ni ja 1,9 –1,9 –30,1 0,9 26,7 5.1.2 ZNO TRAJ RE GIO NAL NE RAZ LI KE Po leg me dre gio nal nih raz lik, ki na ka zu je jo bis tve ne po te ze pro stor ske raz poredi tve us tvar jal nih lju - di in os ta lih po klic nih sku pin, so za po drob nejše ra zu me va nje preučeva ne te ma ti ke po memb ne raz li ke zno traj re gij. To omo gočajo po dat ki o de lov no ak tiv nem pre bi vals tvu po na se ljih bi va nja. Ana li za Gi - nije vih koe fi cien tov na tej prostorski rav ni za celo Slo ve ni jo kaže, da se us tvar jal ni ljud je v pri mer ja vi s ce lot nim pre bi vals tvom in os ta li mi po klic ni mi sku pi na mi raz po re ja jo bolj nee na ko mer no (pre gled nica 17). Med us tvar jal ni mi pod sku pi na mi so si cer še naj bolj ena ko mer no raz po re je ni ustvar jal ni pro fe sio nal ci, 68 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 ki so jim zelo so rod ni pri pad ni ki us tvar jal ne ga je dra, med tem ko je za kul tur ne us tvar jal ce značilna pre - cej bolj nee na ko mer na raz po re di tev. Izračuna ni Gi ni je vi koe fi cien ti na rav ni na se lij so na splošno več kot še en krat višji kot na rav ni re gij (glej pre gled ni co 15). Iz tega sle di, da so zno traj re gio nal ne raz li ke osre do točeno sti us tvar jal nih lju di in os ta lih po klic nih sku pin večje od me dre gio nal nih. Pri mer ja va sta nja med le to ma 2000 in 2011 pove, da se je ce lot no pre bi vals tvo na ravni na se lij v Slo - ve ni ji v tem ob dob ju zgo sti lo, kar pa ne ve lja za de lov no ak tiv no pre bi vals tvo (brez kme tov), ki se je v is tem času raz pršilo. To pa še v večji meri ve lja za us tvar jal ne lju di, kar lah ko v ve li ki meri po vežemo z re zul ta ti ra zi ska ve Rav bar ja (2002, 12), ki je ana li zi ral težnje v raz vo ju pre bi vals tva in de lov nih mest v zad njih de set let jih prejšnje ga sto let ja. Ugo to vil je, da se v Slo ve ni ji me sta po stop no preob li ku je jo iz hie rar hičnega si ste ma na se lij v bolj urav no teženo omrežje vozlišč, ki te me lji na so dob nih načelih šib - ke ga hie rar hičnega omrežja od no sov ozi ro ma raz pršenih raz voj nih po lov ob in fra struk tur nih voz liščih. Po nje go vem mne nju spre mem be v za po sli tve ni in družbe no geo graf ski se sta vi pre bi vals tva, po ve zane z dvi gom živ ljenjske rav ni, od ločilno spre mi nja jo tudi mo ti va ci jo lju di, ko se od ločajo o bi val nih raz merah, ki jim jih nu di jo bo di si me sta bo di si bližnja ob mest na na se lja. Nove živ ljenj ske raz me re naj bi pod pi ra - le raz prševa nje, ki je bilo med le to ma 2000 in 2011 naj bolj očitno izraženo prav pri us tvar jal nih po klic nih sku pi nah. Preglednica17:Ginijevikoeficientineenakostiprostorskerazporeditvecelotnegaprebivalstva Slovenije,delovnoaktivnegaprebivalstva(brezkmetov)inustvarjalnihljudiponaseljihbivanja vletih2000in2011(Podatkiošteviluprebivalcevponaseljih … 2012;SRDAP2012). leto 2000 leto 2011 raz li ka med le to ma 2000 in 2011 ce lot no pre bi vals tvo 0,732 0,760 0,028 de lov no ak tiv no pre bi vals tvo (brez kme tov) 0,784 0,773 –0,011 us tvar jal ni ljud je (A + B + C) 0,871 0,836 –0,035 us tvar jal no je dro (A) 0,893 0,851 –0,042 us tvar jal ni pro fe sio nal ci (B) 0,865 0,831 –0,034 kul tur ni us tvar jal ci (C) 0,970 0,939 –0,031 Pri mer ja va Gi ni je vih koe fi cien tov nee na ko sti pro stor ske razpo re di tve med re gi ja mi kaže, da so us - tvar jal ni ljud je naj bolj nee na ko mer no raz po re je ni v Osred nji Slo ve ni ji, na Pri mor skem in v Po drav ski re gi ji, kjer so naša naj večja uni ver zi tet na sre dišča Ljub lja na, Ko per in Ma ri bor. Med nji mi da leč naj bolj iz sto pa Osred nja Slo ve ni ja, ki je hkra ti edi na re gi ja, v ka te ri Gi ni je vi koe fi cien ti za vse us tvar jal ne podskupi ne do se ga jo vred nost 0,9 in več. Na dru gi stra ni so vse us tvar jal ne pod sku pi ne da leč naj bolj ena ko mer no raz po re je ne v Po mur ju. Med le to ma 2000 in 2011 se je po se li tev us tvar jal nih lju di v vseh re gi jah raz pršila in po sta la bolj ena ko mer na. Ta pro ces je bil v re gi jah vzhod ne Slo ve ni je (Do lenj ska, Sa vinj sko-Ko roška, Po drav ska in Po mur ska re gi ja) močnejši kot v re gi jah za hod ne Slo ve ni je (Pri morska, Go riška, Go renj ska in Osred nja Slo ve ni ja). Gi ni je vi koe fi cien ti so se na mreč v vzhod ni Slo ve ni ji zmanjšali za še en krat več od ti stih v za hod nih de lih države (pre gled ni ca 18). Po drob nejše zno traj re gio nal ne raz li ke lah ko pri kažemo z lo ka cij ski mi koe fi cien ti, ki me rijo osre do - točenost us tvar jal nih lju di med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom (brez kme tov) po na se ljih bi va nja leta 2011 (sli ka 16). Z nad pov prečno z iz sto pa jo večja re gio nal na sre dišča ozi ro ma mest na in ob mest na na selja, med ka te ri mi ve lja iz po sta vi ti Ljubljano, Ma ri bor, Kranj, Ce lje, Novo me sto in Novo Go ri co. Med os tali - mi po memb nejšimi sre dišči je pod pov prečno osre do točenost mo goče zaz na ti v Ko pru ozi ro ma obal nih me stih, Po stoj ni, na Je se ni cah, v Tr bov ljah, Ve le nju in Rav nah na Ko roškem. Na dru gi stra ni večja skle nje na ob močja z naj nižjo zgoščenost jo us tvar jal nih lju di v ve li ki meri sovpada jo s tra di cio nal no raz voj no ome je ni mi ob močji, zla sti v se ve ro vz hod ni in južni Slo ve ni ji (glej 69 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina a ) ed raz li ka m le to m 2000 in 2011 –0,017 –0,036 –0,041 –0,019 –0,040 –0,044 –0,061 –0,073 –0,031 leto 2011 0,925 0,899 0,869 0,965 0,940 0,905 0,897 0,864 0,939 kul tur ni us tvar jal ci (C leto 2000 0,942 0,935 0,910 0,984 0,980 0,949 0,958 0,937 0,970 a ed raz li ka m le to m 2000 in 2011 –0,019 –0,030 –0,024 –0,026 –0,064 –0,053 –0,050 –0,060 –0,034 leto 2011 0,819 0,766 0,782 0,900 0,754 0,759 0,790 0,673 0,831 us tvar jal ni pro fe sio nal ci (B) leto 2000 0,838 0,796 0,806 0,926 0,818 0,812 0,840 0,733 0,865 a ed raz li ka m le to m 2000 in 2011 –0,041 –0,044 –0,051 –0,027 –0,072 –0,064 –0,048 –0,062 –0,042 leto 2011 0,817 0,785 0,783 0,918 0,809 0,787 0,823 0,718 0,851 us tvar jal no je dro (A) leto 2000 0,858 0,829 0,834 0,945 0,881 0,851 0,871 0,780 0,893 ) a ed raz li ka m le to m 2000 in 2011 –0,024 –0,035 –0,032 –0,025 –0,064 –0,055 –0,049 –0,063 –0,035 leto 2011 0,816 0,769 0,781 0,906 0,764 0,764 0,798 0,681 0,836 us tvar jal ni ljud je (A + B + C leto 2000 0,840 0,804 0,813 0,931 0,828 0,819 0,847 0,744 0,871 inijevikoeficientineenakostiprostorskerazporeditveustvarjalnihpoklicnihskupinponaseljihbivanjavletih2000in2011 2012).PAD or ska urska reglednica18:G R P (S o riška o renj ska sred nja Slo ve ni ja re gi ja o lenj ska Pri m G G O D Sa vinj sko-Ko roška Po drav ska Po m Slo ve ni ja 70 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 Kušar 2005). Takšni so Go ričko, deli Po mur ja, Slo ven ske Go ri ce, Ha lo ze, Po hor sko Po drav je, Zgornja Sa vinj ska do li na, Po so te lje, deli Po sav ske ga hri bov ja in Do lenj ske ga po do lja, Krško gričevje, Gor jan - ci, Bela kra ji na, Kočev sko z Zgor njim Po kolp jem, Loški po tok in deli Blok. V za hod ni Slo ve ni ji so večja skle nje na ob močja z zelo majh no za sto pa nost jo us tvar jal nih lju di zla sti v hri bo vi tih, red ke je po se lje nih in pro met no od mak nje nih de lih Go riške in Go renj ske re gi je, ka kršni so Zgor nje Po sočje, Cer kljan sko hri bov je, Banjšice in Bo hinj. Manjšo za sto pa nost je zaz na ti tudi v Brkinih in južnem delu No tranj ske. Da leč naj večje skle nje no ob močje z nad pov prečno osre do točenost jo us tvar jal nih lju di je Ljub lja na s širšo su bur ba ni zi ra no oko li co v Osred nji Slo ve ni ji. Na se ve ru je zvez no po ve za no z večjim de lom Gorenj ske, ne ka ko do Dežele in Blej ske ga kota. Za sto pa nost us tvar jal nih lju di pade pod državno pov - prečje šele v občini Je se ni ce. Se ver no od Ljub lja ne je ob močje go stejše po se li tve tudi Kam niško bi striška ra van. Pro ti vzhod u sega en krak ob Savi do občine Za gor je ob Savi, dru gi krak pa je ne ko li ko južneje in se širi ob do lenj ski av to ce sti do občine Ivančna Go ri ca. Za večji del Za sav ja, zla sti pa občini Tr bov - lje in Hrast nik, je značilna pod pov prečna za sto pa nost us tvar jal nih lju di. Ena ko ve lja tudi za ce lot ni južni del Osred nje Slo venije z Rib niškim, Kočev skim, Zgor njim Po kolp jem, Loškim po to kom in deli Blok na čelu. Južno od Ljub lja ne su bur ba ni zi ra ni pas z večjo zgoščenost jo us tvar jal nih lju di sega do Ve li ko laščan - ske po kra ji ne. Na da lje so us tvar jal ni ljud je v Osred nji Slo ve ni ji nadpov prečno osre do točeni v vseh občinah za hod no od Ljub lja ne, med ka te ri mi iz sto pa jo večja na se lja v ne po sred ni bližini ljub ljan ske ob - voz ni ce in ob pri mor ski av to ce sti, ka kršna so Bre zo vi ca pri Ljub lja ni, Vrh ni ka in Lo ga tec. Z od da lje va njem od glav nih promet nih osi se ve li kost na se lij in s tem za sto pa nost us tvar jal nih lju di zmanjšuje ta. V neko - li ko večji od da lje no sti ju go za hod no od Ljub lja ne v tem po gle du po zi tiv no iz sto pa jo še Ra kek in Cerk ni ca ter deli Blok. Dru go naj večje skle nje no ob močje z nad pov prečno za sto pa nost jo us tvar jal nih lju di je Ma ri bor s su - bur ba ni zi ra no oko li co v Po drav ski re gi ji. Izra zit pas se iz šta jer ske pre stol ni ce vleče ob av to ce sti v sme ri pro ti Ce lju vse do Slo ven ske Bi stri ce in sko raj da zvez no pre ha ja v na sled njo večjo ag lo meracijo v Celj - ski kot li ni. Drug izra zit pas sega po Drav ski do li ni v sme ri pro ti Ko roški ozi ro ma do občine Sel ni ca ob Dra vi. Za Ma ri bo rom dru go naj večje sre dišče z nad pov prečno zgoščenost jo us tvar jal nih lju di v Po drav - ski re gi ji je Ptuj. Za ni mi vo je, da med Ma ri bo rom in Ptu jem, ki sta gle de na od da lje nost raz me ro ma bli zu drug dru ge mu, za sto pa nost us tvar jal nih lju di ni tako izra zi to nad pov prečna, kot bi lah ko pričako va li. Nas - ploh se Ma ri bor kot dru go naj večje sre dišče v državi od Ljub lja ne raz li ku je po tem, da je v nje go vem vpliv nem ob močju osre do točenost us tvar jal nih lju di pre cej manjša. Na do kaj neu god no po do bo te re - gi je vpli va jo zla sti Slo ven ske go ri ce in Ha lo ze, v ka te rih je us tvar jal nih lju di iz jem no malo. Kot je bilo že na ka za no, Ljub ljan ske mu in Maribor ske mu ob močju po ve li ko sti in zgoščeno sti us - tvar jal ne ga ka pi ta la sle di Celj ska kot li na v Sa vinj sko-Ko roški re gi ji. Ob močja z naj manjšo za sto pa nost jo v tej re gi ji so južno in vzhod no od Ce lja, to rej v Po sav skem hri bov ju, Po so te lju in Ro gaškem po dolju. Za ni mi vo je opa zo va ti osre do točenost us tvar jal nih lju di v se ver nem delu tret je raz voj ne osi. Za do kaj go sto na se lje na ob močja v Šaleški do li ni in na Ko roškem je značilna v glav nem pod pov prečna za sto - pa nost naj bolj us tvar jal ne ga dela pre bi vals tva. V tem delu re gi je je kot svet lo iz je mo mo goče iz po sta vi ti edi no ožje ob močje Slo venj graške kot li ne. Kot rečeno, je zgoščenost us tvar jal nih lju di v za hod ni Slo ve ni ji večja kot v vzhod ni. Na tančnejši vpo - gled v sta nje na Pri mor skem zato pre se neča z nji ho vo rahlo pod pov prečno za sto pa nost jo v obal nem so mest ju Ko per–Izo la–Pi ran ter nad pov prečno v ne po sred nem za led ju Ko pr ske ga pri mor ja in na Kra - su. Sta nje pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di v tej re gi ji je to rej po vsem dru gačno kot v do slej opi sa nih prime rih, kjer se zgoščenost z od da lje va njem od glav nih sre dišč zmanjšuje. Osre do točenost v tej re gi ji je si cer naj manjša v Br ki nih in južnih pre de lih No tranj ske. Na Go riškem je močno sre dišče us tvar jal nih lju di Nova Go ri ca s so sed nji mi ob mest ni mi na selji. Dru - go izra zi to to vrst no sre dišče je ob močje Vi pa ve in Aj dovščine. Nad pov prečno zgoščenost us tvar jal nih lju di je celo ne ko li ko pro ti pričako va njem mo goče zaz na ti v Go riških br dih, kjer je glav na gos po dar ska de jav nost kme tijs tvo ozi ro ma vi no grad ništvo. Ustvar jal ni pre bi val ci se tam ver jet no na se lju je jo pred - vsem za ra di bližine Nove Go ri ce ozi ro ma Go ri ce in Ita li je, pa tudi za ra di pri vlačno ure je ne po kra ji ne 71 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina z ugod nim pod neb jem. Se ver no od Brd in Go riškega po lja se za sto pa nost us tvar jal nih lju di pre cej zmanjša. Iz je mi sta le ožji ob močji Tol mi na in Ko ba ri da. V vseh dru gih hri bo vi tih in od mak nje nih pre - de lih, kot so Bovško, Bre ginj ski kot, Baška gra pa, Kam breško, Banjšice in Cer kljan sko hri bov je, je za sto pa nost us tvar jal cev znat no manjša. V Go riški re gi ji velja opo zo ri ti na še eno do kaj izo li ra no sre - dišče, kjer se us tvar jal ni ljud je na se lju je jo v večji meri. To je ob močje Idri je z Go do vičem, ki je pri mer us pešnega in v med na rod nih ok vi rih kon ku renčnega de lo va nja vi so ko teh no loške in du stri je (Ka vaš in Koman 2010; Ur banc, Na red in Bole 2012). Go renj ska je re gi ja z naj večjim de ležem na se lij, ki ima jo nad pov prečno za sto pa nost us tvar jal nih lju di. Vsee no pa tudi tu ob sta ja jo zaz nav ne raz li ke med rav nin ski mi deli Ljub ljan ske kot li ne, kjer je nji - ho va zgoščenost nadpov prečna, in oko liškimi hri bo vi ti mi pre de li z nižjo za sto pa nost jo. Med večjimi sre dišči Go renj ske s pod pov prečno za sto pa nost jo iz sto pa jo Je se ni ce, Tržič in Želez ni ki. Na Je se ni cah živeče pre bi vals tvo je v večji meri za po sle no v sto ri tvah in proi zvodnji, med tem ko sta Tržič in Želez - ni ki sta ri in du strij ski sre dišči, kar se še ved no odraža v po klic ni se sta vi nju nih pre bi val cev. V Do lenj ski re gi ji je večjo za sto pa nost us tvar jal nih lju di mo goče zaz na ti v No vo meški kot li ni in so - mest ju Brežice–Krško. Med večjimi sre dišči v tem po gle du iz sto pa tudi Treb nje. Obrat no je pod pov prečno osre do točenost mo goče zaz na ti v Beli in Suhi kra ji ni ter šte vil nih majh nih na se ljih na hri bo vi tih ob močjih Gor jan cev, Krškega gričevja, Po sav ske ga hri bov ja in Bi zelj ske ga. V Pomur ju, za ka te re ga je značilna da leč naj nižja stop nja zgoščeno sti us tvar jal nih lju di, se ti v večji meri na se lju je jo edi no na ob močjih Mur ske So bo te in Len da ve. Po vsod dru god pre vla du je jo dru ge po - klic ne sku pi ne. Zdi se, kot da Po mur ska re gi ja z ve li ki mi struk tur ni mi zao stan ki ko ra ka za os ta li mi deli Slo ve ni je. Še ved no v pre vla du joči meri kme tij ska po kra ji na, ki je na nek način pre skočila in du stria li - za ci jo in se v zad njem času osre do točila pred vsem na sto ri tve ni sek tor, se več kot očitno sooča s po manjka njem us tvar jal ne ga ka pi ta la, kar je go to vo eden nje nih glav nih ome ji tve nih raz voj nih de jav - ni kov (Ko zi na 2014). Pri mer ja vo zno traj re gio nal nih raz lik v raz po re di tvi po sa mez nih us tvar jal nih pod sku pin pri ka zu je jo sli ke 17, 18 in 19. Po leg tega, da so us tvarjal ni pro fe sio nal ci na rav ni na se lij na splošno ne ko li ko bolj ena ko mer no raz po re je ni, je nji ho va za sto pa nost izra zi tejša zla sti v ob mest nih na se ljih naj večjih re gio - nal nih sre dišč. Iz po sta vi ti ve lja pred vsem vpliv na ob močja Ljub lja ne, Ma ri bo ra s Ptu jem, Ce lja, Kra nja, Ko pra, Nove Go ri ce in No ve ga me sta. Na dru gi stra ni so za stop ni ki us tvar jal ne ga je dra v večji meri zgoščeni v srednje ve li kih me stih ozi ro ma nji ho vih za led jih na ne ko li ko red ke je po se lje nih ob močjih, zla sti v za hod ni in južni Slo ve ni ji. To so de ni mo ce lot no Po sočje z Bovškim, Ko ba riškim in Tol min skim, Idrij sko, Vi pav sko, No tranj ska, Kočev sko, Bela kra ji na in ob močje Sev ni ce. Pre cej dru gačno je sta nje, kar se tiče kul tur nih us tvar jal cev. Nji ho va večja osre do točenost je ve za na v glav nem na le ne kaj naj - večjih re gio nal nih sre diščih in nji ho vih ožjih vpliv nih ob močij. To so Ljub lja na, Ma ri bor, Ce lje, so mest je Ko per–Izo la–Pi ran, Kranj, Nova Go ri ca, Slo venj Gra dec, Ptuj in Mur ska So bo ta. V vseh našte tih sre - diščih je zgoščenost kul tur nih us tvar jal cev nad slo ven skim pov prečjem. Pod pov prečna je to rej tudi v ne ka te rih naj večjih sre diščih, kot so Novo me sto, so mest je Brežice–Krško, Je se ni ce, Po stoj na, Tr - bov lje, Ve le nje in Rav ne na Ko roškem. Kul tur ni us tvar jal ci so krep ko pod pov prečno skon cen tri ra ni zla sti na po deželju ter v večini ma lih in sred nje ve li kih mest, med ka te ri mi ob sta ja jo tudi iz je me. Ome ni ti velja de ni mo Rib ni co, Ajdovščino, Kranj sko Goro, Slo ven sko Bi stri co in Len da vo. Slika16:Prostorskarazporeditevustvarjalnihljudi(A + B + C)vSlovenijileta2011ponaseljih bivanja(SRDAP2012). P str.73 Slika17:Prostorskarazporeditevustvarjalnegajedra(A)vSlovenijileta2011ponaseljihbivanja (SRDAP2012). P str.74 Slika18:Prostorskarazporeditevustvarjalnihprofesionalcev(B)vSlovenijileta2011ponaseljih bivanja(SRDAP2012). P str.75 Slika19:Prostorskarazporeditevkulturnihustvarjalcev(C)vSlovenijileta2011ponaseljih bivanja(SRDAP2012). P str.76 72 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 , 2016 ZU km A ) S 50 C + C 40 elika ZR S 100 500 R 1000 5000 15.000 33.000 30 U 108.000 ntona M 20 eje regij ozina do 0,40 od 0,41 do 0,60 od 0,61 do 0,80 od 0,81 do 1,00 nad 1,00 10 P 2012ADR eografski inštitut A Število delovno aktivnih prebivalcev m Lokacijski koeficient ustvarjalnih ljudi (A + B 0 artografska podlaga: G G Avtor: Jani K Vir: S K © 73 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina , 2016 ZU km A 50 SC ) 40 elika ZR S 100 500 1000 5000 R 15.000 33.000 30 U 108.000 ntona M 20 eje regij ozina do 0,40 od 0,41 do 0,60 od 0,61 do 0,80 od 0,81 do 1,00 nad 1,00 10 P 2012ADR Lokacijski koeficient ustvarjalnega jedra (A 0 eografski inštitut A Število delovno aktivnih prebivalcev m artografska podlaga: G G Avtor: Jani K Vir: S K © 74 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 , 2016 ) ZUA km S 50 C 40 elika ZR SR 100 500 1000 5000 U 15.000 33.000 30 108.000 ntona M 20 eje regij ozina do 0,40 od 0,41 do 0,60 od 0,61 do 0,80 od 0,81 do 1,00 nad 1,00 P 2012 10 ADR eografski inštitut A Število delovno aktivnih prebivalcev m Lokacijski koeficient ustvarjalnih profesionalcev (B 0 artografska podlaga: G G Avtor: Jani K Vir: S K © 75 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina , 2016 ZU km A S 50 C ) 40 elika ZR SR 100 500 1000 5000 15.000 33.000 30 U 108.000 ntona M 20 eje regij ozina do 0,40 od 0,41 do 0,60 od 0,61 do 0,80 od 0,81 do 1,00 nad 1,00 10 P 2012ADR eografski inštitut A Število delovno aktivnih prebivalcev m Lokacijski koeficient kulturnih ustvarjalcev (C 0 artografska podlaga: G G Avtor: Jani K Vir: S K © 76 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 Preglednica19:Opisnastatistikapodatkovoosredotočenostiustvarjalnihljudimeddelovnoaktivnim prebivalstvom(brezkmetov)ponaseljihbivanja(SRDAP2012). us tvar jal ni ljud je (A + B + C) re gi ja N pov prečni stan dard ni stan dard na 95 % in ter val zau pa nja mi ni mum mak si mum rang od klon na pa ka za pov prečni rang spod nja zgor nja meja meja Pri mor ska 427 3511,0 1703,6 82,4 3348,9 3673,0 200,5 6008,0 Go riška 398 3162,3 1671,6 83,8 2997,6 3327,0 200,5 6008,0 Go renj ska 468 3925,9 1687,1 78,0 3772,7 4079,2 200,5 6008,0 Osred nja Slo ve ni ja 1536 3325,5 1944,4 49,6 3228,1 3422,8 200,5 6008,0 Do lenj ska 1200 2617,5 1647,5 47,6 2524,2 2710,8 200,5 6008,0 Sa vinj sko-Ko roška 978 2822,1 1536,5 49,1 2725,7 2918,5 200,5 6008,0 Po drav ska 678 2566,8 1471,2 56,5 2455,9 2677,8 200,5 5952,0 Po mur ska 346 2442,7 1365,1 73,4 2298,0 2587,0 200,5 5969,0 Slo ve ni ja 6031 3016,0 1740,8 22,4 2972,1 3059,9 200,5 6008,0 us tvar jal no je dro (A) Pri mor ska 427 3371,9 1792,3 86,7 3201,4 3542,3 594,5 6026,0 Go riška 398 3387,4 1690,9 84,8 3220,8 3554,0 594,5 6026,0 Go renj ska 468 3739,1 1672,9 77,3 3587,1 3891,0 594,5 6026,0 Osred nja Slo ve ni ja 1536 2982,6 1909,7 48,7 2887,0 3078,2 594,5 6026,0 Do lenj ska 1200 2773,8 1768,3 51,0 2673,7 2874,0 594,5 6026,0 Sa vinj sko-Ko roška 978 2970,2 1552,9 49,7 2872,8 3067,6 594,5 6019,0 Po drav ska 678 2750,4 1451,8 55,8 2640,9 2859,9 594,5 5989,0 Po mur ska 346 2809,6 1433,4 77,1 2658,0 2961,1 594,5 5979,5 Slo ve ni ja 6031 3016,0 1734,4 22,3 2972,2 3059,8 594,5 6026,0 us tvar jal ni pro fe sio nal ci (B) Pri mor ska 427 3347,5 1758,5 85,1 3180,3 3514,8 284,5 6022,0 Go riška 398 2971,7 1700,9 85,3 2804,0 3139,3 284,5 6022,0 Go renj ska 468 3759,4 1681,8 77,7 3606,6 3912,1 284,5 6022,0 Osred nja Slo ve ni ja 1536 3340,7 1967,6 50,2 3242,2 3439,1 284,5 6022,0 Do lenj ska 1200 2661,2 1679,8 48,5 2566,1 2756,4 284,5 5999,0 Sa vinj sko-Ko roška 978 2876,6 1535,2 49,1 2780,3 2972,9 284,5 6022,0 Po drav ska 678 2683,6 1447,9 55,6 2574,4 2792,7 284,5 5951,0 Po mur ska 346 2487,0 1447,9 55,6 2574,4 2792,7 284,5 5951,0 Slo ve ni ja 6031 3016,0 1740,3 22,4 2972,1 3059,9 284,5 6022,0 kul tur ni us tvar jal ci (C) Pri mor ska 427 3112,4 1441,1 69,7 2975,3 3249,5 2196,0 6030,0 Go riška 398 3059,3 1397,4 70,0 2921,6 3197,0 2196,0 6029,0 Go renj ska 468 3415,3 1503,2 69,5 3278,7 3551,8 2196,0 6011,5 Osred nja Slo ve ni ja 1536 3001,1 1375,8 35,1 2932,3 3070,0 2196,0 6031,0 Do lenj ska 1200 2645,7 1111,6 32,1 2582,7 2708,6 2196,0 6026,5 Sa vinj sko-Ko roška 978 3021,9 1338,0 42,8 2938,0 3105,9 2196,0 6007,5 Po drav ska 678 3317,9 1460,1 56,1 3207,8 3428,0 2196,0 6005,0 Po mur ska 346 3049,1 1344,9 72,3 2906,9 3191,3 2196,0 5993,0 Slo ve ni ja 6031 3016,0 1364,4 17,6 2981,6 3050,4 2196,0 6031,0 77 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina Da bi pre ve ril, ali ob sta ja jo sta ti stično značilne me dre gio nal ne raz li ke v zno traj re gio nal ni osre - dotočeno sti us tvar jal nih lju di, sem upo ra bil Kru skal-Wal i sov preiz kus. Opi sna sta ti sti ka je pri ka za na v pre gled ni ci 19. Re zul ta ti so po ka za li, da se zno traj re gio nal na osre do točenost us tvar jal nih lju di med re gi ja mi sta ti stično značilno raz li ku je (pre gled ni ca 20). Kljub temu ne vemo, med ka te ri mi re gi ja mi so te raz li ke. V ta na men sem iz ve del ne pa ra me trični po sto pek posthoc te sti ra nja z upo ra bo Mann-Whit - ney je ve ga preiz ku sa in Bon fer ro ni je ve ga po prav ka, ki je stop njo sta ti stične značil no sti preiz ku sa v tem pri me ru po sta vil na p < 0,002 (dvo stran ska) (glej Field 2009, 565 in 566). Re zul ta ti so zbra ni v pre - gled ni ci 21 in po na zor je ni na gra fi ko nih stan dard nih na pak (an gleško errorbar) (sli ke 20, 21, 22 in 23), kjer rdeče puščice po ve zu je jo re gi je, med ka te ri mi v zno traj re gio nal ni osre do točeno sti us tvar jal nih lju - di ni sta ti stično značil nih raz lik. Po kri te ri ju zno traj re gio nal ne osre do točeno sti vseh us tvar jal nih lju di med večino pa rov re gij ob stajajo sta ti stično značilne raz li ke. Vsee no pa so si ne ka te re re gi je, ki se stav lja jo bolj ho mo ge no pro stor sko ce lo to, med se boj do kaj po dob ne. V za hod ni Slo ve ni ji se tako Osred nje slo ven ska re gi ja sta ti stično pomemb no ne raz li ku je od Pri mor ske in Go riške. Rav no na meji sta ti stične značil no sti je možno opazi ti tudi po dob nost med Pri mor sko in Go riško re gi jo. Na dru gi stra ni so si sta ti stično značilno med se boj - no po dob ne Do lenj ska, Po drav ska in Po mur ska re gi ja, ki imajo sku paj s Sa vinj sko-Ko roško v pri mer ja vi z re gi ja mi za hod ne Slo ve ni je v pov prečju pre cej manjšo za sto pa nost us tvar jal nih lju di. Po do ben, ven - dar še bolj po la ri zi ran vzo rec se raz kri je ob po gle du na zno traj re gio nal no osre do točenost pri pad ni kov us tvarjal ne ga je dra. V za hod ni Slo ve ni ji je Pri mor ska sta ti stično značilno po dob na Go riški in Go renjski, v vzhod ni Slo ve ni ji, ki ji v tem pri me ru pri pa da tudi Osred nja Slo ve ni ja, pa ob sta ja sta ti stična po dob - nost kar med vse mi re gi ja mi. Zno va je mo goče zaz na ti pre cej manjšo osre do točenost us tvar jal ne ga je dra v vzhod ni Slo ve ni ji kot v za hod ni. V pri me ru us tvar jal nih pro fe sio nal cev tako os tre ločnice med za hod nim in vzhod nim de lom države ni. Na za ho du sta si sta ti stično značilno po dob ni samo Pri mor - ska in Osrednja Slo ve ni ja, med tem ko je Go riška bolj po dob na vzhod nim kot za hod nim re gi jam. Med vzhod ni mi re gi ja mi si cer ob sta ja pre cej sta ti stično po memb nih po ve zav. Pre cej manjše raz li ke je mo - goče zaz na ti v pri me ru kul tur nih us tvar jal cev. Še več, edi no pri tej ustvarjal ni pod sku pi ni ne mo re mo tr di ti, da ob sta ja jo raz li ke med vzhod no in za hod no Slo ve ni jo. Preglednica20:RezultatiKruskal-Walisovegapreizkusamedregionalnihrazlikvznotrajregionalni osredotočenostiustvarjalnihljudimeddelovnoaktivnimprebivalstvom(brezkmetov)(SRDAP2012). χ2 sto pi nje pro sto sti p (dvo stran ska) us tvar jal ni ljud je (A + B + C) 371,4 7 0,000 us tvar jal no je dro (A) 163,0 7 0,000 us tvar jal ni pro fe sio nal ci (B) 267,4 7 0,000 kul tur ni us tvar jal ci (C) 164,6 7 0,000 Preglednica21:RezultatineparametričnegaposthoctestiranjazuporaboMann-Whitneyjevega preizkusainBonferronijevegapopravka,kijestopnjostatističneznačilnostipreizkusavtemprimeru postavilnap<0,002(dvostranska)(SRDAP2012).Sivapoljaoznačujejopareregij,medkaterimi vznotrajregionalniosredotočenostiustvarjalnihljudimeddelovnoaktivnimprebivalstvom(brez kmetov)ponaseljihbivanjanistatističnoznačilnihrazlik. P str.80–81 78 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 ) 4500 + C 4000 3500 3000 2500 po naseljih bivanja 2000 Primorska Gorenjska Pomurska Podravska Savinjsko – Koroška Dolenjska Osrednjeslovenska Goriška rang osredotočenosti ustvarjalnih ljudi (A + B Slika20:95 %intervalzaupanjarangiranihvrednostiosredotočenostiustvarjalnihljudi(A+B+C) meddelovnoaktivnimprebivalstvom(brezkmetov)ponaseljihbivanja(SRDAP2012).Rdečepuščice povezujejopareregij,medkaterimivznotrajregionalniosredotočenostiustvarjalnihljudinistatistično značilnihrazlik. ) 4000 3750 3500 3250 3000 po naseljih bivanja 2750 rang osredotočenosti ustvarjalnega jedra (A Primorska Gorenjska Pomurska Podravska Savinjsko – Koroška Dolenjska Osrednjeslovenska Goriška Slika21:95 %intervalzaupanjarangiranihvrednostiosredotočenostiustvarjalnegajedra(A)med delovnoaktivnimprebivalstvom(brezkmetov)ponaseljihbivanja(SRDAP2012).Rdečepuščice povezujejopareregij,medkaterimivznotrajregionalniosredotočenostiustvarjalnegajedrani statističnoznačilnihrazlik. 79 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina re gi ja re gi ja us tvar jal ni ljud je (A + B + C) U z p r U z p r U z p r U z p r Pri mor ska Go riška 74261 –3,133 0,002 –0,11 Pri mor ska Go renj ska 84321 –4,038 0,000 –0,13 Pri mor ska Osred nje slo ven ska 316506 –1,104 0,270 –0,02 Pri mor ska Do lenj ska 179492 –9,204 0,000 –0,23 Pri mor ska Sa vinj sko-Ko roška 156802 –7,435 0,000 –0,20 Pri mor ska Po drav ska 96659 –9,311 0,000 –0,28 Pri mor ska Po mur ska 45874 –9,070 0,000 –0,26 Go riška Go renj ska 67778 –6,912 0,000 –0,23 Go riška Osred nje slo ven ska 284561 –2,127 0,033 –0,05 Go riška Do lenj ska 193952 –5,624 0,000 –0,14 Go riška Sa vinj sko-Ko roška 170453 –3,617 0,000 –0,10 Go riška Po drav ska 106363 –5,804 0,000 –0,18 Go riška Po mur ska 51024 –6,099 0,000 –0,18 Go renj ska Osred nje slo ven ska 299218 –5,497 0,000 –0,12 Go renj ska Do lenj ska 160264 –13,642 0,000 –0,33 Go renj ska Sa vinj sko-Ko roška 139522 –12,025 0,000 –0,32 Go renj ska Po drav ska 84860 –13,400 0,000 –0,40 Go renj ska Po mur ska 39926 –12,375 0,000 –0,35 Osred nje slo ven ska Do lenj ska 719451 –9,865 0,000 –0,19 Osred nje slo ven ska Sa vinj sko-Ko roška 624536 –7,136 0,000 –0,14 Osred nje slo ven ska Po drav ska 396642 –8,952 0,000 –0,19 Osred nje slo ven ska Po mur ska 192642 –8,008 0,000 –0,17 Do lenj ska Sa vinj sko-Ko roška 540046 –3,203 0,001 –0,07 Do lenj ska Po drav ska 403676 –0,277 0,782 –0,01 Do lenj ska Po mur ska 197969 –1,317 0,188 –0,03 Sa vinj sko-Ko roška Po drav ska 299787 –3,319 0,001 –0,08 Sa vinj sko-Ko roška Po mur ska 145264 –3,915 0,000 –0,09 Po drav ska Po mur ska 112435 –1,086 0,278 –0,03 80 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 us tvar jal no je dro (A) us tvar jal ni pro fe sio nal ci (B) kul tur ni us tvar jal ci (C) U z p r U z p r U z p r P 84718 –0,075 0,940 0,00 74018 –3,205 0,002 –0,11 83501 –0,537 0,591 –0,02 88662 –2,919 0,004 –0,10 85962 –3,614 0,000 –0,12 90421 –2,879 0,004 –0,10 290037 –3,691 0,000 –0,08 322277 –0,547 0,584 –0,01 316048 –1,471 0,141 –0,03 207459 –5,886 0,000 –0,15 198137 –6,970 0,000 –0,17 217786 –6,821 0,000 –0,17 178760 –4,301 0,000 –0,11 173177 –5,094 0,000 –0,14 202345 –1,157 0,247 –0,03 113310 –6,097 0,000 –0,18 110555 –6,621 0,000 –0,20 135508 –2,106 0,035 –0,06 59046 –4,810 0,000 –0,14 51537 –7,237 0,000 –0,21 72191 –0,675 0,499 –0,02 81377 –3,208 0,001 –0,11 67765 –6,917 0,000 –0,24 82266 –3,478 0,001 –0,12 269616 –3,662 0,000 –0,08 266534 –3,947 0,000 –0,09 299823 –0,757 0,499 –0,02 191065 –6,022 0,000 –0,15 213497 –3,175 0,001 –0,08 206313 –6,094 0,000 –0,15 164786 –4,469 0,000 –0,12 187718 –1,033 0,301 –0,03 192198 –0,456 0,648 –0,01 103537 –6,386 0,000 –0,19 121181 –2,793 0,005 –0,09 123483 –2,742 0,006 –0,08 54032 –5,075 0,000 –0,15 57001 –4,055 0,000 –0,12 68603 –0,107 0,915 0,00 279547 –7,344 0,000 –0,16 322623 –3,362 0,001 –0,08 311231 –5,457 0,000 –0,12 194430 –9,826 0,000 –0,24 179463 –11,473 0,000 –0,28 209747 –11,137 0,000 –0,27 164838 –8,625 0,000 –0,23 155922 –9,818 0,000 –0,26 197807 –5,032 0,000 –0,13 101570 –10,370 0,000 –0,31 97586 –11,089 0,000 –0,33 152824 –1,199 0,230 –0,04 52931 –8,460 0,000 –0,24 44520 –10,990 0,000 –0,31 70576 –3,651 0,000 –0,10 865960 –2,742 0,006 –0,05 729278 –9,393 0,000 –0,18 815501 –7,270 0,000 –0,14 750731 –0,021 0,983 0,00 633301 –6,644 0,000 –0,13 745835 –0,380 0,704 –0,01 486874 –2,457 0,014 –0,05 410579 –7,949 0,000 –0,17 467172 –4,776 0,000 –0,10 253009 –1,404 0,160 –0,03 195289 –7,722 0,000 –0,16 261521 –0,591 0,554 –0,01 543322 –2,990 0,003 –0,06 537885 –3,352 0,001 –0,07 510980 –7,341 0,000 –0,16 403975 –0,252 0,801 –0,01 398164 –0,765 0,444 –0,02 315221 –11,015 0,000 –0,25 201791 –0,799 0,424 –0,02 198747 –1,211 0,226 –0,03 178676 –5,931 0,000 –0,13 305322 –2,743 0,006 –0,07 308006 –2,460 0,014 –0,06 297762 –4,251 0,000 –0,10 159414 –1,602 0,109 –0,04 144705 –4,007 0,000 –0,10 167603 –0,326 0,744 –0,01 114347 –0,659 0,510 –0,02 108656 –1,930 0,054 –0,05 106351 –2,867 0,004 –0,08 81 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina ) 4000 3500 3000 2500 po naseljih bivanja 2000 Primorska Gorenjska Pomurska Podravska Savinjsko – Koroška Dolenjska Osrednjeslovenska Goriška rang osredotočenosti ustvarjalnih profesionalcev (B Slika22:95 %intervalzaupanjarangiranihvrednostiosredotočenostiustvarjalnihprofesionalcev(B) meddelovnoaktivnimprebivalstvom(brezkmetov)ponaseljihbivanja(SRDAP2012).Rdečepuščice povezujejopareregij,medkaterimivznotrajregionalniosredotočenostiustvarjalnihprofesionalcev ni statističnoznačilnihrazlik. ) 3500 3250 3000 2750 po naseljih bivanja 2500 Primorska Gorenjska Pomurska Podravska Savinjsko – Koroška Dolenjska Osrednjeslovenska Goriška rang osredotočenosti kulturnih ustvarjalcev (C Slika23:95 %intervalzaupanjarangiranihvrednostiosredotočenostikulturnihustvarjalcev(C) med delovnoaktivnimprebivalstvom(brezkmetov)ponaseljihbivanja(SRDAP2012).Rdeče puščicepovezujejopareregij,medkaterimivznotrajregionalniosredotočenostikulturnihustvarjalcev ni statističnoznačilnihrazlik. 82 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 5.2 RAz PO RE DI TEV GLE DE NA STOP NJO UR BA NI zI RA NO STI Že iz pre gle da zno traj re gio nal nih raz lik, kjer so bili upo rab lje ni po dat ki po na se ljih (sli ke 16, 17, 18 in 19), je raz vid no, da so us tvar jal ni ljud je v večji meri na sta nje ni v bolj ur ba ni zi ra nih sre diščih. V tem pod po glav ju so ta opažanja tudi račun sko pod pr ta. Do da na je časov na ana li za. Hkra ti so iz po stav ljene lo kal ne in re gio nal ne po seb no sti. Z vi di ka stop nje ur ba ni zi ra no sti so na se lja raz de lje na na me sta, subur - ba ni zi ra na na se lja, ur ba ni zi ra na po dežel ska na se lja in po dežel ska na se lja (glej pod po glav je 3.2.2.2). Žal med oprav lja njem teh ana liz ni bilo mo goče pri do bi ti po dat kov o šte vi lu kme tov na rav ni na se lij, zato je v tem delu pri mer ja va o pro stor ski raz po re di tvi glav nih po klic nih sku pin opuščena. Po zor nost je us - mer je na le na de lov no ak tiv no pre bi vals tvo (brez kme tov) in po sa mez ne us tvar jal ne pod sku pi ne. 5.2.1 RAZ LI KE MED TIPI UR BA NI ZI RA NO STI NA SELIJ Večina de lov no ak tiv nih pre bi val cev v Slo ve ni ji živi v me stih. Sko raj po lo vi ca manj jih je na sta nje - nih v su bur ba ni zi ra nih ob močjih. Tako sku paj v mest nih in ob mest nih na se ljih živi ta na tančno dve tret ji ni ce lot ne de lov ne sile. Med preo sta lo tret ji no jih prib ližno po lo vi ca živi v ur ba ni zi ra nih po dežel skih na - se ljih, dru ga po lo vi ca pa na »čis tem« po deželju. Us tvar jal ni ljud je so za raz li ko od vseh za po sle nih v večji meri na sta nje ni v me stih, v manjši meri pa na po deželju. Sku paj v mest nih in ob mestnih na se ljih živi - jo sko raj tri četr ti ne ce lot ne us tvar jal ne de lov ne sile. Med po sa mez ni mi us tvar jal ni mi pod sku pi na mi so naj večje raz li ke med me stom in po dežel jem pri kul tur nih us tvar jal cih. Pri os ta lih dveh po klic nih sku pi - nah se v me stih ne ko li ko raje nasel ju je jo pri pad ni ki us tvar jal ne ga je dra, med tem ko so us tvar jal ni pro fe sio nal ci rah lo bolj na ve za ni na ob mest ni pro stor (pre gled ni ca 22). To vrst na značil nost je bila ugo - tov lje na tudi na ne ka te rih evrop skih me tro po li tan skih ob močjih, kot so Am ster dam, Birmingham, Hel sin ki, Poz nan, Riga in Tou lou se (Bont je in Kep su 2013, 201). Nee na kost raz po re di tve de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva in us tvar jal nih lju di med tipi ur ba ni zi ra nosti na se lij lah ko tudi v tem pri me ru do dat no po na zo ri mo z Gi ni je vi mi koe fi cien ti. Vred nost tega koe fi cienta je med 0 in 1, pri čemer ve lja, da nižji kot je koe fi cient, bolj ena ko mer na je raz po re di tev, in, višji kot je koe fi cient, bolj je raz po re di tev neenako mer na. V našem pri me ru bi vred nost 0 po me ni la po vsem ena - ko mer no raz po re di tev us tvar jal nih lju di po po sa mez nih ti pih ur ba ni zi ra no sti na se lij, vred nost 1 pa po pol no zgoščenost v enem sa mem tipu. Pre gled ni ca 23 pri ka zu je Gi ni je ve koe fi cien te nee na ko sti pros tor ske raz po re di tve pre bi vals tva, de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva in us tvar jal nih lju di med tipi ur ba ni zi ra no sti na se lij v le tih 2000 in 2011. Re zul ta ti kažejo, da je v Slo ve ni ji na ta način naj bolj ena ko mer no raz poreje - no ce lot no pre bi vals tvo, sle di mu de lov no ak tiv no pre bi vals tvo, zno traj nje ga pa so še bolj nee na ko mer no raz po re je ni us tvar jal ni ljud je. Med temi se naj bolj ena ko mer no raz po re ja jo us tvar jal ni pro fe sio nal ci, za Preglednica22:Razlikevrazporeditvidelovnoaktivnegaprebivalstva(brezkmetov)inustvarjalnih ljudigledenastopnjourbaniziranostivSlovenijileta2011(SRDAP2012). tip urbani zi ra no sti de lov no ak tiv no us tvar jal ni ljud je us tvar jal no us tvar jal ni kul tur ni na se lij pre bi vals tvo (A + B + C) je dro (A) pro fe sio nal ci (B) us tvar jal ci (C) (brez kme tov) (%) (%) (%) (%) (%) me sta 43,6 50,4 52,6 48,5 63,3 su bur ba ni zi ra na na se lja 23,1 24,2 22,6 25,3 19,9 ur ba ni zi ra na po dežel ska 15,1 13,1 12,9 13,3 9,4 na se lja po dežel ska na se lja 18,2 12,4 11,9 12,9 7,4 Slo ve ni ja 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 83 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina nji mi pred stav ni ki us tvar jal ne ga je dra in še naj manj ena ko mer no kul tur ni us tvarjalci. Časov na pri mer - ja va Gi ni je vih koe fi cien tov kaže, da so se vse obrav na va ne pre bi vals tve ne sku pi ne med le to ma 2000 in 2011 med po sa mez ni mi tipi ur ba ni zi ra no sti na se lij raz pršile, še naj bolj us tvar jal ni ljud je. Na tem mestu je za ni mi va pri mer ja va me dregional ne nee na ko sti raz po re di tve us tvar jal nih lju di z nji ho vo nee na kost - jo raz po re di tve gle de na stop njo ur ba ni zi ra no sti. Nee na ko mer nost raz po re di tev us tvar jal nih lju di med re gi ja mi je večja in se je med le to ma 2000 in 2011 po večala, med tem ko je med po sa meznimi tipi ur - ba ni zi ra no sti manjša in je v ena kem ob dob ju po sta la ena ko mer nejša. Preglednica23:Ginijevikoeficientineenakostiprostorskerazporeditvecelotnegaprebivalstva, delovnoaktivnegaprebivalstva(brezkmetov)inustvarjalnihljudimedtipiurbaniziranostinaselij vSlovenijivletih2000in2011(Podatkiošteviluprebivalcevponaseljih … 2012;SRDAP2012). leto 2000 leto 2011 raz li ka med le to ma 2000 in 2011 ce lot no pre bi vals tvo 0,233 0,217 –0,016 de lov no ak tiv no pre bi vals tvo (brez kme tov) 0,243 0,226 –0,017 us tvar jal ni ljud je (A + B + C) 0,377 0,313 –0,064 us tvar jal no je dro (A) 0,402 0,330 –0,072 us tvar jal ni pro fe sio nal ci (B) 0,358 0,297 –0,061 kul tur ni us tvar jal ci (C) 0,537 0,445 –0,092 Za sto pa nost us tvar jal nih lju di med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom gle de na stop njo ur ba ni zi ra no - sti in nje no od sto pa nje od držav ne ga pov prečja na zor no pri ka zu je jo lo ka cij ski koe fi cien ti na sli ki 24. 1,60 1,40 1,20 1,00 0,80 esta m lokacijski koeficient 0,60 suburbanizirana naselja urbanizirana podeželska naselja 0,40 podeželska naselja 0,20 ustvarjalno jedro (A) ustvarjalni profesionalci (B) kulturni ustvarjalci (C) Slika24:Osredotočenostustvarjalnihljudimeddelovnoaktivnimprebivalstvom(brezkmetov)glede nastopnjourbaniziranostivSlovenijileta2011(SRDAP2012). 84 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 Nji ho va vred nost po na zar ja, v ko likšni meri de lež po sa mez ne us tvar jal ne pod sku pi ne od sto pa od držav - ne ga povprečja. Čim bolj vred nost lo ka cij ske ga koe fi cien ta pre se ga vred nost 1, tem bolj je za sto pa nost po sa mez ne us tvar jal ne pod sku pi ne med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom v do ločenem tipu ur ba ni zi - ra no sti večja od slo ven ske ga pov prečja. Vred no sti pod 1 kažejo podpov prečno za sto pa nost. Re zul ta ti kažejo nad pov prečno zgoščenost vseh treh us tvar jal nih pod sku pin v me stih, še po se bej kul tur nih us - tvar jal cev. Us tvar jal ni pro fe sio nal ci so nad pov prečno za sto pa ni tudi v ob mest jih. V obeh ti pih po dežel skih na se ljih so vse tri us tvar jal ne pod sku pi ne za sto pa ne pod slo ven skim pov prečjem, kar v še naj večji meri ve lja za kul tur ne us tvar jal ce. Med le to ma 2000 in 2011 se je vlo ga mest v po se li tve nem si ste mu Slo ve ni je ne ko li ko zmanjšala. Tako de lov no ak tiv ni pre bi val ci kot us tvar jal ni ljud je so se v me stih še naj manj intenziv no nam nožili. Pre cej bolj se je nji ho vo šte vi lo po večalo v ob mest jih in ur ba ni zi ra nih po dežel skih na se ljih, še naj bolj pa v po dežel skih na se ljih (pre gled ni ca 24). Raz lo ge gre ver jet no is ka ti v ne ka te rih oko liščinah, kot je neu re je nost trga ne pre mičnin, in pre fe ren cah, ka kršna je želja po bi va nju v mir nem, ze le nem in čistem oko lju, med ver jet ne raz lo ge pa lah ko uvr sti mo tudi vi so ko stop njo mo to ri za ci je, ki je v Slo ve ni ji med naj višjimi v Evro pi (Plev nik 2008), in do bro pro met no in fra struk tu ro, ki je z iz grad njo pro met ne ga križa med se boj no po ve za la do bršen del slo ven ske ga ozem lja in občutno zmanjšala (časov ne) raz da lje med kra ji (Ko zi na 2010). Me dre gio nal na pri mer ja va gi ba nja us tvar jal nih lju di gle de na stop njo ur ba ni zi ra no sti med le to ma 2000 in 2011 kaže, da so se me sta z nji mi nad pov prečno okre pi la na Pri mor skem, v Osred nji Slo ve ni ji, na Go renj skem in Do lenj skem, pod pov prečno pa v Sa vinj sko-Ko roški, Go riški in Po drav ski re gi ji, med tem ko se je nji ho vo šte vi lo v Po mur ju celo zmanjšalo. Ob mest ni pro stor je na račun us tvar jal nih lju di nad - pov prečno pri do bil samo v Osred nji Slo ve ni ji in na Pri mor skem, naj manj pa na Go riškem in v Po mur ju. Ur ba ni zi ra na po dežel ska in po dežel ska na se lja so se z nji mi naj bolj izra zi to okre pi la v Osred nji Slo ve - ni ji in na Do lenj skem, bli zu držav ne ga pov prečja je bilo po večanje tudi na Pri mor skem in v Po drav ski re gi ji. V os ta lih re gi jah se je nji hov ob seg zmanjšal, tudi to krat naj bolj v Po mur ju in na Go riškem. Preglednica24:Spremembevobsegudelovnoaktivnegaprebivalstva(brezkmetov)inustvarjalnih ljudigledenastopnjourbaniziranostivSlovenijimedletoma2000in2011(SRDAP2012). tip urbani zi ra no sti de lov no ak tiv no us tvar jal ni ljud je us tvar jal no us tvar jal ni kul tur ni na se lij pre bi vals tvo (A + B + C) je dro (A) pro fe sio nal ci (B) us tvar jal ci (C) (brez kme tov) (%) (%) (%) (%) (%) me sta +1,8 +15,2 +16,8 +12,4 +54,5 su bur ba ni zi ra na na se lja +11,3 +41,2 +46,4 +37,0 +111,4 ur ba ni zi ra na po dežel ska +8,3 +41,4 +46,6 +36,4 +181,3 na se lja po dežel ska na se lja +12,0 +66,7 +79,9 +59,1 +180,5 Slo ve ni ja +6,6 +29,0 +31,8 +25,8 +77,4 5.2.2 RAZ LI KE ZNO TRAJ TI POV UR BA NI ZI RA NO STI NA SE LIJ Ena ko kot pri ra zi sko va nju re gio nal nih raz lik nas tudi na tem me stu za ni ma jo sta nje in pro ce si v raz - po re di tvi us tvar jal nih lju di zno traj po sa mez nih ti pov ur ba ni zi ra no sti na se lij. Gi ni je vi koe fi cien ti za leto 2011 kažejo, da nee na kost pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di zno traj po sa mez nih ti pov naselij na rašča sklad no z zmanjševa njem nji ho ve stop nje ur ba ni zi ra no sti. Iz je ma so kul tur ni us tvar jal ci (pre gled ni ca 25). Raz mer ja v raz po re di tvi us tvar jal nih lju di so to rej med me sti sta bil nejša, med tem ko med bolj ru ral ni - mi na se lji pri ha ja do večje po la rizacije na ob močja z večjim in manjšim šte vi lom to vrst ne ga pre bi vals tva. 85 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina a loveniji ) ed raz li ka m le to m 2000 in 2011 –0,040 –0,098 –0,072 –0,068 –0,031 leto 2011 0,775 0,696 0,792 0,878 0,939 kul tur ni us tvar jal ci (C leto 2000 0,815 0,794 0,864 0,946 0,970 a ed raz li ka m le to m 2000 in 2011 –0,001 –0,018 –0,031 –0,051 –0,034 leto 2011 0,688 0,580 0,570 0,573 0,831 us tvar jal ni pro fe sio nal ci (B) leto 2000 0,689 0,598 0,601 0,624 0,865 a ed raz li ka m le to m 2000 in 2011 0,003 –0,047 –0,055 –0,075 –0,042 leto 2011 0,686 0,588 0,595 0,620 0,851 us tvar jal no je dro (A) leto 2000 0,683 0,635 0,650 0,695 0,893 ) a ed raz li ka m le to m 2000 in 2011 0,000 –0,027 –0,035 –0,051 –0,035 leto 2011 0,690 0,579 0,572 0,564 0,836 2012).PADR us tvar jal ni ljud je (A + B + C leto 2000 0,690 0,606 0,607 0,615 0,871 inijevikoeficientineenakostiprostorskerazporeditveustvarjalnihpoklicnihskupingledenastopnjourbaniziranostivS reglednica25:G e sta P vletih2000in2011(S tip urbaniziranosti naselij m su bur ba ni zi ra na na se lja ur ba ni zi ra na po dežel ska na se lja po dežel ska na se lja Slo ve ni ja 86 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 Preglednica26:Opisnastatistikapodatkovoosredotočenostiustvarjalnihljudimeddelovnoaktivnim prebivalstvom(brezkmetov)ponaseljihbivanja(SRDAP,2012). us tvar jal ni ljud je (A + B + C) tip urbaniziranosti N pov prečni stan dard ni stan dard na 95 % in ter val zau pa nja mi ni mum mak si mum naselij rang od klon na pa ka za pov prečni rang spod nja zgor nja meja meja mesta 70 4604,2 788,6 94,3 4416,2 4792,3 2329,0 5783,0 suburbanizirana 932 4247,2 1316,1 43,1 4162,6 4331,8 200,5 6008,0 naselja urbanizirana 1148 3414,0 1514,4 44,7 3326,3 3501,7 200,5 6008,0 podeželska naselja podeželska 3881 2574,0 1718,4 27,6 2519,9 2628,0 200,5 6008,0 naselja Slovenija 6031 3016,0 1740,8 22,4 2972,1 3060,0 200,5 6008,0 us tvar jal no je dro (A) mesta 70 4639,9 710,8 85,0 4470,4 4809,3 2320,0 5582,0 suburbanizirana 932 3901,7 1365,2 44,7 3814,0 3989,5 594,5 6012,0 naselja urbanizirana 1148 3420,0 1492,3 44,0 3333,6 3506,4 594,5 6026,0 podeželska naselja podeželska 3881 2654,5 1773,6 28,5 2598,7 2710,3 594,5 6026,0 naselja Slovenija 6031 3016,0 1734,4 22,3 2972,2 3059,8 594,5 6026,0 us tvar jal ni pro fe sio nal ci (B) mesta 70 4254,5 732,9 87,6 4079,7 4429,2 2441,0 5638,0 suburbanizirana 932 4207,3 1304,0 42,7 4123,4 4291,1 284,5 6022,0 naselja urbanizirana 1148 3374,0 1523,6 45,0 3285,7 3462,2 284,5 6022,0 podeželska naselja podeželska 3881 2601,7 1739,3 27,9 2547,0 2656,4 284,5 6022,0 naselja Slovenija 6031 3016,0 1740,3 22,4 2972,1 3059,9 284,5 6022,0 kul tur ni us tvar jal ci (C) mesta 70 5003,2 365,1 43,6 4916,1 5090,2 4421,0 5750,0 suburbanizirana 932 3950,9 1453,1 47,6 3857,5 4044,3 2196,0 5985,0 naselja urbanizirana 1148 3239,6 1418,6 41,9 3157,5 3321,8 2196,0 6014,0 podeželska naselja podeželska 3881 2689,5 1177,5 18,9 2652,4 2726,6 2196,0 6031,0 naselja Slovenija 6031 3016,0 1364,4 17,6 2981,6 3050,4 2196,0 6031,0 87 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina Pri mer ja va zno traj re gio nal nih raz lik in raz lik zno traj ti pov ur ba ni zi ra no sti na se lij med leto ma 2000 in 2011 kaže na raz pršitev po se li tve na obeh pro stor skih rav neh, pri čemer so zno trajre gio nal ne raz li ke večje kot raz li ke zno traj ti pov ur ba ni zi ra no sti na se lij. Da bi pre ve ril, ali ob sta ja jo sta ti stično značilne raz li ke v osre do točeno sti us tvar jal nih lju di med delov - no ak tiv nim pre bi vals tvom (brez kme tov) po na se ljih bi va nja gle de na stop njo nji ho ve ur ba ni zi ranosti, sem upo ra bil Kru skal-Wal i sov preiz kus. Opi sna sta ti sti ka je pri ka za na v pre gled ni ci 26. Re zul ta ti so po ka za li, da se osre do točenost us tvar jal nih lju di po na se ljih bi va nja sta ti stično značilno raz li ku je glede na stop njo nji ho ve ur ba ni zi ra no sti (pregled ni ca 27). Ven dar na pod la gi tega preiz ku sa ne vemo, med ka te ri mi tipi ur ba ni zi ra no sti na se lij so te raz li ke. V ta na men sem iz ve del ne pa ra me trični po sto pek post hoc te sti ra nja z upo ra bo Mann-Whit ney je ve ga preiz ku sa in Bon fer ro ni je ve ga po prav ka, ki je stop njo sta ti stične značil no sti preiz ku sa v tem pri me ru po sta vil na p < 0,008 (dvo stran ska) (Field, 2009, 565 Preglednica27:RezultatiKruskal-Walisovegapreizkusarazlikmedtipiurbaniziranostinaselij vosredotočenostiustvarjalnihljudimeddelovnoaktivnimprebivalstvom(brezkmetov)ponaseljih bivanja(SRDAP2012). χ2 sto pi nje pro sto sti p (dvo stran ska) us tvar jal ni ljud je (A + B + C) 47,8 3 0,000 us tvar jal no je dro (A) 62,4 3 0,000 us tvar jalni pro fe sio nal ci (B) 40,4 3 0,000 kul tur ni us tvar jal ci (C) 30,1 3 0,000 Preglednica28:RezultatineparametričnegaposthoctestiranjazuporaboMann-Whitneyjevega preizkusainBonferronijevegapopravka,kijestopnjostatističneznačilnostipreizkusavtemprimeru postavilnap < 0,008(dvostranska)(SRDAP2012).Sivapoljaoznačujejoparetipovurbaniziranosti naselij,medkateriministatističnoznačilnihrazlikvosredotočenostiustvarjalnihrazlikmeddelovno aktivnimprebivalstvom(brezkmetov). tip urbaniziranosti naselij tip urbaniziranosti naselij us tvar jal ni ljud je (A + B + C) U z p r U z p r U z p r U z p r mesta suburbanizirana naselja 29523 –1,362 0,185 –0,04 mesta urbanizirana podeželska naselja 21412 –6,569 0,000 –0,19 mesta podeželska naselja 46524 –9,447 0,000 –0,15 suburbanizirana naselja urbanizirana podeželska naselja 360193 –12,831 0,000 –0,28 suburbanizirana naselja podeželska naselja 832742 –25,625 0,000 –0,37 urbanizirana podeželska naselja podeželska naselja 1577279 –15,055 0,000 –0,21 88 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 in 566). Re zul ta ti so zbra ni v pre gled ni ci 28 in po na zor je ni na gra fi ko nih stan dard nih na pak (an gleško errorbar) (sli ke 25, 26, 27 in 28), kjer rdeče puščice po ve zu je jo tipe ur ba ni zi ra no sti na se lij, med ka teri - mi ni sta ti stično značil nih raz lik v osre do točeno sti us tvar jal nih lju di. Posthoc te sti ra nje je po ka za lo, da ob sta ja jo sta ti stično značilne raz li ke med večino ti pov ur ba ni zi ra no sti na se lij. Po dob nost je mo goče zaz - na ti le med me sti in ob mest ji za vse us tvar jal ne lju di (A + B + C) ozi ro ma us tvar jal ne pro fe sio nal ce (B). Med po sa mez ni mi tipi ur ba ni zi ra no sti je za ni mi va pri mer ja va mest z vi di ka nji ho ve ve li ko sti (ran gi šte vi la pre bi vals tva) in osre do točeno sti us tvar jal nih lju di (lo ka cij ski koe fi cien ti) (pre gled ni ca 29). Ko - relacijska ana li za z upo ra bo Spear ma no ve ga koe fi cien ta ρ je po ka za la, da med ve li kost jo mest in osre do točenost jo us tvar jal nih lju di ne ob sta ja ve li ka mera sta ti stične po ve za no sti (pre gled ni ca 30). Iz tega je mo goče raz bra ti, da z iz je mo Ljub lja ne naj večja me sta niso rav no naj bolj pri vlačna za bi va nje us tvar jal nih lju di. Med večjimi me sti, kjer živi malo us tvar jal nih lju di, je tudi ne kaj re gio nal nih sre dišč. Izpo - sta vi ti ve lja de ni mo ti pična in du strij ska me sta, kot so Ve le nje, Je se ni ce, Tr bov lje in Rav ne na Koroškem ter me sta z močno raz vi tim sto ri tve nim sek tor jem, kot so Izo la, Pi ran in Dra vo grad. Zelo niz ka osre do - točenost je tudi v Po stoj ni. Vsa našteta me sta ima jo lo ka cij ski koe fi cient us tvar jal nih lju di (A + B + C) nižji od 1, med večjimi sre dišči pa to vrednost le za malo (manj kot 10 %) pre se ga jo še Koper, Kranj, Slo venj Gra dec, Krško, Nova Go ri ca in Ptuj. Tudi v Ma ri bo ru in Ce lju kot dru gim ozi ro ma tret jim največjim slo ven skim me stom se us tvar jal ni ljud je ne na se lju je jo tako izra zi to nad pov prečno kot v Ljub lja ni. Sicer pa je med manjšimi in sred nje ve li ki mi me sti z naj večjo osre do točenost jo vseh us tvar jal nih ljudi še naj - več ta kih, ki so bolj ali manj na ve za na na Ljub lja no. To so de ni mo bližnja sa te lit ska me sta (Domžale, Gro sup lje, Kam nik in Vrh ni ka), pa tudi ti sta, ki so od Ljub lja ne ne ko li ko bolj od da lje na, vendar so še ved no del me tro po li tan ske re gi je (Ra dov lji ca, Les ce, Bled in Treb nje). V ne ka te rih med sled njimi si lah - ko ne ko li ko večjo zgoščenost us tvar jal nih lju di ver jet no raz la ga mo tudi s tam kajšnjimi vi so ko teh no loškimi pod jet ji, ka kršno so de ni mo Elan in Sea way v Be gu njah na Go renj skem ali Tri mo v Treb njem. us tvar jal no je dro (A) us tvar jal ni pro fe sio nal ci (B) kul tur ni us tvar jal ci (C) U z p r U z p r U z p r m 22735 –4,233 0,000 –0,13 29685 –1,257 0,209 –0,04 21997 –4,665 0,000 –0,15 20359 –6,939 0,000 –0,20 26878 –4,656 0,000 –0,13 15947 –9,602 0,000 –0,28 51827 –8,965 0,000 –0,14 59510 –8,079 0,000 –0,13 31591 –16,942 0,000 –0,27 434786 –7,356 0,000 –0,16 364001 –12,698 0,000 –0,28 403206 –10,484 0,000 –0,23 1073352 –19,415 0,000 –0,28 874182 –24,547 0,000 –0,35 1058369 –26,277 0,000 –0,38 1643931 –13,592 0,000 –0,19 1630482 –13,830 0,000 –0,20 1814954 –13,676 0,000 –0,19 89 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina ) 5000 4500 ih ljudi (A + B + C 4000 3500 po naseljih bivanja 3000 2500 rang osredotočenosti ustvarjalm mesta suburbanizirana urbanizirana podeželska naselja podeželska naselja naselja Slika25:95 %intervalzaupanjarangiranihvrednostiosredotočenostiustvarjalnihljudi(A+B+C) meddelovnoaktivnimprebivalstvom(brezkmetov)ponaseljihbivanja(SRDAP2012).Rdeče puščicepovezujejoparetipovurbaniziranostinaselij,medkateriministatističnoznačilnihrazlik vosredotočenostiustvarjalnihljudi. 5000 4500 4000 3500 3000 rang osredotočenosti ustvarjalnega jedra (A) po naseljih bivanja 2500 mesta suburbanizirana urbanizirana podeželska naselja podeželska naselja naselja Slika26:95 %intervalzaupanjarangiranihvrednostiosredotočenostiustvarjalnegajedra(A)med delovnoaktivnimprebivalstvom(brezkmetov)ponaseljihbivanja(SRDAP2012).Rdečepuščice povezujejoparetipovurbaniziranostinaselij,medkateriministatističnoznačilnihrazlikvosredo- točenostiustvarjalnegajedra. 90 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 4500 4000 3500 3000 mesta suburbanizirana urbanizirana podeželska rang osredotočenosti ustvarjalnih profesionalcev (B) po naseljih bivanja 2500 naselja podeželska naselja naselja Slika27:95 %intervalzaupanjarangiranihvrednostiosredotočenostiustvarjalnihprofesionalcev(B) meddelovnoaktivnimprebivalstvom(brezkmetov)ponaseljihbivanja(SRDAP2012).Rdeče puščicepovezujejoparetipovurbaniziranostinaselij,medkateriministatističnoznačilnihrazlik vosredotočenostiustvarjalnihprofesionalcev. ) 5500 5000 4500 4000 3500 po naseljih bivanja 3000 2500 rang osredotočenosti kulturnih ustvarjalcev (C mesta suburbanizirana urbanizirana podeželska naselja podeželska naselja naselja Slika28:95 %intervalzaupanjarangiranihvrednostiosredotočenostikulturnihustvarjalcev(C)med delovnoaktivnimprebivalstvom(brezkmetov)ponaseljihbivanja(SRDAP2012).Rdečepuščice povezujejoparetipovurbaniziranostinaselij,medkateriministatističnoznačilnihrazlikvosredo- točenostikulturnihustvarjalcev. 91 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina Preglednica29:Primerjavavelikostislovenskihmest(rangigledenašteviloprebivalcev)in osredotočenostiustvarjalnihljudi(lokacijskikoeficienti –LK)(Podatkiošteviluprebivalcev ponaseljih … 2012;SRDAP2012). me sto rang gle de LK us tvar jal nih LK us tvar jal ne ga LK us tvar jal nih LK kul tur nih na šte vi lo lju di je dra pro fe sio nal cev us tvar jal cev pre bi val cev (A + B + C) (A) (B) (C) Ljubljana 1 1,39 1,46 1,31 2,24 Ra dov lji ca 31 1,31 1,53 1,16 1,98 Domžale 13 1,29 1,09 1,40 1,37 Treb nje 48 1,27 1,44 1,21 0,83 Gro sup lje 23 1,23 1,17 1,27 1,01 Ra den ci 62 1,22 1,47 1,11 0,79 Kam nik 10 1,22 1,17 1,24 1,22 Novo me sto 7 1,21 1,41 1,13 0,99 Šent jur 39 1,21 1,23 1,21 1,06 Les ce 59 1,19 1,13 1,20 1,64 Bled 35 1,19 1,18 1,16 1,81 Len da va 55 1,18 1,40 1,06 1,26 Slo ven ska Bi stri ca 22 1,18 1,20 1,14 1,54 Mur ska So bo ta 15 1,18 1,40 1,05 1,32 Ma ri bor 2 1,16 1,20 1,12 1,47 Ce lje 3 1,16 1,17 1,16 1,08 Por torož 58 1,16 0,98 1,18 2,46 Vrh ni ka 20 1,14 1,15 1,14 1,06 Šmar je pri Jelšah 67 1,12 1,23 1,08 0,85 Brežice 27 1,12 1,38 1,00 0,71 Lo ga tec 18 1,09 1,13 1,09 0,76 Le nart v Slo ven skih go ri cah 57 1,08 1,18 1,05 0,55 Ptuj 8 1,07 1,21 1,00 1,07 Nova Go ri ca 12 1,07 1,28 0,94 1,63 Tol min 47 1,07 1,34 0,95 0,72 Škof ja Loka 14 1,06 1,15 1,00 1,33 Idri ja 30 1,06 1,30 0,96 0,56 Mo zir je 65 1,06 1,06 1,06 0,90 Krško 24 1,05 1,18 1,01 0,71 Cerk ni ca 43 1,05 1,14 1,02 0,82 Slo venj Gra dec 21 1,05 1,26 0,94 1,04 Bre sta ni ca 70 1,05 1,35 0,86 1,69 Kranj 4 1,05 0,98 1,08 1,13 Aj dovščina 26 1,04 1,20 0,96 1,08 Laško 50 1,03 1,04 1,00 1,51 Kranj ska Gora 69 1,03 0,87 1,08 1,55 Or mož 63 1,02 1,34 0,85 1,21 Žiri 46 1,02 1,05 1,01 0,86 Slo ven ske Ko nji ce 38 1,00 1,07 0,97 0,85 Ko per 6 1,00 0,90 1,02 1,53 Žalec 37 0,99 0,95 0,99 1,51 Lju to mer 49 0,98 1,15 0,89 0,92 Izo la 16 0,97 0,84 1,01 1,34 Sev ni ca 40 0,96 1,07 0,93 0,67 92 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 Pi ran 42 0,96 0,75 1,01 2,12 Rib ni ca 45 0,95 0,88 0,98 1,14 Gor nja Rad go na 54 0,95 1,20 0,85 0,40 Sežana 34 0,94 1,01 0,90 0,94 Ilir ska Bi stri ca 41 0,93 1,15 0,83 0,62 Ra dlje ob Dra vi 60 0,93 0,82 1,01 0,44 Po stoj na 17 0,92 1,05 0,87 0,59 Črno melj 32 0,91 1,19 0,80 0,45 Ve le nje 5 0,90 0,95 0,86 0,98 Li ti ja 28 0,89 0,87 0,93 0,43 Tr bov lje 9 0,88 0,88 0,89 0,79 Dra vo grad 51 0,88 1,00 0,82 0,77 Mežica 53 0,87 0,95 0,86 0,32 Želez ni ki 56 0,87 0,97 0,84 0,55 Za gor je ob Savi 29 0,87 0,84 0,89 0,67 Kočevje 19 0,84 0,93 0,79 0,73 Rav ne na Ko roškem 25 0,82 1,02 0,73 0,55 Ro gaška Sla ti na 36 0,79 0,78 0,81 0,74 Met li ka 52 0,79 0,93 0,74 0,44 Ko roška Bela 64 0,78 0,78 0,80 0,27 Bovec 68 0,77 0,84 0,74 0,71 Slo ven ski Ja vor nik 66 0,77 0,64 0,86 0,31 Se no vo 61 0,76 0,86 0,72 0,53 Hrast nik 33 0,72 0,68 0,76 0,27 Je se ni ce 11 0,63 0,50 0,71 0,48 Tržič 44 0,62 0,57 0,66 0,57 Preglednica30:Stopnjastatističnepovezanostimedvelikostjomest(rangigledenašteviloprebi- valcev)inosredotočenostjoustvarjalnihljudi(lokacijskikoeficienti)(Podatkiošteviluprebivalcev ponaseljih … 2012;SRDAP2012). N ρ p (dvo stran ska) us tvar jal ni ljud je (A + B + C) 70 –0,23 0,06 us tvar jal no je dro (A) 70 –0,14 0,25 us tvar jal ni pro fe sio nal ci (B) 70 –0,23 0,05 kul tur ni us tvar jal ci (C) 70 –0,25 0,04 93 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina 6 PROSTORSKA MOBILNOST USTVARJALNIH LJUDI V SLOVENIJI Pro stor ska raz po re di tev us tvar jal nih lju di ni samo sta tičen po jav, am pak ga lah ko obrav na va mo kot pro ces. V tem po glav ju so pri ka za ne te melj ne značil no sti pro stor ske mo bil no sti us tvar jal nih lju di v Slo - ve ni ji. Kot je že bilo po ve da no, se v zad njem času izo bražena in tudi bolj us tvar jal na de lov na sila seli na tuje (La puh 2011), k nam pa še ved no priha ja jo večino ma manj us po sob lje ni de lav ci iz bivših repub - lik nek da nje Ju go sla vi je (pod po glav je 4.2). Vse bi na tega po glav ja se na naša v glav nem na no tra nje se li tve in dnev no mo bil nost. Pred stav lje ni po dat ki so bili pri dob lje ni z last nim an ke ti ra njem (podpog - lav je 3.3.2). 6.1 SE LI TVE Se li tve us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji sem ra zi skal iz dveh vi di kov. V pr vem sem se osre di nil na časov - ni ob seg se li tev ozi ro ma nji hov do se da nji in pričako va ni čas bi va nja v na se lju. Za ni ma lo me je, ko li ko časa an ke ti ran ci že pre bi va jo v se da njem na se lju in ko li ko časa na me ra va jo v njem tudi os ta ti. S tega vi di ka sem raz li ke pri ka zal gle de na iz bra no re gio na li za ci jo Slo ve ni je in ti po lo gi jo stop nje ur ba ni zi ra - no sti na se lij. Po dat ke o sled njem sem pri do bil tako, da so mo ra li an ke ti ran ci med da ni mi možnost mi sami iz bra ti, v kakšnem tipu na se lja živi jo (ve li ko me sto, pred mest je ali obrob je ve li ke ga me sta, manjše me sto, vas in za se lek ali hiša na deželi). V dru gem delu sem se osre di nil na pro stor ski ob seg se li tev, v ok vi ru katere ga sem pri mer jal se da njo re gi jo bi va nja an ke ti ran cev z re gi jo nji ho ve ga rojs tva in re gi - jo za ključka naj višje stop nje izo braz be. 6.1.1 ČASOV NI OB SEG SE LI TEV Gle de na do se da nji in pričako va ni čas bi va nja v na se lju je zaz nav na zelo skrom na se li tve na dinami - ka us tvar jal nih lju di. Sko raj štiri pe ti ne an ke ti ran cev na mreč živi v se da njem na se lju že več kot de set let je in sko raj da enak de lež na me ra va v njem dol go ročno tudi os ta ti (sli ka 29). Re zul ta ti so sklad ni z ugo - to vi tva mi štu di je Vrednoteprostorainokolja (Hočevar s so de lav ci 2004), po ka te rih se pov prečen pre bi va lec Slo ve ni je v ce lot nem živ ljenj skem ob dob ju pre se li en krat do dva krat, pov prečen držav ljan Evrop ske uni je šest krat do se dem krat, pov prečen držav ljan Združenih držav Ame ri ke pa tri najst krat do šti ri najst krat. V ome nje ni štu di ji je na ve de no tudi, da je po leg de jan ske niz ke stop nje se li tve ne dina - mi ke so raz mer no niz ka tudi pri prav lje nost pre se li tve v kak drug kraj, čemur je vsaj načelno na klo nje na manj kot pe ti na Slo ven cev. Če na bi va nje v pre te klem ob dob ju ne ko li ko po drob ne je po gle da mo s pro stor ske ga vidika, lah ko ugo to vi mo, da je edi na slo ven ska re gi ja, kjer je de lež us tvar jal nih lju di z več kot de set let nim bi va njem v se da njem na se lju pod pov prečen, Osred nja Slo ve ni ja (75 %). Go renj ska (80 %) in Sa vinj sko-Ko roška (80 %) sta v tem po gle du na rav ni pov prečja, med tem ko os ta le re gi je to vred nost pre se ga jo. Še najbolj iz sto pa ta Po mur je (84 %) in Go riška (84 %). Us tvar jal ni ljud je so se to rej v zad njem de set let ju na jinten - ziv ne je pri se lje va li v Osred njo Slo ve ni jo, z od da lje va njem od nje pa moč tega pro ce sa po je nju je, kar po leg dru gih vi di kov cen tra li za ci je v tej re gi ji kaže tudi na zgoščanje tako ime no va ne ga us tvar jal ne ga ka pi ta la. Z vi di ka stop nje ur ba ni zi ra no sti na se lij naj manjši de lež us tvar jal nih lju di že več kot de set let je pre - biva v za sel ku ali hiši na deželi (74 %). Pod pov prečen de lež se na naša tudi na ve li ko me sto (76 %) in nje go vo pred mest je ali obrob je (75 %), med tem ko nad pov prečno ve lik de lež us tvar jal nih lju di več kot de set let živi v manjšem me stu (80 %) in na vasi (81 %). V zad njem de set letju so se us tvar jal ni ljud je to - rej na jin ten ziv ne je pri se lje va li v za se lek ali hišo na deželi, kar z vi di ka ome je va nja raz pršene po se li tve ozi ro ma raz pršene grad nje ni ugod no. Na račun us tvar jal nih lju di so se v pre te klem ob dob ju nad povprečno po večala tudi ve li ka me sta s svo jo oko li co, kar je z vi di ka kre pi tve re gio nal nih sre dišč načelo ma si cer ugod - no, ven dar ob sta ja bo ja zen, da sta s tem čez mer no pri do bi li samo Ljub lja na ozi ro ma Osred nja Slo ve ni ja. 94 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 dosedanji as bivanja v naselju č pri akovani č čas bivanja v naselju 2,0 % 2,6 % 3,1 % 4,3 % 7,0 % 7,1 % 9,2 % 7,4 % 78,6 % 78,5 % manj kot 1 leto manj kot 1 leto 1 2 leti – 5 10 let – 1 2 leti – 5 10 let – 2 5 let – več kot 10 let 2 5 let – več kot 10 let Slika29:Dosedanji(N=5917)inpričakovani(N=5681)časbivanjaustvarjalnihljudivsedanjem naseljuleta2012vSloveniji. Gle de na pričako va ni čas bi va nja v se da njem na se lju s pod pov prečnim de ležem us tvar jal nih lju di, ki na me ra va jo v njem os ta ti več kot de set let, po nov no naj bolj iz sto pa Osred nja Slo ve ni ja (75 %), ki ji sle di jo Go riška (76 %), Go renj ska (78 %) in Pri mor ska (79 %). Us tvar jal ni ljud je so v krat ko ročnem ozi - roma sred nje ročnem ob dob ju v za hod ni Slo ve ni ji v večji meri pri prav lje ni na se li tev v dru go na se lje kot pa v bolj »tra di cio nal ni« vzhod ni Slo ve ni ji, kjer po tem kri te ri ju v nas prot ni sme ri naj bolj iz sto pa Po mur - je (89 %), sle di jo pa mu Do lenj ska (83 %), Podrav ska (81 %) in Sa vinj sko-Ko roška re gi ja (81 %). Z vi di ka stop nje ur ba ni zi ra no sti na se lij je opa zi ti, da na me ra va jo še več kot de set let je v zdajšnjem na se lju v pod pov prečni meri os ta ti us tvar jal ni ljud je, ki živi jo v ve li kem me stu (73 %), nje go vem predmest - ju ali obrob ju (72 %) ali manjšem me stu (76 %). Na dru gi stra ni so us tvar jal ni ljud je, ki živi jo na po deželju (85 %) ozi ro ma v za sel ku ali hiši na deželi (87 %), dol go ročno v pre cej manjši meri pri prav lje ni na se - li tev. V Slo ve ni ji se to rej z zmanjševa njem stop nje ur ba ni zi ra no sti pri prav lje nost na se li tev zmanjšuje. 6.1.2 PRO STOR SKI OB SEG SE LI TEV Pri mer ja va se da nje re gi je bi va nja us tvar jal nih lju di z re gi jo nji ho ve ga rojs tva kaže, da v Slo ve ni ji sko raj tri četr ti ne us tvar jal nih lju di živi v regiji rojs tva, do bra pe ti na se jih je ro di la v dru gih de lih Slo ve - ni je, ro je nih v tu ji ni pa je le za vzo rec (pre gled ni ca 31). Ob tem je tre ba ome ni ti, da se je ve li ka večina (79 %) ro je nih v dru gih de lih Slo ve ni je ro di la v eni od so sed njih re gij. Gle de na neu je ma nje meja iz bra - ne re gio na li za ci je Slo ve ni je in pro met ne do stop no sti do re gio nal nih sre dišč (Ko zi na 2010, 74), kjer so med dru gim tudi po rod nišnice, je vsaj za do ločen del us tvar jal nih lju di zelo ver jet no, da so se za ra di krajšega po to val ne ga časa do po rod nišnice v so sed nji re gi ji samo ro di li, de jan sko pa so žive li in odraščali 95 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina v re gi ji se da nje ga pre bi va lišča. Na ta način lah ko po leg ti stih, ki so se ro di li v tu ji ni, le še za do dat nih 5 % us tvar jal nih lju di, ki so se ro di li v ne so sed nji re gi ji, z ve li ko mero go to vo sti tr di mo, da ne živi jo v re - gi ji rojs tva ozi ro ma odraščanja. Med po sa mez ni mi re gi ja mi ima naj manjši de lež v njej ro je nih us tvar jal nih lju di Go riška (57 %). Na to je ime la ver jet no naj večji vpliv po voj na iz grad nja Nove Go ri ce, kjer so se na novo na se li li in našli delo šte vil ni pre bi val ci iz dru gih ob močij Slo ve ni je. V zad njih le tih je k na se li tvi us tvar jal nih lju di naj brž ime la po mem ben pris pe vek leta 2006 us ta nov lje na Uni ver za v Novi Go ri ci. Ob tem je tre ba opo zo ri ti, da v pri me ru Go riške naj ver jet ne je ne gre za tako močne pri se li tve ne težnje, kot je na prvi po gled raz - vid no iz po dat kov, am pak je raz lo gov za takšno sta nje več. Prvi je ver jet no po ve zan s tem, da je Go - ri ca kot re gio nal no sre dišče Go riške po 2. sve tov ni voj ni pri pad la Ita li ji, z njo pa so v so sed nji državi os ta le tudi naj po memb nejše zdravs tve ne us ta no ve. Zdravs tve na ure di tev se je zato mo ra la pri la go di ti no vo na sta lim raz me ram. Po ne kaj let ni raz pršeni zdravs tve ni de jav no sti je bila leta 1956 v Šem pe tru pri Go ri ci ustanov lje na splošna bol nišnica, v ok vi ru ka te re so šele leta 1979 do končali in so dob no opre - mi li po rod nišnico (Splošna bol nišnica … 2012). Do ta krat se je ver jet no do ločen de lež us tvar jal nih ljudi, ki je v dobi otroštva in odraščanja si cer živel na Go riškem, ro dil v eni od so sed njih re gij. An ket ni po - dat ki po tr ju je jo, da je večina us tvar jal nih lju di, ki se daj živi jo na Go riškem in so se ro di li v enem od dru - gih de lov Slo ve ni je, luč sve ta uzr lo na Pri mor skem (42 %), v Osred nji Slo ve ni ji (35 %) in na Go renjskem (15 %). V os ta lih re gi jah, ki ne me ji jo na Go riško, se je to rej ro di la le manjšina (8 %) an ke ti ran cev. Drug po mem ben raz log za večji de lež dru god ro je nih in na Go riškem živečih us tvar jal nih lju di je ver jet no po - ve zan s pro met no do stop nost jo do po rod nišnic. Gle de na iz sled ke ana li tične štu di je pro met ne do stop - no sti do re gio nal nih sre dišč, kjer so lo ci ra ne vse naše po rod nišnice, je na mreč Idrij sko kot se stav ni del Go riške bo lje po ve za no s Po stoj no, Ljub lja no in Kra njem kot pa z Novo Go ri co. Po dob no ve lja za Cer - kljan sko, ki mu je po rod nišnica v Kra nju do stop nejša od po rod nišnice v Šem pe tru pri Novi Go ri ci (Ko - zi na, 2010, 72). Za to rej je ver jet no pre cej pre bi val cev Idrij ske ga in Cer kljan ske ga za rojs tvo svo je ga otro ka iz bra lo eno od so sed njih re gio nal nih središč, četu di ni del re gi je, v ka te ri pre bi va jo. Go riški po de ležu zu naj ma tične re gi je ro je nih us tvar jal nih lju di sle di Osred nja Slo ve ni ja. V tem pri - me ru raz lik med šte vi lom an ke ti ran cev, ki so se ro di li v so sed njih in ne so sed njih re gi jah, prak tično ni. Pri se lje ni us tvar jal ni ljud je v Osred nji Slo ve ni ji do kaj ena ko mer no pri ha ja jo iz vseh de lov Slo ve ni je. Osred nje slo ven ski re gi ji po tem kri te ri ju sle di ta Pri mor ska in Po mur je. Obe ima ta hkra ti naj večji de lež v tu ji ni ro je nih us tvar jal nih lju di, ki v vseh re gi jah po večini pri ha ja jo iz držav za hod ne ga Bal ka na. Skupni de lež to vrst nih an ke ti ran cev je 77 %, kar je si cer ne kaj več kot kažejo de jan ski po dat ki SRDAP-a (2012), kjer je ta de lež 59 %, ven dar je pri tem tre ba upošte va ti, da je bil vprašal nik poslan samo v slo ven skem je zi ku, ki je ne ka te rim pri pad ni kom dru gih iz vor nih držav pre cej manj ra zum ljiv. Re gi je z naj večjim de - ležem v njih ro je nih in živečih us tvar jal nih lju di so Do lenj ska, Go renj ska, Po drav ska in Sa vinj sko-Ko roška. Iz pred sta vi tve teh podat kov lah ko to rej zaz na mo, da je iz obrav na va ne ga vi di ka se li tve na di na mi ka v vzhod ni Slo ve ni ji ne ko li ko šib kejša kot v za hod ni. Za ni mi va je pri mer ja va an ket nih re zul ta tov z iz sled ki štu di je Mar tin-Bre lo to ve s so de lav ci (2010), ki so po isti me to do lo giji ra zi sko va li se li tve no di na mi ko us tvar jal nih lju di v evrop skih mest nih ozi ro ma me tro po li tan skih re gi jah (Am ster dam, Bar ce lo na, Bu dim pešta, Hel sin ki, Leip zig, Mi la no, München, Poz - nan, Riga in Tou lou se). V teh re gi jah ro je nih in živečih us tvar jal nih ljudi je skup no le do bra po lo vi ca od vseh an ke ti ran cev (55 %), kar je pre cej manj kot v Slo ve ni ji. Na dru gi stra ni je nji hov skup ni de lež v tu - ji ni ro je nih us tvar jal nih lju di (9 %) sko raj še en krat večji kot pri nas. Kljub temu av tor ji med na rod ne ra zi ska ve, ki so pr vens tve no žele li pri mer ja ti se li tve no di na mi ko us tvar jal nih po klic nih sku pin v Se ver - ni Ame ri ki in Evro pi, tr di jo, da so us tvar jal ni ljud je na sta ri ce li ni pre cej manj mo bil ni od ti stih na dru gi stra ni At lan ti ka. Če slo ven ske re gi je na tančneje primerja mo z našte ti mi evrop ski mi, lah ko ugo to vi mo, da so po to vrst ni se li tve ni di na mi ki us tvar jal nih lju di naj bolj po dob ne južnoe vrop skim in vzhod noe vrop - skim (Bar ce lo na, Bu dim pešta, Mi la no in Poz nan), kjer de lež tam kaj ro je nih in živečih us tvar jal nih lju di večino ma pre se ga 70 %. V se ver noe vrop skih in za hod noe vrop skih re gi jah (Am ster dam, Hel sin ki, Leip - zig, München, Riga in Tou lou se) je na mreč ta de lež v večini pri me rov pod 50 %. Na pod la gi pri mer ja ve 96 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 teh po dat kov lah ko skle ne mo, da so me dre gio nal ne se li tve ustvar jal nih lju di v Slo ve ni ji gle de na re gijo rojs tva in re gi jo se da nje ga pre bi va lišča raz me ro ma šibke. Za na se ljem rojs tva ozi ro ma odraščanja je dru go po memb no na se lje, ki ver jet no po memb no vpliva na iz bi ro se da nje ga pre bi va lišča us tvar jal nih lju di, na selje za ključka naj višje stop nje izo braz be. V Slo - ve ni ji do bra po lo vi ca an ke ti ran cev živi v re gi ji za ključka naj višje stop nje izo braz be, manj kot pol se jih je izo bra zi lo v dru gih de lih Slo ve ni je, izo braženih v tu ji ni pa je le peščica (pre gled ni ca 32). Medre gional - na pri mer ja va kaže, da je skup ni de lež v po sa mez nih re gi jah izo braženih in živečih an ke ti ran cev pre cej manjši od skup ne ga de leža v po sa mez nih re gi jah ro je nih in živečih an ke ti ran cev. Na to naj ver jet ne je vpli va mreža izo braževal nih us ta nov, ki je v pri me ru pri mar ne ga in se kun dar ne ga šols tva pri nas si cer go sto in ena ko mer no raz meščena, kar pa ne ve lja za ter ciar no izo braževa nje. Tako ima ta Osred nja Slo ve ni ja in Po drav ska re gi ja v pri mer ja vi z dru gi mi re gi ja mi na račun nju nih uni verz pre cej velik delež v nji ju izo braženih in živečih us tvar jal nih lju di. V os ta lih re gi jah je ta de lež krep ko manjši od po lo vi ce. Po drob nejša ana li za je raz kri la, da se us tvar jal ni ljud je po končanem izo braževa nju v obeh naj večjih uni - ver zi tet nih sre diščih v ve li ki meri vračajo do mov ozi ro ma v re gi jo rojs tva ali pa se iz nje sploh niso ni ko li iz se li li, saj so se dnev no vo zi li na štu dij. Pri mer ja va z re zul ta ti štu di je Mar tin-Bre lo to ve in so de lav cev (2010) s tega zor ne ga kota kaže, da so slo ven ske re gi je po de ležu v njih izo braženih in živečih us tvar jal nih lju di v pov prečju po dob ne evrop - skim. Obe naši re gi ji, ki ima ta že dalj časa uni ver zi tet no sre dišče, Osred nja Slo ve ni ja in Po drav ska re gi ja to rej, sta močno po dob ni južnoe vrop skim in vzhod noe vrop skim re gi jam, kjer ta de lež pre se ga 70 %, os ta le slo ven ske re gi je pa so po tem kri te ri ju po dob ne za hod noe vrop skim in se ver noe vrop skim, kjer je se li tve na di na mi ka us tvar jal nih lju di s tega vi di ka večja. To do do ločene mere ni sklad no s pred hod - ni mi ugo to vi tva mi. Do tega verjetno pri ha ja za ra di ne ka te rih vse bin skih raz lik med našimi in pri mer ja ni mi evrop ski mi re gi ja mi. Med tem ko so se us tvar jal ni ljud je naših re gij z iz je mo Osred nje slo ven ske in Podrav - ske dru god po večini samo izo bra zi li in se poz ne je vr ni li v ma tično re gi jo, so se us tvar jal ni ljud je evrop skih re gij va nje ver jet no pri se li li od dru god ozi ro ma iz re gi je, kjer so pred tem do končali izo braževa nje. To se lah ko po ja sni z dejs tvom, da so naše re gi je v slo ven skem re gio nal nem si ste mu gle de na Osred njo Slo ve ni jo in deloma tudi Po drav sko do kaj pe ri fer ne. Na to kaže tudi po da tek, da mar si ka te re ni ma jo niti te melj nih inšti tu cij ter ciar ne ga izo braževa nja ali pa so te sla bo raz vi te ozi ro ma šele v po vo jih. Na dru gi stra ni ima jo vse pri mer ja ne za hod noe vrop ske in se ver noe vropske me tro po li tan ske re gi je re gio - nal na sre dišča z vi so ko raz vi ti mi si ste mi ter ciar ne ga izo braževa nja ne le za po tre be do mačih držav, am pak tudi širših de lov Evro pe. Kljub temu tudi s tega gle dišča Mar tin-Bre lo to va in so de lav ci (2010) za ključuje jo, da so evrop ski us tvar jal ni ljud je zelo ne mo bil ni. Večina jih pre pro sto os ta ne v na se lju ozi - ro ma re gi ji, kjer so se ro di li ozi ro ma odraščali ali se izo bra zi li. Preglednica31:PrimerjavaregionalnerazporeditveustvarjalnihljudivSlovenijileta2012glede na regijorojstva(N=5668). re gi ja ro je ni v ma tični ro je ni v dru gih ro je ni v tu ji ni sku paj re gi ji (%) re gi jah (%) (%) (%) Pri mor ska 73,5 19,7 6,8 100,0 Go riška 56,7 41,0 2,3 100,0 Go renj ska 77,5 19,1 3,4 100,0 Osred nja Slo ve ni ja 68,5 25,9 5,6 100,0 Do lenj ska 77,1 17,2 5,7 100,0 Sa vinj sko-Ko roška 83,0 14,1 2,9 100,0 Po drav ska 81,6 12,9 5,5 100,0 Po mur ska 73,5 18,8 7,7 100,0 Slo ve ni ja 73,8 21,2 5,0 100,0 97 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina Preglednica32:PrimerjavaregionalnerazporeditveustvarjalnihljudivSlovenijileta2012gledena regijozaključkanajvišjestopnjeizobrazbe(N=5584). re gi ja izo braženi v ma tični izo braženi v dru gih izo braženi sku paj re gi ji (%) re gi jah (%) v tu ji ni (%) (%) Pri mor ska 34,3 62,9 2,8 100,0 Go riška 24,3 73,4 2,3 100,0 Go renj ska 29,4 69,2 1,4 100,0 Osrednja Slo ve ni ja 87,4 9,7 2,9 100,0 Do lenj ska 30,2 64,4 5,4 100,0 Sa vinj sko-Ko roška 28,5 51,5 2,0 100,0 Po drav ska 71,7 25,0 3,3 100,0 Po mur ska 20,8 75,3 3,9 100,0 Slo ve ni ja 57,6 39,5 2,9 100,0 Če za za ključek tega vse bin ske ga sklo pa na re di mo sin te zen pre gled, v ka te rem iz ločimo us tvar - jal ne lju di, ka te rih bi va nje v do ločeni re gi ji lah ko po ve zu je mo z dru gačnimi raz lo gi, kot so rojs tvo ozi ro ma odraščanje ali izo braževa nje, do bi mo sku pi no an ke ti ran cev, ki jih lah ko oz načimo kot us tvar jal ne mi - gran te (an gleško creativemigrants). Po tem kri te ri ju med vse mi re gi ja mi izra zi to iz sto pa ta samo Osred nja Slo ve ni ja (6 %) in Po drav ska re gi ja (20 %), ki sta tudi s tega zor ne ga kota pri mer lji vi s sku pi no me tropoli - tan skih re gij v južni in vzhod ni Evro pi, za ka te re je značilna nižja stop nja se li tve ne di na mi ke us tvar jal nih lju di (glej Mar tin-Bre lot s so de lav ci 2010). 6.2 DNEV NA MO BIL NOST Dnev na mo bil nost us tvar jal nih lju di se na naša na nji ho va dnev na po to va nja iz na se lja bi va nja v na - se lje de lov ne ga me sta. Pri nas in v medna rod ni li te ra tu ri je do kaj sla bo ra zi ska na, čeprav je zelo po mem ben raz voj ni vi dik vsa ke ga ob močja. Osre do točenost us tvar jal nih lju di v Osred nji Slo ve ni ji je po kra ju dela še večja kot po kra ju bi va nja (pre gled ni ca 33). Ta re gi ja je tudi edi na, ki izkazuje »pre sežek« Preglednica33:Primerjavaregionalnerazporeditveustvarjalnihljudipokrajubivanja(N=5753) in dela(N=5675)vSlovenijileta2012. re gi ja re gi ja bi va nja (%) re gi ja dela (%) raz li ka (delo – bi va nje) (%) Pri mor ska 6,3 5,8 –0,5 Go riška 4,7 4,7 0,0 Go renj ska 10,4 7,8 –2,6 Osred nja Slo ve ni ja 39,6 44,8 5,2 Do lenj ska 7,2 6,8 –0,4 Sa vinj sko-Ko roška 14,1 13,2 –0,9 Po drav ska 13,2 12,8 –0,4 Po mur ska 4,5 4,2 –0,3 Slo ve ni ja 100,0 100,0 0,0 Slika30:Prostorskarazporeditevanketiranihustvarjalnihljudipoobčinahdelovnegamesta vSlovenijileta2012(N=5643). P str.99 98 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 , 2016 km ZUA 50 SC 40 elika ZR SR 30 U ntona M 20 eje regij ozina 10 urska SobotaM eografski inštitut A Število anketiranih ustvarjalnih ljudi po občini dela ni pojava do 10 10 do 100 100 do 1000 1000 in več regionalno središče m 0 artografska podlaga: G G Avtor: Jani K K © ariborM eljeC esto ovo mN Ljubljana ranjK orica operK ova GN 99 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina us tvar jal nih de lov nih mest nad pre bi val ci z us tvar jal nim po kli cem. Tako lah ko skle pa mo, da vse os ta - le re gi je na pa ja jo Osred njo Slo ve ni jo s svo jim us tvar jal nim ka pi ta lom. Po drob nejša ana li za po občinah dela raz kri va, da je da leč naj več an ke ti ra nih us tvar jal nih lju di za - po sle nih v Ljub lja ni (35 %). S pre cejšnjo raz li ko sle di jo Ma ri bor (8 %), Ce lje (4 %), Kranj (3 %), Novo me sto (3 %), Ko per (3 %), Mur ska So bo ta (2 %), Velenje (2 %), Nova Go ri ca (2 %), Domžale (1 %), Ptuj (1 %) in Slo venj Gra dec (1 %). V vseh os ta lih občinah je za po sle nih manj kot od sto tek od vseh anke - ti ran cev. V ne ka te rih manjših (Gor je, Je zer sko, Solčava, Ve li ke Lašče, Osil ni ca, Mo kro nog – Tre bel no, Kostanje vi ca na Krki, Podčetr tek, Vi ta nje, Op lot ni ca, Ma ko le, Sve ti Ju rij v Slo ven skih go ri cah, Sve ta Tro ji ca v Slo ven skih go ri cah, Tr nov ska vas, Sve ti An draž v Slo ven skih go ri cah, Veržej, Črenšovci, Raz - križje, Ho doš in Kuz ma), ki so po večini del hri bo vi tih ali gričev na tih, pro met no od mak nje nih ozi ro ma raz voj no ome je nih po dežel skih ob močij, ni za po slen nihče od an ke ti ra nih us tvar jal cev (sli ka 30). V os mih glav nih re gio nal nih sre diščih ozi ro ma mest nih občinah (Ljub lja na, Ma ri bor, Ce lje, Kranj, Ko per, Novo mesto, Mur ska So bo ta in Nova Go ri ca) je za po sle nih kar 61 % an ke ti ra nih us tvar jal nih lju di. Za pri mer ja vo lah ko na ve de mo ugo to vi tve Bo le ta (2011, 92), da ima de set naj večjih slo ven skih za po sli tve nih sre dišč, ki po leg na ve de nih ob se ga jo še Ve le nje in Ptuj, skupaj prib ližno po lo vi co vseh de lov nih mest v državi. Us tvar jal ni ljud je so to rej tudi po kra ju dela in ne le po kra ju bi va nja bolj zgoščeni kot ce lot no de lov no ak tiv no pre bi vals tvo. V večini re gij zelo ve li ka večina us tvar jal nih lju di tako živi kot dela. Edi na iz je ma je Go renj ska, kjer se poz na močan za po sli tve ni vpliv Ljub lja ne, saj sko raj tret ji na an ke ti ran cev iz te re gi je svo je delo oprav - lja v Osred nji Slo ve ni ji, ena ko pa tudi iz dru gih re gij, z iz je mo Po mur ja, večina preo sta lih us tvar jal nih lju di dnev no pri ha ja na delo v to re gi jo. Za Po mur je je za ra di od daljeno sti ne ko li ko bolj pri vlačna bližnja Po drav ska re gi ja. Iz spo daj na ve de nih po dat kov je raz vid no, da gre v pri me ru upo rab lja ne re gio na li - za ci je za funk cij sko raz me ro ma do bro za me je na ob močja (pre gled ni ca 34). Preglednica34:RegionalnarazporeditevustvarjalnihljudigledenakrajdelavSlovenijileta2012 (N=5620). re gi ja za po sle ni v re gi ji (%) za po sle ni v dru gi re gi ji (%) sku paj (%) Pri mor ska 86,6 13,4 100,0 Go riška 92,3 7,7 100,0 Go renj ska 65,7 34,3 100,0 Osred nja Slo ve ni ja 95,0 5,0 100,0 Do lenjska 87,2 12,8 100,0 Sa vinj sko-Ko roška 87,4 12,6 100,0 Po drav ska 90,9 9,1 100,0 Po mur ska 87,8 12,2 100,0 Slo ve ni ja 88,8 11,2 100,0 V Slo ve ni ji se na de lov no me sto v dru go občino vozi 45 % an ke ti ran cev, kar je v pri mer ja vi s ce lot - nim de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom prib ližno de se ti na manj (Ga bro vec in Bole 2009, 24). Us tvar jal ni ljud je so to rej z vi di ka po to va nja na de lov no me sto ne ko li ko manj mo bil ni kot os ta le poklicne sku pi ne, kar je v nas prot ju z ugo to vi tva mi Rav bar ja in Bo le ta (2007, 71), ki svo je iz sled ke ute me lju je ta na re gi - str skih po dat kov nih vi rih. Po da tek o nižji stop nji mo bil no sti je pričako van, saj sem do slej že do ka zal, Slika31:Dnevnamobilnostanketiranihustvarjalnihljudivosemglavnihslovenskihregionalnih zaposlitvenihsrediščaleta2012(N=1500). P str.101 Slika32:Dnevnamobilnostanketiranihustvarjalnihljudivostalaslovenskazaposlitvenasredišča leta2012(N=987). P str.102 100 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 , 2016 ZU km A S 50 C 40 elika ZR SR 30 U ntona M eje regij eje občin 20 m ozina 10 Število dnevnih vozačev v regionalna zaposlitvena središča 1–5 6–10 11–20 21–40 41–75 regionalno središče občinsko središče m eografski inštitut A 0 artografska podlaga: G G Avtor: Jani K K © 101 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina , 2016 ZU km A S 50 C 40 elika ZR SRU 30 ntona M eje regij eje občin 20 m ozina 10 eografski inštitut A Število dnevnih vozačev v ostala zaposlitvena središča 1–5 6–10 11–15 16–20 regionalno središče občinsko središče m artografska podlaga: G G 0 Avtor: Jani K K © 102 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 da so us tvar jal ni ljud je v primer ja vi s preo sta lim pre bi vals tvom močneje osre do točeni tako po kra ju bi - va nja kot dela. Med mo bil ni mi an ke ti ran ci se jih kar 60 % na delo vozi v osem glav nih re gio nal nih sre dišč. Med sled nji mi pričako va no naj bolj iz sto pa Ljub lja na v Osred nji Slo ve ni ji, ki kot edi na svo je »lov ke« ste - gu je v vse dru ge re gi je. Sle di ta ji Ma ri bor in Ce lje ter nato z ne ko li ko nižjo stop njo pri vlačno sti še Kranj, Mur ska So bo ta, Novo me sto, Nova Go ri ca in Ko per (sli ka 31). Večjo di na mi ko dnev ne mo bil no sti, ki ni us mer je na v glavna re gio nal na sre dišča, am pak v os ta la za po sli tve na sre dišča, je mo goče zaz na ti v ožjem su bur ba ni zi ra nem ob močju Ljub lja ne, zno traj so me stij Je se ni ce‒Bled–Ra dov lji ca in Brežice–Krško, v se ver nem delu 3. raz voj ne osi ozi ro ma v Šaleški do li ni ter na Koroškem, Ptuj skem in v Ko pr skem pri mor ju (sli ka 32). Po seb na sku pi na mo bil nih us tvar jal nih lju di so ti sti, ki se iz os mih naj večjih re gio nal nih sre dišč vozi - jo na delo v oko liške občine. Nji hov de lež med vse mi an ke ti ra ni mi vo zači je omem be vred nih 9 %. Ta pro ces je naj bolj in ten zi ven v re gi jah s šib kejšim re gio nal nim sre diščem ozi ro ma z več ena ko vred ni mi sre dišči. Naj bolj se to odraža v pri me ru Ko pra in Nove Go ri ce; oba ima ta v svo ji so seščini močni zapo - sli tve ni sre dišči. Iz Ko pra se ve li ko us tvar jalnih lju di vozi na delo v so sed njo Izo lo, kjer je med dru gim re gij ska bol nišnica, in Pi ran, iz Nove Go ri ce, ki je že tako ali tako eno šib kejših re gio nal nih sre dišč, pa ve li ko us tvar jal nih lju di dnev no po tu je na delo v občino Šem pe ter – Vr toj ba, kjer je med dru gim prav tako re gij ska bol nišnica. Na dru gi stra ni je dnev na mo bil nost na delo iz re gio nal nih sre dišč v oko liške občine naj manj in ten ziv na v Ljub lja ni in No vem me stu, ki sta očitno zelo izra zi ti za po sli tve ni sre dišči svo jih re gij. Ob tem se lah ko navežemo na na ved be Bo le ta (2011, 99), da se pre bi val ci re gij skih središč vse bolj vo zi jo na delo v se kun dar na za po sli tve na sre dišča zno traj in zu naj na tičnih re gij. To vr sten proces v končni fazi vodi v na sta nek bolj po li cen trične zgrad be re gij ozi ro ma regij ske ga me sta, kjer se hie rar - hična or ga ni zi ra nost na se lij v re gi ji spre mi nja in urav no teži. 103 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina 7 DEJAVNIKI PROSTORSKE RAzPOREDITVE USTVARJALNIH LJUDI V SLOVENIJI To po glav je pri ka zu je re zul ta te vred no te nja de jav ni kov, s ka te ri mi lah ko po ja sni mo pro stor sko raz - po re di tev us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji. Pri vse bin ski opre de li tvi de jav ni kov sem iz ha jal iz te melj nih de javnosti, ki jih po sa mez nik ali sku pi na oprav lja v svo jem živ ljenj skem oko lju. Teh de jav no sti je lahko več ali manj, od vi sno od tega, kako ak ti ven je po sa mez nik ozi ro ma sku pi na. Med te melj ne člo ve ko ve de jav no sti naj po go ste je šte je mo bi va nje, delo, izo braževa nje, os kr bo, pro sti čas in pro met (Rup pert s sodelav ci 1981; Rup pert 1984). Iz me to do loškega vi di ka sem de jav ni ke vred no til s po močjo ana li ze ob jek tiv nih in sub jek tiv nih ka zal ni kov. Po dat ke o ob jek tiv nih ka zal ni kih sem pri do bil iz raz po ložlji vih zbirk pro stor skih po dat kov (jav ne evi - den ce, sta ti stični re gi stri, ra zi sko val ne štu di je in po dob no), ki sem jih ana li zi ral z bi va riat no ko re la cij sko ana li zo in večva riat no li near no re gre sij sko ana li zo. Prvo sem upo ra bil za ugo tav lja nje li near ne po ve - za no sti po sa mez nih ob jek tiv nih ka zal ni kov s pro stor sko raz poredi tvi jo us tvar jal nih lju di, z dru go pa sem nato ob sočasni obrav na vi vseh ob jek tiv nih ka zal ni kov nad zo ro val nji ho ve med se boj ne učinke. Po dat - ke o sub jek tiv nih ka zal ni kih sem pri do bil z last nim an ke ti ra njem, v ka te rem sem us tvar jal ne lju di po zval, naj iz pri prav lje ne ga na bo ra oz načijo do tri raz lo ge, ki so za nji ho vo bi va nje v se da njem na se lju še pose - bej po memb ni. Pred nost sub jek tiv nih ka zal ni kov je, da omo gočajo pri mer ja vo med prišleki in sta ro sel ci ter obrav na vo re gio nal nih raz lik in raz lik gle de na stop njo ur ba ni zi ra no sti na se lij. 7.1 VRED NO TE NJE DE JAV NI KOV z ANA LI zO OB JEK TIV NIH KA zAL NI KOV Re zul ta ti bi va riat ne ko re la cij ske ana li ze kažejo, da se de jav ni ki pro stor ske raz po re di tve us tvar jalnih lju di in ce lot ne ga de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva med se boj po memb no raz li ku je jo. Vred no sti Pear so - no vih ko re la cij skih koe fi cien tov so v pri me ru vseh us tvar jal nih po klic nih sku pin za večino ob jek tiv nih ka zal ni kov višji kot v pri me ru ce lot ne ga de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva (pre gled ni ca 35). To na eni stra - ni kaže, da po leg raz lik v pro stor ski raz po re di tvi ob sta ja jo tudi raz li ke, ki to sta nje po jas nju je jo. Hkra ti za ra di višine ko re la cij skih koe fi cien tov lah ko skle pa mo, da je na bor ob jek tiv nih ka zal ni kov ob li ko van tako, da v pre cejšnji meri odraža dejavni ke, s ka te ri mi lah ko za do vo lji vo po jas nju je mo raz po re di tev us - tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji. Pro stor ska raz po re di tev us tvar jal nih lju di je naj močneje po ve za na z izo braz be no rav njo pre bi vals - tva, kar do ka zu je zelo vi so ka po zi tiv na sta ti stična po ve za nost z osre do točenost jo ter ciar no izo braženih. Ta po da tek pri tr ju je ugo to vi tvam pred hod nih ra zi skav (Lu cas 1988; Glae ser 1998; Han sen in Nie domysl 2009) o močni po ve za no sti us tvar jal ne ga in člo veškega ka pi ta la, čeprav ti dve sku pi ni ni sta po vsem iden tični (glej pod po glav je 4.2). Da je izo braz ba po memb no po ve za na s pro stor sko raz po re di tvi jo us tvar jal nih lju di do dat no na ka zu je tudi sred nja po zi tiv na sta ti stična po ve za nost z go sto to štu den tov po kra ju bi - va nja, kar je sklad no z ugo to vi tvi jo Čepar ja in Boj ne ca (2010, 258), da je vi so košol ska izo brazba staršev eden od glav nih družbe nih de jav ni kov, ki vpli va na ver jet nost vključitve po sa mez ni ka v vi so košol sko izo braževa nje. Za izo braz be no rav njo vi so ko po zi tiv no sta ti stično po ve za nost z raz po re di tvi jo us tvar jal nih lju di iz - ka zu je ta še de jav ni ka sta no vanj ska ne pre mičnina (pov prečna vred nost hiše in sta no va nja) ter strp nost in od pr tost oko lja (osre do točenost kul tur nih us tvar jal cev), kar do dat no po tr ju je sred nja po - zi tiv na sta ti stična po ve za nost us tvar jal nih lju di z zas to pa nost jo tu jih de lav cev. Vi so ka po zi tiv na sta ti stična po ve za nost po dat kov o sta no vanj skih ne pre mični nah in us tvar jal nih lju - di je pričako va na, saj je nji hov do ho dek samo iz na slo va de lov ne ga raz mer ja v pov prečju še en krat večji od do hod ka os ta lih poklic nih sku pin (glej sli ko 12). To po me ni, da si ta pre bi vals tve na sku pi na v pov - prečju lažje pri vošči bi va lišča višjega ce nov ne ga raz re da. Na tem me stu je za ni mi vo opa zo va ti, kako se pro stor ska raz po re di tev us tvar jal nih lju di sta ti stično gle da no le skrom no po ve zu je z di na mi ko sta - no vanj ske grad nje. Sta no va nja se v zad njih le tih v Slo ve ni ji očitno niso gra di la na ob močjih z naj večjo 104 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 Preglednica35:Korelacijskamatrikapovezanostiobjektivnihkazalnikovsprostorskorazporeditvijo ustvarjalnihljudi(* korelacijajeznačilnapristopnjitveganjap<0,05(dvostranska);** korelacijaje značilnapristopnjitveganjap<0,01(dvostranska)). de jav ni ki ob jek tiv ni ka zal ni ki us tvar jal ni us tvar jal no us tvar jal ni kul tur ni de lov no ljud je je dro pro fe sio nal ci us tvar jal ci ak tiv no (A + B) (A) (B) (C) pre bi vals tvo izo braz ba osre do točenost ter ciar no izo braženih 0,95** 0,93** 0,90** 0,71** 0,22** sta no vanj ska ne pre mičnina pov prečna vred nost hiše 0,87** 0,73** 0,88** 0,73** 0,37** sta no vanj ska ne pre mičnina pov prečna vred nost sta no va nja 0,80** 0,71** 0,79** 0,66** 0,43** strp nost in od pr tost okolja osre do točenost kul tur nih us tvar jal cev 0,74** 0,67** 0,72** 1,00** 0,18** in fra struk tur na oprem lje nost za sto pa nost sta no vanj z ogre va njem 0,67** 0,59** 0,67** 0,49** 0,23** izo braz ba po ten cial na do stop nost štu di ja 0,66** 0,53** 0,68** 0,48** 0,53** delovno me sto po ten cial na do stop nost de lov nih mest 0,66** 0,54** 0,67** 0,50** 0,49** pro met na do stop nost pro met na do stop nost jav ne ga pro me ta 0,61** 0,53** 0,61** 0,48** 0,10 in fra struk tur na oprem lje nost do stop nost in ter ne ta 0,59** 0,57** 0,57** 0,51** 0,27** de lov no me sto go sto ta de lov nih mest 0,59** 0,61** 0,55** 0,45** 0,19** strp nost in od pr tost oko lja za sto pa nost tu jih de lav cev 0,59** 0,54** 0,57** 0,41** 0,35** ve li kost kra ja šte vi lo pre bi val cev 0,58** 0,57** 0,55** 0,49** 0,23** ve li kost kra ja gi ba nje šte vi la pre bi val cev 0,57** 0,42** 0,62** 0,39** 0,50** pro met na do stop nost pro met na do stop nost av to cest ne ga –0,55** –0,43** –0,58** –0,48** –0,31** omrežja ve li kost kra ja go sto ta po se li tve 0,51** 0,37** 0,55** 0,43** 0,12 izo braz ba za sto pa nost štu den tov 0,44** 0,48** 0,38** 0,25** 0,46** de lov no me sto stop nja re gi stri ra ne brez po sel no sti –0,38** –0,33** –0,39** –0,26** –0,66** de lov no me sto pov prečna višina plače 0,37** 0,38** 0,34** 0,29** 0,10 sto ri tve ka zal nik os krb ne ko ri sti 0,34** 0,34** 0,32** 0,36** 0,10 pro met na do stop nost pro met na do stop nost re gio nal nih –0,33** –0,28** –0,34** –0,36** –0,06 sre dišč sta no vanj ska ne pre mičnina di na mi ka sta no vanj ske grad nje 0,29** 0,25** 0,30** 0,28** 0,18** pro stočasne ak tiv no sti go sto ta društev –0,19** –0,05 –0,25** –0,14* –0,33** pro stočasne ak tiv no sti ka zal nik kul tur nih možno sti 0,17* 0,17* 0,17* 0,32** –0,15* sto ri tve ka zal nik jav ne ko ri sti 0,12 0,18* 0,08 0,15* –0,13 Le gen da: In ter pre ta ci ja višine ko re la cij ske ga koe fi cien ta (Sa ga din 2003, 122). od 0,91 do 1 zelo visoka po zi tiv na ko re la ci ja – zelo vi so ka, zelo te sna po zi tiv na sta ti stična po ve za nost od 0,71 do 0,90 vi so ka po zi tiv na ko re la ci ja – vi so ka, te sna po zi tiv na sta ti stična po ve za nost od 0,41 do 0,70 zmer na, sred nja po zi tiv na ko re la ci ja – zmer na, sred nja, ven dar še bis tve na po zi tiv na sta ti stična po ve za nost od 0,21 do 0,40 niz ka po zi tiv na ko re la ci ja – niz ka, majh na po zi tiv na sta ti stična po ve za nost 0 do 0,20 nez nat na po zi tiv na ko re la ci ja – sta ti stične po ve za no sti sko raj ni 0 do –0,20 nez nat na ne ga tiv na ko re la ci ja – sta ti stične po ve za no sti sko raj ni od –0,21 do –0,40 niz ka ne ga tiv na ko re la ci ja – niz ka, majh na ne ga tiv na sta ti stična po ve za nost od –0,41 do –0,70 zmer na, sred nja ne ga tiv na ko re la ci ja – zmer na, sred nja, ven dar še bis tve na ne ga tiv na sta ti stična po ve za nost od –0,71 do –0,90 vi so ka ne ga tiv na ko re la ci ja – vi so ka, te sna ne ga tiv na sta ti stična po ve za nost od –0,91 do –1 zelo vi so ka ne ga tiv na ko re la ci ja – zelo vi so ka, zelo te sna ne ga tiv na sta ti stična po ve za nost 105 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina Preglednica36:Rezultatiregresijskegamodeliranjaprostorskerazporeditvedelovnoaktivnegaprebi- valstvainustvarjalnihpoklicnihskupinzvidikaobjektivnihkazalnikov(* korelacijajeznačilnapristopnji tveganjap<0,05(dvostranska);** korelacijajeznačilnapristopnjitveganjap<0,01(dvostranska)). de jav ni ki ob jek tiv ni ka zal ni ki us tvar jal ni ljud je (A + B) B SEB β kon stan ta –12828,16 10472,44 izo braz be na ra ven osre do točenost ter ciar no izo braženih 1,05 0,05 0,69** do stop nost sta no vanj skih ne pre mičnin pov prečna vred nost hiše 1,42 0,68 0,09* strp nost in od pr tost oko lja osre do točenost kul turnih us tvar jal cev 2,55 1,40 0,05 in fra struk tur na oprem lje nost za sto pa nost sta no vanj z ogre va njem 0,00 0,00 0,04 do stop nost de lov nih mest po tencial na do stop nost de lov nih mest 7160,51 6707,05 0,03 pro met na do stop nost pro met na do stop nost jav ne ga pro me ta 0,04 0,01 0,10** in fra struk tur na oprem lje nost do stop nost in ter ne ta 0,00 0,00 –0,02 do stop nost de lov nih mest go sto ta de lov nih mest 0,59 0,91 0,02 strp nost in od pr tost oko lja za sto pa nost tu jih de lav cev 0,41 0,26 0,03 ve li kost ob močja šte vi lo pre bi val cev 0,20 0,53 0,01 ve li kost ob močja gi ba nje šte vi la pre bi val cev 994,01 230,36 0,11** pro met na do stop nost pro met na do stop nost av to cest ne ga omrežja 0,09 0,25 0,01 ve li kost ob močja go sto ta po se li tve 0,59 0,29 0,06* izo braz be na ra ven za sto pa nost štu den tov 0,01 0,02 0,01 do stop nost de lov nih mest stop nja re gi stri ra ne brez po sel no sti 2,48 1,55 0,04 višina plače pov prečna višina plače 1,23 1,49 0,02 do stop nost sto ri tev ka zal nik os krb ne ko ri sti 0,11 0,69 0,00 pro met na do stop nost pro met na do stop nost re gio nal nih sre dišč 0,55 0,16 0,09** do stop nost sta no vanj skih ne pre mičnin di na mi ka sta no vanj ske grad nje –0,05 0,09 –0,01 do stop nost pro stočas nih ak tiv no sti go sto ta društev –1,30 1,67 –0,02 do stop nost pro stočas nih ak tiv no sti ka zal nik kul tur nih možno sti 0,47 0,94 0,01 do stop nost sto ri tev ka zalnik jav ne ko ri sti 0,03 0,16 0,00 R 0,98 R2 0,96 popravljenR2 0,95 106 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 us tvar jal no je dro (A) us tvar jal ni pro fe sio nal ci (B) kul tur ni us tvar jal ci (C) de lov no aktivno pre bi vals tvo B SEB β B SEB β B SEB β B SEB β 1862,56 5549,72 –14690,71 10092,95 36,76 546,75 –1609328,54 809433,58 0,48 0,03 0,88** 0,58 0,05 0,55** 0,01 0,00 0,41** –18,46 3,84 –0,43** –1,15 0,36 –0,20** 2,57 0,65 0,23** 0,10 0,03 0,36** –93,72 52,27 –0,20 0,42 0,74 0,02 2,13 1,35 0,05 64,95 107,97 0,04 0,00 0,00 0,07 0,00 0,00 0,02 0,00 0,00 –0,07 –0,01 0,01 –0,04 –1226,70 3554,31 –0,02 8387,21 6464,01 0,05 –19,31 350,17 0,00 999493,63 518399,93 0,15 0,01 0,00 0,09* 0,02 0,01 0,10** 0,00 0,00 0,02 –0,41 0,66 –0,04 0,00 0,00 0,01 0,00 0,00 –0,04 0,00 0,00 0,04 0,20 0,13 0,10 0,71 0,48 0,06 –0,11 0,87 0,00 0,05 0,05 0,08 –57,77 70,12 –0,06 0,22 0,14 0,05 0,19 0,25 0,02 –0,01 0,01 –0,03 46,04 19,95 0,13* 0,69 0,28 0,10 –0,49 0,51 –0,04 0,00 0,03 –0,01 136,89 41,00 0,25** 39,90 122,07 0,01* 954,11 222,01 0,15** –4,32 12,02 –0,03 27615,47 17804,75 0,10 0,06 0,13 0,02 0,03 0,24 0,00 0,00 0,01 0,00 –60,97 19,22 –0,21** –0,30 0,16 –0,09 0,89 0,28 0,13** 0,00 0,02 0,01 14,85 22,79 0,05 0,01 0,01 0,03 0,00 0,02 0,00 0,00 0,00 –0,07 9,47 1,80 0,32** –0,15 0,82 –0,01 2,63 1,50 0,06 0,01 0,08 0,01 –938,92 120,00 –0,55** 1,27 0,79 0,04 –0,04 1,44 0,00 –0,10 0,08 –0,07 –60,70 115,20 –0,03 0,24 0,36 0,02 –0,13 0,66 –0,01 0,03 0,04 0,05 –119,08 53,15 –0,12* 0,08 0,08 0,03 0,48 0,15 0,11** –0,01 0,01 –0,05 –7,96 12,36 –0,04 –0,01 0,05 0,00 –0,04 0,08 –0,01 0,00 0,00 0,00 19,08 6,80 0,14** –0,58 0,88 –0,02 –0,72 1,61 –0,01 –0,07 0,09 –0,05 36,36 128,90 0,02 0,01 0,50 0,00 0,46 0,91 0,01 0,12 0,05 0,15** –58,16 72,90 –0,05 0,19 0,08 0,06* –0,16 0,15 –0,03 0,01 0,01 0,05 –30,79 12,23 –0,12* 0,95 0,96 0,79 0,824 0,90 0,92 0,62 0,679 0,89 0,91 0,58 0,641 107 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina kon cen tra ci jo us tvar jal ne ga ka pi ta la, kjer po vrh vse ga pri ha ja do po zi tiv nih teženj v ra sti skup ne ga šte - vi la pre bi val cev. Stati stična po ve za nost di na mi ke sta no vanj ske grad nje in gi ba nja šte vi la pre bi val cev je na mreč prav tako niz ka. To kaže na do ločene po seb no sti slo ven ske ga ne pre mičnin ske ga trga, ki je ver jet no v ve li ki meri odraz neu re je ne ozi ro ma »neob sto ječe« sta no vanj ske po li ti ke. Kot je bilo ome nje no že v teo ret ski opre de li tvi us tvar jal nih lju di (pod po glav je 2.2.3), so kul tur ni ustvar - jal ci na eni stra ni nji hov se stav ni del, na dru gi pa naj bi s svo ji mi last nost mi pri vlačili os ta li dve us tvar jal ni pod sku pini, to je us tvar jal no je dro in us tvar jal ne pro fe sio nal ce. Re zul ta ti ko re la cij ske anali ze na ka zuje - jo, da sled nje v pri me ru Slo ve ni je ver jet no drži, čeprav s tem ne mo re mo po tr di ti vzročno sti, am pak le po ve za nost ozi ro ma »ko lo ka ci jo«. Si cer pa v ko re la cijski ana li zi iz mer je na sred nje vi so ka sta ti stična po ve za nost kaže, da je večja osre - do točenost us tvar jal nih lju di značilna za občine z boljšo in fra struk tur no oprem lje nost jo (za sto pa nost sta no vanj z ogre va njem in do stop nost in ter ne ta), do stop nost jo izo braževanja (po ten cial na do stop nost štu di ja), do stop nost jo de lov nih mest (po ten cial na do stop nost de lov nih mest in go sto ta de lov nih mest), pro met no do stop nost jo (pro met na do stop nost jav ne ga pro me ta in av to cest ne ga omrežja) ter za goste - je po se lje na ob močja z na raščajočim šte vi lom pre bi val cev (šte vi lo pre bi val cev, go sto ta po se li tve in gi ba nje šte vi la pre bi val cev). Gle de na predz nak po ve za no sti je pro met na do stop nost av to cest ne ga omrežja med na ve de ni mi edi ni ka zal nik, ki kaže ne ga tiv no po ve za nost. Raz log je v opre deli tvi ka zal - ni ka, ki je izražen s pov prečnim po to val nim časom do naj hi tre je do stop ne ga pri ključka av to ce ste ozi ro ma hi tre ce ste, pri čemer krajši po to val ni čas po me ni boljšo pro met no do stop nost. Os ta li ka zal ni ki so z raz po re di tvi jo us tvar jal nih lju di po občinah bi va nja po ve za ni niz ko ozi ro ma neznat no. Ti se na ve zu je jo na do ločene vi di ke de lov nih mest (stop nja re gi stri ra ne brez po sel no sti in pov prečna višina plače), pro met ne do stop no sti (pro met na do stop nost re gio nal nih sre dišč) in sta no - vanj skih ne pre mičnin (di na mi ka sta no vanj ske grad nje), po leg tega pa še na sto ri tve (ka zal ni ka jav ne in os krb ne ko ri sti) in pro stočasne ak tiv no sti (ka zal nik kul tur nih možno sti in go sto ta društev). Med po sa mez ni mi us tvar jal ni mi pod sku pi na mi pre ti ra nih raz lik v nji ho vi po ve za nosti z obrav na va - ni mi ob jek tiv ni mi ka zal ni ki ni mo goče zaz na ti. V tem po gle du so si še po se bej po dob ni pred stav ni ki us tvar jal ne ga je dra in us tvar jal ni pro fe sio nal ci, med tem ko so kul tur ni us tvar jal ci z večjim de lom ka zal - ni kov po ve za ni v ne ko li ko šib kejši meri, kar na ka zu je po tre bo po bolj po glob lje ni ra zi ska vi. Re zul ta ti večva riat ne li near ne re gre sij ske ana li ze, v ka te ri sem ob sočasni obrav na vi vseh ob jektivnih ka zal ni kov nad zo ro val nji ho ve med se boj ne učinke, kažejo, da raz po re di tev us tvar jal nih lju di naj lažje po ja sni mo z višjo izo braz bo pre bi vals tva (de lež ter ciar no izo braženih), večjo vred nost jo sta no vanj - skih nepre mičnin (pov prečna vred nost hiše), pro met no do stop nost jo (boljša do stop nost jav ne ga pro me ta in slabša do stop nost re gio nal nih sre dišč), kar je načelo ma značilno za go ste je po se lje na ob - močja z na raščajočim šte vi lom pre bi val cev (gi ba nje šte vi la pre bi val cev in go sto ta po se li tve). Med de jav ni ki, ki v ko re la cij ski ana li zi še po se bej iz sto pa jo in jih re gre sij ska ana li za ne iz po stav lja, ve lja ome - ni ti strp nost in od pr tost oko lja. Prav tako je ob upošte va nju vseh de jav ni kov hkra ti opa zi ti manjši po men in fra strukturne oprem lje no sti ter do stop no sti izo braževa nja in de lov nih mest. Na ta način re gre sij ski mo del po jas nju je vi so kih 96 % va ria bil no sti pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di (pre - gled ni ca 36). V pri mer ja vi s ko re la cij sko ana li zo je z re gre sij sko ana li zo možno do ločiti bolj ja sne raz like med posamez ni mi us tvar jal ni mi pod sku pi na mi. Sku pi ni pri pad ni kov us tvar jal ne ga je dra in us tvar jal nih pro - fe sio nal cev sta si med se boj do kaj po dob ni. Naj večja raz li ka je, da pri pad ni ki us tvar jal ne ga je dra v pou dar je ni meri živi jo na ob močjih z boljšo dostop nost jo sta no vanj skih ne pre mičnin (nižja pov prečna vred nost hiše) in sto ri tev (višji ka zal nik jav ne ko ri sti), med tem ko pri us tvar jal nih pro fe sio nal cih bolj iz - sto pa jo pro met na do stop nost (slabša do stop nost re gio nal nih sre dišč) in težnje po bi va nju v gosteje po se lje nih ob močjih z na raščajočim šte vi lom pre bi val cev. V obeh pri me rih re gre sij ska mo de la po - jas nju je ta vi so kih 90 % ozi ro ma 92 % va ria bil no sti ra zi sko va ne ga po ja va. Zgod ba kul tur nih us tvar jal cev je ne ko li ko dru gačna. To na ka zu je že de lež po jas njene va rian ce, ki je v nji ho vem pri me ru z 62 % nižja od os ta lih dveh us tvar jal nih pod sku pin in kaže na po tre bo po do - 108 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 dat nih ana li zah kul tur nih us tvar jal cev. Nji ho vo raz po re di tev lah ko ob upo ra bi ob sto ječih po dat kov po - jas nju je mo z ob močji višje izo braz be ne ravni, višje vred no sti sta no vanj skih ne pre mičnin in boljše do stop no sti pro stočas nih ak tiv no sti (višji ka zal nik kul tur nih možno sti). Ena ko kot v pri me ru ko re la cij ske ana li ze tudi re gre sij ska ana li za po tr ju je, da se de jav ni ki pro stor - ske raz po re di tve us tvar jalnih lju di in ce lot ne ga de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva med se boj po memb no raz li ku je jo. Do raz lik pri ha ja tako v na bo ru sta ti stično značil nih ob jek tiv nih ka zal ni kov kot tudi ve li ko sti in predz na ku re gre sij skih koe fi cien tov ter po jas nje val ni moči re gre sijskih mo de lov. 7.2 VRED NO TE NJE DE JAV NI KOV z ANA LI zO SUB JEK TIV NIH KA zAL NI KOV Sklad no z re zul ta ti an ke ti ra nja us tvar jal ni ljud je kot raz lo ge pre bi va nja v do mačem na se lju iz postavlja - jo ka ko vost bi val ne ga oko lja, iden ti te to in de lov no me sto. Vsaj ene ga od njih je kot naj po memb nejši de jav nik iz bra lo več kot 10 % an ke ti ran cev. Med sred nje po memb ne de jav ni ke lah ko uvr sti mo sto ri - tve, živ ljenj ske stroške, pro stočasne ak tiv no sti, in fra struk tur no oprem lje nost, sta no vanj sko ne pre mičnino in pro met no do stop nost, ki jih je iz po sta vi lo več kot 5 % an ke ti ran cev. Raz lo gi, ki ima - jo po mne nju an ke ti ran cev manjši po men za lo ka ci jo nji ho ve ga bi va nja, so ve li kost kra ja, strp nost in od pr tost oko lja ter izo braz ba. Ob tem je tre ba pou da ri ti, da so an ke ti ran ci raz lo ge, ki me ri jo po - sa mez ne de jav ni ke, pre cej raz lično vred no ti li (pre gled ni ca 37). V pri me ru ka ko vo sti bi val ne ga oko lja so po go ste je iz bra li raz lo ge, ki se na našajo na na ravne, okolj - ske in var nost ne vi di ke. To so bližina na ra ve, čis tost in ure je nost oko lja (ka ko vost zra ka in pit ne vode, ure je nost oko li ce, hrup …), raz po ložlji vost za seb nih od pr tih pro sto rov (vrt, sa dov njak, atrij …), ka ko - vost sta no vanj ske ne pre mičnine, var nost otrok in oseb na var nost. Obe nem so manj iz po stav lja li otip lji ve raz lo ge, kot so do bre/ugod ne pod neb ne raz me re, in pre vla du joče mest ne se sta vi ne bi val ne ga oko lja, ki jih opi su je raz no li kost gra je ne ga oko lja (za ni mi va ar hi tek tu ra stavb, spo me ni ki, uli ce, parki, igrišča …). S tem se v ve li ki meri zr ca li jo pro stor ske značil no sti Slo ve ni je, ki ve lja za eno naj bolj po dežel skih (Dijk - stra in Poel man 2014) in gozd na tih (Hlad nik 2005) evrop skih držav z raz pršeno po se li tvi jo (Černe in Pelc 1992), kjer za ra di svojskih geo graf skih in zgo do vin skih raz lo gov pre vla du je jo »pro tiur ba ne« težnje kot način živ lje nja (Uršič in Hočevar 2007). Pre se net lji vo po go sto je v od go vo rih an ke ti ran cev zaz na ti tudi vi di ke var no sti, saj Slo ve ni ja v pri mer ja vi z dru gi mi evrop ski državami ve lja za zmer no obre menjeno s kri mi na li te to (Sve tek 2005). Ob tem lah ko iz po stav lja nje po me na var no sti otrok po jas nju je mo z njihovo po memb nejšo vlo go za za kon sko živ lje nje pre bi val cev post so cia li stičnih držav (Rus in Toš 2005, 153). V pri me ru iden ti tete se an ke ti ran cem zdi jo da leč naj po memb nejši raz lo gi, da v nji ho vem na se lju pre bi va tudi nji ho va družina, da so se v nji ho vem na se lju/re gi ji ro di li in de do va nje sta no vanj ske ne pre - mičnine, pre cej manj po zor no sti pa na me nja jo občutku pri pad no sti lo kal ni skup no sti. Samo peščica je med naj po memb nejše raz lo ge uvr sti la dejs tvo, da so v se da njem na se lju/re gi ji bi va nja tudi štu di ra li. Sled nje se skla da z ugo to vi tva mi iz po glav ja 6 o pro stor ski mo bil no sti, da se us tvar jal ni ljud je po končanem štu di ju po go sto vračajo do mov ozi ro ma v re gi jo rojs tva in odraščanja. Za ni mi vo je spoz na - nje, da so us tvar jal ni ljud je v Slo ve ni ji v večji meri na ve za ni samo na »ožje družbeno oko lje« v na se lju bi va nja, to je družino in pri ja te lje, med tem ko jim preo sta la lo kal na skupnost ozi ro ma nji ho va pri pad - nost kaj do sti ne po me ni ta. Na eni stra ni lah ko temu bo tru je večja mera za pr to sti in in di vi dual ne ga načina živ lje nja slo ven ske družbe, kar se na ve zu je na pr vi ne »do mačij sko sti« (Uršič in Hočevar 2007), na dru - gi pa lah ko te ugo to vitve po ve zu je mo z večjo vpe tost jo us tvar jal nih lju di v širša družbena (tudi splet na) omrežja, ki niso ve za na iz ključno na lo kal no oko lje. V pri me ru de lov ne ga me sta in sto ri tev je za an ke ti ran ce naj po memb nejša nji ho va do stop nost ozi - ro ma raz po ložlji vost. Kako vost ni vi di ki, kot so de lov ne raz me re, zah tev nost sto ri tve in višina plače, so po tis nje ni v ozad je, kar lah ko na ve zu je mo na do hod kov no ena kost Slo ven cev, ki je gle de na po dat ke Preglednica37:Pomembnostrazlogovprebivanjaustvarjalnihljudivnjihovemnaselju(N=4823) terrazlikemedprišlekiinstaroselci(N=4798)vSlovenijileta2012. P str.110–111 109 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina de jav ni ki raz lo gi pre bi va nja v na se lju ka ko vost bi val ne ga oko lja bližina na ra ve ka ko vost bi val ne ga oko lja čis tost in ure je nost oko lja (ka ko vost zra ka in pit ne vode, ure je nost oko li ce, hrup …) iden ti te ta v tem na selju pre bi va moja družina ka ko vost bi val ne ga oko lja var nost otrok de lov no me sto služba ka ko vost bi val ne ga oko lja raz po ložlji vost za seb nih od pr tih pro sto rov (vrt, sa dov njak, atrij …) ka ko vost bi val ne ga oko lja oseb na var nost iden ti te ta de do va nje sta no vanj ske ne pre mičnine iden ti te ta v tem na se lju/re gi ji sem se ro dil sto ri tve do stop nost do zdravs tva in izo braževa nja ka ko vost bi val ne ga oko lja ka ko vost sta no vanj ske ne pre mičnine iden ti te ta bližina pri ja te ljev živ ljenj ski stroški sta no vanj ski stroški pro stočasne ak tiv no sti možnost re krea ci je in fra struk tur na oprem lje nost oprem lje nost sta no va nja z na pe lja va mi (cen tral no ogre va nje, elek tri ka, ka na liza ci ja, vo do vod) sta no vanj ska ne pre mičnina cena sta no vanj ske ne pre mičnine pro met na do stop nost bližina glav nih cest/av to cest sto ri tve do stop nost do os krb nih sto ri tev (tr go vi ne, go stišča, fri zers tvo, av to me ha nik …) sta no vanj ska ne pre mičnina možnost na ku pa ali na je ma sta no vanj ske ne pre mičnine živ ljenj ski stroški stroški živ ljenj skih po trebščin (hra na, pi jača, ob le ka, sta no va nje, pre voz, sto ri tve …) ka ko vost bi val ne ga oko lja do bre/ugod ne pod neb ne raz me re ve li kost kra ja ve li kost na se lja de lov no me sto ka ko vost ne de lov ne raz me re pro met na do stop nost bližina in po go stost jav ne ga pro me ta pro stočasne ak tiv no sti možnost kul tur ne ga udejs tvo va nja in fra struk tur na oprem lje nost do stop nost do širo ko pa sov ne in ter net ne po ve za ve pro met na do stop nost bližina večjih na se lij pro stočasne ak tiv no sti raz no li kost pro stočas nih in za bav nih ak tiv no sti iden ti te ta občutek pri pad no sti lo kal ni skup no sti de lov no me sto višja plača strp nost in od pr tost oko lja od pr tost pre bi val cev na se lja do dru gačnih lju di (ho mo sek sual ci, tuj ci, ljud je dru ge vere …) izo braz ba pri sot nost do brih šol/fa kul tet sto ri tve pri sot nost zah tev nejših ozi ro ma ka ko vost nejših sto ri tev izo braz ba bližina sred nješol ske ga sre dišča izobraz ba bližina vi so košol ske ga sre dišča ka ko vost bi val ne ga oko lja raz no li kost gra je ne ga oko lja (za ni mi va ar hi tek tu ra stavb, spo me ni ki, uli ce, par ki, igrišča …) iden ti te ta v tem na se lju/re gi ji sem štu di ral izo braz ba izo braz be na ra ven pre bi vals tva Le gen da: vred no sti koe fi cien tov, ki so od skup ne ga pov prečja nižji za več kot 25 % vred no sti koe fi cien tov, ki so od skup ne ga pov prečja višji za več kot 25 % NP ni po ja va 110 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 de lež an ke ti ran cev, ki so raz log iz po sta vi li do se da nji čas bi va nja v na se lju kot ene ga od treh naj po memb nejših < 1 leto 1–2 leti 2–5 let 5–10 let > 10 let 39,6 % 1,04 0,92 0,95 1,05 1,00 23,8 % 0,98 0,90 0,98 1,08 1,00 23,6 % 0,49 0,53 0,52 0,43 1,15 23,1 % 0,86 0,73 1,16 1,18 0,98 20,7 % 1,17 1,00 0,96 1,02 1,00 20,1 % 0,95 0,94 0,97 1,06 1,00 15,7 % 0,47 0,76 0,75 0,82 1,07 10,8 % 0,58 0,41 0,52 0,50 1,15 9,6 % 0,33 0,26 0,18 0,13 1,24 9,3 % 0,45 0,61 0,72 0,97 1,06 8,8 % 0,72 0,64 1,49 1,14 0,96 7,9 % 0,80 1,04 0,57 0,65 1,09 7,5 % 1,54 1,59 1,82 0,71 0,92 7,2 % 0,88 1,58 1,25 1,17 0,93 7,1 % 0,45 0,89 0,95 1,21 1,00 7,0 % 2,27 3,07 2,94 1,85 0,59 6,3 % 2,33 1,89 1,73 1,43 0,80 4,9 % 0,85 1,53 0,68 1,13 1,00 4,9 % 3,64 2,69 2,22 1,61 0,67 4,1 % 1,78 1,36 0,61 0,78 1,03 3,9 % 1,09 0,49 0,94 1,05 1,02 3,5 % 0,30 1,07 0,71 1,09 1,03 3,3 % 0,64 0,95 0,76 1,75 0,94 2,8 % 1,12 1,12 1,59 0,84 0,96 2,8 % 1,51 0,68 1,40 0,77 0,99 2,7 % 1,18 1,18 1,36 0,88 0,97 2,7 % 1,99 1,90 0,74 2,03 0,83 2,0 % 1,04 2,49 1,39 1,17 0,88 2,0 % 0,54 0,64 0,29 0,66 1,14 1,7 % 2,53 1,51 2,02 2,45 0,66 1,6 % 1,99 1,59 0,35 1,35 0,97 1,5 % NP 0,82 0,54 1,81 0,98 1,4 % NP 2,25 1,40 0,46 1,00 1,0 % NP 2,57 0,29 1,31 0,99 0,9 % 2,46 1,47 1,31 2,26 0,75 0,8 % 1,33 1,59 1,06 1,35 0,92 0,4 % NP 1,68 0,75 3,43 0,72 0,1 % NP 4,31 NP NP 1,11 111 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina OECD-ja med naj višjimi na sve tu (In It To get her … 2015). Raz pra vo o tem bi ver jet no lah ko raz širi li tudi na dru ge vi di ke »ega li tar no sti« slo ven ske družbe (Mal nar 2011; Fi li po vič Hrast in Ig nja to vi ć 2014). Ob po gle du na pro stočasne ak tiv no sti lah ko opa zi mo, da ima možnost re krea ci je kot raz log za iz - bi ro kra ja bi va nja večjo težo kot možnost kul tur ne ga udejs tvo va nja ter raz no li kost pro stočas nih in za bav nih ak tiv no sti, kar lah ko ver jet no prav tako po ve zu je mo s pro tiur ba nost jo kot načinom živ lje nja (Uršič in Hočevar 2007). Us tvar jal ni ljud je v Slo ve ni ji z vi di ka po se li tve fi zične oziro ma na rav ne se sta - vi ne živ ljenj ske ga oko lja (an gleško natural amenities) očitno vred no ti jo višje od kul tur nih se sta vin (an gleško culturalamenities). 7.2.1 RAZ LI KE MED STA RO SEL CI IN PRIŠLEKI Raz lo gi za pre bi va nje v se da njem na se lju se med sta ro sel ci in prišleki močno raz li ku je jo. Raz li ke se po jav lja jo zla sti med ti sti mi us tvar jal ni mi ljud mi, ki živi jo na se da njem na slo vu že več kot de set let, in ti sti mi, ki so se pri se li li v zad njih de se tih le tih. Od sto pa nja od skup ne ga pov prečja, izračuna na po načelu lo ka cij skih koe fi cien tov (glej pod po glav je 3.2.3), pri ka zu je pre gled ni ca 37. Sta ro sel ci so pra vi lo ma med naj po memb nejše razloge uvrščali ti ste, ki se na ve zu je jo na iden ti te - to (v tem na se lju pre bi va moja družina, de do va nje sta no vanj ske ne pre mičnine, v tem na se lju/re gi ji sem se ro dil, bližina pri ja te ljev in občutek pri pad no sti lo kal ni skup no sti), red ke je pa so iz bi ra li raz lo ge, ki se na ve zu je jo na do stop nost sta no vanj ske ne pre mičnine (cena sta no vanj ske ne pre mičnine in možnost na ku pa ali na je ma sta no vanj ske ne pre mičnine) in značil nost de lov ne ga me sta (višja plača). An ke ti - ran ci, ki v svo jem na se lju živi jo že dalj časa, so z njim pričako va no stka li močnejše vezi. Na dru gi stra ni so si za ra di dol go let ne ga bi va nja v is tem na se lju naj brž že pred časom ure di li sta no va nje, za ra di višje pov prečne sta ro sti pa ima jo tudi pri me ren do ho dek, o čemer se daj raz mišlja jo v manjši meri. Prišleki so med naj po memb nejše raz lo ge po go ste je uvrščali zla sti de jav ni ke, po ve za ne z živ ljenj - ski mi stroški (sta no vanj ski stroški in stroški živ ljenj skih po trebščin (hra na, pi jača, ob le ka, sta no va nje, pre voz, sto ri tve …)), do stop nost jo sta no vanj ske ne pre mičnine (cena sta no vanj ske ne pre mičnine in možnost na ku pa ali na je ma sta no vanj ske ne pre mičnine) in pro met no do stop nost jo (bližina glav nih cest/av to cest in bližina večjih na se lij). V pov prečju gre za mlajše an ke ti ran ce z ak tiv nim in mo bil nim živ ljenj skim slo gom, ki si še niso za go to vi li višjega stan dar da in so ver jet no šele pred krat kim rešili svoj sta no vanj ski prob lem. Zaz na ti je mo goče, da so prišle kom nad pov prečno po memb ni tudi mar si ka te ri raz lo gi, ki v splošnem ni ma jo naj po memb nejše vlo ge pri iz bi ri kra ja biva nja ce lot ne po pu la ci je (raz no li kost pro stočas nih in za - bav nih ak tiv no sti, od pr tost pre bi val cev na se lja do dru gačnih lju di (ho mo sek sual ci, tuj ci, ljud je dru ge vere …) in raz no li kost gra je ne ga oko lja (za ni mi va ar hi tek tu ra stavb, spo me ni ki, uli ce, par ki, igrišča …)). Ti raz lo gi so v ve li ki meri po ve za ni z ugo to vi tva mi Flo ri de (2002) ozi ro ma spe ci fičnimi mest ni mi do bri - na mi (an gleško urban amenities), ki us tvar ja jo pri vlačno živ ljenj sko oko lje in vključuje jo na pri mer strp nost, raz no li kost in od pr tost mest nih ob močij in nji ho vih pre bi val cev, možnost kul tur ne ga in re krea - cij ske ga udejs tvo va nja, av ten tičnost ter ak tiv no ulično do ga ja nje. Sklad no z re zul ta ti an ke te to rej Flo ri do ve ugo to vi tve v Slo ve ni ji del no ve lja jo le za ti sti del mlajših us tvar jal cev, ki so sta no vanj sko bolj mo bil ni. Na dru gi stra ni so prišleki med naj po memb nejše raz lo ge red ke je uvrščali ti ste, ki se na ve zu je jo na iden ti te to (v tem na se lju pre bi va moja družina, de do va nje sta no vanj ske ne pre mičnine, v tem na se - lju/re gi ji sem se ro dil, bližina pri ja te ljev in občutek pri pad no sti lo kal ni skup no sti), sto ri tve (do stop nost do zdravs tva in izo braževa nja), ka ko vost bi val ne ga oko lja (var nost otrok, oseb na var nost in ka ko - vost sta no vanj ske ne pre mičnine), in fra struk tur no oprem lje nost (oprem lje nost sta no vanja z na pe lja va mi (cen tral no ogre va nje, elek tri ka, ka na li za ci ja, vo do vod)) in de lov no me sto (ka ko vost ne de lov ne raz me re). Re zul ta ti so ra zum lji vi, saj gre v pov prečju za mlajše us tvar jal ce, ki so večino ma ver jet no že za ključili šola nje, se prav kar ozi ro ma pred krat kim za po sli li, so zdra vi, še ni ma jo otrok in imajo skrom nejše do hod ke. 112 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 7.2.2 RE GIO NAL NE RAZ LI KE Raz lo gi za pre bi va nje v se da njem na se lju se v znat ni meri raz li ku je jo tudi med re gi ja mi. Večino razlik lah ko po ve zu je mo s pri mer jal ni mi »pred nostmi« re gij. Na prvi po gled naj bolj iz sto pa Osred nja Slo ve - ni ja, kjer so an ke ti ran ci po go ste je iz po stav lja li de jav ni ke, načelo ma bolj značilne za mest na ob močja. To so sto ri tve, pro met na do stop nost, kul tur ne pro stočasne ak tiv no sti, strp nost in od pr tost oko lja ter izo - braz ba. Na dru gi stra ni so v os ta lih de lih Slo ve ni je v os pred ju raz lične pr vi ne ka ko vo sti bi val ne ga oko lja in iden ti te te, s ka te ri mi običajno po ve zu je mo bolj po dežel ska ob močja. Za vzhod no Slo ve ni jo je značilno tudi močnejše pou dar ja nje živ ljenjskih stroškov. Od sto pa nja od držav ne ga pov prečja v ob li ki lo ka cijskih koe fi cien tov pri ka zu je pre gled ni ca 38. V njej so raz lo gi pre bi va nja v na se lju od splošno naj po memb - nejšega do naj manj po memb ne ga raz po re je ni od zgo raj navz dol. Ka ko vost bi val ne ga oko lja z vi di ka bližine na ra ve ter čis to sti in ure je no sti oko lja (ka ko vost zra - ka in pit ne vode, ure je nost oko li ce, hrup …) naj bolj iz sto pa na Go riškem in Go renj skem. To lah ko po - ve zu je mo z ve li kim de ležem neo kr nje ne gor ske po kra ji ne, ki je zaščitni znak teh dveh re gij. Ne na zad nje po mem ben del nju ne po vršine zav ze ma Tri glav ski na rod ni park, ki je naše naj strožje za va ro va no ob - močje. Var nost otrok je nad pov prečno po memb na pred vsem v se ve ro vz hod ni Slo ve ni ji (Sa vinj sko-Ko - roška, Po drav ska in Po mur ska re gi ja), kar verjet no lah ko po ve zu je mo z bolj kon zer va tiv no držo lju di s tega ob močja, ki so jim tra di cio nal ne družin ske vred no te ena od po gla vit nih živ ljenj skih prio ri tet. Raz - po ložlji vost za seb nih od pr tih pro sto rov (vrt, sa dov njak, atrij …) nad pov prečno iz sto pa v najbolj po deželski Po mur ski re gi ji, ka ko vost sta no vanj ske ne pre mičnine na Pri mor skem, oseb na var nost pa na Do lenj - skem. Zad nji na ve de ni raz log je ra zum lji vo naj bolj pod pov prečen v Osred nji Slo ve ni ji, ki ima v pri merja - vi z os ta li mi re gi ja mi višjo stop njo krimi na li te te (Lam pič 2004). Zelo zgo vo ren je po gled na do bre/ugod ne pod neb ne raz me re, ki iz sto pa jo na Pri mor skem in Go riškem, med tem ko je v dru gih re gi jah po memb - nost tega raz lo ga za ne mar lji va. V obeh na ve de nih re gi jah se na mreč v ob li ki mi lih zim in toplih po le tij kažejo mar si ko mu pri jet ne značil no sti sub me di te ran ske ga pod neb ja (Ogrin 1996, 47). Raz no li kost gra - je ne ga oko lja (za ni mi va ar hi tek tu ra stavb, spo me ni ki, uli ce, par ki, igrišča …) kot eden od na splošno naj manj po memb nih raz lo gov pre bi va nja us tvarjal cev v nji ho vem na se lju nad pov prečno iz sto pa samo v Osred nje slo ven ski, Po drav ski in Sa vinj sko-Ko roški re gi ji, kjer so ne ka te ra naša naj večja ur ba na sre - dišča (Ljub lja na, Ma ri bor, Ce lje, Ve le nje in Ptuj), na ka te ra se v tem kon tek stu na našajo od go vo ri anke - ti ran cev. Iden ti te to in z njo po ve za ne raz lo ge so an ke ti ran ci po go ste je iz po stav lja li pred vsem na Pri morskem, Go riškem, Do lenj skem in v Po mur ju. Vsem tem re gi jam je skup na obrob nost in ob mej nost. Na Go - riškem, Do lenj skem in v Po mur ju so v nad pov prečni meri oz načili raz lo ga, da v tem na se lju pre bi va moja družina in v tem na se lju/re gi ji sem se ro dil. Na Go riškem in v Po mur ju ter tudi na Pri mor skem je nad pov prečno po mem ben še občutek pri pad no sti lo kal ni skup no sti, na Pri mor skem in Do lenj skem pa tudi dedo va nje sta no vanj ske ne pre mičnine. Edi ni raz log, po ve zan z iden ti te to, ki nad pov prečno iz sto pa v še kakšni dru gi re gi ji, je v tem na se lju/re gi ji sem štu di ral. Ta je z iz je mo Pri mor ske nad povprečno po mem ben v vseh os ta lih re gi jah z uni ver zi tet nim središčem (Osred nja Slo ve ni ja, Po drav ska in Go - riška re gi ja). De lov no me sto se z vi di ka nje go ve raz po ložlji vo sti (služba) po vsod iz po stav lja bli zu držav ne ga pov prečja. Iz je ma je Go renj ska, kjer je ta raz log pre cej pod pov prečen. Ta ugo to vi tev je sklad na z rezulta ti ra zi sko va nja dnev ne mo bil no sti na de lov no me sto, kjer ve lja, da se prav iz te re gi je da leč naj večji de - lež us tvar jal nih lju di vozi na delo dru gam, zla sti v Osred njo Slo ve ni jo (glej pod po glav je 6.2). Z vi di ka ka ko vost nih de lov nih raz mer in višjega dohod ka opaz ne je iz sto pa samo Osred nja Slo ve ni ja. Preglednica38:Regionalnerazlikevrazlogihzaprebivanjeustvarjalnihljudivnjihovemnaselju vSlovenijileta2012(lokacijskikoeficienti)(N=4680). P str.114–115 Preglednica39:Razlikevrazlogihzaprebivanjeustvarjalnihljudivnjihovemnaseljugledenastopnjo njihoveurbanizacijeleta2012vSloveniji(lokacijskikoeficienti)(N=4793). P str.116–117 113 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina de jav ni ki raz lo gi pre bi va nja v na se lju ka ko vost bi val ne ga oko lja bližina na ra ve ka ko vost bi val ne ga oko lja čis tost in ure je nost oko lja (ka ko vost zra ka in pit ne vode, ure je nost oko li ce, hrup …) iden ti te ta v tem na se lju pre bi va moja družina ka ko vost bi val ne ga oko lja var nost otrok de lov no me sto služba ka ko vost bi val ne ga oko lja raz po ložlji vost za seb nih od pr tih pro sto rov (vrt, sa dov njak, atrij …) ka ko vost bi val ne ga oko lja oseb na varnost iden ti te ta de do va nje sta no vanj ske ne pre mičnine iden ti te ta v tem na se lju/re gi ji sem se ro dil sto ri tve do stop nost do zdravs tva in izo braževa nja ka ko vost bi val ne ga oko lja ka ko vost sta no vanj ske ne pre mičnine iden ti te ta bližina pri ja te ljev živ ljenj ski stroški sta no vanjski stroški pro stočasne ak tiv no sti možnost re krea ci je in fra struk tur na oprem lje nost oprem lje nost sta no va nja z na pe lja va mi (cen tral no ogre va nje, elek tri ka, ka na li za ci ja, vo do vod) sta no vanj ska ne pre mičnina cena sta no vanj ske ne pre mičnine pro met na do stop nost bližina glav nih cest/av to cest sto ri tve do stop nost do os krbnih sto ri tev (tr go vi ne, go stišča, fri zers tvo, av to me ha nik …) sta no vanj ska ne pre mičnina možnost na ku pa ali na je ma sta no vanj ske ne pre mičnine živ ljenj ski stroški stroški živ ljenjskih po trebščin (hra na, pi jača, ob le ka, sta no va nje, pre voz, sto ri tve …) ka ko vost bi val ne ga oko lja do bre/ugod ne pod neb ne raz me re ve li kost kra ja ve li kost na se lja de lov no me sto ka ko vost ne de lov ne raz me re pro met na do stop nost bližina in po go stost jav ne ga pro me ta pro stočasne ak tiv no sti možnost kul tur ne ga udejs tvo va nja in fra struk tur na oprem lje nost do stop nost do širo ko pa sov ne in ter net ne po ve za ve pro met na do stop nost bližina večjih na se lij pro stočasne ak tiv no sti raz no li kost pro stočas nih in za bav nih ak tiv no sti iden ti te ta občutek pri pad no sti lo kal ni skup no sti de lov no me sto višja plača strp nost in odprtost oko lja od pr tost pre bi val cev na se lja do dru gačnih lju di (ho mo sek sual ci, tuj ci, ljud je dru ge vere …) izo braz ba pri sot nost do brih šol/fa kul tet sto ri tve pri sot nost zah tev nejših ozi ro ma ka ko vost nejših sto ri tev izo braz ba bližina sred nješol ske ga sre dišča izo braz ba bližina vi so košol ske ga sre dišča ka ko vost bi val ne ga oko lja raz noli kost gra je ne ga oko lja (za ni mi va ar hi tek tu ra stavb, spo me ni ki, uli ce, par ki, igrišča …) iden ti te ta v tem na se lju/re gi ji sem štu di ral izo braz ba izo braz be na ra ven pre bi vals tva Le gen da: vred no sti lo ka cij skih koe fi cien tov, ki so od držav ne ga pov prečja nižji za več kot 25 % vred no sti lo ka cij skih koe fi cien tov, ki so od držav ne ga pov prečja višji za več kot 25 % NP ni po ja va 114 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 Pri mor ska Go riška Go renj ska Osred nja Do lenj ska Sa vinj sko- Po drav ska Po mur ska Slo ve ni ja Ko roška 0,78 1,10 1,31 0,96 0,84 1,06 0,98 0,96 0,82 1,34 1,29 0,88 1,20 1,03 1,02 0,83 1,03 1,29 0,88 0,83 1,43 1,04 1,11 1,38 0,69 0,95 1,03 0,83 1,03 1,40 1,16 1,15 0,88 1,16 0,50 1,09 1,19 1,00 0,97 1,21 0,96 1,08 1,14 0,91 1,17 0,98 0,96 1,32 0,88 0,93 1,12 0,84 1,32 1,10 1,18 1,13 1,26 1,01 1,09 0,97 1,19 0,92 0,91 0,86 1,14 1,47 0,90 0,82 1,41 1,05 1,06 1,21 0,71 0,63 0,78 1,26 0,59 0,96 1,04 0,70 1,28 0,77 0,98 1,05 0,69 1,00 1,02 0,89 1,05 0,69 1,10 0,92 0,97 1,00 1,23 1,12 1,12 0,67 1,03 0,82 1,03 1,17 1,32 1,19 0,75 0,96 1,70 1,00 0,65 0,96 0,85 0,85 1,03 0,64 0,60 1,11 0,82 1,23 0,93 1,05 0,95 0,52 1,07 1,20 0,70 0,87 0,96 0,66 0,96 0,29 0,81 1,31 0,99 0,83 0,71 0,82 1,49 0,56 0,66 1,16 0,81 0,90 0,97 0,85 1,21 1,19 0,82 1,04 0,87 0,98 0,96 0,94 0,73 0,89 0,94 0,68 1,73 1,31 1,21 1,82 5,74 3,92 0,32 0,39 0,72 0,84 0,51 0,61 0,86 0,65 0,70 1,04 0,97 1,22 0,85 1,73 1,11 0,69 0,68 1,19 0,93 1,02 0,85 0,71 0,36 NP 0,79 1,95 NP 0,38 0,47 NP 0,71 0,32 0,50 1,56 0,11 0,92 0,75 0,66 0,61 1,00 0,82 1,23 0,68 1,12 0,60 1,20 0,90 0,35 1,17 1,23 0,24 1,29 0,76 0,36 0,98 0,45 0,40 1,67 NP 0,37 0,80 1,14 1,55 2,11 1,25 0,71 0,63 0,95 1,10 1,44 0,80 0,82 0,37 1,63 1,11 0,37 0,69 NP 1,48 0,58 0,64 1,55 0,59 0,58 0,31 0,59 0,43 0,30 0,26 1,74 0,40 0,50 0,97 0,30 0,47 NP 0,43 1,89 NP 0,54 0,70 NP 0,70 0,95 0,42 1,39 0,64 0,48 1,37 0,49 NP NP 0,45 2,02 NP 0,34 0,74 NP NP 0,56 0,75 1,25 0,38 1,13 1,63 NP 0,92 1,26 NP 1,76 NP NP 1,36 NP NP NP NP 2,14 NP NP NP 3,12 115 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina de jav ni ki raz lo gi pre bi va nja v na se lju ka ko vost bi val ne ga oko lja bližina na ra ve ka ko vost bi val ne ga oko lja čis tost in ure je nost oko lja (ka ko vost zra ka in pit ne vode, ure je nost oko li ce, hrup …) iden ti te ta v tem na se lju pre bi va moja družina ka ko vost bi val ne ga oko lja var nost otrok de lov no me sto služba ka ko vost bi val ne ga oko lja raz po ložlji vost za seb nih od pr tih pro sto rov (vrt, sa dov njak, atrij …) ka ko vost bi val ne ga oko lja oseb na var nost iden ti te ta de do va nje sta no vanj ske ne pre mičnine iden ti te ta v tem na se lju/re gi ji sem se ro dil sto ri tve do stop nost do zdravs tva in izo braževa nja ka ko vost bi val ne ga oko lja ka ko vost sta no vanj ske ne pre mičnine iden ti te ta bližina pri ja te ljev živ ljenj ski stroški sta no vanj ski stroški pro stočasne ak tiv no sti možnost re krea ci je in fra struk tur na oprem lje nost oprem lje nost sta no va nja z na peljava mi (cen tral no ogre va nje, elek tri ka, ka na li za ci ja, vo do vod) sta no vanj ska ne pre mičnina cena sta no vanj ske ne pre mičnine pro met na do stop nost bližina glav nih cest/av to cest sto ri tve dostop nost do os krb nih sto ri tev (tr go vi ne, go stišča, fri zers tvo, av to me ha nik …) sta no vanj ska ne pre mičnina možnost na ku pa ali na je ma sta no vanj ske ne pre mičnine živ ljenj ski stroški stroški živ ljenj skih po trebščin (hra na, pi jača, ob le ka, sta no va nje, pre voz, sto ri tve …) ka ko vost bi val ne ga oko lja do bre/ugod ne pod neb ne raz me re ve li kost kra ja ve li kost na se lja de lov no me sto ka ko vost ne de lov ne razmere pro met na do stop nost bližina in po go stost jav ne ga pro me ta pro stočasne ak tiv no sti možnost kul tur ne ga udejs tvo va nja in fra struk tur na oprem lje nost do stop nost do širo ko pa sov ne in ternetne po ve za ve pro met na do stop nost bližina večjih na se lij pro stočasne ak tiv no sti raz no li kost pro stočas nih in za bav nih ak tiv no sti iden ti te ta občutek pri pad no sti lo kal ni skup no sti de lov no me sto višja plača strp nost in od pr tost oko lja od pr tost pre bi val cev na se lja do dru gačnih lju di (ho mo sek sual ci, tuj ci, ljud je dru ge vere …) izo braz ba pri sot nost do brih šol/fa kul tet sto ri tve pri sot nost zah tev nejših ozi ro ma ka ko vost nejših sto ri tev izo braz ba bližina sred nješol ske ga sre dišča izo braz ba bližina vi so košol ske ga sre dišča ka ko vost bi val ne ga oko lja raz no li kost gra je ne ga oko lja (za ni mi va ar hi tek tu ra stavb, spo me ni ki, uli ce, par ki, igrišča …) iden ti te ta v tem na se lju/re gi ji sem štu di ral izo braz ba izo braz be na ra ven pre bi vals tva Le gen da: vred no sti lo ka cij skih koe fi cien tov, ki so od držav ne ga pov prečja nižji za več kot 25 % vred no sti lo ka cij skih koe fi cien tov, ki so od držav ne ga pov prečja višji za več kot 25 % NP ni po ja va 116 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 ve li ko me sto pred mest je ali obrob je manjše me sto vas za se lek ali hiša ve li ke ga me sta na deželi 0,50 1,04 0,89 1,26 1,37 0,55 0,93 0,92 1,23 1,56 0,76 0,73 1,16 1,12 0,93 0,64 0,87 1,02 1,18 1,10 1,90 0,87 1,22 0,53 0,40 0,32 1,13 0,60 1,50 1,91 0,74 1,05 1,02 1,11 0,89 0,79 1,05 0,85 1,18 1,21 0,71 0,63 1,05 1,24 1,23 2,10 1,25 1,10 0,39 0,18 1,15 1,36 0,87 0,84 1,07 1,32 0,76 1,31 0,76 0,55 0,58 1,06 0,92 1,32 0,72 0,83 1,22 1,00 0,99 0,99 1,40 1,38 1,03 0,71 0,43 0,68 1,30 1,25 0,82 0,82 0,73 1,51 1,03 0,91 0,80 1,89 1,36 1,18 0,35 0,07 1,10 1,09 1,40 0,65 0,55 0,41 0,81 1,16 1,33 0,57 0,31 0,69 1,36 0,96 1,90 1,19 0,64 1,14 0,95 0,85 2,50 0,81 1,03 0,42 0,40 1,90 2,22 0,88 0,23 0,24 3,01 0,68 0,96 0,38 0,12 1,28 1,25 1,04 0,79 0,63 0,15 1,68 1,09 0,96 0,89 3,25 0,79 0,83 0,33 0,17 0,68 0,69 0,82 1,47 1,04 3,31 0,88 0,63 0,44 0,20 2,44 0,60 1,16 0,51 NP 3,07 1,04 0,68 0,34 0,65 3,67 0,77 0,75 0,14 0,48 2,28 1,78 0,78 0,34 NP 3,15 1,38 0,71 0,15 0,38 3,65 0,51 0,70 0,33 NP 3,15 1,07 0,93 0,18 NP 2,70 NP 1,91 NP NP 117 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina Sto ri tve so de jav nik, v ok vi ru ka te re ga do stop nost do zdravs tva in izo braževa nja ter pri sot nost zahtev nejših ozi ro ma ka ko vost nejših sto ri tev iz sto pa jo v Osred nji Slo ve ni ji, do stop nost do os krb nih sto - ri tev (tr go vi ne, go stišča, fri zers tvo, av to me ha nik …) pa po leg te re gi je še na Pri mor skem. Živ ljenj ski stroški (sta no vanj ski stroški in stroški živ ljenj skih po trebščin (hra na, pi jača, ob le ka, sta - no va nje, pre voz, sto ri tve …)) kot de jav nik pro stor ske raz po re di tve ustvar jal nih lju di po zi tiv no iz sto pa jo v vzhod ni Slo ve ni ji (Do lenj ska, Sa vinj sko-Ko roška, Po drav ska in Po mur ska re gi ja), kjer sta gos po dar - ska raz vi tost in kup na moč pre bi vals tva na nižji rav ni kot v za hod nem delu države (Pri mor ska, Go riška, Go renj ska in Osred nja Slo ve ni ja). Možnost re krea ci je kot del pro stočas nih ak tiv no sti v večji meri iz sto pa na Go renj skem, kar lahko po nov no po ve zu je mo s tam kajšnjo pri vlačno gor sko po kra ji no. Na dru gi stra ni kul tur ni vi di ki (možnost kul tur ne ga udejs tvo va nja ter raz no likost pro stočas nih in za bav nih ak tiv no sti) nad pov prečno iz sto pa jo le v Osred nji Slo ve ni ji, kar ve lja ver jet no pri pi sa ti vpli vu Ljub lja ne, izra zi te mu kul tur ne mu sre dišču ne samo re gi je, tem več ce lot ne države. Pro met na do stop nost (bližina glav nih cest/av to cest, bližina in po go stost jav ne ga pro me ta ter bližina večjih na se lij) iz sto pa pred vsem v Osred nji Slo ve ni ji, kjer se sti ka ta 5. in 10. pa ne vrop ski pro met ni ko - ri dor. Bližina večjih na se lij je nad pov prečno iz po stav lje na še v Sa vinj sko-Ko roški re gi ji, kjer so ob se ver nem delu 3. raz voj ne osi raz vrščeni Ce lje, Ve le nje in so mest je Slo venj Gra dec–Rav ne na Ko - roškem–Dra vo grad. V nas prot ju z os ta li mi re gi ja mi je za Sa vinj sko-Ko roško značilna pre cej bolj po li cen trična zgrad ba, kjer ima jo po memb no vlo go za slo venske raz me re večja re gio nal na sre dišča. Strp nost in od pr tost oko lja (od pr tost pre bi val cev na se lja do dru gačnih lju di (ho mo sek sual ci, tuj - ci, ljud je dru ge vere …)) je ne ko li ko po memb nejši de jav nik na Pri mor skem in v Osred nji Slo ve ni ji, kjer po vseh kri te ri jih iz sto pa tudi izo braz ba (pri sot nost do brih šol/fa kul tet, bližina sred nješol ske ga in vi so - košol ske ga sre dišča ter izo braz be na ra ven pre bi vals tva). Raz lo gi pre bi va nja v na se lju, ki se med re gi ja mi le malo raz li ku je jo, se na našajo na in fra struk turno oprem lje nost in sta no vanj sko ne pre mičnino. Za in fra struk tur no oprem lje nost je bilo že ugo tov lje - no, da se po tem kri te ri ju po sa mez ni deli slo ven ske ga ozem lja med se boj več bis tve no ne raz li ku je jo (glej pod po glav je 3.3.2), kar je ta ana li za do dat no po tr di la. Dru gače je pri sta no vanj skih ne pre mičninah, saj se nji ho va cena in raz po ložlji vost med re gi ja mi pre cej raz li ku je ta, kar na ka zu je po tre bo po do dat - nih ana li zah. Iz do slej zbra nih ugo to vi tev je možno raz bra ti, da ima ta de jav nik nad pov prečen vpliv na iz bi ro na se lja prebi va nja pred vsem med prišleki, med tem ko opaz nejših re gio nal nih raz lik ni mo goče zaz na ti. 7.2.3 RAZ LI KE GLE DE NA STOP NJO URBA NI ZI RA NO STI Raz lo gi za pre bi va nje v se da njem na se lju se močno raz li ku je jo tudi gle de na nji ho vo stop njo ur - bani zi ra no sti. Po dob no kot prej lah ko večino raz lik po ve zu je mo s pri mer jal ni mi »pred nost mi« mest, po deželja in »vme snih ob močij«. Od sto pa nja od držav ne ga pov prečja v ob li ki lo ka cij skih koe fi cien tov pri ka zu je pre gled ni ca 39. V njej so raz lo gi pre bi va nja v na se lju raz po re je ni od zgo raj navz dol, od splošno naj po memb nejšega do naj manj po memb ne ga. Iz višine lo ka cij skih koe fi cien tov je raz vid no, da so raz - li ke gle de na stop njo ur ba ni zi ra no sti večje od re gio nal nih raz lik. V ve li kih me stih po zi tiv no iz sto pa jo raz lo gi, ki se na ve zu je jo na de lov no me sto, sto ri tve, in frastruk - tur no oprem lje nost, kul tur ne pro stočasne ak tiv no sti, strp nost in od pr tost oko lja ter izo braz bo, ob tem pa še na po sa mez ne pr vi ne ka ko vost ne ga bi val ne ga oko lja (raz no li kost gra je ne ga oko lja (za - ni mi va ar hi tek tu ra stavb, spo me ni ki, uli ce, par ki, igrišča …), iden ti te te (bližina pri ja te ljev in v tem na se lju/re gi ji sem štu di ral) ter pro me ta (bližina in po go stost jav ne ga pro me ta). V pred mest ju ali na obrob ju ve li ke ga me sta so us tvar jal ni ljud je po go ste je iz po stav lja li raz lo ge, ki se ka kor ko li na našajo na sta no vanj sko ne pre mičnino (ka ko vost, oprem lje nost, cena), pro met no do - stop nost in bližino stori tev, kar je značilno za su bur ba ni za cij ske bi vanj ske pre fe ren ce. 118 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 V manjšem me stu je raz lo gov, ki bi po se bej iz sto pa li, bolj malo. Ena ko kot v ve li kem me stu so po - memb nejše ne ka te re pr vi ne iden ti te te (bližina pri ja te ljev in v tem na se lju/re gi ji sem študiral). Obe nem je po mne nju an ke ti ran cev v manjših me stih pri vlačen mo tiv večja do stop nost sta no vanj skih ne pre - mičnin (možnost na ku pa ali na je ma sta no vanj ske ne pre mičnine), v njih pa naj de mo tudi ne ka te re bolj ka ko vost ne bi val ne raz me re (do bre/ugod ne pod nebne raz me re), kar ve lja pred vsem za me sta na Pri - mor skem in Go riškem. Na vasi in v za sel ku ali hiši na deželi kot ka te go ri ji po dežel skih ob močij so an ke ti ran ci po go ste je iz po sta vi li šte vil ne vi di ke ka ko vost ne ga bi val ne ga oko lja (bližina na ra ve, čis tost in ure je nost oko lja (ka ko vost zra ka in pit ne vode, ure je nost oko li ce, hrup …) in raz po ložlji vost za seb nih od pr tih pro sto rov (vrt, sa dov njak, atrij …) ter do bre/ugod ne pod neb ne raz me re) in iden ti te to v ob li ki občutka pri pad nosti lo kal ni skup no sti. Vas se kot pri mer no bi val no oko lje iz po stav lja tudi za ra di nižjih živ ljenj skih stroškov. 119 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina 8 SKLEP S pričujočo knji go sem želel poglob lje no os vet li ti geo graf ske vi di ke živ ljenj ske ga oko lja us tvar jalnih lju di v Slo ve ni ji. V sre dišču za ni ma nja je bilo od kri va nje raz lik v nji ho vi pro stor ski raz po re di tvi in de jav - ni kih, ki to raz po re di tev po jas nju je jo. Z ob jav lje no ra zi ska vo sem de lo ma po skušal od go vo ri ti na iz ziv Pel ca (2015, 17), da so v Slo ve ni ji ob ja ve o preučeva nju pre bi vals tva in nje go vih značil no stih na regional - ni rav ni red ke, po dob no pa naj bi ve lja lo tudi za mest no pre bi vals tvo ozi ro ma preučeva nje pre bi vals tva po sa mez nih mest. S tega vi di ka je knji ga za sle do va la dva ci lja. V pr vem je žele la opre de li ti značil no - sti pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di gle de na iz bra no re gio na li za ci jo in stop njo ur ba ni zi ra no sti na se lij, v dru gem pa vred no ti ti de jav ni ke pro stor ske raz po reditve us tvar jal nih lju di z upo ra bo »ob jek - tiv nih« in »sub jek tiv nih« ka zal ni kov. Ob tem so bile po stav lje ne na sled nje ra zi sko val ne hi po te ze: 1. V Slo ve ni ji ob sta ja jo re gio nal ne raz li ke v raz po re di tvi us tvar jal nih lju di. 2. V Slo ve ni ji ob sta ja jo raz li ke v raz po re di tvi us tvar jal nih lju di gle de na stop njo ur ba ni zi ra no sti. 3. V Slo ve ni ji ob sta ja jo re gio nal ne raz li ke v de jav ni kih raz po re di tve us tvar jal nih lju di. 4. V Slo ve ni ji ob sta ja jo raz li ke v de jav ni kih raz po re di tve us tvar jal nih lju di gle de na stop njo ur ba ni ziranosti. 5. Ob jek tiv ni in sub jek tiv ni način vred no te nja de jav ni kov pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di v Slo - ve ni ji se med se boj po memb no raz li ku je ta. 8.1 KJE ŽIVI JO US TVAR JAL NI LJUD JE? V ana li zi re gio nal nih raz lik raz po re di tve us tvar jal nih lju di so bile v os pred ju za ni ma nja tako me dre - gio nal ne kot zno traj re gio nal ne raz li ke. Ana li za me dre gio nal nih raz lik je bila na re je na s po močjo re gio na li za ci je Slo ve ni je na osem funk cio nal nih re gij, v ana li zi zno traj re gio nal nih raz lik pa je šlo za analizo po na se ljih bi va nja. V ana li zi raz lik raz po re di tve us tvar jal nih lju di gle de na tip ur ba ni zi ra no sti na se lij so me za ni ma le tako raz li ke med raz ličnimi tipi na se lij kot raz li ke zno traj po sa mez nih ti pov. Us tvar jal ni ljud je so naj bolj osre do točeni v Osrednji Slo ve ni ji. Nad pov prečno so za sto pa ni še v Go - renj ski re gi ji, po vsod dru god pa pod pov prečno, še naj bolj v re gi jah vzhod ne Slo ve ni je. Re zul ta ti se v pre cejšnji meri skla da jo s pred hod ni mi ra zi ska va mi Ma lačiča (2007) in Rav bar ja (2007a in 2011), ki sta ugo tav lja la po ve za ve raz po re di tve us tvar jal nih po klic nih sku pin in stop nje re gio nal ne ga raz vo ja. Med le to ma 2000 in 2011 so se us tvar jal ni ljud je na re gio nal ni rav ni zgo sti li. Naj več, za prib ližno tret ji no se je nji ho vo šte vi lo po večalo na Do lenj skem, Primor skem in v Osred nji Slo ve ni ji, da leč naj manj pa v Po - mur ju in Po drav ski re gi ji, kar po nov no lah ko po ve zu je mo s težnja mi v re gio nal nem raz vo ju. Ana li za Gi ni je vih koe fi cien tov je po ka za la, da so us tvar jal ni ljud je na re gio nal ni rav ni bolj zgoščeni od delov no ak tiv ne ga pre bi vals tva kot ce lo te. Kljub temu je pri mer ja va z os ta li mi evrop ski mi država mi po ka za la, da je Slo ve ni ja po teh značil no stih bolj po dob na Nem čiji, Ni zo zem ski ter An gli ji in Wa le su, ki ima jo za raz li ko od Dan ske, Nor veške, Šved ske in Finske bolj raz pršen po se li tve ni vzo rec (Bosch ma in Fritsch 2009). Ana li za Gi ni je vih koe fi cien tov nee na ko sti pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di na rav ni na - se lij je po ka za la, da so zno traj re gio nal ne raz li ke v vseh re gi jah pre cej večje od me dre gio nal nih. Po tem kri te ri ju je raz po re di tev naj bolj nee na ko mer na v Osred nji Slo ve ni ji, na Pri mor skem in v Po drav ski regiji, naj manj pa v Po mur ju. Sta ti stično značilne raz li ke v zno traj re gio nal ni osre do točeno sti us tvar jal nih ljudi med re gi ja mi so po tr di li re zultati Kru skal-Wal i so ve ga preiz ku sa. Med le to ma 2000 in 2011 se je po se - li tev us tvar jal nih lju di zno traj vseh re gij raz pršila in po sta la bolj ena ko mer na, ta pro ces pa je bil močnejši v re gi jah vzhod ne kot v re gi jah za hod ne Slo ve ni je. Na pod la gi na ve de nih doka zov lah ko po tr di mo ve - ljav nost 1. hi po te ze, da v Slo ve ni ji ob sta ja jo znat ne re gio nal ne raz li ke v raz po re di tvi us tvar jal nih lju di. Drži to rej tr di tev, da so us tvar jal ni ljud je v Slo ve ni ji me dre gio nal no in zno traj re gio nal no pre cej nee - na ko mer no raz po re jeni, pri čemer se raz li ke med re gi ja mi po večuje jo, zno traj re gij pa zmanjšuje jo. Ana li za gle de na stop njo ur ba ni zi ra no sti na se lij je po ka za la, da so us tvar jal ni ljud je nad pov prečno osre do točeni v me stih, pov prečno v su bur ba ni zi ra nih na se ljih in pod pov prečno v ur ba ni zi ra nih po dežel - skih in po dežel skih na se ljih. Tudi s tega zor ne ga kota je mo goče reči, da so se med le to ma 2000 in 2011 120 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 us tvar jal ni ljud je raz pršili; po jav je bil in ten ziv nejši v sme ri manj ur ba ni zi ra nih na se lij. Osre do točenost us tvar jal nih ljudi v me stih se je v pre te klih le tih zmanjšala, v vseh os ta lih ti pih na se lij pa po večala. Ana - li za Gi ni je vih koe fi cien tov nee na ko sti pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di na rav ni na se lij je po ka za la, da je ta večja v bolj ur ba ni zi ra nih ti pih na selij. Sta ti stično značilne raz li ke v osre do točeno sti us tvar jal nih lju di po na se ljih bi va nja med po sa mez ni mi tipi ur ba ni zi ra no sti so po tr di li tudi re zul ta ti Kru - skal-Wal i so ve ga preiz ku sa. Med le to ma 2000 in 2011 je prišlo do raz pršitve tudi zno traj po sa mez nih ti pov ur ba ni zi ra no sti na se lij. Iz je ma so me sta, kjer ni bilo občut nejših raz lik. Na pod la gi na ve de nih do - ka zov lah ko po tr di mo ve ljav nost 2. hi po te ze, da v Slo ve ni ji ob sta ja jo znat ne raz li ke v raz po re di tvi us tvar jal nih lju di gle de na tip ur ba ni zi ra no sti nase lij. Drži to rej tr di tev, da so us tvar jal ni ljud je v Slo - ve ni ji pre cej nee na ko mer no raz po re je ni med tipi ur ba ni zi ra no sti in zno traj ti pov ur ba ni zi ra no sti na se lij, pri čemer se raz li ke tako med po sa mez ni mi tipi ur ba ni zi ra no sti kot zno traj njih zmanjšuje jo. Rečemo lah ko, da pri ha ja do vses plošne raz pršitve po se li tve ne ga vzor ca. 8.2 KA TE RI DE JAV NI KI IMA JO PRI TEM OD LOČUJOČ VPLIV? Iz ho dišče opre de lje va nja obrav na va nih de jav ni kov pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di so po zgle du so cial ne geo gra fi je predstav lja le te melj ne člo ve ko ve de jav no sti bi va nje, delo, izo braževa nje, os - kr ba, pro sti čas in pro met (Rup pert s so de lav ci 1981; Rup pert 1984). Iz me ril sem jih tako z ob jek tiv ni mi kot s sub jek tiv ni mi ka zal ni ki. Za ra di me to do loških pre prek lah ko re gio nal ne raz li ke in raz li ke gle de na stop njo ur ba ni zi ra no sti po jas nju jem samo s sub jek tiv ni mi ka zal ni ki. Po dat ke o ob jek tiv nih ka zal ni kih sem pri do bil iz raz po ložlji vih zbirk pro stor skih po dat kov (jav ne evi den ce, sta ti stični re gi stri, ra zi sko val - ne štu di je in podobno), po dat ke o sub jek tiv nih pa z last nim an ke ti ra njem. Ob pri mer ja vi obeh načinov mer je nja in vred no te nja de jav ni kov je tre ba pou da ri ti, da gre za me to - do loško po vsem raz lična pri sto pa. Med nji ma je tre ba ome ni ti vsaj štiri bis tve ne raz li ke. Prva je ta, da z ob jek tiv nim načinom me ri mo samo na vad no po ve za nost, med tem ko gre pri sub jek tiv nem načinu za do ločanje ne po sred nih vpli vov. Dru ga raz li ka je ra ven obrav na ve. Pri ob jek tiv nem načinu je to občina, pri sub jek tiv nem pa po sa mez ni an ke ti ra nec. Tret ja razlika je, da v ne ka te rih pri me rih z ob jek tiv ni mi in sub jek tiv ni mi ka zal ni ki, ki si cer me ri jo isti de jav nik, de jan sko os vet lju je mo nje go ve raz lične vi di ke. Četr - ta raz li ka je, da za ra di po manj ka nja po dat kov ne ka te rih de jav ni kov na ob jek ti ven način ni možno izme ri ti, na pri mer iden ti te to. Med tem ko ob jek tiv ni način mer je nja več go vo ri o značil no stih us tvar jal nih lju di kot ta kih – ti so bolj izo braženi, ima jo višje pri hod ke in si zato lah ko pri voščijo dražje sta no vanj ske nepre - mičnine, ki so na vad no v go ste je pose lje nih mest nih oko ljih z boljšo do stop nost jo do jav ne ga pro me ta – pa sub jek tiv ni način mer je nja po da ja real nejšo po do bo o raz lo gih iz bi re kra ja bi va nja. Ugo tov lje ni razlo - gi v pre cejšnji meri pri tr ju je jo iz sled kom evrop ske ga ra zi sko val ne ga pro jek ta AccommodatingCreative Knowledge – CompetitivenessofEuropeanMetropolitanRegionswithintheEnlargedUnion (na pri - mer Mu sterd in Mu rie 2010; Bont je s so de lav ci 2011; Mu sterd in Grit sai 2012; Mu sterd in Kovács 2013), ka te re ga av tor ji so zav ze li pre cej kritično držo do teo ri je us tvar jal ne ga raz re da in kon cep ta 3T ter na - me sto tega raz vi li kon cept 4P, ki vključuje kom bi na ci jo pre te kle ga raz vo ja ( pathways), značil no sti kra ja ( place), oseb nih po ve zav ( personalnetworks) in po li tik ( policies). Tudi v slo ven skem pri me ru so an ke - ti ra ni us tvar jal ni ljud je med raz lo gi za iz bi ro kra ja bi va nja iz po stav lja li ka ko vost no bi val no oko lje (z ve li kim pou dar kom na bližini na ra ve), iden ti te to ozi ro ma oseb ne po ve za ve in bližino de lov ne ga me sta. Na pod - la gi na ve de nih do ka zov lahko po tr di mo ve ljav nost 5. hi po te ze, da se ob jek tiv ni in sub jek tiv ni način vred no te nja de jav ni kov pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji med se boj po memb - no raz li ku je ta. Re zul ta ti an ke ti ra nja kažejo, da se raz lo gi iz bi re kra ja bi va nja raz li kujejo med re gi ja mi. Večino raz - lik lah ko po ve zu je mo s pri mer jal ni mi »pred nost mi« re gij. Na prvi po gled še naj bolj iz sto pa Osred nja Slo ve ni ja, kjer so an ke ti ran ci po go ste je iz po stav lja li de jav ni ke, ki so načelo ma bolj značilni za mest na ob močja. To so sto ritve, pro met na do stop nost, kul tur ne pro stočasne ak tiv no sti, strp nost in od pr tost oko - lja ter izo braz ba. V os ta lih de lih Slo ve ni je so iz po sta vi li pred vsem raz lične pr vi ne ka ko vo sti bi val ne ga 121 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina oko lja in iden ti te te, ki jih običajno pri pi su je mo bolj po dežel skim območjem. Za vzhod no Slo ve ni jo je značilno tudi močnejše pou dar ja nje živ ljenj skih stroškov. Raz lo gi za iz bi ro kra ja bi va nja se močno raz - li ku je jo tudi gle de na nje go vo stop njo ur ba ni zi ra no sti. Tudi v tem pri me ru lah ko večino raz lik po ve zu je mo s pri mer jalnimi »pred nost mi« mest, po deželja in vme snih ob močij. V ve li kih me stih po zi tiv no iz sto pa - jo raz lo gi, ki se na ve zu je jo pred vsem na de lov no me sto, sto ri tve, in fra struk tur no oprem lje nost, kul tur ne pro stočasne ak tiv no sti, strp nost in od pr tost oko lja ter izo brazbo, hkra ti pa še na po sa mez ne pr vi ne ka - ko vost ne ga bi val ne ga oko lja (raz no li kost gra je ne ga oko lja), iden ti te te (bližina pri ja te ljev in v tem na se lju/re gi ji sem štu di ral) ter pro me ta (bližina in po go stost jav ne ga pro me ta). V pred mest ju ali na obrob - ju ve likega me sta so us tvar jal ni ljud je po go ste je na va ja li raz lo ge, ki se ka kor ko li na našajo na sta no vanj sko ne pre mičnino (ka ko vost, oprem lje nost, cena), pro met no do stop nost in bližino sto ri tev, kar kaže na ti pične su bur ba ni za cij ske bi vanj ske pre fe ren ce (Rav bar 1997a). V manjšem me stu je raz lo - gov, ki bi po se bej iz sto pa li, bolj malo. Ena ko kot v ve li kem me stu so po memb nejše ne ka te re pr vi ne iden ti te te (bližina pri ja te ljev in v tem na se lju/re gi ji sem štu di ral). Obe nem je po mne nju an ke ti ran cev v manjših me stih boljša do stop nost sta no vanj skih ne pre mičnin (možnost na ku pa ali na je ma sta no vanj - ske ne pre mičnine), v njih pa lah ko naj de mo tudi bolj ka ko vost ne bi val ne raz me re, kar ve lja zla sti za me sta na Pri mor skem in Go riškem (do bre/ugod ne pod neb ne raz me re). Na vasi in v za sel ku ali hiši na deželi kot ka te go ri ji po dežel skih ob močij so an ke ti ran ci po go ste je iz po sta vi li šte vil ne vi di ke ka ko vost - ne ga bi val ne ga oko lja in iden ti te te. Vas se kot pri me ren način bi va nja po nu ja tudi za ra di nižjih živ ljenj skih stroškov. Opi sa ne razlike so do volj tr den do kaz za po tr di tev 3. in 4. hi po te ze, da v Slo ve - ni ji ob sta ja jo re gio nal ne raz li ke v de jav ni kih raz po re di tve us tvar jal nih lju di kot tudi raz li ke v de jav ni kih raz po re di tve us tvar jal nih lju di gle de na stop njo ur ba ni zi ra no sti. 8.3 SKLEPNE MI SLI Ugo tav ljam, da je Slo ve ni ja po osre do točeno sti us tvar jal ne de lov ne sile po vsem pri mer lji va z os - ta li mi raz vi ti mi za hod ni mi država mi. Še več, ob seg te so cial no geo graf ske sku pi ne v zad njem ob dob ju na rašča, kar se skla da z vi zi jo raz vo ja Slo ve ni je, po ka te ri naj bi bili »… konkurenčnadružbaznanja ininoviranja …« (Stra te gi ja raz vo ja Slo ve ni je … 2013, 8). Mno gi av tor ji ugo tav lja jo, da so no sil ci us - tvar jal nih de jav no sti ključni de jav nik so dob ne ga gos po dar ske ga raz vo ja (Hal 2000; Flo ri da 2002; Mc Grana han in Wo jan 2007; Rav bar 2009a). Ob tem se se ve da po stav lja vprašanje, čemu po tem pri - pi sa ti raz voj ni zao sta nek Slo ve ni je? Od go vor lah ko po ve zu je mo z nez možnost jo unovčenja last nih vi rov us tvar jal no sti. Pri hod nje ra zi ska ve bi se zato nuj no mo ra le us meriti v ra zi sko va nje učin ko vi tih načinov sproščanja us tvar jal ne ga po ten cia la. Pri tem je bis tve ne ga po me na, da do bro ra zu me mo, kaj vodi k večji us tvar jal no sti v živ ljenj skem oko lju, saj bomo le na ta način pri mer no us po sob lje ni za načrto va nje raz - mer, ki pospešuje jo us tvar jal nost, ter opre de lje va nje po li tik, ki to spod bu ja jo (Hem lin, Al wood in Mar tin 2004). Po mne nju Mli nar ja (2008a) je na mreč pre ma lo, če samo ugo tav lja mo, kaj pri vlači us tvar jal ne lju di od dru god v do ločen kraj in s čim jih lah ko v njem ob držimo. Po tre bu je mo še bolj ne po sre den vpo - gled v nji ho vo živ ljenj sko oko lje ter z njim po ve za ne geo graf ske in raz voj ne vpli ve ozi ro ma učinke. Le na ta način bomo us tva ri li pri mer ne raz me re za us tvar jal ne lju di, kar je za go to vo izred no težavna na - lo ga (Blat nik 2006). Tre ba se je za ve da ti, da je pred vsem za ra di ne pri la go je nih in ne sti mu la tiv nih de lov nih in bi vanj - skih raz mer v zad njih le tih Slo ve ni jo za pu sti lo ve li ko mlajših izo bražen cev (La puh 2011). To si cer samo po sebi ni tako ve li ka težava. V ob dob ju glo ba li za ci je in vključeva nja v med na rod ne po ve za ve je iz me - nja va in pre tok ka drov smi seln in pričako van po jav. Bolj prob le ma tično je, da ob hkrat nem iz gub lja nju us tvar jal ne ga ka pi ta la k nam pri ha ja večino ma nižje kva li fi ci ra na in nek va li fi ci ra na de lovna sila. Slo ve - ni ja je z nez možnost jo za drževa nja last ne ga in pri vab lja nja no ve ga us tvar jal ne ga ka pi ta la v med na rod nem po gle du po slabšala svoj kon ku renčni po ložaj. Raz lo ge za takšno sta nje gre ver jet no is ka ti pred vsem v družbe nem in po li tičnem ozad ju. Čeprav ni ma mo neiz mer nih ko ličin rud nih bo ga stev in fo sil nih ener gen tov, se na na rav no oko lje težko iz go var - 122 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 ja mo. Slo ve ni ja je v fi zično geo graf skem po gle du iz jem no bo ga ta. Pe strost, čis tost in ure je nost, ki jo ima mo na tako majh nem pro sto ru, pre mo re le ma lo katera država (Ci glič in Per ko 2013). Za to rej ni na - ključje, da se Slo ve ni ja v zad njem času vse po go ste je po jav lja na sez na mu šte vil nih sve tov nih tu ri stičnih or ga ni za cij kot ena od naj bolj pri vlačnih de sti na cij, ki jo je »tre ba obi ska ti«. Do dat no v njen prid go vo - ri ugo den geo graf ski po ložaj na pre sečišču po memb nih pro met nih poti z mor skim ok nom v svet, naj nižjim pre ho dom iz Sre do zem lja v sred njo Evro po ter »mo stom« med ju govz hod no in za hod no Evro po. Ne - ma lo krat se ob tem sliši rek: »Ljub lja na je se ver ne je od Rima in za hod ne je od Du na ja«. Na dru gi stra ni so za Slo ve ni jo značilni šte vil ni togi in oko ste ne li družbeni si ste mi, kar se med dru - gim odraža v niz ki de lov ni in sta no vanj ski mo bil no sti. Ome nje no je po vsem v nas prot ju s splošno pred po stav ko Flo ri de (2002) o pro sti iz bi ri bi va lišča in de lov ne ga me sta kot po gla vit nih de jav ni kih pri - vlačno sti in spod bu ja nja us tvar jal no sti. Us tvar jal ni ljud je v Slo ve ni ji v ve li ki meri živi jo v re gi ji, kjer so se ro di li ozi ro ma odraščali. Tudi če so vmes za ra di štu di ja odšli v eno od uni ver zi tet nih sre dišč, so se po za ključku izo braževa nja zvečine vr ni li v nek da nje do mače oko lje. Po jav »do mačijs tva«, ki ga na - zor no opi su je ta Uršič in Hočevar (2007), je pri nas močno za si dran tudi med us tvar jal no de lov no silo. Ne ko li ko kariki ra no, ven dar zato nič manj pro nic lji vo, to sta nje opi su je ese jist Ihan (2012, 29). Pra - vi, da je slo vens tvo po men ta li te ti izo li ra na kmečka kul tu ra, ki se je ob li ko va la v ma lih, vaških oko ljih, ka te ra so bila za vaščane hkra ti že tudi ves svet – od rojstva do smr ti. Gre za rev no hri bov sko kul tu - ro, ka te re cilj je preživet je, ne eks pan ziv nost. Če sle di mo Iha no ve mu mne nju, bi pri hod nje raz voj ne us me ri tve Slo ve ni je mo ra le nuj no po te ka ti v sme ri raz širi tve živ ljenj skih na zo rov in os vo bo di tve utes - nje nih lokalnih ok vi rov, ki po sa mez ni ke si li jo k ve de nju po prežive lih kon cep tih. Na ta način ne bomo samo pri vab lja li us tvar jal nih lju di od dru god, am pak bomo spro sti li tudi la sten po ten cial, ki ga Slo ven - ci kot na rod ned vom no ima mo. 123 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina 9 SEzNAM VIROV IN LITERATURE Abdal a, I. M., Has san, M. Y. 2004: Ma xi mum Li ke li hood Es ti ma tion of Lo renz Cur ves using Al ter na - tive Pa ra me tric Mo del. Me to do loški zve zek 1. ADS (An ke ta o de lov ni sili). Sta ti stični urad Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2012. Alf ken, C., Broe kel, T., Stern berg, R. 2014: Fac tors Ex plai ning the Spa tial Ag glo me ra tion of the Creative Class: Em pi ri cal Evi den ce for Ger man Ar tists. Eu ro pean Plan ning Stu dies 22. DOI: http://dx.doi.org/ 10.1080/09654313.2014.979767 An der sen, K. V., Han sen, H. K., Isak sen, A., Rau nio, M. 2010: Nor dic city re gions in the crea ti ve class de ba te: put ting the crea ti ve class the sis to a test. In du stry and In no va tion 17-2. DOI: http://dx.doi.org/ 10.1080/13662711003633496 An der sen, K. V., Lo ren zen, M. 2005: The Geo graphy of the Da nish Crea ti ve Class: A Map ping and Analy - sis. Med mrežje: http://www.aca de mia.edu/441896/The_Geo graphy_of_the_Da nish_Crea ti ve_ Class_A_Map ping_and_Analy sis (9. 2. 2016). An ders son, Å. 1985: Crea ti vity and Re gio nal De ve lop ment. Pa pers of the Re gio nal Scien ce As so cia - tion 56-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/BF01887900 Ar vids son, A. 2007: Crea ti ve Class or Ad mi ni stra ti ve Class? On Ad ver ti sing and the »Un der ground«. ep he me ra: theory & po li tics in or ga ni za tion 7-1. At kin son, R., East ho pe, H. 2009: The Con se quen ces of the Creative Class: The Pur suit of Crea ti vity Stra te gies in Au stra lia’s Ci ties. In ter na tio nal Jour nal of Ur ban and Re gio nal Re search 33-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1111/j.1468-2427.2009.00837.x Ay da lot, P. (ur.) 1986: Mi li eux in no va teurs en l’Eu ro pe. Pa ris. Bakhshi, H., Da vies, J., Free man, A., Higgs, P. 2015: The Geo graphy of the UK’s Crea ti ve and Hightech Eco no mies. Po ročilo, Ne sta. Lon don. Bay liss, D. 2007: The Rise of the Crea ti ve City: Cul tu re and Crea ti vity in Co pen ha gen. Eu ro pean Plan - ning Stu dies 15-7. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/09654310701356183 Berry, W. D. 1993: Un der stan ding Re gres sion As sump tions. Lon don. Be se mer, S. P., O’Quin, K. 1987: Crea ti ve Pro duct Analy sis: Te sting a Mo del by De ve lo ping a Jud ging In stru ment. Fron tiers of Crea ti vity Re search: Be yond the Ba sics. New York. Blat nik, S. 2006: In for ma cij ske in ko mu ni ka cij ske teh no lo gi je; mod ni trend, raz voj na pri ložnost ali nuja. Šaleška in Zgor nja Sa vinj ska do li na. Ve le nje. Ble jec, M. 1976: Sta ti stične me to de za eko no mi ste. Ljub lja na. Boer se ma, J. J. 2009: En vi ron men tal Scien ces, Su stai na bi lity, and Qua lity. Prin ci ples of En vi ron mental Scien ces. New York. Bole, D. 2004: Daily Mo bi lity of Wor kers in Slo ve nia. Acta Geo grap hi ca Slo ve ni ca 44-1. DOI: ht p://dx.doi.org/ 10.3986/AGS44102 Bole, D. 2008a: Cul tu ral In du stry as a Re sult of New City Ter tiari za tion. Acta Geo grap hi ca Slo ve ni ca 48-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS48202 Bole, D. 2008b: Eko nom ska preo braz ba slo ven skih mest. Geo gra fi ja Slo ve ni je 19. Ljub lja na. Bole, D. 2011: Chan ges in Em plo yee Com mu ting: A Com pa ra ti ve Analy sis of Em plo yee Com mu ting to Ma jor Slo ve nian Em ploy ment Cen ters from 2000 to 2009. Acta Geo grap hi ca Slo ve ni ca 51-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS51104 Bont je, M., Kep su, K. 2013: Crea ti ve Know led ge Stra te gies for Poly cen tric City-Re gions. Pla ce-ma king and Po li cies for Com pe ti ti ve Ci ties. Ox ford. Bont je, M., Mu sterd, S., Kovács, Z., Mu rie, A. 2011: Path ways To ward Eu ro pean Crea ti ve-Know led ge City-Re gions. Ur ban Geo graphy 32-1. DOI: http://dx.doi.org/10.2747/0272-3638.32.1.1 Bosch ma, R. A., Fritsch, M. 2009: Crea ti ve Class and Re gio nal Growth: Em pi ri cal Evi den ce from Seven Eu ro pean Coun tries. Eco no mic Geo graphy 85-4. DOI: http://dx.doi.org/10.1111/j.1944- 8287.2009.01048.x 124 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 Buček, A., Mi ku lik, O. 1987: Geo gra fi ja okružajušej sredy v ČSR: me to do lo gi ja i re zulʹtaty. Po kra jinski učinki člo ve ko vih de jav no sti na živ ljenj sko oko lje. Ljub lja na. Ca mag ni, R. (ur.) 1991: In no va tion Net works: Spa tial Pers pec ti ves. Lon don. Cha pain, C., Clif ton, N., Co mu nian, R. 2013: Un der stan ding Crea ti ve Re gions: Brid ging the Gap between Glo bal Dis cour ses and Re gio nal and Na tio nal Con texts. Re gio nal Stu dies 47-2. DOI: http://dx.doi.org/ 10.1080/00343404.2013.746441 Ci glič, R., Per ko, D. 2013: Eu ro pe’s lands ca pe hots pots. Acta Geo grap hi ca Slo ve ni ca 53-1. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS53106 Clif ton, N. 2008: The »Crea ti ve Class« in the UK: An Ini tial Analy sis. Geo gra fi ska An na ler: Se ries B, Hu man Geo graphy 90-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1111/j.1468-0467.2008.00276.x Clif ton, N., Coo ke, P. 2009: Crea ti ve Know led ge Wor kers and Lo ca tion in Eu ro pe and North Ame ri ca: A Com pa ra ti ve Re view. Crea ti ve In du stries Jour nal 2-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1386/cij.2.1.73/1 COBIB.SI. Med mrežje: http://co biss5.izum.si/scripts/co biss?id=1650580675376275 (2. 2. 2016). Coo ke, P., Ley des dorff, L. 2006: Re gio nal De ve lop ment in the Know led ge-Ba sed Eco nomy: The Construc tion of Ad van ta ge. The Jour nal of Tech no logy Trans fer 31-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/ s10961-005-5009-3 Coo ke, T. J. 2014: Me tro po li tan growth and the mo bi lity and im mo bi lity of skil ed and crea ti ve cou ples across the life cour se. Ur ban Geo graphy 35-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/02723638.2013.860754 Co wel , F. A. 2009: Mea su ring Ine qua lity. Med mrežje: http://darp.lse.ac.uk/pa pers DB/Co wel _mea su - rin gi ne qua lity3.pdf (8. 6. 2012). Cur rid-Hal kett, E., Sto la rick, K. 2013: Bap tism by fire: did the crea ti ve class ge ne ra te eco no mic growth du ring the cri sis? Cam brid ge Jour nal of Re gions, Economy and So ciety 6-1. DOI: http://dx.doi.org/ 10.1093/cj res/rss021 Čepar, Ž., Boj nec, Š. 2010: Hig her Edu ca tion De mand Fac tors and the De mand for Tou rism Edu cation in Slo ve nia. Or ga ni za ci ja 43-6. DOI: http://dx.doi.org/0.2478/v10051-010-0026-x Černe, A., Pelc, S. 1992: Ur ba ni si stem in pro met no omrežje v Slo ve ni ji. Geo grap hi ca slo ve ni ca 23. Dijk stra, L., Poel man, H. 2014: A har mo ni sed de fi ni tion of ci ties and ru ral areas: the new de gree of urba - ni sa tion. Re gio nal Wor king Pa per 2014. Med mrežje: http://ec.europa.eu/re gio nal_po licy/sour ces/ doc ge ner/work/2014_01_new_ur ban.pdf (31. 1. 2016). Div jak, M., Grošelj, S., Br not, N., Ma lešič, K. 2010: Ak tiv no pre bi vals tvo, Slo ve ni ja. Me to do loška po - ja sni la. Med mrežje: http://www.stat.si/doc/me tod_po ja sni la/07-009-MP.htm (28. 11. 2012). Div jak, M., Lah, L., Ma lešič, K. 2012: Ak tiv no pre bi vals tvo. Sta ti stični le to pis 2011. Med mrežje: http://www.stat.si/le to pis/le to pis pr va stran.aspx (18. 7. 2012). Do nald, B., Gert ler, M. S., Tyler, P. 2013: Crea ti ves af ter the crash. Cam bridge Jour nal of Re gions, Eco - nomy and So ciety 6-1: DOI: http://dx.doi.org/10.1093/cj res/rss023 Dra gičevi ć, V., Bole, D., Buči ć, A., Pro da no vi ć, A. 2015: Eu ro pean Ca pi tal of Cul tu re: Re si dents’ Per - cep tion of So cial Be ne fits and Costs – Ma ri bor 2012 Case Study. Acta Geo grap hi ca Slo ve ni ca 55-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS.747 ESPON 1.1.1: Po ten tials for Poly cen tric De ve lop ment in Eu ro pe. Pro ject Re port, 2005. Med mrežje: http://www.es pon.eu/ex port/si tes/de fault/Do cu ments/Pro jects/ESPON2006Pro jects/The ma ticPro jects/ Poly cen tri city/fr-1.1.1_re vi sed-ful .pdf (31. 1. 2016). Field, A. 2009: Dis co ve ring Sta ti stics Using SPSS (and sex and drugs and rock’n’rol ), 3. iz da ja. London. Fi li po vič Hrast, M., Ig nja to vi ć, M. 2014: Slo ve nia: An Equal So ciety Des pi te the Transi tion. Chan ging Ine qua li ties and So cie tal Im pacts in Rich Coun tries: Thirty Coun tries’ Ex pe rien ces. Ox ford. Flo ri da, R. 2002: The Rise of the Crea ti ve Class: And how it’s Trans for ming Work, Lei su re, Com munity and Every day Life. New York. Flo ri da, R. 2005: The Flight of the Crea ti ve Class: The new Glo bal Com pe ti tion for Ta lent. New York. Flo ri da, R. 2008: Who’s Your City? How the Crea ti ve Eco nomy is Ma king Whe re You Live the Most Im por tant De ci sion of Your Life. New York. 125 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina Flo ri da, R. 2013: Did I Aban don My Crea ti ve Class Theory? Not So Fast, Joel Kot kin. Med mrežje: http://www.the daily beast.com/ar tic les/2013/03/21/did-i-aban don-my-crea ti ve-class-theory-not-so- fast-joel-kot kin.html (9. 2. 2016). Flo ri da, R., Mel an der, C., King, K. 2015: The Glo bal Crea ti vity In dex 2015. Med mrežje: http://mar tin - pros pe rity.org/me dia/Glo bal-Crea ti vity-In dex-2015.pdf (10. 2. 2016). Flo ri da, R., Ti na gli, I. 2004: Eu ro pe in the Crea ti ve Age. Med mrežje: http://www.crea ti vec lass.com/ rfcgdb/ar tic les/Eu ro pe_in_the_Crea ti ve_Age_2004.pdf (9. 2. 2016). Fridl, J., Klad nik, D., Orožen Ada mič, M., Per ko, D. (ur.) 1998: Geo graf ski at las Slo ve ni je: Država v prosto ru in času. Ljub lja na. Fritsch, M. 2007: The Geo graphy and the Ef fect of Crea ti ve Peo ple in Ger many. Jena Eco no mic Research Pa pers. DOI: http://dx.doi.org/10.2139/ssrn.1017736 Fritsch, M., Kri ti kos, A., Sorg ner, A. 2015: Why did self-em ploy ment in crea se so strongly in Ger - many? En tre pre neurs hip and Re gio nal De ve lop ment 27-5–6. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/ 08985626.2015.1048310 Fritsch, M., Stützer, M. 2007: Die Geo grap hie der Krea ti ven Klas se in Deutsch land. Raum forsc hung und Rau mord nung 65-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/BF03183820 From hold-Ei se bith, M. 1995: Das »Krea ti ve Mi li eu« als Mo tor re gio nal wirtsc haft lic her Ent wic klung. Forschung strends und Er fas sungsmöglich kei ten. Geo grap hisc he Zeitsc hrift 83-1. From hold-Ei se bith, M. 1999: Das »krea ti ve Mi li eu« – nur theo re tisc hes Kon zept oder In stru ment der Re gio na lent wic klung? Rau mord nung und Raum forsc hung 57-2–3. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/ BF03184486 Gabe, T., Flo ri da, R., Mel an der, C. 2013: The Crea ti ve Class and the cri sis. Cam brid ge Jour nal of Regions, Eco nomy and So ciety 6-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1093/cj res/rss012 Ga bro vec, M., Bole, D. 2009: Dnev na mo bil nost v Slo ve ni ji. Geori tem 11. Ljub lja na. Gams, I., Vrišer, I. (ur.) 1998: Geo gra fi ja Slo ve ni je. Ljub lja na. Gast wirth, J. L. 1972: The Es ti ma tion of the Lo renz Cur ve and Gini In dex. The Re view of Eco no mics and Sta ti stics 54-3. DOI: http://dx.doi.org/10.2307/1937992 Geo gra fi ja. Kladnik, D. (pre vod in pri red ba). Tržič, 2001. Glae ser, E. 1998: Are ci ties dying. Jour nal of Eco no mic Pers pec ti ve 12-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1257/ jep.12.2.139 Glae ser, E. L. 2005: Re view of Ric hard Flo ri da’s The Rise of the Crea ti ve Class. Re gio nal Science and Ur ban Eco no mics 35-5. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.regs ciur be co.2005.01.005 Goo gle. Med mrežje: https://www.goo gle.si/ (2. 2. 2016). Goo gle Books Ngram Vie wer. Med mrežje: https://books.goo gle.com/ngrams/graph?con tent=crea ti - vity%2Csu stai na bi lity%2Cresilience%2Cinnovation&case_insensitive=on&year_start=1800&year_ end=2008&corpus=15&smoothing=10&share=&direct_url=t4%3B%2Ccreativity%3B%2Cc0%3B%2 Cs0%3B%3Bcreativity%3B%2Cc0%3B%3BCreativity%3B%2Cc0%3B%3BCREATIVITY%3B%2Cc 0%3B.t4%3B%2Csustainability%3B%2Cc0%3B%2Cs0%3B%3Bsustainability%3B%2Cc0%3B%3B Sustainability%3B%2Cc0%3B%3BSUSTAINABILITY%3B%2Cc0%3B.t4%3B%2Cresilience%3B% 2Cc0%3B%2Cs0%3B%3Bresilience%3B%2Cc0%3B%3BResilience%3B%2Cc0%3B.t4%3B%2Cin novation%3B%2Cc0%3B%2Cs0%3B%3Binnovation%3B%2Cc0%3B%3BInnova tion%3B%2Cc0 (2. 2. 2016). Guil ford, J. P. 1950: Crea ti vity. Ame ri can Psycho lo gist 5-9. DOI: http://dx.doi.org/10.1037/h0063487 Hal , P. 1998: Ci ties in Ci vi li za tion: Cul tu re, In no va tion and Ur ban Or der. Lon don. Hal , P. 2000: Crea ti ve Ci ties and Eco no mic Develop ment. Ur ban Stu dies 37-4. DOI: http://dx.doi.org/ 10.1080/00420980050003946 Han sen, H. K., Nie domysl, T. 2009: Mi gra tion of the crea ti ve class: Evi den ce from Swe den. Jour nal of Eco no mic Geo graphy 9-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1093/jeg/lbn046 126 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 Ha sir ci, D., De mir kan, H. 2003: Crea ti vity in Lear ning En vi ron ments: The Case of Two Sixth Gra de Art- Rooms. The Jour nal of Crea ti ve Be ha vior 37-1. DOI: ht p:/ dx.doi.org/10.1002/j.2162-6057.2003.tb00824.x Hlad nik, D. 2005: Spa tial struc tu re of di stur bed lands ca pes in Slo ve nia. Eco lo gi cal En gi nee ring 24-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.eco leng.2004.12.004 Hem lin, S., Al wood, C. M., Mar tin, B. R. 2004: What is a Crea ti ve Know led ge En vi ron ment? Crea ti ve Know led ge En vi ron ments: The Inf luen ces on Crea ti vity in Re search and In no va tion. Chel ten ham. Hočevar, M., Le narčič, B., Kaštrun, T., Štebe, J., Kos, D., Ma ka ro vič, J., Trček, F., Uršič, M. 2004: Vred - no te pro sto ra in oko lja. 3. faz no in končno po ročilo. Su mar nik jav nom nenj ske ra zi ska ve – an ke te in in ter pre ta ci ja re zulta tov. Fa kul te ta za družbene vede Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Hug gins, R., Clif ton, N. 2011: Com pe ti ti ve ness, crea ti vity, and pla ce-ba sed de ve lop ment. En vi ron ment and Plan ning A 43-6. DOI: http://dx.doi.org/10.1068/a43559 Ihan, A. 2012: Držav ljan ski ese ji. Ljub lja na. In It To get her: Why Less Ine qua lity Be ne fits Al , 2015. Med mrežje: http://www.keepeek.com/Digital-Asset- Management/oecd/employment/in-it-together-why-less-inequality-benefits-al _9789264235120-en (19. 5. 2016). ISCO-88 (Med na rod na stan dardna kla si fi ka ci ja po kli cev). In ter na tio nal La bour Or ga ni za tion. Med mrežje: http://www.ilo.org/pub lic/en glish/bu re au/stat/isco/isco88/ (13. 4. 2012). Ja cobs, J. 1961: The death and life of great Ame ri can ci ties. New York. Jer man, F. (ur.) 1979: Družbo slovje. Ljub lja na. Kal ton, G., Ve ho var, V. 2001: Vzorčenje v an ke tah. Ljub lja na. Ka vaš, D., Ko man, K. 2010: Raz voj in sta nje gos po dars tva v Občini Idri ja. Na pre lom ni ci: raz voj na vprašanja občine Idri ja. Ljub lja na. Klad nik, D., Ga bro vec, M. 1998: Raba tal. Geograf ski at las Slo ve ni je. Ljub lja na. Klad nik, D., Lo vrenčak, F., Orožen Ada mič, M. (ur.) 2005: Geo graf ski ter mi no loški slo var. Ljub lja na. Klad nik, D., Re po lusk, P. 1998: Za po sli tve na se sta va. Geo graf ski at las Slo ve ni je. Ljub lja na. Kle menčič, M. 1989: Družbeno gos po dar ski pre hod v Slo ve ni ji. Dela 6. Kle menčič, V. 1953: Ur ba ni za ci ja oko li ce Kam ni ka. Geo graf ski vest nik 25. Kle menčič, V. 2009: Družbena/so cial na geo gra fi ja na Uni ver zi v Ljub lja ni v luči pre te kle ga in so dobnega do ga ja nja v slo ven ski družbi. Dela 32. Koest ler, A. 1964: The Act of Crea tion. New York. Kos, D. 2007. Neur ba na na ci ja. O ur ba niz mu. Kaj se do ga ja s so dob nim me stom? Ljub lja na. Kos, D., Hočevar, M., Trček, F., Uršič, M. 2002: So cial no pro stor ski vpli vi av to cest v Slo ve ni ji: Slo vensko jav no mne nje o av to ce stah. Za ključno po ročilo, Cen ter za pro stor sko so cio lo gi jo Fa kul te te za družbene vede Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Kotl ya kov, V. M., Ko ma ro va, A. I. 2007: El se vier’s Dic tio nary of Geo graphy: In En glish, Rus sian, French, Spa nish and Ger man. Am ster dam. Ko zi na, J. 2010: Pro met na do stop nost v Slo ve ni ji. Geo ri tem 14. Ljub lja na. Ko zi na, J. 2013a: Pro stor ska raz me sti tev pre bi val cev z us tvar jal nim po kli cem na Go renj skem. Go renjska v ob dob ju glo ka li za ci je. Ljub lja na. Ko zi na, J. 2013b: Živ ljenj sko oko lje pre bi val cev z us tvar jal nim po kli cem v Slo ve ni ji. Med mrežje: http://geo.ff.uni-lj.si/pi sna de la/pdfs/diss_201309_jani_ko zi na.pdf (23. 10. 2015). Ko zi na, J. 2014: De lav ske in bi vanj ske značil no sti pre bi val cev Po mur ja. Prek mur je – po do ba panon - ske po kra ji ne. Ljub lja na. Ko zi na, J., Bole, D. 2016a: Ag glo me ra tion of Bo he mians Across Dif fe rent Spa tial Sca les in Slo ve nia. The Im pact of Ar tists on Con tem po rary Ur ban De ve lop ment in Eu ro pe (v ti sku). Ko zi na, J., Bole, D. 2016b: Crea ti vity at the European Pe rip hery: Spa tial Di stri bu tion and De ve lop men - tal Im pli ca tions in the Ljub lja na Re gion. Crea ti ve In du stries: Dri vers for New Sec to ral and Spa tial Dyna mics (v ti sku). 127 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina Krätke, S. 2010: »Crea ti ve Ci ties« and the Rise of the Dea ler Class: A Cri ti que of Ric hard Flo ri da’s Approach to Ur ban Theory. In ter na tio nal Jour nal of Ur ban and Re gio nal Re search 34-4. DOI: http://dx.doi.org/10.1111/j.1468-2427.2010.00939.x Krevs, M. 1998: Geo graf ski vi di ki živ ljenj ske rav ni pre bi vals tva v Slo ve ni ji. Dok tor ska di ser tacija, Fi lo - zof ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Krevs, M. 2002: Pro stor ske raz li ke v do hod kih pre bi vals tva Mest ne občine Ljub lja na. Končno po ročilo ra zi sko val ne ga pro jek ta, Fi lo zof ska fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Krevs, M., Repe, B., Ci ga le, D., Grilc, A., He ra ko vič, A. 2005: Cilj ni ra zi sko val ni pro gram (CRP) »Kon - ku renčnost Slo ve ni je 2001–2006«: Re gio nal na pri mer ja va spre mi nja nja po se li tve rabe zem ljišč med sta ti stičnimi re gi ja mi v Slo ve ni ji v ob dob ju 1991–2002: po vzorčnih mestnih in su bur ba nih ob močjih. Od de lek za geo gra fi jo Fi lo zof ske fa kul te te Uni ver ze v Ljub lja ni, Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU. Ljub lja na. Kru skal. W. H., Wal is, W. A. 1952: Use of Ranks in One-Cri te rion Anly sis. Jour nal of the Ame ri can Sta - tisti cal As so cia tion 47-260. DOI: http://dx.doi.org/10.2307/2280779 Krušič, M. (ur.) 1977: Geo gra fi ja. Ljub lja na. Ku har de Do mi zio, A. 1998: Se li tve. Geo graf ski at las Slo ve ni je. Ljub lja na. Kušar, S. 2005: Manj raz vi ta ob močja kot ele ment po li ti ke sklad nejšega re gio nal ne ga raz vo ja v Sloveniji: pre te kle iz kušnje in pri hod nji iz zi vi. Dela 24. Lah, A. 1979: Eko nom ski (eko no me trični) in hu ma ni stični vi di ki oko lja. Geo graf ski prob le mi živ ljenj skega oko lja. Ljub lja na. Lah, A. 1995: Lek si kon Oko lje in člo vek. Ljub ljana. Lam pič, B. 2004: Kri mi na li te ta kot vse po memb nejši de jav nik ka ko vo sti bi va nja v Ljub ljan ski ur ba ni regiji. Dela 22. La puh, L. 2011: Geo graf ski vi di ki so dob ne ga iz se lje va nja iz Slo ve ni je. Dela 36. Lav tar, R. (ur.) 2004: Do ku men ti in štu di je o po kra jinah v Slo ve ni ji 2000–2004. Ljub lja na. Le vitt, T. 2002: Crea ti vity is not Enough. Med mrežje: http://www.laics.net/LLD_Everest/Publications/ BlackBoard/Module%201%20x2D%202011/20110411145648/CurrentVersion/Levitt%20%282002% 29%20Creativity%20is%20not%20enough.pdf (23. 1. 2013). Le win, K. 1952: Field theory in so cial scien ce: Se lec ted theo re ti cal pa pers by Kurt Le win. Lon don. Lu cas, R. E. 1988: On the mec ha nics of eco no mic de ve lop ment. Jour nal of Mo ne tary Eco no mies 22-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/0304-3932(88)90168-7 Ma da ni pour, A. 2011: Know led ge Eco nomy and the City: Spa ces of know led ge. New York. Ma ier, J. 2004: Teza o us tvar jal nih oko ljih kot us mer je val nih de jav ni kih re gio nal ne ga raz vo ja. Zbor nik VI. slo ven skih re gio nal nih dne vov. Rib ni ca. Mail at, D., Quévit, M., Senn, L. (ur.) 1993: Rése aux d’in no va tion et mi li eux in no va teurs: Un pari pour le déve lop pe ment régio nal. Med mrežje: http://www.uni ne.ch/irer/Gre mi/Gre mi%203.pdf (3. 2. 2016). Ma ka ro vič, J. 2003: An tro po lo gi ja us tvar jal no sti. Bio lo gi ja, psi ho logija, družba. Ljub lja na. Ma lačič, J. 2007: Us tvar jal nost slo ven skih re gij in njen vpliv na ob li ko va nje po kra jin. Upra va 5-4. Ma lec ki, E. J. 1987: The R&D Lo ca tion De ci sion of the Firm and »Crea ti ve« Re gions–a Sur vey. Tech - no va tion 6-3. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/0166-4972(87)90023-X Mal nar, B. 2011: Tren di nee na ko sti v Slo ve ni ji med sta ti sti ko in jav nim mne njem. Teo ri ja in prak sa 48-4. Mar ku sen, A. 2006: Ur ban De ve lop ment and the Po li tics of the Crea ti ve Class: Evi den ce from the Study of Ar tists. En viron ment and Plan ning A 38-10. DOI: http://dx.doi.org/10.1068/a38179 Mar let, G., van Woer kens, C. 2007: The Dutch crea ti ve class and how it fo sters ur ban em ploy ment growth. Ur ban Stu dies 44-13. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/00420980701558434 Mar ro cu, E., Paci, R. 2012: Edu ca tion or Crea ti vity: What Mat ters Most for Eco no mic Per for man ce? Eco no mic Geo graphy 88-4. DOI: http://dx.doi.org/10.1111/j.1944-8287.2012.01161.x Mar ques de Sá, J. P. 2007: Ap plied Sta ti stics Using SPSS, STATISTICA, MATLAB and R, 2. iz daja. Ber lin. 128 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 Mar tin-Bre lot, H., Gros set ti, M., Ec kert, D., Grit sai, O., Kovács, Z. 2010: The Spa tial Mo bi lity of the »Crea - ti ve Class«: A Eu ro pean Pers pec ti ve. In ter na tio nal Jour nal of Ur ban and Re gio nal Re search 34-4. DOI: http://dx.doi.org/10.1111/j.1468-2427.2010.00960.x May hew, S. 1997: A Dic tio nary of Geo graphy. Ox ford. Mc Cann, E. 2007: Ine qua lity and Po li tics in the Crea ti ve City-Re gion: Que stions of Li va bi lity and State Stra tegy. In ter na tio nal Jour nal of Ur ban and Re gio nal Re search 31-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1111/ j.1468-2427.2007.00713.x Mc Gra na han, D. A., Wo jan, T. 2007: Re ca sting the Crea ti ve Class to Exa mi ne Growth Pro ces ses in Ru ral and Ur ban Coun ties. Re gio nal Stu dies 41-2. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/00343400600928285 Me den-Vr to vec, H., Matko Ce rar, V., Ili jaš-Koželj, M., Lu ka no vič, A., Ta kač, I., Ver de nik, I., Vlai sav ljević, V. 2009: Ra cio na li za ci ja mreže po rod nišnic v Slo ve ni ji. Med mrežje: http://www.mz.gov.si/fi lead min/ mz.gov.si/pa geu ploads/mz_do ku men ti/de lov na_po droc ja/zdravs tve no_varstvo/raz voj_in_ koor di na ci ja_si ste ma/Ra cio na li za ci ja_mre ze_po rod ni snic_pred._na_ZS_240810.pdf (19. 10. 2012). Med mrežje 1: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05C4004S&ti=&path=../Database/ Dem_soc/05_prebivalstvo/10_stevilo_preb/20_05C40_prebivalstvo_ob ci ne/&lang=2 (23. 5. 2012). Med mrežje 2: https://www.1ka.si/#307 (3. 6. 2012). Med mrežje 3: https://krka1.mss.edus.si/re gi stri web/Sez nam2.aspx?Sez nam=3010 (3. 7. 2012). Med mrežje 4: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dia log/var val.asp?ma=05A1002S&ti=&path=../Da ta ba se/ Dem_soc/05_pre bi vals tvo/05_os nov ni_po dat ki_preb/05_05A10_pre bi vals tvo_ce trt/&lang=2 (16. 7. 2012). Med mrežje 5: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05N3004S&ti=&path=../Database/ Dem_soc/05_prebivalstvo/40_selitve/15_05N30_socio_znacil no sti/&lang=2 (25. 7. 2012). Med mrežje 6: http://www.ess.gov.si/trg_dela/trg_dela_v_ste vil kah/re gi stri ra na_brez po sel nost (15.7.2012). Me lik, A. 1935: Slo ve ni ja. Knji ga 1, Splošni del. Ljub lja na. Me lik, A. 1936: Slo ve ni ja. Knji ga 2, Splošni del. Ljublja na. Me lik, A. 1954: Slo ve ni ja. Knji ga 1, Slo ven ski alp ski svet. Ljub lja na. Me lik, A. 1957: Slo ve ni ja. Knji ga 2, Šta jer ska s Prek mur jem in Mežiško do li no. Ljub lja na. Me lik, A. 1959: Slo ve ni ja. Knji ga 3, Po sav ska Slo ve ni ja. Ljub lja na. Me lik, A. 1960: Slove ni ja. Knji ga 4, Slo ven sko pri mor je. Ljub lja na. Me lik, A. 1963: Slo ve ni ja. Splošni del, 2. iz da ja. Ljub lja na. Mel an der, C., Flo ri da, R. 2011: Crea ti vity, ta lent, and re gio nal wa ges in Swe den. The An nals of Regional Scien ce 46-3. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/s00168-009-0354-z Mel an der, C., Flo ri da, R., As heim, B. T., Gert ler, M. (ur.) 2014: The Crea ti ve Class Goes Glo bal. Abingdon. Mi grants in Eu ro pe: A Sta ti sti cal Por trait of the First and Se cond Ge ne ra tion. 2011. Med mrežje: http://epp.eu - ro stat.ec.eu ro pa.eu/cac he/ITY_OFFPUB/KS-31-10-539/EN/KS-31-10-539-EN.PDF (25. 7. 2012). Mi ku lik, O. 1992: So cial Eco no mic As pects of the Geo grap hic Re search of the En viron ment. So cial na geo gra fi ja v teo ri ji in prak si. Ljub lja na. Mli nar, Z. 2008a: K us tvar jal no sti in ino va ci jam v vseživ ljenj skem oko lju: Pro stor sko-so cio loški in urba - ni stični vi di ki. Teo ri ja in prak sa 3-4. Mli nar, Z. 2008b: Živ ljenj sko oko lje v glo bal ni in for ma cij ski dobi, Knji ga 1. Pro stor sko-časov na or ga - niza ci ja bi va nja. Ra zi sko va nja na Ko pr skem in v sve tu. Ljub lja na. Mli nar, Z. 2013: Us tvar jal nost in ino va ci je v pro ce su glo ba li za ci je. Glo ba li za ci je v do bro ali zlo? Ljubljana. Mont go mery, J. 2007: The New Wealth of Ci ties: City Dyna mics and the Fifth Wave. Al ders hot. Mouc hi roud, C., Lu bart, T. I. 2006: Past, Pre sent, and Fu tu re Pers pec ti ves on Crea ti vity in Fran ce and French-Spea king Swit zer land. The In ter na tio nal Hand book of Crea ti vity. Cam brid ge. Mumford, M. D. 2003: Whe re Have We Been, Whe re Are We Going? Ta king Stock in Crea ti vity Re - search. Crea ti vity Re search Jour nal 15-2–3. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/10400419.2003.9651403 Mu ro vec, N., Ka vaš, D., Ce rar, A. 2014: Crea ti ve in du stries in Slo ve nia: Clu ste ring, Analy sis and Chal en - ges. Clu ster De ve lop ment in the Czech Re pub lic and Slo ve nia. Ljub lja na. 129 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina Mu sterd, S., Grit sai, O. 2012: The crea ti ve know led ge city in Eu ro pe: Struc tu ral con di tions and ur ban po licy stra te gies for com pe ti ti ve ci ties. Eu ro pean Ur ban and Re gio nal Stu dies 20-3. DOI: ht p:/ dx.doi.org/ 10.1177/0969776412439199 Mu sterd, S., Kovács, Z. (ur.) 2013: Pla ce-ma king and Po li cies for Com pe ti ti ve Ci ties. Ox ford. Mu sterd, S., Mu rie, A. (ur.) 2010: Ma king Com pe ti ti ve Ci ties. Ox ford. Nat han, M. 2015: Af ter Flo ri da: To wards an eco no mics of di ver sity. Eu ro pean Ur ban and Re gio nal Stu - dies 22-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1177/0969776412463371 Och se, R. 1990: Be fo re the Ga tes of Ex cel en ce: The De ter mi nants of Crea ti ve Ge nius. Cam brid ge. OECD Ter ritorial Re views: Slo ve nia 2011. Med mrežje: http://www.keepeek.com/Digital-Asset- Management/oecd/urban-rural-and-regional-development/oecd-territorial-reviews-slovenia-2011_97 89264120587-en (29. 12. 2012). Ogrin, D. 1996: Pod neb ni tipi v Slo ve ni ji. Geo grafski vest nik 68. Peck, J. 2005: Strug gling with the Crea ti ve Class. In ter na tio nal Jour nal of Ur ban and Re gio nal Re search 29-4. DOI: http://dx.doi.org/10.1111/j.1468-2427.2005.00620.x Pelc, S. 2015: Mest no pre bi vals tvo Slo ve ni je. Ko per. Per ko, D. 1998: Spol na se sta va. Geo graf ski at las Slo ve ni je. Ljub lja na. Per ko, D., Orožen Ada mič, M. (ur.) 1998: Slo ve ni ja – po kra ji ne in ljud je. Ljub lja na. Pe ters, M. A., Mar gin son, Murphy, P. 2009: Crea ti vity and the Glo bal Know led ge Eco nomy. New York. Plev nik, A. 2008: Oko lje in pro met. Ljub lja na. Pluc ker, J. A., Ren zul i, J. S. 1999: Psycho me tric Ap proac hes to the Study of Hu man Crea ti vity. Hand - book of Crea ti vity. Cam brid ge. Plut, D. 1999: Re gio na li za ci ja Slo ve ni je po so na rav nih kri te ri jih. Geo graf ski vest nik 71. Po dat ki o šte vi lu pre bi val cev po na se ljih v ob dob ju 2000–2011. Sta ti stični urad Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2012. Po dat ki o šte vi lu štu den tov ter ciar ne ga izo braževa nja po občini šole. Sta ti stični urad Re pub li ke Slo ve - ni je. Ljub lja na, 2009. Po gačnik, A., Rav bar, M. 2002: Oris možnih re gio na li za cij Slo ve ni je in pred log op ti mal ne va rian te. IB revija 36-1. Po ljak Is te nič, S. 2015: Kolo kot ak ter us tvar jal ne ur ba ne re ge ne ra ci je. Gla snik Slo ven ske ga et no loškega društva 55-3-4. Pov prečne me sečne bru to plače (v €) za po sle nih oseb po eno tah po dročnih sku pin po kli cev leta 2010 v Slo ve ni ji (začasni po dat ki). Sta ti stični urad Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2012. Puc cio, G. J. 2006: Crea ti vity 101: An In tro duc tion to Some Ba sic Con cepts and the Field of Crea ti vity Stu dies. Med mrežje: http://tsf.njit.edu/2006/fal /puc cio-creati vity-101.pdf (1. 2. 2016). Rav bar, M. 1992: So cial no geo graf ski de jav ni ki su bur ba ni za ci je v Slo ve ni ji. So cial na geo gra fi ja v teori ji in prak si. Ljub lja na. Rav bar, M. 1997a: Slo ve ne Ci ties and Su burbs in Trans for ma tion = Slo ven ska me sta in ob mest ja v preobraz bi. Geo graf ski zbor nik 37. Rav bar, M. 1997b: Zur Sied lungs struk tur Slo we niens: Ent wic klun gen, Prob le me Lösung sansätze. Raum - forsc hung und Rau mord nung 55-4–5. Rav bar, M. 2002: So dob ne težnje v raz vo ju pre bi vals tva in de lov nih mest – pot k so na rav ne mu in decen - tra li zi ra ne mu us mer ja nju po se li tve v Slo ve ni ji? IB re vi ja 36-1. Rav bar, M. 2007a: Geo gra fi ja člo veških vi rov v Slo ve ni ji – po men us tvar jal nih so cial nih sku pin za regio - nal ni raz voj. Geo graf ski vest nik 79-2. Rav bar, M. 2007b: Us tvar jal nost, se sta vi na us pešno sti družbe ne ga raz vo ja Slo ve ni je. IB re vi ja 41-3–4. Rav bar, M. 2009a: Raz voj ni de jav ni ki v Slo ve ni ji – us tvar jal nost in na ložbe. Geo ri tem 9. Ljub lja na. Rav bar, M. 2009b: Us tvar jal nost in na ložbe – raz voj ni de jav ni ki v re gio nal nem raz vo ju Slo ve ni je. IB revija 43-2. 130 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 Rav bar, M. 2009c: Raz voj ni de jav ni ki: na ložbe in us tvar jal nost. Po mur je – Geo graf ski po gle di na pokra - ji no ob Muri. Ljub lja na. Rav bar, M. 2011: Crea ti ve So cial Groups in Slo ve nia: Con tri bu tion to Geo grap hic Stud ying of Hu man Re sour ces. Acta Geo grap hi ca Slo ve ni ca 51-2. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS51204 Rav bar, M. 2012a: Zna nje kot družbena vred no ta – člo veški viri in re gio nal ni raz voj v Slove ni ji. IB re - vi ja 46-2. Rav bar, M. 2012b: The Role of Crea ti vity in Geo grap hic Stud ying of Hu man Re sour ces in Slo ve nia. Geo graf ski vest nik 84-1. Rav bar, M., Bole, D. 2007: Geo graf ski vi di ki us tvar jal no sti. Geo ri tem 6. Ljub lja na. Rav bar, M., Bole, D., Nared, J. 2005: A crea ti ve mi li eu and the role of geo graphy in stud ying the com - pe ti ti ve ness of ci ties: the case of Ljub lja na. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 45-2. DOI: http://dx.doi.org/ 10.3986/AGS45201. Rav bar, M., Ko zi na, J. 2012: Geo graf ski po gle di na družbo zna nja v Slo ve ni ji. Geo ri tem 19. Ljub lja na. Rav bar, M., Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2007: Geo graf ska ana li za in ve sti cij – pa sti in iz zi vi na poti ure sničitve na cio nal nih raz voj nih pro jek tov v Slo ve ni ji. Ve li ki raz voj ni pro jek ti in sklad ni re gio nal ni raz voj. Ljubljana. Rav bar, M., Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2008: Geo graf ska ana li za raz voj nih de jav ni kov v Slo ve ni ji: us tvarjal - nost in na ložbe. Geo graf ski vest nik 80-2. Raz pot nik Vi sko vi ć, N. 2012: Vlo ga mešanih kme tij v gos po dar ski, okolj ski in pro stor ski preo braz bi ob - me stij. Dok tor ska di ser ta ci ja, Fa kul te ta za grad be ništvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. RCKE, 2016. Med mrežje: http://www.rcke.si/ (11. 2. 2016). Re ber nik, D. 2015: Ra ko va Jelša in Si bi ri ja – Eth nic Neigh bor hoods in Trans for ma tion. Dela 44. DOI: http://dx.doi.org/10.4312/dela.44.4.63-84 Reu ter, M., Pank sepp, J., Schna bel, N., Kel er hoff, N., Kem pel, P., Hen nig, J. 2004: Per so na lity and Bio lo gi cal Mar kers of Crea ti vity. Eu ro pean Journal of Per so na lity 19-2. DOI: http://dx.doi.org/ 10.1002/per.534 Rho des, M. 1961: An Analy sis of Crea ti vity. The Phi Del ta Kap pan 42-7. Run co, M. A. 1994: Crea ti vity and its Dis con tents. Crea ti vity and Af fect. Nor wood. Run co, M. A. 2004: Crea ti vity. An nual Re view of Psycho logy 55. DOI: http://dx.doi.org/10.1146/ an nu rev.psych.55.090902.141502 Rup pert, K. 1979: So zial geo grap hisc he Ba sis der Um welt ge stal tung – Beis pie le aus Ba yern. Geo grafski prob le mi živ ljenj ske ga oko lja. Ljub lja na. Rup pert, K., Schaf fer, F., Ma ier, J., Pae sler, R. 1981: So ci jal na geo gra fi ja. Za greb. Rup pert, K. 1984: The Con cept of So cial Geo graphy. Geo Jour nal 9-3. DOI: http://dx.doi.org/10.1007/ BF00149036 Rus, V., Toš, N. 2005: Vred no te Slo ven cev in Evro pej cev: Ana li za vred not nih orien ta cij Slo ven cev ob kon cu sto let ja. Ljub lja na. Rut ten, R., Ge lis sen, J. 2008: Tech no logy, ta lent, di ver sity and the wealth of Eu ro pean re gions. Eu ro - pean Plan ning Stu dies 16-7. DOI: http://dx.doi.org/10.1080/09654310802163785 Sa ga din, J. 2003: Sta ti stične me to de za pe da go ge. Ma ri bor. Scott, A. J. 2006: Crea ti ve Ci ties: Con cep tual Is sues and Po licy Que stions. Jour nal of Ur ban Af airs 28-1. DOI: http://dx.doi.org/10.1111/j.0735-2166.2006.00256.x Scritch field, M. L. 1999: The Crea ti ve Per son, Pro duct, Pro cess and Press: The 4P’s. Med mrežje: http://www.buf fa lo sta te.edu/orgs/cbir/rea din groom/html/Scritch field-99.html (24. 1. 2013). Se ne gačnik, J. 2012: Slo ve ni ja in nje ne po kra ji ne. Ljub lja na. Si mon ton, D. K. 2006: Crea ti vity Around the World in 80 Ways … but with One De sti na tion. The In ter - na tio nal Hand book of Crea ti vity. Cam brid ge. SKP-V2 (Stan dard na kla si fi ka ci ja po kli cev). Sta ti stični urad Re pub li ke Slo ve ni je. Med mrežje: http://www.stat.si/klas je/klas je.asp (13. 4. 2012). 131 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina Sla vec, A. 1991: Razvoj in du stri je v Ma ri bo ru s po seb nim pou dar kom na raz voj nih de jav ni kih. Geo - graf ska prob le ma ti ka Se ve ro vz hod ne Slo ve ni je. Ljub lja na. Slo var slo ven ske ga knjižnega je zi ka. Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet no sti, Znans tve no ra zi sko - val ni cen ter Slo ven ske akade mi je zna no sti in umet no sti, Inšti tut za slo ven ski je zik Fra na Ra movša. Ljub lja na, 1998. Slu ga, M. (ur.) 1982: Oko lje. Ljub lja na. Smal , J., Wit he rick, M. 1995: A Mo dern Dic tio nary of Geo graphy. Lon don. Splošna bol nišnica »dr. Fran ca Der gan ca« Nova Go rica, Zgo do vi na. Med mrežje: ht p:/ www.bol ni sni ca-go.si/ node/75 (16. 10. 2012). SRDAP (Sta ti stični re gi ster de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva). Sta ti stični urad Re pub li ke Slo ve ni je. Ljub - lja na, 2012. Stamp, D., Clark, A. N. (ur.) 1979: A Glos sary of Geo grap hi cal Terms. Lon don. Stein, S. M., Har per, T. L. 2012: Crea ti vity and In no va tion: Di ver gen ce and Con ver gen ce in Prag matic Dia lo gi cal Plan ning. Jour nal of Plan ning Edu ca tion and Re search 32-1. DOI: http://dx.doi.org/ 10.1177/0739456X11417829 Stern berg, R. J. 2001: What Is the Com mon Thread of Crea ti vity? It’s dia lec ti cal Re la tion to In tel i gence and Wis dom. Ame ri can Psycho lo gist 56-4. DOI: http://dx.doi.org/10.1037/0003-066X.56.4.360 Stern berg, R. J. 2006: The Na tu re of Crea ti vity. Crea ti vity Re search Jour nal 18-1. DOI: http://dx.doi.org/ 10.1207/s15326934crj1801_10 Stern berg, R. J., Lu bart, T. I. 1999: The Con cept of Crea ti vity: Pros pects and Pa ra digms. Hand book of Crea ti vity. Cam brid ge. Stra te gi ja raz vo ja Slo ve ni je 2014–2020 (os nu tek). Mi ni strs tvo za gos po dars tvo. Ljub lja na, 2013. Sve tek, S. 2005: Kri mi na li te ta v letu 2005. Re vi ja za kri mi na li sti ko in kri mi no lo gi jo 57-2. The Fu tu re of Jobs, 2016. Med mrežje: http://re ports.we fo rum.org/fu tu re-of-jobs-2016/sha reab le-in fo - grap hics/ (2. 2. 2016). Törn quist, G. 2004: Crea ti vity in Time and Spa ce. Geo gra fi ska An na ler B. Hu man Geo graphy 86-4. DOI: http://dx.doi.org/10.1111/j.0435-3684.2004.00165.x Törn quist, G. 2011: The Geo graphy of Crea ti vity. Chel ten ham. Törnq vist, G. 1983: Crea ti vity and the Re ne wal of Re gio nal Life. Crea ti vity and con text: A se mi nar report. Lund stu dies in Geo graphy B. Hu man Geo graphy 50. Lund. Tor ran ce, E. P. 2009: Tor ran ceo vi te sti us tvar jal ne ga mišlje nja (TTCT). Be sed na ob li ka A. Pri ročnik. Ljub lja na. Toš, N., Mal nar, B., Ber nik, I., Haf ner-Fink, M., Mi he ljak, V., Kur di ja, S., Uhan, S., Štebe, J., Švara, S., Ko vačič, M., Fal e Zor man, R., Bro der, Ž., Vovk, T. 2009: Vred no te v pre ho du IV.: slo ven sko jav no mne nje 2004-2009. Ljub ljana. Ul man, E. L. 1958: Re gio nal de ve lop ment and the geo graphy of con cen tra tion. Pa pers and Pro ceedings of the Re gio nal Scien ce As so cia tion 4. Ur banc, M., Na red, J., Bole, D. 2012: Idri ja: A Lo cal Pla yer on the Glo bal Mar ket. Lo ca lity, Me mory, Re con struction: The Cul tu ral Chal en ges and Pos si bi li ties of For mer Sin gle-In du stry Com mu ni ties. New cast le upon Tyne. Uršič, M. 2016: Značil no sti pro stor ske po raz de li tve krea tiv nih de jav no sti v Ljub lja ni in ljub ljan ski re giji. Acta Geo grap hi ca Slo ve ni ca 56-1 (v ti sku). Uršič, M., Hočevar, M. 2007: Pro tiur ba nost kot način živ lje nja. Ljub lja na. Vo glar, D. (ur.) 1994: Enciklo pe di ja Slo ve ni je, 8. zve zek. Ljub lja na. Vrišer, I. 1984: Ur ba na geo gra fi ja. Ljub lja na. Vrišer, I. (ur.) 1999a: Po kra ji ne v Slo ve ni ji. Ljub lja na. Vrišer, I. 1999b: Re gio na li za ci ja Slo ve ni je in re gio nal ni raz voj. VI. dne vi slo ven ske upra ve, zbor nik referatov. Ljub lja na. Vrišer, I. 2002: Uvod v geo gra fi jo. Ljub lja na. 132 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 Wal as, G. 1926: The Art of Thought. New York. Ward, T. B., Fin ke, R. A, Smith, S. M. 1995: Crea ti vity and the Mind: Dis co ve ring the Ge nius Wit hin. New York. Weich hart, P. 2008: Ent wic klungslinien der So zial geo grap hie: von Hans Bo bek bis Ben no Wer len. Stuttgart. Zakšek, K. 2008: Do ločitev zvez ne ga po lja tem pe ra tu re zra ka iz sa te lit skih po dat kov. Geo graf ski infor - ma cij ski si ste mi v Slo ve ni ji 2007–2008. Ljub lja na. Za vod nik La movšek, A. (ur.) 2011. Funk cio nal ne re gi je – iz ziv pri hod nje ga raz vo ja Slo ve ni je. Ljub ljana. Za vod nik La movšek, A., Pe ter lin, M., Pich ler-Mi la no vi ć, N., Drob ne, S. 2011. Teo re tična iz ho dišča. Funk - cio nal ne re gi je – iz ziv pri hod nje ga raz vo ja Slo ve ni je. Ljub lja na. Zhang, Q. F., Pan, Z. 2012: Wo men’s En try into Self-em ploy ment in Ur ban Chi na: The Role of Fa mily in Crea ting Gen de red Mo bi lity Pat terns. World De ve lop ment 40-6. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/ j.world dev.2011.11.004 Zu pančič, J. 2006: Te ren ski in di ka tor ji kot ra zi sko valna me to da v so cial ni in po li tični geo gra fi ji. Dela 25. Zu pančič, J. 2012: So cial na geo gra fi ja. Štu dij sko gra di vo. Ljub lja na. Žau cer, T., Pe ter lin, M., Uršič, M., Očkerl, P., Marn, T. 2012: Krea tiv na ur ba na re ge ne ra ci ja. Ljub lja na. 133 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina 10 SEzNAM SLIK Sli ka 1: Te melj ne člo ve ko ve funk ci je po zgle du so cial ne geo gra fi je (Rup pert s so de lav ci 1981; Ruppert 1984). 17 Sli ka 2: Po jav nost us tvar jal no sti in ne ka te rih dru gih pri ljub lje nih izra zov v te le su an gleškega je zi ka med viri, vključeni mi v Goo gle Books v ob dob ju na stan ka 1800–2008 (Goo gle Books Ngram Vie wer 2016). 21 Slika 3: Vi di ki us tvar jal no sti – kon cept 4P (Törn quist 2011). 23 Sli ka 4: Iz bra na re gio na li za ci ja in ti po lo gi ja stop nje ur ba ni zi ra no sti na se lij v Slo ve ni ji. 37 Sli ka 5: Pri mer Lo ren zovega gra fi ko na (pri re je no po Co wel u 2009, 22). 40 Sli ka 6: Ku mu la tiv na frek ven ca vr nje nih an ket v tri me sečnem ob dob ju leta 2012. 47 Sli ka 7: Se sta va de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva in us tvar jal ne de lov ne sile v Slo ve ni ji leta 2011 (ADS 2012; SRDAP 2012). 53 Sli ka 8: Gi ba nje šte vi la de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva in brez po sel nih oseb med le to ma 2000 in 2011 (SRDAP, 2012; ADS, 2012; Div jak, Lah, Ma lešič, 2012). 54 Sli ka 9: Spre mem be v po klic ni se sta vi de lov no ak tiv nega pre bi vals tva med le to ma 2000 in 2011 (ADS 2012; SRDAP 2012). 55 Sli ka 10: Spre mem be v po klic ni se sta vi us tvar jal nih de lov nih mest med le to ma 2000 in 2011 (SRDAP 2012). 56 Slika 11: Iz vor ne države tu jih us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji leta 2011 (SRDAP 2012). 59 Sli ka 12: Po klic na se sta va (brez kme tov) in se sta va mase bru to plač v Slo ve ni ji leta 2010 (SRDAP 2012; Pov prečne me sečne bru to plače … 2012). 60 Sli ka 13: Me dre gio nal na raz po re di tev de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva in re gi stri ra na stop nja brez po sel no sti v Slo ve ni ji leta 2011 (ADS 2012; med mrežje 6; SRDAP 2012). 63 Sli ka 14: Me dre gio nal na osre do točenost po klic nih sku pin med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom v Slove ni ji leta 2011 (ADS 2012; SRDAP 2012). 67 Slika 15: Me dre gio nal na osre do točenost us tvar jal nih pod sku pin med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom v Slo ve ni ji leta 2011 (SRDAP 2012). 67 Sli ka 16: Prostorskarazporeditevustvarjalnihljudi(A + B + C)vSlovenijileta2011 ponaseljihbivanja(SRDAP2012). 73 Sli ka 17: Prostorskarazporeditevustvarjalnegajedra(A)vSlovenijileta2011 ponaseljihbivanja(SRDAP2012). 74 Sli ka 18: Prostorskarazporeditevustvarjalnihprofesionalcev(B)vSlovenijileta2011 ponaseljihbivanja(SRDAP2012). 75 Sli ka 19: Prostorskarazporeditevkulturnihustvarjalcev(C)vSlovenijileta2011 ponaseljihbivanja(SRDAP2012). 76 Sli ka 20: 95 % in ter val zau pa nja ran gi ranih vred no sti osre do točeno sti us tvar jal nih lju di (A + B + C) med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom (brez kme tov) po na se ljih bi va nja (SRDAP 2012). Rdeče puščice po ve zu je jo pare re gij, med ka te ri mi v zno traj re gio nal ni osre do točeno sti us tvar jal nih lju di ni stati stično značil nih raz lik. 79 Sli ka 21: 95 % in ter val zau pa nja ran gi ra nih vred no sti osre do točeno sti us tvar jal ne ga je dra (A) med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom (brez kme tov) po na se ljih bi va nja (SRDAP 2012). Rdeče puščice po ve zu je jo pare re gij, med ka te ri mi v zno traj re gio nal ni osre do točeno sti us tvar jal ne ga je dra ni sta ti stično značil nih raz lik. 79 Sli ka 22: 95 % in ter val zau pa nja ran gi ra nih vred no sti osre do točeno sti us tvar jal nih profe sio nal cev (B) med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom (brez kme tov) po na se ljih bi va nja (SRDAP 2012). Rdeče puščice po ve zu je jo pare re gij, med ka te ri mi v zno traj re gio nal ni osre do točeno sti us tvar jal nih pro fe sio nal cev ni sta ti stično značil nih raz lik. 82 134 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 Sli ka 23: 95 % in ter val zau pa nja ran gi ra nih vred no sti osre do točeno sti kul tur nih us tvar jal cev (C) med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom (brez kme tov) po na se ljih bi va nja (SRDAP 2012). Rdeče puščice po ve zu je jo pare re gij, med kate ri mi v zno traj re gio nal ni osre do točeno sti kul tur nih us tvar jal cev ni sta ti stično značil nih raz lik. 82 Sli ka 24: Osre do točenost us tvar jal nih lju di med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom (brez kmetov) gle de na stop njo ur ba ni zi ra no sti v Slo ve ni ji leta 2011 (SRDAP 2012). 84 Sli ka 25: 95 % in ter val zau pa nja ran gi ra nih vred no sti osre do točeno sti us tvar jal nih lju di (A + B + C) med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom (brez kme tov) po na se ljih bi va nja (SRDAP 2012). Rdeče puščice po ve zu je jo pare ti pov ur ba ni zi ra no sti na se lij, med ka te ri mi ni sta ti stično značil nih raz lik v osre do točeno sti us tvar jal nih lju di. 90 Sli ka 26: 95 % in ter val zau pa nja ran gi ra nih vred no sti osre do točeno sti us tvar jal ne ga je dra (A) med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom (brez kme tov) po na se ljih bi va nja (SRDAP 2012). Rdeče puščice po ve zu je jo pare ti pov ur ba ni zi ra no sti na se lij, med ka te ri mi ni sta tistično značil nih raz lik v osre do točeno sti us tvar jal ne ga je dra. 90 Sli ka 27: 95 % in ter val zau pa nja ran gi ra nih vred no sti osre do točeno sti us tvar jal nih pro fe sio nal cev (B) med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom (brez kme tov) po na se ljih bi va nja (SRDAP 2012). Rdeče puščice po ve zu je jo pare ti pov ur ba ni zi ra no sti na se lij, med ka te ri mi ni sta ti stično značil nih raz lik v osre do točeno sti us tvar jal nih pro fe sio nal cev. 91 Sli ka 28: 95 % in ter val zau panja ran gi ra nih vred no sti osre do točeno sti kul tur nih us tvar jal cev (C) med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom (brez kme tov) po na se ljih bi va nja (SRDAP 2012). Rdeče puščice po ve zu je jo pare ti pov ur ba ni zi ra no sti na se lij, med ka te ri mi ni sta ti stično značil nih raz lik v osre do točeno sti kul tur nih us tvar jal cev. 91 Sli ka 29: Do se da nji (N = 5917) in pričako va ni (N = 5681) čas bi va nja us tvar jal nih lju di v se da njem na se lju leta 2012 v Slo ve ni ji. 95 Sli ka 30: Pro stor ska raz po re di tev an ke ti ra nih us tvar jal nih lju di po občinah de lov ne ga me sta v Sloveni ji leta 2012 (N = 5643). 99 Sli ka 31: Dnev na mo bil nost an ke ti ra nih us tvar jal nih lju di v osem glav nih slo ven skih re gio nal nih za po sli tve nih sre dišča leta 2012 (N = 1500). 101 Sli ka 32: Dnev na mo bil nost an ke ti ra nih us tvar jal nih lju di v os ta la slo ven ska za po sli tve na sre dišča leta 2012 (N = 987). 102 135 Življenjsko okolje ustvarjalnih ljudi v Sloveniji Jani Kozina 11 SEzNAM PREGLEDNIc Pre gled ni ca 1: De set naj po memb nejših veščin de lav cev leta 2015 in 2020 po mne nju vo dil nih sve tov nih za po slo val cev (The Fu tu re of Jobs 2016). 22 Pre gled ni ca 2: 25 naj višje uvrščenih držav po glo bal nem ka zal ni ku us tvar jal no sti (Flo ri da, Mel an der in King 2015). 27 Pre gled ni ca 3: Opre de li tev us tvar jal nih in os ta lih po klic nih sku pin po Stan dard ni kla si fi ka ci ji po kli cev (SKP-V2 2012). 32–33 Pre gled ni ca 4: Šte vi lo in de lež pre bi val cev slo ven skih re gij leta 2011 (med mrežje 1). 36 Pre gled ni ca 5: Upo rab lje ni ka zal ni ki za iz de la vo ti po lo gi je ur ba ni zi ra no sti na se lij v Slo ve ni ji (Ravbar 1997a). 38 Pre gled ni ca 6: Šte vi lo in de lež na se lij ter pre bi val cev leta 2011 (Po dat ki o šte vi lu pre bi val cev po nase ljih … 2012) gle de na ori gi nal no ti po lo gi jo ur ba ni zi ra no sti naselij (Rav bar 1997a; Krevs s sodelav ci 2005) in last no, poe no stav lje no ti po lo gi jo ur ba ni zi ra no sti na se lij. 39 Pre gled ni ca 7: Mo del de jav ni kov pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di. 43 Pre gled ni ca 8: Na bor de jav nikov in opi sna sta ti sti ka ob jek tiv nih ka zal ni kov pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di. 45 Pre gled ni ca 9: Na bor de jav ni kov in opi sna sta ti stika sub jek tiv nih ka zal ni kov pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih lju di. 49 Pre gled ni ca 10: Glav ne pred no sti, sla bo sti, pri ložno sti in ne var nosti iz ve de ne ga an ke ti ra nja. 50 Pre gled ni ca 11: Spol na se sta va us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji leta 2011 (med mrežje 4; SRDAP 2012). 58 Pre gled ni ca 12: Sta rost na se sta va us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji leta 2011 (SRDAP 2012). 58 Pre gled ni ca 13: Izo braz be na se sta va us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji leta 2011 (SRDAP 2012). 58 Pre gled ni ca 14: Na rod nost na se sta va us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji leta 2011 po izvor nih ob močjih (SRDAP 2012). 58 Pre glednica 15: Gi ni je vi koe fi cien ti nee na ko sti me dre gio nal ne raz po re di tve ce lot ne ga pre bi vals tva, de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva in us tvar jal nih lju di (ADS 2012; Bosch ma in Fritsch 2009, 406; Podat ki o šte vi lu pre bi val cev po na se ljih … 2012; SRDAP 2012). 64 Pre gled ni ca 16: Me dre gio nal ne spre mem be v ob se gu de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva in po sa mez nih po klic nih sku pin med le to ma 2000 in 2011 (ADS 2012; SRDAP 2012). 68 Pre gled ni ca 17: Gi ni je vi koe fi cien ti nee na ko sti pro stor ske raz po re di tve ce lot ne ga pre bi vals tva Sloveni je, de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva (brez kme tov) in us tvar jal nih lju di po na se ljih bi va nja v le tih 2000 in 2011 (Po dat ki o šte vi lu pre bi val cev po na se ljih … 2012; SRDAP 2012). 69 Pre gled ni ca 18: Gi ni je vi koe fi cien ti nee na ko sti pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih po klic nih sku pin po na se ljih bi va nja v le tih 2000 in 2011 (SRDAP 2012). 70 Pre gled ni ca 19: Opi sna sta ti sti ka po dat kov o osre do točeno sti us tvar jal nih lju di med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom (brez kme tov) po na se ljih bi va nja (SRDAP 2012). 77 Pre gled ni ca 20: Re zul ta ti Kru skal-Wal i so ve ga preiz ku sa me dre gio nal nih raz lik v zno traj re gio nal ni osre do točeno sti us tvar jal nih lju di med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom (brez kme tov) (SRDAP 2012). 78 Pre gled ni ca 21: Re zul ta ti ne pa ra me tričnega post hoc te sti ra nja z upo ra bo Mann-Whit ney je ve ga preiz ku sa in Bon fer ro ni je ve ga po prav ka, ki je stop njo sta tistične značil no sti preiz ku sa v tem pri me ru po sta vil na p < 0,002 (dvo stran ska) (SRDAP 2012). Siva po lja oz načuje jo pare re gij, med ka te ri mi v zno traj re gio nal ni osre do točeno sti us tvar jal nih lju di med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom (brez kmetov) po na se ljih bi va nja ni sta ti stično značil nih raz lik. 80–81 Pre gled ni ca 22: Raz li ke v raz po re di tvi de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva (brez kme tov) in us tvar jal nih lju di gle de na stop njo ur ba ni zi ra no sti v Slo ve ni ji leta 2011 (SRDAP 2012). 83 136 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 Pre gled ni ca 23: Gi ni je vi koe fi cien ti nee na ko sti pro stor ske raz po re di tve ce lot ne ga pre bi vals tva, delov no ak tiv ne ga pre bi vals tva (brez kme tov) in us tvar jal nih lju di med tipi urbani zi ra no sti na se lij v Slo ve ni ji v le tih 2000 in 2011 (Po dat ki o šte vi lu pre bi val cev po na se ljih … 2012; SRDAP 2012). 84 Pre gled ni ca 24: Spre mem be v ob se gu de lov no ak tiv ne ga prebivals tva (brez kme tov) in us tvar jal nih lju di gle de na stop njo ur ba ni zi ra no sti v Slo ve ni ji med le to ma 2000 in 2011 (SRDAP 2012). 85 Pre gled ni ca 25: Gi ni je vi koe fi cien ti nee na ko sti pro stor ske raz po re di tve us tvar jal nih po klic nih sku pin gle de na stop njo ur ba ni zi ra no sti v Slo ve ni ji v le tih 2000 in 2011 (SRDAP 2012). 86 Pre gled ni ca 26: Opi sna sta ti sti ka po dat kov o osre do točeno sti us tvar jal nih lju di med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom (brez kmetov) po na se ljih bi va nja (SRDAP, 2012). 87 Pre gled ni ca 27: Re zul ta ti Kru skal-Wal i so ve ga preiz ku sa raz lik med tipi ur ba ni zi ra no sti nase lij v osre do točeno sti us tvar jal nih lju di med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom (brez kme tov) po na se ljih bi va nja (SRDAP 2012). 88 Pre gled ni ca 28: Re zul ta ti ne pa ra me tričnega post hoc te sti ra nja z upo ra bo Mann-Whit ney je ve ga preiz ku sa in Bon fer ro ni je ve ga po prav ka, ki je stop njo sta tistične značil no sti preiz ku sa v tem pri me ru po sta vil na p < 0,008 (dvo stran ska) (SRDAP 2012). Siva po lja oz načuje jo pare ti pov ur ba ni zi ra no sti na se lij, med ka te ri mi ni sta ti stično značil nih raz lik v osre do točeno sti us tvar jal nih raz lik med de lov no ak tiv nim pre bi vals tvom (brez kme tov). 88 Pre gled ni ca 29: Pri mer ja va ve li ko sti slo ven skih mest (ran gi gle de na šte vi lo pre bi val cev) in osre do točeno sti us tvar jal nih lju di (lo ka cij ski koe fi cien ti – LK) (Po dat ki o šte vi lu pre bi val cev po na se ljih … 2012; SRDAP 2012). 92–93 Pre gled ni ca 30: Stop nja sta ti stične po ve za no sti med ve li kost jo mest (ran gi gle de na šte vi lo pre bi valcev) in osre do točenost jo us tvar jal nih lju di (lo ka cij ski koe fi cien ti) (Po dat ki o šte vi lu pre bi val cev po na se ljih … 2012; SRDAP 2012). 93 Pre gled ni ca 31: Pri mer ja va re gio nal ne raz po re di tve us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji leta 2012 gle de na re gi jo rojs tva (N = 5668). 97 Pre gled ni ca 32: Pri mer ja va re gio nal ne raz po re di tve us tvar jal nih lju di v Slo ve ni ji leta 2012 gle de na regijo za ključka naj višje stop nje izo braz be (N = 5584). 98 Pre gled ni ca 33: Pri mer ja va re gio nal ne raz po re di tve us tvar jal nih ljudi po kra ju bi va nja (N = 5753) in dela (N = 5675) v Slo ve ni ji leta 2012. 98 Pre gled ni ca 34: Re gio nal na raz po re di tev us tvarjal nih lju di gle de na kraj dela v Slo ve ni ji leta 2012 (N = 5620). 100 Pre gled ni ca 35: Ko re la cij ska ma tri ka po ve za no sti ob jek tiv nih ka zal ni kov s pro stor sko raz po re di tvi jo us tvar jal nih lju di (* ko re la ci ja je značilna pri stop nji tve ga nja p < 0,05 (dvo stran ska); ** korela ci ja je značilna pri stop nji tve ga nja p < 0,01 (dvo stran ska)). 105 Pre gled ni ca 36: Re zul ta ti re gre sij ske ga mo de li ra nja pro stor ske raz po re di tve de lov no ak tiv ne ga pre bi vals tva in us tvar jal nih po klic nih sku pin z vi di ka ob jek tiv nih ka zal ni kov (* ko re la ci ja je značilna pri stopnji tve ga nja p < 0,05 (dvo stran ska); ** ko re la ci ja je značilna pri stop nji tve ga nja p < 0,01 (dvo stran ska)). 106–107 Pre gled ni ca 37: Po memb nost raz lo gov pre bi va nja us tvar jal nih lju di v nji ho vem na se lju (N = 4823) ter raz li ke med prišleki in sta ro sel ci (N = 4798) v Slo ve ni ji leta 2012. 110–111 Pre gled ni ca 38: Re gio nal ne raz li ke v raz lo gih za pre bi va nje us tvar jal nih lju di v nji ho vem na se lju v Slo ve ni ji leta 2012 (lo ka cij ski koe fi cien ti) (N = 4680). 114–115 Pre gled ni ca 39: Raz li ke v raz lo gih za pre bi va nje us tvar jal nih lju di v nji ho vem na se lju gle de na stop njo nji ho ve ur ba ni za ci je leta 2012 v Slo ve ni ji (lo ka cij ski koe fi cienti) (N = 4793). 116–117 137 138 Sez nam knjig iz zbir ke Geo gra fi ja Slo ve ni je Geo graf ski in šti tut An to na Me li ka ZRC SAZU Naslov:Gosposkaulica13,1000Ljubljana,Slovenija 1 MilanNatek,DragoPerko:50 letGeografskegainštitutaAntonaMelikaZRCSAZU E-pošta:gi@zrc-sazu.si 2 JernejaFridl:MetodologijatematskekartografijenacionalnegaatlasaSlovenije 3 DragoPerko:AnalizapovršjaSlovenijes stometrskimdigitalnimmodelomreliefa Medmrežje:http://giam.zrc-sazu.si 4 UrošHorvat:Razvojinučinkiturizmav RogaškiSlatini Inštitutjeleta1946ustanovilaSlovenskaakademijaznanostiinumetnosti 5 MimiUrbanc:KulturnepokrajinevSloveniji ingaleta1976poimenovalapoakademikudr.AntonuMeliku(1890–1966). 6 MihaPavšek:SnežniplazovivSloveniji Odleta1981jesestavnidelZnanstvenoraziskovalnegacentraSlovenske 7 MajaTopole:GeografijaobčineMoravče akademijeznanostiinumetnosti.Leta2002staseinštitutupriključilaInštitut 8 DragoKladnik,MarjanRavbar:Členitevslovenskegapodeželja zageografijo,kijebilustanovljenleta1962,inZemljepisnimuzejSlovenije, 9 DamirJosipovič:DejavnikirodnostnegaobnašanjavSloveniji ustanovljenleta1946.Imaoddelkezafizičnogeografijo,humanogeografijo, 10 IrenaRejecBrancelj,AlešSmrekar,DragoKladnik:PodtalnicaLjubljanskegapolja regionalnogeografijo,naravnenesreče,varstvookolja,geografskiinfor- 11 FranciPetek:Sprememberabetalv slovenskemalpskemsvetu macijskisistemintematskokartografijo,zemljepisnoknjižnicoterzemljepisni 12 AlešSmrekar:Zavestljudiopitnivodi muzej.VnjemimasedežKomisijazastandardizacijozemljepisnihimen 13 BlažKomac:Doleckotznačilnaoblikadolomitnegapovršja VladeRepublikeSlovenije. 14 DragoKladnik:Podomačenatujazemljepisnaimenav slovenskihatlasihsveta NjegoviraziskovalciseukvarjajopredvsemzgeografskimiraziskavamiSlo- 15 BlažKomac,MatijaZorn:Pobočniprocesiinčlovek venijeinnjenihpokrajinterpripravotemeljnihgeografskihknjigoSloveniji. 16 JanezNared:Prostorskivplivislovenskeregionalnepolitike Sodelujejoprištevilnihdomačihinmednarodnihprojektih,organizirajo znan- 17 LučkaAžmanMomirski,DragoKladnik,BlažKomac,FranciPetek,PeterRepolusk,MatijaZorn: stvena srečanja,izobražujejomladeraziskovalce,izmenjujejoznanstvene TerasiranapokrajinaGoriškihbrd obiske.Inštitutizdajaznanstvenorevijo ActageographicaSlovenica/Geo- 18 MatijaZorn:Erozijskiprocesiv slovenskiIstri grafskizbornikterznanstveniknjižnizbirkiGeografijaSlovenijeinGeoritem. 19 DavidBole:Ekonomskapreobrazbaslovenskihmest VsodihletihizdajaknjižnozbirkoGISvSloveniji,vlihihletihknjižnozbirko 20 BlažKomac,KarelNatek,MatijaZorn:GeografskividikipoplavvSloveniji Regionalnirazvoj,vsakotretjeletopaknjižnozbirkoNaravnenesreče. 21 BrigitaJamnik,AlešSmrekar,BorutVrščaj:Vrtičkarstvov Ljubljani 22 RožleBratecMrvar,LukasBirsak,JernejaFridl,DragoKladnik,JurijKunaver: Kocenovsrednješolskiatlaskotdidaktičnaprelomnica 23 BojanErhartič:GeomorfološkadediščinavDoliniTriglavskihjezer 24 DragoKladnik,RokCiglič,MauroHrvatin,DragoPerko,PeterRepolusk,MancaVolk: Slovenskieksonimi 25 DragoKladnik,DragoPerko:Slovenskaimenadržav 26 MatejaBregValjavec:Nekdanjaodlagališčaodpadkovvvrtačahingramoznicah 27 DragoKladnik,PrimožPipan,PrimožGašperič:PoimenovanjaPiranskegazaliva 28 RokCiglič:AnalizanaravnihpokrajinskihtipovSlovenijezGIS-om 29 MatjažGeršič,BorutBatagelj,HermanBerčič,LjudmilaBokal,AlešGuček,JanezKavar, StaneKocutar,BlažKomac,ZvezdanMarković,PeterMikša,BlažTorkar:RudolfBadjura– življenjeindelo 30 MatejGabrovec,MauroHrvatin,BlažKomac,JakaOrtar,MihaPavšek,MajaTopole, MihaelaTriglavČekada,MatijaZorn:Triglavskiledenik 31 BrigitaJamnik,MitjaJanža,AlešSmrekar,MatejaBregValjavec,SonjaCerar,ClaudiaCosma, KatarinaHribernik,MatijaKrivic,PetraMeglič,SimonaPestotnik,MatthiasPiepenbrink,Martin Podboj,KatarinaPolajnarHorvat,JoergPrestor,ChristophSchüth,JasnaŠinigoj,DejanŠram, JankoUrbanc,GorazdŽibret:Skrbzapitnovodo 32 MatijaZorn,AlešSmrekar,PeterSkoberne,AndrejŠmuc,AntonBrancelj,IgorDakskobler, AlešPoljanec,BorutPeršolja,BojanErhartič,MatejaFerk,MauroHrvatin,BlažKomac, DanielaRibeiro:DolinaTriglavskihjezer 33 MatejaFerk:PaleopoplavevporečjukraškeLjubljanice 34 MimiUrbanc,MatejaFerk,JernejaFridl,PrimožGašperič,MojcaIlcKlun,PrimožPipan, TatjanaResnikPlaninc,MatejaŠmidHribar:Oblikovanjepredstavoslovenskihpokrajinah v izobraževalnemprocesu 35 JaniKozina:ŽivljenjskookoljeustvarjalnihljudivSloveniji Sez nam knjig iz zbir ke Geo gra fi ja Slo ve ni je Geo graf ski in šti tut An to na Me li ka ZRC SAZU Naslov:Gosposkaulica13,1000Ljubljana,Slovenija 1 MilanNatek,DragoPerko:50 letGeografskegainštitutaAntonaMelikaZRCSAZU E-pošta:gi@zrc-sazu.si 2 JernejaFridl:MetodologijatematskekartografijenacionalnegaatlasaSlovenije 3 DragoPerko:AnalizapovršjaSlovenijes stometrskimdigitalnimmodelomreliefa Medmrežje:http://giam.zrc-sazu.si 4 UrošHorvat:Razvojinučinkiturizmav RogaškiSlatini Inštitutjeleta1946ustanovilaSlovenskaakademijaznanostiinumetnosti 5 MimiUrbanc:KulturnepokrajinevSloveniji ingaleta1976poimenovalapoakademikudr.AntonuMeliku(1890–1966). 6 MihaPavšek:SnežniplazovivSloveniji Odleta1981jesestavnidelZnanstvenoraziskovalnegacentraSlovenske 7 MajaTopole:GeografijaobčineMoravče akademijeznanostiinumetnosti.Leta2002staseinštitutupriključilaInštitut 8 DragoKladnik,MarjanRavbar:Členitevslovenskegapodeželja zageografijo,kijebilustanovljenleta1962,inZemljepisnimuzejSlovenije, 9 DamirJosipovič:DejavnikirodnostnegaobnašanjavSloveniji ustanovljenleta1946.Imaoddelkezafizičnogeografijo,humanogeografijo, 10 IrenaRejecBrancelj,AlešSmrekar,DragoKladnik:PodtalnicaLjubljanskegapolja regionalnogeografijo,naravnenesreče,varstvookolja,geografskiinfor- 11 FranciPetek:Sprememberabetalv slovenskemalpskemsvetu macijskisistemintematskokartografijo,zemljepisnoknjižnicoterzemljepisni 12 AlešSmrekar:Zavestljudiopitnivodi muzej.VnjemimasedežKomisijazastandardizacijozemljepisnihimen 13 BlažKomac:Doleckotznačilnaoblikadolomitnegapovršja VladeRepublikeSlovenije. 14 DragoKladnik:Podomačenatujazemljepisnaimenav slovenskihatlasihsveta NjegoviraziskovalciseukvarjajopredvsemzgeografskimiraziskavamiSlo- 15 BlažKomac,MatijaZorn:Pobočniprocesiinčlovek venijeinnjenihpokrajinterpripravotemeljnihgeografskihknjigoSloveniji. 16 JanezNared:Prostorskivplivislovenskeregionalnepolitike Sodelujejoprištevilnihdomačihinmednarodnihprojektih,organizirajo znan- 17 LučkaAžmanMomirski,DragoKladnik,BlažKomac,FranciPetek,PeterRepolusk,MatijaZorn: stvena srečanja,izobražujejomladeraziskovalce,izmenjujejoznanstvene TerasiranapokrajinaGoriškihbrd obiske.Inštitutizdajaznanstvenorevijo ActageographicaSlovenica/Geo- 18 MatijaZorn:Erozijskiprocesiv slovenskiIstri grafskizbornikterznanstveniknjižnizbirkiGeografijaSlovenijeinGeoritem. 19 DavidBole:Ekonomskapreobrazbaslovenskihmest VsodihletihizdajaknjižnozbirkoGISvSloveniji,vlihihletihknjižnozbirko 20 BlažKomac,KarelNatek,MatijaZorn:GeografskividikipoplavvSloveniji Regionalnirazvoj,vsakotretjeletopaknjižnozbirkoNaravnenesreče. 21 BrigitaJamnik,AlešSmrekar,BorutVrščaj:Vrtičkarstvov Ljubljani 22 RožleBratecMrvar,LukasBirsak,JernejaFridl,DragoKladnik,JurijKunaver: Kocenovsrednješolskiatlaskotdidaktičnaprelomnica 23 BojanErhartič:GeomorfološkadediščinavDoliniTriglavskihjezer 24 DragoKladnik,RokCiglič,MauroHrvatin,DragoPerko,PeterRepolusk,MancaVolk: Slovenskieksonimi 25 DragoKladnik,DragoPerko:Slovenskaimenadržav 26 MatejaBregValjavec:Nekdanjaodlagališčaodpadkovvvrtačahingramoznicah 27 DragoKladnik,PrimožPipan,PrimožGašperič:PoimenovanjaPiranskegazaliva 28 RokCiglič:AnalizanaravnihpokrajinskihtipovSlovenijezGIS-om 29 MatjažGeršič,BorutBatagelj,HermanBerčič,LjudmilaBokal,AlešGuček,JanezKavar, StaneKocutar,BlažKomac,ZvezdanMarković,PeterMikša,BlažTorkar:RudolfBadjura– življenjeindelo 30 MatejGabrovec,MauroHrvatin,BlažKomac,JakaOrtar,MihaPavšek,MajaTopole, MihaelaTriglavČekada,MatijaZorn:Triglavskiledenik 31 BrigitaJamnik,MitjaJanža,AlešSmrekar,MatejaBregValjavec,SonjaCerar,ClaudiaCosma, KatarinaHribernik,MatijaKrivic,PetraMeglič,SimonaPestotnik,MatthiasPiepenbrink,Martin Podboj,KatarinaPolajnarHorvat,JoergPrestor,ChristophSchüth,JasnaŠinigoj,DejanŠram, JankoUrbanc,GorazdŽibret:Skrbzapitnovodo 32 MatijaZorn,AlešSmrekar,PeterSkoberne,AndrejŠmuc,AntonBrancelj,IgorDakskobler, AlešPoljanec,BorutPeršolja,BojanErhartič,MatejaFerk,MauroHrvatin,BlažKomac, DanielaRibeiro:DolinaTriglavskihjezer 33 MatejaFerk:PaleopoplavevporečjukraškeLjubljanice 34 MimiUrbanc,MatejaFerk,JernejaFridl,PrimožGašperič,MojcaIlcKlun,PrimožPipan, TatjanaResnikPlaninc,MatejaŠmidHribar:Oblikovanjepredstavoslovenskihpokrajinah v izobraževalnemprocesu 35 JaniKozina:ŽivljenjskookoljeustvarjalnihljudivSloveniji geo35 OVITEK_geo16 OVITEK.qxd 16.11.2016 9:13 Page 1 I GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 GEOGRAFIJA SLOVENIJE 35 IJNEVOL S I VDUJ LIHNLAJRAVTS UEJLOK OOKSJNEJLIVŽ A INZO I K ŽIVLJENJSKO OKOLJE NAJ USTVARJALNIH LJUDI ISSN 1580-1594 V SLOVENIJI 35 €02 9 2 1 6 9 8 7 6 9 5 9 4 5 JANI KOZINA