re S < o ? . 0*5 H.S5;	o-° 9 5.0
Poštnina plačana v gotovini
Vpisovanje našega notranjega posojila mora. postati vseljudsko gibanje, manifestacija patriotizma in dokaz ekonomske in politične neodvisnosti naše države!
GLASILO GLAVNEGA ODBORA ENOTNIH SINDIKATOV SLOVENIJE
Leto IV. Štev. 24.
Ljubljana, 11. junija 1948.
Cena 3 din
Tekmovalne obveze v poiattilev V. kongresa KP Jugoslavije - izraz zaupanja delovnih množic v vodstvo naše Partije
i*
, Poziv Glavnega odbora Enotn h sindikatov Slovenile sindikalnim organizacijam:
3 ZB PARTIJO, TITA, DOMOVINO M SOCIALIZEM - NHPftSJS
V počastitev sklicanega V. Kongresa Komunistične partije Jugoslavije, sprejema veliko število delovnih kolektivov v naši republiki vsak i dan tekmovalne obveze za izpolnitev in prekoračenje planskih nalog, s čemer izražajo veliko ljubezen in predanost naši slavni Komunistični Partiji in tovarišu Titu. S tem tekmovanjem pozdravljajo naši delavci in nameščenci sklicali Kongres Partije, ker razumejo njegov veliki pomen za nadaljnjo mobilizacijo vseh ljudskih sil za izgradnjo svoje srečnejše ‘ bodočnosti — za izgradnjo socializma pod sigurnim vodstvom naše pro-’ slavljene Partije.
Glavni odbor Enotnih sindikatov Slovenije pozdravlja samoinicia-i tivo naših delovnih kolektivov, ki sprejemajo tekmovalne obveze v počastitev V. Kongresa Komunistične partije Jugoslavije. Da bi pa to tekmovanje, ki se je že široko razmahnilo in zajelo že številne delovne kolektive, dobilo organiziran izraz odločnosti naših delovnih kolektivov v borbi za socializem, za moč in srečo naše domovine, poziva Glavni odbor Enotnih sindikatov Slovenije ob priliki svojega III. plenuma, vse sindikalne organizacije, udarnike, brigadirje, mojstre, inženirje in tehnike, prav slehernega delavca in nameščenca, da sledijo vzgledom tistih kolektivov, ki so že pričeli okrepljeno socialistično tekmovanje v počastitev V. Kongresa.
Da bi v tem tekmovanju dosegli čim večje uspehe, naj delovni kolektivi skličejo konference po delovnih grupah; na ta način bo omogočeno prav slehernemu delavcu in nameščencu, da sprejme osebne tekmovalne obveze in napovedi. Prav takšne konference naj se vršijo po oddelkih, kjer naj se sprejmejo obveze za vsak oddelek posebej. Po končanih konferencah po grupah in oddelkih pa naj se vrši konferenca vsega kolektiva, na kateri je treba objasniti do tedaj sprejete osebne in skupin-ske obveze ter na osnovi tega izdelan celoten plan tekmovanja dotičnega delovnega kolektiva.
Rezultate teh tekmovanj je treba vsakodnevno spremljati s pomočjo dobro organizirane evidence in prikazovati tekmovalne uspehe posameznikov, skupin, oddelkov in celotnega kolektiva na vidnem mestu v podjetju.
Tekmovalne obveze morajo biti čim bolj konkretne ter naj v prvi vrsti zajamejo v svoj plan borbo za znižanje polne lastne cene, ki pomeni borbo za čimprejšnjo in uspešno izpolnitev planskih nalog, dvig življenjske ravni delovnega ljudstva. Zato naj bo tudi v bodoče težišče tekmovalnih °bvez na poostreni borbi za štednjo, na čuvanju surovin, pogonskih sredstev, mazil, na boljši organizaciji tehnološkega procesa proizvodnje, boljši razmestitvi strojev in popolnejšem izkoriščanju njihove zmogljivosti, pravilnejši razmestitvi delovne sile in uvedbi čim večjega odstotka realnejših norm. Posebno pažnjo je pri tem treba posvetiti izboljšanju delovne discipline.
To tekmovanje bo trajalo\do V. Kongresa Komunistične partije Jugoslavije. Neposredno po končanem V. Kongresu naj se vršijo v podrtjih svečane konference, na katerih bodo objavljeni rezultati, doseženi V tem tekmovanju.
O rezultatih tekmovanja naj sindikalne podružnice stalno obveščajo klavni odbor Enotnih sindikatov Slovenije in svoje strokovne zveze preko republiških edborov zvez Slovenije.
Živel V. Kongres Komunistične partije Jugoslavije!
Živel naš ljubljeni voditelj maršal Tito!
GLAVNI ODBOR ENOTNIH SINDIKATOV SLOVENIJE.
JESEBIŠKfi ŽELEZARNA TEKMUJE Z ŽELEZARNO V ZENICI
v _čast V. kongresu Komunistične partije Jugoslavije in v namenu, da se s socialistično obliko tekmovanja še bolj utrjujejo veze med delovnimi kolektivi, si delovni kolektivi širom vse naše države napovedujejo tekmovanja, da bi z njimi s bolj dvignili delovno zavest naše delovne skupnosti in pomerili svoje sile v borbi a čimprejšnjo izgradnjo socializma.
. Tako je tudi delovni kolektiv jeseniške železarne napovedal tekmovanje dednemu kolektivu železarne v Zenici in ji poslal naslednje pismo:
»Delovni kolektiv železarne Jesenice napoveduje tekmovanje delovnemu kolek-luv železarne Zenica:
- J. Delovni kolektiv se obvezuje, da bo svoj letni proizvodni plan presegel za in da bo uresničil svoj plan do 19. novembra.
2.	Da bo v dobi tekmovanja znizal proizvodne stroške vsaj za 10%.
3.	Da bo v dobi tekmovanja zboljšal kakovost izdelkov za 12%.
Da bo zvišal predpisani plan za vzgojo novih kadrov za 25% in
5. Da bo neopravičene izostanke in dnevne zamude omejil do skrajnosti. Tekmovanje po točki 2—5 se vrši na bazi za mesec april 19iS.
Oba delovna kolektiva bosta o doseženih delovnih uspehih vsak mesec do-av}iala poročila Centralni upravi Zveze delavcev in nameščencev kovinske indu-r,7e Jugoslavije v Beogradu.
^ Zveza delavcev in nameščencev kovinske industrije Jugoslavije bo vsake tri l>sece podala poročilo o doseženih uspehih železarne Jesenice in železarne Zenica*.
DELOVNI KOLEKTIV ŽELEZARNE JESENICE.
Obveze jeseniške železarne Partiji
CENTRALNEMU KOMITETU KPJ
Beograd
Delovni kolektiv Železarne Jesenice Skl?-’a 6 6eslanka svojega sindikalnega ..ova najpredanejše pozdrave Komuni-nr-m*.	jn tovarišu Titu ter se ob
-vuiki sklicanja V. kongresa CK KPJ “Pvezuje:
n j: Poleg ostalih tekmovanj in obvez-jSti se obvezujemo, da bomo v času L junija do 20. julija 1948 presegli
2.	Proizvodne stroške bomo zma šali za 7%.
3.	Pristopili bomo k uvedbi prar tehničnih norm.
4.	Delo-vno disciplino bomo izboljš za 50%.
5.	Operativno evidenco bomo izbe šali do največje možnosti.
Vse sile za presego petletnega pla in znižanje lastne cene!
Naj živi in se razvija KPJ z mari lom Titom na čelu!
Kolektiv Železarne Jesenic«
TEKMOVALNE OBVEZNOSTI IN NAPOVEDI PAPIRNICE VEVČE IN SPLOŠNEGA STAVBNEGA PODJETJA V LJUBLJANI
Delavci in nameščenci papirnice Vevče so se obvezali, da bodo na čast V. kongresa KPJ tekmovali' v naslednjih točkah: Stroške bodo znižali' za 5,1%, proizvodni plan prekoračili za 5 odstotke, 80 odstotkov delovnega kolektiva se bo udeležilo prostovoljnega dela za zadružne domove, vso pažnjo bodo posvetili racionalizaciji _ in varčevanju, borili se bodo proti izkoriščanju socialnega zavarovanja. V teh točkah so napovedovali1 tekmovanje vsem delovnim kolektivom :-trije celuloze, lesovine in papirja;
Sindikalna podružnica Splošnega stavbnega podjetja v Ljubljani je sprejela tekmovanje, ki ga je napovedal delovni kolektiv _ gradbenega podjetja Debarce v Skoplju, hkrati pa napovedala tekmovanje vsem republiškim gradbenim podjetjem Slovenije: katero podjetje bo v tekmovanju najbolj preseglo plan, pokazalo najboljšo kakovost dela, za največ odstotkov zmanjšalo proizvodne stroške najbolj racionalno izkoriščalo stroje ter katero podjetje bo najbolje nastanilo delavstvo ter imelo najbolj urejeno preskrbo in higieno v delavskih naseljih.
DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA »VELJA STOJAKOVIČ« NAPOVEDUJE TEKMOVANJE ZA VPIS LJUDSKEGA POSOJILA VSEM KOVINARSKIM PODJETJEM V DRŽAVI
Po zaključku dela so se delavci podjetja »Velja Stojakovič« zbrali na kratkem mitingu, kjer so se obvezali, da bodo vsi vpisali ljudsko posojilo. Napovedali so tekmovanje vsem kovinarskim podjetjem v državi. Z mitinga so delavci poslali zvezni vladi naslednjo brzojavko:
»Vladi Federativne ljudske republike Jugoslavije, Beograd.
V zvezi s tekmovanjem v počastitev V. kongresa Komunistične partije Jugoslavije smo se delavci kovinarskega podjetja »Velja Stojakovič« zbrali dne 8. t. m. na mitingu, na katerem smo se seznanili z odredbo o razpisu ljudskega posojila za petletni plan razvoja narodnega gospodarstva FLRJ, ki jo je ves kolektiv navdušeno pozdravil. V svesti si njenega pomena, sprejemao obvezo, da bomo stoodstotno sodelovali pri vpisu tega posojila. Hkrati napovedujemo vsem kovinarskim podjetjem v državi tekmovanje za vpis ljudskega posojila v čim večjem znesku in čim večjem številu.
Živelo ljudsko posojilo, nova garancija za izpolnitev petletke!
Živela Komunistična partija, voditeljica v zgraditvi socializma!«
Delovni kolektiv kovin, podjetja »Velja Stojakovič
_ Tudi novoustanovljena sindikalna podružnica Rače noče zaostajati
Delavci in nameščenci »Elektropre-' nosa — gradnja daljnovoda Maribor— Varaždin«, zbrani na ustanovnem občnem zboru novoustanovljene sindikalne podružnice, vam pošiljamo borbene pozdrave in obljubljamo, da bomo v strnjenih vrstah korakali po poti, katero nam je nakazal petletni plan, ki nas vodi v lepšo bodočnost — socializem.
Vse sile za petletko!
Sindikalna podružnica gradbene stroke Rače
Graditelii m delavci tovarne Ivo-Lola Ešbar $© pozvali na tekmovanje kolektiv Tisovih zavodov »Litostroj!«
Tovarniški ih gradbeni kolektiv tovarne težkih orodnih strojev »Ivo-Lola Robar« v Železniku sta na skupnem zborovanju navdušeno pozdravila sklep Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije o sklicanju V-^kongresa- Z zborovanja so poslali CK KPJ naslednjo brzojavko, v kateri je med drugim rečeno:
Pred nami jie velika naloga — izpolnitev proizvodnega plana v tovarni; pred nami je nadaljnja graditev tovarniških objektov. S to zgraditvijo bo tovarni omogočeno, da bo obratovala s polno zmogljivost;jo ip v polni meri koristila našemu socialističnemu gospodarstvu. Prvi uspehi dela velike dvojne »mamutske škarje« za rezanje pločevine, jekla in starega železa pod pritiskom 400 ton so pokarale na zagrebškem velesejmu popolno realnost našega prvega petletnega plana-Pri izpolnjevanju plana in med splošnim tekmovanjem delovnih ljudi' naše dežele pred V. kongresom Komunistične partije Jugoslavije bomo izkoristili sleherno delovno minuto, vsak nov tehnični izum in uporabljali vse izkušnje pri slehernem stroju. Sleherni član našega delovnega kolektiva si bo prizadeval, da bo dosegel v tekmovanju s Titovimi zavodi »Litostroj« v Ljubljani' čim boljše uspehe, tako da bo naša tovarna zmagala in s tem še več pripomogla naši industriji.
Ko sprejemamo tekmovanje, ki so ga v proslavo V. kongresa naše Par-
tije napovedali graditelji Novega Beograda vsem gradbiščem, bomo med našimi' delovnimi brigadami pospešili borbo za izpolnitev plana za zgraditev objektov- Noben član naših br:gad ne bo odšel domov, dokler se ne bo naučil brati in pisati, in sleherni mladinec, ki gradi našo tovarno si bo pridobil čim več znanja, da se bo iz vrst mladinskih delovnih brigad rekrutiralo čim večje število strokovnih kadrov za izpolnitev petletnega plana-
Hkrati' sta delovna kolektiva tovarne in gradbišča tovarne »Ivo-Lola Ribar« poslala vabilo na tekmovanje delovnemu kolektivu Titovih zavodov in gradbišča »Litostroj«.
Tekmovanje vsebuje več točk. med drugim: izpolnitev operativnega plana podjetja, znižanje režijskih stroškov, zmanjšanje Izmečka, prirejanje strokovnih tečajev, uvedba realnih norm ter sindikalno in kulturno prosvetno delo. Gradbena kolektiva bosta tekmovala, kateri bo znižal proizvodne stroške za 10%, prihranil delovne moči in surovine za 15% in kateri' bo uvedel brigadni delovni sistem do 8-t. m., delovne norme na gradbišču pa do 15. t. m- Delovni kolektiv tovarne »Ivo-Lola Ribar« je prevzel tudi obveznost. da,bo med tekmovanjem nudil strokovno podporo pri graditvi zadružnega doma v Železniku in izučil do 90% tečajnikov za zidarje :n tesarje-
Sindikalna podružnica „lug6ielml"
¥ Ifuhijani n spoveduje tekmovanje vsem republiškim trgovskim podjetjem Ljubljane
Zavedamo se, da borba, ki jo vodijo vse delovne množice pod vodstvom svojih KP po vseh deželah na svetu, gre edino le za ciljem ohraniti ca svetu mir, uvesti vsepovsod najdemokratičnejši družbeni red in ljudsko oblast, oblast večine delovnega ljudstva nad peščico izkoriščevalcev in lenuhov. Vemo pa tudi, da so ravno komunisti najdoslednejši, najvztrajnejši, najpožrivovalnejši borci za dosego teh ciljev.
Z globoko vero smo v težkih dneh osvobodilne borbe sledili vodstvu naše Partije, ki nas je privedla po zmagovitih borbah v svobodo. Ravno tako sledimo tudi danes pri izgradnji naše države, ker smo globoko prepričani, da nas bo Partija pod modrim vodstvom tovariša Tita pripeljala po najkrajši poti v srečno bodočnost delovnega človeka, v socializem.
Pošiljamo V. kongresu izraze vdanosti in hvaležnosti. Pozdravljamo sklicanje V. kongresa KPJ, popolnoma razumemo pomen in važnost tega kongresa. Na tem kongresu bo podan pregled vsega do sedaj opravljenega dela Partije, vseh uspehov, neuspehov in napak, na njem bodo sprejeti važni sklepi za nadaljnje delo, ki naj nas čimprej povede v boljše življenje delovnega ljudstva.
Da dostojno proslavimo in podpremo delo V. kongresa, smo vsi člani sindikalne podružnica »Jugopetrol-a« v Ljubljani na svojem množičnem sestanku dne 7. VI, sklenili, pozvati vsa republiška trgovska podjetja Ljubljane na predkongresno tekmovanje od 10. VI. do 20. VIL 1948.
Tekmovanje naj se vrši v naslednjih točkah:
1 Katera podružnica bo v največji odstotni meri znižala režijske stroške
2.	Katera sindikalna podružnica bo največ storila za strokovni in politični dvig svojega kadra.
3.	Katera sindikalna podružnica bo v lem razdobju napravila največ ur prostovoljnega dela.
4.	Katera podružnica bo kljub pomanjkanju kadra izpolnila plan dopustov.
Posebej se kolektiv sindikalne podružnice »Jugopetrol« obvezuje, da bo obveze v zvezi s tekmovanjem med Ju-gopetrol-om v Zagrebu in Beogradu 100 odstotno izpolnil.
Želimo V, kongresu največji uspeh.
Naj živi V. kongres Komunistične partije Jugoslavije!
Naj živi herojska Komunistična partija Jugoslavije!
Naj živi Centralni komitet Komunistične partije Jugoslavije!
Naj živi naš dragi tovariš Tito!
Sindikalna podružnica št. 23 »JUGOPETROL« Ljubljana.
Sindikalni aktivisti krškega okraja se pridružujejo tekmovalcem
Sindikalni aktivisti iz podružnic v krškem okraju pozdravljamo sklep CK KPJ o sklicanju V. kongresa KPJ ter ob tej priliki izjavljamo v imenu sindikalnega članstva v našem okraju svoje popolno zaupanje v vedno bolj naraščujočo moč naše herojske Partije, ki nas po pravilni poti vodi v socializem,
Ob tej priliki izjavljamo, da bomo v svoji razredni zavesti zastavili vse svoje sile, da bomo znižali proizvodne stroške in s tem dvignili življenjski standard naših delovnih ljudi, da bomo pristopili k osvajanju notranjih planov v naših podjetjih in sploh v celoti izvedli vse naloge, ki jih postavlja pred nas naša domovina v letošnjem letu, Id je osnovno leto naše petletke.
Živel naš vodnik ljubljeni maršal Tito!
Živel Centralni komitet Komunistične partije Jugoslavije!
Sindikalni aktivisti krškega okraja.
Hi. PLENUM GLAVNEGA ODBORA EN0TN6H SINDIKATOV SLOVENIJE
ki je bil sklican za 12. in 1$. junija 1948
JE PRILOŽEN
Glavni odbor Enotnih sindikatov Siovenšje obvešča vse sindikalne organizacije in funkcionarje, da se bo zato vrši! SIS. plenum šele 2*. in 27. junija 1948 z istim dnevnim redom.
SLAVNI ODBOR ENOTNIH SINDIKATOV SLOVENIJE
Zveza borcev je borbena organizacija
Pred I. kongresom Zveze borcev Slovenije
Ko se pripravljamo na kongres Zveze borcev, ne smemo pozabiti besed tovariša Tita, ki je dejal na ustanovnem kongresu Zveze, da Zveza borcev ni navadna organizacija, temveč borbena organizacija. Te preproste, pa vendar tako silno pomembne besede maršala Tita nas vse, ki smo postali člani te organizacije, še prav posebej vežejo v to novo frontovsko organizacijo, ki postaja od dne do dne bolj množična in bol) priljubljena. Množična zato, ker se vanjo vključujejo vsi partizanski borci iti aktivisti iz osvobodilne borbe in vsi novi borci za socializem, ki postajajo danes izraziti bojevniki za plan, to se pravi za novo, Titovo Jugoslavijo, za ljudsko demokracijo, borci za čvrtfi mir v svetu, izvrševalci oporoke tistih neštetih, ki so svoje življenje darovali za domovino, za ljudsko oblast, za Partijo, ki nas je dvigala, navduševala, krepila in vodila skozi vihar in ogenj do zmage. Priljubljena zato, ker izhaja Zveza iz jedra naše oborožene borbe, tiste nadčloveške borbe, ki je postala našim narodom ogenj največje preizkušnje, ogenj očiščevanja in plamen, v katerem smo prekalili svoj narodni značaj, svoj ponos in svoje junaštvo ter ljubezen do domovine, ki smo jo vzljubili tako, da nam je bila več kot življenje. To pa je največ, kar more človek žrtvovati za stvar, ki jo ljubi; vedno bolj priljubljena pa še zlasti zato, ker je med nami v Zvezi največji borec naše borbe, tovariš Tito.
Prav zato pa, ker Zveza borcev ni navadna organizacija, ampak je borbena organizacija, se moramo zavedati, da član takšne organizacije biti — ni lahka stvari Nositi znak Zveze borcev se pravi, biti član organizacije, ki ima za osnovo svojega postanka puško in mitraljez ter ilegalna imena najbolj hrabrih, najbolj drznih patriotov, ki se niso bali ne preganjanja, ne ječ, ne mučenj, ne gramoznih jam! Biti član Zveze borcev se pravi biti zato prav tak, kot so bili borci v brigadah ali pa neustrašeni aktivisti v ilegali. To pa se pravi nadalje, zavestno upravljati in razvijati veliko dediščino, ki so jo nam zaupali tisti stotisoči, ki se niso bali umreti za našo srečo, ki jo vsak dan večjo in popolnejšo uživamo.
Mnogi, mnogi partizani so postali oficirji in vodijo sedaj našo ljudsko vojsko. Mnogi, mnogi partizani pa so se vrnili k svojemu delu: v tovarne, v rudnike, v gozdove, na stavbe, v šole, v pisarne. Duh revolucionarne borbenosti, ki so ga z ognjene fronte presadili v fronto dela, je preoblikoval vse načine našega novega, lepšega življenja in kakor je borbeni duh v oboroženi borbi ustvarjal neustrašene like herojev orožja, tako ustvarja danes prav ta duh zavestne udarnike, raciona-lizatorje. novatorje, brigadirje in požrtvovalne prostovoljce dela — prvoborce v naši silni armadi delovnih ljudi, ki se bore za socializem.
Borba še traja! In prav zato, ker je t.a razredna borba vedno bolj srdita in ker ta borba zahteva celega človeka-borca, ker je sedanja borba nadaljevanje naše oborožene borbe in ker ima ta borba za socializem še vedno isto jedro in isto vsebino, kot ga je vsadila v borbo delavskega razreda Partija že zdavnaj pred Oktobrsko revolucijo, je ta borba težka po obliki in taktiki, po vsebini pa sveta slehernemu patriotu, ki se zaveda, da gradi s to borbo nov svet: Svet dela in zadovoljstva, svet osvobojenega delovnega človeka, ki uničuje vse sovražnike svobode, ki spreminja življenje v veliko pesem ustvarjanja največjih in najlepših stvari na svetu sebi in vsem delovnim ljudem v srečo in zadovoljstvo.
Zato le resničnim borcem mesto v tej novi borbeni frontovski organizaciji, kajti biti član te borbene organizacije se pravi, biti tudi vedno pripravljen ne le utrjevati, kar smo si že pridobili —- temveč tudi braniti, kajti »ta nova organizacija je nov dokaz za vse, ki bi kadar koli in s kakršnim koli namenom poskušali ogrožati našo neodvisnost in pridobitve naše borbe — da tega ne bodo mogli izvesti, da bodo naleteli na tako trdng steno, da si ob njej ne bodo polomili samo svojih zob, ampak tudi svoje vratove!*, je dejal maršal Tito in še poudaril: »Člani Zveze borcev niso člani navadne organizacije, ampak borbene organizacije, ki bodo svoje navdušenje, ki so ga pokazali v vojni, pokazali tudi v času mirne graditve in da bodo, če bi bilo potrebno, vsak čas pripravljeni zopet prijeti za puške in se boriti!«
Pred nami stoje velike naloge mirne graditve. Borba za socializem odpira vedno večjo ofenzivnost naše fronte dela in zahteva zato vedno več zavestnih borcev. Prekoračenje plana, zniževanje proizvodnih stroškov, čuvanje ljudske imovine, zadružni domovi, notranje ljudsko posojilo, so naloge, ki jih bomo izvedli! Zveza borcev kot borbena organizacija bo pokazala vso svojo mobilizacijsko sposobnost, če bodo znaki borcev Zveze na prsih njenih članov zares viden simbol junaškega srca, simbol socialističnega borca, simbol predanosti in ljubezni domovini, Fronti, Partiji in maršalu Titu.
T. Seliškar
»DAN UČENČEV V GOSPODARSTVU«
15. junij t. L je za vse učence v gospodarstvu dela prost, plačan dan.
Ministrstvo za delo LRS.
Z ljudskim posoflea batfo milijoni delovnih
K dnevu učencev v gospodarstvu
ljudi s naši državi tudi s svojimi prihranki pomagal grafiti socializem
Na podlagi 6. člena zakona o vsedržavnem proračunu za leto 1948 z dne 26. aprila 1948 leta. izdaja vlada FLRJ na predlog finančnega ministra FLRJ uredbo o ljudskem posojilu petletnega plana razvoja narodnega gospodarstva FLRJ v višini tri in pol milijarde dinarjev.
člen 1. te uredbe dovolj jasno pove, kolikšne važnosti je to narodno posojilo za naglo in uspešno izgradnjo naše domovine, ko pravi: »da je razpisano te notranje ljudsko posojilo zaradi hitrejšega in uspešnejšega izpolnjevanja osnovnih nalog, ki jih določa zakon o petletnem planu razvoja narodnega gospodarstva Federativne ljudske republike Jugoslavije v letih 1947—1951 in še širše mobilizacije ljudstva za neposredno sodelovanje pri izvajanju teh nalog«.
Država bo vrnila posojilo po žrebanju obveznic v času 4 let, kar pomeni, da bo ljudsko posojilo po preteku 1952 leta v celoti povrnjeno. Za to posojilo bo plačala država 10% letne obresti.- Osnovna je obveznica za znesek 1.000 din, more pa se izplačati tudi polovica in četrtina za mladino brez lastnega zaslužka. To posojilo je razpisano pod najugodnejšimi pogoji za vpisnike in je nameni eno najširšim ljudskim plastem. Finančni minister FLRJ Dobrivoje Radosavljevič, je v svojem govoru v beograjskem radiu med drugim dejal: »Neprestani porast vrednosti naše proizvodnje, s tem v zvezi pa tudi povečanje narodnega dohodka z ustvarjanjem novih kapacitet v obsežnih investicijskih delih pomeni tisto trdilo osnovo, po kateri je mogoče vpisnikom ljudskega posojila, delovnim ljudem naše države, nuditi tako ugodne pogoje. S tem bodo delovni ljudje izkazali svoji državi pomembno pomoč, ker bodo tista sredstva najširših ljudskih množic, ki jih bo dalo to posojilo, koristno uporabljena za uspešno in popolno izvršitev investicijskega plana. Država ho z denarjem, ki ga ho dobila po tem posojilu, zgradila nove tovarne, električne centrale in rudnike, s čimer bo povečala proizvodne možnosti naše države in proizvodnost samo, da bo
tako
lahko vrnila ves znesek posojila, kratkem roku.
Ljudsko posojilo petletnega plana razvoja narodnega gospodarstva FLRJ bo še krepkeje vključilo najširše ljudske množice, delavce, kmete, inteligenco, obrtnike in vse poštene ter rodoljubne državljane naše države v graditev socializma ter lepše in srečnejše bodočnosti naših narodov. Ljudsko posojilo bo pomenilo, da milijoni delovnih ljudi v naši državi tudi s svojimi prihranki sodelujejo v socialistični zgraditvi razen svojega vsakdanjega truda, ko izpolnjujejo svoje planske gospodarske naloge. Prav zato, ker bodo te obveznice last. milijonov delovnih ljudi, ker bodo splošno ljudske, bodo mnogo pripomogle k hitri izgraditvi naše dežele.
Naša država dosega z vsakim dnem vse večje in večje zmage v ustvaritvi Titovega petletnega plana prav po zaslugi dejstva, da so naše delovne množice krepko združene v Ljudski fronti, odločne in pripravljene, da premagajo vse težave v borbi za izpolnitev petletnega plana, za izgraditev socializma v naši deželi. Brez dvoma bodo naše ljudske množice najbolj aktivno sodelovale tudi pri vpisu ljudskega posojila petletnega plana za razvoj narodnega gospodarstva FLRJ.
Da bi pa vpis narodnega posojila uspel na vsej črti, je potrebno, da se naše množične organizacije popolnoma posvetijo pravilni razlagi o pomenu posojila kakor tudi o njegovem pravilnem izvajanju. Prav tako je dolžnost vseh komisij za vpis ljudskega posojila, vseh finančnih organov, da se potrudijo in pravočasno izvrše vse tehnične priprave za vpis posojila; te so pa z ozirom na množičnost vpisa tega posojila zelo obširne.
Za vsakega državljana naše dežele, ki želi našim narodom boljše in srečnejše življenje in ljubi našo novo Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo ter linče pomagati, da hitreje uresničimo petletni plan in ustvarimo socializem v naši deželi, je dolžnost, da se odzove pozivu za vpis ljudskega posojila.
Polisk delavski razred pripravila iisfaaavitev eiefis delavske partij®
V	teh dneh se po vsej Poljski vršijo poslednje priprave za združitev Poljske delavske partije in Poljske socialistične stranke. Centralni komitet poljske delavske partije in glavni izvršni odbor poljske socialistične stranke vršita zadnje priprave za združitev obeh delavskih strank. Na zasedanju Centralnega komiteta Poljske delavske partije, Id se je vršilo v začetku tega meseca o vprašanjih združitve obeh delavskih strank, je bil sprejet sklep, da se skliče II, kongres Delavske partije in da se sporazumno z Glavnim izvršnim odborom poljske socialistične stranke določi datum, kedaj naj bi se vršil kongres združitve obeh stfank.
V	poslednjem mesecu se je razvila širom vse Poljske izredno živa frontov-ska delavnost, ki je razgibala široke delovne množice. Na skupnih konferencah in sestankih po tovarnah, podjetjih in ustanovah člani obeh teh dveh strank razpravljajo o novih nalogah in obveze, katere sprefnmajo, uresničujejo v tem poslednjem obdobju, ko se ustanavlja enotna delavska partija.
Novo obdobje enotnega frontovskega sodelovanja predstavlja istočasno zaključno obdobje borbe v poljski socialistični stranki proti sovražnikom enotnosti delavskega razreda. Ves ta razvoj enotnega frontovskega sodelovanja dokazuje, da se neenotnost poljskega delav-
skega gibanja nahaja v poslednji fazi likvidacije in da se s hitrimi koraki pri-
bližuje dan, ko se bosta obe stranki združili in ustvarili ideološko-politično enotnost delavskega razreda. Nova delavska partija ne bo samo močno orožje v rokah delavskega razreda v borbi proti ostankom razbite reakcije, ampak bo pomenila vodilno silo vsega delovnega ljudstva poljskega naroda, ld bo v tesnem sodelovanju in prijateljstvu s Sovjetsko zvezo, ostalimi slovanskimi narodi in državami ljudske demokracije uspešno in hitro obvladala posledice vojnih grozot, kakor tudi težkoče v borbi za politični, gospodarski in kulturni razvoj prerojene domovine, ld se bori za popolno zmago socializma,
S tem v zvezi se vsak dan bolj množično pojavlja velik delovni polet delavcev po tovarnah, podjetjih in ustanovah, ki prevzemajo obveze za izpolnitev nalog prvega triletnega plana obnove in izgradnje države, S tem, da je Poljska v letu 1947. presegla plan za skoraj 3.5 % in da se proizvodnja dviga tudi v letošnjem letu visoko nad plan, kaže, da se je poljski delavski razred v borbi za izgraditev močne in napredne domovine otresel predvojne polfevdalne ureditve in suženjstva domačih in tujih kapitalistov. Nova in enotna delavska partija bo porok za nove zmage na gospodarskem polju doma. v mednarodnem svetu pa bo predstavljala tisto silo, ki bo krepila tabor demokracije in miru za napredek in lepšo bodočnost vsega delovnega ljudstva.
Z znižanjem reoaracii
Finski, RomimFi in Madisrslsl
hoče vlada Sovjetske zveze olajšati hitrejšo obnovo njihovega gospodarstva
V začetku tega meseca je sovjetska vlada obvestila finsko vlado, da ji je znižala znesek vojnih reparacij, ki bi jih morala plačati Sovjetski zvezi za škodo, nastalo med vojno, za 50 %.
Te dni pa je sporočil sovjetski tisk, da je sovjetska vlada odobrila prošnjo, ki jo je naslovili predsednik ministrskega sveta Romunije, dr. Petru Groza, pred seidniku ministrskega sveta ZSSR Stalinu glede znižanja reparacijskih plačil. V smislu ratificirane mirovne pogodbe je bila romunska vlada dolžna plačati Sovjetski zvezi reparacije v znesku, določenem v tej pogodbi. V svojem odgovoru romunski vladi je obvestila sovjetska vlada, da je pripravljena znižati ji reparacije za 50 % počenši od 1, junija 1948 dalje.
Enako razumevanje do naporov in prizadevanja v izgradnji ljudske demokracije je pokazala sovjetska vlada tudi do Madžarske, kateri je prav tako znižala z mirovno pgodbo določene reparacije za 50 % počenši od 1. julija 1948,
Vsi ti primeri znova potrjujejo in kažejo, da sovjetska vlada in z njo vse sovjetsko ljudstvo razume napore teh narodov, ki se pri graditvi ljudske demokratične države morajo še boriti s težavami. In da jim olajša čim hitrejšo obnovo narodnega gospodarstva in podpre razvoj gospodarskega življenja v teh republikah, zato je sovjetska vlada ugodila njihovim prošnjam in odobrila znižanje vojnih reparacij.
Takšno pomoč je lahko izkazala edino Sovjetska zveza, ki nesebično goji
in razvija prijateljske odnose in ker stoji na načelu — kakor je rekel generalisim Stalin ob priliki podpisa sovjetsiko-finske pogodbe — »da so vsi narodi, tako majhni kakor veliki, v enakem položaju in sleherni narod ima isti pomen, kakor kateri koli drug.«
0 pomoči sindikalni organizacij za dvig strokovnega kadra
V pogledu dviganja in usposabljanja strokovnega kadra smo dosegli v naši novi domovini že lepe uspehe, ki imajo izvor v naših novih družbenih pogojih, v skrbi ljudske oblasti za neprestani dvig strokovnega kadra in v zavesti naših delovnih ljudi, da s pridobivanjem čim več strokovnega znanja koristijo razvoju naše domovine.
Vendar pa nikakor ne moremo in ne smemo ostati samo pri doslej že doseženih uspehih. Naša čedalje hitreje razvijajoča se industrija potrebuje vedno več čim bolj usposobljenega strokovnega kadra. Zato stopa v današnji stopnji razvoja našega gospodarstva vprašanje čim uspešnejšega strokovnega usposabljanja naših učencev v gospodarstvu s še večjo pomembnostjo pred vso mašo delovno skupnost.
Učne uspehe učencev v industrijskih šolah bomo izboljšali z osnovanjem učnih krožkov.
Pri ugotavljanju vzrokov z,a slabe učne uspehe v nekaterih industrijskih šolah so tamkajšnje sindikalne organizacije prišle do raznih bolj ali manj pravilnih zaključkov, ki pa jih je treba v bodoče izkoristiti za odpravo obstoječih pomanjkljivosti.
Sindikalne in mladinske organizacije v Zagorju, v Celju in še ponekod drugod ugotavljajo, da je vzrok nekaterih slabih uspehov v tamkajšnjih industrijskih šolah v pomanjkljivi osnovnošolski izobrazbi učencev, kar je posledica štiriletne nemške okupacije, ki je zatrla vse slovenske šole v teh krajih. Proti tej Škodljivi posledici pa se je treba v večji meri kot doslej boriti z osnovanjem učnih krožkov, ki bodo znatno pripomogli k temu, da bodo takšni učenci laže sledili za njih sorazmerno težki učni snovi. Takšne krožke so že osnovale sindikalne in mladinske organizacije v industrijskih šolah v Dolnji Lendavi in v Kranju.
Ugotovitev, da učenci, ki so nastanjeni v domovih za učence v gospodarstvu, hitreje in laže napredujejo v Svojem znanju ter da imajo ti učenci tudi boljše pogoje za dvig svoje politične in kulturne ravni, nam prav zaradi tega nalaga še posebno dolžnost, da še odločneje ustanavljamo nove domove.
Vso skrb in pozornost učencem v privatnem sektorju gospodarstva!
Še posebno skrb in pozornost moramo posvetiti učencem v privatnem sektorju gospodarstva, Ti so namreč v večji meri kakor učenci v državnem in zadružnem sektorju gospodarstva izpostavljeni vplivu protiljudskih elementov, v številnih
primerih pa jih mojstri tudi ekonomsko izrabljajo (prekourno delo, prenizka plača, slaba prehrana itd.). Mnogim teh učencev tudi ni dana s strani njihovih mojstrov-privatnikov dovoljna možnost za redno obiskovanje pouka itd., s čimer so oškodovani tako učenci kakor tudi naša skupnost.
Česa še niso storile sindikalne organizacije za dvig mladega strokovnega kadra?
Prav zaradi tega moramo z vso odločnostjo poiskati vzroke, zakaj v nekaterih krajih niso bili doseženi v pogledu dviganja našega mladega strokovnega kadra takšni uspehi, kakršni bi bili sicer iahko glede na obstoječe pogoje. To nalogo si morajo osvojiti tudi vse naše sindikalne organizacije.
Predvsem še nismo dovolj storili v pogledu usmerjanja mladine v tiste panoge industrije, v katerih ima mladina najboljše iaglede za svoij razvoj glede na pomembnost teh panog v socialističnem razvoju naše domovine. Za moško mladino pride tu v poštev predvsem rudarska, kovinska, gradbena, lesna, kemična in usnjarska, za žensko mladino pa ialiko-kevinska, gostinska, trgovinska, živilska in tekstilna industrija.
Številni delovni kolektivi, ki nimajo dovoljnega števila učencev, še niso poskrbeli, da bi si zajamčili dotok nove mladine s podeželja in z mladinskih delovnih akcij, ki predstavljajo še velikansko rezervo za pritok novih učencev v gospodarstvo.
Pri vsem tem pa se marsikje opaža še silno pomanjkljiva skrb uprav podjetij in sindikalnih organizacij za boljši napredek učencev v naših industrijskih šolah. Tako sporoča krajevni sindikalni svet v Marenbergu v svojem dop*su z dne 22. maja, da nima nikakih stikov z industrijsko šolo v železarni Muta, ter skuša to opravičiti s tem, da »začasno še nima niti tajnika, ki bi vodil administrativne posle«. Ta značilni primer ni osamljen, ker jih poznamo še celo vrsto'.
Borba grškega Irudstu® m borba za svetovni mir in demo^afššii sporazum narodov
Nasilje grških monarhofašisitov se ne vrši samo proti grškim rodoljubom, temveč izzivajo grški monarhofaišisti tudi sosednje države. Tako so v poslednjem času izvršili monarhofašisti več izzivanj in kršili obmejne predpise proti ozemlju republike Bolgarije, ki je bila prisiljena, da je o teh izzivanjih obvestila generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov in ga opozorila, naj Organizacija združenih narodov napravi konec nemirom na meji. Prav tako ugotavlja tudi albanska vlada, da so grške mo-narhofašistfčne tolpe izvršile 3 dni zaporedoma napade na obmejno ozemlje ljudske republike Albanije.
Vse to početje, ki ga vršijo m on,a,r ho -fašistične tolpe s pomočjo ameriških oficirjev, so posledica tiste zloglasne »pomoči«, ki jo daje Trumanova vlada Grčiji, ko pošilja orožje in svetovalce v Grčijo z namenom, da bi odvrnila grško ljudstvo od nadaljnje borbe proti novemu okupatorju.
Predstavniki ameriških sindikatov in raznih drugih ameriških organizacij, ki
so zasedali pred dnevi v New Yorku, so na tej konferenci ostro obsodili ameriško intervencijo v Grčiji. Zato je poveljnik demokratične armade Grčije general Marko® v zvezi s tem poslal predstavnikom ameriških sindikatov brzojavko. v kateri je poleg drugega rečeno: »Borba grškega ljudstva in "njegove de-mokratične armade je borba za svetovni mir in demokratičen sporazum narodov. Mi smo znova pripravljeni storiti vse, da bx se ustavilo prelivanje krvi v Grčiji in sprejeti vsako pobudo, ki bi v tem delu sveta zagotovila mir, vendar na temelju pravega demokratičnega sporazuma ob zagotovitvi naše neodvisnosti in našega demokratičnega življenja. Pripravljeni smo, da se za svobodo grškega ljudstva borimo z vsemi svojimi silami.«
V teh poslednjih besedah se odraža tista odločna volja demokratične vlade in njena nepopustljiva pripravljenost za uresničenje tistih načel, zaradi katerih je v poslednjih letih izkrvavelo že toliko najboljših sinov demokratične Grčije.
S takšnim političnim gledanjem na pomen uspešne vzgoje naših učencev v gospodarstvu je treba uvesti tudi živahnejše tekmovanje med posameznimi učen -ci, med razredi in med šolami. V večjem sievuu kakor doslej je treba organizirati
razstave iz dela in življenja posameznih industrijskih šol, popularizirati najboljše
učence, ki so predčasno z uspehom dokončali učno dobo, skrbeti za dosledno izvajanje zakona in uredb o učencih v gospodarstvu, prirejati skupne obiske vzgojnih filmov in prireditev, ekskurzije, razstave itd., vse z namenom, da bi se dvignilo zanimanje mladine za strokovno izobrazbo.
S takšnimi načini dela bomo dosegli tudi uspešnejše premagovanje nekaterih stvarnih težav ter zagotovili našemu planu nove strokovne kadre, ki so nam tako zelo potrebni za zmago naše socialistične bodočnosti.

Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije Z ZSSR prireja razstavo
»ARHITEKTURA NARODOV ZSSR« v Moderni galeriji (vhod iz Knafljeve ul.)
Razstava bo trajala do 13, t. m. in je odprta vsak dan od 8. zjutraj do 20. zvečer. Vstopnina za posameznika 5 din, za kolektivne obiske po 2 din o,d osebe.
Kolektivni obiski se lahko javijo na telefon 24-12 (Miklošičeva cesta 7).
Tudi vprašanje učnih pripomočkov in knjig bi morale sindikalne in mladinske organizacije reševati bolj resno.
Številne industrij sike šole navajajo težave v pogledu oskrbovanja učencev z učnimi pripomočki, ki jih primanjkuje. Z nekoliko več iznajdljivosti itn odločnosti pa bi se dala tudi ta težava znatno ublažiti, predvsem v pogledu raznega orodja in nekaterih instrumentov, ki jih potrebujejo učenci pri pouku Kdor si je na primer ogledal nekatere naravnost mojstrske izdelke številnih učencev na raznih razstavah industrijskih šol (Jesenice, Trbovlje itd.), bi se prav gotovo upravičeno začudil, če bi mu kdo dejal, da bi si ti učenci ne znali izdelati raznih učnih pripomočkov tudi zase in za ostale tovariše. Težji je problem z nekaterimi strokovnimi kadri, pri čemer naj bi sindikalne in mladinske organizacije dajale resnejšo pomoč učencem ter se v ta namen povezale z nekaterimi sindikalnimi podružnicami prosvetnih in znanstvenih delavcev.
Le poglobljeno politično in kulturno delo z učenci v gospodarstvu bo odtrgalo mladino vplivu protiljudskih elementov.
teh
Razen teh resnih problemov pa je prav gotovo najvažnejše in osnovno vprašanje poglobljeno politično in kulturno delo z učenci v gospodarstvu. To delo je marsikje še sila pomanjkljivo, ponekod pa se celo niti prebudilo še ni. Zato se dogaja, da so nekateri učenci v gospodarstvu ali pa mladina, ki naj vstopi v strokovno vzgojo, ponekod še prepuščeni vplivu protiljudskih elementov, ki napenjajo vse sile, da bi odvrnili mladino od pridobivanja strokovnega znanja in s tem škodili razvoju našega gospodarstva, V Guštanju se je na primer pojavila sovražna parola, naj se delavska mladina strokovno ne izobražuje. Čigav interes je odvrniti mladino od strokovnega izobraževanja, razločno pove primer iz Trbovelj. Tam se je — sicer le med redkimi posamezniki — pojavilo takšnole mnenje: »Kaj bi hodil v šolo, ko pa greš še vedno lahko za rudarja, čeprav nimaš znanja.« Ko so rudarji posvetili temu mnenju posebno pažnjo, so odkrili, da ga je namenoma razširjal protiljudski župnik Gorogranc.
_ Prav zaradi^ tega pa je mladini treba prikazati politični pomen njihovega izobraževanja. Mladinkam in mladincem, kf so v strokovnem uku ali pa se pripravljajo, da stopijo vanj, je treba jasno razložiti, zakaj naša domovina terja od njih višjega strokovnega znanja. To znanje zahteva razvoj naše družbe, borba z* socializem, pri čemer je potrebna boljša tehnika, ki jo lahko ustvarijo le dobri strokovni kadri. V dobi, ko tehnika še ni bila razvita, so na primer opravljali prevoz blaga z navadnimi vozovi na konjsko in drugo živalsko vprego, To je terjalo od voznika neprimerno manj znanja, kakor ga terja na primer sedaj, ko se blago prevaža večinoma z železnico, avtomobili itd. Prej je voznik očistil na primer samo uzde in poskrbel za ostalo konjsko opremo, za konja in voz, da sta bila v redu, zdaj pa mora znati upravljati moderna vozila, poznati njih ustroj itd, To je samo en primer, kako naš razvoj nujno potrebuje čedalje večjega strokovnega znanja, če se bo slednja mladinka in mladinec pri tem ž;vo zavedal še tega, da brez znanja ni1 mogoče upravljati domovine, da s pridobivanjem znanja konkretno koristi borbi za socializem, ki potrebuje čim več in čim boljših kadrov, prav gotovo tudi večji uspehi ne bodo izostali.
<WWWWKWMH,H>«MWWWWmwWW»H*
Štev. 24.
JZult tir a in prosveta
Medsebojni huttumo-umetniski stiki krepijo bratstvo m enotnost med demokratičnimi narodi
umeuusfta arusiva m SKUpi-
izmJ^0&*?VanS^ E.a^od.°T> ^ 80 doslej ri. Še prav posebno prisrčen odnos pa si ga-fl .)£T' , svo,e skušnje med seboj, je v Sloveniji pridobilo kuiturno-umetni-L,"!®1? le‘f P°, kraisirih državah v ško društvo iz Bolgarije z vzornimi skuto zemstvu. V * LRJ pa gostujejo društva pinami pevskega zbora, tamburašev in
*** Slriintno nfSiciriti ri«'fn«	T D 03—_ e ti t
Kulturno umetniška aruštva in skupi- za borbeno delo v gospodarstvu in kultu-lovanskih narodov, ki so doslej de svoje izkušnje med seboj, letos po bratskih državah v m. V FLRJ pa gostujejo društva skupine bratskih držav. V LR Slove- folklore,
*? letos gostovale že skupine iz Ma- Iz vseh teh gostovanj pa se je še peske, Albanije m Bolgarije.	sebno odražala velika ljubezen gostov in
ki r<?s™va">a 50 pokazala ogromno silo, naših kolektivov do KPJ in njenega vo-^ daje m dviga zavest pri izgradnji no- ditelja maršala Tita,
*sa človeka na poti v socializem. Ob ®*stopih skupin v ®*arnah, na gradivih in v koncert-8l*1 dvoranah je po-Vs°d naraščala za-v®st nove ustvarjal-®°sti, življenjske ra-®°*ti in patriotizma,
Povsod so nastajali °®Pozabv.i medseboj-
, srčni in bratski ”dnosi, ki razen iz-“lenjave izkušenj in 'dturnega materiala , CePljajo delovnim “Olektivom vedno °vm velikih pobud	Nastop bolgarske folklorne skupine.
brzojavka bolgarske umetniške skupine goess
Glavnemu odboru Enotnih sindikatov Slovenije
Ljubljana.
P imenu celotnega kuliurno-umetniškega društva okrožnega sindikal-ega sveta iz Sofije se Vam toplo zahvaljujem za prisrčen in bratski spre-3em, ki ste nam ga pripravili ob priliki našega kratkega, toda plodonosnega &?ls,ca Z(1 učvrstitev bratstva in enotnosti med bolgarskim in jugoslovanski narodi.	---------------- Gina Mičeva
O DELU KULTURNO PROSVETN1H SKUPIN V MEZ-SKI DOLINI
- Vetik in obsežen je teren sindikalne jj, . 'tirnice rudarjev Mežica—Črna. V veti ! .raz dalj en osti se nahajajo posamezne aselbine. Kulturno udejstvovanje je strpi?.1}0 V Posameznih središčih, v mnogih zj .h pa sodelujejo vsi rudarski cent-pri skupnih manife&tacijskih prireditvah.
V Lešah, starem rudarskem naselju se *e po osvoboditvi življenje rudarjev silno razmahnilo. ICer na Lešah ni posebne sindikalne organizacije, ampak so rudarji vključeni v pododborih po revirjih merskega rudnika, vodi kulturno-prosvetno delo prosvetni svet Osvobodilne fronte.
Bilo pa je zdrobljeno na več skupin, ki so se brez določenega sistema po svoje hotele uveljaviti, zato tudi kdove kakšnega uspeha niso žele. Danes vodi kulturno prosvetno življenje sindikalna organizacija. Ljudska univerza, ki smo jo ustanovili leta 1946. je v zimskih mesecih, poleg študijskih krožkov marksizma, dala vrsto predavanj s političnega in gospodarskega področja.
V Narodnem domu ima svoje prostore, gledališka družina. Med najbolj uspele prireditve šteje uprizoritev »Kralj na Betajnovi«, s katero je družina gostovala rosvetnt svet Osvobodilne fronte, tudi v mariborskem gledališču. Poleg te->	dl P01??c, sindikalna organizacija ga j0 uspešno naštudirala še »Rojstvo v
Silil t 1 Knjižnica je lepo urejena, nevihti«, »Svet brez sovraštva«, »Razir-0rS-n,iZa.C!|a !o;:T ?Proti gance«, »Našo kri« in še druge, dol*. n?vmu,knJrgami. Ob dnevih, k. Združene igralske družine so doslei knfeS*S“ za ^P”°,evan,e knjig, ,e v uprizoTi]e >>Mi|jl0n t6Žav !>Xa^° n™„’ 64i l, VOtAonh silno živahno Do rah< ter .p^ s ce,s,te; zdaj a* »Kal,e	posojena knjiga pravl}a}o Dušičevo »Sumljivo osebo«
radi ? Se >e,kaldo !«Wo« staretša pa zelo V pevskem zboru so aktivne tovari-bero dela rojaka Prežihovega Vo-
ranca.
v Zelo delovna je gledališka skupina, pri izbiri repertoarja so tudi p o gre-Med odrska dela, ki so jih odigrali ^ »Rdeče rože«, »Svet brez sovraštva«, Rojstvo v nevihti« — so se vrinili tudi
srce, moški zbor pa je maloštevilen in kljub trudu pevovodje ne doseže zaželene višine.
V Žerjavu imajo zlasti lepo urejen rdeči kotiček, kjer imajo rudarji tudi svojo knjižnico. Okoli 500 knjig je med žer-
;VašldU6Vetniki«!Uki gotovi nT spadajo J"*1®* rudarji stalno izposojenih Naj-več na oc[e(T	b J agiJnejsa je dramska skupina, ki je do-
, V , , i . ,	-j	segla z uprizoritvijo »Vdora« in »Raztr-
Prosvetna svet skrbi tudi za predava- gancev« do sedaj največ uspeha.
pU* zlaS,h PradaVanja ° »Pokanju v črni pa za kulturno-prosvetno delo skrbno Pr,l3raV,,ena m tudl Primanjkuje primernih prostorov. Rdeči
V	n«? J? ,c'I}a' ...	,i.	i kotiček je vedno dobro obiskan. Žanima-
V	Mežici je bilo kulturno-prosvetno „je za vse aktuaIne probleme je veliko_
študijskih sestankov se posebno mladina pridno udeležuje. Gledališka družina pa je, čeprav nima lastnega odra, v dramskem tekmovanju za tretji koroški festival zasedla tretjo mesto.
Visoko pod Peco leži, od temnih gozdov obdano rudarsko naselje Helena. V času osvobodilne borbe je bila porušena dvorana za kulturne prireditve. Danes pa je že dograjena nova dvorana, ki kulturno prosvetno življenje v tej samoti veže in krepi. Organizirali so rdeči kotiček, montirali zvočno aparaturo, za ideološko vzgojo pa skrbi agilni marksistični krožek.	Lasnik.
». - tnctrivi je bilo kulturno-prosvetno lvMenje že pred vojno precej razgibano.
SINDIKALNA ZALOŽBA »DELAVSKE ENOTNOSTI«
Kot 3. zvezek »Sindikalne knjižnice« je v založbi »Delavske enotnosti izšla brošura »O izkušnjah sovjetskih sindikatov«. Brošura obsega niz člankov raznih sovjetskih avtorjev, ki obravnavajo na poljuden in celo literarno priiku-pen način vsa vprašanja, ki nam odkrivajo sestavo in pomen so-v j et Sikih sindikatov. Zlasti so zanimivi članki »Kako so organizirani sovjetski sindikati«, nadalje »Kaj nudijo sovjetski sindikati svojim članom«, »Pravice in dolžnosti sovjetskih sindikatov«, »Vzgoja sindikalnih kadrov«, »Sovjetski sindikati v borbi za enotnost medna-rodnega sindikalnega gibanja«, »Kulturno-prosvetno delo sindikatov«, »Sovjetski sindikati in zaščita dela«, »O sporih iz službenega Razmerja«, »Pri Centralnem sindi-kalnem svetu sovjetskih sindika-tov« itd.
.Kot 4. zvezek »Sindikalne knjiž-nice« pa je izšla brošura Kuzne-o°va »O nalogah sindikalnih organizacij v pogledu izpolnitve Polletnega plana obnove in razvoja in^f.odnega gospodarstva ZSSR v ®*ih 1946—1959.« Na osnovi gesel ”rovečajmo storilnost dela«, »Raz-Vl)mo vsezvezno socialistično tekmovanje za izpolnitev in prekoračuje plana nove petletke«, »Nova O naka se mora bolj zasidrati«, ‘Pomagajmo delavcem dvigati njihovo kvalifikacijo«, »Dvignimo hiaterialno in kulturno raven de-m^.nega ljudstva« — obravnava knjižica vse osnovne probleme graditve socialističnih petletk v sovjetski zvezi.
Cena posameznim zvezkom »Sindikalne knjižnice« je 10 din. Naroča se: Sindikalna založba »De-avske enotnosti« v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22.
SINDIKALNA ZALOŽBA »RAD«
V BEOGRADU
Sindikalna založba »RAD« v Beogradu je v letošnjem letu izdala že mnogo brošur in drugačnih izdaj, ki 6o v prvi vrsti namenjene za pospeše- ■ vanje splošne strokovne in politične izobrazbe delavcev. Naše sindikalne, organizacije pa se premalo poslužujejo tega gradiva. Strah pred srbskim jezikom in nepravilno, ozko gledanje na tisk izven Slovenije, sta vzrok, da ne segajo naši . ljudje navzlic temu, da takega gradiva v slovenščini nimamo, Po teh priročnikih. Od zadnjih izdaj »UAD-a«, ki jih je dobilo naše uredništvo na ogled, omenjamo:
Roznobojne kovine«, brošur a, k v obsega popis obdelave vseli teli kovin od bakra, cinka pa vse do platine. Mnogo slik pojasnjujejo tekst. (85 strani, cena 10 din). — »Obrada kovina na tokarskom stroju« obravnava vsa dela na stružnici, njeno strežbo in ves material, ki se obdeluje s tem strojem (83 strani, cena 10 din.) — »Zidarski radovi«. Opis vseh najvažnejših zidarskih načinov in konstrukcij. (82 strani, cena 9 din.) — »Električni toplotni uredjaji«, v kateri se obravnava prednost električne proizvodnje toplote. (82 strani, cena 10 din).
V zbirki »Naša pozornica« je izdala ista založba dve enodejanki: Borove »Težke ure« in »Povampirjeni mrtvec« od Ive čačeja (52 strani, cena 12 din).
Naslov založbe: »Izdavačko predu-zeče »RAD-a« Beograd, Skadurska 33.
Ali in kako izvajamo uredbo o plačanem letnem dopustu
Dopusti so v teh poletnih mesecih v polnem teku. V nekaterih podjetjih in ustanovah so že napravili napake, da so z dopusti začeli prepozno planirati, zaradi česar bodo do konca leta težko razporedili vse zaposlene na dopust, ne da bi to vplivalo na uspeh in izvedbo planskih nalog,
Kljub popolnoma jasnim določilom uredb in pravilnika o plačanih letnih dopustih se še vedno dogaja, da eni in drugi •— uprave in delavci — še vedno ne poznajo vseh pravil in dolžnosti teh določil Odbori sindikalnih podružnic k tem nalogam niso pristopili z vso resnostjo. Premalo odločno so sodelovali,
Novi predpisi o plačah
gozdnih in gradbenih delavcev
Osnovna smer naše tarifne politčke je nagraditi vsakogar po njegovem delu, dvigati materialno zainteresiranost delovnega človeka, da dvigne storilnost dela in da se na ta način zvišuje realna mezda. Ta smer je dobila svojo zakonsko obliko že v določilih zakona o petletnem planu- Uradni list FLRJ z dne 29- maja 1948 št. 44 pa prinaša uredbo o plačah delavcev in učencev v gozdni proizvodnji in uredim o plačah delavcev in učencev J gradbeni stroki, ki uresničujeta načela tarifne politike, vsebovane v tem zakonu ter sta pomemben napredek v smeri socialističnega nagrajevanja napredek, ki
da bi' uprave podjetij pravočasno izde- Predek, ki je posledica velikih uspe- ritne politike, kako bo njihovo prala,le in začele izvajati plan letnih dopu- f°T m izkušenj prvega leta nase pet- trii no^izvajanje uresničilo pravdno :n
ku pa za nagrajevanje po delovnem učinku. Izhajajoč iz te osnove uvajata omenjeni uredbi novost, ko predpisujeta dvojne obračunske postavke, in sicer obračunske postavke za plače p« merilni enoti delovnega učinka m druge za plače po času. Pri tem je treba podčrtati dvoje- Obračunske postavke za plače po merilni enoti delovnega učinka so višje od onili za plače po času. Te razlike so vedno večje, v čim višji skupini je razporejen določeni posel. Razlike pa so tudii znotraj samih obračunskih postavk. Vse to kaže, kako ti dve uredbi izhajata iz omenjenih načel naše tarifne politike, kako bo njihovo pra-
stov, skoraj nič p-a niso pojasnjevali članstvu, kdaj in kakšne pravice imajo do letnih dopustov.
Najvažnejša določila iz sedanjih predpisov so naslednja.
I,	Uradni list FLRJ št. 56 od 12. VII. 1946 prinaša Uredbo o plačanem letnem dopustu delavcev, nameščencev in uslužbencev.
Člen 1. določa, da pripada dopust po 11 mesecih nepretrgane zaposlitve pri istem podjetju, ustanovi ali zasebnem delodajalcu.
Člen 2. Dopust pripada po dobljenem stažu od 14—30 dni na leto. Več kakor 14 dni pripada zlasti udarnikom ia izumiteljem ter tistim, ki posebno dvigajo produktivnost ali imajo težek fizični ali umski napor, kot so rudarji v jašku, posebni strokovnjaki in znanstveniki.
Člen 3. Dopust se mora izkoristiti v teku koledarskega leta in ni prenosljiv na drugo leto. Pri dodeljevanju plačanih dopustov so uprave dolžne upoštevati predloge sindikalnih podružnic. Dopust se mora izkoristiti nedeljeno, ker je namenjen samo pravemu počitku delavcev.
II.	Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o plačanih letnih dopustih je objavljena v Uradnem lisitu št. 58 od 11. VIL 1947. Glavne spremembe in dopolnitve so tele:
Delavec, ki je delal v normi ali akordu, prejme kot plačilo v času dopusta povprečje zaslužka v zadnjih treh mescih. Ako pa je plačan na uro, pa po zadnji urni plači za osem ur dnevno. Kdor pa je plačan mesečno, prejema polno plačo. Ministrstvo za delo FLRJ lahko za posamezne panoge industrije tudi ustavi letni dopust. Pa tudi uprave podjetij lahko posamezne delavce zadržijo na delu, če je velika potreba. Kdor zaradi teh dolžnosti oziroma zadržkov dopusta ni izkoristil, mu kot odškodnina pripada poleg redne plače oziroma mezde tudi denarni znesek, ki bi ga prejel, če bi bil na dopustu. Ta odškodnina pa mu pripada tudi v primeru, ako po krivdi ravnatelja oziroma voditelja ni mogel izkoristiti dopusta.
Kadar j-e delavcu ali nameščencu odpovedana služba brez njegove krivde, preden je bil na dopustu, ako je že 11 mesecev neprekinjeno zaposlen, mu pripada denarna odškodnina kot zgoraj povedano, za 14 dni dopusta,
HI, Navodilo za izvajanje uredbe o plačanem letnem dopustu je objavljeno v Uradnem listu št. 82 od 23. IX, 1947, Najvažnejša navodila so naslednja:
Točka i.: Plačan^ letni dopust pripada najmanj 14 dni. Ker za čas nedeljskega počitka delavci in nameščena ne prejemajo plače, zato se plačan letni dopust računa po koledarskih dnevih, mezda pa se obračuna po številu delovnih dni.
Točka 2.: Na trajanje letnega dopusta ne vpliva čas bolezenskega dopusta, delovne nezgode, orožne vaje ali porodniški dopust.
Točka 3.$ če kdo na letnem dopustu zboli, se zaradi tega dopust ne prekine.
Točka 4.: Čas, naveden pod točko 2,, poleg tega tudi čas, ki ga kdo prebije na prostovoljnih, splošno koristnih delih, ali ker je po nalogu državnega organa odšel na drugo delo ali službo izven podjetja, se šteje v enajstmesečno nepretrgano zaposlitev.
Točka 5.: Sodelavci NOB imajo pravico na staž enajstmesečne zaposlitve, ako se javijo na delo: Borci 1941—1942 dve leti po demobilizaciji, borci 1943—1944 eno leto po demobilizaciji, borci 1945 šest mesecev po demobilizaciji.
Točka 6.: Delavcem, nameščencem in uslužbencem, ki so službeno premeščeni ali prevzeti iz enega v drugo državno podjetje, ustanovo, zadrugo, se to šteje v nepretrgano zaposlitev.
Točka 7.: V staž (11 mesecev) za plačan letni dopust se ne računa čas, ko je bil delavec, nameščenec ali uslužbenec na brezplačnem dopustu po osebnem opravku, kakor tudi ne čas neopravičenega izostanka od dela (dobesedno).
Točka 8.: Čas letnega dopusta ne vpliva na plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje in dohodnino.
S tem širšim pojasnilom želimo seznaniti člane sindikatov, kakor tudi uprave sindikalnih podružnic in podjetij, da spoznajo pravice in dolžnosti, katere je v okviru teh zakonitih določil nujno upoštevati.
tem tudi
let k e. Hkrati dokazujeta tudi uredbi, kako ljudska oblast skrbno zasleduje ves razvoj in skladno s pogoji in doseženo stopnjo tega razvoja, z zmogljivostjo našega gospodarstva pristopa k takj regulaciji plač, ki so v interesu našega planskega gospodarstva in delavskega razreda- Ker služi tudi ta-rtfna politika izgradnji' socializma, so tarifni predpisi važno sredstvo za borbo proti vsem pojavom v n a graje va-n.>u, ki so ovira tej izgradnji. V tem oziiru. je treba zlasti podčrtati fluk-tuacijo delovne sile, ki je skoraj redna posledica nepravilnega nagrajevanja.
^ato.sta v tarifni, politiki med na jvažnejšimi vprašanji sistem nagrajevanja in diferenciacija plač- Od re-šitve^teh dveh vprašanj je odvisno, v koliki rvreri bo pravilno nagrajevanje materialno zainteresiralo delovnega človeka, da dvigne storilnost in kakovost svojega dela, v koitikj meri' bo z odpravo nesorazmerij in onemogočanjem uravnilovke dana stimulacija za stalnost in priliv delovne sile v one gospodarske panoge, ki so odločilne za izvedbo petletke-
Delo po normah in plačevanje po delovnem učinku predstavljata najboljšo rešitev in omogočata realizacijo socialističnih načel nagrajevanja.
Z izjemo uredbe o plačah traktoristov so vsi dosedanji tarifni predpisi obravnavali plačo po času prav za prav kot osnovno obliko nagrajevanja, Ti dve obliki pa načelno postavljata kot osnovno obliko nagrajevanja plačo po delovnem učinku:	povsod, kjer se
more delo meriti po učinku in posli opravljati po normah v gozd m proizvodnji in v gradbeni' stroki, se odmerja plača po delovnem učinku-
Zaradi tega omenjeni uredbi nujno odstopata od dosedaj običajne kategorizacije delavcev po kvalifikaciji v štiri skupine in uvajata kot kriterij za odrejanje plač — delo. Od kategorizacije delavcev pa pristopata k razporeditvi poslov: posli se razporejajo v skupine po strokovni usposobljenosti' oziroma sposobnosti, ki je potrebna za njih opravljanje ter glede na težo, pogoje jn odgovornost posla. Taka razporedite v upošteva torej stvarno usposobljenost, poudarek je na kvalifikaciji, ki je delavcu dejansko potrebna, če. hoče opravljati posle določene skupine. Razporeditev poslov je pridržana pristojnosti zveznega ministra za gradnje, odnosno zveznega ministra za gozdarstvo v soglasju z ministrom za delo FLRJ, da se na ta način doseže enoten kriterij te razporeditve-
Socialistično nagrajevanje izhaja
pravično nagrajevanje onih, ki se v delu uveljavljajo z dvigom storilnosti in kot strokovnjaki. V teh predpisih je dovolj stimulacije da bo vsak delavec stremel za tem, da bo delal po normi, da bo prejemal plačilo, ustrezajoče izpolnjeni normi in da se bo tudi strokovno izpopolnjeval-
Hkrati pa so te obračanske postavke tako diferencirane, da more vsaka tendenca po uravnilovki biti pravočasno preprečena, razkrinkana in prikazana ne samo kot škodljiva, temveč vprav nasprotujoča zakonitim predpisom- S taiko diferenciranimi obračunskimi postavkami pa je dano tudi' učinkovito sredstvo za preprečevanje fluktuac.ije delovne sile, za pravilno razporejam je delovne sile in za omogočanje planiranja delovne sile- V tej zvezi je treba še posebej opozoriti na to, da obe uredbi predpisujeta enotne norme, ki jih za vso državo predpise pristojni minister FLRJ v soglasju z ministrom za delo FLRJ m s predseR-nikom Gospo damskega sveta pr; vladi FLRJ. Tudi morebitne izpremembe m dopolnitve norm delovnega »tanka so pridržane pristojnosti omenjenih zveznih organov- Tudi ta predpis kaže, kako je ves plačilni sistem po teh dveh uredbah zgrajen kot sredstvo za preprečevanje fluktuacije delovne sile.
V pogojih ljudske cblasti, socialističnega gospodarskega sektorja, kjer je dokončno odpravljeno izkoriščanje človeka po človeku, upoštevaje, da je pri nas plansko gospodarstvo, nagrajevanje ni več in ne sme biti' več prepuščeno samovolji posameeaikov. Dvig življenjske ravni je najvarnejša skrb našega državnega vodstva in osnovna naloga našega planskega gospodarstva. Samovolja v odrejanju plač bi ogrozila uresničenje te naloge in otežila plansko dviganje življenjske ravni, Zaradi tega se pri nas v interesu delovnega človeka plače določajo z zakonitimi predpisi- Zakonitost plač je zato v novih uredbah že posebej podčrtana 6 tem, da predpisuje kazni za primere prekršitve predp&ov o višini plač in dodatkov-
Te vrste naj služijo kot kratko opozorilo na važnost obeh omenjenih uredb, zlasti pa kot opozorilo vsem, da se poglobe v vsebino teh dveh uredb, da bosta služili kot sredstvo za pravilno nagrajevanje, za izvajanje in uresničevanje naprednih načel naše tarifne politike, ki je doživela s tema drema uredbama pomemben napredek. Hkrati je v njih že nakazan razvoj reševanja in regulacije plač tudi za ostale stroke.
Pripomniti je še treba, da je izvajanje uredb navezano na vrsto pravilnikov tako, da bo
„	—.... ------------- -----,	— možno posamezne
iz načela od vsakega po njegovi spo- predpise izvajati, ko bodo izšli ti' pra-sobnosti, vsakemu po njegovem delu- vilniki in podrobnejši predpisi- V Delo po normah ie najprikladnejša Uradnem listu FLRJ št. 46 je že izšel oblika za uveljavljanje delovne ob- pravilnik o razporeditvi poslov v veznosti, plačevanje po delovnem uein- gozdni proizvodnji.	M. R.
[FIZ K U LT U R aH
VSA SINDIKALNA DRUŠTVA IN AKTIVI BODO TEKMOVALI ZA NOGOMETNI POKAL FLRJ
Tekmovanje za pokal Jugoslavije 1- 1948 se bo pričelo 20. junija t. I. Pri tem tekmovanju bo letos sodelovalo znatno večje število nogometnih moštev kakor lansko leto.
Tekmovanje bo izvedeno po sistemu izpadanja, tako da se bo kvalificaralo v zaključno tekmovan je 15 moštev iz LR Srbije, 12 iz LR Hrvatske, po 8 iz LR Slovenije, Bosne in Hercegovine, 6 iz LR Makedonije in 3 iz LR Črne gore. Tem ekipam pa se bodo pozneje priključili člani II- im I lige- Zmagovalec nogometnega pokala bo prejel prehodni pokal — dar maršala Tita,
Najbolj priljubljen šport našega delavca je pač nogomet, ki razvija borbenost in upornost, da delavec uspešneje premaguje težave pri izpolnjevanju petletnega plana. Zaradi tega tudii igrajo nogomet v vsaki sindikalni podružnici in se prav njemu posveča največja pažnja. Te ekipe pa moramo pritegniti k tekmovanju, da si pridobijo izkušenj in novega zna-
nja; to pa je naloga sindikalnih in fiizkulturnih organizacij, da izvedejo čim uspešnejšo agitacijo in propagando v fizkirlturnih aktivih in društvih, da njihove ekipe sodelujejo v tej plemeniti bodri za najvišji naslov nogometnega prvaka in za pokal — dar našega voditelja maršala Tita.
Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR in Šahovski odbor Slovenije priredita dames v petek 11, junija 1943. ob 20.30 uri zvečer v Mladinski dvorani predavanje dr. Milana Vidmarja
»O BORBI ZA SVETOVNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO«
Vstop je prost.
Vabimo vse sindikalne podružnice mesta Ljubljana in okolice, da se v čim večjem številu udeleže tega predavanja.
RAZSTAVA USPEHOV UČENCEV RUDARSKE IN KOVINARSKE ŠOLE V SENOVEM
6- t. m. je bila odprta razstava, ki jo prirejajo učenci rudarske in kovinarske šole v Senovem-
Razstavljeni predmeti prikazujejo Z dosledno izvedbo tega bodo velik napredek učencev, ki so vložili odpadle, razne nejasnosti in s tem tudi v razstavo mnogo truda in ljubezni do
nepotrebne intervencije na razne forume Samo ljudska oblast Titove Jugoslavije lahko izdaja zakone v veliko korist širokih delovnih množic in to že v času velikih nalog gospodarske izgradnje. Vestnim državljanom pripadajo vse pravice, izkoriščevalcem pa velja neizprosna borba.	M. B.
učenja. Razstava pa ima napako v tem, da prikazuje le izdelke, ne pove pa obiskovalcu skoraj ničesar o življenju in borbi teh učencev pri osvajanju strokovnega znanja n ne tol mači ciljev njihovega dela. to je čimprejšnje izgradnje socializma v naši domovini- V tem pogledu je razstava
torej vsekakor premalo mobilizacijska ter pripoveduje o tem, da so bili učenci' prepuščeni pri' tem delu bolj samim sebi in svojim naporom, dočim jih je njihova sindikalna podružnica premalo podprla, da bi postala razstava bolj učinkovita i'n da bi dosegla svoj glavni namen-
Urejuje ^uredniški odbor. Glavni ■ tired-atk 1. Seliškar. — Uredništvo (telefon 45-38) in uprava (telefon 20-42) v Dub-Ijani, Miklošičeva cesta 22/11. — Izhaja vsak petek — Mesečna naročnina 10 din.
—	Številka ček položnice 6-90603-9. —
—	i 'siku tiskarna »Ljudske pravice« ▼
Ljubljani.
_ iSeiOTiie brigade niso brigade, m ne delal© na socialističen način
»Izkušnje iz prejšnjega leta so nam pokazale, da so pomembne rezerve za dvig proizvodnih možnosti v samem proizvodnem procesu. Praktično pomen: to, da moramo doseči maksimalno izkoriščanje naprav, strojev in delovne sile, hkrati pa čim racionalneje in varčneje uporabljati surovine, energetske sile in drugi material Vendar je v tem pogledu položaj pri nas tak, da še daleč ne moremo biti zadovoljni,« (Kardelj)
Tako ima n. pr. tovarna »I iskanina« organiziranih večje število delovnih brigad, ki bi lahko dosegale še neprimerno večje delovne uspehe, če bi bile bolje organizirane, če bi imele svoje brigadirje in če bi "posvečali v tovarni večjo pozornost pravimi razmestitvi delovne sile in dviganju delovne zavesti članov delovnega kolektiva.
»Borba za plan« — te besede so dobile za tov. Oblaka po tistem dnevu, ko je bil izvoljen za tajnika sindikalne podružnice v »Tiskanim«, čisto poseben pomen. Te besede je sicer izgovarjal neštetokrat v sindikalni šoli, slišal jih je od predavateljev, vendar so zvenele čisto drugače sedaj, ko je, obdan od številnih težko rešljivih problemov na samem delovnem mestu, pribil: »To tukaj, reševanje vprašanja brigad, delovne sile in proizvodnih stroškov v »Tiskani-ni« — to bo pa v resnici borba za plan.«
V »Tiskanim« je sicer organiziranih 82 delovnih brigad in v tovarni kaj radi operirajo s to številko, kadar se hočejo še posebno pohvaliti z dobro organizacijo dela. Mnogim je zato precej nerazumljivo, čemu in zakaj si tajnik podružnice tolikanj razbija glavo s temi brigadami, zlasti e tistimi, ki so organizirane v tkalnici,
»Kjer koli je bilo zaradi načina dela mogoče, smo jih vzpostavili,« tako menijo — tajnik pa goni vedno eno in isto — »organizirane niso na pravilen način, ne in ne Naše brigade je treba vse drugače utrditi. Kaj se pravi, imamo brigade, če pa številne izmed njih, zlasti v tkalnici, ne dosegajo plana? Bistvo brigad ni v tem, da jih imamo, brigade morajo dvigati proizvodnjo, rušiti stare norme, brigadirji morajo delati na socialistični način,«
Kako pa je v »Tiskanim«? Brigade še nimajo brigadirjev, ki bi vodili točno
evidenco o delu in ki bi dvigali delovno zavest članov brigade. Zaslužek brigade se tudi avtomatično porazdeli po enakih delih na člane brigad, ne glede na prizadevanje in ne glede na uspehe dela.
»Nekaj ne bo prav pri takem bri-gadnem načinu dela,« ugotavljajo vsi, ki hočejo doseči izboljšanje proizvodnje v podjetju, krčevito pa se oklepajo takih brigad tisti, ki bi hoteli na račun dobrih delavcev in delavk pri svojem slabem delu veliko zaslužiti.
Boljši tkalci in tkalke so začeli v »Tiskanim« izstopati iz brigad, ali pa ustanavljati brigade, v katerih so sami taki, ki se resnično trudijo za višjo proizvodnjo. Te brigade visoko prekoračujejo plan, ostale pa dosezajo plan 80 do 90%, najslabša ga je dosegla v mesecu marcu le 46%.
Mnenje tovariša tajnika je, da si morajo brigade izbrati takoj svoje brigadirje, najboljše in najzavednejše delavce, ki bodo lahko tako dvignili delovno zavest vse brigade, da si bodo člani delovnih brigad skupen zaslužek vse brigade med seboj tovariško porazdelili, upoštevajoč prizadevanje in uspeh dela posameznikov. Skrb vse brigade pa bo, da bo vzgajala in pomagala slabšim delavcem v svoji brigadi do strokovnega znanja in velikih delovnih uspehov. Tako organizirane, visoko zavedne brigade bodo s socialističnim načinom dela dosegale prav gotovo še večje in pomembnejše uspehe.
Pomanjkanju delovne sile je čestokrat vzrok slaba organizacija dela v podjetju
Pral 'tein«, matere >.n otroka
Pereč problem v tekstilni industriji je tudi pomanjkanje in fluktuacija delovne sile.
Kako je z notranjim planom v »Tiskanim«? Težave so prav sedaj v poletnem času z delovno silo, ko delavci in delavke kaj radi zapuščajo tovarne, Notranjega plana še nimajo, celo postavljeni plan le s težavo dosegajo. Pri vprašanju delovne sile se v tovarni zelo pogosto izgovarjajo, da ni stanovanjskih hiš, da primanjkuje plaščev za kolesa in da avtobus ne more prevzeti vsega delavstva, ki stanuje v okolici. To so v resnici težave, s katerimi je treba računati, a marsikatera je še težja, zaradi nekaterih napak, ki jih je delala uprava »Ti-skanine« lansko leto Odobren in planiran kredit za stanovanjske bloke v letu 1947 so izrabili le delno in uprava se‘ je z vsemi mogočimi izgovori upirala graditvi lesenih začasnih stavb, čeprav je bil les na razpolago Te napake bodo popravili šele letos.
Če upoštevamo poleg tega še dejstvo, da tovarna plan izpolnjuje, vse brigade
Počenši od 1 januarja 1947, ko je stopil novi zakon za socialno zavarovanje delavcev in nameščencev v veljavo, je bila Slovenija razdeljena na tri filiale: na ljubljansko, mariborsko in za Slovensko Primorje s sedežem v Ajdovščini. Poleg teh pa je za državno prometno o-soibje obstojala še posebna profesionalna filiala. Vse navedene filiale so imele vsaka na svojem območju z ozirom na število zavarovanih članov tudi svoje ekspoziture.
Z reorganizacijo Državnega zavoda za socialno zavarovanje bo socialno zavarovanje organizirano tako, da bo obstojala pri zveznem ministrstvu za delo v Beogradu Glavna uprava za socialno zavarovanje, pri vsakem republiškem ministrstvu za delo pa republiška uprava. Okrajne ekspoziture, ki bodo obstojale na sedežu okrajnega ljudskega odbora bodo povezovale vse krajevne in obratne ekspoziture s svojega področja. Tam pa, kjer ne bo okrajnih ekspozitur, bodo po potrebi ustanovljene torej tudi še krajevne ekspoziture, dočim bodo v vsakem posameznem večjem podjetju postavljene obratne ekspoziture.	__
Naredbodajalec za vse območje FLRJ bo Glavna' uprava državnega zavoda za socialno zavarovanje v Beogradu. Delovno področje republiških uprav bo obstojalo v tem, da bodo obravnavale in nakazovale
rente in pokojnine za vse svoje področje. S takšno centralizacijo bo mogoče doseči, da bodo zavarovanci, rentniki in vpoko-jenei redno in pravočasno prejemali svoje prejemke, prihranjeno pa bo tudi mnogo osebnih izdatkov, ker se bo _na ta način lahko s to centralizacijo skrčilo število nameščencev.
Vsa bolniško podporna dajatvena služba bo prešla na okrajne, krajevne in obratne ekspoziture. Vsa vprašanja socialnega zavarovanja delavcev in nameščencev dotičnega okraja bodo reševale okrajne ekspoziture v tesnem sodelovanju z okrajnimi ljudskimi odbori. V vseh večjih podjetjih odnosno obratih, kjer bodo ustanovljene obratne ekspoziture, pa bo njihova naloga, da bodo te ekspoziture izplačevale vse dajatve (hramarimo, porodniao, dojnino, pogrebnino in po-
ga pa ne, nam postane takoj jasno, da je delovne sile na nekaterih delovnih mestih več, kot pa bi bilo potrebno za izpolnitev plana, če bi bila razporeditev dela, delovne sile in strojev povsem pravilna in če bi bili vsi stroji polno izkoriščeni.
Ko skušajo na eni strani znižati proizvodne stroške na račun kvalitete ter tiskajo svetlejše in redkejše vzorce, pozabljajo, da je prav slaba organizacija dela vzrok Iluktuacije delovne šale in vzrok visokih proizvodnih stroškov.
V »Tiskanim« je 82 delovnih brigad — 82 edinic, katerim je potrebno predvsem vodstvo dobrih brigadirjev, ki si jih bodo izbrali člani brigad iz vrst najboljših in najzavednejših delavcev, ki bodo kot brigadirji še bolj dvignili delovno zavest brigad. 82 brigad je tu, prvi korak je storjen. Sedaj je treba te brigade le še bolj utrditi, jih dobro organizirati, in ko bo storjeno tudi to — takrat bo »Tiskanina« nedvomno med prvimi tovarnami.
dobno) v obratu samem.
Iz vsega tega lahko vidimo, da se bo socialno zavarovanje s to novo organizacijo še bolj in popolnoma približalo zavarovancem. Pri vseh ustanovah državnega zavoda za socialno zavarovanje bodo namreč ustanovljeni posebni strokovni sveti, ki jih bodo sestavljali zastopniki sindikalnih organizacij, predstavniki Državnega zavoda za socialno zavarovanje, kasneje pa bodo v te svete pritegnjeni tudi predstavniki ljudskih odborov in predstavniki uprav podjetij. Imenovanje olatnov v strokovne svete pri okrajnih ekspoziturah DZSZ bodo izvršili okrajni sindikalni sveti, v strokovni svet krajevnih ekspozitur KSS-i, v strokovne svete obratnih ekspozitur pa upravni odbor sindikalne podružnice dotičnega podjetja. V strokovne svete bodo morali priti res >redani sindikalni oziroma OF aktivisti, d bodo redno prisostvovali sejam strokovnega sveta in aktivno sodelovali z aasveti in predlogi za pravilno izvajanje socialnega zavarovanja in zdravstvene službe. Prikazati bodo morali vse napake in nerodnosti, ki jih bodo sami odnosno, drugi člani sindikata opazili na terenu v pogledu nepravočasnega izplačevanja hran arine bolnim članom in ostalih dajatev, netovairiški odnos uslužbencev DZSZ do članov socialnega zavarovanja, i. t. d.
Z ozirom na maloštevilni zdravniški kader in zaradi pravilne razporeditve zdravnikov, je vsa zdravstvena služba prešla od Državnega zavoda za socialno zavarovanje v kompetenco komiteta za ljudsko zdravje. Ta združitev vse zdravstvene službe je dokaz skrbi naše ljudske oblasti, ki si prizadeva, da bi čim boli izboljšala zdravstveno službo delovnemu ljudstvu.
Komisije za socialno zavarovanje pri sindikalnih podružnicah bodo morale v bodoče vzpostaviti stalno vezo z zdravniki, ki zdravijo njihovo članstvo in jim dajati vso pomoč in oporo za uspešno zdravijo nje bolnih članov. Na ta način bo omogočeno, da se bodo člani lahko čimprej vrnili na svoje delovno mesto.
U. A.
Kočevski »taji raiaravlfai® e znižan
SllSŠli®
Sindikalna podružnica rudarjev v Kočevju je imela po obratih te dni sestanke,. na katerih so rudarji razpravljali o znižanju proizvodnih stroškov. Sklenili so da bodo še prav posebno varčevali z materialom, zlasti pa bodo pazili na jamski les, strelivo in mazivo.
Rudarji kočevskega rudnika pa so tudi sklenili, da se bodo še nadalje Izmenjavali na deloviščih, čas izmenjavanja pa ne bo plačan kot nadurno delo.
Ta delovni kolektiv, ki je v mesecu maju le z velikimi napori dosegel mesečni plan, saj je ves mesec oviralo delo pomanjkanje električnega toka, železniških vagonov ter deževje, se prav dobro zaveda, da je drugo leto petletke prelomno in najodločllnejše leto za vso petletko in da zato- niso nobeni napori preveliki, saj je od prizadevanja za večjo in boljšo proizvodnjo in za cenejše proizvode odločilen končni uspeh tega leta in v nemali meri tudi uspeli petletke.
Kar se tiče kulturno-prosvetnega dela v tem kolektivu, je treba poudariti, da segajo člani najrajši po knjigah. Iz sindikalne knjižnice so stalno izposojene skoraj vse knjige, kljub temu, -da naročuje knjižnica stalno nove knjige.
Obvestilo članom, ki potujejo na oddih v Biograd na P,Tera
Da ne bodo naši člani, ki potujejo na oddih v sindikalni počitniški dom BIOGRAD na Moril izgubljali na času z nepotrebnim čakanjem parnika, ki vzdržuje zvezo z Biogradom n'M, objavljamo vozni red parnika, ki vozi tja .iz naslednjih pristanišč: Ponedeljek: Odhod ob 4. uri iz Splita do Zadra (naprej v Biograd n'M vozi mali brod s prihodom ob 16. uri).
Torek: ob 10.30 uri odhod iz Šibenika, v Biograd n'M prihod ob 14.30 uri. Sreda: Brod, kateri je odšel iz Reke v torek ponoči v Zader, prihaja v Biograd n/M zjutraj ob 7-15. Četrtek: odhod iz Eeke ob 5. zjutraj, prihod v Biograd n/M ob 15.15. odhod iz Splita ob 4. uri zjutraj, prihod v Biograd n/M ob 9.10 uri. Petek: odhod ob 4. uri iz Splita do Zadra* (naprej v Biograd n/M vozi mali brod s prihodom ob 16. uri) Sobota: odhod iz Splita ob 4. uri, prihod v Biograd n/M ob 9.10. Nedelja: brod, ki odhaja iz Eeke v soboto ponoči v Zader, pride ob 7.15 uri v Biograd n/M.
PROG-1IAM RAMO LJUBUANA
V	tednu od 11. VI. do 19. VI. boste v .našem Radiu lahko poslušali naslednje pomembnejše in zanimivejše oddaje:
V	petek, li, VI* ob 13*30 je na sporedu kulturni pregled, ob 20*00 simfonični koncert orkestra slov* filharmonije pod vodstvom Jakova Cipcija.
V	soboto, 12. VI. vas opozar jamo na gospodarsko oddajo ob 1400, na politični pregled ob 19*00, ter še posebej na partizanski miting ob 21*00!
V	nedeljo, 15. VI. bo Radio ob 9-00 prenašal otvoritev pionirske proge. Ob 20.00 bo prenos tekme mešanih pevskih zborov iz vel. filharmonične dvorane v Ljubljani.
V	ponedeljek, 14* VI. ix> ob 15.30 fizkulturni pregled, ob 18.50 gospodarsko predavanje, ob 21.00 oa partizanska oddaja »Partizanka Olga«*
V	torek, 15. VI. poslušajte ob 20.10 nastop zbora »Srečko Kosovel« pod vodstvom Rada Simonitija-
V	sredo, 16* VI* ob 18.30 fiz-knltur-no predavanje, ob 20.50 literarna ura (odlomki iz del Franceta Bevka).
V	četrtek, 17. VI. vas opozarjamo na gospodarski pregled ob 14.00, na zdravstveno predavanje ob 18*50 in i:a simfonični' koncert ob I. Kongresu Zveze borcev NOB ob 20*10*
V	petek, 18. VI. poslušajte ob 13.30 kulturni' pregled im ob 20.00 prenos akademije ob I, Kongresu Zveze borcev NOB*
V Kamnik, v bazo za izseljence, je te dni prišlo 350 izseljencev iz West-falije.
»Veliko je bilo prigovarjanja tani gori v Nemčiji in izrečenih je bilo precej prerokovanj, kako nam bodo že na meji odvzeli vse naše stvari, če bomo le nos pomolili v Jugoslavijo*
Skrb za socialno in zdravstveno zaščito mater, otrok in mladine le postala množična že med narodno osvobodilno borbo. Že leta 1944 je poverjeništvo za socialno skrbstvo pri NKO-ju na Visu uzakonilo načela, na podlagi katerih naj bi bila socialna zaščita čim boli življenjska in s tem tudj popolnoma drugačna, kakor pa je brezdušno in uradno poslovanje v kapitalističnih državah. Pri nas mora pri socialnem skrbstvu sodelovati vse ljudstvo. Po tph načetih se ie izoblikovala socialno skrbstvena služba kot sestavni d61 ljudske oblasti. Ustanovljeni so. bili so-cialno-zdravstveni sveti, nastalo pa je še več drugih oblik množičnega soeiakio-skrbstv enega udejstvovanja, kakor na pr. patronati, socialni fond, itd.
Ker je pri nas torej socialno skrbstvo stvar slehernega zavednega državljana in ne le naloga državne uprave, so potrebne zlasti v današnjih dneh, ko daje država vsa razpoložljiva sredstva za izvedbo pet-petletnega gospodar, plana, ponavljajoče se akcije in kampanje, da se sprosti pri reševanju perečih socialnih problemov, zlasti socialne in zdravstvene zaščite matere in otroka, zdrava ljudska iniciativa. Zato ima prav »Teden matere in otroka« za nas vse velik pomen, saj bomo v tem tednu obravnavali dosedanje
Mariborske žene in pionirji se že precej časa posvetujejo in pripravljajo na prireditve, ki bodo v »Tednu matere in otroka«. Prav pridno šivajo oblekce za revne otroke, organizacija AFŽ pa zbira tudi denarne prispevke za obdaritev siromašnih mater. V okolici Maribora izdelujejo igračke, doslej so jih izdelali že 400.
V »Tednu matere in otroka« bo tud: otvoritev Doma igre in dela na Pobrežju ter Dom mater na Tržaški cesti v nekdanji vili Tomažiča, Po vseh rajonih in terenih bo organizirala AFŽ predavanja o vzgoji mladine, o zdravstveni zaščiti matere in otroka in podobno.
V P t u j u je socialno skrbstveni odsek sestavil že v mesecu aprilu 4 komisije. da izvrše priprave za »Teden matere in otroka«. Največjo delavnost je doslej
Po vseh tovarnah, podjetjih in ustanovah ob vsaki priliki, ko ee srečavamo s člani delovnih kolektivov, slišimo, da je za izvršitev planskih nalog potrebno poleg zniževanja proizvodnih stroškov tudi pravilno razmeščanje delovne sile, zlasti -pa še strokovnih kadrov. Kljub temu pa se še , vedno pojavljajo primeri, ko marsikdo noče razumeti, da je plansko razporejanje kadrov nadvse važna stvar, če hočemo, da bomo rešili naloge, ki jih je postavil pred nas petletni plan.’
Še vedno najdemo in srečujemo ljudi, ki nočejo prevzeti nalog, ki nočejo kot strokovnjaki priskočiti na pomoč tja, kjer bi bile takšne moči potrebne, ampak se nasprotno kaj radi potuhnejo ali pa se odločno uprejo ter se rajši odrečejo službi, kakor pa da bi sledili pozivu in dolžnosti, ki jo terja od njih naša delovna skupnost Še težje pa je, da bi takšne ljudi pripravili, da bi odšli na kakršne koli tečaje, se izpopolnjevali in strokovno usposabljali.
Te dni se je potnik, ki se je vozi! iz Stične do Višnje gore, pritoževal svojemu sopotniku, da pač še vedno ni tega in onega in da je treba vedno gledati,
Mi pa smo verjeli tistim, ki so govorili, da je v Jugoslaviji iovolj dela za vse pridne in vest:ne_ delavce j'n dovolj kruha in pravic, ki jih v Nemčiji nismo poznali — zato smo prišli'*« Tako pravi strojni' kurjač Bril, ki težko govori slovensko in ’5če še tu in tam izraz, ki mu je nehote ušel iz
uspehe, dosedanje napake, in probleme socialne in zdravstvene zaščite mater in otrok. Poglobiti moramo zavest social-; ne odgovornosti do vseh zaščite potrebnih otrok in' mater.
Pri obiskovanju razstav, pri prireditvah v tem tednu, prodajanji in kupovanju značk in vseh drugih akcijah naj sodeluje vsak posameznik, glavno skrb za dobro izvedb« tega tedna pa bodo prevzele AFŽ
organizacije ter okrajni in krajevni socialni zdravstveni sveti. Slednji se morajo zavedati, da bo uspešna izvedba tega tedna izboljšala j in poživila reševanje socialnih vprašanj in s tem olajšala njihove bodoče delo.
pokazala prireditvena sekcija. Po njenem načrtu bodo v »Tednu matere in otroka« prirejena po vseh šolah in sindikalnih podružnicah predavanja o pomenu tega tedna, v Ptuju pa bo akademija, na kateri bodo nastopali otroci iz Doma jgre in dela v Ptuju.
Tudi v Celju se zlasti delavke Tovarne perila pridno pripravljajo na ta teden. Predvsem šivajo hlačke in copate za otroke v celjskih otroških jaslih in domovih igre in dela. Slične priprave se vrše tudi po ostalih krajih Slovenije,
»Teden matere in otroka« bo v ljudskih množicah utrdil in poglobil zavest socialne odgovornosti do vseh zaščite potrebnih otrok in s svojim sodelovanjem v zaščiti in vzgoji otrok se bomo najlepše oddolžili tudi padlim borcem, za katerih sirote je naša ljudska skupnost odgovorna-
Naši izseljenci so se vrnili
Hala stepna naloga ie, da sim pomagam© rn preskrbimo dostoina- seanonania
»Slab sim svetega ljudstva .. J
da si človek še kaj pripravi. V isti sapi pa je zatrjeval, da ne bi šel za nobeno ceno ne na tečaj, niti ne na substitucijo ali kamor koli že izven svojega sedanjega kraja službovanja, ker je naveličan »v.andranja«, ampak je rajši na enem mestu v miru, pa čeprav je nekoliko slabše. Ta potnik-železničar prav gotovo še ni razumel sedanjosti in se vanjo nikakor ne more vživeti, zaradi tega tudi ne vidi velike perspektive, ki se odpira našim narodom, če bo vsak dal od sebe vse, kar lahko* da, in če bo vsak stremel za tem, da kar najbolj izpopolni svoje znanje, to znanje pa stavi v službo skupnosti, ki bo tudi njemu dajala toliko, kolikor bo on dajal njej.
Temu tovarišu so podobni še številni drugi, ki morda prav tako mislijo, pa teh svojih misli ne povedo javno. Za vse te pa veljajo besede, ki so jih verjetno preslišali, ko jih je izrekel podpredsednik zvezne vlade tov. Kardelj, ki je dejal: »Slab sin svojega ljudstva in slab državljan je tisti, ki noče razumeti, da je dolžan delati in se truditi na vsakem kraju, kjer jc to potrebno za izgraditev naše države.«
spornima od takrat, ko je devet let star zapustil] domovino, pa do zdaj, P° tridesetih letih zopet vrača* bazi je le še pet družin. Vsi iti. izseljenci so že po umit dneh odsij v Velenje, Trbovlje, Raso, Šmartno pod Šmarno goro in na Brezje. Iz rudarskih revirjev s-o naši' izseljenci z®. sPoročili, kakor so sporočali pred njimi že drugi repatriiranci, ki so dodeljeni v te kraje: »Lepo je tu, imamo urejena stanovanja in delamo, da je_ veselje.«. Tako je v velikih delavskih revir jih* Grobo napako pa je naredila stanovanjska uprava za razmestitev delovne sile pri ministrstvu za delo, ko se ni’ prepričala, v koliko so pravilna poročila o stanovanjih za izseljence na podeželju in se je le zanesla na poročila KLO-jev. Brezvestno poročilo je poslal namreč upravi KI.O Šmartno pod Šmarno goro, ki je javili dia jie v župnišču več primernih sta; novanj za izseljence. Ko pa so prišli tja izseljenci z vso prtljago, so ugotovili, da to niso stanovanja primero a za ljudi, temveč kvečjemu hlevi* V župnišču ni bilo tal uriti oken, stene so bile črne in. vlažne* Prav tako n j prišel k sprejemu izseljencev niti predsednik, niti tajnik KLO-ia, ki bi vsa.T^ potem pomagala poiskati kako boljše stanovanje zanje.
Če so našim izseljencem lahko preskrbele rudarske uprave dostojna iD prijetna stanovanja, potem bodo morali pač tudi' KLO-ji v bodoče posvetiti iskanju stanovanj za izseljence več pozornosti. Naša skupna skrb je namreč, da pomagamo izseljencem j11 da ji'm nudimo vse, v kolikor jim j® v sedanjih pogojih mogoče nuditi!
Z nova organizacijo sodahnege zavarovanja im zdravstvene službe
se bo socialno zavarovanje še bolj približalo zavarovancem
f-fed tem ko so matere u proizvodnji na deiu, se njihovi malčki ps-d nadzorstvom vzgojiteljic brezskrbno zabavajo v domu igre in dela.
PniJPKAVE ZA ,TEDEN MATERE IN OTBOKA V MARIBORU, PTUJU IN DRUGOD