GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXIV.
KAMNIK, 28. MAJA 1984
8. delovno srečanje kovinarjev Slovenije
Memorlal Franca Leskoška-Luke
Občini Kamnik in Domžale sta bili letos gostiteljici 8. delovnega srečanja kovinarjev nase republike, ki se odslej imenuje Memo-rial Franca Leskoška-Luke. Tekmovanje je potekalo od 24. do 26. maja v devetih delovnih organizacijah obeh občin. Sodelovalo je 308 kovinarjev, ki so.se najbolje uvrstili na občinskih oziroma regijskih delovnih srečanjih in preko 280 strokovnjakov, organizatorjev in družbenopolitičnih delavcev, ki so skrbeli, da je srečanje potekalo po vseh pravilih. Srečanje ni bilo samo tekmovalnega značaja, saj so ga spremljale tudi druge prireditve. Tako je biki v avli OS Fran Albreht odprta razstava inovacij, pripravili so posvetovanje o delovnih srečanjih In o inovacijski dejavnosti. Udeleženci so si lahko ogledali posamezne delovne organizacije obeh občin. Teoretično tekmovanje je bilo v OŠ Frana Albrehta.
V četrtek ob 15. uri je bil sprejem udeležencev tekmovanja, kjer je vse navzoče pozdravil predsednik občinskega sindikalnega sveta Franc Sikošek, ki je med drugim poudaril: »Brez vas si ni mogoče zamisliti uspešne proizvodnje, ne novih strojev in naprav, s katerimi želimo z manj napora ustvariti več in boljše. Takšno strokovno delo vsi, ki razumejo delovni proces, visoko
cenijo. Skoraj nemogoče je z besedami izraziti vaš plemenit odnos do dela, ki pomeni vrednoto v sistemu socialističnega samoupravljanja in vsebino našega nadaljnega razvoja.« Nato je v imenu tekmovalcev kovinar-
jev slovesno zaprisegel lanskoletni najboljši kovač Jože Letnar iz Kamnika. Za sprostitev pred teoretičnim delom tekmovanja je ubrano zapel študentski pevski zbor iz Kamnika.
Na slovesni otvoritvi srečanja, ki je bilo v četrtek zvečer je tekmovalcem zapel še mešani pevski zbor tovarne Titan, uspešno delo pa so jim zaželeli: predsednik skupščine občine Kamnik, Anton Ipavic, predsednik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo Henrik Marko in predsednik organizacijskega odbora 8. delovnega srečanja kovinarjev Slovenije Ivan Kramer.
»Vaše delovno srečanje«, je poudaril Henrik Marko,« je obenem tudi manifestacija, ki jasno opozarja na pomen in položaj delavca v združenem delu in posebej poudarja pomen delavcev - kovinarjev, ko so že veliko prispevali k razvoju in uspehom naše družbene skupnosti. S ponosom in zaupanjem v vas lahko upravičeno pričakujemo, da boste tudi v prihodnje sposobni uspešno premagovati delovne probleme pri doseganju zastavljenih delovnih ciljev.«
Pomen srečanja je poudaril tudi tovariš Kramer: »Naša delovna srečanja odpirajo tudi širše možnosti proizvajalcem, da se seznanijo s sodobno organizacijo dela, tehnologijo in dosežki na posameznih področjih in da izmenjujejo izkušnje, spoznanja in dosežke.«
Zaključek tekmovanja je pokvarilo slabo vreme - slovesnost so morali organizatorji preseliti
iz Kamniške Bistrice v osnovno šolo Frana Albrehta. Razpoloženja pa to ni pokvarilo; tekmovalci in ostali so navdušeno pozdravili najboljše, ki so jim izročili
slovesno poimenoval delovno srečanje kovinarjev Slovenije v memorial Franca Leskoška-Luke, z nekaj mislimi pa je opozoril tudi na sedanje zaostrene razme-
ISajbolje uvrščeni tekmovalci, ki so prejeli skulpturo kovinarja, diplomo In značko:
Strugar: 1. Janez Kramer (Titan), 2. Vlado Bamgartner (Gorenje-Varstroj), X Rafael Božič (Liv, Postojna,); brusilec: L Stane Žerov-nik (Titan), 2. Boris Birsa, 3. Dušan Mozetič (oba Iskra, Šempeter), 12. Dušan Marinko (Svit); rezkalec: 1. Jože Zabavnik (Svit, Kamnik), 2. Milan Recek (Uv, Rogaševci), 3. Franc Raspotnik (Elek-tro-element, Izlake), 8. Andrej Kregar (Titan); orodjar: Branko Mihelčič (Kovinoplastlka, Lož), 2. Ivan Volarič (Iskra, Upnica, 3. Alojz Rak (Libela, Celje), 10. Janez Ručlgaj (Svit); konstrukcijski ključavničar: t. Blaž Slapnlk (Titan, Kamnik), 2. Mirko Tratar (Kovinarska, Krško), 3. Bojan Radej (Satumus, Lj); strojni kovač: 1. Bernard Dolenc, 2. Štetan Domlk (oba Litostroj, Lj.), 3. Frač Komatar (Papirnica Kollčevo): livar-kalupar: 1. Milan Muriič (Litostroj, Lj.), 2. Horst Kasper (Železarna, Ravne), 3. Zlatko Bukovec (Litostroj, Lj.); plamenski varilec: 1. Anton Kltek (Tovarna nogavic, Polzela), 2. Jože Romšak (Titan, Kamnik), 3. Martin Pire (Kovinarska, Krško); varilec rto: 1. Milan Mečešlč (Ladjedelnica 2. oktober, Izola), 2. Rudi Graul (Rudnik, Mežica), 3. MIlan Zaletel (Vozila, Gorica), 10. Ludvik Jenko (Titan); varilec mag: 1. Marjan Čemlgoj (Vozila, Gorica), 2. Roman Jankovič (Kovinarska, Krško). 3. Karel Radovanovlč (SOB, Krško); varilec ttg: 1. Maks Kupnik (Železarna, Ravne), 2. Zdenko Kovač {Btt.sk, Murska Sobota), 3. Tomo Vlrant (Avtomontaža, Lj.); avtomehantkl otto: 1. Stane Odar (Alpetour, Bled), 2. Leon I unša (Ferromoto, Maribor), 3. Bruno Flego (Droga, Portorož); avtomehanlkl dlessel: 1. Danilo Čreplnko (Avtocom-merce, Lj.), 2. Rudi Pušenjak (Avtoobnova, Lj.), 3. Jože Gašpirc (Alpetour, Kranj); tv mehanik: 1. Zdenko Puntat (GPS, T. Velenje), 2. Miro Suhadoh (Iskra, L}.), 3. Srečko Ostruh (Gorenje, T. Velenje); kleparji: 1. Stanislav Vihar, 2. Jože Fras, 3. Franc Rajšp (vsi TAM, Maribor).
priznanja predsednika občinskih sindikalnih svetov Domžale in Kamnik, (tretjeuvrščenim), Ivan Kramer (drugouvrščenim) in Marjan Orožen (najboljšim). Marjan Orožen je še pred tem
re. »Številni kolektivi v naši socialistični republiki in v vsej Jugoslaviji s povečano proizvodnjo, produktivnostjo in izvozom dokazujejo svojo pripravljenost, da naloge in cilje, ki smo si jih zastavili z resolucijo dosežemo in presežemo. To pripravljenost in rezultate moramo odločneje poglabljati z razbremenjevanjem prevelikih obveznosti organizacij združenega dela, s sistemskimi rešitvami, ki bodo ozdom vračale samostojnost in odgovornost, z izboljšanim sistemom nagrajevanja, ki naj zagotovi za boljši rezultat dela višji osebni dohodek, odpravi pa razlike, ki jih je po-zvročilo nespoštovanje z ustavo in zakonom določenih načel delitve,« je med drugim dejal Marjan Orožen.
Prvo in drugo uvrščeni tekmovalci, razen kleparjev, tv. mehanikov in avtomehanikov, bodo oktobra odpotovali v Zrenjanin, kjer bo zvezno tekmovanje kovinarjev. VERA MEJAČ JANA TAŠKAR
ZARJA KAMNIK - med tekmovanjem plamenskih varilcev
TITAN KAMNIK - tekmovanje konstrukcijskih ključavničarjev
Na sprejemu udeležencev 8. delovnega srečanja kovinarjev Slovenije je namestnik direktorja Metalke iz Ljubljane, tovariš Zalo kar, odprl razstavo inovacij v avli OŠ Frana Albrehta.
Kamniška ekipa se je odrezala tako, da smo lahko nanje samo ponosni.
Boljši rezultati kot lani
Precej boljši rezultati nas ne smejo uspavati, je bilo rečeno na vseh dosedanjih obravnavah poslovnih rezultatov za prvo trimesečje tega leta. Tako ugotovitev potrjuje podatek, da je na 73,4 odstotno povečanje celotnega prihodka (primerjalno z lanskim prvim trimesečjem) vplivala predvsem visoka inflacija, saj so se cene na debelo v istem primerjalnem obdobju povečale kar za 64 odstotkov.
Res pa je, da je na povečanje celotnega prihodka znatno vplivala tudi večja proizvodnja, saj se je fizični obseg v primerjalnem obdobju povečal za 8,1 odstotka ali kar za 9,5 odstotka v primerjavi z lanskoletno povprečno proizvodnjo.
Porabljenih sredstev je bilo v prvem trimesečju za 69 odstot-
kov več kot v enakem lanskem obdobju, zaradi česar seje dohodek gospodarstva povečal za 9,8 odstotka več kot celotni prihodek oziroma je bil 83,2 odstotka večji kot v lanskem prvem trimesečju. Pretežni del dohodka, t. j. 89,7 odstotka, je ustvarila industrija. Večji dohodek od povprečja so imeli v Rudniku kaolina in kalcita, tozd Kemostik, Lončarsko podjetje, Stol, Svila-nit in Utok.
Čisti dohodek se. je v primerjalnem obdobju povečal za 88 odstotkov, za bruto osebne dohodke pa je gospodarstvo izdvojilo 41,4 odstotke več kot v prvih treh mesecih preteklega leta.
Izvoz je bil za 49 odstotkov večji kot v lanskih prvih treh mesecih, od ustvarjenih 746 milio-nov je konvertibilni delež 85 od-
stoten, ostalo je bilo izvoženo na klirniški trg. Med uspešnimi izvozniki so Menina, Titan, Stol, Donit tozd Kemostik in Alprem. Uvoz se je v primerjalnem obdobju povečal za 65,7 odstotka, uvažali smo v glavnem reproma-terial.
Izgubo so imele v prvem trimesečju tri organizacije, Stolov tozd Ploskovno pohištvo, Zarja in Komunalno podjetje in sicer je znašala 3,8 milijona din kar je le 17 odstotkov lanskoletne izgube v enakem obdobju.
Negospodarstvo je imelo 45 odstotkov več celotnega prihodka kot lani v prvih treh mesecih, dohodek se je zaradi visokih materialnih stroškov povečal le za 38,5 odstotka, bruto osebni dohodki pa so v primerjalnem obdobju 37 odstotkov večji.
Začarani krog revščine je dobro poznan izraz iz politične ekonomije, njegove značilnosti pa so jasne: zaradi majhne produktivnosti in s tem akumulacije je tudi investicij malo. In ker teh ni, tudi ni novih delovnih mest, injcer teh ni, je revščina vse večja. Za »zeleno celino«, Južno Ameriko, pravijo, da se vrti v tem začaranem krogu in nekatere okoliščine kažejo, da bo ta krog še precej
vendarle treba presekati krog dolžništva in revščine, če naj bi se razvijale tako, kot bi bilo dobro tudi za razviti svet. Vendar ta vsaj za sedaj stoji ob strani, ne da. bi se pretirano brigal za položaj teh držav. Razlogov za to je več, eden izmed njih naj bi bil tudi ta, da imajo razvite države dovolj težav same s seboj. Zaradi takšne apatičnosti potemtakem ni čudno, če se je v zadnjem času prav
govorili prav o obrestnih merah.
Seveda se postavlja vprašanje, ali je s kakšnim sestankom sploh mogoče kaj doseči, ko pa so ZDA (kot največji posojilodajalec in pomemben dejavnik v tistih medanarodnih finančnih institucijah, ki dajejo različna posojila) tik pred volitvami. Če bo Reagan ponovno izvoljen, potem je to več kot očiten znak, da pomembne sile znotraj ZDA meni-
Upor »Zelene celine«?
bolj neizprosen in zavit, če se ne bo kaj spremenilo. Pa se lahko sploh kaj spremeni?
S 340 milijardami dolarjev je Južna Amerika najbolj zadolžena celina na svetu, posamezne države na kontinentu pa med najbolj zadolženimi državami nasploh. Brazilija z nekako 120 milijardami, Argentina in Mehika s približno po 80 milijardami, pa Venezuela in še številne druge , s številkami dokazujejo, da je
na zeleni celini oblikovala pobuda, naj bi se najbolj zadolžene države uprle finančni politiki VVashingtona. Stalno višanje obrestnih mer namreč še dodatno poslabšuje finančni položaj velikih dolžnikov, hkrati pa te države vse teže prihajajo do novih posojil, ki predstavljajo edini možen izhod iz nastalih težav. Tako so se Mehika, Argentina, Brazilija in Venezuela dogovorile za skupen sestanek, kjer naj bi
jo, da je treba nadaljevati tudi s tako finančno politiko. Morda bi lahko Južna Amerika iskala izhod edinole v smeri, ki jo ji zagotavlja politika. ZDA smatrajo kontinent za svoje vplivno območje, vendar pa je ta politična (in vojaška) strategija marsikdaj v nasprotju z ekonomijo. Vsekakor pa Južna Amerika vse do volitev v ZDA na finančnem področju ne more pričakovati bistvenih sprememb. J. KOVAClC
OD VSEPOVSOD    Denarno nadomestilo za čas
• Hrvaška uspešno odplačuje dolgove
ZAGREB - Leta 1982 je hrvaško gospodarstvo odplačalo tujim upnikom 1,6 milijarde dolarjev dolga, v prejšnjem letu 1,1 milijrade, letos pa bo treba odplačati 700 milijonov dolarjev. Kljub vsemu pa so se morali na Hrvaškem tudi v minulem obdobju na novo zadolžiti, vendar novi dolgovi niso dosegli starih. Skupni dolg Hrvatske do tujih upnikov znaša približno tri milijarde dolarjev, če pa od te vsote odštejejo posojila, ki so jih dale hrvaške ladjedelnice tujim kupcem, potem ta dolg znaša le še 2,1 milijardi dolarjev.
• Veliko želja, malo možnosti za uresničitev
BEOGRAD - Po različnih kazalcih je menda Jugoslavija v razvoju telefonije prav na evropskem repu. Sedanje načrte pa omejujejo nekateri problemi, zaradi katerih se telefonija in s tem pošta vrtita v nekakšnem začaranem krogu. Približno 505 tisoč instaliranih telefonov namreč ni mogoče priključiti na obstoječe omrežje, ker ta tega ne bi prenesel. Predvsem namreč ni dovolj bakra za izdelavo ustreznih kablov in ker tega ni, so tudi telefoni »gluhonemi«. V Jugoslaviji sedaj čaka na telefon nekako 2,5 milijona ljudi, vendar bo telefon samo odaljena in nerealna želja, če se prav kmalu ne bodo rešili našteti problemi.
• Zdravniki ne dobijo dela
LJUBLJANA - Čeprav naj bi z reformo izobraževanja rešili nekatere pereče probleme na tem področju, smo sedaj še vedno priče nerealnega načrtovanja. Tako je po sedanjih podatkih v Jugoslaviji 14 medicinskih fakultet in prav zaradi tega ni nič nenavadnega, če je trenutno brez dela 4000 zdravnikov. Hkrati pa se je tem lani pridružilo še približno šest tisoč nezaposlenih zdravstvenih delavcev z različno stopnjo izobrazbe.
• Tudi v obrti se poznajo slabši časi
LJUBLJANA - V Sloveniji je po zadnjih podatkih vse manj obrtnikov, ki morajo od svoje dejavnosti plačati obrtniški davek. Tako je leta 1981 davek plačalo še 37 odstotkov obrtnikov, leta 1982 pa le še približno 30 odstotkov. Vsi drugi so pred dvema letoma zaslužili toliko, da so pokrili svoje osebne dohodke in dohodke pri njih zaposlenih delavcev. Predvsem pa podatki kažejo, da obrtnike veliko bolj kot davki pestijo prispevki za različne samoupravne interesne skupnosti, saj jih morajo plačati prav vsi. Tako so leta 1982 obrtniki sisom plačali 3,1 milijarde dinarjev, kar je za 26 odstotkov več kot leto poprej. Hkrati so za različno samoprispovke plačali 131 milijonov dinarjev ali za 17 odstotkov več.
• Z zemljo delamo nekoliko racionalneje
LJUBLJANA - V letih od 1961 do 1980 so se v vsej državi kmetijske površine zmanjšale za 800 tisoč hektarjev. Takšen proces je bil do nedavnega značilen tudi za Slovenijo, sedaj pa je posegov v kmetijsko zemljo vse mdnj. Slovenija je v dveh desetletjih izgubila 43 tisoč hektarov najboljših kmetijskih površin, nekoliko manj pa travnikov in pašnikov. Vendar tudi na tem področju prihaja do nekaterih protislovij, ki so nujno posledica razvoja in večjih družbenih potreb. Tako so potrebe po hrani vse večje in da bi prišli do nje, je treba uporabiti tudi umetna gnojila. Tako se povečuje možnost onesnaženja zemljišč in okolja. Prav zaradi tega bo potrebno tesnejše sodelovanje med znanstveno-raziskovalnim delom in kmetijstvom.
nezaposlenosti
Socialno varnost brezposelnih ureja Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Pravica do denarnega nadomestila je pravica iz minulega dela, pogoji za pridobitev so opredeljeni v 23. členu zakona, ki se glasi:
»Pravico do denarnega nadomestila lahko uveljavlja oseba, ki je delala najmanj devet mesecev brez presledka ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih, če se prijavi skupnosti za zaposlovanje najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja, oziroma ko je prenehala opravljati samostojno osebno delo.
Pravice do denarnega nadomestila ne more uveljavljati oseba, ki ji je prenehalo delovno razmerje oziroma ki je prenehala opravljati samostojno osebno delo po lastni krivdi ali volji, razen če je prišlo do prenehanja iz zdravstvenih razlogov ali zaradi sklenitve zakonske zveze v drugem kraju.«
Razen primerov iz 23. člena so do denarnega nadomestila upravičeni tudi jugoslovanski državljani, ki so bili zaposleni v tistih državah, s katerimi ima Jugoslavija sklenjene meddržavne pogodbe o socialni varnosti.
Z noveliranim zakonom pa so pravico do prejemanja socialne varnosti pridobili tudi pripravniki, ki uspešno zaključijo pripravniški staž, delovno razmerje pa imajo sklenjeno za določen čas.
Osnova za denarno nadomestilo je povprečni mesečni OD, ki ga je oseba dosegla za delo s polnim delovnim časom v preteklem letu. Denarno nadomestilo znaša 60% od osnove, vendar ne sme biti nižje od ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov in ne višje od povprečnega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v SRS v preteklem koledarskem letu.
Čas prejemanja denarnega na-
domestila urejuje 27. člen:
»Čas prejemanja denarnega nadomestila je odvisen od časa, ki ga je oseba prebila na delu.
Denarno nadomestilo se izplačuje:
- tri mesece, če ima oseba najmanj devet mesecev nepretrganega dela ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih,
- šest mesecev, če ima oseba najmanj 30 mesecev nepretrganega dela ali 50 mesecev s presledki v zadnjih petih letih,
- devet mesecev, če ima oseba od pet do deset let dela,
- dvanajst mesecev, če ima oseba več kot deset let dela.
Osebi, ki ima najmanj petnajst let delovne dobe, se denarno nadomestilo izplačuje tudi po preteku časa, ki je določen za izplačevanje po prejšnjem odstavku, toda samo v primeru, če ji niti s strokovno uposobitvijo ali s prekvalifikacijo ni mogoče zagotoviti, zaposlitve, ki ustreza njenim sposobnostim.
Ženski, ki ji je delovno razmerje prenehalo v času nosečnosti in je pridobila pravico do denarnega nadomestila, se med nosečnostjo do poroda in po porodu denarno nadomestilo izplačuje tudi po preteku časa, ki je določen za izplačevanje, in sicer toliko časa, kolikor ima zaposlena žena pravico do skupne odsotnosti zaradi poroda in nege otroka.«
Če se oseba ne zaposli do konca prejemanja denarnega nadomestila in nima 15 let delovne dobe, pridobi pravico do denarne pomoči, seveda če izpolnjuje določene pogoje:
»- da njeni dohodki, skupaj z dohodki članov njene ožje družine na osebo ne presegajo zneska, ki je enak višini ugotovljenih minimalnih življenjskih stroškov,
- da ne prejema v tem času denarnih dajatev za izobraževanje.«
S sklepom o enotnih kriterijih za ugotavljanje izgube pravice do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči (Ur. 1. SRS 36/82) so bili določeni enotni kriteriji, na podlagi katerih skupnost za zaposlovanje ugotavlja, kdaj brezposelna oseba izgubi pravico do denarnega nadomestila ali denarne pomoči, če odkloni zaposlitev.
Navajamo dva najpomembnejša kriterija, in sicer:
1. Brezposelni osebi se ukine denarno nadomestilo oz. denarna pomoč, če med prejemanjem sredstev socialne varnosti odkloni zaposlitev, ki ustreza stopnji in smeri strokovne izobrazbe, ki jo je imela oseba pred nastopom brezposelnosti.
2. Denarno nadomestilo oz. denarna pomoč se lahko brezposelni osebi ukineta tudi takrat, ko se ji ponudi delo, za katero se zahteva nižja strokovna izobrazba od tiste, ki jo ima brezposelna oseba, vendar le v primeru, če brezposelni osebi po šestih mesecih od začetka prejemanja nadomestila oz. pomoči ni bilo mogoče ponuditi ustrezne zaposlitve, ki ustreza stopnji in smeri strokovne izobrazbe.
In kakšen je obseg števila Upravičencev do denarnega nadomestila in pomoči za čas brezposelnosti v naši občini.
V letu 1982 se je pri skupnosti za zaposlovanje na novo prijavilo 297 iskalcev zaposlitve. Denarno nadomestilo je prejemalo 31 oseb, denarno pomoč 3 brezposelne osebe, skupaj 34 oseb ali 1 1,4% od vseh iskalcev zaposlitve.
V letu 1983 smo na novo evidentirali 300 iskalcev zaposlitve. Pravico do denarnega nadomestila je pridobilo 27 oseb, pravico do denarne pomoči 3 osebe. Število vseh upravičencev do denarnih dajatev je bilo 30 ali 10% od vseh, ki so v letu 1983 iskali za-
poslitev preko skupnosti za zaposlovanje.
Konec aprila letošnjega leta je bilo prijavljenih 113 iskalcev zaposlitve. Pravico do denarnega nadomestila in pomoči je imelo 9 oseb ali 8% od vseh oseb, ki so čakale na vključitev v delo.
Največ oseb je pridobilo pravico do denarnega nadomestila zaradi izteka dela za določen čas, v manjšem številu zaradi ukinitve obrti oziroma zmanjšanega obsega dela v zasebnem sektorju in zaradi vrnitve iz začasnega dela v tujini.
Iz podatkov je razvidno, da ne drži mnenje, ki ga je v javnosti najpogosteje slišati, da vsaka brezposelna oseba, ki se prijavi pri skupnosti za zaposlovanje, dobi tudi denarno nadomestilo. Delež upravičencev do denarnega nadomestila in denarne pomoči iz naslova začasne brezposelnosti je majhen, saj zakon točno opredeljuje pogoje za pridobitev te pravice.
A. Z.
Žaljiva objava
TOZD P'fT Domžale - komisija za delovna razmerja je objavila žaljiv oz. poniževalen oglas na prosto delovno mesto pismonoše pošte Kamnik v Kamniškem občanu št. 7 z dne 9. 4. 1984 brez vsakih pogojev. Ta razpis za prosto delovno mesto pismonoše pošte Kamnik nas pismonoše postavlja na najnižje delovno mesto kot nekvalificirano delovno silo. Sprašujem se, če je pismonoša lahko nepismen, mladoleten, invalid in moralno-politično oporečen. Še bi lahko našteval pogoje, toda mislim, da je to dovolj.
Pismonoša pošte Kamnik BLAŽ BERLEC
Zaposlovanje v preteklem in letošnjem letu
Konec decembra 1983 je bilo v naši občini po podatkih Zavoda za statistiko SRS (RAD-1) zaposlenih 10.767 delavcev, od tega 10.267 v družbenem in 500 v zasebnem sektorju.
V primerjavi z decembrom 1982 se je zaposlenost povečala za 1% ali za 111 delovnih mest. Večino novih delovnih mest (66) smo dobili v zasebnem sektorju, kar kaže, da možnosti zaposlovanja v drobnem gospodarstvu niso majhne. V družbenem sektorju se je poprečna zaposlenost povečala za 0,5%. To je manj od načrtovanega v občinski resoluciji in le četrtina tistega, kar so predvidele delovne organizacije v načrtih zaposlovanja za leto 1983. Umirjeno rast zaposlenosti so vsekakor narekovali negotovi in težavni pogoji gospodarjenja. Na drugi strani pa že nekaj let opažamo, da delovne organizacije zelo smelo načrtujejo nove kadre, pri čemer žele v enem letu nadoknaditi zaostanek iz preteklih let, za kar pa ni niti materialnih niti kadrovskih pogojev.
Število zaposlenih je najbolj poraslo v naslednjih DO: Otok (45 delavcev), KIK (33 delavcev), Titan (23 delavcev), Zarja (14 delavcev), Svit (13 delavcev), Eksperimentalna tkalnica (10 delavcev), itd.
Število zaposlenih pa je močno upadlo v DO Stol (za 71 delavcev) ter v Graditelju (za 21 delavcev) kot posledica nižjih osebnih dohodkov in tudi slabših pogojev dela.
Kljub skromni rasti zaposlenosti v primerjavi s prilivom v zaposlitev se brezposelnost ni povečala. K temu nedvomno prispeva bližina Ljubljane, kamor se odli-vajo zlasti strokovni kadri. Po oceni (na podlagi spremljanja) se zunaj občine zaposli okoli 40% kadrov s poklicno šolo in polovica tistih s srednjo, višjo ali visoko šolo.
Prek leta se je pri skupnosti na novo prijavilo 300 iskalcev zaposlitve, 130 pa jih je ostalo v evi-
denci iz preteklega leta. Konec decembra jih je čakalo na zaposlitev še 125. Med njimi je prvo zaposlitev iskala le petina. Skoraj polovica iskalcev je bila mlajša od 26 let. Povedati je treba, da je med brezposelnimi kar 45% takih, ki so iz različnih razlogov težje zaposljivi in jih delovne organizacije praviloma kljub potrebam po delavcih ne izberejo.
Med nezaposlenimi se ni povečal delež kadrov s strokovno izobrazbo. Največ, polovica iskalcev, je brez strokovne izobrazbe, petina s poklicno, četrtina s srednjo šolo in le 4% z višjo šolo. Iskalci z visoko izobrazbo pa so redkost.
Pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti je uveljavilo 27 oseb ali 7,4% vseh prijavljenih. Poprečno nadomestilo je znašalo 9.091 din, poprečen čas prejemanja 5 mesecev.
Ob upoštevanju podatkov iz analize uresničevanja resolucije za leto 1983 vidimo, da ni bistvenih premikov s smeri produktivnega zaposlovanja. Podatki DO o izobrazbeni strukturi kažejo na rahel porast deleža kadrov s IV., V. in VI. stopnjo strokovne izobrazbe. Delež kadrov od III. stopnje strokovne izobrazbe navzgor je znašal 59,3%.
Obseg pogodbenega in nadurnega dela se je zmanjšal. V letu 1983 je bilo po pogodbi opravljenih 82.481 ur ali 6% manj kot v preteklem letu, kar gre v celoti na račun zmanjšanja v gospodarstvu.
Glavni razlog, zaradi katerega je bila sklenjena tretjina pogodb o delu, je v premajhnem obsegu dela, ki pa je trajne narave. Te oblike dela je potrebno odpravljati s sklepanjem delovnega razmerja z več delovnimi organizacijami.
Za 8% se je zmanjšal tudi obseg nadurnega dela. Opravljenih je bilo 444.049 nadur. Z nadurami smo nadomestili 203 delavce. Obseg nadurnega dela je torej še vedno velik.
Največ nadur so opravili v industriji (224.305), sledi gradbeništvo, obrt in osebne storitve, nato pa še zdravstvo in izobraževanje. Med DO sta po nadurnem delu na prvem mestu Stol in Utok, sledijo še Kemijska industrija, Titan ter Graditelj. V negospodarstvu je na prvem mestu TOZD Zdravstveno varstvo. Najpogostejši razlog za nadurno delo v gospodarstvu je bolezenska odsotnost, izredna dela ter povečan obseg dela, v negospodarstvu pa poleg bolezenskih odsotnosti še premajhen obseg dela z vidika novega zaposlovanja.
Delovne organizacije so zaposlile 143 delavcev kot pripravnike, načrtovale pa so jih 89, kar je vsekakor pozitivno. Še vedno ne dosegamo kriterijev iz SaS o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja, s katerim so se DO obvezale, da bodo na 2 od 3 novo-zaposlenih delavcev zaposlile kot pripravnike.
Največ pripravnikov se je zaposlilo v gospodarstvu, v Graditelju, Svitu, Kočni, Utoku, Stolu ter Titanu. Od vseh pripravnikov je bilo kar 74 ali 51% štipendistov. Za določen čas je bilo zaposlenih 41%, vendar pa je bila večina po opravljenem pripravništvu zaposlena za nedoločen čas.
Med zaposlenimi pripravniki jih je bilo največ s srednjo izobrazbo (49), sledijo pripravniki s poklicno šolo (32), z visoko šolo (24), nato pripravniki II. in III. stopnje strokovne izobrazbe usmerjenega izobraževanja (22) ter tistih z višjo šolo (16).
Zaposlovanje pripravnikov tako pomembno vpliva na izboljševanje izobrazbene strukture zaposlenih.
Po letošnjih načrtih zaposlovanja OZD naj bi se zaposlilo 558 delavcev (dodatne in nadomestne zaposlitve). Število zaposlenih naj bi se povečalo za poprečno 242 delavcev ali 2,5%, ostale potrebe pa bodo nastale zaradi upokojitev.
Rast zaposlenosti, ki so jo predvidele OZD, je tako zopet močno nad stopnjo rasti, ki jo predvideva občinska resolucija (0,8%), močno nad dejansko realizacijo načrtov v preteklih letih. Presega tudi generacijski priliv v zaposlitev (413 novih delavcev) in ni realna tudi z vidika pogojev gospodarjenja za leto 1984 in kriterijev novega zaposlovanja, opredeljenih v Samoupravnem sporazumu o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja. Zato sta skupščina skupnosti za zaposlovanje in izvršni svet sklenila, da je potrebno nadaljevati z akcijo usklajevanja zaposlovanja glede na dejanske možnosti.
Kljub tolikšnim potrebam so DO predvidele le 126 pripravniških mest ali 24,5% od celotnih potreb po delavcih. To je ravno obratno od zapisanega v SaS o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v letu 1984 in 1985, s katerim smo se obvezali, da bomo vse delavce od II. stopnje strokovne izobrazbe zaposlili kot pripravnike in sicer 2 pripravnika na 3 zaposlitve.
Pripravništvo je zagotovljeno predvsem štipendistom.
Problem pripravništva je toliko bolj pereč, ker letos že prihaja večje število diplomantov z II., III. in IV. stopnjo strokovne izobrazbe (bivši poklici ozkega in širokega profila), ki so usposobljeni le za začetek dela. V času pripravništva pa morajo absolvi-rati še programe usposabljanja, s katerimi pridobijo znanja, potrebna za samostojno opravljanje poklica. V preteklosti so si
diplomanti ozkega in širokega profila vse potrebno praktično znanje pridobili v času šolanja, v največji meri preko učnega razmerja in jim pripravništvo ni bilo potrebno.
Po podatkih spremljanja šolanja v srednjih šolah Zveze skupnosti za zaposlovanje in Centra za razvoj univerze za višje in visoke šole, bo letos izobraževanje zaključilo 234 učencev in študentov, pripravniških mest pa je le za polovico, če poklicnih neskladij niti ne upoštevamo.
Pripravniških mest ni dovolj ali jih sploh ni za administratorje, poslovne manipulante, frizerje, avtomehanike, finomehanike, prodajalce, elektrikarje, elektronike in telekomunikacij, za zdravstvene tehnike, vzgojitelje, usnjarske in konfekcijske tehnike, ekonomske tehnike, za učitelje, višje zdravstvene delavce itd.
Na drugi strani pa je več pripravniških mest kot diplomantov za bolničarje, usnjarje, tekstilne mehanike, kemijske in strojne tehnike, za strojne inženirje in ekonomiste VI. in VII. stopnje. Torej bo nujno tudi usklajevanje neskladij v širšem prostoru.
Problem zaposlovanja mladih kot pripravnikov je obravnaval tudi odbor za zaposlovanje naše skupnosti za zaposlovanje. Ugotovil je, da ni moč računati le na odliv kadrov iz občine, ker je pomanjkanje pripravniških mest slovenski problem. Sklenil je, da je potrebna kar najširša politična akcija za povečanje pripravniških mest v vseh sredinah, zlasti še v TOZD. Na prvem mestu je
potrebno povečati število pripravniških mest povsod tam, kjer so potrebe po delavcih tega profila in je zagotovljen priliv. Proučiti bi bilo treba tudi možnost zamenljivosti poklicev različnih smeri v okviru iste usmeritve z vidika zahtev del in nalog in tako omogočiti pripravništvo in zaposlitev, kar še zlasti velja za kadre s IV. stopnjo strokovne izobrazbe, kjer je celoten priliv manjši od potreb.
Proučiti bi bilo potrebno, katerim kadrom bi še lahko nudili ustrezno pripravništvo za določen čas in jim s tem pripomogli do ustrezne usposobljenosti in s tem lažje zaposlitve zunaj občine.
C. C.
MONTAŽA TV ANTEN. Matija Zibelnik, Zavti 5, Mengeš, tel. 737-194.
FRIZERSKI SALON »IRENA BURJA«
Godič 31,
obvešča občane, da bo s 1. junijem lahko na novo odprt.
Delovni čas: torek od 5.30 do 14. ure; sreda, četrtek in petek od 12. do 21. ure in sobota od 5.30 do 12. ure, ponedeljek zaprto.
Priliv iz šol, potrebe po delavcih  in pripravniška mesta po stopnjah strokovne izobrazbe
Stopnja strokovne izobrazbe	I.-II.	III.-IV.	V	VI.	VII.	
Priliv iz šol	31	114	62	14	19	234
Potrebe po delavcih	163	121	54	23	28	389
Potrebe po pripravnikih	16	63	28	11	8	126
Št. kadrovskih štipendistov	10	37	16	4	4	71
Zaposleni priprav. 1983	14	40	49	16	24	14.3
Delovno in ustvarjalno v borčevski organizaciji
Letni obračun dela krajevne organizacije ZB v Kamniku je kritično ocenil svoje delo za preteklo obdobje, obravnaval pa je tudi aktualne probleme sedanjosti in težave v borčevski organizaciji.
Poročilo o delu ZB v preteklem obdobju zajema vsa vprašanja, ki jih je vodstvo organizacije reševalo, obravnava nekatere konkretne probleme iz življenja borcev ter nakazuje naloge za prihodnje obdobje.
V organizacijo ZB je včlanjenih 432 občanov iz KS Kamnika (vseh pet KS), Podgorja, Tunjic in Pa-lovč. Od skupnega števila je 188 borcev, 110 aktivistov in 134 članov.
Število članov se je od zadnjega občnega zbora zmanjšalo za 51. V zadnjem dveletnem obdobju je umrlo 68 članov, v druge organizacije jih je odšlo 26, iz drugih organizacij pa se je vključilo 43 članov. Od leta 1982 do sedaj je umrlo 32 borcev, 12 aktivistov in 24 članov.
Naloge organizacije Zveze borcev so bile tudi v tem obdobju razdeljene na dve temeljni področji:
a) skrb za borce in razvoj organizacije ZB
b) družbenopolitično angažiranje članov in organizacije ZB pri razreševanju gospodarskih in političnih problemov sedanjega trenutka.
V okviru prvega področja, t. j. skrbi za borce in razvoj organizacije ZB, je izvršni odbor obravnaval:
- socialno skrb za borce ter njihov materialni položaj, stanovanjsko problematiko in druga socialna vprašanja, kot so pomoč, obiski članov itd.
Zaradi skromnih finančnih sredstev je bila finančna pomoč skromna. Razlik med člani ZB pri obdarovanju, podporah in obdaritvah odbor ni delal (med borci, aktivisti in člani), zato je beležil kljub skromnim možnostim kar dober uspeh. Obdaritve bolnih in obiski nad 80 let starih članov ZB so bili hvaležno sprejeti.
Opaziti je, da je interes za razne oblike pomoči večji, kar dokazuje, da je spričo neugodnih gospodarskih razmer pomoč dobrodošla za marsikaterega člana ZB;
- zdravstvena skrb za borce, delovanje ambulante in dispanzerjev ter zdravljenje borcev v zdraviliščih je bila v ospredju nalog krajevne organizacije. V dokaj obširni in temeljiti razpravi ter različnim pogledom na ta vprašanja, se je izoblikovalo enotno stališče. Občni zbor je bil soglasen, da mora vsa vprašanja, ki so bila obravnavana, reševati občinski odbor ZB skupaj z vodstvom zdravstvenega doma in drugih organov, saj ta dejavnost pokriva celotno občinsko območje;
Število članov ZB, ki so deležni zdravilišča, je majhno v primerjavi z drugimi občinami. Proučiti bi bilo potrebno možnost pošiljanja članov ZB v zdravilišča samo s plačanimi zdravniškimi uslugami, medtem ko bi bil del članov pripravljen ostalo oskrbo plačati iz lastnih sredstev. Odbor krajevne organizacije naj bi bil redno obveščen, kateri člani so bili poslani v zdravilišča;
- koriščanje počitniških zmogljivosti je vsako leto posebej obdelano. Z njimi razpolaga občinski odbor ZB. Možnosti so relativno majhne, zlasti koča na Veliki planini je skoraj v celoti zasedena, medtem ko so zmogljivosti na morju nekoliko ugodnejše, vendar je potrebna pravočasna rezervacija. V kolikor se prijavi večje število interesentov, naj bi te razporedili tako, da jih pride čim več na vrsto, prednost pa imajo tisti, ki so socialno ogroženi, ali ki se prvič prijavljajo;
- krajevna organizacija ZB spremlja umrlega člana z zastavo, položi venec in se od umrlega poslovi s krajšim nagovorom. Tak način dela naj ostane tudi v bodoče. Problem zastavonoše naj se čim prej uspešno reši;
- odbor krajevne organizacije je dal pobudo za ustanovitev posebne partizanske poti, ki bo vodila mimo obeležij iz časa NOB. S hojo po tej poti naj bi se mladi seznanjali z revolucionarno preteklostjo in pridobitvami NOB;
- sodelovanje borcev pri splošnem ljudskem odporu je bilo posebno področje dela odbora in je zelo pomembno pri utrjevanju družbene in domovinske zavesti.
Drugi del nalog zajema aktivnost delovanja članov ZB v drugih organizacijah in SZDL. Del članov še vedno kljub starosti aktivno deluje v mehanizmih samoupravnega odločanja v kraju bivanja, zato ne bi kazalo vztrajati na trditvah o odmiranju organizacije ZB. Povprečna
starost članov ZB je 63 let, zato je del njih še vedno družbeno aktiven. V družbeni praksi je še vedno preveč forumskega odločanja ter to odbija od sodelovanja marsikaterega člana ZB. Vse preveč se razhajamo s proklamacijami in resničnimi možnostmi. Eno govorimo, drugo pa delamo.
Del borcev ni seznanjen z dogajanjem pri nas ali je obveščen enostransko. Tak pristop je zelo škod-liv za razpoloženje članov ZB in kaj hitro najde plodna tla za kritizer-stvo, ustvarjanje panike in nezaupanja. Nujno je v osnovi spremeniti informiranje, ne samo članov ZB, ampak vseh državljanov, ker bo le na ta način mogoče okrepiti zaupanje in delovno pripravljenost občanov.
Občni zbor je soglašal, da je treba nujno zaostriti družbeno disciplino in odgovornost vseh na gospodarskem in političnem področju, na >>seh nivojih in vse tiste, ki ne bodo dosledno uresničevali sprejetih nalog, takoj zamenjati, ne glede na njihov družbeni položaj. S tako akcijo bi okrepili omajano zaupanje v lastne sile in dokazali, da smo sposobni in pripravljeni še na nove žrtve, toda le ob doslednem spoštovanju takih opredelitev. Med članstvom ZB vlada prepričanje, da so na delu sile, ki ne žele rešitev sedanjega gospodarskega položaja, zato da bi lahko same odločale in krojile našo usodo. Samo odločna akcija vseh subjektivnih sil lahko premaga tak oportunizem in pokaže na možnosti rešitev in nadaljnjega razvoja in prihodnost.
Vsi prisotni so menili, da je v sedanjem času preveč enostranskega obravnavanja problemov in izpostavljanja nekaterih vprašanj, ki trenutno zaradi drugih nalog ne bi smeli imeti prednosti in se odločitve o tem lahko odložijo na kasnejši čas. Med te spada tudi polemika o umestnosti nove jugoslovanske himne. Člani ZB menijo, da sedaj ni
nobene potrebe za spremembo himne in soglasno podpirajo stališče, da himna ostane takšna, kakršna je.
Himna nam je bila v preteklosti, v času NOB in v povojni izgradnji spoštovana in nedotakljiva vrednota. Pod njeno zastavo so se borile delavske množice že v stari Jugoslaviji, borci so s to pesmijo v času NOB jurišali na sovražne postojanke, ta himna nam je tudi v težkem povojnem obdobju vedno vlivala novih moči in poguma. To so osnovni razlogi za enotno odklonilno stališče vseh članov ZB.
Člani zveze borcev so zelo kritično obravnavali tudi druga vprašanja o delu svoje organizacije in se zavzeli za večjo aktivnost na vseh področjih. Med ostalim so sprejeli sklep, da se sedanjemu izvršnemu odboru podaljša mandat za naslednji dve leti in s tem uskladi volilne občne zbore z drugimi organizacijami ZB v občini Kamnik. Glede na obsežno področje, ki ga pokriva ta organizacija ZB, naj bi ustanovili v posameznih krajevnih skupnostih pododbore ali pa povečali mrežo poverjenikov. Ti bodo spremljali življenje in delo članov ZB, jim nudili pomoč in sodelovali pri razreševanju vseh konkretnih nalog in problemov članov ZB.
Občni zbor je trajal več kot dve polni uri. Intenzivnost razprav in predlogov je ponovno potrdila, da želi organizacija ZB ustvarjalno sodelovati pri reševanju ne samo zadev zveze borcev, ampak tvorno delovati ludi pri družbenem dogajanju in biti soustvarjalec in nosilec idej in nalog. Organizacija ZB se s polno odgovornostjo vključuje v stabilizacijska prizadevanja in prevzema na sebe ustrezni del bremen. Organizacija ZB bo pri svojem delu poštena, dosledna in delovna, kar pričakuje tudi od vseh drugih dejavnikov in posameznikov.
STANE SIMŠIČ
Mladi
v SLO in DS
Letos praznujemo 40. obletnico učenja mladih v veščinah SLO in DS, obenem pa je to že šesto leto, kar tudi v naši občini organiziramo tekmovanje osnovnošolske mladine.
Tekmovanje je dokaj naporno, učenci in učitelji pa morajo žrtvovati veliko energije in časa, da ekipe obvladajo vse veščine. Poznati moraj puško M-48, zdravilne in hranilne rastline, prehrano, bolezni izvidništvo in kurirsko službo, prometno vzgojo protipožarno zaščito, topografijo in orientacijo v naravi znati morajo čitati karto, obvladati streljanje z zračno puško in nuditi prvo pomoč ob različnih poškodbah.
Letošnje tekmovanje je bilo v soboto, 12. maja v Zgornjem Tuhinju. Ob pokroviteljstvu komisije pri OK SZDL Kamnik, ga je vzorno pripravila osnovna šola Toma Brejca.
Že zjutraj ob 7. uri, ko smo čakali na avtobus, nas je pozdravil neprijeten dež, ki je padal že nekaj dni. K sreči se je potem vreme toliko umirilo, da vsaj padalo ni.
Tekmovalci pa so bili kljub temu poopolnoma premočeni, saj je bila zemlja prepojena z dežjem. Po žrebanju startnih številk in pozdravnem nagovoru tov. Fi-šerja je šlo zares. Ekipe so odšle v razrede, kjer so morali pokazati svoje znanje iz že prej naštetih tem. Odgovoriti so moral na 25 vprašanj, vsak pravilen odgovor je bil vreden 20 točk. Vseh 500 točk sta dobili ekipi Komenda-Moste I. in Kamniškega bataljona II; večina pa je napačno odgovorila samo na eno vprašanje.
Potem so se ekipe v gasilskem domu pomerile v streljanju z zračno puško. Hladno vreme in trema sta opravila svoje. Večina tekmovalcev je streljala pod svojimi zmožnostmi, le ekipama Fran Albreht I. in II. je uspelo
nastreljati več kot 150 krogov, vsak krog prinese 2 točki.
Proga, ki so jo morali učenci prehoditi s pomočjo karte in kompasa, je bila speljana vzhodno od šole in je bila dolga okrog 6 km. Na kontrolnih postajah so morali tekmovalci reševati še določene naloge. Na KP 1 so morali pravilno vrisati KP 2. Na KP 3 so odgovarjali na vprašanja iz prometne vzgoje in protipožarne zaščite in na KP 5 pa pokazati poznavanje puške M-48 in jo tudi razstaviti in sestaviti.
Po prihodu na cilj so morali pokazati znanje v nuđenju prve pomoči ponesrečencem.
Pomemben element v točkovanju je bil tudi čas. Ekipa Fran Albreht I. je progo premagala v uri in minuti. Razglasitev rezult-tov, razdeliev diplom in pokalov je popestril program, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Zg. Tuhinj in pa moški pevski zbor KS Tuhinj.
Utrujeni vendar srečni in veseli smo se ob 15. uri napotili proti domu.
Ob zaključku naj izrazim zahvalo vseh za resnično lepo bivanje v Tuhinju, vsem ekipam pa čestitke za njihove tekmovalne dosežke. Povedati je treba, da si je osnovna šola Frana Albrehta zaradi vsakoletnih uspenih nastopov pridobila pravico, da bo na zveznem tekmovanju v Zve-čevu zastopala barve Kamnika in Slovenije. Zaželimo jim čimbolj-ših uspehov. REZULTATI:
1. Fran Albreht I. 2.551 točk, 2. Fran Albreht II. 2.465 točk, 3. Fran Albreht III. 2.391 točk, 4. Tomo Brejc I. 2.300 točk, 5. Tomo Brejc II. 2.202 točk, 6. Kamniški bataljon I. 2.190 točk, 7. Komenda-Moste I. 2.139 točk, 8. Kamniški bataljon II. 2.120 točk, 9. Tomo Brejc III 2.052 točk, 10. Komenda-Moste II. 2.050 točk.
MEN
V sredo, 16. maja, je bila pri predsedniku občinske skupščine Anionu Ipavcu krajša slovesnost, na kateri je ob prisotnosti predsednika izvršnega sveta in družbenopolitičnih lunkcionarjev v imenu republiškega sekretarja za ljudsko obrambo Martina Koširja podelil priznanje Ivanu Zoretu -Jerneju, Marjanu Založniku - Marku in Mari Poljanšek - Darinki, udeležencem pohoda XIV. divizije prek Hrvatske na Štajersko za ustvarjalni delež pri krepitvi narodnoosvobodilne in revolucionarne borbe ter poglabljanju bratstva in enotnosti kot temeljev zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. (Vera Mejač).
Kako smo poskrbeli za okolje
Ko je skopnel sneg, se je po travnikih, na pločnikih in tudi drugod pokazala vsa nesnaga, ki se je nabirala skozi vso zimo. Ker je je bilo le preveč, smo se v okviru SZDL dogovorili, da je kar največ očistimo, saj nam še zdaleč ni bila v ponos.
Priprave so potekale po posameznih KO SZDL (ki so bile nosilke) z namenom, da privabijo k sodelovanju kar največ delovnih ljudi in občanov.
V akcijo pa se je vključilo tudi Komunalno podjetje z odvozom nabranih odpadkov.
Odziv na očiščevalno akcijo je bil sorazmeren intenzivnosti in širini priprav nanjo. V nekaterih KS so se akcije zavzeto lotili, drugje slabše. Ni namen, da najboljše in najslabše izpostavljamo, saj je skrb za čisto okolje naša skupna, pomembna in neprestana naloga in ne enkratna politična akcija.
Z akcijo smo lahko le delno zadovoljni. Kljub številčno slabšemu odzivu lahko vendarle štejemo za pozitivno dejstvo, da se je v akcijo vključilo staro in mlado, kar je glede na izkušnje prejšnjih let nova kvaliteta.
Pomanjkljivosti v pripravah so seveda obstajale. Te je potrebno zabeležiti in jih upoštevati ob organizaciji podobne akcije v prihodnje. Najbolje bi seveda bilo, da bi vsi občani tako skrbeli za svoje okolje, da takih in podobnih akcij sploh ne bi bilo treba organizirati.
Sicer pa pozivamo vse delovne ljudi in občane, ki so takratno akcijo gledali le od strani, da se drugič aktivno vključijo in s tem dodajo svoj delež k še lepšemu izgledu okolice, v kateri živijo in delajo. M. J.
Stane Žerovnik-Miško
21. maja 19H4 smo se poslovili od prvoborca, revolucionarja, organizatorja vstaje na Kamniškem in nosilca partizanske spomenice 1941, tovariša Staneta Žerovnika - Miška, enega izmed treh članov vojnorevolucionar-nega komiteja za kamniško okrožje v letu 1941.
Rodil se je leta 1915 v Ljubljani in vso svojo mladost preživel na Duplici, kjer se je v nekdanji Remčevi tovarni pohištva izučil za mizarja. Že v zgodnji mladosti je spoznal trdo delavsko življenje in občutil izkoriščanje delavčevih žuljev. Zato ob razmahu delavskega gibanja v tridesetih letih v kamniških tovarnah ni stal ob strani. Ko smo v teh majskih dneh obujali spomine na veliko stavko pred petdesetimi leti v Remčevi tovarni na Duplici, smo znova spoznali, da je bila taka akcija lahko le rezultat organiziranega delavskega gibanja, v katerem je bil vključen tudi Stane Žerovnik. Zato tudi njegova odločitev leta 1941, ko je okupator napadel našo deželo, ni bila težka, KPS ga je že leta 1939 sprejela v svoje vrste. Zato
je vedel, kje je njegovo mesto. Po nalogu partije je postal član vojnorevolucionarnega komiteja za kamniško okrožje poleg Marjana Dermastje in Toneta Stur-ma. Ta komite je v tesnem sodelovanju z revolucionarjem Tomom Brejcem kot prva ilegalna vojna organizacija na Kamniškem 27. julija 1941 organiziral in povede) v akcijo proti sovražniku prve partizanske grupe na Duplici, Kamniku, Črni, Mengšu in Radomljah. V počastitev tega pomembnega dogodka, ki je s krvjo dveh mladih skojevcev Mlakarja in Miklavčiča zapisam v zgodovini NOB na Kamniškem in v Sloveniji, praznuje naša občina svoj občinski praznik.
Iz prvih borbenih skupin, kijih je pomagal ustanavljati tovariš Miško, se je kmalu razvila udarna pest slovenske partizanske vojske - Kamniški bataljon.
Tovariša Miška, prekaljenega komunista, je pot vodila v Kokr-ški odred, kjer je bil komisar čete, kot političnega delavca in aktivista pa v litijsko okrožje in v II. brigado VDV, kjer je končal svojo borbeno pot kot major Jugoslovanske ljuske armade.
Tovariša Miška smo poznali kot tihega, skromnega in poštenega človeka. Takega smo sreča-vali na tovariških srečanjih borcev ob revolucionarnih jubilejih. Tak se je tudi poslovil od nas.
Zlata plaketa Kamnika, ki jo je skupščina občine Kamnik podelila leta 1971 članom vojnorevolucionarnega komiteja, je samo skromno priznanje tudi tovarišu Mišku za njegovo veliko revolucionarno dejanje.
S poslednjo častno stražo so se na ljubljanskih Žalah poklonili spominu tovarišu Mišku predsedniki vseh vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine. F. S.
Državno prvenstvo na Veliki planini
Lani je bila na Veliki planini zma-jarska tekma, ki jo je organiziral odsek za prosto letenje »Kavka« pri PD Kamnik. Ker je bila tekma odlično pripravljena, so jim letos zaupali še težjo nalogo - organizacijo državnega prvenstva v poletih z zmaji.
Odsek za prosto letenje je zelo aktiven. Lansko jesen so pripravili zma-jarsko šolo in pridobili mnogo novih članov in nekateri med njimi imajo že svoje zmaje. Kupili so svoj kombi, s sredstvi, ki so jih dobili z zbiralno akcijo, pri kateri pa so naleteli na veliko večje razumevanje pri obrtnikih, kot pri delovnih organizacijah. V zameno za finančno podporo so izdelali bilten z reklamnimi oglasi. Natisnili so tudi majice in dali v izdelavo značke, ki bodo hkrati vstopnice za ogled tekme.
Tekma se bo začela 2. junija in bo trajala do 10. julija, saj morajo organizatorji upoštevati tudi morebitno slabo vreme. Discipline na prvenstvu bo določila posebna komisija, saj so lete odvisne od vremenskih pogojev;
v glavnem pa bodo to hitrostni preleti, preleti s povratkom in prelet trikotnika. Vsak pilot zmaja mora za dokaz slikati obratno točko s svojim fotoaparatom. Vsi tekmovalci bodo leteli proti Krvavcu. Tako bo za gledalce najbolj zanimivo na Veliki planini, kjer bo start, saj bodo tu zbrani vsi zmaji. Pristajalni prostor pa bo v Go-diču. V nedeljo, 10. junija, bo za gledalce najbolj zanimivo, saj bodo vsi zmaji za zaključek tekme pristali v Godiču.
Organiziranje take tekme ni lahko delo. Zmajarjem bodo priskočili na pomoč tudi radiomaterji, gorski reševalci, jamarji in drugi. Najteže bo s prevozom tekmovalcev nazaj na Veliko Planino, saj bodo ti pristajali na širokem teritoriju. Tudi vreme jim lahko ponagaja. V pripravljenosti bo tudi stalna reševalna ekipa. Tekma je za zrna jurski odsek tudi veliko finančno breme, saj je povezana z mnogimi izdatki. Vendar se vsi zmajarji že nekaj časa skrbno pripravljajo na tekmo.
Tekmovalcem in organizatorjem državnega prvenstva želimo ugodne vremenske pogoje, vse simpatizerje in ljubitelje tega atraktivnega športa pa vabimo na Veliko planino ali v Godič od 2. do 10. junija.
IRENA MARKUS
• Kino
Dom Kamnik vabi
- V VRTINCU (2. 6. ob 18. uri in 3. 6. ob 17. uri)
Pred iztekom licence si še enkrat oglejte ameriško zgodovinsko sago režiserja Victorja Fle-minga. V vrtincu je najbolj gledan film vseh časov. Prikazuje življenjsko pot neustrašene ženske Scarlett OHara in njeno ljubezen do domače zemlje.
Igrajo: Vivien Leigh, Olivia de Havilland, Clark Gable, Leslie Howard.
ii*m'<w •* ***«*» •■-«•
Da do zbrano gradivo popolnejše
V 8. številki »Kamniškega občana« z dne 23.4.1984 je objavljen del zbranega gradiva o delavskem gibanju na področju občine Kamnik. V tem članku je obravnavana kulturno-športna dejavnost delavcev z Duplice v času 1934-1940. Objavljeno gradivo vsebuje veliko netočnosti, ki jih je zakrivilo nepoznavanje takratne dejavnosti ali pozabljivost informatorjev o tej zadevi.
Da bi zbrano gradivo in dejstva čimbolj odgovarjala resnici, čutim dolžnost - kot človek, ki je bil v središču opisane dejavnosti - da navedem vsaj osnovna dejstva.
Kulturna dejavnost delavcev tovarne Remec & Co. na Duplici se je začela po letu 1934, ko se je delavstvo v času stavkovnega gibanja organiziralo v strokovnih sindikatih. Pobuda za kulturno (napredno) dejavnost je prišla od Komunistične partije iz Ljubljane potom Delavske knjižnice, odnosno delavskega pevskega zbora Solidarnost v Kamniku. Neposredni organizatorji pa so bili dupliški delavci, ki so aktivno sodelovali v navedenih društvih v Kamniku, in tovariši iz vodstva sindikalne podružnice SMRJ.
Prvo Pevsko društvo Planika je bilo ustanovljeno 1936. leta (foto 1937). Priprave na ustanovitev društva so se vlekle več kot eno leto, predvsem zaradi izdelave in odobritve pravil društva. Pri pisanju pravil smo se zgledovali po DPD Svoboda odn. Vzajemnost. Kot delovanje društva smo, poleg petja in dramatike, hoteli gojiti tudi telovadbo in šport, kar pa nam je sresko načelstvo brisalo in nekajkrat zavrnilo odobritev pravil. Ko so nam pravila odobrili, smo ustanovili moški pevski zbor Planika in dramski odsek.
Športno dejavnost (nogomet) smo gojili »na divje«, brez pravil društva in izvoljenega vodstva. Okrog leta 1935 pa je bil ustanovljen in odobren nogometni klub Virtus, v katerega so se včlanili »divji« nogometaši in mnogi mlajši delavci iz Duplice in bližnje okolice. Naziv Planika in Virtus je bil dan društvu in klubu, da bi bil manj upadljiv izrazito delavski značaj dejavnosti, kar tedanji režim ni trpel. Zlasti če je sumil, da je za tem Komunistična partija in njeni somišljeniki.
Poleg teh dveh društev je obstojalo na Duplici še PG društvo, ustanovljeno na pobudo in z delno pomočjo tovarnarja Remca še pred 1930. letom, predvsem zaradi varnosti tovarne. Tudi v tem PGD so bili predvsem delavci tovarne, njegov predsednik pa glavni obratovodja tovarne Zupan.
Iz tega izhaja, da so bila na Duplici tri društva in ne šest ali sedem, kot je v članku zapisano.
Tamburaški zbor v navedenem obdobju ni redno deloval. Sestajali so se (v okrnjenem številu) ob raznih prilikah in igrali, kar so že znali. Telovadnega društva ni bilo. Poedinci so sodelovali pri Sokolu v Kamniku. Tudi esperanto se je gojil v Kamniku v okviru Delavske knjižnice.
Dejavnost društev
Najbolj intenzivno in redno je vadil in nastopal pevski zbor, dramska skupina pa od časa do časa. Velika ovira je bilo pomanjkanje prostorov, materialnih sredstev in zlasti ovire sreskega načelstva, ki nam je na pravočasno vloženo prošnjo za dovoljenje nastopa večkrat dovoljenje zavrnilo in to dan ali dva pred nastopom, ko
smo že obvestili javnost (plakati itd.) in rezervirali dvorane. Na ta način je bil trud in stroški zaman.
Razlog zabranjenih nastopov so bile revolucionarne delavske pesmi in igre z napredno vsebino (Rdeče rože, Hlapec Jernej in njegova pravica, ipd.).
Dupliško kulturno delo je bilo nekako dopolnilo kamniške delavske kulturne in politično vzgojne aktivnosti, saj so bili v Delavski knjižnici in Solidarnosti mnogo bolj izkušeni in prekaljeni tovariši. To sodelovanje je prišlo do polnega izraza zlasti 1939. leta ob proslavi 20-letnice delovanja Delavske knjižnice in Solidarnosti v Kamniku s svečano proslavo v kinodvorani in veličastnim zborovanjem v parku in nad 3000 delavci, ki so prišli na proslavo z vlaki in okrašenimi bicikli, z Jesenic, Tržiča, Kranja, Ljubljane, Trbovelj itd.
Zelo tesno je Planika sodelovala tudi z DPD Svoboda Zadvor-Dobrunje pri Ljubljani, kjer so bivali mnogi delavci-ke Saturnusa, s katerimi smo imeli tesno povezavo tudi po sindikalni liniji.
Sodelovali smo tudi z naprednimi intelektualci v Ljubljani (Tone Seliškar, Mile Klopčič, Juš Kozak, Bratko Kreft, Ciril Debeljak, itd.), ki so nam svetovali, pomagali pri izposojanju parti-tur, not, rekvizitov idr. ter prihajali na naše prireditve. Ti tovariši so nam bili v pomoč in ne Rokodelsko društvo, kot je navedeno v članku.
Še nekaj besed o sodelujočih.
Pevovodja je bil, kot navedeno, Franc Vidmar - Ciber, čudovit človek, ne zato, ker je popolnoma brezplačno vodil pevski zbor Planika in Solidarnost, pač pa zato, ker je bil iskren tovariš in predan delavskemu razredu. Kdo so sodelovali v pevskem zboru, se vidi iz fotografije zbora, posnete 1937. ali 1938. leta (fotografija bi se dobila pri družinah takrat sodelujočih).
Sodelavce za dramski odsek, ki ga je vodil in delno režiral Stane Žbogar in Jože Jerman-Špurčev iz Šmarce, je določalo dramsko delo in značaj vlog. Izbira igralcev, med delavci in delavkami kolektiva, je bila lahka, saj so radi sodelovali.
Na koncu teh navedb še popravki manj pomembnih netočnosti:
- »Višek so društva dosegla v obdobju od 1932...« - ustanovljena šele 1935 ali 1936.
- »Dramsko društvo je imelo okrog 40 članov ...« - odsek ne društvo.
- » .. .režiser je bil Jože Šturm...« - Tone Šturm (ne Jože) ni bil režiser, pač pa nosilec glavnih vlog in eden od ustanoviteljev Planike in njen predsednik.
- »Igrali so Stane in Lojze Žbogar...« -Lojze Žbogar na Duplici ni obstojal, pač pa Lojzka, Stanetova žena, ki pa ni sodelovala v dramski skupini.
- »Društvo je začelo delovati leta 1932« -resnica: 1936. Isto velja za nogometni klub Virtus.
- »Poleg tega so sodelovali še odbojkaši.. « - kolikor se spominjam, odboj kaše v ali njih igrišča na Duplici ni bilo.
Fotografija (ob kozolcu) kaže udeležence na igri »Rdeče rože« na dvorišču gostilne Krulovec na Duplici.
TONE ŠTURM Kobarid
Oživljeno sodelovanje
Srečanje s prijatelji
Program prireditev ob prazniku Komende in P. P. Glavarja
krajevnem ob 200-letnici smrti
Petek, 8. 6.
ob 19.30 - Slavnostna seja KS Komenda, Kult.
dvorana
Sobota, 9. 6.
ob 8. uri - Strelsko tekmovanje za pokal KS, Športni park
ob 10. uri - Razstava lončarskih izdelkov in fotografij Komende, ogled knjižnice P. P. Glavarja, razstava odprta do 16. 6. 1984, Zadružni dom Nedelja, 10. 6.
ob 20. uri -« Kres na Skletovem hribu Petek, 15. 6.
ob 18. uri - Pričetek košarkaškega maratona Komenda - Mengeš, Športni park Ob 19. uri - Klubski brzoturnir v šahu za pokal KS, Zadružni dom Sobota, 16. 6.
ob 10. uri - Otvoritev pločnika OŠ Komenda -kulturni dom
ob 15. uri Otvoritev prenovljene dvorane ZSMS
Komenda, Kulturna dvorana
ob 16. uri - Preskakovanje ovir za memorial A
Žnidar, Športni park
Nedelja, 17. 6.
ob 9. uri - Šahovski brzoturnir Kamniško-Dom-žalske regije za pokal KS Komenda, Zadružni dom
ob 16. uri - Kasaška krožna dirka Komende - za pokal KS. Po prireditvi veselica, Športni park Sobota, 23. 6.
ob 10. uri - Shod mladih KS Komenda, Most
Križa na Kom. Dobravci, Kom. Dobrava
ob 15. uri - Proslava ob praznovanju 40-letnice
partizanske bolnišnice, in 200 letnici smrti P. P.
Glavarja, Kom. Dobrava
Nedelja, 24. 6
ob 9. uri - Tekmovanje v streljanju na glinaste golobe LD Kamnika, po končanem tekmovanju družabno srečanje z glasbo, Lovska koča Sobota, 30. 6.
ob 9. uri - Sektorske vaje Gasilskih društev občine Kamnik, Kul. dvorana Nedelja, 1. 7.
ob 10. uri - Zbor GD občine Kamnik, parada gasilcev z narodnimi nošami in kulturni program, Komenda Sreda, 4. 7.
ob 16. uri - Položitev venca pred spomenik padlim v Komendi v čast praznovanja Dneva borca, Komenda Sobota, 7. 7.
ob 10. uri - Srečanje čebelarjev in čebelarskih družin v Komendi s čebelarji Mirne z ogledom knjižnice P. P. Glavarja, Komenda ob 11. uri - Otvoritev prenovljenega nogometnega igrišča v Komendi s pionirskim nogometnim turnirjem, Športni park
ob 19.30 - Revija pevskih zborov, Kul. dvorana ob 19.30 - Srečanje ostalih KS Komende, Dvorana ZSMS Nedelja, 8. 7.
ob 9. uri - Kolesarsko tekmovanje za vse kategorije med KS Komenda - Mostami in Križem na hipodromu, Športni park
ob 14. uri - Kmečke igre - kosci - grabljice, po tekmovanju družabna prireditev, Športni park Sobota, 14. 7.
Odprti Teniški turnir za posameznike in klube za pokal KS, Športni park Sobota, 21. 7.
Tekmovanje strelskih družin občine Kamnik za pokal KS, Športni park
Oživljeno kulturno in prijateljsko sodelovanje med Koroškimi Slovenci iz Škocjana in kamniškimi »Solidarci« je po nekaj letnem premoru ponovno zaživelo. Pevci slovenskega kulturnega društva »Vinko Poljanec« iz Škocjana pri Železni kaplji in pevci kamniške »Solidarnosti« so pričeli sodelovati pred slabim desetletjem. To sodelovanje je bilo prekinjeno za tri leta.
V soboto, 12. maja, so pevci iz Koroške ter instrumentalni trio iz Šmihela nad Pliberkom ob sodelovanju ženskega in moškega pevskega zbora »Solidarnost« priredili v dvorani Veronika prijeten in zanimiv glasbeni večer, katerega so glede na dolgoletno, res pristno sodelovanje poimenovali »Srečanje s prijatelji«.
Iz. grl moškega pevskega zbora »Vinko Poljanec«, katerega vodi Franc Stare, je zadonela prijetna koroška pcsi'tn, ki vedno navdušuje poslušalce. Ob koncu programa so domače viže tria iz Šmihela zbudile skomine po plesu pri
marsikaterem obiskovalcu prireditve. Svoj prispevek k programu sta prispevala oba pevska zbora »Solidarnosti«, ki ju uspešno vodita Ivica Ropaš in Karla Bernot.
Gostje so se le malo časa zadržali v Kamniku, kljub temu pa so se nekdaj stkane prijateljske vezi ponovno utrdile, stkale pa so se tudi nove, kar je zagotovilo za pogostejša srečanja s ciljem ohranjanja in utrjevanja slovenske besede na Koroškem. Prispevek k ohranjanju slovenstva daje tudi knjižnica v Škocjanu, katero so pomagali ustanoviti prav »Solidarci« ob pomoči širše javnosti. Gostje so zatrjevali, da knjižnica uspešno deluje in pomisliti bomo morali na dopolnjevanje knjižnega fonda.
Kratko zgodovino in oris krajev, iz katerih so prišli gostje, je prisotnim podala Milena Gro-blacher, predsednica Zveze slovenskih žena na Koroškem in dobra znanka Kamničanov, ki je med drugim poudarila pomen takih srečanj in izrazila željo po
pogostejših in še bolj plodnih srečanjih.
Oba zbora »Solidarnosti« bosta v jeseni vrnila obisk. Živa beseda, posebno pa še pesem, je močnejša od še tako lepo napisanih deklaracij o sodelovanju.
Številni obiskovalci so zadovoljni zapuščali dvorano, saj so si ob glasbenem delu programa, katerega sta domiselno povezovala člana kamniškega mladinskega kulturnega društva »Pe-denjmožic« Martina Kemprle in Marko Fujan, lahko ogledali tudi zanimivo razstavo del Ivane Kobilce in Ferda Vesela.
Pevci in pevke »Solidarnosti« so z organizacijo tega glasbenega večera dodali še en kamenček v mozaik letošnjega delovnega programa praznovanja 65. obletnice ustanovitve delavskega pevskega društva »Solidarnost«. Naslednji prispevek v to praznovanje bo koncert obeh zborov »Solidarnosti« v petek, 1. junija, v dvorani kino »DOM« v Kamniku.
• Pionirji Jugoslavije na srečanju v Vršcu
Titova pot - naša pot
Vsako leto se pionirji Jugoslavije srečajo pod geslom »Titova pot-naša pot« v mestih, kjer je tovariš Tito bival in delal do osvoboditve. Letos smo se zbrali v Vršcu. Srečanje je trajalo od devetega do dvanajstega maja. Pionirji iz Stranj smo zastopali občino Kamnik. Poleg naše delegacije je Slovenijo v Vršcu zastopala še delegacija iz Maribora.
Ko smo zvedeli za pot v Vršac, smo bili zelo veseli. Ob šestih smo se zbrali pred šolo, od koder nas je hišnik s kombijem odpeljal do letališča Brnik. Ob sedmih in petnajst minut smo se odpeljali z letališča. S prvim avtobusom smo se iz Beograda odpeljali v Vršac. Okoli dvanajste ure smo že prispeli na cilj, v »Dom omladine«, kjer smo dobili mape s prospekti mesta, turistični vodič, program srečanja, knjigo o najmlajših borcih Vojvodine v NOB, dve znački in okroglo nalepko ki smo si jo z značko pripeli in je bila razpoznavni znak za udeležence. S to nalepko smo imeli prost vstop v vse mestne in lokalne avtobuse. Potem smo šli v šolo »Paja Jovanovič«, kjer smo se spoznali s svojimi gostitelji, ki so nas odvedli na svoje domove. Moja gostiteljica je bila Jasna Radoševič, ki je stara trinajst let in hodi v šesti razred. Živi v lepem, urejenem in prijetnem stanovanju. Spoznala sem tudi Ja-snine starše. Sprejeli so me toplo in prisrčno. Že ob petih smo imeli slovesno otvoritev, v mestni športni hali. Tam so predstavniki posameznih delegacij predali raport, nato so svečano dvignili zastavo z napisom »Srečanje pionirjev Jugoslavije« z grbom in zastavo Jugoslavije.
Drugi dan smo imeli zjutraj zbor pri spomeniku narodnega heroja Žarka Zrenjenina. Po njegovem priimku se imenuje tudi mesto pred Vršcem, Zrenja-nin. Nato smo odšli pred zgradbo, kjer je tov. Tito bival s sodelavci. Po kratki proslavi smo obiskali Narodni muzej, kjer so likovniki predstavili razstavo o živalih. Nato smo pri šoli »Paja Jovanovič« zasadili drevesa miru. Po prostem popoldnevu smo si ogledali zanimivo predstavo »Proleča nedopevana«. Po predstavi sem odšla s prijatelji in gostitelji v park, kjer smo se prijetno zabavali.
V petek zjutraj smo se spet zbrali pri spoemniku narodnega heroja Žarka Zrenjanina. Takoj nato smo odšli v tovarno keksov, bonbonov in čokolade, kjer sem se tako najedla dobrot, da me je vse dopoldne bolel trebuh. Zanimivo je bilo tudi na Vršački gori, kjer je ostanek starega turškega stolpa. Visok je kar 17 m, tako da se mi je kar v glavi zavrtelo, ko sem pogledala navzdol.
Po izletu smo imeli skupno va-
jo za nastop na proslavi v novem hotelu »Srbija«. Novinarka iz Novega Sada je naju z Jasno prosila, če bi ji odgovorili na nekaj vprašanj za radio. Sprva sva se malo obotavljali, končno pa sva le pristali. Bilo naj je tako strah, da so se nama kar kolena tresla, saj naju je snemala na magnetofonski trak. Mene je spraševala, kako mi je tukaj všeč. Seveda sem ji odgovorila, da je v Vršcu zelo lepo. Govoriti sem ji tudi morala o naši pionirski organizaciji in o bratstvu in enakopravnosti. Vprašala naju je tudi, kako se sporazumevava in odgovorili sva, da se pogovarjava v »polomljeni« srbohrvaščini ali celo s pomočjo rok. Po tem razgovoru sva odšli domov. Pokosili sva in se pripravili za proslavo, na kateri sva obe nastopali. Jasna je pela v zboru, jaz pa sem brala o življenju in delu tov. Tita v Kamniku. Proslavi je sledil zabavni večer. Šli smo v disko, kjer smo ostali do pol desetih. Zelo smo bili razposajeni in dobre volje.
Zadnji dan, v soboto, smo odšli v športno halo, kjerj e bil zaključek X. srečanja pionirjev Jugoslavije. Vsaki delegaciji so podelili plakete, knjige in diplome. Na koncu so sneli zastavo z droga in jo predali delegaciji iz Lepo-glave, kjer bo čez 4 leta XI. srečanje pionirjev.
Na poti domov smo si ogledali Hišo cvetja. Prostor je veličasten, poln cvetja in tišine. Ob rgobnici stoji častna straža. Na zelenicah ob Hiši cvetja so se sprehajali čudoviti pavi. Zanimivo je bilo tudi v hiši, kjer je bil tovariš Tito. Videli smo veliko daril, ki jih je tov. Tito dobival na potovanjih po svetu.
Nato je prišel na vrsto čas slovesa. Bili smo žalostni, ker smo se morali ločiti. Hitro smo si izmenjali naslove in si obljubili, da si bomo doipsovali, kdaj pa kdaj pa tudi telefonirali. Že prej sem se tudi poslovila od Janinih strašev. Bili so zelo gostoljubni in prijazni in povabili so nas celo na počitnice. Dala sem jim skromno
darilo in tudi oni so me razveselili z njim.
NATAŠA TURNŠEK, 6. b O. Š. Kamniškega bataljona Stranje
Fotokopiranje, razmnoževanje!
Odprto vsak dan, razen sobote, od 7. do 15. ure.
Stane Jerše, Kidričeva 1E Kamnik.
Borci, interniranu, zaporniki
Kot vsako leto se bomo tudi letos udeležili tradicionalnega srečanja taboriščnikov v Podljubelju. Kulturni program tokrat pripravlja občina Domžale.
Proslava bo 9. junija ob 10. uri.
Odhod iz Kamnika bo isti dan ob 8. uri s Trga prijateljstva (za hotelom Malo-grajski dvor.)
Prijave in vplačila sprejema Adrijana Koleto v pisarni občinskega odbora zzb NOV Kamnik do zasedbe avtobusa, m. b.
Opozorilo
S 4. 6.1984 bo pričel voziti vlak na postajališče Kamnik--Graben. Prebivalce tega območja naprošamo, da ne uporabljajo več prehoda skozi tunel, saj bo le-ta za vsakega pešca, ki bo šel skozenj med prehodom vlaka smrtno nevaren, z malo možnosti, da preživi srečanje z vlakom. KOMITE ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK
POZIV
borcem Gorenjskega odreda, (II. in IV. bataljon), ki so sodelovali v preboju iz nemškega obroča 13. junija 1944 iz Rašiškega masiva pri vasi Vesca pri Vodicah, da javijo sedanji naslov bivanja.
Na proslavi ob 40-letnici preboja bodo prejeli spominske značke preboja.
Podatke pošljite na naslov:
MAKS ŽNIDAR: Utik 18, 61217 Vodice nad
Ljubljano. Telefon 843-107
Trideset let gasilstva na Križu
Gasilsko društvo Križ slavi letos 30-letnico obstoja. Ustanovni občni zbor je bil že v letu 1953, društvo pa je bilo registrirano leta 1954. Ob ustanovitvi nam je GD Komenda posodilo ročno brizgalno in nekaj opreme. Prvo motorno brizgalno je društvo nabavilo leta 1956 izključno iz svojih sredstev, ker so bile prošnje, ki smo jih odposlali, zavrnjene.
Vseskozi smo zbirali sredstva za gradnjo novega gasilskega doma, kateri je bil izročen svojemu namenu leta 1962. Dom je bil zgrajen s pomočjo vseh vašča-nov, katerim gre zahvala za toliko ur prostovoljnega dela. V letu 1963 smo razvili društveni prapor. Leta 1969 smo kupili rabljen kombi IMV za prevoz gasilske opreme. Zbirali smo finančna sredstva za nakup nove motorne 800 1 brizgalne znamke Rosenbauer, katero smo izročili svojemu namenu leta 1970. Že v letu 1972 smo nabavili nov avto kombi IMV 1600. Le tega je načel zob časa, zato je UO GD Križ sklenil, da začnemo zbirati sred-
stva za novo vozilo. Društvo ima precej opreme, ki je potrebna za Čim boljšo in čim hitrejšo intervencijo v slučaju požara. Nekaj smo je nabavili z lastnimi sredstvi, veliko smo pa dobili od OGZ Kamnik. V preteklem letu smo obnovili gasilski dom. V njem se odvija vse, kar se dogaja v vasi: od sestankov krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij do kulturnega življenja (prirejanje raznih iger, kvi-zov itd.)
GD Križ ima v svojih vrstah 50 aktivnih članov, 17 rezervnih in 44 podpornih. Že pred leti se je UO odločil, da bo v društvo povabilo čim več pionirjev in mladine. Tako nam je uspelo, da imamo danes v gasilskih vrstah 75 pionirjev in mladincev. Mislim, da je to za vas, kakršna je Križ, izreden uspeh. V vasi že vsak pionir, ki izpolni 7 let, vstopi v gasilske vrste. Da je tako delno pravilno, se vidi tudi v rezultatih, saj imamo zadnjih nekaj let na občinskem tekmovanju po osem desetin. Tudi z rezultati tekmo-
RESNIK MIHAE1
Maistrova 32' Kamnik (.1 240 13? W> 1)831-233
Gostilna z večstoletno tradicijo, sedaj preurejena v restavracijo rustikalnoga stila, vam nudi:
- individualna kosila in večerje
- turistične menuje
- poročna in druga slavnostna kosila
- večerje ob raznih priložnostih za zaključene družbe
- bankete
15. maja se nam je izgubila rumena papiga. Najditelju nudimo nagrado ali drugo papigo. Tel. 831-938 pop. ali 324-840 dop.
Prodam enosobno stanovanje, vseljivo oktobra 1984, za kredit in gotovino. Ogled v popoldanskem času - Zikova 2, stan. 21.
Sprejmem kakršnokoli delo na dom. Naslov v uredništvu Kamniškega občana.
Skoraj nov pralni stroj, rabljen kavč in razna moška oblačila ugodno prodam. Naslov v uredništvu Kamniškega občana.
ŽAGANJE DRV - Lužar, Šmarca 25 d, tel. 832-739 od 11. do 12. ure.
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV, Tine Klančar, Čufarje-va 6, Vir pri Domžalah. Odprto od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
vanj smo lahko več kot zadovoljni. Ce navedem samo lansko leto, ko smo na občinskem tekmovanju v Komendi zasedli štiri prva mesta in so se tri naše desetine uvrstile na republiško tekmovanje, je to uspeh, ki bi ga bilo veselo vsako društvo. Največji uspeh pa so člani našega društva dosegli pred leti v Avstriji, kjer so v mednarodni konkurenci v svoji kategoriji dosegli 1. mesto in prejeli lep pokal in bronaste značke. Seveda pa je za take rezultate potrebno strokovno znanje gasilskih veščin. Tudi na tem področju se društvo lahko pohvali, da je dobro delalo; v svojih vrstah imamo višjega častnika, častnika, 12 nižjih častnikov in 17 izprašanih gasilcev. Precej poudarka dajemo preventivi, saj je pravilo, da je bolje preprečevati kot pa gasiti. Enkrat ali dvakrat letno pregledamo vse hidrante v vasi Križ in spodnjem delu Podgorja. Seveda smo v teh letih obstoja velikokrat bili tudi v raznih akcijah. Tudi na tem področju smo upravičili obstoj, ker smo mnogokrat obvarovali pred še večjo škodo, ki bi nastala, če ne bi pravočasno prišli na pogorišče.
Društvo skrbi tudi za rekreacijo svojih članov. Tako smo zgradili ob gasilskem domu košarkarsko igrišče, kjer je vedno živahno. Tu si člani nabirajo kondicijo, mladinci pa se pripravljajo za razna tekmovanja. V zimskem času si v gasilskem domu najdemo čas za kulturno usposabljanje. GD Križ zelo dobro sodeluje tudi z družbenopolitičnimi organizacijami v KS in z enoto CZ. Svečano praznovanje 30-letnice društva, združeno s parado gasilcev, narodnih noš in enote CZ bo v nedeljo 3. junija 1984 ob 14. uri
Program praznovanja:
- sobota, 2. 6. 84 ob 20. uri veselica pri gasilskem domu (igra ansambel TEN)
- nedelja, 3. 6. 84 ob 14. uri zbor gasilcev pri Grintal Viktorju (zadnja hiša v smeri Komenda), ob 14.30 parada skozi vas do gasilskega doma, ob 15. uri proslava ob 30-letnici društva.
Po končani proslavi bo veselica, na kateri bo igral anasmbel TEN (bivši Trgovci).
IVAN HLADE
Doseči kakovostnejše delo
Finančno računovodski delavci iz domžalske in kamniške občine ustvarjalno in plodno sodelujejo pri reševanju mnogih zapletenih gospodarskih problemov sedanjega časa. To je bila soglasna ugotovitev na rednem letnem občnem zboru 18. maja na Duplici.
Društvo Finančno računovodskih delavcev vključuje v svojih vrstah Člane iz obeh občin, Domžal in Kamnika. Skupno organizacijo dela in društva povezujejo delegati iz obeh občin. Sedež društva je izmenično v obeh občinah.
Finančno računovodski delavci se vključujejo v vsa tematska področja financ in gospodarjenja v delovnih in drugih organizacijah. Društvo ima 882 članov, od tega kar 824 žensk, kar dokazuje, da to težko delovno področje pokrivajo in uspešno vodijo zlasti tovarišice. Podoben je tudi dejanski odnos med zaposlenimi na tem področju v obeh občinah.
Finančno računovodsko področje ima v našem gospodarskem življenju zelo pomembno mesto. Ta služba ne zbira le finančnih podatkov, ampak pripravlja predloge in analize za pravočasno in uspešno odločanje vseh, zlasti samoupravnih organov. Prav zaradi pravočasnega in točnega prikazovanja finančnega stanja v posameznih okoljih je mogoče učinkovito odločanje vseh družbenih činiteljev. V tem smislu je potekal občni zbor in nakazal vrsto konkretnih nalog.
Zelo pomembno je stalno dodatno
izobraževanje finančnih kadrov, zato so bili organizirani seminarji polno-Številno obiskani. Nekateri predpisi se pogostoma menjajo zato so potrebna obširna tolmačenja in navodila z namenom, da bi nove predpise lahko pravočasno in kar je najpomembneje, tudi učinkov-ito uresničevali v konkretni praksi.
Društvo FRD intenzivno sodeluje tudi pri oblikovanju novih predpisov in zakonodaje, da bi le-ta v celoti ustrezala svojemu namenu in dosegla želene cilje, Številne predpise pri nas sprejemamo po hitrem postopku, ne da bi se posvetovali z bazo, zato jih mnogokrat ne znamo ali pa nočemo v praksi tudi uresničevati.
Člani društva, ki so se udeležili občnega zbora (okrog 350) so podprli zamisli in predloge o bodočem delu društva, ki se kažejo zlasti v naslednjih nalogah:
- v krepitvi številnosti članstva in kakovosti dela finančno računovodskih delavcev,
- pri oblikovanju takih predlogov in analiz, ki bodo solidna osnova za smotrno odločanje samoupravnih organov,
- pri vključevanju in uporabi finančnih podatkov na vseh nivojih, predvsem pa v občinskih merilih, zato, da bo dolgoročno načrtovanje slonelo na objektivnih pokazateljih in zakonitostih večletnega gibanja,
- izobraževanje finančno računovodskih delavcev mora biti skrb vse družbe, ker bo te tako perspektivno
mogoče zagotavljati kakovost kadrov in zato tudi učinkovitost odločanja.
- dejavnosti finančno računovodskih delavcev dati vso družbeno veljavo. V praksi je to delo premalo cenjeno ali celo podcenjeno.
Občnega /bora so se udeležili številni predstavniki družbenega in političnega ter samoupravnega življenja obeh občin. V imenu kamniške občine je zbor pozdravil predsednik občinske skupščine tov. lpavec in društvu zaželel tudi v prihodnje številnih uspehov, Povdaril je nujnost sodelovanja pri oblikovanju in spoštovanju predpisov, tov. Angelca Kržan kot predstavnica občine Domžale pa je povdarila. da bi predpise morali tudi odgovorno uresničevati.
Predstavnik Zveze RFD Slovenije je govoril o nekaterih okvirnih nalogah in težavah, ki spremljajo prizadevanja članov društva pri njihovem vsakodnevnem delu.
Občni zbor je izvolil tudi novo vodstvo društva, ki ga bo v naslednjem dveletnem obdobju še naprej vodil dosedanji predsednik Drago Jeglič, zaposlen v Stol Kamnik, v skladu z na tem občnem zboru dopolnjenimi pravili društva.
V drugem delu občnega zbora so prisotni proslavili 40-letnico svoje organizacije s kratkim kulturnim programom. Pevski zbor Titan Kamnik je zbranim zapel nekaj lepih in ubranih pesmi.
STANE SIMŠIČ
Program dela samoupravnega sklada za interven cije v kmetijstvu v občini Kamnik za leto 1984
Skupščina samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu v občini Kamnik je na seji dne 15. novembra 1983 obravnavala in sprejela dogovor o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1984. Z dogovorom je opredeljena uporaba sredstev, združenih na osnovi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985 v občini Kamnik po stopnji 0,4% (v letu 1984 po stopnji 0,6%) od bruto OD delavcev. Zbrana sredstva lahko samoupravni sklad za intervencije nameni za:
- delovanje kmetijske pospeševalne službe;
- pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi;
- pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih občine;
- nadomestil dela obresti pri kreditih, danih iz sredstev hranilno kreditnih služb;
- druge nujne ukrepe za povečanje kmetijske proizvodnje, določene s programom dela sklada.
Na osnovi navedenega bo Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu v letu 1984 sodeloval pri izvajanju naslednjih ukrepov za večjo tržno proizvodnjo hrane:
1. Kmetijska pospeševalna služba:
Sklad za intervencije bo kril stroške strokovnjakov kmetijske pospeševalne službe, ki opravljajo naloge pri pospeševanju kmetijske proizvodnje.
2. Nadomestilo dela obresti za investicije v kmetijstvu: Obveznost bo v letu 1984 znašala 500.000 din.
3. Premije za povečanje števila živine:
Po dogovoru o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1984 pripada premija rejcu, ki dodatno vhlevi plemensko kravo znanega porekla.
Predvidoma bo do premije upravičenih 80 rejcev, udeležba sklada pa znaša 8.000 din.
4. Premije za pitanje telet:
Samoupravni sklad za intervencije zagotavlja premijo v višini 16,36 din za kg mesa, porabljenega na območju občine.
5. Premije za rejo klavnih prvesnic:
Po dogovoru o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1984 pripada premija rejcu krave v pitanju, ki je enkrat telila. Udeležba sklada znaša 5.000 din, pričakujemo pa, da bo do premije upravičenih 50 rejcev.
6. Premije za mleko:
V letu 1984 bo na območju občine predvidoma odkupljenih 3.300.0001 mleka. Premija znaša 2 din za 1 mleka v hribovitih območjih in 0,60 din za 1 mleka v ravninskem območju. Sredstva za premije združujejo občinski skladi za intervencije glede na stopnjo posebnega prispevka iz osebnega
dohodka delavcev. Pri stopnji 0,4% znaša obveznost občinskega sklada 29,8%, pri stopnji 0,6% pa 19,9% od priliva iz tega vira. 7. Regres za umetna gnojila:
Do regresa pri nakupu umetnih gnojil so upravičeni samo pogodbeni pridelovalci hrane. Regres se obračunava na enoto oddane količine pridelkov in znaša:
vrsta pridelka	enota	Višinsko	nižinsko
		območje	območje
mlado pitano govedo			
drugo klavno govedo, teleta	kom	1.500 din	1.100 din
pitanci za MIZ	kom	750 din	550 din
mleko	1	0,65 din	0,50 din
vrtnine	kg	0,65 din	0,50 din
pšenica	kg	1.40 din	1,10 din
8. Regres pri uri osemenjevanja živine:
V letu 1984 bo v osemenjevanje zajetih okrog 3.100 krav, sklad za intervencije pa bo pri ceni osemenitve udeležen s 50%. Cena osemenitve trenutno znaša 800 din, vendar se bo med letom povečala. Predvideno je tudi sofinanciranje nabave 5-6 plemenskih merjascev, z regresom v višini plemenske vrednosti plemenjaka.
K ceni naravnega pripusta kobil (3.500 din) bo sklad prispeval 1.000
din.
9. Regres pri nabavi strojev v strojnih skupnostih:
Regres je namenjen za regres pri nabavi naslednjih kmetijskih strojev v strojni skupnosti:
- silokombajn, sod za gnojevko, trosilec za hlevski gnoj, trosilec za umetno gnojilo, škropilnica, sejalnica, gozdarski vitel (samo strojne skupnosti, ki so že organizirane zaradi skupne rabe kmetijskih strojev), stroji za setev in spravilo krompirja (samo v primeru, če ima skupnost pogodbo o tržnem pridelovanju).
Do regresa so upravičene samo strojne skupnosti, katerih člani so kooperanti kmetijske organizacije.
Regres znaša 25% od nabave vrednosti strojev v višinskih in 15% od nabave vrednosti strojev v nižinskih predelih občine.
10. Zavarovanje živine:
Samoupravni sklad za intervencije bo pri izvajanju zavarovanja plemenske živine sodeloval v enakem obsegu kot v preteklem letu in bo pokrival stroške zavarovanja do zavarovalne vsote 25.000 din pri kravah, do zavarovalne vsote 50.000 din pri plemenskih kobilah in do zavarovalne vsote 6.000 pri ovcah.
11. Spomladanska in jesenska setev:
Sredstva so namenjena za regres pri nakupu semenske koruze v višini
50 din pri kg. Do regresa so upravičeni samo kmetje-kooperanti.
V pogodbeno pridelovanje pšenice bo v letu 1984 predvidoma vključenih okrog 50 ha površin, udeležba sklada pa bo znašala okrog 8.000 din na ha pogodbeno posejanih površin.
12. Pospeševanje razvoja konjereje:
S pomočjo sredstev sklada bomo v letu 1984 zagotovili, da bo del naraščaja obstoječe črede plemenskih (rodovniških) kobil noriške pasme
ostal v nadaljni reji na območju občine. Udeležba sklada naj bi ob nakupu 6-mesečnih žrebic znašala 50.000 din, enako tudi ob nakupu rodovniških
kobil. Z rejcem plemenske kobile se sklene pogodba o reji.
13. Pospeševanje ulova morskih rib:
Sredstva so namenjena za pospeševanje ulova morskih rib in sicer za posodobitev ribiških ladij last TOZD »Riba« Izola. S sovlaganjem v letu 1984 in 1985 bi zagotovili boljšo oskrbo občanov z ribami.
14. Skupni pašniki:
Do sredstev sklada so upravičene samo pašne skupnosti, ustanovljene po veljavnih predpisih. Sredstva so namenjena za izboljšanje oskrbe z vodo, popravilo ograj, gnoje.ije in čiščenje pašnikov.
15. Ostale pospeševalne akcije:
V letu 1984 bo sklad za intervencije sodeloval pri naslednjih ukrepih za povečanje kmetijske proizvodnje:
- izkopi in druga nujna zemeljska dela pri gradnji kmetijskih objektov.
Udeležba znaša 35.000 din, do nje pa so upravičeni samo kmetje-kooperanti v hribovitih predelih občine;
- analiza vzorcev zemlje in krme. Udeležba sklada znaša 50% cene analize;
- plačilo gradbenih projektov;
- izvajanje agromelioracij (izravnava zemljišča, izboljšava dostopa na kmetijska zemljišča). Udeležba sklada je 15.000 din;
- izvajanje manjših hidromelioracij. Udeležba sklada predstavlja vrednost drenažnih cevi in 50% stroškov založnega gnojenja;
- plačilo prispevka za biološka vlaganja za les, posekan za potrebe novogradnje kmetijskih objektov;
- izvajanje izobraževalnih programov;
- pomoč organizacijam in društvom, katerih dejavnost je povezana s kmetijstvom. Udeležba sklada znaša do 20.000 din;
- druge pospeševalne akcije po predlogu kmetijske pospeševalne
službe.
Do navedenih udeležb sklada so upravičeni samo kmetijski proizvajalci, ki s kmetijsko organizacijo sklenejo pogodbo o pridelovanju in odkupu
kmetijskih pridelkov.
Za hribovita območja se po tem programu štejejo območja, ki so uvrščena v 3. in 4. davčni okoliš po odloku o davkih občanov, pri tem pa
so izvzeta ravninska območja, ki so uvrščena v 3. davčni okoliš.
Otroški ekslibris v Mostah
»Kadar noče videti, mora gledati s srcem, Bistvo je očem nevidno.« Exupery). Še bolj kot sicer maraš odpreti srce in duha, ko se nameniš sprehoditi med otroškimi grafikami, razstavljenimi v zgornji avli OŠ Komanda-Moste v Mostah. Ko človek ogleduje raznovrstne motive izpod otroških rok, ni potrebno prav veliko domišljije, da si tudi sam spet zaželi igre z mačko, skrivanja v cvetočem travniku, tople krušne peči v stari hiši, mehkega in dišečega kruha iz babičinih rok... Široka paleta dejavnosti, ki zaposlujejo mlad«: ljudi, se razgrinja pred nami. Bogve, se vsi ti mladi, ki so v osnovni šoli tako vneto izrezovali in tiskali svoje umetnine, v poznejših letih še kdaj vrnejo k svojemu konjičku, še kdaj poprimejo za čopič ali zarežeje v linolej?... To nas toliko bolj zanima, saj je le malo tistih, katerih dela so spet našla prostor na razstavnih panojih, prišlo na otvoritev.
Zakaj spet razstava v Mostah, ko pa ni bilo nikjer zaslediti nobenega razpisa? Deset let je že minilo od prve razstave in prav je, da se ozremo nazaj, da ocenimo delo in s kritičnim očesom zmerimo prizadevanja in napore. Da bomo vedeli, s čim nadaljevati, kaj opustiti, kaj še lahko zboljšamo...
Verjamem, da se je komisija med kupi zbranih listov težko odločila za najboljše, najbolj izvirne in domiselne. Vsi po vrsti bi zaslužili, zaradi truda otrok in mentorjev, da bi spet ugledali beli dan; to pa žal ni mogoče.
Razstavo so v petek, 18. maja opoldne, odprli učenci osnovne šole s prisrčnim kulturnim programom. Zanimivo je poleg recitacij in deklamacij slišati tudi kitariste in harmonikarja, ki se z instrumentom spoznavajo pod streho domače šole. Pohvala velja vsem, ki so pomagali glasbeni šoli, da je zaživela tudi v našem kraju. Saj en učitelj res verjetno lažje pride v Komendo kot otroci v Kamnik.
Z roko v roki se že vsa leta trudijo pedagoški delavci domače OŠ, Društvo Exlibris Slove-niae in revije Pionir. V imenu slednje nas je pozdravil urednik Igor Longvka. Soli je podaril lanski vezani letnik Pionirja, tovari-šici Stani Pibernik in Moniki Že-rovnik pa znački.
Učenci so nam predstavili dela Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca, vmes pa so zaigrali pet znanih skladb.
Društvo Exlibris Sloveniae je zastopal dr. Rajko Pavlovec. »Navajeni smo že topline in gostoljubja na tej OŠ. Presenečeni smo bili, kako navdušeno so naše
vabilo sprejeli v tujini in nam tudi poslali ogromno izdelkov. Tako smo lahko primerjali domače in tuje izdelke. Verjemite, da se nam naših ni treba prav nič sramovati.« Zahvalil se je delavcem in učencem OŠ in reviji Pionir za sodelovanje in pomoč pri pripravi te in prejšnjih razstav. Z zanimanjem smo mu prisluhnili, ko nam je prebral članek iz lanske številke Slovenskega izseljenskega koledarja.
Čeprav številke niso najpomembnejše, pa vendarle povedo nekaj o živahni dejavnosti otrok. 1974. leta je 52 slovenskih šol
poslalo 806 izdelkov, čez 7 let pa so 104 šole iz desetih držav poslale kar 2959 ekslibrisov. (Podatke povzemam iz kataloga, ki ga je ob tej priložnosti izdala OŠ.)
Če vas bo pot vodila skozi Moste, le stopite v šolo in si oglejte male grafike (razstava je odprta do 8. junija). Teh del ne smemo ocenjevati le z likovne plati. Še pomembnejše je, da mladi v svojih šolskih letih vzljubijo knjige. Po tem smemo upati, da jih bo spremljala vse življenje. To pa je tudi nekaj vredno!
IRENA URBANEC
Urednik revije Pionir Igor Longvka med pozdravnim govorom na proslavi ob otvoritvi mednarodne razstave otroških exlibrisov v Mostah. (Foto: Vera Mejač)
Obisk v Onkološkem inštitutu
Presenečeni smo bili, ko nam je tovariš Drolje povedal, da bomo s kitarami nastopili na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Za nastop smo se veliko učili, vendar so se posamezniki kljub temu kdaj motili.
»Kaj je to Onkološki inštitut?« smo hoteli zvedeti. »Tam zdravijo bolnike, ki imajo raka in gotovo bodo veseli našega obiska. Videli boste tudi vaše slike in druge izdelke, ki bogate bolnišnico, da bi se bolniki počutili čimbolj domače.«
V torek je deževalo kot iz škafa.
Zjutraj, pred nastopom, smo ponovili vse pesmice in določili
Pričela se je sezona vožnje s kolesi, kolesi na motor in motorji. Opozorilo je namenjeno vsem udeležencem v cestnem prometu, še zlasti pa motoristom, da prilagodijo svojo vožnjo prometnim razmeram, itd. in ne nazadnje tudi lastnim šoferskim sposobnostim. Za motoriste še posebno opozorilo v zvezi s hrupom; nikar naj ne predelujejo izpušnih cevi, ker s tem povzročajo večji hrup.
Prav posebno pozornost pa je treba posvetiti pešcem, še zlasti otrokom, invalidom ter starejšim in slabotnim osebam.
Kronika za mesec april se po problematiki v bistvu ne razlikuje od kronike iz prejšnjih mesecev.
JAVNI RED IN MIR
1, 4. ob 14.20 uri je Marjan D. iz Vrhopolja vinjen razgrajal doma, pretepal mamo in sinu grozil, da ga bo ubil. Ker opozorila miličnikov ni upošteval, je bil pripeljan na PM. Ker se tudi na PM ni pomiril, je bil dan v prostor za pridržanje do iztrez-nitve. Sledi še »pohvala« od sodnika za prekrške zaradi »lepega« vedenja doma.
2. 4. ob 16.45 uri je klicala natakarica iz »Medexa« v Kamniku, da jo je udaril po obrazu pijan gost, ker mu ni hotela po-streči z zahtevano alkoholno pijačo. Na kraju so miličniki ugotovili, da je to storil Vojko H. iz Špitaliča. Ker je bil kršitelj predhodno že opozorjen zaradi nedostojnega vedenja v Pivnici in ker ni upošteval opozoril miličnikov ter zaradi utemeljenega suma, da bo s prekrški nadaljeval, je bil dan v prostor za pridržanje do iztreznitve.
vrstni red. Tovariš je odpeljal kitare, mi pa smo odšli na avtobusno postajo. Z nami so šli tudi učenci drugega razreda, ki so recitirali. Z glavne avtobusne postaje v Ljubljani smo odšli peš proti inštitutu. Hodili smo dolgo, najbolj nas je motilo, da smo hodili po dva in dva pod enim dežnikom. Do bolnišnice smo prispeli premraženi in mokri do kože. Najprej smo se malo pogreli, tovariš pa nam je uglasil kitare. Mrzli prsti nikakor niso hoteli drseti po strunah in ogrevali smo jih na razne načine. Uspelo nam je. Sobe, kjer smo vadili, so umaknjene nekaj metrov pod zemljo. Opremljene so moderno,
Za »vzorno vedenje« sledi pozdrav od sodnika za prekrške.
PROMETNE NESREČE
2. 4. ob 21.55 uri se je na regionalni cesti Kamnik-Staho-vica za DO Kemijska industrija Kamnik zgodila hujša prometna nezgoda. Iz Stahovice je pripeljal z neprimerno hitrostjo voznik osebnega avtomobila Marko Š. iz Lukovice in s prednjim delom vozila zadel pešca Antona K. iz Kamnika, ki je zadobil telesne poškodbe. Pešec je bil z vozilom prve pomoči odpeljan v klinični center v Ljubljani.
5. 4. ob 8.40 uri se je na regionalni cesti v Mostah zgodila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Dušan Ž. iz Ljubljane je vozil po regionalni cesti iz Mengša proti Brniku. V Mostah, v križišču lokalne ceste Moste - Vodice, mu je z desne strani - stranske ceste pripeljal na prednostno voznik kolesa Janez K. iz Gmajnice. Voznik osebnega avtomobila se je umikal v levo stran, vendar ga je kljub temu zadel z desnim sprednjim delom vozila. Kolesar je padel na vetrobransko steklo, od tu pa na vozišče. Zadobil je lahke telesne poškodbe in bil z vozilom prve pomoči odpeljan v klinični center.
12. 4. ob 05.55 uri se je na Kovinarski cesti v Kamniku v bližini DO Svilanit zgodila prometna nezgoda. Voznik os. avtomobila Stanislav K. iz Podgorja je neprevidno prehiteval drugo vozilo in zadel pešakinjo Fani Č. iz Kamnika, ki mu je prišla nasproti po skrajnem levem delu vozišča. Pri nezgodi je pešakinja zadobila hudo telesno poškodbo.
v odtenkih rjave barve. Tam se ti ni treba truditi, da se privadiš okolici, to ti pride kar samo od sebe. Tudi mi smo postali kar preveč domači in pred nastopom nismo imeli nobene treme. Tako smo zaigrali vse pesmi brez večje napake in navdušenje med poslušalci je bilo zelo veliko. Jaz bi jim kar še igrala in najbrž tudi drugi. Tudi drugošolci so lepo nastopili; pesmi, povedane z njihovim otroško mehkim glasom so zvenele vse drugače, kot pa če bi jih le brali.
Po uspešnem nastopu so nas povabili na malico, saj so se nam že oglašali lačni želodci. Postregli so nam z obloženimi kruhki, sa-
12. 4. ob 18.40 uri se je v semaforiziranem križišču v Šmarci zgodila prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Dragan K. iz občine Trebnje je vozil iz Domžal proti Kamniku in v križišču v Šmarci izsilil prednost, ko je na semaforju utripala rumena luč, vozniku os. avtomobila Antonu Š. iz Rožič-nega, ki je pripeljal iz Mengša. Pri tem je Dragan z levo bočno stranjo zadel v desno bočno stran Antonovega avtomobila.
21. 4. ob 21.10. uri se je v Stahovici zgodila prometna nezgoda, ker je močno pijan voznik os. avtomobila Andrej H. iz Kregarjevega zaradi vožnje po levi strani in vinjenosti trčil v stoječi os. avtomobil Saša G. iz Križa. Pri tem je nastala manjša materialna škoda. H. je nato še večkrat udaril G. in se nedostojno vedel še do Stanislava G. Sledi predlog.
KAZNIVA DEJANJA
8. 4. je patrola milice med obravnavanjem manjše prometne nezgode med voznikoma os. avtomobila Romanom P. iz Nove Gorice in Antonom K. iz Kamnika ugotovila, da ima voznik Roman P. v vozilu več kilogramov prave kave in kavboj k. Pri natančnem pregledu vozila so miličniki ugotovili, da prevaža 50 kg prave kave, 50 parov kav-bojk Jeans in 12 kosov kavbojk iz žameta. Vsa roba je bila italijanske izdelave, brez listin in namenjena prodaji. Postopek je prevzela UNZ - OZK Ljubljana.
14. 4. so delavci postaje milice med zbiranjem obvestil in obravnavanjem drugih kaznivih dejanj med drugim ugotovili, da
djem in sokovi. Predstavili so nam njihovega kuharja, ki se je kar muzal, ko nas je videl, s kakšnim tekom jemo. Mislim, da bomo vsi še dolgo nosili v srcu ta nastop, že peti po vrsti. Ne morem pozabiti bolnikov, ki so nam navdušeno ploskali. Med vsemi se bom najbolj spominjala pacientke mojih let; tudi ona ima raka...
Vsem bolnikom želim, da bi kmalu ozdraveli in bili srečni kot takrat, ko smo končali z našim programom in ko smo se poslavljali od njih.
VLAST A ŠTEBE IZTOK ŽULIČ, 7. a OŠ Komenda-Moste
Š. Z. iz Kamnika poseduje večje število ključavnic in obešank, katere je vzel iz DO Titan, kjer je zaposlen kot vratar in sicer v času, ko v tovarni ni bilo zaposlenih delavcev.
19. 4. je osumljenec B. Š. z Duplice poskušal s ponarejenim zneskom v hranilni knjižici dvigniti znesek 53.000 din. V hranilni knjižici je ponaredil znesek tako, da je pred vpisano vsoto dodal številko 5. Zaradi vestnosti in natančnosti uslužbenke LB v Kamniku znesek ni bil izplačan, zoper osumljenca pa je napisana prijava zaradi ponarejanja listin in goljufije.
22. 4. med 21.00 in 22.00 uro so delavci milice med opravlja-njom dela zalotili M. M. iz Duplice, ko se je peljal s kolesom. Pri preverjanju podatkov je bilo ugotovljeno, da je bilo omenjeno kolo ukradeno pred gostinskih lokalom Pod gradom v Kamniku.
POHVALNO
Tudi aprila so pošteni najditelji prinesli oz. pripeljali na postajo milice najrazličnejše najdene predmete, od dokumentov, dirkalnega kolesa, raznih drugih koles, ženske torbice, ženskega dežnika, moške denarnice, denarja, konja, koles z motorjem, avtomobilskih ključev itd. Pošteni najditelji so:
Franc Zorman-Šmarca, Janez Koželj-Moste, Marko Železnik-Kamnik, Franc Končan-Pore-ber, Bernarda Dupalčič-Ka-mnik, Štefan Rajsar-Šmartno, Jasuf Pramenko-Kamnik, Olga Osolnik-Mekinje, Tone Tom-šič-Kamnik, Aldo Beč-Vrhpo-lje, Milan Kondič-Kamnik, Ivan Čibašek-Moste, Marjan Poljan-šek-Kamnik, Janez Primc-Ka-mnik, Andrej Jesenšek-Ka-mnik, Srečko Pušnik-Podstude-nec, Silvo Tomc-Vranja peč, Ela Resnik-Duplica.       Z. K.
Kolesarimo previdno
Kaj in kako delamo
Z uvedbo usmerjenega izobraževanja je v ospredje stopila tudi osnovna šola oz. znanje, ki si ga učenci tu pridobijo. Kako je z učnim uspehom na OŠ Frana Albrehta, je povedal tov. Praper. Najprej je treba povedati, da naša šola poleg matične vključuje tudi podružnične šole Duplica, Nevlje, Mekinje, Tunjice in Vranja peč. Pravo mravljišče torej. Naslednji podatki veljajo za celotno šolo in zajemajo tudi podružnico šole.
V letošnjem prvem redovalnem obdobju je bilo pozitivno ocenjenih 1150 učencev ali 92,3%, negativne ocene pa je imelo 96 učencev ali 7,7%. Ob polletju se je uspeh nekoliko popravil, saj se je odstotek pozitivnih učencev dvignil na 92,9%.
Primerjava s šolskim letom 1982/83 kaže, da je bil letos ob polletju učni uspeh slabši kot lani v istem času. Čeprav ne gre za večji padec, pa bo seveda treba storiti vse, da bodo učenci dosegali boljše rezultate.
Tov. Praper je poudaril tudi pomembnost dopolnilnega in dodatnega pouka. Dopolnilni pouk je namenjen predvsem slabšim učencem in brez teh ur bi bil rezultat gotovo slabši. Največ dopolnilnega pouka je bilo pri slovenskem jeziku, matematiki in angleškemu jeziku.
Dodatni pouk je namenjen predvsem učencem na predmetni stopnji. Če učitelj ugotovi, da je učenec pri nekem predmetu posebno uspešen, mu mora nuditi več, kot predpisuje obvezni program. Na naši šoli učenci obiskujejo dodatni pouk iz slovenskega jezika, fizike, matematike in angleškega jezika.
Poleg obveznega programa je tu še kup interesnih dejavnosti, ki vključujejo lepo število učencev. Največjo množičnost je doseglo šolsko športno društvo, dobro pa delajo tudi gledališki krožek, likovni, foto, pravljični, knjižničarski, novinarski, krožek ročnih del, taborniški, planinski, šahovski, biološki in geografski. Tekmovanje za bralno značko in Vesela šola sta dejavnosti, ki vsako leto pritegneta mnogo mladih tekmovalcev. Za Veselo šolo se je letos prijavilo 197, za bralno značko pa kar 476 učencev. Zelja nas vseh je, da bi lahko k delu pritegnili več zunanjih mentorjev, za to pa šola, žal, nima denarja. Do zdaj največ takih mentorjev dela pri ŠŠD.
Tako in toliko delamo.
Katarina Slapar, nov. krožek, OŠ Frana Albrehta, Kamnik
Kurirčkova pošta
Danes smo prejeli kurirčkovo torbico. Predali so nam jo kurirji iz Mekinj na Drnovškovi javki. Varno in brez zased smo pošto prinesli v šolo. Sošolci so pionirje - kurirje sprejeli s pesmijo Naša vojska. Pripravili smo proslavo. Povabili smo tudi dva borca - Ivana Vrhovnika in Andreja Pančurja, ki sta bila med vojno kurirja. Odgovarjala sta na naša vprašanja in nam povedala veliko zanimivega. Pripovedovala sta o veselih in žalostnih dogodkih, o težkih in nevarnih kuriskih poteh. Povedala sta nam, kje sta dočakala svobodo. Čas je prehitro mineval. Mi bi še kar spraševali.
Odprli smo torbico in prebrali pismo, si ogledali zemljevid poti, predsednica PO pa je v dnevnik vpisala, kako smo sprejeli Kurirčkovo torbico. Torbico s sporočilom smo varno spravili, ker je prenočila na naši šoli.
V sredo smo jo kurirji - kolesarji odpeljali naprej. Pot je nekaj časa potekala po glavni cesti, pod Kavranom pa smo pustili kolesa in torbico po varnejši poti odnesli do javke, kjer smo jo oddali pionirjem Sel. Zaželeli smo jim varno in srečno pot. Nazaj grede smo padli v zasedo. V nas so frčale blatne kepe. Ustavili smo se in še mi začeli metati. Kmalu so napadalci zbežali, mi pa smo se vrnili v šolo.
SAŠA ŠTRAJHAR Kurirji in pionirji OŠ Nevlje
Še zadnjič maturantski ples
Gaudeamus igitur, iuvenes dum sumus..., Veselimo torej se, mlada nam je duša...
Tako je v Kamniku že dvaintridesetič, poslednjič, izzvenela slavnostna maturantska pesem.
Šolske reforme pač zahtevajo svoje in s spremembami umira tudi prastara tradicija klasične gimnazije ter zrelostnih izpitov. Tradicija kamniške gimnazije je dolga, saj sega prva matura tja v leto 1953, ko so se takratni maturantje stiskali še v prostorih zdajšnje OŠ Toma Brejca. Potem se je šola preselila v stavbo OŠ Frana Albrehta, dokler nismo leta 1979 dobili nove, sodobne stavbe, imenovane Srednješolski center Rudolfa Maistra.
Prvo soboto v maju je bila športna dvorana pri OŠ Frana Albrehta slovesno okrašena, saj smo maturanti že v petek zvečer začeli postavljati pod, prevažanje miz, pogrinjki, dekoracija in ostale malenkosti pa so se razvlekle do poznega sobotnega popoldneva. In ob 20. uri se je začelo. Potem, ko smo staršem in profesorjem pripeli nageljčke in jih odpeljali k mizam, smo se zunaj zbrali v slavnostnem sprevodu. Ob zvokih koračnice ansambla Prizma in s svečkami v rokah smo prišli v zatemnjeno dvorano in zapeli maturantsko himno. Sledil je klasičen program: ples četvorka, kronika, ples s starši... Zabava se je zavlekla do tretje ure. Starši so zaplesali v veliki dvorani, mladina pa si je poiskala zabave v manjšem prostoru, kjer je bil bar z disco glasbo. Prireditev so popestrili še srečolov, srčkov ples, licitacija torte, pa tudi pevske točke v izvedbi maturantov. Da je ples dobro uspel, se moramo maturanti zahvaliti mnogim ki so nam pomagali pri organizaciji: tovarni Stol, ki nam je pripravila večerjO, tov. Verbo-letu, ki je okrasil dvorano, varnostnikom KIK, mladinkam GD, mladincem OO ZSMS Center, dijakom 3. letnikov SŠCRM, ter tovarnam in obrtnikom, ki so prispevali denarna sredstav ali dobitke za srečolov: KIK, Metalka, Stol, Donit, Gozdno gospodarstvo, Me-nina, Alprem, Kočna, Kolinska, Graditelj, Ljubljanska banka, Svilanit, Utok.Žito, Ona - on, Elita, Oblačila, Peko, Borovo, Steklo, knjigarna, Tip-top Usluga, Lončarsko podjetje Komenda, kamnoseš-tvo Vettorez, zlatarstvo Štern, gostišče pod Gradom, Bevc, Pivnica, cvetličarna Lap, foto Zoran, foto Zaje, frizerstvo Sitar, Jančič, Plut, svečarstvo Štele, Kermavnar, Kadunc, coklarstvo Koritnik, Brank, Kos, krtačarstvo Rebolj, pletiljstvo Špenko, čevljarstvo Sitar, Završ-nik, Kos, Koritnik.
AD
eksperimentalna tkalnica
Objavljamo javno prodajo osnovnih sredstev, ki bo 28. 6. 1984 v prostorih Eksperimentalne tkalnice Kamnik ob 10. uri za družbeni sektor in ob 11. uri za zasebni sektor
Zap.	vrsta osn.	št.	Izklicna	cena din
št.	sredstva	kom		
1.	Stružnica	1	60.000	60.000
2.	Radiatorji	9	150	
			za en člen	
3.	Prebijalni stroj	1	4.000	4.000
4.	Elektromotor	2	1.500	3.000
Ogled rabljenih osnovnih sredstev bo 28. 6. 1984 od 8. ure dalje v prostorih Eksperimentalne tkalnice Kamnik.
Vplačilo varščin v znesku 10% izklicne cene bomo sprejemali 28. 6. 1984 od 8. do 10. ure.
Za osnovna sredstva bo moral kupec - privatni sektor plačati prometni davek.
Predstavniki družbenega sektorja so se na licitaciji dolžni predstaviti z ustreznimi pooblastili OZD, ki jo zastopajo.
OBVESTILO
DO Gostinsko podjetje
»Planinka« Kamnik, Titov trg 4
obvešča
vse poslovne partnerje in koristnike naših uslug, da z vključitvijo TOZD Gostinstvo, DO Golfturist Kamnik v našo delovno organizacijo, posluje kot enovita delovna organizacija s sedežem Kamnik, Titov trg 4 in naslednjimi obrati:
- Hotel B kategorije Malograjski dvor s pensionom D kategorije »Planinka« (informacije in rezervacije po tel. 831-531)
- Kavarna »Veronika« - telefon 831-143
- Restavracija »Planinka« s kegljiščem - telefon 831-451
- Gostišče »Šimnovec«, in Zeleni rob, Velika planina
- Uprava DO Kamnik, Titov trg 4 -telefon 831-451
Priporočamo naše usluge v naših obratih, kot tudi organizacijo in izvedbo raznih gostinskih uslug zunaj naših obratov.
Tovarna usnja Kamnik, TOZD USNJENA KONFEKCIJA na osnovi sklepa OMRD
RAZPISUJE
tri štipendije za šolanje modelarja na Tehnični srednji šoli v Mariboru, krojaška modelarska smer
Pogoji:
- končana poklicna šola, šivilja usnjene konfekcije
Kandidati naj pošljejo pismene prijave skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev v splošno-kadrovski sektor delovne organizacije v roku 8 dni po objavi razpisa.
Zdravstveni dom Domžale, n. sol. o.
TOZD ZV Kamnik, n. sub. o. 61230 Domžale. Titov trg 1
objavlja
na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge
hišnika - kurjača
v TOZD ZV Kamnik s polnim delovnim časom za nedoločen čas.
Pogoji: opravljena poklicna šola za vodovodne instalaterje ali ključavničarje in izpit za nizkoparne tlačne kotle. Poskusno delo 1 mesec.
snažilke
za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: končana osemletka in tečaj iz higienskega minimuma. Poskusno delo 1 mesec.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba ZD Domžale, Titov trg 1, 61230 Domžale, 8 dni od objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem
zbiranju prijav,_
CVETLIČARNA
JANEZ HAJDIČ, Kidričeva 64
Kamnik
Vam nudi sveže cvetje, sadike bršljink in pelargonij, zemljo ter gnojilo za rože. Po naročilu izdelujemo in dostavljamo tudi sveže vence.
MERCATOR-ETA, ŽIVILSKA
INDUSTRIJA
KAMNIK
potrebuje
1. dva delavca za opravljanje del VILIČARISTA
2. štiri delavce za opravljanje del SKLADIŠČNEGA DELAVCA
ter večje število delavk za opravljanje dejavnosti.
V času sezone, od 1. julija do konca avgusta pa sprejme na počitniško delo večje število dijakov in študentov za opravljanje dela pri predelavi povrtnin.
Za vsa navedena dela nudimo primeren zaslužek. Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovski službi delovne organizacije, kjer dobijo tudi podrobnejše informacije.
ZAHVALA
Ob smrti naše mame, babice in prababice
ANE KUHAR
iz Tučne
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za pomoč, izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala pevcem za zapete žalostinke, gospodu župniku za pogrebni obred, pa-tronažnim sestram, ki so jo obiskovale v času bolezni, še posebno patronažni sestri Miji za požrtvovalnost in nego naše mame.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je po 7 letni bolezni zapustil naš dragi mož, ata in stari ata
MIHAEL ELEZOVIČ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, njegovim nekdanjim in našim sodelavcem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Kralju ml., za vso prizadevnost ob očetovi bolezni. Hvala tudi pevskemu zboru Solidarnost, pihalni godbi Kamnik, govornikoma za poslovilne besede, praporščakoma in vsem sovaščanom, ki so kakorkoli sodelovali pri poslednjem slovesu našega ata.
Žalujoči: žena Ani, sinova Miran in Ivan, hčerka Slavi z družino in drugo sorodstvo
Kamnik, aprila 1984
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata in brata
JOŽEFA HRIBARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem našim sodelavcem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala KO ZZB NOV Šmartno, praporšakoma in govorniku za ganljive besede. Hvala tudi dr. Heleni Istenič za dolgoletno zdravljenje in g. župniku za poslovilni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v trenutkih neizmerne žalosti.
Žalujoči: vsi njegovi
Buč, maja 1984
TOZD Maloprodaja, ki je v sestavi delovne organizacije Tovarne usnja UTOK Kamnik
OGLAŠA
na podlagi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela
prodajalca
pogoji:
- KV prodajalec
- eno leto delovnih izkušenj
kot poseben pogoj je določeno poskusno delo ki bo trajalo en mesec
Pismene prijave je treba poslati v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Kadrovska služba Tovarne usnja UTOK Kamnik, Usnjarska 8, 61240 Kamnik.
K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tem oglasu.
SLOVENIJA PAPIR
RUDNIK KAOLINA IN KALCITA
KAMNIK
OBVESTILO!
Obveščamo vse, ki ste bili kadarkoli zaposleni v Rudniku kaolina in kalieta Kamnik - na Obratu Jama, na delih, kjer se zavarovalna doba šteje s povečanjem, da je za ta dela priznana nova - višja stopnja benefikacije, katera se upošteva od 16. 5. 1945 dalje.
Vse upokojence Rudnika, ki so delali v jami oz. njihove družinske člane, ki prejemajo pokojnino obveščamo, da lahko pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja vložijo zahtevek za ponovno odmero pokojnine, vendar morajo to Storiti do 30. 6. 1984, ker po tem roku ne bo več možno uveljavljati dobe nad polno pokojninsko dobo (40 let).
Potrdilo o povečani zavarovalni dobi in zahtevek za ponovno odmero pokojnine lahko dobite v mesecu juniju 1984 v kadrovski službi Rudnika. Upokojenci oz. njihovi družinski člani naj prinesejo s seboj odločbo o priznani pokojnini.
kemijska industrija KAMNIK
KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK«
n. sol. o. Kamnik, Fužine 9
objavlja dela in naloge - po pogodbi o delu
PRIPRAVLJALNA DELA ZA KUHANJE TOPLEGA OBROKA
- 2 kandidata
ZA DELO V POČITNIŠKEM DOMU V PORTOROŽU ZA ČAS LETNE SEZONE IN SICER OD JUNIJA DO OTKOBRA 1984.
Prednost pri izbiri imajo upokojenci.
Interesenti naj predložijo pismene vloge na naslov:
Kemijska industrija »Kamnik«, Kamnik, Fužine 9.
Komisija za delovna razmerja
Doma upokojencev Kamnik
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1. 3 sobarice
Pogoji: končana osemletka poskusno delo 30 dni
2. 2 negovalke
Pogoji, šola za bolničarje poskusno delo 60 ni
3. 1 perice
Pogoji: končana osemletka poskusno delo 30 dni
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Dom upokojencev Kamnik, Nevelj-ska pot 26
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po sprejemu sklepa o izbiri._
2073
Praznik kolesarjev v Kamniku
Zagotovo sodi III. spominska dirka Slavka Jesenovca med prireditve, ki se bo zapisala marsikateremu Kamni-čanu med spomine. V prelepem nedeljskem dopoldnevu so kolesarke in kolesarji iz vse Slovenije in celo zamejstva dirkali po krožni progi Svilani! - Bevc - Titan s povprečno hitrostjo preko 40 km/h; marsikomu je zastal dih ob pogledu na hitro vožnjo, s katero so premagovali ovinek pri gostilni Bevc in med vzkliki navdušenja je bilo slišati tudi pritajene vzdihe strahu in spoštovanja do pogumnih tekmovalk in tekmovalcev. Med 150 udeleženci kolesarske dirke so bili tudi kolesarji v modro rumenih dresih — Kamničani, za katere so številni do-, macini vneto navijali in jih vzpodbujali od jutra do opoldneva, kolikor časa je dirka trajala.
Organizatorji prireditve KD »KAMNIK« so si že zgodaj zjutraj oddahnili ob zmoti vremenoslovcev, ki so napovedovali muhasto vreme. Kot jih vreme ni pustilo na cedilu (kar jc predpogoj /a dobro organizirano pri -■reditev), je tudi načrtovana prireditev
pa so tekmovali za nove točke v slovenskem cestnem kolesarskem prvenstvu.
V razburljivi tekmovalni vnemi mlajših in »malo starejših« so bili najboljši:
ŽENSKE A (6 krogov - 12 km): 1. Milena KLEMENC (Rog Franek) 21,25, 2. Alenka KAJDIŽ (Stucin) 21,25, 3. Mateja GLIHA (Grosuplje) 21,25.
ŽENSKE B (6 krogov - 12 km): 1. Vida URŠIĆ, (DOL)21,25, 2. Miša MAGYAR (Kamnik) 21,25
Povprečna hitrost tekmovalk je bila 33,6 km/h, v času zmagovalke pa je prikolesarila tudi odlična Kamničanka HRIBAR Nataša, najmlajša med tekmovalkami.
ML. MLADINCI (14 krogov - 28 km): 1. Aleš GALOF (Sava) 40,18, 2. Robi JAKOMIN (Rog) 40,18, 3. Aleš KALAN (Sava) 42,12
Povprečna hitrost tekmovalcev je bila 41,7 km/h;
ST. MLADINCI (16 krogov - 32 km) Marko Z1HERL (Sava) 44,28, 2. Norbert KOSTEL (ARBO Avstrija)
DEL (Bled) 30,43, 3. Ivan ŠKULJ (Rog Franek) 30,59
Veterani F: 1. Milan ŽIROVNIK (Rog Franek) 28,47, 2. Franc BER-NIK (Kokrica) 30,59
Povprečna hitrost veteranov je znašala 42,5 km, med temi pa je nastopilo tudi nekaj Kamničanov, ki so v močni konkurenci solidno zastopali prireditelja tekmovanja.
REKREATIVCI (16 krogov - 32 km): 1. Boštjan KUŠAR (Šmarna gora) 48,10, 2. Boštjan SLAK (Rog Franek) 48,10, 3. Mirko RAKUS (Bled), 48,10
Povprečna hitrost rekreativcev je znašala 39,9 km. Med 50 prijavljenimi je nastopilo tudi nekaj Kamničanov, kar pet pa je bilo uvrščenih med 8. in 22. mestom.
Iskrivi prispevek h kolesarskemu prazniku v Kamniku jc dodal Henrik Zadel iz Bleda, tekmovalec, ki je že drugo leto zabaval predvsem gledalce z igrivimi melodijami, ki jih je izvabljal iz orglic kar nied dirko. Kljub tej »dodatni obremenitvi« je osvojil v svoji veteranski skupini 2. mesto.
Rekreativci pred startom.
potekala odlično. Seveda jim je to uspelo ob pomoč? Oddelka za notranje zadeve in Postaje milice, ki sta omogočili popolno cestno zaporo, kar je izredno pomemembno za psihično sprostitev tekmovalcev. Društvo radioamaterjev pa je kot že vrsto let veliko pripomoglo organizatorju tekmovanja z informacijami o dogajanju na tekmovalni progi.
Tudi tekmovalci bi bili lahko v celoti zadovoljni nad prireditvijo, če bi se ne znašli na tekmovalni progi risalni žebljički, zaradi katerih je moralo nekaj tekmovalcev odstopiti. Otroci s Kovinarske ceste so tako dodali »prispevek«, ki se jim ne piše v čast.
Sicer pa prireditev ni bila namenje-.na le častitljivemu spominu kolesarskega zanesenjaka Kamničana Slavka Jesenovca, temveč tudi dnevu mladosti, zato so mlajši mladinci tekmovali tudi za osvojitev prehodnega pokala KD »KAMNIK«, veterani in ženske
44,28, 3. Aleš PAGON Aleš (Sava) 47,30
Dosegli so največjo hitrost - 43,2 km/h.
VETERANI (8 krogov - 16 km):
Veterani A: 1. Lojze OBLAK (Peter-nel) 22,37, 2. Janez OOR.1ANC (Stucin) 23,47, 3. Vili JUVANĆ'IČ (MK Lj) 23,47.
Veterani B: 1. Branko DEŽMAN (Rog Franek) 24,06, 2. Andrej OREL (Grosuplje) 26,04, 3. Štefan HVASTJA (DOL) 26,04.
Veterani C: 1. Anton SGAGA (Avstrija) 22,46, 2. Franc PLESTE-NJAK (Štucin) 23,59, 3. Roman ŠČURK (Grousplje) 23,59.
Veterani D: 1. Zvone OMRZEL (Grousplje) 23,59, 2. Slavko JENKO (Smlednik) 23,59, 3. Gabrijel HRO-VAT (Grosuplje) 23,59.
Veterani E: 1. Rajko MIKETIČ (Rog Franek) 27,02, 2. Henrik ZA-
★ ★ ★
Komaj smo se posloviti od enega kolesarskega praznika, žc hitimo naproti drugemu, še zanimivejšemu, predvsem za mamice očete in otroke, pa veterane in mladince. Govori se, da že intenzivno potekajo priprave KD KAMNIK za organizacijo zelo priljubljene in edinstvene prireditve ljubiteljev jeklenih konjičkov -DRUŽINA NA KOLESU. Že VIII. tradicionalna kolesarska dirka bo kdt pretekla leta na progi: Start pred gostilno »POD SKLACO« v Kamniku, cilj pa v Tuhinjski dolini pri gostilni »POD KOZJAKOM«.
Družine, veterani in mladinci, vabljeni ste na kolesarski praznik -DRUŽINA NA KOLESU - na katerega pa seveda ne smete priti brez koles! Pridite, imeli se boste lepo!
IVANA SKAMEN
Konjeniška prireditev v Komendi
V soboto, 21. aprila, je bila v Komendi velika konjeniška prireditev, na kateri so se zbrali najboljši tekmovalci in konji v preskakovanju ovir iz Koroške in Slovenije.
Tekmovanje se je odvijalo v treh kakovostnih skupinah. Skupaj pa je sodelovalo kar 46 konj - največ, kar jih je v tem športu do sedaj sodelovalo v Komendi. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra, kar je velika zasluga Mihe Tabernika, ki je poleg priprave parkurja ter ostalih del skupaj s svojim sinom Tomažem in Dušanom Katono tekmoval za slovensko ekipo. Ti tekmovalci člani KK Komenda pa so že v preteklosti dosegli lepe tekmovalne uspehe v slovenskem in jugoslovanskem merilu.
Dušan KATONA na kobili Atiki je bil v letu 1983 prvak SR Slovenije, uspešno pa je tekmoval tudi v drugih konjeniških centrih.
Miha TABERNIK, ki je že od vsega začetka pobudnik in zagovornik tega športa v Komendi, je v preteklem letu dosegel 8. mesto v Jugoslaviji in tudi na ostalih tekmovanjih je dosegel dobre rezultate.
Velika nada jahalnega športa pa je prav gotovo mladi Tomaž TABERNIK na kobili Hani, ki je v Komendi dosegel tretje mesto med najboljšimi tekmovalci Koroške in Slovenije v kategoriji mladih.
Rezultati: Mladi tekmovalci:
1. Tomaž SEŠKO na Ezi - KK Celje 67.1.
2. Tina SLOVNIK na Roži - KK Krumperk 68.2.
3. Tomaž TABERNIK na Hani - KK Komenda 68.9.
A II 110 cm visine
1. Gregor ASPERING na Prima Rosi, Koroška.
2. Herman GROSSER, Koroška.
3. Adi DOMENGO na Rubinu, Koroška.
Parkur L 120
1. Matjaž CIK na Aronu - KK Krumperk.
2. Jože ŠTIFTAR, Drava - KK Maribor.
Kljub soboti se je na hipodromu v Komendi zbralo 500 gledalcev, kar
govori, da se število ljubiteljev tega športa veča.
Tekmovanje, ki sta ga pripravila Konjeniški klub Komenda in Konjeniški klub Krumperk, je doživelo popoln uspeh ne samo na tekmovalnem, ampak predvsem pri utrjevanju tesnih prijateljskih stikov in zagotavlja, da se bo to sodelovanje še nadaljevalo.
J. K.
Uspeh mladih košarkaric
Nekatere kamniške igralke košarke so dosegle že večje uspehe tudi v slovenskem merilu. Najbolj uspešni sta bili Romana Košir in Jožica Kidrič.
Romana je dijakinja prvega letnika srednje pedagoške šole v Ljubljani, prej pa je obiskovala osnovno šolo Komenda-Moste, Trenirati je začela v petem razredu osnovne šo-
le in njen prvi trener je bil Rudi Ocepek. Njeni prvi nastopi so bili v Šolski ekip, ki je vsa ta leta zelo uspešno nastopala. Zaradi dobre igre je bila izbrana v občinsko pionirsko selekcijo in naprej v medobčinsko selekcijo (1981, 1982, 1983). Ves ta čas je igrala v kadetski ekipi Kamnika, letos pa je igrala tudi pri Članicah. Vseskozi je dosegala pomembne uspehe. Večkrat je bila najboljša igralka v občini. Skupaj z medobčinsko selekcijo je dosegla 3. mesto v republiki. Leta 1983 je bila izbrana v kadetsko reprezentanco Slovenije in tako je bila letos povabljena na priprave v Novo Gorico. Trikrat pa je bila na slovenskem košarkarskem taboru v Tolminu, kjer je dosegla tretje mesto v izvajanju prostih metov. Vse te uspehe je dosegla z vztrajnim delom.
Jožica pa trenira od 6. razreda dalje. Njeni trenerji so bili Mirjam Cmiljanić, Meta Rostan in Rudi Ocepek. Igrala je na vseh občinskih tekmovanjih in se je uvrstila v medobčinsko ekipo Kamnik-Domžale. Letos se je v medobčinski selekciji zelo izkazala in je bila povabljena na priprave kadetske reprezentance Slovenije. Lani se je udeležila košarkarskega tabora v Tolminu. Vseskozi nastopa tudi za kadetsko ekipo in letos tudi /a Člansko. Jožica je zelo nadarjena igralka, ki lahko doseže še vrsto uspehov.
Uspehi teh dveh igralk so rezultat njunega dela in interesov in dela trenerjev. Uspehov bi bilo lahko še več, če bi imeli boljše pogoje za treniranje. K. K.
Izjemen uspeh Jemca
Po dvoranskem državnem prvenstvu, ki je bilo uspešno tudi za tekmovalce LK Kamnik (ekipno 2. mesto, Letnar tretji, Jemec četrti v posamični razvrstitvi), se je začela sezona tekmovanj na prostem.
Na prvem letošnjem turnirju v disciplini »hunter in field«, kjer imamo v Kamniku celo vrsto odličnih tekmovalcev, je ekipa LK Kamnik nastopila nepopolna. Turnir je bil konec marca v Ankaranu, nastopili pa so tudi Finci in Italijani s svojimi reprezentanti. V močni članski konkurenci v prostem slogu je odlično 8. mesto osvojil Drago Desnica, kar je še posebej razveseljivo, saj letos prvič tekmuje v tej konkurenci. Na drugem turnirju sredi aprila v Gornjem gradu je zablestel Boris Jemec v instiktivnem slogu, saj je zmagal z odličnim rezultatom 777 krogov, njegov uspeh pa še dopolnjuje dejstvo, da so nastopili tudi Italijani in vsi naši najboljši tekmovalci. Zopet se je dobro uvrstil Drago Dasnica, osvojil je 4. mesto (tretje najbolje uvrščen Jugoslovan), soliden pa je bil tudi Lukan, ki je osvojil 8. mesto. Tretji letošnji H+Fturnir je bil konec aprila v Postojni. Udeležba je bila
prav takt) mednarodna, ker pa jc snežilo, je več kot polovica tekmovalcev odstopila. Od kamniških lokostrelcev sta tekmo končala le Jemec, ki je zopet osvojil 4. mesto. Boris Jemec in Drago Desnica sta se po rezultatih prvih dveh letošnjih turnirjev uvrstila tudi v reprezentanco SFRJ, ki bo nastopala v Alpskem pokalu '84. Prvi turnir v Alpskem pokalu '84 je bil v začetku maja v Bad Goisernu v Avstriji. Na tem turnirju, ki je eden najmočnejših v Evropi, je zablestel Boris Jemec, ki je nastrelil najboljši jugoslovanski rezultat doslej, to je 824 krogov in na turnirju v Avstriji osvojil 2. mesto. To je izjemen uspeh, saj je pustil za seboj vse reprezentante Italije, Avstrije, ZR Nemčije in Švice. Pred Borisa se je uvrstil le Anglež Mundon, ki je na zadnjem svetovnem prvenstvu osvojil 3. mesto. Na odlično 12. mesto pa se je v prostem slogu uvrstil Drago Desnica z dobrim rezultatom 899 krogov.
Na koncu naj omenim še to, da je Boris s tem rezultatom že izpolnil normo za nastop na SP, ki bo avgusta na Finskem.
do
Ekipa Stol-Virtus v dvoboju s šahovskim klubom Miinchen (od desne proti levi: Karnar, Osolin, M. Bavčar in Trebušak)
Šahovske novice
Mladi Tomaž Tabenik na kobili Hani je dosegel 3. mesto
Na Bledu je bilo končano letošnje sindikalno prvenstvo Slovenije v šahu. Nastopilo je 38 moštev. Iz kamniške občine so se tekmovanja udeležili le igralci Stola. Ekipa je nastopila močno oslabljena, saj je od lanske postave nastopil le M. Karnar, manjkala sta Trebušak in Bavčar. Kljub okrnjeni postavi so se šahisti Stola dobro uvrstili. Zasedli so 18. mesto. Zmagala je ekipa Verige iz Lesc, ki jo vodi mojster Osterman, druga je bila Železarna Jesenice, tretja Fronta I. iz Ljubljane, četrta Papirnica Količevo itd. Za Stol so nastopili: Karnar, Suha-dolc, Lanišek in Poglajen.
Na aprilskem hitropoteznem turnirju na Duplici je nastopilo 10 igralcev. Čeprav je nastopilo manj igralcev kot običajno, je bila konkurenca vseeno močna. Igralo se je dvokrožno. Prvo mesto je zasedel Karnar s 14,5 točke, 2. Ivačič s 13 t, 3. Bavčar z 12,5, 4. Osolin M. z 12 t, 5. Vavpetič zlit itd.
Prvomajskega turnirja na Duplici se je udeležilo 17 igralcev, od tega 5 mojstrskih kandidatov. Zanesljivo prvi je bil Karnar s 15 t, 2. do 3. Ivačič, Vavpetič s 13 t, 4. Bavčar zli t in 5. Osolin M. z 10,5 točk.
ŠAHOVSKI TURNIR
V počastitev 80-letnice DO Stol Kamnik prireja ŠD Virtus v času od
28. maja do 9. junija šahovski turnir. Turnir bo potekal vsak dan, razen sobote in nedelje, od 16.30 dalje v sejni sobi ŠD Virtus pri nogometnem igrišču na Duplici. Nastopilo bo okoli 30 šahistov. Pravico igranja imajo vsi kategorizirani igralci, ki so člani temeljne šahovske organizacije. Podeljene bodo denarne in praktične nagrade, ki jih prispeva Stol.
Odličen uspeh STOL-VIRTUS
Na najbolj množičnem mednarodnem tekmovanju za pokal »Maršala Tita« v Puli (od 18. do 20. maja) je sodelovalo 542 ekip iz 12 držav. Ekipe so bile razvršečene v 25 skupin. Kamniško občino je zastopala ekipa Stol-Virtus, ki se je v zelo močni konkurenci 18 ekip v 6 skupini uvrstila na 3. mesto. Izmed slovenskih ekip je edino drugoligaš Iskra iz Ljubljane igral v 1. skupini. Vse ostale slovenske ekipe s igrale v nižjih skupinah. Du-pličani so imeli veliko smole v dvoboju s prvouvrščenim somborskim šahovskim klubom, ki tekmuje v 2. zvezni ligi - vzhod, da bi se uvrstili še boljše. Za Stol-Virtus so nastopili: Karnar, Osolin, Bavčar in Trebušak.
Vrstni red:l Sombor 15; 2. Miinc-hen 13,5 t;'3, Stol-Virtus 12,5 t; 4. Reprezent. slepih Zagreb 12 točk.
ANDREJ PERIC
Prvomajski
turnir
na Duplici
Letošnje praznične dneve je Balinarski športni klub VIRTUS popestril s športnim tekmovanjem ekip.
Turnir jc tako organiziran že tretje leto. Izvršni odbor kluba je v preteklem letu sklenil, da to tekmovanje organizira vsako leto in tako postane tradicionalni »Prvomajski turnir«.
Na razpis se je prijavilo šest ekip in to: KS Duplica, KS Šmarca, BŠK Virtus, Stol. BŠK Budničar, društvo Upokojencev Kamnik.
Na tekmovanju, ki se je pričelo 28. aprila 1984 ob 8. uri, smo izžrebali dve skupini po tri ekipe.
Rezultati 1 skupine:
UPOKOJENCI : BŠK VIRTUS 13:7, KS ŠMARCA : BŠK VIRTUS 6:10, KS ŠMARCA : UPOKOJENCI 13:5.
Rezultati II skupine:
KS DUPLICA : STOL 4:10, BŠK BUDNIČAR : KS DUPLICA 1:13, BŠK BUDNIČAR : STOL 12:7.
Vrstni red I skupine: 1. KS ŠMARCA, 2. UPOKOJENCI, 3. BŠK VIRTUS.
Vrstni red II skupine: 1. KS DUPLICA, 2. STOL, 3. BŠK BUDNIČAR.
Igra za tretje mesto:
UPOKOJENCI : STOL 9:8. Igra za prvo mesto:
KS DUPLICA : KS ŠMARCA 9:7. Končni vrstni red turnirja: 1. KS
DUPLICA, 2. KS ŠMARCA, 3. UPOKOJENCI, 4. STOL, 5. BŠK BUDNIČAR KOLIČEVO, 6. BŠK VIRTUS.
Tekmovanje je potekalo v pravem športnem duhu, saj je nastopalo 30 tekmovalcev, ki so večinoma člani BŠK VIRTUS ali dobri poznavalci te igre. Naj omenim, da so imele ekipe pri vseh tekmah podporo številnih gledalcev, ki so dali svoj prispevek k uspehu tega turnirja. Razvidno je, da se balinanje v KS Duplica močno razvija in je najbolj množična športna in rekreativna dejavnost.
Ekipa KS DUPLICA je tako v letu 1984 osvojila pokal v trajno last in bo popestril prostor, v katerih je sedež KS.
Na koncu se zahvaljujem v imenu IO BŠK VIRTUS vodji restavracije na Duplici, ki je prispeval tudi nagrade.
MARJAN PRELOVŠEK
Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mihove - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831 -311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.
7