Veri. vzgoji ln ponku! E Glasilo slovenskih kršč. učiteljskih in katehetskih društev letnik XII. o d Št. 12. »Slovenski l)čiie!j.“ °°°° ši. 12.0000 Leinik XII. (!9ii.) OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO V56B1NA: Šola bodi temelj narodno-gospodarskemu napredku. M. Humek (Konec)......................................265 Najvažnejše poglavje vzgoje. A. Čadež (Konec)...........208 Razredni učitelj. Piše Iv. Š. (Dalje)..................27ii Ali kmetijski nadaljevalni tečaji, ali kmetijsko nadaljevalne šole. Janko Polak ...............................274 Katehetski vestnik: Katehetsko gibanje.................................280 Katehetske beležke.................................283 Učiteljski vestnik......................................284 Naša zborovanja....................................285 Vzgoja.................................................28(» Raznoterosti............................................287 Slovstvo in glasba......................................288 Slovenski Učitelj Glasilo slovenskih krščanskih učiteljskih ::: in katehetskih društev. ::: Last „ Slomškove zveze" in »Društva slovenskih katehetov". Letnik XII. V Ljubljani, 15. decembra 1911. Štev. 12. Šola bodi temelj narodno-gospodarskemu napredku. (Predaval deželni sadjarski inštruktor M. Humek.) (Konec.) Če je že v vsakdanji šoli nujno potrebno prilagoditi učno tvarino kmetijsko-stanovskim potrebam, koliko večja je v tem oziru zahteva pri ponavljalni šoli. Kdor še dandanes v ponavljalni šoli ponavlja mehanično branje, goji prepisovanj e, ponavlja računske operacije na golih številih itd., tak učitelj ne le nič ne stori za stanovsko izobrazbo svojih učencev, ampak naravnost ubija v njih vsako veselje do izobrazbe ter veliko več škoduje nego koristi. V sedanjo ponavljalno šolo, ki je nekaka predhodnica kmetijske nadaljevalne šole, spada edino stanovski pouk v okviru tozadevnih zakonov. Predmeti ponavljalne šole, posebno dokler se ne preosnuje v nadaljevalno šolo, naj bi bili razen verouka: kmetijsko spisje, kmetijsko računstvo, kmetijsko priro-doznanstvo (živinarstvo, rastlinarstvo in zemljeznanstvo), državljanstvo in zakonoznanstvo. Kako malo zmisla so imeli razni činitelji za praktični pouk v ljudski šoli, nam kaže dejstvo, da so se najmanj važne stvari najbolj vpoštevale. Kdo se ne spominja burne vojske za pokončno pisavo, ki je razvnemala pred leti ves šolski svet! Pozneje se je začelo z reorganizacijo risanja, ki se še sedaj ni končala; vsakdo pa ve, da ima ta stvar kaj malo praktične vrednosti za naše kmečke razmere. Preustvarja se to in ono, samo tisto, kar nam je naj bližje in k a r j e n a j b o 1 j potrebno, se je zanemarjalo popolnoma. Naši šolski vrtovi, ki bi morali biti šolskim okoliščem za zgled bodisi v kateremkoli oziru, so povečini zanemarjeni in redkokje se uporabljajo pri nazornem, prirodoznanskem ali kmetijskem pouku. Mnoge šole imajo velikanske zaloge dragih učil, ki stanejo tisoče. Za kmetijski pouk ni, razen malenkostnih izjem, prav nič preskrbljeno. Ali ne bi bilo neizmerno koristno, ko bi imela vsaka šola zbirko umetnih gnojil, semen kmetijskih rastlin, slike sadnih vrst, slike pasem in domačih živali, slike in kalupe vzornih hlevov, gnojišč in ograda, šivalni stroj itd. itd.! Ali ne bi bila velike koristi pri vsaki šoli strokovna knjižnica, ki naj bi imela za odraslo šolsko mladino primerna kmetijska dela v več izvodih? Vsa taka in enaka učila bi gotovo ne povzročala izdatnejših stroškov, kot dragi fizikalični in kemični aparati ter celi kupi slik eksotičnih živali in rastlin itd. Na vse te in enake načine bi se ustvarila že v ljudski šoli trdna podlaga za kmetijsko stanovsko izobrazbo in s tem trdna podlaga narodno-gospodarskemu napredku. Drugo važno delovanje naj se omogoči ljudskemu učitelju v kmetijsko nadaljevalnih šolah. Smoter k. n. šol je materijalna izobrazba v kmetijstvu in pripadajočih predmetih. Njen namen je pa tudi: poglobiti splošno izobrazbo, v kolikor se nanaša na kmetijsko stanovske razmere. Poleg tega mora k. n. šola tudi vsestransko vzgajati ter z vsemi sredstvi pospeševati razvoj značaja. Učna doba naj bi bila od 14 leta dalje. Starejši (odrasli) obiskovalci so vedno dobrodošli. Vsa učna snov naj bi se razdelila v tri zimske tečaje (turnuse). V I. tečaju bi se poučevalo kmet. zemljeslovje (Bodenkunde) kmet. spisje, kmet. računstvo in državljanstvo. V II. tečaju, kmetijsko rastlinoslovje (Pflanzenkunde), kmet. računstvo, kmet. spisje in del zakonoznanstva. V III. tečaju, kmetijsko živinarstvo (Tierkunde), kmet. računstvo, kmet spisje in dežel, agrar. zakoni (vsaj v glavnih potezah). Kmetijsko nadaljevalne šole se lahko že sedaj ustanavljajo povsod, kjer je mogoče pridobiti za to rednih slušateljev. Seveda bi imele sedaj le fakultativen značaj. Nihče se ne more siliti k obisku, vsakdo, ki ima dobro voljo, je dobrodošel. Za sedaj je namenjena samo moškemu kmetijskemu naraščaju. Pred vsem je pridobiti za njo starše tistih učencev, ki so ravnokar zapustili ljudsko šolo. Učitelj, ki uživa ugled in spoštovanje staršev, uživa tudi ljubezen svojih nekdanjih učencev; morda se mu posreči, da jih pridobi za !i—4 ure na teden v zimskem času, ko jih ne ovira nujno delo. Kdor bo pridno poučeval predmete kmetijsko nadaljevalne šole in se za ta pouk vestno pripravljal in skušal narediti tvarino zanimivo, bo imel brez dvorna dober obisk in lepe uspehe. Disciplina v kmetijsko nadaljevalni šoli bodi učenčevi starosti primerna. Vsaka sila ali celo brutalnost je na veliko škodo in že naprej izključi zaželjene uspehe. Največ se opravi z resno dobro- hotnostjo in ljubeznivostjo, ki mora pravemu učitelju prevevati vse šolsko delovanje in mu odsevati že z obraza. Končno imamo še eno sredstvo, ki z njim lahko jako blagodejno vplivamo na stanovsko izobrazbo kmet. ljudstva, t. j. izven-šolsko učiteljevo delovanje. Skoro pri vsaki šoli je šolski vrt. Ta naj bi bil res pravo zrcalo učiteljevega zunanjega delovanja v kmetijskem oziru. Menda se ne bom motil veliko, ako se kar kategorično izjavim: Kakršen učitelj, tak šolski vrt. Ali vsaj: Kolikor se briga učitelj za izvenšolsko delovanje v povzdigo ljudske stanovske izobrazbe, toliko se bavi s šolskim vrtom. Šolski vrt nai bi bil važno učilo ne samo za šolsko mladino, ampak tudi učilo in zgled vzornega gospodarstva za vse občane. Naj bo majhen ali obširen, vedno bi moral biti krajevnim kmetijskim razmeram primerno razdeljen, urejen, zasajen, oskrbovan in obdelan. Tudi v tem oziru se pripravlja reforma in je upati, da se dosežejo s tem ne le koristi ljudstva, nego tudi korist učiteljeva. Povečini je že v vsaki župniji ali občini izobraževalno društvo. Tu naj bo ljudski učitelj poleg duhovnika glavni faktor. Tu naj bodo zlasti ob zimskem času poučna predavanja, ki naj bi se pred vsem pečala z najvažnejšimi vprašanji kmetijskega stanu in ki naj bi poleg razvedrila in zabave služila stanovski izobrazbi posebno mlajšega naraščaja. Vir predmetov za predavanje je neizčrpen. Za ljudsko prosveto vnet učitelj bo dalje prirejal obiteljske sestanke, pri katerih bo razen pedagoško-didaktičnih predmetov obravnaval marsikatero drugo snov, ki se mu zdi aktualnega pomena za narodno gospodarstvo. S takimi predavanji bo mnogo pripomogel k stanovski izobrazbi, obenem si bo pa tudi pridobil zaupanje staršev in po njih spoštovanje in ljubezen mladine. Končno bo pravi ljudski učitelj porabil vsako priliko, da bo šel ven iz šolske sobe, ven iz šolskega poslopja med ljudstvo v kmečko hišo, morda tudi v hlev, na polje, travnik, v sadovnjak; povsod bo z dobrohotno besedo in s prijaznim svetom blagodejno vplival. Tovariši in tovarišice, učitelji in učiteljice! Poglejte okrog sebe vsak v svojem šolskem okolišču, poglejte širom naše domovine, premislite in preudarite, ali je naš kmetijski naraščaj stanovsko dovolj izobražen, ali bo mogel vršiti svoje težko delo s pravim umevanjem, z veseljem in zadovoljstvom in pravim uspehom! Prepričan sem, da boste našli vzroka dovolj pritegniti mojim današnjim izvajanjem o nujni potrebi kmetijsko stanovske izobrazbe. Poglejte pa potem tudi v svojo notranjost! Vprašajte se, ali boste pa tudi kos veliki, težki, a čez vse hvaležni in častni nalogi, ki bi jo bilo treba vršiti. Ako dobite negativen odgovor, potem naj bo vaša prva skrb za tozadevno nad al j no samoizobrazbo. Pripravnica vam je nudila sicer nekaj, a davno ne dovolj. Tovariši, ki so bili letos v tečaju na Grmu, vam lahko povedo, kaj in koliko je treba znati, ako hočemo priskočiti ljudstvu na pomoč v zmislu mojega današnjega predavanja. Izobražencu pa ni nemogoče tudi brez tečaja pridobiti si potrebnega znanja, zlasti ker so mu na razpolago izborni literarni pripomočki. Ako ima ljubezen do rodnih bratov in zmisel za ljudsko izobrazbo, bo premagal lahko vse ovire. Pred vsem pa stopite v ozek stik z ljudstvom, ne zapirajte se v šolska poslopja in šolske sobe. In naposled dovolite, da se obrnem še do vas, ljudski zastopniki, vč. gg. deželni in državni poslanci, do vas, ki ste odkritosrčni prijatelji ljudstva in učiteljstva, ki mu režete kruh, in ki vem, da se strinjate z nazori in načeli, ki jih zastopam. Poglejte obširno ledino, a delavcev tako malo, pa še ti utrujeni, izmučeni. Priskočite mu na pomoč moralno in materialno, da ne omaga že pri prvem poizkusu, ampak da z veseljem in vztrajnostjo posveti vse svoje moči nadaljni s a m o i z o b ra zb i in potem s smotrenim delovanjem začne orati obširno in trdo ledino kmetij sko-stanovske izobrazbe med ljudstvom. Tu ponavljam besede odličnega ljudskega prijatelja, ki mi jih je govoril nedavno rekoč: Kakor je danes izsušena zemlja potrebna blagodejnega dežja in kakor je narava spomladi potrebna božjega solnca, tako je naše ljudstvo potrebno pouka — stanovske izobrazbe. Kadar se bo ves pouk v ljudski šoli na deželi popolnoma prilagodil potrebam in interesom kmetijskega stanu, in kadar bo z vsako ljudsko šolo združena obvezna kmetijsko nadaljevalna šola, takrat bo položen trden temelj narodno-gospodar-s k e m u napredku in ljudskemu blagostanju. Najvažnejše poglavje vzgoje. Katehetično predavanje pri liturgičnem pouku o zakramentu sv. zakona v VIII. razredu, ali pa pred izstopom mladine iz ponavljalne šole.1 (Referat A. Čadeža pri oktobrskem katehetskem sestanku v Ljubljani.) VII. Preden govorim o obredu sv. zakona, se mi zdi potrebno, da vam pojasnim še poprej nekatere druge stvari, ki so v zvezi s tem ' Pouk je prirejen za deklice, more se pa mutatis mutandis porabiti prav tako tudi za fante. — Glej: Dr. M. Gatterer S. J. Die Erziehung zur Keuschheit. zakramentom. V nižjih razredih vam o zakramentu sv. zakona nisem mnogo razlagal, ker ni bilo potrebno. Zdaj pa stopate v dobo, ko se bo treba odločiti za bodoči poklic, ko boste še-le bolj spoznavale resnost in namen človeškega življenja, pa tudi nevarnosti, ki jih bo v teh-le letih največ. Da boste na to bolj pripravljene, vam hočem pri tej priliki podati nekaj nasvetov in opominov, ki jih sprejmite ne z otročjo lahkomiselnostjo, ampak z moško resnostjo. Vsedobri Bog je ustvaril tri vrste živih bitij: zgolj duhove (angele), zgolj telesna bitja (rastline, živali), v sredi je pa človek. Človek je po duši kakor angel, neumrjoč, po telesu je pa podoben živalim in rastlinam. Duša človekova je naravnost od Boga, kakor so tudi angeli naravnost od Boga ustvarjeni. Angelov je brez števila, pa niso nastali od drugih angelov, ampak so naravnost od Boga, iz božje roke. Angel torej nima očeta in matere; človek pa ima očeta in mater — toda samo po telesu, duša je pa naravnost od Boga. Vsi namreč vemo, da je Bog v začetku ustvaril dva človeka: moža z imenom Adam, in ženo z imenom Eva. In ker je neskončno dobrotljivi Bog v svoji ljubezni do nas hotel ustvariti veliko ljudi, je blagoslovil prva človeka; postavil je zakon, ko je rekel: Naraščajta in množita se ter polnita zemljo in podvrzita si jo in gospodujta čez ribe in ptice in Čez vse živali“. (I. Moz. 1. 28.) Vsemodri Gospod je torej ustvaril dva spola; Adam in Eva sta bila mož in žena, bila sta zakonska, po spolu različna. — Kmalu sta dobila otroke: Kajna in Abela, potem pa še druge. Ti otroci so imenovali Adama svojega telesnega očeta, Evo pa telesno mater; duše pa niso prejeli od telesnih staršev, temveč naravnost od Boga. Zakon je torej bil postavljen že v raju, Jezus Kristus ga je pa povišal v zakrament. Sv. apostel Pavel imenuje zakon velik zakrament v Kristusu in v Cerkvi zato, ker je namen, ki ga ima zakon tako vzvišen, ker je od njega odvisna prava sreča človekova. Radi tega je pa potrebno, da se mladenič in mladenka, ki čutita poklic za zakon, vestno in skrbno pripravljata na ta nelahek stan, da ne prideta v zakon po nelepih in nečednih potih, po grešnih ovinkih, ampak po volji modrih staršev, po zvanju božjem, po neomadeže-vanem in čistem zaročnem stanu. Da moreta zakonska — mož in žena — voljno in potrpežljivo nositi zakonski jarem, da prejmeta boljše otroke, in da jih moreta bolje vzgajati, zato jima je Bog podelil razne lepe lastnosti in vrline, dušne ter telesne; v srce moža je usadil posebno ljubezen in nagnjenje do žene; ženo pa je zopet obdaril z izredno ljubeznijo in nagnjenjem do moža. To je božja naredba, da je zakonski stan tem srečnejši in da starši toliko bolj skrbe za otroke. To nagnjenje dveh spolov, ki je tedaj nastalo vsled božje naredbe, je od Boga. Žal, da je tudi tukaj vsled izvirnega greha in vsled osebnih grehov nastal nered, včasih celo velik nered. Nagnjenje nastopi velikokrat tudi pri osebah, dostikrat pri mladostnih osebah različnega spola, ki niso v zakonu. Ako se ne premagujejo in izogibljejo nevarnostim, ako ne iščejo moči in pomoči v sv. zakramentih, ako nasprotno še iščejo priložnosti in nevarnosti v družbi z drugim spolom, zajdejo brez dvoma v nedovoljeno razmerje in v velike grehe. V mislih imam nevarna znanja in ljubovanja med osebami, ki niso v zakonu; taka ljubovanja so grešna, ker nudijo bližnjo priložnost za greh in so zoper božje naredbe. Dolžnost moja, pa tudi skrb za vašo pravo srečo mi veleva, da vas kar najresneje svarim: Nikar ne bodite lahkomiselne, nikar se ne udajajte takemu nevarnemu sanjarstvu, nikar se ne zapletajte v pogubonosne zanjke, iz katerih se ni moč več rešiti, ali pa vsaj ne brez najobčutnejše izgube in nesreče! Pride čas, ko vas bo morda božja previdnost klicala v zakonski stan; takrat pa se posvetujte s svojimi starši, s svojim dušnim vodnikom, preden se odločite za tako važen korak. Kako žalostno, in za mlado deklico — ki kaj da na dobro ime — poniževalno in sramotilno je, ako jo vidimo v sumljivi družbi z nedoraslim ali celo z doraslim mladeničem, ki nima in ne more imeti s tako zvezo drugega namena, nego neumno in otroško sanjar-stvo, — potem pa greh! Kako se je moč obvarovati vsakega greha, ako je mladenka tako predrzna in nepremišljena, da se poda v nevarnost, da je sama z moško osebo V Ali ni tak drzen korak že sam ob sebi grešen? Ali se ne pravi ogenj vtikati v slamo, če se deklica na ta način postavlja v bližnjo priložnost? Ali ni znak notranje pokvarjenosti, če se mladenka, ki je komaj šolo zapustila, celo hvali, da ima fanta. Vsak trezen presojevalec jo pomiluje češ: padla bo, če že ni; lahkoživa in vehedrava neumnica je, ki nič prida ne obeta. Kako so torej pomilovanja vredna dekleta, ki jim srce igra, ako jih zasledujejo lahkoživi fantiči; kako so kratkovidne, če dopisujejo ali odgovarjajo takim nezrelim mladeničem, ki se še norčujejo iz njih; saj je znano, da taki lahkoživci ne pisarijo samo eni, ampak trem, štirim deklicam, samo da zadoste svoji vehedravosti, samo da uživajo, zraven pa zanemarjajo učenje in svoje dolžnosti. V mestih so posebno v nevarnosti one mladenke, ki si iščejo kruha s postrežbo v gostilnah, kavarnah, hotelskih prenočiščih in drugih podobnih službah. Edina rešitev zanje je večkratno prejemanje sv. zakramentov in češčenje preblažene Device Marije. Enako se nahajajo v nevarnosti za srčno nedolžnost deklice po trgovinah, pisarnah in po tovarnah, kjer delajo tudi moški. Še celo takrat je treba previdnosti, ko pridejo dekleta samo po opravkih v prodajalno. Zapomnite si dobro, da je Bog v šesti zapovedi zapovedal ne le varovati se nečistosti, ampak tudi grešnih nevarnosti, ki vodijo v nečistost. Med drugimi nevarnostmi, ki se jih moramo ogibati, na- vaja katekizem tudi „predomače in preprijazno občevanje z osebami drugega spola“. Dobro premislite to stvar in nikar se ne zanašajte, da ste trdne v dobrem, da se ne more nič hudega pripetiti. Sveto pismo pravi: „Kdor nevarnost ljubi, v nevarnosti pogine“. Navesti, hočem še odlomek iz »Knjige o lepem vedenju“, str. 151, ki govori o ženinih in nevestah, da vidite, kakšen svet daje mladim ljudem knjiga, ki uči povečini le zunanjo dostojnost. „Preden si izvoliš zakonski stan, dobro premisli, če si .zanj. Kdor si izbira družico za življenje, pa gleda samo na lepo postavo, na čedno zunanjost, ali išče edinole denarje, bo težko srečno opravil. Zakonski stan zahteva resnih ljudi, prave ljubezni, pa tudi gotovosti, da v družini ne bo pomanjkanja... Kdor hoče doseči srečo zakonskega stanu, naj presodi najprej samega sebe, potem pa tudi osebo, ki je namenil z njo živeti v zakonu do smrti. Prva zahteva obenem pa podlaga za srečen zakon je gotovo krščansko življenje. Kdor se rad vdaja strastem, kdor se je privadil alkoholu, kdor je razdražljiv, čmeren in pust, kdor ne zna nič potrpeti, komur delo mrzi, ni za zakon. Ako se je mladenič prepričal, da ima izvoljenka, ki bi bila po njegovi sodbi primerna za njegovo ženo, samo dobre in prikupljive lastnosti, naj ji sporoči svojo namero. Ako je zadovoljna, naj stopi prilično pred njene starše, naj razloži svoj namen... Ako se medsebojno sporazumejo, se določi dan zaroke. Med našim ljudstvom ni posebno znan izraz „zaroka“, ker se vsa stvar dostikrat izvrši brez vednosti staršev, kar pa moramo odločno grajati in obsojati. Koliko nesrečnih zakonov, koliko sovraštva pa tudi pobojev povzroči tisto gostilniško, ali pa ponočno in skrivno sklepanje lahkomiselnih zvez, pri katerih se postavlja v nevarnost najdražje, s čemer se ponaša poštena dekle, t. j. vcnec nedolžnosti.. . Tako skrivno barantanje in pajdašenje ni le grešno, ampak je tudi po zakonih olike nedopustno ...“ Mladeničem govori »Knjiga o lepem vedenju“ nadalje tako-le: „Ako si dozorel za zakon, ako meniš, da si poklican za zakonski stan, poišči si izvoljenko, ki veš ali vsaj upaš, da boš z njo mogel živeti v srečnem zakonu. Spoznavaj njene lastnosti v pošteni družbi, v hiši njenih staršev, ne pa pri oknu v nevarnem nočnem času. Ako ti je mladenka, ki si jo izvolil, naklonjena, stopi pogumno ob belem dnevu pred starše, pa jo zasnubi. Nihče ti ne more zameriti, ako greš potem večkrat na obiske, da se vpričo staršev in domačih prijazno domeniš, kar je potrebno za bodoči stan. Tako ravna mladenič, ki varuje svoje dobro ime, pa tudi poštenje svoje neveste, ki ve, kaj se spodobi in kaj je olikano.14 Skrivno, zakotno in lahkomiselno shajanje dveh oseb raznega spola torej ni le nevarno, grešno, ampak nedopustno tudi po zakonih navadne olike. Najbolj žalostno pri tem je pa dejstvo, da se Šfc. navadno nič ne gleda ne na poštenost, ne na vernost, ne na življenje, ampak poveCem samo na vnanjost, na sladke in priliznjene besede, na lice, na postavo, na službo. Toda pomniti treba, da mladenič, ki se ogiblje cerkve, kije vdan alkoholu, ki se ne zmeni več za molitev, ne bo in ne more biti zanesljiv soprog. In koliko je danes ženinov, ki pred poroko niti sv. zakramentov ne prejmejo, ki si po zvijači pridobe spovedni listek, da prevarijo župnika in se hlinijo, kakor da so vse pošteno opravili! Krščanska in verna deklica! Ali moreš pričakovati, da bi bila srečna v zakonu s človekom, ki prejme zakrament sv. zakona— veljavno sicer — a nevredno, ki je v nasprotju s cerkvenim in verskim življenjem? ... Je pač res treba temeljitega in treznega preudarka pa modre izbire, zraven pa božjega razsvetljenja in pomoči, ko se ima mlad človek odločiti za zakonski stan. Za zgled naj vam podam don Ferdinanda, ki je bil mejni grof in vojvoda v Italiji. Kot hraber vojščak je bil dolgo časa v službi španskega kralja Filipa. Prišel je pa čas, ko se je bilo treba vrniti v domovino, da bi prevzel vlado domače kneževine. l\esno je tudi mislil, kje bi dobil zvesto nevesto, ki bi bila obenem dobra mati svojim podložnim. To je bila zanj zelo važna zadeva, zato se ni prenaglil, ampak je dolgo preudarjal in presojal. Na kraljevem dvoru je bilo pač mnogo hčera iz uglednih in plemenitih rodbin. Ena mu je res najbolj ugajala, a bila je z njim v sorodstvu. Ker pa Cerkev takih zakonov ne odobruje, ni več mislil nanjo. Dokaj je bilo drugih dvornih gospodičen in plemkinj, ki so bile lepe, bogate in izobraženo. Toda to vse je bilo zanj bolj postranska stvar; gledal je tembolj na notranje plemstvo, in to je našel pri dvorni dami grofinji Marti. Ni se sicer odlikovala po lepoti in po bogastvu kot druge, toda bila je krotkega značaja, preprosta, modra in tudi pobožna. To je hotel dobiti za ženo. Toda sam se ji ni upal razodeti svojega sklepa. Prosil je kralja, naj posreduje in prosi v njegovem imenu za njeno roko. Kralj je to sporočil svoji soprogi; ta je pa z veseljem ugodila prošnji Ferdinandovi. Grofinja Marta je bila izpočetka iznenadena ter ni vedela, kaj in kako bi odgovorila; prosila je nekaj dni odloga, da bi se posvetovala z Bogom in s svojimi starši. V tem času je veliko molila in oskrbela v ta namen več sv. maš, da bi jo Bog razsvetlil. Tudi je prejela sv. zakramente, poslednjič pa vprašala za svet starše in kraljico. Vsi so bili edini, naj privoli. Ferdinand je bil ves srečen, ko so mu sporočili, da je Marta njegova nevesta. V nekaterih dneh so praznovali na kraljevem dvoru zaroko Ferdinanda z Marto, ki sta oba poprej še prejela sv. zakramente. Ko je Ferdinand vse v kneževini uredil, je bila pa njegova in njegove neveste glavna skrb, da sta se za poroko lepo pripravila. Zadnji dnevi pred to slavnostjo so bili posvečeni edinole Bogu. Na dan poroke sta zopet prejela zakrament presvetega Rešnjega Telesa. Vsa slavnost se je vršila v dvorni kapeli. Ne dolgo nato sta odpotovala na Italijansko, kjer sta uredila vzorno zakonsko življenje. Kmalu jima je Bog podaril fantiča, ki sta mu dala ime Alojzij. Ta deček je postal sv. Alojzij, ki je patron mladine! Če govorim o zakonu, pa ne smete misliti, da so vse mladenke poklicane v ta stan. Tudi ve vse niste. Poznamo stan, ki je še veliko popolnejši in pred Bogom veljavnejši, namreč deviški stan. Kako veliko vrednost ima prostovoljno devištvo pred Bogom, vidimo že iz tega, ker je izvolil Bog devico Marijo za mater Sina božjega, ker je izbral deviškega ženina Jožefa za varilia Jezusovega. Kdor sc torej čuti, da je poklican za deviški stan, naj bo Bogu hvaležen, kajti čaka ga tucfi večje plačilo v nebesih. Razredni učitelj. Piše Iv. Š. (Dalje.) Knjige učencev. Učiti brez knjig je nekaj podobnega kot pisati po vodi ali po pesku. Žal, da je še mnogo razredov po Kranjskem, v katerih so učenci le deloma preskrbljeni s šolskimi knjigami. Hvaliti pa moramo vse tiste krajne šolske svete, ki nabavljajo vsem šolarjem šolske potrebščine; stroški se potem plačujejo z občinsko naklado. Na ta način se pospešuje pouk, se olajšuje plačevanje in zabranju-jejo nepotrebni konflikti med šolo in domom. Kaj pa je storiti učitelju razredniku, ako nima otrok knjig? Povabi naj očeta, mater ali varilia k sebi ter naj mu z uljudno besedo dokaže potrebo knjige, in če ne naleti na posebno zakrknjeno srce, mu je uspeh zagotovljen. Ako pa bi bil uspeh negativen vsled revščine ali upornosti, naznani naj razrednik zadevo voditelju šole, ki stopi v dogovor s krajnim šolskim svetom, da se stvar na kak način uravna. Prva skrb razrednikova tedaj bodi, da imajo vsi učenci v razredu potrebne knjige, kakor tudi drugo šolsko orodje. Ali je pa to dovolj? — Za poučevanje morda že, — toda nikakor še ne za vzgojo! Vse knjige učencev morajo biti snažno zavite. Zavijanje knjig v politične časopise naj se prepreči, ker tak papir prvič trden ni, drugič pa tudi ni primeren; vzrokov ne bom navajal, ker so jasni in umljivi. Enako ne kaže, da bi otroci zavijali knjige v ilustriran papir; kajti premnogo je ilustracij, ki kvarijo otroško srce, vse pa motijo disciplino. Knjige naj razrednik večkrat med šolskim letom pregleda, in če vidi, da učenec ž njimi grdo ravna: jih trga, maže, po njih črčka, tedaj naj stori svojo dolžnost. To velja o učnih, osobito pa še o knjigah šolarske knjižnice. Posebno radi se učenci v knjigah podpisujejo, zato jim zabiči znani pregovor: „Kjer se osel valja, tam dlako pusti". Vse kar sem navedel o knjigah, velja tudi za zvezke, s to iz-premembo, da zvezkov, ki jih spravlja razrednik vse leto v šolsko omaro, ni treba zavijati, pač pa domače zvezke. Domači zvezki so nekako ogledalo, v katerem lahko vidimo učenčevo dušo in srce, obenem pa tudi odsev domačih razmer in okoliščin ter domače vzgoje! Šolska oprava. V razredu bodi le to, kar je neobhodno potrebno. Na najvidnejšem mestu, t. j. na steni nad katedrom, naj visi razpelo z dostojno podobo Križanega; podobo je treba večkrat razprašiti ali tudi umiti. Ako skrbimo, da se druga realna učila v.arujejo in snažijo, tedaj bodi naša skrb tudi obrnjena na učilo, ki predočuje onega, katerega duh bi moral veti v vsakem šolskem razredu. Poleg križa mora viseti slika Njegovega Veličanstva, ki nam je dal osnovne šolske zakone, na katere smo prisegli ter obljubili, da bomo sebi izročeno mladino versko nravno vzgojevali. Ponekod se nahajajo slike, ki so menda stare že pol stoletja; razrednik naj se potrudi da se stara podoba nadomesti z novo, ki se dobi prav poceni. Kakšne slike pa naj bi bile še v razredu? Zgolj slike, ki bude v učencih kak višji čut in zatirajo nizkotnost. Umestne so lepe pokrajinske slike naše domovine in zgodovine; toda naj predočujejo že to ali ono, vselej morajo biti dostojne, vzgojne in kolikor toliko umetniške. (Dalje.) Ali kmetijski nadaljevalni tečaji ali kmetijska nadaljevalna šola? Referira Janko Polak. (Konec.) Ta in oni mi sedaj lehko poreče, da samo kritiziram, a ne vem povedati boljšega. Potrpi, dragi tovariš! Povem ti takoj ter pristavim, da je moj nasvet takoj izvedljiv in da mu nedostaje drugega, nego — denarja; zakaj dosedanja avtoritetna moč bi zadostovala povsem in bi mirnim srcem lahko velela šolski mladeži: „Vsi, redno in točno v dvoletno kmetijsko nadaljevalno šolo!“ — A brez denarja tudi moje misli niso izvedljive; zakaj ob bedi se učiteljstvo tudi svojemu lastnemu narodu, ki ga ljubi iz dna svoje duše, ne more žrtvovati. Ob bedi preneha vsaka lju-bav!... Vem, bridke so te besede, a so resnične. Preden preidem do svojih izvajanj, se moram dotekniti iznova kmetijskih nadaljevalnih tečajev. Kolikor vem, bi se naj vršili ti v zimskem času v treh turnusih po šest mesecev, in sicer z najmanj štirimi urami na teden. Že čas sam je izbran tako, da bi se vršil pouk večinoma brez prakse. To je nedostatek, ki ga ne smemo prezreti. Po ravnokar omenjeni kalkulaciji bi bilo za kmetijsko nadaljevalne tečaje na razpolago letno kakih 49 šolskih dni, kar iznaša po 2 uri na dan letno 98 ur in v 3 letih 294 ur. Res, lepo število ur! Toda, kolik del šolske mladeži pa bo deležen teh ur? — In kam z zagozdo, ki tiči med njimi in mod vsakdanjo šolo? — Vse drugače bi bilo v tem oziru, ako izpremenimo dosedanjo dveletno ponavljalno šolo v dveletno kmetijsko nadaljevalno šolo, ki bi, kolikor soditi, ne zadela na znaten odpor, našega ljudstva. V dokaz za to hočem danes svoje misli v tem oziru samo skicirati. Naša sedanja dveletna ponavljalna šola traja 6’5 meseca. Če dodamo temu 0‘5 meseca, menim, da bi masa tega niti ne občutila. Kmetijska nadaljevalna šola bi torej trajala 7 mesecev. Najboljši čas zanjo se mi zdi čas od 1. oktobra do 30. aprila. Ta čas bi. nudil dovolj prilike za teorijo in tudi za prakso. V tem času povedemo otroke lahko v vinograd, na polje, pašnik, gozd, hlev, sadovnjak, vrt, zopet na polje, travnik itd. Znano je tudi, da na večini naših šol hodijo otroci sedaj po dvakratna teden v ponavljalno šolo. Odmerjeno jim je v tem času po 5 ur. Menim, da bi ne razburili mase prav nič, ako bi dodali tem 5 uram še eno, a bi teh šest ur razdelili na tri dni v tednu, kar bi znašalo na dan po 2 uri. Mimogrede omenjam, da bi bili trije dnevi v tednu namenjeni dečkom in trije deklicam. Samoobsebi se ume, da bi bil čas pouka samo popoldne in sicer samo ob delavnikih. Nedelja naj bo prosta! — Ta načrt bi imel za posledico, da bi se moral uvesti nerazdeljen pouk na vseh šolah. V zadrego pridemo ob tem samo na enorazrednicah. Res je, da bi tudi na dvo-in trorazrednicah tuintam trpela vsakdanja šola za kako uro, a to bi blagodejno vplivalo na maso, od katere je po-voljen uspeh kmetijskih nadaljevalnih šol dokaj odvisen. Na enorazrednicah bi se pouk v nadaljevalnih šolah moral seveda vršiti samo ob četrtkih, in sicer po 4 ure za posvetne predmete in 1 uro za verouk, kar znaša v celoti po 5 ur na teden. Na dekliški nadaljevalni šoli bi bil pouk v takih slučajih v četrtkih popoldne, in sicer po 3 ure: 1 za verouk in 2 za posvetne predmete. Res je, da bi učitelji na enorazrednicah, dokaj več trpeli nego na večrazred-nicah, a je tudi res, da bi uživali temu primerno višjo nagrado. In delaven človek se trudi rad, samo da jeza delo tudi dostojno plačan. Za to ne bi bilo treba drugega, nego primerne regulacije učiteljskih plač. Namesto da bi se pehali učitelji za postranskimi dohodki, se bodo radi trudili v šoli, samo da bodo dovolj preskrbljeni. Res je, da sem svoje misli v tem oziru za danes samo skiciral. Toda, kdor je hotel, me je umel. In kdor me je umel, mi mora pritrditi, da bi se dala presnova naše dosedanje dveletne ponavljalne šole v dveletno kmetijsko nadaljevalno šolo neprimerno lažje izvršiti, nego pa ustanoviti nekaj povsem novega, t. j. kmetijske nadaljevalne tečaje od 14. do 17. starostnega leta, ki so začeli hirati že celo v domovini njihovega rojstva in po nekaterih krajih že celo pri nas v Avstriji. Preden preidem k svojemu načrtu za dveletno deško kmetijsko šolo, moram pridejati še dve opombi: 1. Učiteljske plače se morajo urediti tako, da učiteljstvo nebo iztikalo za postranskimi dohodki, temveč da bo posvečalo vse svoje moči samo šoli. 2. Noben učitelj se naj ne ustraši snovi v mojem načrtu; zakaj samoobsebi se ume, da jo je treba prikrojiti primerno otroški individualnosti in pa razmeram domačega šolskega okolišča. Omenjam pa že sedaj, da se ti podrobni učni načrti ne dado izdelovati po enem kopitu za cele okraje, temveč podrobni učni načrt mora imeti vsaka šola zase. Sedaj pa k načrtu. Evo ti ga, dragi tovariš! — Načrt zn dveletno deško kmetijsko nadaljevalno šolo. A Smoter: Stanovska naobrazba in nravstvena vzgoja. Učni čas: Od 1. oktobra do 30. aprila, 80 šolskih dni po 2 uri na dan, kar bi dalo na leto kakih IGO ur. Od teh pripade 30 ur na verouk in 130 ur na posvetne učne predmete. Jl I. Verouk: 1 uro na teden, ali 30 ur na leto. II. Stanovska naobrazba. Obseg: Zemljeslovje, kmetijsko rastlino- slovje, kmetijsko knjigovodstvo; 2\5 ure na teden, ali 65 ur na leto. III. Jezikovni pouk. Obseg: Čitanje in kmetijsko spisje; l uro na teden, ali 20 ur na leto. IV. Računstvo. Obseg: Kmetijsko računstvo in kmetijsko merstvo; 1 uro na teden, ali 20 ur na leto. V. Državljanstvo. Obseg: Ustavoznanstvo in zakonoznanstvo; 0'5 ure na teden, ali 13 ur na leto. G Prvo leto. I. Verouk: Snov za to določi cerkvena oblast. II. Stanovska naobrazba. a) Z em 1 j e s 1 o v j e : 1. Iz česa sestoji zemlja1? (Zemeljska zrna, voda, zrak in živa bitja.) 2. Kako je nastala rodovitna zemlja? (Zrak, voda, toplota, mraz, veter, rastline, rudnine, živali, človek.) 3. Različne vrste zemlje. (Črnica, ilovica, ilovnata zemlja, apnena zemlja, peščena zemlja.) 4. Lastnosti zemlje. (Vodo sesajoča moč, vodo pridržujoča moč, vodo prepuščajoča moč.) 5. Lastnosti zemeljskih zrn medseboj. (V suhem, vlažnem in izsušenem stanu.) 6. Pridržujoča moč zemlje za redilne snovi. 7. Vzpre-jemna moč zemlje za toploto. 8. Obdelovanje zemlje med letom. 9. Orodje za obdelovanje posestva. 10. Gnojila. (Naravna in umetna.) 11. Zemljo izboljšujoči pripomočki, b) Kmetijsko rastlino-slovje: 1. Iz česa sestoje rastline? (Plini in trdne snovi.) 2. Kako se hranijo rastline? 3. Celice in njih sestava, dihanje in razmnoževanje. 4. Žito. (Kaljenje, ukoreničenje, obrastba, klas in zrnje.) 5. Stročnate, korenjske in gomoljaste rastline. G. Lan in konoplja. 7. Sadno drevje. 8. Trta. 9. Praktična navodila o sajenju koristnih rastlin, cj Kmetijsko živinarstvo: 1. Ustroj živalskega telesa. 2. Ilranitba živali. 3. Zdravljenje živali. 4. Nekatera plemena. 5. Varstvo živali. d) Kmetijsko gospodarstvo: 1. Gospodarjev dnevnik za mesec dni. 4. Gospodarjev dnevnik za leto dni. III. Jezikovni pouk. n) Či tanje: V kmetijski nadaljevalni šoli pride v poštev samo zmiselno čitanje. b) Kmetijsko spisje: 1. Koncentrični poslovni dogodek: a) dopisnica, b) zalepka, c) poštna spremnica, d) pismo, e) brzojavka, 1) nakaznica, g) vozni list, h) pismo z računom, i) položnica, j) pismo, k) vplačilnica na c. kr. davčne urade, 1) denarno pismo, m) dopisnica, n) povzetna poštna nakaznica.) 2. Računi malih obrtnikov. 3. Prošnje na občino. 4. Prošnje na c. kr. okrajno glavarstvo. 5. Prošnje na deželne oblasti. G. Prošnje na c. in kr. vojaške oblasti. 6. Zapisniki sej. IV. Računstvo, a) K m e t i j s k o računstvo: 1. Cena in denar. 2. Potovanje po železnici. 3. V prodajalnici: a) živež in druge potrebščine, b) moška obleka. 4. Gospodarski računi: a) posestva, b) obdelovanje, A. pridelek na 1 ha na Kranjskem. 5. Umna uporaba gnojil. 6. Gospodarski računi: Ji. Množina posetve. C. Teža 1 lil. 7. Iz zgodovine kmečkega stanu. 8. Davki. 9. Pri mesarju. 10. Škodljivost opojnih pijač, b) Kmetijsko m e r s t v o: 1. Posestni načrti. 2. Raz-pregledni zemljemerec in zemljiška knjiga. 3. Podobnost likov. 4. Omaljeno merilo. 5. Kako rišemo načrte? 6. Prerisovanje in načrtovanje. 7. Znamenja v načrtih. Izpremena posameznih parcel. V. Državljanstvo, n) U s t a v o z n a n s t v o: 1. Občina in njen ustroj. 2. Okraj in njegov ustroj. 3. Dežela in njen ustroj. 4. Država in njen ustroj. 5. Pravice in dolžnosti avstrijskih državljanov. 6. Desetina in tlaka. (Graščaki, Turki, Francozi.) 7. Marija Terezija, Jožef II., Franc Jožef I. 8. Davki, b) Z a k o n o z n a n s t v o : Je za prvo leto še preteško. D Drugo leto. I. Verouk: Snov za to določi cerkvena oblast. II. Stanovska naobrazba. a) Kmetijsko rastlinoslovje: 1. Žita. (Pšenica, rž, ječmen, oves, turšica, ajda.) 2. Žitni škodljivci med rastlinami in živalstvom. 3. Stročnate rastline. (Fižol, bob, leča, grah.) 4. Škodljivci stročnatih rastlin med rastlinami in živalstvom. 5. Okopavine. (Krompir, repa, pesa, korenje, zelje.) G. Škodljivci okopavin med rastlinami in živalstvom. 7. Deteljo. (Domača, lucerna, esparzeta.) 8. Predenica. 9. Lan in konoplja. 10. Travnik. (Namakanje, osuševanje, oskrba, gnojenje; sladka, kisla, visoka in nizka trava.) 11. Travniški plevel. 12. Pašnik. 13. Gozd, (Pomen in oskrba.) 14. Smrekov lubadar. 15. Sadno drevje. (Vzgoja divjakov, požlaht-njevanje, vzgoja debel in krone, zasaditev sadovnjaka, oskrba stalnega drevja, sadje in uporaba istega.) 10. Škodljivci sadnega drevja med rastlinami in živalstvom. 17. Trta. (Vzgoja amerikanske podlage, požlahtnjevanje, zasaditev vinograda, trta med poletjem, trgatev, mošt, klet, delo med letom v vinogradu in v kleti.) 18. Trtni škodljivci v zemlji in nad zemljo, b) Kmetijsko ži vinarstvo: 1. Konj. 2. Govedo. 3. Molzna krava. 5. Prešič. 0. Ovca. 7. Koza. 8. Domači zajec. 9. Čebela (Delo v ulnjaku med letom.) 10. Živalski škodljivci in živalske bolezni. 11. Varstvo živali, c) Kmetijsko gospodarstvo: 1. Pogoji za različna gospodarstva. 2. Denar, kapital in kredit. 3. Delavci. 4. Osnovna glavnica. (Posestvo in poslopja.) 5. Obratna glavnica. (Živa in mrtva.) 0. Zavarovalnice. (Požar, elementarne nezgode, starost, bolezen, smrt.) 7. Društva. 8. Časopisi. (Izrecno stanovski.) 9. Hranilnica in posojilnica. (Raiffeisen, Scliulze & Delitzsch.) 10. Zadruge. (Semena, pridelki, živina, stroji, nakup, prodaja, melijoracija. 11. Umna uporaba različnih pridelkov, d) Kmetijsko knjigovodstvo: 1. Setev in žetev. (Njiva, seme, gnoj, pridelek, zaloga, poraba, prodaja.) 2. Krmske rastline. (Travnik, njiva, pašnik, gnoj, pridelek, zaloga, poraba, prodaja.) 3. Gozd. (Drevje, pridelek, zaloga, poraba, prodaja.) 4. Sadovnjak. (Drevje, pridelek, zaloga, poraba, prodaja.) 5. Vinograd. (Trte, pridelek, zaloga, poraba, prodaja.) 6. Inventar. (Osobe, živali, orodje.) 7. Posestvo. (Poslopja, zemljišča.) 8. Čebela. (Ulnjak, panji, pridelek, zaloga, poraba, prodaja.) III. Jezikovni pouk. n) Čitanje: V kmetijski nadaljevalni šoli pride v poštev samo zmiselno čitanje. b) Kmetijsko spisje: 1. Pobotnice. 2. Pogodbe. 3. Pritožbe. 4. Zadolžnice. 5. Prošnje. (Zavarovalnice, posojilnice, hranilnice, zadruge.) 6. Poroštvena pisma. 7. Pooblastila. 8. Pooblastilne nakaznice. 9. Oznanila. 10. Oporoke. IV. Računstvo, a) Kmetijsko računstvo: 1. Gospodarski računi: I). Kolikratno seme se pridela? d) posli. 2. Gospodarski računi: o) dohodki in izdatki. 3. Zavarovanje. 4. Gospodarski računi: e) kupovanje in izboljšanje travnikov. 5. Odstotni računi posojilnice in hranilnice. G. Gozd. 7. Sadjarstvo. 8. Vinograd. 9. Živinoreja. 10. Statistika iz kmetijskega stanu. 11. Čebelarstvo, b) kmetijsko merstvo: 1. Kako rišemo telesne načrte? 2. Uporaba merila. 3. Kako stavimo poslopja. 4. Pri zidarju. 5. Obdelovanje lesa. G. Poprava in naprava orodja. 7. Pri lončarju. 8. Druga stavbna dela 9. Stavbni načrt. 10. Proračun. 11. Važna stavbna pravila. V. Državljanstvo, a) Z a k o n oz n a n s tv o: 1. Predpisi in kazenska določila zoper okvaro poljščine. 2. Zakon o dovoljevanju poti za silo. 3. Najvažnejše točke iz gozdarskega zakona. 4. Predpisi o razdelbi in uredbi zemljišč ter o zložbi zemljišč. 5. Najvažnejše točke iz vinogradniškega zakona. G. Najvažnejše točke iz zakona o živinarstvu. 7. Občni zemljiškoknjižni zakon. 8. Predpisi o konverziji vknjiženih terjatev. Opombi. 1. Predmeti kot: a) čitanjo, b) kmetijsko spisje, c) kmetijsko računstvo, d) kmetijsko merstvo, e) ustavoznanstvo in f) zakono-znanstvo, se naj ne smatrajo nikdar v kmetijski nadaljevalni šoli kot paralelne posameznosti, temveč vsekdar in povsodi samo kot izpopolnjujoče enote koncentriške celote, ki sem ji nadel v načrtu ime — stanovska naobrazba. To bo treba pri izdelovanju podrobnih učnih načrtov posebno vpoštevati, ako nočemo, da zaidemo tudi v kmetijski nadaljevalni šoli v paralelnosti. 2. I)a me ta in oni ne obsodi, da sem brskal samo med Nemci, omenjam, da sem se oziral pri sestavi svojega načrta za dveletno deško kmetijsko nadaljevalno šolo predvsem na tozadevna domača dela. Ume se, da sem moral poseči tuintam rad ali nerad tudi po tujem blagu. Dela, ki sem jih deloma rabil, deloma samo vpošte-val, so: 1. Ljudevit Stiasny: Učne slike za ponavljalno oziroma kmetijsko šolo. 2. Ljudevit Stiasny: Druga zbirka učnih slik za ponavljalno, oziroma kmetijsko nadaljevalno šolo. 3. Ljudevit Stiasny: Druga zbirka prostih spisnih nalog. (Ponavljalna, oziroma kmetijsko nadaljevalna šola.) 4. Ljudevit Stiasny: Hačunica za ponavljalno, oziroma kmetijsko nadaljevalno šolo. 5. Dragotin Humek: Merstvo v vsakdanjem življenju. G. Dr. Ed. Volčič: Poljudna pravna knjižnica. Zvezki: I., IV. in V., VI. do X., XI. in XII. 7. Dr. Ed. Volčič: Zbirka avstrijskih zakonov. Zvezek V. Prvi del. (A.) 8. Henrik Hipsch: Die Berufskunde des Landwirtes. 9. Juri Kalker: Methodik dcr landlichen Fortbildungsschule. 10. Dr. Pavel Gisevius: Di landvvirtschaftliche Naturkunde. 11. Dr. Luberg: Landwirtschaftliche Betriebslehre. 12. Karel Petri: Das landwirtschaftliche Genossenschaftswesen. 13. Karel Petri: Das landwirtschaftliche Versicherungswesen. 14. Ilensel, Kalker, Rodig: Rechenbuch flir landliche Fortbildungs-schulen. 15. A. Trapp & E. VVeirup: Geschaftsaufsatze fiir landliche Fort-bildungsschulen. 10. Maks Wagner: Zur Naturgeschichte des Fortbildungsschiilers. * * * Sam vem najbolje, da moj načrt in moja izvajanja niso kleno zrnje, saj sem že omenil, da sem s svojim referatom menil sprožiti samo debato. Torej, dragi tovariši, oglasite se! Z združenimi močmi nam bo moč rešiti tudi to kritično točko na našem šolstvu. In če jo rešimo ugodno, nam bodeta hvaležna narod in dom. KATEHETSKI VESTNIK. Katehetsko gibanje. Enoletni tečaj za pedagogiko. Škof v Paderbornu je odredil, da morajo ondotni bogoslovci obiskavati dva semestra pedagoška predavanja, ob sklepu pa morajo napraviti strog izpit iz tega predmeta. Občni zbor društva slovenskih katehetov dne 8. novembra je bil urno končan, ker je bilo več ljubljanskih članov zadržanih; mudi se pa tudi, da dovršimo čimprej važen referat o otroški spovedi, »študijo« meščansk. kateheta I. Nadraha o tem predmetu so nekateri člani pregledali na domu, po občnem zboru pa se je navzočim prečitala, nakar je podpredsednik dr. Pečjak otvoril debato. Osnutek kateheta Nadraha ima namen pokazati obseg tozadevne tvarine in učno p o t, da bi tudi starši, ki sc brigajo za otroke, vedeli, kaj in kako morajo otroke učiti . . . Zborovalci so bili mnenja, da je treba katehetom nuditi popolnoma izdelane, za prvospovedance umerjene kateheze; za poznejše po- navljanje in za poznejši natančnejši pouk služi itak katekizem. Pri tej priliki se je ventiliralo tudi vprašanje, katere otroke naj bi imeli v mislih, če govorimo o prvospovedancih. Mnenje je bilo s o g 1 a s n o, da otroci prvega šolskega leta niso sposobni za ta pouk. Navodilo kateheta Nadraha ima tri dele. Prvi del hoče otroke s pomočjo zgodbe o grehu prvih staršev poučili, kaj je greh in kdaj človek stori greh. O tem delu je bil najprej razgovor. Nasproti tistim gospodom, ki so že potegovali za to, da naj bi se takoj začelo s priliko o »Izgubljenem sinu«, se je poudarjalo, da je zgodba o Adamu in Evi malim otrokom že znana, torej bolj priročna in se v pr- vi katehezi hoče samo pojasniti pojem greha. Dr. Pečjak pa je zagovarjal mnenje, naj se vsa ta stvar otrokom poda bolj naravno. Vse ima svoj smoter na zemlji, tudi to, da imajo otroci starše, ki so jim dolžni ljubezen in po- korščino. Če se govori torej o grehu, naj se najprej pokaže, kako je otrok kaj storil, kar staršem ni bilo všeč, kar jih je žalilo itd. Nato se pa preide na najboljšega, nebeškega Očeta .. . Po takem uvoda naj bi se še-le na pomoč pritegnila zgodba o prvih starših . . . Kako hi se ta stvar dala izpeljati, pokaže referat prof. dr. Jcr-šeta. Nekoliko podatkov iz kronike katehetskega društva v pretečenem poslovnem letu (1910-1911). (Iz tajnikovega poročila.) Od lanskega obč. zbora je imelo naše društvo devet konferenc; pri vsaki je bil vsaj en referat. Društvo se je udeležilo z večjim številom članov hrvaško - slovenskega katehetskega tečaja v Zagrebu. Vna-i nji člani so se obrnili do društva oziroma do tajništva za svet v raznih zadevah — šestkrat. D. S. K. je v dveh slučajih vložilo prošnjo za pomoč pri deželnem odboru: Enkrat (brez uspeha) v imenu ljubljanskih ljudskošolskih katehe-i tov za prispevek k stroškom ob I. obhajilu; enkrat pa vsled poziva kn. šk. ordinariata, ki je dobil od duhovščine moravskega dekanata prošnjo, naj posreduje, da sc uredi remunera-cija veroučiteljem na deželi. Uspeha j pričakujemo. Novih publikacij v tem letu društvo ni izdalo; poskrbelo se je samo za ponatis »Kratke razlage božjih zapovedi« v 10.000 izvodih. (Za »Podrobni učni načrt« jo doslej vrnila bukvama 117 K; drugo je še v blagu.) Na novo je tekom tega poslovnega leta pristopilo 20 članov; članarino je poslalo 8 9 članov, ne vštevši ustanovnike, ki jih je 17. Vseh članov, ki so sploh kdaj plačali kako kronco, bi bilo 295; druge, ki so bili samo oglašeni (brez članarine) bo treba izbrisati iz zapisnika. Ako smatramo Ljubljano kot podružnico D. S. Iv., moramo reči, da smo se trudili v polni meri ustrezati društvenim pravilom. Društvo v celoti bi pa moralo pokazati več življenjske moči. Iz blagajniškega poročila gospoda profesorja Mlakarja posnamemo, da ima D. S. K. 955 K 12 vin. gotovine. V odbor je bil za dobo dveh let izvoljen nadzornik Mihael Bulovec, katehet in spiritual v Ljubljani. Razstava katehet, učil. O priliki zadnjega občnega zbora je tajnik katehetskega društva razstavil v zborovalni dvorani svojo zbirko ka-lehetskih učil, in sicer: 1. Sveto pismo v slikah: »Katholische Bilderbibel« von Franz Albert, Divisionspfarrer. Verlag Her-let, Berlin. 236 grolJe lllustrationen. 2. Cerkveno leto v slikah: I)as katholische Kirchenjahr in Bil-dern. 60 Tafeln in Ton- und Farben-druck. Herausgegeben unter Mitwir-kung der Katehetenvereine in Miin-chen und Wien. 3. Das Leben Jesu. 48 umetniških slik. (Schumacher & Schleclit, Munchen.) 4. Das Leben M ar ia e. 48 umetniških slik. Bilder von Ph. Schumacher. Text von Viktor Kolb S. J. Verlag der Leo-Gesellschaft, Wien. 5. O č e n a š v slikah. Glotzle u. Knopfler. Verlag Ilerder - Freiburg. (Devet folio-slik z besedilom.) 6. Pater noster. Devet Fuh-richovih sličic. Verlag Kiihlen, M. Gladbach. 7. 7 zakramento v. (Die 'Le-bensquellen des Christentums.) Bilder von A. Untersberger. Pallotiner-verlag, Limburg. 8. C a t e c h i s m e en i m a g e s. Pariš. Maison de la bonnc presse. Rue Bavard 5. 9. Občestvo svetnikov, Slika. (Kuhlen-Gladbach) 10. Palestina. Album slik. Edi-teurs Fr. & Christ. Imbreger. Jeru-salem. 11. P a le s t i n a. Slike v obliki I lazglednic, nalepljene na kax*tonu. 12. Sv. pismo. Bilder aus dem alten und neuen Testament, nach Originalentwurfen von Rob. Lein-\veber. Doslej sedem serij po 12 slik. Pritrjene na kartonu. Ki. Življenje' Jezuso v o, posneto po slikah v Oberammergau-u. 40 razglednic na kartonu. 14. Marijine slike. 10 Blat-ter nach alten Meistern. (Kiihlen-Gladbach.) Pritrjene na kartonu. 15. A v e Maria. 5 Bliitter nacli J. Obwexer. Pripete slike na kartonu. 16. Rožni v e c. 16 Bliitter nach Fr. E. Kratky. Na treh kartonih. 17. Rožni venec. 15 podobic, prilepljenih na kartonu. 18. Osme r o blagrov. 8 Bliitter von Fortner. Pripeto na kartonu. 19. Križev pot. 14 umetniških razglednic, pritrjenih na kartonu. (Gebhard Fugels Kreuzwegstationen. Verlag Ilirmer, Miinchen.) 20. Križev pot v obliki podobic, prilepljenih na trdi podlagi. (Kiihlcn-Gladbach.) 21. Apostolska vera. 20 podobic, prilepljenih na trdi podlagi. (Kiihlen-Gladbach.) 22. 7 zakramentov. Podobice, nalepljene. 23. Duhovna in telesna dela usmiljenja. 14 podobic, prirejenih v ta namen. (Ktihlen-M. Glad-bach.) 24. Tr i zbirke nalepljeni h slik, predstavljajočih a) sveto mašo; h) cerkvene sloge; c) cerkvene posode itd. Napredujemo. Predsednik kateh. društva v Trstu nam je poslal sledeče obvestilo: Novoustanovljeno »Katehetsko društvo v Trstu« je v svoji prvi odborovi seji dne 8. t. m. skleni- lo stopiti v prijateljski stik z vami. Združeni Slovenci in Hrvati želimo skupno delovati z vami v prospeli učeče se mladine. Polje delovanja je prostrano, dela obilo, sovražnikov mnogo, zato pa nam treba medsebojne pomoči, osobito v sedanji dobi verske mlačnosti in brezverstva. Prepričani smo, da dosežemo svoj namen le v skupnem delovanju, da skušamo mladino vzgojevati v duhu naših očetov, zvestih Bogu in domovini! Nadejamo se, da nas boste v tem našem stremljenju blagohotno podpirali. Složno torej na delo z geslom: »Veri, vzgoji in pouku!« — Katehetsko društvo v Trstu. — Milko Šašelj, predsednik. Dunajsko katehetsko društvo je sprejelo v seji dne 17. oktobra 1911 med drugimi tudi sledeče resolucije: 1. Verstveni pouk naj se smatra kot dušno pastirstvo otrok. 2. Verstveni pouk na nižji stopnji (prva tri leta) naj ima podlago svetopisemskih zgodb. 3. Prvo sveto obhajilo bodi časovno ločeno od prve spovedi. Tudi koroški tovariši (nemški namreč) so se zganili in ustanovili svoje katehetsko društvo. Osnovni i občni zbor so imeli dne 8. novembra. Predsednik je dekan Unterluggauer. Pri prvem zborovanju je predaval semeniški profesor dr. P. Mih. Gat-terer S. J. o nadaljnji izobrazbi praktičnih katehetov. V celovški škofiji imamo sedaj dvojno katehetsko društvo, eno slovenskih, drugo nemških katehetov. Iz Primorja. Gotovo ste dobili kaj obvestil od našega katehetskega društva. Ker nisem član društva, bi rad potom katehetskega lista povedal par želja, ki jih blagovolite ob priliki objaviti, če se vam zdi primerno. 1. Za sedaj so včlanjeni v katehetskem društvu v Trstu le duhovniki tržaško - koprske škofije (okoli 50 članov). Društvo pa je ustanovljeno za vse Primorje; zato hi bilo potrebno, da bi odbor povabil v društvo vsaj vse duhovnike poreške in krške škofije. Seveda se mora načelstvo temu primerno prcosnovati. To bi se zgodilo ob priliki občnega zbora, ki se bo vršil glasom sklepa ustanovnega občnega zbora v Pazinu leta 1912. Ob tej priliki naj bi se udeležili občnega zbora duhovniki poreške in krške škofije. 2. Z občnim zborom naj bi se združil katehetski tečaj, katerega bi se udeležila vsa lirvatska in slovenska katehetska društva. Morda bi kdo rekel, da ni primerno, ker je naše društvo še mlado. Prav radi tega naj bi se tečaj priredil. Malo je dežel v Avstriji, ki bi bile z ozirom na katehetični pouk tako zanemar- jene kakor je uprav Istra v nekih krajih. Seveda priredili bi pravzaprav tečaj gospodje iz Zagreba in Ljubljane; mi bi se učili. S tečajem bi mlado društvo dobilo življenja in zmisla za prevažno katehetsko delo. Ker so začele delovati pri nas »sveč. /ajednice«, bi se laliko ob tej prili- ki priredil splošen sestanek teh »za-jednic«. Naj bi kompetentni faktorji vpoštevali te želje svojih članov in začeli misliti na izvedbo gorenjih predlogov. Stalo bo truda, sitnosti bo dosti — a z božjim blagoslovom bo uspeh obilen. K. Katehetske beležke. Sv. birma in starost birmancev. Ko so se visoki in nizki peresniki izpisali glede dekreta »Quam singula-ri«, je jelo zopet siliti na površje vprašanje o starosti birmancev. Čitali smo že več razgovorov o tej zadevi; popolne edinosti ne bo tako dolgo, dokler ne dobimo modrega ukaza iz Rima. Posebnega cerkvenega odloka v tem oziru menda nimamo, razen določila v rimskem katekizmu, ki je pa dokaj ohlapno in se glasi: »Quare si duodecimus annus noti ex-pectandus videatur usque ad septi-mum certe hoc sacramentum dif-ferte maxime convenit.« (C. Rom. P. 2, cap. 3.) Dosedanja praksa je zelo različna tako, da se nanjo ne kaže sklicevati. Pisatelji razprav, ki so zadnji čas zagledale beli dan v katehetskih glasilih in drugih cerkvenih časopisih so se opirali večinoma na zahtevo, da je pri zakramentu treba bolj vpoštevati »o p u s o p e-r ant is«. Na to stališče se je vstopil vseučiliški profesor dr. Gottler (Monakovo), šviski profesor dr. Gi-sler in drugi. Prvi katehetski kongres v Luzernu je sprejel to-le resolucijo: »Kongres izraža, željo, naj bi episkopat presodil, ali bi ne bilo izvedljivo in koristno, če bi se zakra- ment svete birme podeljeval pozneje, nego je bilo doslej v navadi, morda pred izstopom iz vsakdanje šole, ali pa v 15. letu.« Temu predlogu se je pridružilo tudi monakovsko katehetsko društvo, ki je nasvetovalo, naj bi otroci prejeli ta zakrament v zadnjem le*u vsakdanje šole, dobro pripravljeni in poučeni po apolog. ka-tehezali.« Med redkimi zagovorniki zgodnje birme je solnograški stolni pridigar Eisig, ki se je v »S. Kirchen-zeitung« zelo potezal, da bi otroci pred prvim sv. obhajilom bili birmani. Zavrnil ga je krepko P. Gatterer S. J., ki je sklenil svojo razpravo z besedami: »Otroci, ki so v duhovnem življenju že napredovali, ki so po letih že nekoliko utrjeni, naj potem oblečejo orožje božje v sveti birmi; potem bodo postali pogumni in krepki vojščaki Kristusovi«. Največja težava bo nastala, če se bo določila za sv. birmo poznejša doba v zmislu, kakor se splošno zahteva, v tem, ker »redno« samo škof birmuje. Škofije so navadno velike in radi tega ne bo moč tako birmovati, kakor bi bilo želeti. Nekateri nasvetujejo, naj bi se za birmo vanj e pooblastili tudi prelati, toda v to vprašanje se ne spuščamo. — 284 UČITELJSKI VESTNIK. Umrl je v Ljubljani g. Josip Pintar, učitelj v pokoju in uradnik Kat. tiskovnega društva. N. v m. p.! Premestitev v višji plačilni razred. V I. plačilni razred so pomaknjeni gg. oziroma gdč.: Štefančič Gustav; Erker Juri; Erker Juri, nadučitelj; VVohinz Ivana; Gale Fran; Paternost Hinko; Bezlaj-Michl M ; Pirc Gustav; Ažman Josip; Erker Alojzij; Likozar Anton; Luznar Fran. — V 11. p 1 a č i 1 n i razred: Perko Ivan; Mežan Rajko; Verbič Fran; Lunder Frančiška; Malnarič Ivan; Wurner Olga; Juvane Ferdo; Šemerl Ivan; Petschauer Mat.; Javoršek Karel; Matko Davorin; Kifer-le Jvan; Benedičič Ivan; Žcbre Franja; Vohinc - Mikota A.; Slculj Fran; Puppis - Stuchly Vin.; Šušteršič Jo-sipina; Mohorčič Marica; Sadar Adolf; Mally Ida; Megušar-Gosler A.; Naglas Jakobina; Krašovec Ana; Grailand Fran; Lakner Ivan; Lavtižar Fran; Fatur Apolonija; Iglič Kornelij. — V III. plačilni razred: Pirc Fran; Kalin Julijana; Mercina j Ivan; Kobal Josip; Kenič Andrej; Vilhar Franja; Hinek Amalija; Mi-selj Ema; Fegic Bogomir; Božič Rajko; Erbežnik Ivan; Arnšek Ivan; Tavčar Evlalija; Fink Konrad; Polak - Krašovec Marija; Triller Marija; Stepišnik Ivan; Cegnar Ivana; Pibrovec Leon; Strauss Marija; Ger-mek - Rakovec Antonija; Koncilija Karolina; Bajc Maks; Komotar Amalija; Mazi Uršula; Lampe Pavla; Vi-žin Antonija; Kozamernik Just.; Levec Lea; Vode Anton; Peršl Vlasti-mila; Odlasek Josip; Javornik Josi-pina; Virk Antonija; Štular Fran; Kocjančič Julijana; škoflanc Zofija; Gams Karolina; Veselič Marija; Koželj Ludovik; Vrče Josipina; Kecelj Amalija; Dostal Rudolf. Sobojevniki naši v Istri so nam poslali sledeče obvestilo: Glavna skupština »Hrv. učitelj-skog društva ,Narodna Prosvjeta’ za' Istru u Pazinu«, 'Iržana na Duhovo i 1911. zabacila je prijedlog — da se ^ ■ j učiteljstvo ima držati u svom radu . j u školi, u narodu i u svom glasilu | naše sv. rimokatoličke vjere — pre- ■ šav s prezirom preko njega na dnevni i red. Učiteljstvo, koje hoče da se drži , u svom radu vjerskih istina, istupilo i je iz spomenutog društva i ustrojilo je svoje društvo pod imenom »Katoličko učiteljsko društvo za Istru ,Hrvatska škola’ u Pazinu«, : čigova pravila Vam se usudujemo poslati. Pouzdavajuči se u Vašu dobrotu stalni smo, da čete nas poduprijeti u našem radu za kadolički i domoljubni uzgoj djece i milog nam naroda, te ! se bilježimo s odličnim poštovanjem za odbor: Petar Bolonic, predsjednik; Josip Bačič, tajnik. P a z i n , Svi Sveti, 1911. Štajersko učiteljstvo bo menda prej doseglo izboljšanje plač, nego kranjsko; štajerski deželni odbor je namreč sprejel načrt za regulacijo plač, kakor ga je sestavil odbornik dr. Hofmanu pl. Wellenliof. Po tem načrtu bi bilo treba iskati za ta namen letnih 1,400.000 K. Načrt se bo predložil deželnemu zboru. Zahteve učiteljstva pa znašajo še enkrat toliko. Poznalo se bo pa vendarle, četudi obvelja samo načrt deželnega odbora. — Zgledu štajerskih deželnih odbornikov bodo menda ja sledili tudi naši deželni ministri! Iz seje c. kr. dež. šol. sveta dne 28. novembra. Imenovani so p. n. uči-j teljice, oziroma učitelji: Ivana Logar za Trstenik; Ivan Lebar v Spodnjem 'Logu; Anton Knap v Vrabčah; Bogomir Fegic, nadučitelj v Planini; Fr. | Trost v Dolenji vasi pri Ribnici; Jo- i sipina Arh na Bohinjski Beli; Franja 1 Bezeljak - Bayer v Žalni; Ludovik Pirkovič, nadučitelj; Roza Pirkovič, učiteljica v Svibnem. — Nadučitelj-sko mesto v Višnji gori je podeljeno Robertu Zieglerju. — V Ljubljano pride Al. Novak (Ledina); Jožef Ambrožič, kot stalni suplent; za III. deško šolo je imenovan Pavel Gorjup. — Začasni pokoj je dovoljen nadučitelju Henriku Paternost v Senožečah. Upokojena je gdč. Ana Zarnik v Moravčah. Srednje šolstvo. Ravnatelj II. drž. gimnazije dr. J. Bezjak, je poklican na ravnateljsko mesto državne gimnazije v Gorico; obenem mu je podeljena čast vladnega svetnika. Dija-štvo ljubljanskega zavoda je odhajajočemu predstojniku priredilo slavnostno odhodnico. Vrlemu šolniku, pedagogu in našemu prijatelju, želimo obilo sreče. Upamo, da naše dežele ni zapustil za stalno. Nasa zborovanja. O božičnih počitnicah bo imela zborovanje ljubljanska podružnica »Slomškove zveze«. Radi raznih zaprek je bilo v tekočem šolskem letu izostalo več mesečnih sestankov, kar se bc skušalo v bodoče popraviti in nadomestiti. Pri prihodnjem sestanku, ki bo naznanjen pravočasno v »Slovencu«, se bodo razpravljale i'az-ne interne zadeve; obenem pa hočemo naše zastopnike zopet glasno opomniti in opozoriti na stare obljube. Ne bomo se več sklicevali na neznosne denarne kalamitete po nekaterih učiteljskih družinah, kazali hočemo samo na državne v adnike, ki so brez primere bolje preskrbljeni, nego kranjsko učiteljstvo, pa vsekri-žem tožijo in lamentivajo, da jim ni moč izhajati. Država jim hoče priskočiti na pomoč in jih posraviiti zopet na trdne noge. Mi glede svojih skromnih in poniževalnih dohodkov niti izdaleka ne moremo stopiti v vrsto z nižjim uradništvom, zato upamo, da bodo padli vsi oziri in da bo nuvo leto — leto polajšane bede. — Državna vlada hoč-3 nasuti se vernim kronovinam kar .koše milijonov; ni šment, da bi naša delegacija ne mogla iztisniti vsaj par milijonov za sanacijo deželnih financ in za ureditev učiteljskih plač. — Z ozirom na naše vitalne zahteve želimo o priliki božičnega sestanka ljubljanske podružnice 'obilne udeležbo naših somišljenikov tudi z dežele Vrhniško - logaška podružnica »Slomškove Zveze«. Dne 4. oktobra t. 1. se je v šolski knjižnici na Vrhniki vršil podružnični občni zbor. Iz tajniškega poročila smo razvideli, da šteje podružilica 24 rednih in !) podpornih članov. V preteklem letu je bilo pet zborovanj s štirimi predavanji; 25. julija t. 1. je oskrbela podružnica svojim članom izlet v Kamniško Bistrico. — V odbor so bili za prihodnje leto voljeni sledeči člani in članice: Robert Ziegler, Leopold Turšič, Ivan štrekelj, Marija Marinkova, Ivana Smoletova in Marija Jurjevči-čeva. — Gdč. učiteljica Smolilcova iz Blatne Brezovice je kaj zanimivo predavala o roditeljskih sestankih in njihovem pomenu za ljudsko šolo. V naslednjem razgovoru je poudarjala učiteljica Jurjevčič, da so ravno roditeljski sestanki ugodno sredstvo, da učitelj izobrazuje ljudstvo tudi izven šole; z vsem pa, kar stori učitelj izven šole za izobrazbo ljudstva, koristi tudi šoli sami. Drugo enako uspešno sredstvo je sodelovanje učiteljevo v naših izobraževalnih društvih. Katehet Vovko je bil mnenja, da bo učitelj s sodelovanjem v naših društvih vsaj ponekod morda še več dosegel kot z roditeljskimi sestanki. Učitelj naj gre med ljudstvo, udeležuje naj se ljudskih prireditev, ima naj času in razmeram primerna predavanja. Ljudstvo bo takega učitelja vzljubilo in s tem bo obenem pridobila na ugledu tudi šola. — Za knjižnico so topot prispevali člani 29 K. — Opomnja: Dotični člani oziroma članice, ki imajo iz podružnične knjiž- nice izposojene knjige in časopis »Oesterreichischer Schulbote«, naj jih blagovolijo vrniti, ker se bo s prihodnjim letom sestavil nov zaznamek knjig in se bodo celotni letniki časopisov dali vezati. Občni zbor idrijske podružnice. Slomškove zveze podružnica v Idriji jr. imela svoje glavno zborovanje dne 4 oktobra. Pri tej priliki je predaval profesor dr. Pregelj o razporu, ki je nastal zadnji čas v Istri med učiteljstvom samim in med drugim razum- ništvom. — Podružnica ima točasno 3G članov. Dohodkov je bilo 9(5 K 50 v, stroškov pa 77 Iv 13 v. V odbor so bi- li izvoljeni gospodje, oziroma gospodične: 11. Gostiša, predsednik; Avg. šabec, tajnik; Fr. Tratnik, odbornik; Marija Gostiša, blagajničarica; Leo-poldina Kogej, odbornica, in katehet Ivan Mrak, podpredsednik. — Bivšega predsednika, sedanjega okrajnega šolskega nadzornika Josipa Novaka so zborovalci pozdravili brzojavnim potom. VZGOJA. Pouk v spolnih rečeh. Septembcr-ska številka mesečnika »Zeitschrift tur die osterr. Gymnasien« je prinesla predavanje, ki ga je imel glede pouka v spolnih rečeh dunajski šolski zdravnik dr. Skalla na roditeljskem sestanku, prirejenem od obeh srednjih šol 18. okraja. Razprava se drži stališča, ki ga je tudi naše katehetsko društvo že večkrat zavzelo: j Pouk v spolnih rečeh splošno ne mo-1 re biti stvar šole — to nalogo morajo prevzeti starši, oziroma namestniki staršev. Te nekako srednje poti se vzgojitelji vedno bolj oprijemljejo, tako tisti, ki so bili sprva za to, da se govori o spolnih rečeh v šoli vsem otrokom z vso mogočo jasnostjo, kakor tudi oni, ki so bili nekdaj načelno proti vsakemu spolnemu pouku. Povzemimo iz predavanja nekaj krepkih trditev, ki niso nove, — so imele v Cerkvi vedno svojo vneto zagovornico —, ki pa so zanimive zlasti zaradi tega, ker jih tako odločno poudarja šolski zdravnik nasproti s.tar-šem velikomest. srednješol. in druge mladine. Bolj kot spolnega pouka je treba odločnega nastopa naspi1 oti umazanim literarnim in »umetniški m« ]) r o i z v o d o m. Kot binavca smešijo tistega, ki hoče mladino obvarovati umazanosti. V resnici pa nikjer ni več hinavščine, nikjer po d-lejše hinavščine, kot pri ljudeh, ki nam’ hočejo natvesti, da s svojimi tiskarskimi in slikarskimi proizvodi žele služiti umetnosti. Nikjer ni več hinavščine kot pri ljudeh, ki vpijejo »svoboda umetnosti«, mislijo pa »s svobodo delati si denar«! Skrbite zato, da se njihove predstave ne bodo obiskovale, da se njihovo knjige ne bodo kupovale, da ljudstvo njihovih listov ne bo jemalo v roke, pa s tem najbolje obvarujete svoje otroke nravnih garij in nevarnosti spolnega življenja. Odločno je nastopil šolski zdravnik dr. Skalla proti nazorom, da je nemogoče, spolni nagon držati v redu. Žo celo med učenci nižjih razredov je zadel na to mnenje. Ne moremo dosti resno poudarjati, da je najstrožja zdržnost in čistost v soglasju tako z fiziologič-nimi kot z moralnimi zakoni. Najboljši pouk v spolnih rečeh je prava vzgoja: Uči se ubogati! Uči se naporno delati! Uči se premagovati! Melikužnost, postopanje, razbrzdano poželjenje, to so stvari, ki pripravljajo pot demonu nečistosti, ne toliko nevednost. Dr. J. D. — (Prosimo slovenske liste, da naj bi ponatisnili to važno notico. Uredništvo.) RAZNOTEROSTI. Iz Št. Vida nad Ljubljano. Novo šolsko poslopje se prišteva po vsej I pravici med najlepše in najmoder-i nejše ljudsko - šolske zgradbe na! Kranjskem. Stavba je 40 m dolga ter: ima dve nadstropji, 12 učnih sob, risalno dvorano in prostorno telovad-: nico. Opremljena je z električno raz-j svetljavo, vodovodom in centralno kurjavo. Hodniki so zelo svetli in zračni; vhoda sta dva. Nova šola je 26 m pomaknjena od državne ceste, kar je jako pametno, da učilnice niso preveč izpostavljene cestnemu prahu j in vednemu ropotanju. Zgradbeni stroški znašajo okoli 240.000 K; dve tretjini sta pokriti z ustanovo + dobrotnika Andreja Bitenca, ena tretjina pa zadene občinske doklade. K otvoritvi nove šole, ki jo je blagoslovil stolni dekan M. Kolar dne 15. oktobra, so došli: Dež. šolski nadzornik Franc Levec; okrajni šolski nadzornik Fr. Gabršek; nadkomisar Hof-bauer; občinska odbora iz Št. Vida in iz Zg. Šiške; stavbeni odbor; zastopniki krajnega šolskega sveta; učiteljstvo in za šolo vneto občinstvo. Slavnost se je izvršila v telovadnici. Nebo rosi obilnega blagoslova naši novi zgradbi! — Tudi obrtno-nadalje-valna šola ima v novi šoli svojo risarsko dvorano. — 19. novembra se je vršil obiteljski sestanek v risalni dvorani nove šole. Predaval je profesor dr. Josip Demšar. Izbral si je nalogo: »Bolje poučevati, nego kaznovati« Obsežna dvorana je bila polna; občinstvo pa je jako pazljivo sledilo vsem točkam, ki jih je gospod predavatelj v poljudnih in jasnih slikah razvijal. Žel je splošno pohvalo. Šolsko vodstvo pa mu tudi izreka v imenu učiteljskega zbora in staršev najsrčnejšo zahvalo. Dalekovidnost otrok. V Hanovru so zdravniki preiskali 18.324 šolskih otrok, da bi se prepričali o očesni zmožnosti dečkov in deklic. Bezultat je bil zelo zanimiv, kajti pokazalo se j je, da je zmožnost deklic glede dale-kovidnosti za 11 odstotkov slabša od! dečkov. Dočim se je izkazala povprečna vidljiva daljava pri dečkih 13 m, so deklice zmogle komaj 11 m. Vzrok je menda v tem, ker se deklice bolj pečajo z drobnimi ročnimi deli, pri kterih so oči dostikrat dolgo časa napete. Skrajšane učne ure. Pruski naučili minister je izdal odlok, da naj se po vseh višjih šolah in zavodih uvede takozvana »Kurzstunde« — 45 minut. Turška dekliška gimnazija. V mestu Kandilli na azijskem obrežju ob Bosporu so otvorili ta mesec prvo dekliško gimnazijo. Vzgajale se bodo tu turške dame, ki se žele posvetiti učiteljskemu poklicu. Pouk bodo oskrbovale zaenkrat francoske učne moči. Enakopravnost ženskega in moškega učiteljstva je priznala francoska zbornica s tem, da jc sklenila in dovolila enake plače učiteljem in učiteljicam. Šolsko breme ameriških katoličanov. Izdatki za šolske potrebščine znašajo v Združenih državah štiri dolarje za osebo. Po tem izkazu plača 15 milijonov katoličanov 300 milijonov kron na leto za državne šole; za svoje privatne šole imajo poleg drž. šolskih davščin še 75 milijonov kron stroškov. Uspehi svobodne šole. Dočim je v Nemčiji, kjer so konfesionalne šole, padlo število analfabetov od 0*096 na 0015 odstotkov, je na Francoskem, kjer ima svobodna šola ves pouk v rokah, prav nasprotno. Na Francoskem se jc v zadnjih treh letih število vojaških novincev, ki ne znajo ne bra+i ne pisati, pomnožilo za okroglo 3000. Med 247.028 vojaškimi novinci leta 1909. je bilo 14.225 popolnih analfabetov, poleg tega pa jih je znalo 4290 samo brati, pisati pa ne. Duhovščina in novi naučni minister, Pod predsedstvom poslanca dr. Stojana se jo vršila seja poslancev zveze duhovnikov, v kateri se jo sklenilo pozdraviti novega naučnega mi- nis+ra dr. Hussareka, od katerega se-se katehetom všteje njih služba v pričakuje, da bo varoval interese du- pastirstvu k pokojnini in da se ob-hovnikov, katerih razmere so mu onem prosi pri vladi za znižanje voz-itak znane. Zveza je še sklenila, da J nih cen duhovnikom na železnici. »Slovenska kuharica.« G natis. Izpopolnila in priredila S. M. Felicita Kalin.šek, šolska sestra in učiteljica na Gospodinjski .šoli v Ljubljani. -Velika izdaja, ki ima 17 krasnih barvastih tabel in mnogo slik ter 6001 strani, stane 5 K 20 v; vezana (5 K. Okrajšana izdaja brez slik in prikrojena le za vsakdanje potrebe, stane 3 K; vezana 3 K C0 v, po pošti 30 v več. Dobi in naroča se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Knjiga ta, ki jo je Kat. Bukvama založila v šestem natisu, posega najbolj v praktično življenje. Kuhinjska umetnost je sicer - kakor kaže izkušnja - nekaj prirojenega; a nekaterim ženskam kar nič ne posreči, dasi so se mnogo učile; druge kažejo neko naravn > spretnost. TocVi brez pouka se tudi tu ne izhaja. Vsaka kuharica mora imeti pri ro-■tah poleg kuhinjske priprave tudi knjigo, ki ji je vsikdar zvesta svetovalka in pomočnica. Ako omenjamo to zanimivo noviteto v našem listu, storimo radi tega, ker hočemo nanjo opozoriti oso bito žensko učiteljstvo. Gdč. učiteljice, ki so po deželi navezane same nase, ki niso le pedagoginje, ampak obenem tudi lastne gospodinje, izkušajo dostikrat zelo občutno, kako brioko je, če so kuhinjski umetnosti popolnoma tuje. V gostilni je drago in slabo, v župnišče ne kaže hoditi na hrano, dasi bi bilo še najbolj prilično; kaj drugega, nego seči je treba po sam.pomoči. Evo vam — cenjene krasno knjigo, ki si jo nabavite, če hočete dobro in ceno živeti ter imeti raznovrstno izbiro. V I »Slovenski kuharici« je poljudno in ' vestno obrazloženo, kako se pripravi najbolj preprosta kmečka, pa tudi naj finejša gosposka jed. S strokovno kuharsko izobrazbo si vsaka učiteljica lahko izboljša svoje dohodke. J. Sclivvab: Ausgeluhrte Kateche-sen ftir den Religionsunterricht der Poi tbildungs - Schule und dic Ghri-j stenlehre. Bandchen I: Glaubens- lehre. (Gott, Christus, die Kirche.) V kratkem izide tudi drugi in tretji zvezek: Die Sittenlehre,dieSacramente. Kritika o tem delu je silno ugodna. Erklarung des kleinen Behar-besihen Katechisnms von dr. J. Schmitt, Domkapitular zu Freiburg i. Br. 10. Auflage. Freiburg und VVien 19ll. Herdersche Verlagsbuchhaml-lung 3 K 12 h; in Leinvvand 4 K 8 h. Bazlage katekizma, ki jih je oskrbel Schmitt, so splošno znane in priznane, to dokazuje že visoko število izdaj. Velika prednost, ki povišuje vrednost Schmittovih razlag je v tem, da so vse spisane strogo v otroškem jeziku in duhu, da so prilago-deno otrokovemu umovanju in srcu. Kratke pripovedke, prispodobe in pomenljivi izreki poživljajo izvajanja. Katehet, ki prelista pred poukom Schmittovo katehezo, se bo znal zatopiti v otrokovo mišljenje, bo znal zadeti pravo struno; zato bodi omenjena knjiga toplo priporočena, osobito začetnikom in novincem v katehezi. »Slovenski učitelj" izhaja sredi vsakega meseca. Celoletna naročnina i K. (Naročnina in članarina B K.) Spisi in dopisi se pošiljajo uredništvu do 4. vsakega meseca. Reklamacije, naročnino, dopise sprejema: Uredništvo »Slovenskega Učitelja" v Ljubljani. Urednika: A. Čadež, katehet v Ljubljani; J. Novak, c. kr. nadzornik v Kočevju. Tiska Katoliška tiskarna. — odgovoren Ivan Rakovec. SLOVSTVO IN GLASBA. j tovarišice — Razpis učiteljskih služb. V novomeškem šolskem okraju so V kočevskem okraju: Tri učna razpisane v stalno nameščenje na- mesta (dve z omejitvijo za moške pro- slednje službe: silce na šestrazredni šoli v Loškem 1. nadučiteljske službe na dvoraz- potoku. Rok 10. jan. 1912. — Učitelj- rednicah v Hinjah, Št. Lovrencu in ska služba na petrazrednici v Sodra- Birčnivasi; žici do G. januarja 1912. — Učiteljske 2. služba učitelja-voditelja na eno- in voditeljske službe na enorazred- razrednici na Ajdovcu; nicah pri Sv. Gregoriju in v Strugah il. po eno učno mesto na dvoraz- do 10. jan., v Dragi (utrakv. šola) do rednicah Dvor in Št. Peter, na triraz- 0. januarja 1912. rednici na Mirni in na petrazredni Krški okraj: Nadučiteljska služba dekliški ljudski šoli v Rudolfovem. ' na dvorazredni ljudski šoli v Čatežu, Za službo na Mirni imajo prednost in eno učiteljsko mesto na štiriraz- moški prosilci. Prošnje do 25. dec. rednici na Raki. Prošnje do 11. ja- V postojnskem okolišču: Naduči- nuarja 1912. teljsko mesto na dvorazrednicah v Črnomaljski okraj: Nadučiteljske Budanjah do 27. dec. in v Nadanjem- službe na dvorazrednicah v Starem- selu do 7. jan. — Učno mesto za uči- trgu in Štrekljevcu in na trirazred- teljico na dvorazredni ljudski šoli v nici v Dragatušu; služba učitelja-vo- Dol. Zemonu. Rok do 27. dec. — Učno ditelja v Adlešičih; učno mesto na mesto za učitelja na enorazrednicah dvorazrednici v Štrekljevcu. Prošnje v Podragi in na Slapu do 27. dec. — do 20. decembra. Mesto učitelja na cnorazredni ljudski šoli na Ostrožnembrdu do