Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava:
Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: L jubli ana VII, Zadružni d-om — Celi e, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenke, Del, dom. Rokopisi se ne vračajo, Nelranikirana pisma se ae sprejemajo.
Itev. 33.
Španija kot republika
Zvezne republike Iberskega polotoka.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Naročnina za Jugoslavijo znala meeečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Sobota, 25. aprila 1931.
ravnatelju Mednarodnega urada dela.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in eocijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1—. V oglasnem delu stane pe-titna en »stolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popast Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Leto VI.
Vatikanska diplomacija prihaja v krizo.
Kardinal Pacclli ima smolo.
V »Prager Presse« objavlja dr. Gines Ganga daljši uvodni članek, v katerem pojasnjuje problem bodo-j-e Španije. Predvsem, pravi, imajo Spanci posebno svojstvo, da se ne dajo radi vladati proti svoji volji. Gelo Napoleonu so zadali prav Spanci prvi udarec. Kralj Ferdinand j® dovolil prehod Francozom proti Portugalcem, toda ko je Napoleon bil v deželi, si jo je hotel podvreči ln je štiri leta vztrajal v deželi, dokler ga ni španski narod pregnal.
V Španiji smo imeli ustavno kraljevino. Primo de Rivera pa je zaoral usodo Španije ravno zaradi 2žoraj omenjenega svojstva španskega naroda. Upori so se ponavljali vselej, kadar se je hotelo delati pro-h volji naroda.
Španija se nahaja sedaj pred novim problemom. Narod ne bo zadovoljen samo z izmeno režima, marveč stremi za novo strukturo državne uprave. To je velika naloga nove Španije. S tem problemom se bavijo iudi sposobni politiki, ki so po prevratu vzeli vajeti v svoje roke.
Prva velika izprememba v španski državni upravi bo decentralizacija Španije. Katalonija in druge province žele samoupravo in bodo dokazale, da so zrele zanjo.
Nova republikanska Španija bo °n<ederacija držav, ki bodo vse po sv°jem gospodarskem in kulturnem ,tremljenju bistveni del skupne ideje IS velike Španije. Centralna vlada v Madridu pa bo imela svoj parlament, ki bo ščitil kolektivne interese in tvoril vez med posameznimi dežela-
Pisec članka tudi meni, kakor je rekel portugalski pisatelj, da pride eas, ko se veliki Španiji pridruži tudi portugalska ter se bo potem po celem Iberskem polotoku raztezala ena državna skupnost.
To je program že slavnega Don Rodriga Dier de Vivar iz enajstega stoletja. Takratni kralj Alfonz IV. je moža sicer pregnal zaradi tega, vendar pa ta duh živi v španskem narodu in je zato jako verjetno, da se Problem izvede. Španska je torišče ^nogih narodov z različnimi značaji 'n kulturo, čeprav obstoja neka skupka baza. Napredek je mogoč le iz astnih moči in lastnih svojstev, ne Pa po vsiljenih vzorih, ki se ne strinjajo s psihologijo naroda. Španija je bila po sili centralizirana po prvih Habsburžanih Karlu V. in Filipu II.
Po teh načelih hočejo sedanji politični faktorji v Španiji organizirati uovo upravo države.
Pomorski kompromis
Francija pristane.
Londonska pogajanja glede pohorskega sporazuma med Francijo m Italijo se nadaljujejo. Zadnja francoska navodila, ki so naletela v trancoski vladi na odpor, so bila končno sprejeta. Gre za to, ali naj Francija nadomesti stare vojne ladje šele po letu 1934, ali v letu 1937. Italija pa doseže malenkostne koncesije glede pomorskega oboroževanja.
Protiitalijanske demonstracije v Brusel ju
belgijski profesor aretiran v Italiji.
V	Milanu v Italiji se je mudil belgijski profesor Leon Moulin. Italijani s° ga obdolžili protifašistične propa-gande in zaprli.
Albert Thomas se mudi zopet v naši državi. Prišel je k nam kot uradnik Mednarodnega urada dela, da se informira o stanju naše social-no-politične in delavsko-varstvene zakonodaje. Njegova naloga je, da tem vprašanjem posveča pažnjo in kakor vidimo in vemo, se neutrudljivo briga prav za vzhodno-evropske in balkanske probleme v tem pogledu.
Pozdravljen bodi v naši sredi! Mednarodno organizirano delavstvo
Direktor Mednarodnega urada | dela Albert Thomas je sestavil mednarodni delovni načrt, kako bi bilo treba pobijati brezposelnost ter je ta načrt izročil komisiji Zveze narodov, ki se bavi z zedinjenjem Evrope. On predlaga ustanovitev evropskega urada dela ter izvedbo skupnih velikih del. Med drugim predlaga Thomas izgradbo evropskega avtomobilskega cestnega omrežja, zlasti zvezo med Parizom, Dunajem ter Atenami ter Parizom, Berlinom, Var-
Poljski parlament sklican.
Radi vprašanja gradnje novih železnic
Poljska vlada nenadoma sklicuje sejm in senat k izrednemu zasedanju. Vlada je najela v Parizu železniško posojilo, pa ga predloži sejmu in senatu v odobritev.
Islandija zahteva samostojnost.
Postati hoče republika.
Otok Islandija je del danske države. Sedaj se je pričelo v Islandiji gibanje za neodvisnost, to je samostojno republiko. Islandija je najsta-rejša parlamentarna deželica, ker obstoja nje demokracija že tisoč let.
Na bruseljskem vseučilišču je di-jaštvo priredilo protestno zborovanje. Po zborovanju so dijaki navalili na italijanski konzulat in razbili okna.
ceni Tvoje posredovalno delo in ga spoštuje.
Direktor Thomas v Ljubljani.
Danes si direktor mednarodnega urada dela, Albert Thomas, ogleda socijalne ustanove v Ljubljani.
Zvečer ga pozdravijo zastopniki delavskih strokovnih organizacij in Delavske zbornice v dvorani Delavske zbornice,
Thomas se še danes zvečer odpelje v Zagreb in potem v Beograd.
šavo ter Moskvo. Zgradbo večjega kanalskega omrežja, in sicer zvezo Rena z Donavo, kakor tudi zvezo med severonemškim vodnim omrežjem ter Donavo. Končno se bori Thomas z načrtom izvedbe avtomatičnega spenjanja železniških vagonov, kar železničarske organizacije že dolgo zahtevajo, pri čemur bi se zaposlilo preko 600.000 delavcev skozi pet let in z intenzivno elektrifikacijo cele Evrope.
PolitiCni zapletljaji na Bolgarskem.
Ljapčev je končno odstopil.
V pondeljek je bolgarska vlada odstopila. Ljapčev bo vodil posle do nadaljnjega. Imeli bomo eno vladno krizo več, ki je pa tudi simbol proti demokraciji. Moči v Bolgariji so pa razdeljene in nekonsolidirane. Pogajali se pa bodo prej seveda za koalicijsko vlado. Največ upanja za sestavo nove vlade imata Malinov in Ljapčev.
Komunisti prestopajo v Nemčiji k socialni demokraciji. V Halle na S. je prestopilo pet komunističnih funkcionarjev v socialno-demokraticno stranko Nemčije, in sicer L. Drexler, W. Ruckv/aldt, Fritz Riebenstahl, P. Blodau in P. Gaitzsch. Drexler je bil od leta 1920 urednik komunističnega glasila »Klassenkampf«.
Vatikanska diplomacija je zlasti zadnji dve leti jako imperialistična. Sedanji državni tajnik, kardinal Pa-celli, ki se je v Nemčiji učil neobzirne politike, je hotel zastavljeno politiko vatikanske diplomacije prav resno nadaljevati. Vendar pa nima sreče. V Italiji postajajo med Vatikanom in fašizmom vedno večja na-sprotstva, zlasti ker hoče Vatikan italijansko mladino pod pretvezo katoliške akcije organizirati v nekakšno krščansko-socialno stranko, oziroma tako strokovno gibanje, ki je v nasprotju s fašizmom. To razmerje je poostrila tudi okrožnica zagrebškega nadškofa dr. Bauerja, ki je odrejala za dne 19. marca molitev za Jugoslovane v Italiji.
Za žalitev vatikanske diplomacije pa smatrajo rimski diplomati dogodek v Litvi. V Litvi že nekaj časa Vatikan ni imel svojega nuncija. Ko se je zadnjič vrnil papežev poslanec v Litvo z raznimi darili za predsednika republike, med katerimi je bilo tudi nekaj novih papeževih zlatnikov, je predsednik sporočil nunciju, da ga ne sprejme in da vatikanskega zastopnika sploh ne bo več sprejel.
Spor je nastal predvsem zaradi šolstva in je duhovščina organizirala odpor proti nameravani zakonodaji. Predsednik litavske republike je tudi rekel ob neki priliki, da se Vatikana res ni treba bati, ker nima oborožene sile.
Vatikan čuti, da politiki in diplomati nočejo, da Vatikan v politiki soodločuje. Zato tako zavlačujejo sklepanje konkordatov. Vatikan pa hoče zopet pridobiti politični vpliv ter zgolj zato tako vehementno pospešuje takozvano katoliško akcijo.
Deset smrtnih obsodb v Rusiji.
V	Dnjepropetrovsku se je vršila obravnava proti 68 prejšnjim žitnim trgovcem, agentom in razlaščenim veleposestnikom, ki so bili nameščeni v državni organizaciji za zbiranje žita. Obtožnica jim očita, da so vršili sabotažo s tem, da so dajali kmetom ponarejene pobotnice, da jim ni bilo treba oddati vsega žita. Deset obtožencev je bilo obsojenih na smrt, ostalih 58 pa na zaporne kazni.
Uradniki v Avstriji si ne pustijo prejemkov znižati. Kriza, ki je zavladala po vsem svetu, ni prizanesla niti mali avstrijski državi. Da ne bi državna uprava zbankrotirala, je skrbel pravočasno finančni minister Juch, o katerem pravijo, da je strokovnjak. Juch se ni dolgo pomišljal in že je imel fiksen načrt, kako naj se sanira državno gospodarstvo ter krije 300milijonski deficit. Rekel si je: Nekaj izdatkov manj, pa nekaj novih davkov, pa je stvar perfektna, Juch je nameraval znižati državni prispevek za socijalno zavarovanje — ki ga sicer še ni — in pa prispevek za brezposelne. Obenem pa je hotel znižati prejemke državnim nameščencem ter jim naprtiti še davek. Toda vsi ti računi so bili napravljeni brez krčmarja, kajti delavske zbornice ter strokovne organizacje so vstale proti temu načrtu. In vlada je dala objaviti, da za enkrat ostane vse lepo pri starem. Sedaj pa so se tudi organizacije državnih uradnikov ter železničarjev oglasile ter sklenile, da si ne puste ničesar vzeti, tudi trinajste plače ne!
Resnica o položaju v
Državna naročila še dolgo ne bodo
Po poročilih, ki smo jih sprejeli s precej avtentične strani, so pogajanja med lastniki premogovnikov in upravo državnih železnic v zadevi nabav premoga zaključena za eno leto. Pri tem je dobila Trboveljska družba 55.000 ton mesečno, ali 660 tisoč ton letno. To je pa samo 5000 ton več kot lani. To količino pa producira en rudnik s 1000 rudarji v petih dneh. Družba je s tem še vedno na izgubi za 25.000 ton mesečno na-pram letu 1929, ali letno za 240.000 ton.
Povedati moramo, da je v državi 112 rudnikov v obratu in da jih je od teh 75 odstotkov, kateri so vsi celotno ali delno odvisni od naročil pri državnih železnicah. Državne železnice pa, ki so na podlagi mednarodnih trgovinskih pogodb pravilno ali nepravilno vezane na uporabo tujega premoga, pa produkcije domačih rudnikov konsumirati ne morejo. Poleg tega pa dela privatna in
premogovnih revirjih.
omogočila polne zaposlitve rudarjev.
državna industrija s 50 odstotno kapaciteto, kar tudi ogromno zmanjšuje konsum premoga.
Iz tega položaja ni sedaj nobenega drugega izhoda, kakor če se najde kje kaka sila, ki bo pritisnila naše rudarske podjetnike, da bodo morali radikalno znižati cene premogu, na drugi strani pa bo treba izvesti revizijo sedaj veljavnih mednarodnih trgovinskih pogodb v korist našega premoga, ali pa, če se omogoči našemu premogu izvoz v druge države.
Zato tudi v revirjih Trboveljske premogokopne družbe s sedanjimi naročili pri sedanji produkciji še dolgo ni mogoče pričakovati polne zaposlitve rudarjev. Polna zaposlitev je mogoča le pri veliki redukciji rudarjev. Tega pa si nikdo ne želi. Zakaj vsem je treba dela in jela.
To si pa naj zapomnijo oni »na-cionalno-žoltL: demagogi, ki so v revirjih z lepaki naznanili, da so oni rudarje rešili. To je resnica.
Pobijanje brezposelnosti zahteva mednarodno organizacijo dela.
Albert Thomas stavi predloge za pobijanje brezposelnosti.
Pozdrav Albertu Thomasu
Razvoj Španske republike.
Anglija jo je priznala, pa tudi Jugoslavija.
V Barceloni je bil na ulici ustreljen predsednik svobodnih strokovnih organizacij Sevagiela.
Demonstracija nezaposlenih je v pondeljek pred vladno palačo v Barceloni zahtevala uvedbo šesturnega delovnega dne.
Angleška delavska vlada je priznala špansko republiko. Isto so storili angleški dominioni.
V Španijo se pripelje iz Rusije komunistični izvršni odbor za Španijo. V Varšavi so izjavili člani odbora, da bo Španija ugodno torišče za komunistično revolucijo, ker je uvedla sistem zvezne republike.
Nova španska vlada namerava preiskati prejšnje poslovanje državne uprave. Predvsem, kakor poročajo listi, se je kralj udejstvoval pri raznih velikih kapitalističnih transakcijah in je še pred odstopom sklepal posojilno pogodbo za državo z Morganovo skupino v Ameriki. Vlada je ta pogajanja ukinila.
*
Republika se odreka fašizmu.
Za časa diktature Prima de Ri-vere je Španska sklenila intimne zveze z Italijo. Republikanska vlada prekine te stike. Republikanski voditelji so bivali večinoma v Franciji, kjer so imeli ožje stike z levičarji. Pričakovati je, da bo republikanska Španija sklenila ožje stike s Francijo.
•
Zahteve radikalnih Špancev. Radikalna socialistično-republikanska stranka je sklenila obstoječo republiko ščititi. Stavi pa vladi te-le zahteve: 1. Vojaške formacije, ki so še ostale po monarhiji, razorožiti. 2. Oborožiti ljudi, ki so republiki zvesti. 3. Proti gosp. Alfonzu se ima naperiti proces. 4. Cerkev se ima ločiti od države. 5. Uvede naj se obvezno la-jiško šolstvo. 6, Proračun za vojsko in mornarico se naj zniža na minimum in izvedejo naj se vse potrebne socialne reforme.
Jack London:
Izgubljeni obraz.
Poglavar je prikimal:
»Jakaga, modro govoriš. Ako nima še drugega bajila, ga bomo takisto uničili.«
Subienkow pa medtem ni časa tratil z izbiranjem. Grabil je vse, kar mu je prišlo pod roke; jelove igle, notranjo mezgo vrbovih skorij, pas brezovega luba, nekoliko bobik in mahov, ki jih je svojim spremnikom velel izbrskati izpod snega, vse je bilo dobro. Neke zmrzle korenike so mu izpolnile zalogo in na čelu spremstva se je vrnil v taborišče.
Makamuk in Jakaga sta počenila tik njega, pozorno motreč, kakšne primeske in v kateri množini meče
V	lonec.
»Zapomnite si,« je prijazno opozoril Subienkow, »da sem pričel s temi jagodicami, ki rasto pod mahom . . • Tako je prav! Vse v redu . .. Ah, skoro sem pozabil. Še nekaj manjka. Moški prst. Stopi bliže, Jakaga, da ti odrežem prst.«
Ali Jakaga je urno prekrižal roke na hrbtu in se načemeril.
»Samo mezinček ...« je prosil Poljak.
Doma in
Saj se poznamo. Zagrebški indu-strijci so vložili v socijalnem ministrstvu peticijo, v kateri ponujajo uvedbo petdnevnega tednika. Ampak kako?! Dva dni v tednu naj bi se delalo po devet ur, tri dni pa po deset ur. Na tak zvit način hočejo indu-strijci odpraviti osemurnik, da bi se čez kratko časa zopet delalo po šest dni v tednu, ampak ne po osem ur, temveč po deset ur. Takle napredek, kakor bi ga zagrebški indu-strijci radi, bo delavstvo že znalo preprečiti; rajši šest dni v tednu, ampak v teh dneh naj se drži osemurnik. Če pa hočejo industrijci pomagati pri omiljevanju brezposelnosti, jim je pa to svobodno; lahko u-vedejo šestumik, ampak plač si delavstvo zato ne bo pustilo reducirati.
Doba gospodarske krize — doba oderuštva. Po vsem svetu, tako pravijo, trpe narodi, trpi gospodarstvo zaradi gospodarske krize. Nekaj resnice je v tem. Nihče pa ne govori o tem, da je doba za veliki kapital sijajna in da v senci tarnanja cvete največje oderuštvo zlasti pri nujnih življenskih potrebščinah. Kljub krizi industrija dvakrat in trikrat valorizira svoje glavnice, združuje se in jači. Trpi dejansko samo narod, kon-sument, ker od samega joka zaradi krize oderuštva nihče ne vidi. Kon-zument pa molči iz usmiljenja in sočutja do jokajočih oderuhov. Kako najbrže povsod cvete oderuštvo, nam daje pouk ukrep — egipčanske vlade; vlade, o kateri skoraj mislimo, da je nekoliko bolj divjaška. Ta vlada je sklenila prisiliti trgovino, da zniža cene življenskim potrebščinam. Sklepa vlade so se špekulanti tako ustrašili, da so kar sami od sebe peki znižali cene za 20 odstotkov, mesarji pa celo za 25 do 33 odstotkov. Grožnja vlade je vplivala na 37 pekov in 223 mesarjev v Kairu. Vlada pa izjavlja, da ustanovi sama pekarne in mesnice, če tudi drugi uderuhi ne znižajo cen. V Evropi smo seveda civilizirani in moramo tudi ob očividnem oderu-štvu — zasliševati in poslušati mnenja, kakor da bi sami ne imeli prav nič razuma in pameti.
Makamuk je ukazal:
»Jakaga, daj mu svoj prst!«
Jakaga je zamomljal:
»Saj ne manjka prstov okoli nas.«
In pokazal je v snegu človeške ostanke kakih dvajsetih kožuharskih dolgoprstnikov, ki so jih do smrti trpinčili.
»Prst mora biti od živega človeka,« mu je segel Subienkow v besedo.
»Dobiš, kar želiš,« je kriknil Jakaga, ki je stopil proti kozaku in mu odrezal prst. Krvavo trofejo je zagnal v sneg Poljaku pod noge ter oznanil:
»Možakar še ni mrtev.«
Nato je dodal:
»To je imeniten prst, ker je zelo velik.«
Subienkow je spustil predmet v svoj lonec, ki je vrel na ognju in zakrožil črnošolski zagovor. To je bila francoska ljubavna pesem, ki jo je gostolel z veliko svečanostjo, mešajoč pri tem čarobno brozgo. Zatem je izjavil:
»Besede, ki jih govorimo, so ne-obhodno potrebne, da bajilo deluje. Brez njih je vse skupaj za nič.
po svetu.
Londonski list o Jugoslaviji Londonske »Times« so priobčile članek svojega beograjskega poročevalca, v katerem pravijo, da je Jugoslavija politično orijentirana sicer k francoski politični skupini, gospodarski interesi jo pa silijo k centralni Evropi.
Solidarnost nemške in slovenske manjšine v Italiji so manifestirali v nedeljo, dne 19. t. m. na Dunaju pred Karlovo cerkvijo pod vodstvom p\-tra Innerkoflerja zveza Andreja fio-ferja in avstr, hrvaška in slovenska društva.
General Štefan Hadžič umrl. Bivši minister vojske in mornarice Štefan Hadžič je dne 23. t. m. v Beogradu umrl. Hadžič je bil rojen leta 1868.
Nabave železniških vagonov. Naše prometno ministrstvo je naročilo pri nemškem kartelu tovarn za železniške vozove 33 velikih modemih vagonov za brzovlake v vrednosti 37 milijonov 800.000 dinarjev.
Tudi v papirnicah delavci praznujejo. V združenih papirnicah v Vevčah in Goričanah je nastopila kriza. Delavstvo je zaposleno samo 4 dni v tednu.
Pivovarna v Laškem. Trgovinsko ministrstvo je sporočilo pripravljalnemu odboru za ustanovitev pivovarne gostilničarjev v Laškem, da je koncesijo odobrilo.
Nova tovarna za sladkor in špirit se ustanavlja s pomočjo angleškega kapitala v Čurug-u pri Novem Sadu. Ustanovila se je akcijska družba, h kateri je pristopila tudi londonska banka Walker s 25.000 funti šterlingov (7 in pol milijona dinarjev). Občina Curug je za gradno te tovarne potrebna stavbišča dala za dobo 25 let brezplačno na razpolago. Uvedena je obširna akcija v okolici Novega Sada za pridelovanje sladkorne pese. Kakor je videti, se inozemski kapitalisti prav pridno poslužujejo našega sladkornega monopola in visoke carinske zaščite.
Osijek ima nad 40.000 prebivalcev. V desetih letih je naraslo število prebivalstva za 6000.
Zagreb šteje po zadnjem štetju 180.000 prebivalcev, skoraj še enkrat toliko, kakor ob prevratu.
*
Teorija in praksa gospodinjstva mora biti znana vsaki gospodinji, tudi če ji ni potrebno, da opravlja hišna dela osebno! Vendar je dobro, če more podučiti posle in pojasniti perici: »Samo Zlatorog milo varuje in ohrani perilo!«
Zastopnik avtorske centrale v Ljubljani je g. Tavčar Ciril, višji računski revident mestnega načelstva v Ljubljani; stanuje Grajska planota 1.
Dajo mu večji del njegove moči.. . Vse je dovršeno.«
»Ponovi počasi te besede,« je zaukazal Makamuk, »da se jih še jaz navadim.«
»Takoj, kadar se izvrši preizkušnja. Ko sekira trikrat odskoči na mojem vratu, te jih naučim.«
»Kako boš mogel to storiti?« je vprašal Makamuk v skrbeh, »če je pa morda lek za nič in če umreš?«
Subienkow je dal duška svojemu srcu:
»Moj lek je nepogrešljiv! Ne dovolim ti dvomiti o njem! Ako sem te prevaril, ti je na prosto dano, da storiš z menoj kakor z vsemi temi... Dopustim, da me razsekaš na tako drobne kosce kakor kozakov prst.«
Nato se je sklonil nad lonec, ki ga je bil malo prej potegnil iz žerjavice:
»Mešanica je že hladna. To je pravi trenutek. Namažem si vrat in zapojem drugi čarovni rek.«
In še zmeraj enako resno je ubral polahko kitico marseljeze, medtem ko se je mazal po tilniku z gnusno zmesjo.
Rezek krik je prekinil prizor. Ogromni kozak, ki se mu je poslednjič obudila njegova strašna živnost,
Obini zbor II. skupine Rudarske zadruge.
Vodstvo je prešlo v roke delegatov, izvoljenih na listi Zveze rudarjev Jugoslavije.
V nedeljo, dne 19. aprila 1931 se je vršil v Celju redni občni zbor II. skupine Rudarske zadruge. Od 105 izvoljenih zaupnikov se je udeležilo občnega zbora 98.
Zanimanje za ta občni zbor je bilo od strani delegatov samih precejšnje. Izvoliti je bilo novo načelstvo, obstoječe iz 5 članov in 5 namestnikov in sklepalo se je o proračunu, ki znaša za leto 1931 Din 146.500.—. Zopet so se merile moči med člani-zaupniki Zveze rudarjev Jugoslavije in vsemi združenimi nasprotniki, kdo bo vladal bodoča tri leta v načelstvu.
Priznati se mora, da je dosedanji načelnik g. Štruc storil vse, pa čeprav ni bil sam izvoljen, samo da ne bi dobili vodstvo v roke člani ZRJ. Poskušal je na vse načine, jezdil paragrafe, združil vse ZRJ nasprotne skupine, predvsem pa Jugoslovansko strokovno zvezo rudarjev, samo da bi ti prodrli.
Ali vse ni nič pomagalo. Organizirani zaupniki v ZRJ so šli samostojno, kakor prej pri volitvah, v borbo za načelstvo in prodrli s 65 proti 33 glasovom. V novo načelstvo so torej izvoljeni sledeči ss: Načelnik Franc Pliberšek, namestnik Anton Krautberger; odborniki: Verden Anton, Hrušovar Alojz in Ravšer Anton.
S tem je zaključena ostra borba za to ustanovo med onimi, ki zagovarjajo stališče, da bo le takrat delavski zaupnik kaj pomenil, kadar bo on izraz organizirane moči delavstva, ne pa kadar bi hotel biti uslužen dvema in bil pokornejši močnejšemu, kakor so mislili nekateri v prejšnjem vodstvu II. skupine Rudarske zadruge. Zato je tudi čisto pravilno, da jih je delavstvo izločilo iz te ustanove, ker ne spadajo v njo.
Kdo je bil Matija Eldersch? —
Predsednik avstrijskega državnega zbora, ki je dne 20. t. m. umrl na Dunaju, je bil rojen v Brnu na Moravskem dne 24. februarja 1869. Matija se je izučil za tkalca. Leta 1892 je stopil v strankino službo. Od leta 1901 do 1911 je bil državni poslanec. Po prevratu je bil notranji minister 1919-20 v drugi dr. Rennerjevi vladi. Od leta 1923 drugi predsednik in od zadnjih volitev predsednik avstrijskega parlamenta. V teku let je bil nekaj časa uradnik v bolniški blagajni. Nad 20 let je sodeloval v kon-sumnih organizacijah. Udejstvoval se je prav posebno v bolniškem zavarovanju in je bil več let predsednik Zveze bolniških blagajn. Odlikoval se je z izredno inteligenco in smotrenim duhom.
se je bil vzpel na kolena. Glasen ho-hot in tleskanje nastane med Indijanci, dočim se debeli Ivan zopet vrže na tla in se valja po snegu v zadnjih trzajih svoje mogočne mrtva-ščice.
Subienkow začuti, kako se vse v njem vzdiguje spričo tega satanskega prizora. Vendar premaga svoj stud in jezno zakliče:
»Brigajmo se za našo stvar! Ukaži jim molčati, Jakaga, in pričnimo preizkušnjo.«
Zatem se okrene proti Makamu-ku, dočim Jakaga miri Indijance: »Predvsem pa nikar pozabiti, da je treba na vse kriplje udariti! To ni otroško delo, kar te čaka. Na, vzemi to sekiro in lopni vpričo mene po tej kladi, da bom videl, si li mož vreden tega imena «
Makamuk je poskusil. Dvakrat je jeklena ostrina točno in močno priletela, da je odbila široko iver.
»Sijajno!« je izustil Subienkow ter pogledal okoli sebe kolobar divjih obrazov, ki so se mu zdeli višnji simbol barbarstva, kakršno ga je oklenilo s svojim zidom oni dan, ko ga je carsko redarstvo prvič prijelo v Varšavi, za zidom, ki se nikdar več ni razklenil.	(Dalje	prihodnjič)
Hkrati za podnevi in ponoči je
Nivea- Creme
ker omogoča njen« najvažnejša sestavina Eucerlt, ki pospešuje nego kože, da se Nlvea-Creme globoko vleze v kožo, ne da bi se koža količkaj svetila. Podnevi Vas varuje vpita krema pred grdim vremenom in nadomešča maščobo, ki Vam jo jemljeta veter In grdo vreme, kožo pa dela voljno In glbčn6.
Ponoči deluje Nivea-Creme na ta način da Vam oživlja in krepi polt tn da dobite živahen In mladosten videz.
Nivea-Creme ne morete nadomestiti niti z najdražjimi luksuznimi kremami, ker ni nobene druge kreme, da bi lme'a v sebi Eucerit, ki kožno staničje hrani in oživlja, na kar se tudi opira iznenadjajoče in blago delovanje Nivea-Creme.
Škatle po Din 510 — in 22—. Tube iz čiste pločevine po Din 9 — in 14"—.
Izdeluje v Jugoslaviji: Jvgosl. P. Beiersdorf & Co., d. S. O. J. Maribor, Gregorčičeva ulica Itev. 34
Dunajska mestna občina bo tudi | Smrtna ObSOdbd CflUS"
seldorfskega vampirja.
Kurten devetkrat obsojen na smrt.
V sredo, dne 22. t. m., je bila pred deželnim sodiščem v Diissel-dorfu izrečena razsodba v en teden trajajočem procesu proti takozva-
v tem letu sezidala osem velikih stanovanjskih hiš z več tisoč stanovanji.
Dr. Seipel zopet spletkari. Avstrijski kancler pravi, da ne mara vladati v sedanji negotovosti z nezanesljivo večino. Oglasil se je pa zopet katoliški prelat dr. Seipel, ki pravi, da s socialnimi demokrati ni sprave in se odločno postavlja proti končen
traciji avstrijskih politič. strank. Ker	nemu »diisseldorfskemu vampirju«
njegove besede ne zaležejo, zahteva,	Kur tenu. Morilec je bil obsojen radi
da o tem vprašanju sklepa kongres	9 umorov, 7 poskusemh umorov,
krščansko-socialne stranke. Prelat	dveh posilstev in nasilja devetkrat
ima drzno čelo, da pravi, ravno v se-	na smrt, na 15 let prisilnega dela
danjem času naj socialni demokrati	ter trajno izgubo državljanskih pra-
pokažejo, če se upajo voditi obstruk- vic.	.	,	...
cijsko politiko. Pater Seipel naj bo Preden se ,e sodni dvor umaknil le brez skrbi. Socialni demokrati	k posvetovanju, je prosil Kurten za
prav gotovo ne nasedajo njegovim	besedo ter izjavil: »Zavedam se, da
izzivanjem	sem v *er žl°boko obžalujem svo-
Kongres socialno-demokratične	ja dejanja. Zaradi tega tudi sprejmem
delavske stranke v Nemčiji se sesta- I vsako kazen, da tako vsaj deloma
ne v Lipskem dne 31. maja. Na dnevnem redu so referati: 1. Kapitalistič
popravim kar sem zagrešil. Dobro se zavedam, kako dalekosežne po-
na / u/o r :^Vu[ia in delavski sledice je imelo priznanje moje žene. na gospodarska anarhija m delavski	J	{	stof.
razred/ 2. Zmaga nad fašizmom. 3. Stranka in mladina. 4. Poročilo državnozborske frakcije. 5. Poročilo načelstva stranke itd. Kongres je z ozirom na težke politične, kakor tudi mednarodni položaj jako važna manifestacija nemške socialno-demokratične delavske stranke.
Pruski fašisti so za plebiscit po~ trebne glasove zbrali. Pruski fašisti zahtevajo razpust pruskega deželnega zbora. Dovolilo se jim je zbiranje glasov in so jih zbrali okoli 6 milijonov v 14 dneh. Potrebovali bi bili 5 milijonov glasov (20 odstotkov vseh volilcev). Deželni zbor bo torej moral sklepati o izvedbi plebiscita. Ni
Ako bi ne bil moji ženi priznal storjenih zločinov, bi bil ta proces nemogoč.« Ta Kurten je gotovo uni-kum, ki skoraj nima primera v človeški zgodovini, saj v novejši ne. Morilec je vse natančno priznal, priznal je tudi zločine, za katere ne bi sicer nikoli nikdo zvedel in to z največjo točnostjo ter natančnostjo. On ni moril kot drugi morilci z namenom, da bi žrtev oropal ali da bi jo snedel ali vnovčil kot je to bil slučaj pri Harmannu ali Denkeju. On je žrtve mučil in je pri tem užival. Kurten je srkal gorko kri kar iz ran, ki jih je žrtvi zadal s škarjami. V resnici nekaj zverinskega. Proces sam se je vršil bolj površno in bi bil
Pa verjetno, da bi se fasistom pie-	vsiec} tega lahko krajši, ker je Kur
“iscitno glasovanje obneslo, ker za	^akoj	v	začetku vse priznal in
glasovanje ne bo 14 dni časa. rn	njgo	{Zp0vecJke prjč poseb-
2adnjih volitvah so vse fasistične	nQ zanim;ve Tudi psihijatri se niso
stranke zbrale 9 milijonov glasov, ki	kdove kako trudili s tem izrednim
jm pri plebiscitu ne bodo mogle	kriminalnim slučajem, o katerem bi
ra*i'	_	se dalo napisati cele knjige, ugoto-
Komunistična industrijska spijo-	vjH so le to, da je Kurten normalen
®aža. Nemško velepodjetje I. G. Far-	ter popolnoma odgovoren za svoja
benindustrie je odpustilo 23 svojih	dejanja.
delaycev in jih prijavilo sodišču, ker
Ljubljana.
»Prijatelj Prirode« sklicuje svoj II. redni občni zbor v torek, dne 28. aprila t. 1. ob 7. uri zvečer v prostorih Strokovne komisije, palača Delavske zbornice, I. nadstropje. Pridite vsi člani in pripeljite s seboj svoje prijatelje, ki nameravajo pristopiti kot člani. — V nedeljo, dne 26. t. m. priredi ljubljanski »Prijatelj Prirode« izlet na Bled, Vintgar, Dobravo in Jesenice, kjer se vrši ob 3. uri popoldne ustanovni občni zbor. Vodja izleta bo s. dr. Tuma. Vsakdo naj se prijavi v društveni pisarni radi polovične vožnje.
Abstinentska enota. Zasebni nameščenci so bili že ustanovili absti-nentsko enoto. Sedaj se hočejo izno-va obnoviti. Kdor želi sodelovati, se lahko javi v lokalu podružnice privatnih nameščencev v Ljubljani (Miklošičeva cesta, Delavska zbornica, v prostorih Strokovne komisije, I. nadstropje, levo).
Mesto Ljubljana, kakor domnevajo, bo po zadnjem ljudskem štetju imelo 60.000 prebivalcev.
Ljubljanski peki pred sodiščem. Obravnava proti pekom je bila končana že v torek, ker so peki »junaško« malo govorili in pojasnjevali vzroke, zakaj so kršili bansko odredbo glede cen. Glavni zagovor je bil, da peki ob tako nizkih cenah ne morejo izhajati. Zagovorniki pa so celo trdili, da odredba ni zakonita. Obsojeni so bili: Mežnarič (predsednik zadruge) in Bizjak na 2400 Din ali 24 dni zapora, drugi vsak na 840 Din ali 10 dni zapora, Starič in Novak na 120 Din ali 2 dni zapora, Arbi in Markič pa na 180 Din ali tri dni zapora. Vsi obsojeni, razen Arbija in Markiča, so obsojeni pogojno na eno leto, to je, če v enem letu ne store
enakega prestopka, se jim kazen odpusti. Zagovorniki so v imenu svojih klijentov prijavili priziv. Peki se zaradi obsodbe, ki je mila, niso nič razburjali, cene so pa morali znižati in je vprašanje, če se ne bodo skušali odškodovati na drug način, da jim s paragrafi ne bodo mogli do živega.
Ljubljansko bolnico povečajo. —
Za razširjenje ljubljanske bolnice je najela Dravska banovina 5,500.000 Din posojila. Razširjenje bolnice je bilo že res potrebno. Marsikateri bolnik je občutil ta nedostatek, ker je bolnica vedno prenapolnjena. Dne 14. t. m. na primer se je pojavilo samo ta dan 114 bolnikov za sprejem v bolnico.
Ljubljanski tramvaj se razširi do Št. Vida. Priprave za tramvajsko progo iz Šiške do Št. Vida so se pričele. Viška proga je že znatno napredovala in se bliža dograditvi.
Ljubljanski železničarski proces. V Ljubljani je bilo obtoženih večje število železničarjev zaradi malverzacije s premogom na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Obravnava je bila zaključena v sredo popoldne. Obsojeni so bili: Josip L. na eno leto, Jernej V. na pet mesecev, Ivan G. na dva meseca in 120 Din, Josip N. na tri mesece, Josip K. na šest mesecev in 300 Din. Vsi so bili obsojeni na povrnitev stroškov. Štirje obtoženci so bili oproščeni. Prijavljen je priziv.
Jakopičev paviljon, ki ga je pred nekaj leti kupila ljubljanska občina, ter prireja v njem umetniške razstave v tivolskem parku, namerava podreti, ne da bi bili prej poskrbeli za primeren prostor za umetniške razstave. Umakniti se mora regulač-nim in olepševalnim tendencam občine.
Potek seje mariborskega občinskega sveta.
Dne 23. aprila 1931.
so. Proti plačilu izdajali razne tajno-sf[ v produkciji barv in farmacevtskih produktov. Isto so zasledili tudi ^ podjetju Norsk Hydro na Danskem, ki je s Farbenindustrie v zvezi. Tudi v raznih drugih važnih industrijskih panogah imajo sovjeti svoje agente, ki jim izdajajo načrte in industrijske tajnosti.
Vstajo na Azorskih otokih so
portugalske oblasti zadušile, medtem
Maribor.
Smrtna kosa. V soboto, dne 18. aprila t. 1., je umrl v Splošni bolnici v Mariboru s. Friš Franc, delavec v Sladkogorski tovarni za papir in lepenke, v starosti 54 let. Bil je v omenjeni tovarni zaposlen čez 20 let. Umrli s. Friš je bil dolgoletni član »Splošne del. zveze Jugoslavije«, in sicer od leta 1920. Vztrajal je v organizaciji tudi v najtežjih časih. Obžalovanja v r c d n o je, da je bilo delavstvo v tovarni prepozno obveščeno o njegovi smrti, da bi se zamoglo
O ------------    —	—	—	—--1	   ■	V 601, VJHU v/	** I Vf,' * -1   (	J	,
ko se na Madeiri revolucionarji še udeležiti pogreba ter mu izkazati zadnjo
1	I	»■	i	1	•	!._____ —1'	nnidniil	o	C-Vi/MliTn
vedno drze.
V zvezi z revolucijo v Nicaragui
je izbruhnila vstaja tudi v sosednem Hondurasu. Zedinjene države so odposlale 3 bojne ladje v zaščito svojih podanikov (čitaj: svojih kapitalistov).
Kapital, ki so ga Zedinjene države investirale v Hondurasu, znaša 70 milijonov dolarjev.
Avstralija misli na socializacijo.
^a konferenci delavske stranke v ^ovem južnem Valesu je bil storjen fklep s 57 proti 44 glasovom, da se *Zvede triletni načrt, po katerem se Prenese na ljudsko vlado uprava bank in nekaterih pomembnejših industrij.
Ta sklep pa je bil pozneje zopet anuliran s 65 proti 35 glasom ter je bilo sklenjeno, da se s tem še nekoliko počaka.
Rop mrtvega kapitala v sinagogi.
V varšavski sinagogi so neznani storilci vlomili v zakladnico. Razbili so železna vrata ter vlomili oklopno blagajno, iz katere so pobrali mnogo dragocenih biserov, ki so jih tamkaj imeli varšavski Judje shranjene, misleč, da so dragocenosti tu najbolj varno skrite. Razen tega so roparji odnesli veliko množino vrednostnic ter 20 tisoč zlotov čistega denarja.
čast, kar si je umrli gotovo zaslužil s svojim aktivnim sodelovanjem, bodisi kot dolgoletni odbornik v strokovni organizaciji ali kot obratni zaupnik. Delavstvo Sladkogorske tovarne bo umrlega sodriiiga Friša ohra-nilo v trajnem spominu. Svojcem naše sožalje!
Pisarne, industrijska podjetja, šolska vodstva, kupujte edino v naši
papirnici, Slomškov trg 6.
Celje.
Nedeljski izlet celjskih »Prijateljev Prirode« je lepo uspel kljub najneugodnejšemu vremenu. Oplašilo nas ni mračno in očividno za neurje pripravljeno nebo, ki se je tako kazalo že takoj zjutraj. Zbralo se nas je kljub temu lepo število najpogumnejših in smo jo brez oklevanja mahnili na Mrzlico, kamor smo bili tudi namenjeni. Gori smo prispeli popolnoma <v lepem in tam že tudi našli večje število naših tovarišev iz Trbovelj, s katerimi smo se prav prisrčno pozdravili. Pot nazaj je bila .potem za večino vse kaj drugega kot užitek. Malo je manjkalo, da nas sploh ni zamedlo. Odločili smo se, da ta izlet čimpreje primerno popravimo in to tudi hočemo storiti še to nedeljo. Gremo namreč na Šmohor. Odhod zjutraj ob 7.15 uri z vlakojn na Laško. Od tam peš na cilj in ipo poljubni poti nazaj. Najavilo se nam je celokupno članstvo SK Olimpa, da se izleta udeleži.
Uvodoma se župan spominja 27. 3. t. 1. umrlega obč. svetnika K. Robausa.
Vloga radi obč. doklad kanalščine in vodarine ter gostaščine je končnoveljavno rešena, da gostaščina sploh odpade, istota-ko pa tudi prvi dve dokladi ne bosta več šle potom najemninskega davka. Primanjkljaj radi teh odpadlih doklad se ibo moral ipobirati na drugi podlagi, n. pr. konsuma. Letošnji proračun se bo moral radi tega 'veliko preje sestaviti, ker do odobritve traja dolgo časa.
Radi uradnih ur na magistratu se dovoli kakor doslej, da se junija in julija ne uraduje popoldne.
Dr. Strmšek poroča za 2. odsek: Šolske kuhinje, ki bi dajale revnim otrokom dopoldne mleko, naj začno poslovati, zato bi bilo treba za 30 otrok v vsaki šoli okrog 18,000 Din. — Odobri se predlog soc. odseka za novo šolsko leto.
V 5. okraju se naj ustanovi dečje zavetišče, ker je tam velika potreba. Gradbenemu uradu se poveri, da poišče za to prostore, dokler ne bo občina sezidala posebnega poslopja.
Glede brezposelnih se gradbenemu uradu naroča, da čim najbolj izrabi vsako priliko, da se zaposli brezposelne.
Tekstilni tvrdki Zelenka in Co. se pod določenimi pogoji dovoli zgraditi kotlarno in druge stavbe.
Kanalska dela v Radvanjski ulici se oddajo tvrdki Pickel.
Guštanj.
Delavstvo v jeklarni v boju za kolektivno pogodbo. Preteklo nedeljo je delavstvo naše jeklarne, ^ po številu 174, z javnim glasovanjem poverilo Zvezo kovinarjev Jugoslavije, da vodi pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe. Kakšno vlogo so pri tem igrali nasprotniki, bomo pa povedali obširnejše v eni izmed prihodnjih številk naše »Delavske Politike«.
Prošnja Olepševalnega društva za odstranitev Tegetthoffovega spomenika se odloži. Na Tappeinerjev spomenik pride slovenski napis.
Finančni odsek:	Nekatere	prošnje	radi
odpisa davka na promet se odobre; n. pr. kemikalije se obdavčijo s 4 Din. — Tarifna poistavka 4 se spremeni, da surogati pridejo pod postavko 6. — Postavka 5 (oljnata semena) se spremeni. Tudi tarifa radi papirja in lepenke ter umetnega gnojila se spremeni. — Led pride v tar. postavko 8. Pavšalira se pa ta davščina na promet le za blago, ki se dovaža po cestah, ne pa ono po železnici.
Prošnji Weiss Julije se ugodi. — Plečko M. se prizna povišanje podpore. Prošnji Ziner in Domiter za parcelo se ugodi. — Isto pri Saviču Lj.
Poročilo Mestne hranilnice se odobri in se bodo upoštevali predlogi pregledne komisije.
Zadrugi gostilničarjev in kav. se dovoli olajšanje pri dobavi plina.
Gostaščine od hiš, ki so proste drž. davka, se po odredbi fin. ministra ne sme več pobirati.
H koncu javne seje se sklene, da se za stanovanjske hiše poišče 1 milijon dinarjev posojila. Tako, da bo občina letos še vendarle gradila. Nato sledi tajna seja.
Hrastnik.
Sin sledil očetu v grob. Komaj deset dni po smrti s. Karla Veršnja-ka smo 16. 4. pokopali tudi njegovega sina s. Franca, v najlepši moški dobi 31 let. Umrl je na posledicah vnetja slepiča, zdravniška pomoč je prišla prepozno. Pokojnik se je zavedal, da je bil sin proletarca. Od leta 1922 je bil tudi sam zaposlen kot steklar pri peči, pozneje pa ga je tovarna, ker je stalno bolehal, pustila prakticirati za obratovodjo. V svojstvu obratovodje se je izkazal
Mežica.
Delavsko kulturno društvo »Svoboda«
  	 ^	 vprizori	v	nedeljo,	dne	26.	aprila	1931, ižr°
Kri c	rob £>fo” A ra 6\ h I »Davek na samce«. Začetek ob pol 8. un
rist je rekel. JNe zbirajte aragin	v	dvorani	n	ari	KomMimnim	društvom.
zakladov, ker jih rja razjeda in tatovi ukradejo!«
Ker se je ločila, ne sme v Ameriko. Angležinja Peggy Burton se je hotela vrniti v Zedinjene države. Oblasti pa so ji povratek zabranile, češ, da se je 1. 1920 razporočila po tastni krivdi. Čudne so Amerikanske Postave!
.zvečer v dvorani nad Konzumnim društvom. Opozarjamo vse cenjene obiskovalce gledaliških predstav, da se za to igro kar najbolj zanimajo ter jo v čim večjem številu posetijo, ker lahko pričakujejo obilo smeha in zabave. Med odmori bo sviral orkester pod vodstvom s. Lesičnika. Z isto igro namerava društvo .gostovati na Lešah, ako se bo dobil v te svrihe na razpolago oder in dvorana, in sicer v nedeljo, dhe 3. maja t. 1.. s pričetkom ob pol 4. uri popoldan. Podrobneje o tem bomo še poročali. — T. »•
Pristopajte k zadrugi
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec. delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
Zahvala.
Globoko potrti se tem potom zahvaljujemo vsem, ki so spremili našega dragega očeta na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru .Svoboda* 1. v Hrastniku za ginljlve žalostinke, dalje g. Karlu Logarju za vse, kar je dobrega storil blagemu pokojniku ob priliki njegove bolezni kakor tudi ob smrti, ter končno vsem onim, ki so na kakršenkoli način pomagali tešiti naše gorje v teh težkih urah.
Rodbina Krafškova.
kot posredovalec med tovarnarjem in delavstvom ter je bil med delavstvom splošno priljubljen, kar gotovo ne moremo trditi o obratovodjih, ki so službovali pred njim. Kako tužno je odjeknila vest o njegovi smrti in kako so ga delavci cenili, je
najbolje pričal njegov pogreb, kakršnih je doslej hrastniška dolina le malo videla. Pogreba se je udeležilo okroglo 1000 oseb. Požarne bram-be iz raznih krajev, domače lovsko društvo, pevski zbor »Svobode« II požarne brambe ter godba. V
in
sprevodu je bilo 6 zastav požarnih bramb, 1 zastava steklarne Hrastnik; pred krsto pa so nosili 19 vencev. Ob odprtem grobu se je z gin-ljivimi besedami v imenu požarne brambe poslovil g. Guček, župni načelnik iz Trbovelj, za lovsko dru-
štvo Hrastnik g. Colner. Delavcem pa ostane neprisiljeno vprašanje, bo li dobilo v tovarni namestnika, ki bo tako pravičen kot je bil nam delavcem pokojnik. Čast njegovemu spominu! Težko prizadetim domačim naše sožalje!
Maju nasproti!
VrsU 1945-11
Elastični, lahki in dovršeni platneni čevlji za otroke z usnjenim podplatom in peto.
199,
Vrsta 5605-27
Damski čevlji iz boksa z nizko peto, primerni za delavnik in praznik, posebno za popoldanski izprehod.
K pomladanskemu plašču za šetnjo si omislite še ta lepi dekoltirani čevelj. Okrašen s kačjo kožo z visoko peto odgovarja pariški modi.
Vrsta 1937-22
Vi, ki ste izpostavljeni štrapacu, rabite za spomlad lahke čevlje. Evo jih s trpežnim podplatom za neverjetno nizko ceno.
Yrsta 6627-08
Eleganten udoben čevelj za boljšega gospoda. Športniki na terenu in oni na tribunah ne morejo biti brez čevelj te oblike.	^	232
NI POTREBA
skrbeti, kje si boste nabavili Obleke, čevlje, sandale, perilo, klobuke, ter vsakdanje potrebščine, ker kupite iste po zelo solidnih cenah pri
JAKOB LAH, Harlbor, Glavni tri Z.
Oglejte si izložbe in zalogo!
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA
ZADRUGA
II
DELAVSKI DOM
V TRBOVLJAH r. z. z o. z.
16
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 7% °d dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 v Senovem pri Rajhenburgu. — Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 Din, vpisnina 2’50 Din.
NAČELSTVO.
RAZPIS.
Krajevni šolski odbor v Hrastniku razpisuje za
zgradbo nove osnovne šole
z 12 razredi oddajo sledečih del:
1. Težaška in zidarska dela.
2. Tesarska dela.
3. Krovska dela.
4. Kleparska dela.
5. Mizarska dela.
Ofertalne pripomočke in informacije se dobe do 3. maja t. 1. vsak delavnik od 11.—12. ure pri upravitelju deške osnovne šole v Hrastniku proti odškodnini nabavnih stroškov. Isto-tam so na vpogled načrti. Ponudbe je vložiti do 20. maja t. 1. ob 12. uri. Odbor si pridržuje pravico oddati delo posamezno ali skupno brez ozira na višino ponudbe. Reflektanti se morajo izkazati s potrdilom pristojne TOI o usposobljenosti podjetja za izvršitev ponudenih del. V Hrastniku, dne 21. aprila 1931.
Poslovodja:
Fr. Lebar.
Predsednik:
K. Malovrh.
- od PapU/iutt.
ipldoht}W&fcoJvnz
Nalagajte svoje prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, RotovSki trg Stev. 6.
I
m
Odkar le Zlatica gosposka 'dama seve ne more vedno prati sama Zato perico brhko le najela in važno It resnico razodela:
da milo Zlatorog mehčd perilo prihrani truda in skrbi obilo. Perica le vesela te novice — tako nal bi ravnale vse periceF
01 zlata Zlatica — glas gre okrog nad vse le terpentlnsko milo Zlatorog!
(Nadallevanje sledi.)'
r
1
Hvar obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti po
najnižjih cenah!
CENA OBLEK ZA GOSPODE...................
Z4 DEČKE:................
GAMBETA OD 11 DO 14 LET:
Din 240 — do 750--Din 200-— do 330’—
Din 210*— do 270’—
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:...........................
Din 130’— do 150 —
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO i0 LET............................
Din 110-— do 270-—
RAGLAN:....................................................
Din 650’— ;
HLAČE:.....................................................
Din 90’— do 180’—.
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
Jakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina
H. J. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedbi
Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu t Pazite na zaščitni znak in tvorniško cenoi
Vrsta Tek. štev.
Pazite na gornjo ceno
Pazite se o red ponaredbami!
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Jošlp Ošlak v Mariboru. — Za konzorcii izdala in urejuie Viktor Eržen v Mariboru.