A
leto I.
tiJIl lf\
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ
LJUBLJANA, MAREC 1960
ŠTEVILKA 3
"Pj
Glasila delovnih kolektivov, ki jih je čedalje več po vsej naši domovini, se vse bolj in bolj načrtno razvijajo v organe posebnega pomena, ki jim prostorna ali vsebinska omejenost niti najmanj ne omejujeta njihovega pomena in njihove vloge v socialistični družbi. Če jih namreč po eni plati lahko upravičeno označujemo za eno izmed najvidnejših zunanjih manifestacij ideje o družbenem samoupravljanju in njene posebne socialistične demokratičnosti, se po drugi plati vse bolj in bolj uveljavljajo tudi kot dragoceni posredniki izkušenj med podjetji in njihovimi kolektivi. Prav v tem pa je po našem njihova bistvena družbena vloga.
Ko smo se z novim letom lotili izdajanja tega našega novega plašila in izbrali zanj riamesto revialne — časniško obiliko, je bil tudi nam pred očmi gornji dvojni pomen glasil delovnih kolektivov ali »tovarniških časopisov«, kakor jih tudi imenujemo. Omenjeni dvojni pomen teh glasil nalaga seveda tudi nam — dvojno odgovornost: biti hkrati glasnik teženj in prizadevanj našega delovnega kolektiva v smislu samoupravljanja in posrednik naših izkušenj drugim delovnim kolektivom v naši domovini, oziroma posrednik izkušenj drugih našemu kolektivu. Prva odgovornost terja od nas, da mobiliziramo za pisanje v našem glasilu kar največ članov našega kolektiva, čigar glasnik hočemo biti, vtem ko nam druga nalaga, da povezujemo svoje posebne Probleme in interese s širšimi družbenimi problemi in interesi, kajti samo v takšnem povezovanju ožjih in širših problemov in interesov se lahko uspešno raz-Vlla. tudi naša posredniška nalogo- glede izkušenj.
Zato smo si že od prve številke dalje prizadevali, da bi se kot glasilo našega delovnega kolek-iva hkrati kar najtesneje povezah tudi z vsem našim terenom, ki navsezadnje »diha z nami« in na katerega mislimo prav po tej življenjski plati in ne samo prostorno; prek terena pa tudi s komuno in vso ostalo družbeno stvarnostjo okoli nas, oboje seveda le v prevdarnem sorazmerju s svojimi močmi in svojim dejanskim pomenom, ki ga nikakor ne mislimo precenjevati. Že ob snovanju prve številke se je povsem neprisiljeno in kot nekaj »samo Po sebi umevnega« pokazalo, da tovarne in njenega terena ne moremo medsebojno ločiti: ne le zaradi■ tega, ker prebivajo na terenu člani našega kolektiva s svo-hmi družinami (in naš časopis smo še posebej namenili le-tem, lat0 jim ga pošiljamo po pošti na dom), temveč tudi zato, ker Je s terena samega prišla pobuda v tej smeri, tako od raznih erenskih organizacij kakor tudi aznih terenskih ustanov. Med semi nas je posebno razveselila vLm Po sodelovanju, ki so jo od začetka manifestirali v tcljskem in profesorskem zbo-pr°se.'mietke »Hinka Smrekarja«. vn J?ncani smo. da bo to sodelo-šZZle ludi v prihodnje dajalo na-popisu poseben pečat, hainr,^ ta . nas veseli, da je iz-ua -J? našega časopisa naletelo °t>ei»Qi-ntari0, °dobravanje tudi v nam t m	« katerem se
interP<;n,rnedseboino povezovanje prav tako spontano na-(Nadaljevanje na 2. strani)
Izvažati framb v SUija...
Litostroj je prejel iz Sirije dve naročili: eno za turbine, drugo za opremo treh črpalnih postaj
Sredi februarja so v PPB prejeli iz Sir je končno naročilo za opremo treh črpalnih postaj in ene hidrocentrale. Za hidrocen-tralo Varmouk bo Litostroj izdelal dve Francisov! turbini z regulacijo in zapornimi organi. Moč vsake turbine bo 2.450 KM na padcu približno 240 m. Pri opremi te hidrocentrale sodeluje z generatorji, transformatorji in ostalo električno opremo tudi tovarna »Rade Končar« iz Zagreba, s cevovodom in žerjavom pa »Metalna« iz Maribora. Skupna
Naš izvoz in njegovi problemi
Kljub zaostritvi konkurence na vseh zunanjih trgih si uspešno utiramo pot v svet
teža opreme, ki jo bo dobavil Litostroj, je 26 ton.
Omenjena hidrocentrala bo zgrajena predvsem zaradi napajanja treh črpalnih postaj, ki bodo dovajale vodo za namakanje. Tudi te črpalne postaje bodo opremila naša podjetja, in sicer: »Litostroj« s sedmimi črpalkami, »Rade Končar« pa z elektromotorji za pogon črpalk. Skupna teža opreme bo okoli 210 do 2151.
Za Litostroj je to prvo naročilo iz Sirije za turbine in črpalke. Doslej je naše podjetje že opremilo štiri manjše hidrocentrale v Turčiji in dve v Pakistanu, vtem ko je za razne hidocentrale v In-d ji dobavilo hidromehansko opremo ali žerjave. Sirija je sedaj četrta izmed dežel, v katero bo šla naša oprema za hidrocentrale.
Izvozno dejavnost cenijo povsod po svetu predvsem kot merilo konkurenčne sposobnosti v vseih pogledih. To velja še posebej za proizvajalce investicijske opreme, med katere se uvršča tudi naše podjetje. Zato bo marsikoga zanimalo, da smo si z rezultati v Indiji in Egiptu že priborili vsesplošno priznanje v izdelavi mostnih žerjavov, da si po uspehih v Pakistanu in Turčiji utiramo pota na druga tržišča in da smo zmožni tudi s črpalnimi postajami in črpalkami, ladijskimi motorji in strojnimi deli povečati obseg izvoza. Prav zato terja padec izvoza v tekočem letu (glej tabelo) širše pojasnilo, saj je znano, da smo si z nezmanjšano intenzivnostjo prizadevali za nova naročila.
Leto
1957
1958
1959
1960 (plan)
Vrednost v Tonaža	deviznih
v tonah	dinarjih
($ = 300)
1259
963
1074
532
213,763.000
174,553.612
214,381.936
110,601.881
Na tujih trgih opažamo izredno zaostritev konkurence, ki tijatja že več let. Kapacitete strojnih tovarn v inozemstvu so v primerjavi s prejšnjim obdobjem manj zasedene: od tod padec cen in kratki dobavni roki. V nerazvitih deželah, v katere je usmerjen naš izvoz, ima domača industrija oolno zaščito, in to mri ne-enajki kvaliteti, dvakrat daljših rokih in uradno pri 15—20 °/o višjih cenah (žerjavi v Indiji). Na licitacijah nastopajo doslej manj znani ali ,r>a sploh neznani proizvajalci, ki si seveda skušajo priboriti nova tržišča in reference z izredno ugodnimi roki in cena!-mi- Najnevarnejše in tudi najuspešnejše tekmece v naših proizvodih imamo prav gotovo v Japoncih in Zah. Nemcih. Obe deželi sta po vo.ini relativno hitro obnovili in hkrati zgradili moderno industrijo. Razen tega ne smemo pozabiti, da je n. pr. Japonska izgubila svoji tradicionalni tržišči Kitajsko in Mandžurijo, kjer živi 1/4 prebivalstva na svetu in ie zato njena agresivnost v zunanii trgovini drugod tembolj razumljiva.
Odločilno pa je dejstvo, da se je svetovni trg investicijske opre-mje v Zadnjih letih zelo hitro zožil. Industrijske države (ZDA, SZ, Japonska, Zah. Nemčija itd.) in razne mednarodne banke in
ustanove dajejo nerazvitim deželam namenske kredite za določene objekte, do katerih proizvajalci drugih držav praktično nimajo dostopa, zaradi česar je odprtih licitacij čedalje manj. Edino »zdravilo« je potemtakem, da naša država prav tako daje kredite Indiji, Indoneziji, Braziliji itd. Prav s temi posojili se nam odpirajo izredne možnosti, zlasti za turbine in črpalne postaje, toda rezultati bodo vidni šele čez dve leti.
Ne moremo mimo dejstva, da včasih naši državni organi ukrepajo prenagljeno ali pa prepozno. Tako so obračunski tečaj za indijsko rupijo določili šele januarja 1959, stvarna potreba za takšen sklep pa je nastala že najmanj leto dni poprej, ko je Indija zabredla v silne devizne težave. Zasilna rešitev z reeksportnimi posli je bila predraga in Indijci — razumljivo — niso bili voljni naročevati dražjih proizvodov kljub plačilu v rupijah. Posledice so znane: močan padec naročil za žerjave v letu 1958 in delno tudi še v letu 1959 ter neuspeh na ponovni licitaciji za hidrocen-tralo Panniar, ki so jo dobili Japonci.
Izvozni koeficienti za naše proizvode (2,00) veljajo že od 30. V. 1957. V tem času so se nekateri elementi strukture lastne cene večkrat povečali (amortizacija, vzdrževanje, obresti na osnovna sredstva, osebni dohodki, železniški transport, elektrika itd.), kar ni mogoče docela nadoknaditi s povečano produktivnostjo dela. To se seveda takoj odraža v zmanjšanju naših konkurenčnih sposobnosti. Zaradi tega in
zaradi prej naštetih razlogov so tembolj nelogična predlogi za občutno znižanje izvoznih koeficientov. Posledice bi bile neizbežne: nadaljnji pospešen padec izvoza investicijske opreme nasploh, in to prav v času, ko bi se morali z vso prizadevnostjo boriti za nove reference.
Z dobavnimi roki smo — lahko rečemo — vselej navzkriž. Pri turbinah bi zmogli dobavo v 24 do 30 mesecih, a kaj, ko je konkurenca za! pol leta krajša. Pri žerjavih je 12-mesečni rok redkost (razen z izjemnimi ukrepi in riziki), inozemska podj’etja pa jih nudijo v 6—8 mesecih! Čeprav imajo izvozna naročila vedno sorazmerno prednost v tovarni, tudi to ne zadošča. Je že res, da moramo včasih iskati razlog v trenutni preobremenjenosti naših proizvodnih zmogljivosti, vendar se stvar navadno zatakne pri pomanjkanju projektantov in konstruktorjev, nekaterih ozkih grlih v nroizvodnji, zlasti pa nezadostnih zalogah kritičnega materiala (pločevine, profilov, odkovkov itd.).
Kljub vsemu navedenemu nam nekateri novi posli, ki smo jih sklenili v zadnjem času, odpirajo za naprej še dovolj ugodne perspektive.
Dipl. ec. Dušan Brglez

Telegrafsko naročilo smo prejeli že pred mesecem dni, stopilo pa bo v veljavo šele s podpisom pogodbe, ki je tudi že na poti. Gre za 100-tonsko stabilno mačko, ki jo Javna družba za elektrifikacijo — Public Power Corporation v Atenah (kratko PPC) potrebuje za popravijalnico transformatorjev.
Licitacijo so razpisali že sredi lanskega leta in med sedmimi tekmeci je bila naša ponudba druga najugodnejša. Tudi v Atenah smo se srečali z našima »starima« znancema iz Indije, japonskima firmama Hitachi in Ishi-kavvajima, vendar nam tokrat nista mogli do živega, med drugim zaradi daljšega in dražjega pomorskega prevoza. Razen tega smo se v naši ponudbi lahko naslonili na zelo podobno naročilo, ki smo ga malo pred tem sklenili z »Zajddn"co« elektroprivrednih preduzeča LR Srbije v Beogradu.
Ta posel je zanimiv že zato, ker je to naš prvi uspešen stik s PPC in Grčijo sploh. Doslej so bile poslovne zveze našega podjetja s to deželo precej skromne. Kako bo v bodoče, se ne da prerokovati. Mnogo je odvisno od cen in dobavnih rokov, še več pa od kvalitetne izvedbe. Prvi dokaz za kvaliteto bo treba grškim kupcem pokazati kar takoj.
Visok pakistanski gost med nami
Dne 19. februarja t. 1. se je 23. redne seje delavskega sveta v našem podjetju udeležil tudi vi-
Gradišče hidrocentrale Gujranvvala v pokrajini Lahore v Pakistanu
šoki gost iz Pakistana g. Akbar Karim, pomočnik ministra za delo za vzhodni Pakistan, ki ga je spremljal tov. dr. Lev Svetek z Republiškega zavoda za socialno zavarovanje. Pakistanski gost se je nekaj tednov mudil med nami in proučeval razna socialna vprašanja in vprašanja družbene ureditve, med drugim tudi načela delavskega samoupravljanja. Zato si je želel ogledati potek seje delavskega sveta v našem podjetju.
Visokega gosta je pozdravil predsednik DS tov. Franc Černivec. V pogovoru z nekaterimi člani kolektiva je g. Akbar Karim izrazil svoje zadovoljstvo, da si .ie lahko ustvaril na seji živo podobo o pomenu delavskega samoupravljanja za razvoj naših go-snodarskih organizacij in gospodarstva sploh. Dejal je tudi, da ga presenteča izreden razvoj naše industrije. pa tudi njena visoka raven, spričo katere imamo vse pogoje za uveljavljenje tudi na zunanjih trgih. Tudi s Pakista-(Nadaljevanje na 2. strani)
Za mobilizacijo skritih rezerv
V času, ko izhaja tretja številka našega tovarniškega glasila »Litostroj«, se osnovne organizacije Z K Litostroja intenzivno ukvarjajo z organizacijo letnih konferenc. Osnovne organizacije ZK bodo na svojih letnih konferencah pregledale svoje uspehe in neuspehe v preteklem letu in sprejele sklepe za svoje nadaljnje aktivno delovanje.
Lani so komunisti Litostroj a na svojih sestankih in v svojem vsakdanjem delu napravili precejšen korak naprej. Mnogo izmed osnovnih organizacij se je v preteklem letu resneje in zreleje lotilo reševanja perečih problemov. Predvsem osnovne organizacije v nekaterih proizvodnih obratih so bile v razpravah o konkretnih problemih zelo aktivne. Komunisti so na svojih sestankih aktivno sodelovali pri sprejemanju načel za nove načine nagrajevanja po učinku, zlasti pa v debatah o razvoju in delu samoupravnih organov, predvsem obratnih odborov delavskega sveta.
Pri navajanju vseh teh dejstev ne smemo prezreti nekaterih slabosti. V debatah ne sodelujejo vedno vsi člani ZK, čeprav so na sestanku. Nekateri se očitno bojijo slišati svoj glas (čeprav so izven sestanka glasni), vtem ko drugi menijo, da niso še dovolj zreli, da bi sodelovali v takšnih diskusijah. V mnogih primerih so za pasivnost krive osnovne organizacije same, odnosno vsi starejši člani, ker se ne potrudijo, da bi takim članom ZK pomagali pri njihovem vključevanju v delo osnovne organizacije, saj so tli primeri najpogostejši prav pri novosprejetih članih.
Zavedamo se, da kljub vsem uspehom, ki jih imajo komunisti Litostroja za seboj skozi 13 let podjetja, še vedno ni storjenega dovolj. Komunisti Litostroja bodo morali v prihodnje posvetiti mnogo več pažnje mobilizaciji in intenzivnejšemu sodelovanju vsega kolektiva. Dan za dnem ugotavljamo, da obstajajo v podjetju še skrite rezerve, ki jih ne znamo izkoristiti, vpreči v naš skupni voz in usmeriti k večji produktivnosti. Za pridobitev teh skritih rezerv bo verjetno treba upoštevati boljše načine nagrajevanja, izboljšanje odnosov med člani kolektiva, elastičnejše reševanje kritičnega stanovanjskega problema in še marsikaj.
Tovariš Tito je v enem izmed svojih govorov dejal: »Z velikim uspehom gradimo modeme nove stroje in tovarne, a istočasno še z večjimi napori socialističnega človeka.« Tudi nas še čaka zgraditev novega človeka — Lito-strojcana.
Naš kolektiv je sedaj tik pred prehodom iz centralistične organizacije proizvodnje na decentralizacijo, to je na organizacijo po ekonomskih enotah. To za širšo javnost ni več tajna in tudi pri nas se o tem razpravlja že skoraj dve leti; vendar pa smo tudi v tem pogledu storili doslej premalo. Lani smo samo pripravili temelje za finančni obračun po enotah. Uprava podjetja je sedaj izdelala organizacijsko shemo za ekonomske enote. Menim, da je s tem napravljen šele drugi, sicer pomemben, a ne še odločilen korak na tej poti, čeprav brez dobre organizacije proizvodnje ni življenja za vsako posamezno ekonomsko enoto. Ekonomskim enotam moramo postaviti konkretne odgovornosti in poiskati najboljši način nagrajevanja, ki bo odkril vse še skrite delovne rezerve.
Časopis »Litrostroj« izhaja mesečno v nakladi 3500 izvodov * Ureja ga uredniški odbor * Odgovorni urednik Peter Likar * Tel. uredništva 39-011 do 39-019, interno 343 in 458 * Cena posamezni številki v prodaji 10 din * Poštnina plačana v gotovini * Rokopisov ne vračamo * Tiska tiskarna ČZP Primorski tisk v Kopru
Menim, da se morajo ravno komunisti in z nami tudi vsi člani sindikata in vse politične organizacije v podjetju lotiti reševanja tega problema. Ne smemo pozabiti, da se bo vloga ODS v bodočih ekonomskih enotah bistveno spremenila: iz posvetovalnega organa se bodo spremenili v organ, ki bo imel odločilno besedo pri gospodarjenju vsake posamezne ekonomske enote.
Člani ZK naj imajo vedno pred očmi, da je njihova glavna naloga. da delujeio v duhu načel družbenega samoupravljanja. To pomeni, da aktivno prispevajo k razvijanju iniciative od spodaj, k prenašanju odgovornosti na čedalje širši krog ljudi, s tem pa tudi k nenehni rasfii in krepitvi socialistične zavesti najširših delovnih množic, k poglabljanju socialističnih družbenih odnosov.
Jože Dimnik
Več proizvodnih konferenc
S proizvodnimi konferencami smo začeli že leta 1958 — Zanimanje zanje so pokazali tudi starejši delavci — Tudi glasilo LITOSTROJ lahko pomaga s spodbuianiem
Že ob koncu leta 1958 smo sklicali v livarni sive litine za »po-skušnjo« prvo proizvodno konferenco. Takrat nismo pričakovali posebnega odziva. Bilo pa je drugače. Uspeh konference je b 1 presenetljivo dober. Zato je TK
ZK
OBČNI ZBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC
V tem mesecu se vrstijo po obratih občni zbori sirHika'riih podružnic v našem podjetju. Poročajo nam, da se člani ob poročilih s"ndikalnih funkcionarjev kritično dotikajo raznih perečih vprašanj, zlasti iz proizvodnje, skrbi za človeka, higiensko-teh-nične zaščite, nagrajevanja itd. V začetku aprila bo občni zbor tovarn škega sindikata, za katerega volijo podružnice po enega delegata na vsakih 15 članov. Povsod si prizadevajo, da bi ~v odbore podružnic in za delegate na občnem zboru tovarniškega odbora izvolili najbolj prizadevne tovariše, ki naj bi sindikalnemu delu v našem podjetju dali globljo vsebino in smotrnejše oblike.	— n
LETNE KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ
Te dni imajo naše osnovne organizacije ZKJ letne konference, na katerih pregledujejo svoje delo v preteklem letu. Člani ZK ugotavljajo, da so se letos osnovne organizacije lotile obravnavanja in reševanja proizvodnih nalog z večjo vnemo. Rezultati pa še vedno niso povsem zadovoljivi.
Na letnih konferencah osnovnih organizacij so tudi poudarili, da je bil študij partijskega gradiva za starejše člane lani dobro organiziran in da bi bilo treba s takim političnim izobraževanjem nadaljevati.
Člani ZK obravnavajo na svojih konferencah tudi bodoče naloge in se tako pripravljajo na letno konferenco ZK v podjetju, ki bo prve dni aprila.
V našem podjetju smo organizirali seminarje za mlade komuniste, kjer le-ti poslušajo predavanja iz zgodovine delavskega gibanja, o ekonomiki FLRJ in podobno. Čeprav so predavanja precej kvalitetna, vendar zanje ni pravega zanimanja. Osnovne organizacije bodo morale temu vprašanju posvetiti precej več pozornosti kot so jo doslej.
Poglabljajmo znanje
Nekaj misli z letne konference Kluba mladih proizvajalcev
Na nedavni letni konferenci Kluba mladih proizvajalcev v Litostroju so se člani pogovarjali o najbolj perečih težavah, s katerimi se borijo že nekaj let. Med drugim so se vpraševali, zakaj se kljub večkratnim vabilom ne vključijo v njihove vrste mladi inženirji in tehniki. Le-ti bi lahko v veliki meri podprli prizadevanja mladih proizvajalcev, da bi se čimbolj izobrazili.
Kot odgovor na to lahko navežemo misli, ki jih je mladim pro<r izvajalcem izrazil sekretar tovarniškega komiteja ZK tov. Jože Dimnik. Dotaknil se je med drugim vprašanja razlik med fizič-
gali, da bi mladinci intenzivneje obiskovali seje delavskega sveta in si na njih širili obzorje.
Pogovarjali so se še o neposrednih težavah, ki jih imajo na svojih delovnih mestih, in razpravljali na primer o tem, da hi morali v naši pločevinami nabaviti stroj za valjanje in bolje izkoristiti aparate za varjenje.
Marjan Stanc ar
boljše znanje —
VIŠJI PREJEMKI
n im in umskim delom, ki v naši
tovarni še niso izglajene in ho treba v tem pogledu še marsikaj storiti. Naglasil je tudi, da se bodo v sistem ekonomskih enot morali tudi umski delavci trdneje povezati s fizičnimi, saj bo od skupnega dela odvisen tudi njihov uspeh.
V težnji po čim popolnejšem strokovnem znanju so člani KPM izrazili željo, da bi se v prihodnje morali mnogo tesneje povezati tudi s Centrom za izobraževanje, od koder pričakujejo vsestransko pomoč.
Na konferenci so tudi predla-
Upamo, da smo ustregli željam premnogih, ko smo dne 8. in 15. februarja 1.1. začeli s poukom v večernih oddelkih Industrijske šole, in sicer v oddelku za kovinarje in oddelku za livarje.
25. februarja pa se je začel tudi tečaj za dosego visoke kvalifi-kac je.
V šoli in na tečajih je pouk prilagojen izmenam v proizvodnji, kakor so želela vodstva obratov. To bo koristilo tudi udeležencem, ki se bodo po daljšem presledku spet lahko lotili intenzivnega študija. Žel mo, da bi učenci s pridobljenim znanjem izboljšali svoje delo, z boljšim znanjem pa hkrati povišali tudi svoje prejemke.	A. T.
LMS sklenil, da se take oblike pogovorov z delavci nadaljujejo in razširijo še na ostale mladinske aktive.
Na proizvodnih konferencah se delavci seznanjajo s perečimi vprašanji svojih obratov in z nalogami, ki jih čakajo; v razpravi si bistrijo pojme o aktualnih tovarniških vprašanjih.
Za proizvodne konference so pokazali zanimanje tudi starejši delavci, kar daje misliti, da bi morali organizirati podobne konference tudi po sindikalni liniji.
Kljub temu, da so proizvodne konference naletele med delavci na močan odmev, pa jih je še vedno premalo. Mladinci, a tudi starejši člani sindikalne organizacije bi bili veseli, če bi jih sklicevali bolj pogosto.
Pri organiziranju proizvodnih konferenc in spodbujanju k njim pripomore tudi naše glasilo »Litostroj«. (Za takšne pobude po stolpci našega glasila vedno odprti. Op. ur.). Slavko Berginc
Poteedavanie- izkušeni
(Nadaljevanje s 1. strani) kazovalo že od vsega začetkau Prepričani smo, da bo tudi to po-* vezovanje interesov v skupno ko-' rist. Zato bomo na tej liniji hvaležni za sleherno zdravo pobudo, j Da jih ne bo malo, nam kažejo že dosedanji odmevi.
Se posebej pa želimo podpreti želje, ki so nam bile izražene iz sindikalnih vrst, da bi po svojih močeh prispevali svoj delež za posredovanje izkušenj med delovnimi kolektivi, saj vidimo v tem, kakor smo dejali, eno izmed svojih glavnih nalog. V posebnih j razmerah naše samostojne poti v socializem je v tem po našem celo glavni pomen vseh tako imenovanih »tovarniških glasil«, seveda tudi našega. Splošna raven teh glasil se je v zadnjem času že toliko dvignilai, d|% si medsebojno lahko mnogo nudijo■ Naša želja je. da bi si prav p° stolpcih naših časopisov posredovali kar največ in najboljših izkušenj; saj je stalna in vsestranska izmenjava izkušenj med delovnimi kolektivi najzaneslji' vejša in tudi najbolj ekonomični pot našega skupnega napredka!
Uredništvo
Nekaj sklepov delavskega sveta
Na 12. izredni seji DS dne 22. I. 1960 je delavski svet odobril investicijski program za rekonstrukcijo jeklolivar-ne v obsegu II. in IV. variante, pri čimer se program izvede postopno, kakor je predvideno v III, varianti. Hkrati so člani DS odobrili v elaboratu določene vrednosti za nabavo osnovnih in obratnih sredstev v celoti in pooblastili upravo podjetja, da sklene z ustreznimi denarnimi zavodi kreditne pogodbe.
Na 23. redni seji dne 19. II. 1960 je bil potrjen predlog o izkoriščanju denarnih zneskov, pridobljenih s prodajo osnovnih sredstev, za nabavo novih osnovnih sredstev. Generalni direktor oz. njegov namestnik sta bila pooblaščena, da smeta v nujnih in izjemnih primerih sklepati pogodbe za nabavo osnovnih sredstev proti takojšnjemu plačilu ali na kredit, in sicer do vrednosti 20 milijonov dinarjev, vendar ob kasnejšem soglasju delavskega sveta.
Na isti seji je tov. generalni direktor poročal o predvidenih spremembah uvoznih koeficientov, ki bi lahko občutno prizadele tudi našo tovarno in njeno proizvodnjo, zlasti pa naše reference navzven, kolikor bi sprostile ali olajšale uvoz opreme, ki jo lahko proizvajamo doma. Tov. generalni direktor je bil pooblaščen, da pristojnim organom obrazloži v tej zadevi stališče Litostroja.
DS je nadalje potrdil sklep UO, da se odpove delovno razmerje tov Alojzu Kocjančiču, upravniku počitniške-
ga doma v Fiesi, zaradi nevestne®3 opravljanja službenih dolžnosti.
Po sklepu DS se lahko opravi v letu 1960 skupaj 558.385 nadur, pri čimer odreja nadurno delo glavni direktor ali druga pooblaščena oseb* 1 2 3.
Po sklepu uredniškega odbora za izdajo jubilejnega zbornika, t* ga bomo izdali v počastitev desete obletnice delavskega sveta v Litostroju, razpisujemo za najboljši umetniški osnutek za naslovno stran
NAGRADNI NATEČAJ
Osnutek mora prikazati dinamičen izsek iz rasti in dela »Litostroja« in mora biti povezan z delavskim svetom ali obratni«1* delavskimi sveti. Na naslov«0 stran mora avtor vrisati litostroj" ski znak s predpisanimi naslovnimi črkami podjetja z napiso«1
DESET LET DELA DELAVSKI#
STANOVANJSKI PROBLEM V VIŽMARJIH
V 2. številki »Litostroja« je bilo navedeno glede stanovanjskega problema, da bodo družine iz Samskega doma na Djakovičevi cesti še letos preseljene v novi blok v bližini. Spričo neprimerno težjih razmer, v katerih žive nekatere družine v Samskem domu v Vižmarjih, menimo, da bi morali najprej poskrbeti zanje.
Prizadeti
SVETOV V LITOSTROJU
Avtorji lahko uporabijo kakršno koli umetniško obliko. V p°i ? štev pridejo tudi fotografije al* fotomontaže. Format jubilejne!!3 j zbornika bo 20 X 29 cm in zat° prosimo vse sodelavce, da upoštevajo to mero. Natečaj je anonimen in se ga lahko udeleži]11 vsi delavci naše tovarne in ter6"i na Litostroj.
Za najboljša dela so razpisa«6 tri nagrade:
1.	nagrada: 10.000 din
2.	nagrada: 5.000 din
3.	nagrada: 3.000 din
ODGOVOR UREDNIŠTVA
Prizadetim iz Samskega doma v Vižmarjih sporočamo, da smo dopis o stanovanjskih razmerah v njihovem domu prejeli; ker pa se pisec m podpisal, ga ne moremo objaviti; navedli smo zgoraj samo željo prizadetih. Nepodpisanih dopisov ne bomo objavljali. To velja za vse primere brez izjeme.
Avtor, katerega delo bo oc°' n la in sprejela posebna žirija, h dobil še reden honorar, ki ga določa pravilnik našega glasila. j Prispevke je treba poslati ure«': ništvu našega glasila najkasneJ' do 1. maja 1960.
Odbor
I
IZ KRONIKE DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA
Delavski svet pred desetimi leti
Ko j’e pred desetimi leti sklicala sindikalna organizacija sestanek vsega kolektiva zaradi izvolitve prvega delavskega sveta v našem podjetju, je to povzročilo med delavci izredno zanimanje. Zbirali so se in živahno pogovarjali, kakšno delo bo imel elan delavskega sveta in upravnega odbora, kako bodo delavci prevzeli podjetjte in kakšne koristi bo imel delovni človek od tega ukrepa ljudske oblasti.
Do meseca januarja 1950 Zvezna ljudska skupščina še ni sprejela temeljnega zakona o delavskem samoupravljanju; zato so bili prvi delavski sveti le začasni nosilci delavske oblasti v podjetju.
V veliki dvorani Industrijske šole Litostroja je bilo 26. I. 1950 živo kot v panju. Člani delovnega kolektiva so razpravljali o kamidi-datih. V delovno predsedstvo so bili izvotljeni Jože Kušar, Jakob Pogačar in Franc Mihelič. Ko so sedli za mizo, so se zavedali odgovornosti in važnosti svojega, dela. Po izvolitvi ostalih komisij je Milan Špolar v kratkih in jedrnatih besedah razložil, kakšnega pomena so te volitve za delavski razred. Volitve delavskih svetov zagotavljajo široko demokracijo delovnemu ljudstvu, ki si jo je priborilo v težkih časih okupacije in po osvoboditvi z gradnjo tovarn.
Tudi dragi govorniki so pouda-
rili pomen, vlogo in delo delavskega razreda ori izgradnji naše socialistične države. Naglasili so, da si je delovno ljudstvo, ko je leta 1945 po zmagi nad okupatorjem prevzelo oblast v svoje roke, zagotovilo vse pogoj’e tudi za vodenje gospodarstva v socialističnem sistemu.
Tudi volitve v delavski svet so potekale slovesno. Po predlogu kandidatne komisije so delavci živahno razpravljali o predlaganih kandidatih in stavljali tudi svoje predloge. Izmed predlaganih kandidatov je bilo izvoljenih 63 delavcev in uslužbencev v prvi delavski svet Titovih zavodov Litostroj. Na svoii prvi seji 6. II. 1950 pa so člani delavskega sveta soglasno izvolili za prvega predsednika tovariša Franca Černivca, za njegovega namestnika pa tovariša Jakoba Pogačarja.
M. S.
Visok pakistanski gost med nami
(Nadaljevanje s 1. strani)
lahko naša trgovi«*
se lahko naša ut sv-.,, uspešno razvije, zlasti po noV^j sporazumih, sklenjenih ob neda^'
nem obisku naše trgovinske gacije v Karačiju. Pakistans*%;

mu gostu so bile že znane n: dobave za, obe pakistanski hidr
na s tremi Kaplanovimi tur’
nu,
obisk na seji delavskega ^ <■
našega podjetja tem bolj zani«*1
centrali v Chichoki Millianu '(l Gujranvvaili v pokrajini Labor® j Pakistanu. Prva izmed omelHJ
nih hidrocentral, ki je oprendj^ • "'irbih^
mi našega izdelka, je že v P°fj,
"j.
draga pa je pravkar v
nji in je Litostroj odposlal tr®^ •egat zanjo konec februarja
agregat zanjo konec tošnjega leta. Prav zaradi je bil za pakistanskega
Iz snovanja in dela drugih
VEČ ŽERJAVOV IN TRANSPORTNIH NAPRAV
»Naša tovarna«, glasilo delovnega kolektiva »Metalne« v Mariboru, poroča, da so lani v proizvodnji precej napredovali. Aprila se jim je priključila Tovarna poljedelskih strojev, zaradi česar so razdelili podjetje na tri osnovne obrate. Uspehi take razdelitve so se brž pokazali.
Z izdelki, ki jih izvažajo, bodo ustvarili več kot tri sto milijonov deviznih dinarjev. K takim uspehom v njihovem podjetju je zlasti pripomogel sistem nagrajevanja. Po učinku dela je plačanih v proizvodnih obratih 89 % delovnih mest. »Metalna« razširja svojo proizvodnjo na žerjave in transportne naprave. Njihov proizvodni program zajema vedno bolj izdelavo raznih pristaniških, industrijskih in gradbenih žerjavov, transporterjev, prekladalnih mostov, tovornih in osebnih žičnic, hladilnih silosov itd. Plan za leto 1960 je večji od lanskega, saj so planirali 6,5 do 1 milijard bruto produkta.
j »Jr
asm
pri Novi Gorici in tovarne instrumentov v Otočah, hkrati pa pričeli s pripravami za gradnjo večjega objekta v novomeškem okraju, kjer bodo izdelovali usmerniške naprave.
riršflAiJi
i»:'	II	<11 »»,, j|
LEPI USPEHI
V letošnji prvi številki glasila njihovega kolektiva beremo, da bo po dosedanjih cenitvah njihov letni plan realiziran v višini 8.507,260.000 din. Od predvidene realizacije za četrto četrtletje bodo izdelani naslednji proizvodi: 248 kombajnov tipa 780, 100 strojev za žet j e tipa JB 1070 z vlagal-cem, 300 prikolic tipa PK-8, obročev za avtomobilska kolesa v vrednosti 140,000.000 dinarjev ter 400 »Ferguson« prikolic.
POSLOVNO ZDRUŽENJE — »AVTOMACIJA«
Pred kratkim so v Ljubljani ustanovili poslovno združenje za avtomatizacijo. Doslej so vključena v njem tale slovenska podjetja: »Iskra«, »IEV«-Industri j a za elektrozveze, »Telekomunikacije«, »TEL A« — Tovarna električnih aparatov, »NIKO« — Tovarna kovinskih in elektromehanskih izdelkov, »TIO« — Tovarna industrijske opreme ter Institut za elektroniko.
V MAKEDONIJI DVANAJST NOVIH ELEKTRARN
V prihodnjih letih nameravajo zgraditi v Makedoniji dvanajst novih energetskih objektov s skupno zmogljivostjo približno 3 milijone kWh električne energije. Že ob koncu letošnjega leta bodo začeli graditi drugo etapo mavrovskih hidroelektrarn ter elektrarn Tikveš, Spil j e in Kali-manci. Nekoliko pozneje nameravajo graditi HE Cebrenj, Elenok na Črni reki, Orlak, Skop j ena na Vardarju, Basino selo in Bregalnico na istoimenski reki. Hkrati z graditvijo teh objektov bodo meliorirali tudi bližnja kmetijska področja.
BODOČE NALOGE
»Železar«, glasilo Železarne Jesenice, poroča, da si tamošnji kolektiv postavlja za prihodnje leto tele naloge: Uresničitev reorganizacije pod-i Jetja, solidno delo obratnih delavskih svetov, prehod na delitev dohodka po enoti proizvoda, skrb za delovnega človeka (gradnja stanovanj), izobraževanje delavcev in izboljšanje in prevzemanje novih kvalitet.
Predsednik Tito inženirjem in tehnikom
Predsednik republike Josip Broz-Tlto je poslal V. kongresu Zveze inženirjev in tehnikov, ki je v začetku marca zasedal v Ljubljani, pozdravno pismo, v katerem je med drugim rekel:
»Z doslej doseženimi uspehi smo prišli v svojem razvoju v
fazo, ko čedalje bolj čutimo potrebo po bolj racionalni uporabi razpoložljivih sredstev, prav tako pa tudi po širši uporabi in uvajanju sodobnih tehnoloških procesih ter organizacije poslovanja, da dosežemo z znižanjem stroškov in povečanjem delovne storilnosti še večje gospodarske učinke.«
Inženirji in tehniki predsedniku Titu
Delavniška montaža Francisove turbine za HE Peručo
serijska proizvodnja koles
Delovni kolektiv objavlja v svojem glasilu, da so pričeli s serijsko izdelavo koles. Pričakujejo, da bodo v kratkem izdelali že 10 tisoč koles.
»ISKRA«, KRANJ NOVI OBRATI »ISKRE«
»Iskra« poroča v svoji lanski dva-najsti številki, da so v 1959. letu postavili osnove bodočemu razmahu njihove tovarne z gradnjo tovarne avtoelektnčne opreme v Šempetru
Inženirji in tehniki se bodo v polni meri zavzeli za nove tehnične rešitve, sloneče na najnovejših tehničnih dosežkih pri nas in po svetu, zlasti v razvijanju znanstveno-raziskovalnega dela, ki dobiva v pogojih sodobnega gospodarjenja čedalje večji pomen. Široka izbira novih proizvodov, ki jih je treba nenehoma izdelovati, uporaba mehanizacije in avtomatizacije v tehnologiji
Na Zagrebškem velesejmu je Litostroj ob bazenu pri vhodu inštaliral centrifugalne črpalke
Uspešna prodaja vakuum stiskalnic
proizvodnje, uporaba elektronske in jedrske tehnike, kakor tudi čedalje širši razmah znanstvenoraziskovalnega dela, narekujejo potrebo po učinkovitejši izpopolnitvi sedanj h in izšolanju novih inženirsko-tehničnih kadrov, čemur bo naša organizacija posvetila v naslednjem obdobju posebno pozornost.
(Iz pisma, ki ga je V. kongres Inženirjev in tehnikov Jugoslavije poslal ob zaključku svojega dela v Ljubljani predsedniku republike Josipu Brozu-Titu 4. 3. 1960.)
»Novi list« z Reke je povzel podatke o novih proizvodih v Litostroju in k njim objavil fotografijo našega viličarja. O maloserjiski proizvodnji v naši tovarni je objavil daljšo reportažo »Gospodarski vestnik«. »Delo« in »Gospodarski vestnik« sta poročala tudi o novem naročilu, ki smo ga prejeli iz Sirije za opremo treh čr-palnih postaj in ene hidrocentrale. Po »Tanjugu« so to poročilo objavili tudi vsi drugi dnevniki in gospodarski listi. O naših hidrocentralah v Turčiji je poročal Zagrebški »Pri-vredni vjesnik«, o proizvodnji turbin v Litostroju sta pisala »Slobodna Dalmacija« iz Splita in »Oslobodjenje« iz Sarajeva, vtem ko je o naši opremi HE Chichoki Mallian v Pakistanu poročal zagrebški »Slobodni dom«. Beograjski »Privredni pregled« je pisal o spustitvi v pogon prvega agregata v HE Bistrici. Prav tako tudi »Politika«. O novi črpalni postaji pri Radujevcu ob izlivu Timoka v Donavo, ki smo jo opremili z našimi črpalkami, je poročal list »Timok« iz Zaječara.
Med listi, ki stalno pišejo o našem podjetju, je list »Vugoslavia Export«,
Poročali smo že, da je po naših vakuum stiskalnicah za izdelovanje opeke vedno večje povpraševanje. Prodali smo nadaljnje štiri, in sicer za opekarne v Zvorni-ku, Zemunu in Novem Sadu
ki izhaja v Zagrebu v angleščini za tujino. V enem izmed svojih zadnjih številk je objavil daljšo reportažo o zgodovini, razvoju in proizvodnji Litostroja.
O problemih našega kadrovskega sektorja je objavila poseben intervju »Delavska enotnost«, ki je pisala tudi oslovesni seji DS ob 10. obletnici delavskih svetov. O tem so poročali tudi dnevniki in RTV Ljubljana. Izhajanje časopisa »Litostroj« je razen obeh ljubljanskih dnevnikov zabeležila tudi RTV Ljubljana, a »Gospodarski vestnik« je objavil o njem celo posebno oceno.
Jugovimi, štev. 34 (s prilogo o strokovnem izobraževanju delavcev), glasilo delovnega kolektiva tovarne plastičnim mas
matsko odrezalno mizo, dvooso-vinski mešalec, fine diferenc al-ne valje, drobilec, skrinjasti do-dajalec, transporterje in celotno električno opremo. Medtem se naša maloserijska proizvodnja vakuum stiskalnic za izdelavo opeke nadaljuje.
in kemijskih proizvodov, Ka-štel Sučurac.
Iskra, štev. 1, glasilo delovnega kolektiva tovarne »Iskra«, Kranj.
Zasavski tednik, glasilo SZDL občinskih ljudskih odborov Tr-
bovlje, Hrastnik in Zagorje.
Konoplan, štev. 1, glasilo delov-
nega kolektiva tovarne Indu-plati, Jarše.
B iten, št. 2, 3 in 4, ki ga izdaja
Republiški sind kat kovinarjev.
Planika, 26. 12., 20. 1., 3. 2., glasi-
lo delovnega kolektiva tovarne obutve, Kranj.
Železar, 30. 12., 12. 1., 26. 1., 9. 2., glasilo delovnega kolektiva »Železarne« Jesenice.
Motor, štev. 65, 66 in 67, glasilo delovnega kolektiva industrije motorjev, Rakovica.
Informac je, štev. 12, glasilo delovnega kolektiva industrije motorjev, Rakovica.
Bratstvo, štev. 50 in 51, glasilo delovnega kolektiva tovarne »Bratstvo«, Novi Travnik.
Kaj pišejo o nas
(dve). Za opekarno v Ilirski Bistrici pa bomo izdelali kompletne naprave za predelavo gline, in to: vakuum stiskalnico, avto-
IN2. marko kos
Od Rima do Kalkute
Utrinki s poti
Bliža se rrieja z Italijo. V vagona se gnetejo ljudje, 1 tore staro tržaško i tali j ar foine torbe imajo: čutare KUria bedra, pršut, cigaret Vahno izmenjujejo vtise ir Nasproti mi sedi sta: ,ena je debela, da komaj s , Usta si baše šunko in g e kjakjerar ze p.estt in klepetati je dobro!) nu„paF je srednjih let: iz ]e+ranjena ženska čez štir mil° in z obči stal .?. Prave Italijanke, i dva i?,1 * * * "ainršen človek in i blata vd?,vki molčita in se kažt syS * * * * lo' hvalii° Slovenij \d.a 80 bili vsi na
iSČ1 v«
Tudi pritožujejo se: nad cenami, nad tem, da morajo pri vhodu od uvoženih lir toliko in toliko porabiti, oziroma da morajo toliko menjati, s tesnobo pričakujejo prihod carinikov. Naša carina je vljudna, nobenega pregledovanja. Italijanska pa je stroga, vendar sem opazil, da so zelo človeški in ne vzvišeno oblastni in brfezdušni. Vedno več Italijanov prihaja k nam na počitnice in ne samo na priložnostni izlet ali romanje po hrano. Kaj nam nudi, pravijo, naša tržaška obala? Ni skalnate plaže, premalo je lepe okolice in nikjer ne vidiš zelenega venca gora v zaledju. Zato hite v Opatijo, kjer se da poceni živeti. Niso izbirčni, a znajo uživati življenje. Zelo neprijazno govohe o Nemcih: tudi k njim prihajajo le-ti kot k nam:
zlože konserve z avta, spe v šotorih in puste le malo denarja. Na splošno so italijanski Tržačani zelo proti Nemcem — mnogo bolj kot naši ljudje.
V Trstu ostaneva v kupeju sama z Napolitanko srednjih let, ki govori nekoliko hrvaški ali »istri-janski«, kot sama pravi, ker je po rodu iz Istre. Zelo hvali življenje pri nas in je nekako zagrenjena. Mož ji je umrl, otroka ima majhnega in se čuti tujka na jugu. Če bi znala jezik, bi se takoj vrnila, pravi.
Na potovanjih se primeri marsikaj. Temu se nič več ne čudim. V hodniku sem nagovoril človeka, ki mi je bil čudno znan. Pričela sva govoriti in izkazalo se je, da je moj gimnazijski sošolec, ki so ga med vojsko že leta 1941 aretirali. Bil je zblo eksploziven človek, za naše takratne pojme nas je daleč prerasel. Bil je organizator vseh OF akcij in zelo žal nam je bilo, ko so ga decembra 1941 odpeljali, ker smo bili proti plavi gardi zelo oslabljeni. Obujala sva spomine, že ponoči,
ko so mimo oken drvele furlanske postaje. Po osemnajstih letih je to kar težko, ker luščiš le s težavo iz meglene prevleke imena in obraze. Bil je partizan v Italiji, ko so ga izpustili iz zapora. Opazil sem, da je še vedno takšen, kot je bil v mladih letih: zelo zgovoren, bistroumen, eksploziven, svetlih idej. V Italiji se je poročil in ima tri otroke. Predstavil mi je ženo — bila je res lepotica in, strmite, govorila je tekočo in pravilno slovenščino, čeprav je le preprosta ženska, kot so bile takrat vse v osamljeni vasici pod Apenini v pokrajini Pesaro, blizu Bologne in Ferrare, kjer so bili najmočnejši centri partizanstva. »Poglejte,« pravi, »živ primer bratstva med tema tako dolgo sprtima narodoma, in to nakljub mojemu nekdanjemu prepričanju.«
Prijatelj mi pripoveduje, da so kraji okoli Bologne najbolj rdeči v Italiji. Provinca Pesaro je vsa rdeča, vse občinske uprave so v rokah komunistov in socialistov, razen nekaterih dzj'em, ki so pa v
zvezi z osebnostjo kandidata. Prijatelj odkriva pred mojimi očmi podobo teh krajev med vojno; poslušam stvari, o katerih nismo imeli nikoli prilike kaj slišati. Kje so tista medvojna leta okoli leta 1944, ko je bilo vse v odporniškem gibanju, ko so naše pobegle internirance, borce, ljudi iz Črne gore in Dalmacije sprejemali kmetje kot svoje naj dražje sinove, jih hranili in oblačili, ne da bi nikogar izdali. Partija je po vojski ogromno izgubila na svojem vplivu, ker se je odpovedala svoji specifičnosti in se podredila Stalinovi birokraciji. Prijatelj mi pripoveduje, koliko znancev ima med temi ljudmi, župani, advokati, učitelji, ki so se vsi složno borili v partizanih. Ko so ga izpustili iz internacije, j’e odgovoril na grobe stražarjeve pripombe: »Nikar ne mislite, da bom oplemenitil vašo prekleto raso!« Toda točno čez leto dni se je poročil s prvo lepotico v kraju in prvi otrok je dobil ime Vladimir Iijič (po Leninu). In to je bilo (Nadaljevanje na naslednji str.)
Razmišljajmo in ukrepajmo
Podrobnejši prikaz odgovorov na našo zadnjo anketo nam razen sončnih odkriva
tudi mnogo senčnih strani
Seznam novih knjig
Proizvajalec je zdaj, ko upravlja družbena proizvajalna sredstva, od katerih je bil prej v razredni družbi ločen, zavzel svoje aktivno mesto. Zmerom bolj se zaveda, da je izpolnitev ekonomskega in družbenega interesa neposredno odvisna od zvišanja produktivnosti njegovega lastnega dela, od povečanja proizvodnje delovnega kolektiva in nadaljnjega razvoja proizvajalnih sil v komuni in v vsej deželi. Prav zato dajejo in bodo dajali delavski sveti proizvodnji in gospodarstvu neprenehoma nove pobude, ki bodo omogočile pospešeni razvoj proizvajalnih sil. V takšnih pogojih proizvajalec sam in delovni človek sploh postopno določa nadaljnji proces osvobajanja človeka in humanizacijo družbenih odnosov. (Iz programa in statuta Zveze komunistov Jugoslavije.)
Naš delavec dobiva v organizaciji vse važnejše mesto. Vse bolj se upoštevajo in obravnavajo najrazličnejši problemi, interesi, želje in potrebe posameznikov in se vsklajajo z interesi, željami in potrebami našega celotnega kolektiva. To bi se moralo še bolj odražati v delu tistih, ki imajo stalen kontakt z ljudmi in je vča-s h odvisno od njih samih, kako bodo zaposleni delali na svojih delovnih mestih. V naših socialističnih odnosih ni dovolj, da ima nekdo delo, da dobi plačo in da se tu in tam še kdo od »zgoraj« pozan ma zanj.
Kakšni so ti odnosi V našem podjetju? Prav to sem želel z anketo ugotoviti. To je bil obenem prvi tovrsten poskus v Litostroju. Zato sem postavil vprašanje tako, da v celoti zajemajo posamezne odnose dokaj obsežno. Anketo so dobili vsi člani našega kolektiva. Pravilno izpolnjene ankete je oddalo 1429 članov našega kolektiva. Torej nekaj nad polovica delavcev je bila pripravljena podati svoje mnenje.
Kako se razumemo med seboj?
25 ’%> vseh odgovorov naših članov je bilo mnenja, da se zelo dobro razumejo med seboj. 66 % ali 940 članov pa je bilo mnenja, da se dobro razumejo. To je vsekakor lep odraz In nam pove dovolj jasno, da medsebojno razumevanje ni slabo in nam skrajne meje — razumevanje slabo oziroma zelo slabo (9 °/o) — ni potrebno niti analizirati. Prav tako odgovori, ali delamo z ljudmi, ki jih ne maramo, zavzemajo le 24 °/o odgovorov. Da so prepiri na delovnih mestih (a ne zaradi dela), je bilo mnenja 19 % naših članov. Iz vsega tega lahko na splošno povzamemo, da naši medsebojni odnosi niso slabi. Morali pa bomo izboljšati te odnose tam, kjer niso ravno dobri.
Kdo daje strokovno pomoč pri delu? 29 % anketiranih je izjavilo, da je to sodelavec, 26% je
Založba »Lipa«
Stanko Vuk: ZEMLJA NA ZAHODU. Izbor pripravila: Milko Matiče-tov in Lino Legiša. Opremil Lojze Spacal. Polplatno, 238 strani, 680 din.
Anton Ingolič: NA SPLAVIH, roman, druga popravljena izdaja. Opremil Dušan Premrl. Polplatno, 281 strani, 1.050 din.
mnenja, da daje mojster, 19 °/o dobiva pomoč od svojega šefa in 26 % anketiranim ne daje n hče strokovne pomoči. Ti odgovori lahko našim šefom in mojstrom veliko povedo.
Ali vas šef pohvali, kadar dobro opravite svoje delo? Nikoli, je izjavilo 56 % ali 807 članov, 29 %> anket" rančev dobi redkokdaj pohvalo, 10 % samo ob težavnejši nalogi in samo 5 % naših članov dobi vsakokrat pohvalo. Naši šefi torej niso posebno radodarni s pohvalami.
Ali je delo tako vpeljano, kot si vi zamišljate? Deloma — pravi 633 članov (44 °/o), ni — 35 »/o da
—	12 % in, ne vem — 9 e/o anketiranih.
Ste zadovoljili z delom? 52 °/o
vseh odgovorov je — srednje, 21 % odgovorov je — zelo, malo
—	19 % in 8% je odgovorilo, da sploh niso zadovoljni z delom, ki ga opravljajo v podjetju.
In norme? Kaj nam norme pomenijo, vemo. 43 % od vseh anketiranih pa pravi, da norme niso pravilno postavljene. 14 % odgovorov je, da so pravilno postavljene in 15 % odgovorov je — ne vem (28 % anket .ranih ne dela na normo).
Kako pa plača? Ali ste v odnosu do drugih delavcev za svoje delo pravilno plačani? Ne — 48%, deloma — 33 °/o, da 13 % in samo 6 % anketiranih je odgovorilo — ne vem.
Napredovanje. Vodstvo našega podjetja nudi zelo veliko možnosti za napredovanje — je izjavilo 2% anketiran h članov. Dovolj možnosti ima 20 %>, malo — 41 % in 37% anketiranih pravi, da vodstvo podjetja sploh ne nudi dovolj možnosti za napredovanje na delovnem mestu.
Poznate kratice HTZ? Primerno skrbi za vašo varnost pri delu? Dobro — 49 % (Zelo dobro 6 %), slabo — 32 % in sploh ne — 13% vseh odgovorov. In kako je preskrbljeno za vaše zdravje? 32 % — je dovolj preskrbljeno, ni dovolj — 28 %, zelo. malo — 24% in 16 % odgovorov pravi, da sploh ni preskrbljeno.
Kaj nas prav posebno ovira pri delu, da ne dosegamo takšnih uspehov, kot bi si jih želeli? Za ilustracijo podajamo samo naj-najvažnejše ovire. Po številu odgovorov je na prvem mestu slaba plača, potem slaba organizacija dela, zaradi vodstva, pomanjkanje pr merne delovne obleke, slabo orodje, zaradi pomanjkanja tečajev, slabo zračenje, mraz ...
Zadnje vprašanje pa nam odkriva vzroke, zaradi katerih so delavci po mnenju članov, ki so še v našem kolektivu, odšli iz našega kolektiva. Posamezne vzroke navajam zaporedno po frekvenci odgovorov anketiranih: nizka plača, stanovanje, nerazumevanje, slabo napredovanje, norma, slaba organizacija dela, zaradi oddaljenosti delovnega
mesta, slabe zdravstvene razmere ...
Namen, da bi v našem podjetju z anketo ugotovili glavne vzroke, zaradi katerih se mnogokrat ne počutimo tako dobro, kot bi se sicer, če teh ne bi bilo, smo po mojem dosegli. Rezultati kažejo dobre in slabe strani, odkrivajo probleme in vzroke. V njih je dovolj gradiva za razmišljanje in ukrepanje!
F. Polak
1.	Stahleisen-Kalender Verlag Stahleisen m. b. H. Dusseldorf 1959
2.	Rules and regulations Pariz 1959
3.	Ing. Milan Malek Vyroba drevenych modelu Praga 1956
4.	Handbuch der Giesserei-Technik Springer-Verlag
5.	G as ton Mauder, Jacqueline Charon Manuel de frangais comemrcial a l’usage des čtrangšs
Pariš
6.	G. Schlesinger
Priifbuch ftir Werkzeugmaschinen Middelburg 1955
7.	France Tomšič Nemško-slovenski slovar
8.	France Tomšič Slovensko-nemški slovar Ljubljana 1958
9.	Rapp-Pasternak
Morje, gore vabijo...
Iz leta v leto je v kolektivu večje zanimanje in številnejši odziv za oddih v počitniških domovih ob morju ali v planinski koči na Sorški planini.
Lani je okrog 30 •/» delavcev našega podjetja izkoristilo to ugodnost. Pri tem pa ne štejemo članov njihovih družin in prehodnih obiskovalcev Sorice.
Takšen obisk je prav gotovo razveseljiv, vendar nas ne sme zadovoljiti, ker so potrebe veliko večje.
Koristno bi bilo, če bi sleherni član kolektiva prebil vsaj del rednega dopusta v naših domovih oddiha in se tako naužil naravnih lepot, sonca in čistega zraka.
Priznajmo si, da smo vsi potrebni smotrne rekreacije v spremenjenem okolju, v obmorskem soncu ali v planinskem zraku! Današnji čas terja od vsakogar precej truda in naporov med delom. Zato se moramo odpočiti in skoraj enako intenzivno izkoriščati dopust, kakor izpolnjujemo na primer norme!
Ni dovolj, če uporabimo dopust zgolj zato, da tedaj ne vstajamo tako zgodaj, da nekoliko prej sedemo h kosilu, da se ne jezimo na prevozna sredstva in podobno. V tem ni resnične rekreacije, pravega oddiha.
Najmanj smotrno pa je, če uporabimo dneve počitka za izredna dela doma ali za kako dopolnilno opravilo. Gospodinje nam bodo prav gotovo pritrdile, da je to napačno in da se s takšnega dopusta vračajo na delo še bolj utrujene. Enako nam bodo pritrjevali tudi vsi ostali sodelavci, če bolj premislijo, kako je v teh primerih.
Vendar s temi vrsticami nočemo načenjati diskusije o nedeljenem do-
Brezplacno!
Na vprašanje nekaterih zaskrb-ljencev, ali bodo prejemali člani našega kolektiva naš časopis tudi nadalje brezplačno, sporočamo, da je brezplačno prejemanje našega časopisa zagotovljeno vsem članom kolektiva s sklepom delavskega sveta našega podjetja, s katerim je le-ta odobril izhajanje našega glasila. Morebitne zunanje naročnine, prostovoljni prispevki in iztržki iz prodaje časopisa izven našega kolektiva, kakor tudi dohodki iz reklame za tuje naročnike in podobno so le dodatni vir dohodkov za razpise raznih nagrad, povečanje obsega, razne priloge itd,, vtem ko je redno izhajanje časopisa krito iz posebnega računa podjetja.
Uredništvo
pustu in podobno. Stališča o tem so itak več ali manj odvisna od okoliščin, ki jih ni mogoče predvideti vnaprej in najti zanje enoten način reševanja.
Morda se malo čudno sliši: intenziven oddih. Pa ni tako! Zmogljivost domov in gmotne ovire nam ne dopuščajo, da bi se podajali v Fieso, Moščeničko Drago, Selce, na Sorško planino (k našim gostoljubnim planincem )in v — dogledni prihodnosti — v Umag za dlje časa. Zato moramo tistih sedem ali štirinajst dni, kar smo tam, izkoristiti kar najbolj smotrno za takšno vrsto okrepčilnega oddiha, ki je tam najbolj značilna.
RAZPIS
MESTA UPRAVNIKA V FIESI
Titovi zavodi Litostroj razpisujejo mesto upravnika (lahko tudi upokojenca) počitniškega doma v Fiesi in admini-stratorja(-ke) za sezono od 1. junija do 30. septembra.
Plača po tarifnem pravilniku oz. po dogovoru. Ponhdbe pošljite na Kadrovski sektor našega podjetja.
TU PRODAJAMO ČASOPIS »LITOSTROJ«
Drugo številko našega časopisa smo poslali trafikam v Litostroju, na Dja-kovičevi in Celovški cesti in kolporterju pred glavno pošto. Največ izvodov našega lista smo prodali v lito-strojski prodajalni in pred pošto, manjše pa je bilo zanimanje na Dja-kovičevi in Celovški cesti, čeprav smo prav v teh dveh prodajalnah izobesili reklamni napis: »Tu prodajamo časopis Litostroj«.
Avtomat za kavo
Pred nedavnim smo po vseh oddelkih pobrali kuhalnike, na katerih so si nekateri tovariši kuhali turško kavo. Ker pa se je nedvoumno pokazalo, da se je zaradi tega ukrepa njihova storilnost izredno zmanjšala, smo zanje kupili poseben avtomatičen kuhalnik, ki bo nameščen v avli upravnega poslopja in se ga bodo od 1. aprila dalje lahko posluževali vsi živčno in telesno izčrpani tovariši.
Die Giesserei und ihre Technik Leipzig 1955
10.	Dr. Grujiča Zarkovič Preventivna medicina »Veselin Masleša« Sarajevo 1959
11.	I. P. Bardin
Anwendung von Sauerstoff bel der Stahlerzeugung VEB-Verlag Technik Berlin 1959
12.	S. Babič
Uvod u ekonomiku pri vrednih poduzeča
GOTOVO ŠE NE VESTE
— Pri inventuri v našem podjetju za leto 1959 je sodelovalo 257 oseb v 67 komisijah, 6 kontrolnih komisija! in 1 koordinacijski komisiji.
—Bodičasta ograja, ki je napeta okrog našega tovarniškega prostora, je - n°!ga 2.880 metrov in je vredna 12,804.480 dinarjev.
Počitniški dom bi zgrešil svoj namen, če bi nam nudil le prenočišče m prehrano. Ležišče mora biti udob-no m čisto, postrežba na kulturni ravni, hrana zadostna in okusna. To so osnovna pravila, a to nikakor še ni dovolj.
J«-«1* bi nam koristil dom ob morski ? , ’ če ne bi n. pr. niti videli morja? Kaj bi imeli od planinskega do-preždeli ure in da bi pogleda!
ma, v katerem bi dneve pri mizi, ne skozi okno ali vrata?
Zato naj bo v vsakem kraju oddiha na razpolago še vse tisto, kar nam omogoča, da se naužijemo lepot okolice in naravnih virov zdravja'
Lepih načrtov in veliko dobre volje ob začetku sezone ni nikdar primanjkovalo, pa smo med sezono v naglici ali iz drugih opravičljivih razlogov marsikaj opustili. Tudi letos bodo težave in ni rečeno, da bo vse, prav vse v redu.
Pa sme upravičeno priča-m°5 *}as’ da bomo dobrim namenom dodali še nekaj konkretnih ukrepov. Ce je čoln na razpolago, naj bo vsaj dobro vzdrževan in sproti pripravljen za uporabo. Ako nas sonce vabi na plan, naj bo prostor pri-merno urejen za sončenje. Ce se nart mirna morska gladina ponuja za ve-slanje, a poletna sapa za jadranj6-zakaj ne bi vzeli vesla ali dvignili jader in si tako še z »morja valov* ogledali prelepo jugoslovansko oba' lo!
Takšna so in takšna naj bodo do konca sezone letošnja načela za l6' tovanje. Kdor jih bo pomagal izpol' niti, bo prav gotovo koristil sebi in vsemu kolektivu!
(Rrei
zieci omc
& • —
Naša tovarna, štev. 11 in 12, glasilo delovnega kolektiva tovarne »Metalna«, Maribor.
Zmaj, štev. 1, glasilo delovnega '-olektiva industrije kmetijski) strojev, Zemun.
Naše novine, štev. 1, glasilo delovnega kolektiva tov. »Metal«-Zagreb.
Uljanik, štev. 1, glasilo delovnega kolektiva ladjedelnice »Ulja' nik«, Pula.
Fagram, štev. 13, glasilo delovnega kolektiva tovarne gradbeni*1 strojev, Smederevo.
Industrija alata, štev. 11 in 12> glasilo delovnega kolektiva industrije orodnih strojev, Tre' banje.
Radiotesla, štev. 14, list delovnega kolektiva radio,industrij e Ni' kola Tesla, Beograd.
Pretiš, štev. 12, 1 in 2, glasilo delovnega kolektiva »Trio«, Sarajevo.
Solana, štev. 31, 32, glasilo delovnega kolektiva Solarne »Kreka«, Tuzla.
med vojsko — v Italiji. Aid ni to skoraj neverjetno, posebno za nas Slovence, ki malo vemo o življenju v tistem času v Italiji. To je druga Italija, ne tista, ki smo jo spoznali pri nas. Sedaj gledam te ljudi, ki vstopajo, z drugimi očmi. To mi je zelo drago.
Vtem se je kupe napolnil. Posebno trije so bili glasni, fantje okoli 35 let, temnih, ozkih obrazov, izklesani in oglati. Zelo živahni so, nobeno dekle ni šlo mimo neopaženo. Slišali so, da govoriva s prijateljem slovensko in so pričeli pogovor. O vseh mogočih rečeh smo govorili, o različnih vinih in o krajih v Sloveniji. Prijatelja vprašujejo, kako to, da govori gladko kot rojen Italijan. »Sedaj, ko smo dobri sosedje,« je odvrnil, »in toliko k nam hodite, moramo vsi znati sosedov jezik. Kdaj se boste vi naučili našega?« jih je podražil. Odvrnili so: »Eh, to ne gre tako lahko. Naši starši so že znali. Sram nas je, saj smo iz vasi Ronki, blizu Devetakov pri Tržiču.« Malo znajo naših besed, a
tako blizu nas iso. Pripovedujejo različne stvari, ponujamo si cigarete vsevprek. Zavzemajo se za esperanto. Midva odgovarjava, da bi morali vsi govoriti kar največ svetovnih jezikov ali vsaj še enega razen svojega. Čedalje bolj se razvnemajo, zelo lepo pletejo misli, logično postavljajo dejstva. Težko bi jim bilo ugotoviti stopnjo izobrazbe. (Že izdavnaj je noč, mimo so Benetke in Padova, a nismo še zaspani.) Izkaže se, da so monterji cevovodov v rafinerijah v Tržiču, eden je varilec, ostala dva pa visokokvalificirana monterja. Vozijo se vsak teden v Ferraro, kjer montirajo novo ogromno rafinerijo podjetja »Ing. Matteo«. Pogovarjamo se o plačah in o življenjskem standardu. Moj prijatelj jih spretno izziva. Skušajo primerjati višino naših plač z obleko, toda tu so razne kvalitete, zato ne pridemo daleč. Edini so si venem: pri vas je delo zasigurano, z njim pa bodočnost, vtem ko pri nas tega ni, a imaš zato višjo plačo. Druga plat medalje so cene stanovanj, ki so pri
o tem zedinijo. Kregajo se in se spro, mahajo z rokami in se tolčejo po kolenih, nazadnje pa se le sporazumejo: ni tako velika njih zelo visoke. Zaslužijo največ 40.000 lir z normo vred. Težko se razlika z našim visokokvalificiranim delavcem, ki dela na normo. Ugotovimo to razliko: pri nas je delavec v primeru bolezni plačan vsaj 80% prvih pet dni, pri njih osem dni ne dobi nič, nato 50 % plače. To se seveda pri računanju dejanskih zaslužkov zelo pozna, kajti človek ni skozi vse leto zdrav.
Strinjajo se v nečem: pri nas gre vsak dan bolje in imamo upanje, pri njih pa gre na slabše, zlasti kar se dela tiče, in ni upanja. Zato sprašujejo, če rabijo kakšne specialiste v naših rafinerijah v Slavonskem Brodu ali Sisku. Tretji, ki je za spoznanje stareiši, bolj miren in preudaren v besedah, pove, da je bil v letih 1947 in 1948 pri nas na avtoko-mandi v Beogradu in nato na Reki v rafinerijah. Pravi, da je bilo težko, a nobene žal besede
ne reče, dasi je bilo tedaj pri nas marsikaj trdo.
Prijatelj govori kot politkomisar: izzove jih, naj povedo svoje mnenje o našem režimu in sistemu. Izkaže se, da so vsi levo usmerjeni. Prijatelj pravi, da ga zanima, kaj ljudje po svetu mislijo, bodisi da imajo predsodke ali da so napačno poučeni, češ, treba se je pogovoriti o vsem. Tega ne omenja zaradi političnega prepričanja, temveč kot pripadnik naroda, ki ga vedno zanima, kaj sosedje o njem mislijo. Občudujem ga. Vtis, ki ga je napravil nanje, je tako živ in neposreden, da ga ne bodo zlepa pozabili, ki gredo ven. Samozavestni, žareče navdušeni, da potegnejo vse za seboj. Vse jfezike naj znajo, da se lahko vsakomur približajo. In ko sobesednik zve, iz katere dežele si, kar debelo pogleda. Glej, kaj so vsi vaši ljudje takšni? To je čudovito! Res si včasih v zadregi za odgovor, kajti sami včasih o tem dvomimo, toda to je treba preslišati in govoriti o čem drugem. Vem, ni lahka ta vloga,
a če jo opraviš z navdušenjem, j® ’ prijetna.
Eden izmed sobesednikov, ki ie bil bolj redkobeseden, je povfed3*; j da je bil pri nas v partizani)1’:	!
boril se je na Dolenjskem dfl ( konca in pozna mnogo naših P°' veljnikov. Drugi skromno po,v& , da so ga osemnajst in polletne#3 odpeljali Nemci v Dachau, kj®r je bil osem ihesecev, nato pa d®' vet mesecev v Mauthausenu. Pf1' , povedoval je, kaj vse so delali 1 j njim, kako so metali ljudi v P^’ j
kako je njegov sosed .objel trupi® , svojega ‘mrtvega brata, ko je m0' j ral metati trupla v peč, kako s° j ju hoteli ločiti, pa ni izpustil br9' f ta in so oba na vozičku zapel)3? c
v peč — živega z mrtvim. Tašn1" c doživetij zares ni mogoče po23' r
biti-	. v,	2
Danes se pritožujemo, pravi, 0	\
imamo samo 2000 lir dnevnice, . j da moramo iz tega sami plač3 ^ t hrano in vožnjo. Toda živi se, S3	j
mo da je delo in mir. Čedalje * * * * v	c
poslušalcev se udeležuje P°S°V 0	1
ra. A že je Ferrara im poslovil^^ t
(Nadaljevanje na naslednji st'
Razgledi po terenu
JANEZ NEDOG
novi predsednik občine Ljubljana-Šiška
Dne 16. februarja je bil na predlog občinske odbornice Marjane Draksler izvoljen za predsednika ObLO dosedanji sekretar Okrajnega odbora SZDL Janez Nedog. Rojen je bil 17. I. 1925 v Poljčah na Gorenjskem. Pred pričetkom druge svetovne vojne je v Ljubljani obiskoval gimnazijo, ki jo je končal po vojni. Do leta 1943 je bil v Ljubljani sekretar rajonskega kom teja SKOJ ter na novo vzpostavljenega med-šolskega komiteja. Istega- leta je odšel v partizane, kjer je postal sekretar SKOJ VIII. brigade. Leta 1944 je obiskoval Višjo partijsko šolo na Rogu, nakar je postal komisar Glavne uprave bolnišnic pri VII. korpusu. Demobiliziran je bil proti koncu leta 1945 kot politkom sar-major.
Do začetka leta 1948 je bil sekretar SKOJ v Ljubljani, do konca leta 1951 pa sekretar Ljudske tehnike Slovenije. Od leta 1952 do 1954 je bil član agitpropa pri
CK KPS, nato pa pri komisiji za tisk SZDL. Od leta 1954 dalje je bil sekretar Okrajnega odbora SZDL.
ugmurco /Umi? ^ ‘n
NA SPOREDU V MARCU:
16. — 17. III. Ameriški barvni film cinemascope »VRAGOV VRT« 18. — 20. III. ameriški barvni film cinemascope »DOBRO JUTRO, GOSPODIČNA DOVE«
—	22. III. Mehiški film
,,	»DIVJA STRAST«
—	24. III. jugoslovanski film
»SKOZI VEJE NEBO«
«. — 27. III. mehiški barvni film »SERENADA V MEHIKI«
—	29. III. francoski cinemascope
film »ULICA FRIDERICH ŠTEV. 10«
30- — 31. III. češki film
»NA KONČNI POSTAJI«
NA SPOREDU V APRILU:
1- 8. iv. ameriški barvni cinemasco-,	Pe film »ZELENI OGENJ«
4’	5.	iv. Italijanski film
„	»SLAMNATI MOZ«
6- — 7-	!V. italijanski film
»SEDMI RAZRED«
Terenske organizacije dobe pisarno
Upravni odbor tovarne Litostroj je na svoji 22. redni seji na prošnjo terenskega odbora Zveze borcev sklenil, da terenskim organizacijam dodeli prostor za pisarno. Ta bo na razpolago po dokončani podzidavi južnega stebrišča -tretjega bloka. Tako bo zopet omogočeno normalnejše delo vsem terenskim organizacijam, ker bo vsak državljan vedel, kam naj se obrne. Doslej so ljudje morali iskati odbornike, ki se iz leta v leto menjavajo, kar na njih domovih. Tako je bilo vsaj z organizacijo ZB; njeni člani često zares niso vedeli, kje je predsedn k ali tajnik. Organizacija ZB terena Litostroj se upravnem odboru tovarne Litostroj prav lepo zahvaljuje za njegovo skrb.	— y
PO PRVEM POLLETJU NA ŠOLI »HINKA SMREKARJA«
uspeh: 89,32,%
V lanskem poletju je zraslo sredi blokov in hišic v bližini Litostroja novo šolsko poslopje. Že na zunaj dela vtis, da je zgrajeno po najnovejših načelih tovrstne arhitekture. Še bolj se o tem prepričamo, če si šolo ogledamo tudi od znotraj. Svetli, široki hodniki, čiste učilnice z velikimi okni, z mizami, ki so prevlečene z ultra-pasom, s parketnimi ploščicami na tleh itd. — vse to so najboljši pogoji za ustrezen sodoben pouk, 'ki lahko zagotovi tudi dobre uspehe. Kako zelo je bila nova šola potrebna, potrjuje dejstvo, da smo morali celo v pevsko sobo namestiti razRed. Že v začetku je bila šola dobro preskrbljena z najrazličnejšimi učnimi pripomočki, ki so pri sodobnem pouku nujni.
Dobro so bili opremljeni tudi razni kabineti in delavnice za gospodinjsko-tehnični pouk. Takoj smo začeli ustanavljati tudi učiteljsko in mladinsko knjižnico, ki ima danes že nad 800 knjig in nad 400 vnetih izposojevalcev.
Ker so odločali pri pouku vsi ti oinitelji, dobri objektivni pogoji in nova šolska reforma, je bil učni uspeh na šoli v prVem polletju še dokaj dober. Od 871
razredni kolektivi, seveda morajo tudi starši pokazati skrb in prizadevnost. Šolski zakon dopušča napredovanje v naslednji razred še z dvema negativnima ocenama; od učencev, učiteljev in staršev je torej odvisno, če se bodo posamezni učenci dokopali vsaj do takega spričevala.
Logično bi bilo, da bi se predvsem starši slabo redovanih učencev zanimali zanj'e, a navadno je
O DELU PIONIRSKEGA STAREŠINSKEGA SVETA NA ŠOLI »HINKA SMREKARJA«
Le tako naprej!
Medtem ko je šolski odbor kot družbeni organ na osemletki Hinka Smrekarja deloval še pred uradno otvoritvijo šole ter vodil dela za njeno izgradnjo, opremo in jo končno izročil svojemu namenu, je bil pionirski starešinski svet sestavljen malo kasneje, v sredini meseca novembra.
Kot prva naloga pionirskega starešinskega sveta je bila organizacija proslave ob Dnevu republike, združena s sprejemom cicibanov v pionirsko organizacijo, imenovanjem pionirskega odreda in razvitjem prapora. Prejšnja leta so sprejemali cicibane v pionirsko organizacijo šele ob koncu prvega razreda, kar pa ni bilo primerno, saj se je puščalo s tem ta mladi rod dobršen del šolskega leta izven pionirske organizacije. Praksa pa je pokazala, da je vključitev cicibanov koristna že ob pričetku šolskega leta; to omogoča, da se mladi rod skozi vse leto vživi j a v delovanje pionirske organizacije na šoli.
Ob podpori vseh družbenih organizacij, kakor tudi odzivu delovnih kolektivov, je uspelo občinskemu odboru DPM (Društvo prijateljev mladine) zbrati znatna finančna sredstva, ki so bila nato razdeljena pionirskim odredom v občini Šiška, otroškim vrtcom in terenskim organizacijam DPM. Pionirski odred je tako dobil za novoletno jelko kot darilo vse naše skupnosti IG parov dobrih Elanovih smuči.
Da bi bilo delo pionirskega starešinskega sveta uspešno, je bil že na začetku delovanja sestavljen okvirni program za delo pionirskega odreda. V njem smo zajeli enotedenski smučarski tečaj na Sorški planini v Litostroj ski koči, nadalje proslavo 8. marca — Dneva žena, izvedbo enodnevne zbiralne akcije odpadnega materiala, eno otroško igro, v maju pa Športno tekmovanje pionirskih odredov obči- * 11 * 13 * 15 * 17
8. — 10. IV. ameriški barvni film »LOV NA PUME«
11. — 12. IV. ameriški barvni film
»AFRIŠKI LEV«
13.	— 14. IV. japonski film
»Žrtvovana dekleta«
15. — 17. IV. francoski barvni cinemascope film »TAMANGO«
MATINEJE
20. III. francoski barvni film
»NENAVADNA PRAVLJICA« 27. III. glasbeni film
»LENINGRAJSKA SINFONI-JA«
3. IV. slovenski film »KALA«
10. IV. 6 barvnih risank v cinemasco-pu
17. IV. jugoslovanski film
»TAKA PESEM NE OSVAJA«
ne Šiška. Ob Dnevu mladosti bomo tudi organizirali izlet v partizanske kraje, a v prvi polovici meseca junija tekmovanje med pionirskimi odredi v popularni oddaji »Kaj veš — kaj znaš«.
Doslej smo uresničili vse planirano delo. Na smučarski tečaj smo poslali namesto predvidenih 20 kar 26 otrok, in sicer šest brezplačno, medtem ko je bila vsem ostalim znižana dnevna oskrba za tretjino stroškov. Za razumevanje se zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, predvsem pa UO za brezplačen prevoz in Planinskemu društvu, da nam je nudilo za teden dni celotno zmogljivost doma.
Pionirska organizacija na osemletki Hinka Smrekarja deluje v raznih krožkih, kot so:	šahovski, likovni,
icvski, tehnični, dramatski in drugi, itab odreda ima svoje seje, ki se jih udeležuje tudi član pionirskega starešinskega sveta, da spoznava pionirje z nalogami in programom samega sveta.
Priznati je treba, da nam ne gre vse gladko. Borimo se z raznimi težavami. Problem je na primer povezava vseh organov, ki se ukvarjajo z mladino in delujejo na terenu, saj je šola HS ustanovljena za področje terenov Litostroj in Šercerja. Zato pa je sestava pionirskega starešinskega sveta dobra, ker vključuje vse, ki jim je do dela z mladino z obeh terenov.
Miroslav Stalowsky
Na poti v šolo

g1
s
učencev je bilo pozitivno ocenjenih 778 ali 89,32%. Povprečna ocena je bila 3,61. Pri analizi učnih uspehov smo opazili, da je bil učni uspeh boljši v nižjih in slabši v višjih razredih. Najbolje se je vsekakor izkazal 5. c razred, kjer je bil učni uspeh 100%. Te številke, ki veljajo za vso šolo, nas ne smejo uspavati, kajti š'e vedno se najdejo med učenci tudi taki, ki imajo iz štirih ali iz več predmetov nezadostne ocene. Pri takih učencih pomaga le eno: ob sodelovanju šole in staršev je treba poiskati vzroke neuspeha in potem še bolj strniti prizadevanja za izboljšanje. Pri tem lahko pomembno vplivajo
ravno narobe. Starši ne prihajajo v šolo h govorilnim uram, kjer bi se lahko seznanili z novimi vzgojnimi metodami. Ni jih niti na roditeljske sestanke in čestokrat se ne odzovejo niti na pismena vabila. V takih orimerih bomo morali vplivati na starše po terenskih organizacijah SZDL ali po sindikalnih organizacijah v podjetjih. Če vlaga družba v r,azvoj mladega rodu materialne žrtve, morajo tudi starši pokazati prizadevnost.
Obiskovanje pouka v I. polletju je bilo dobro, saj je bilo pri pouku 97,18% otrok. Težjih obolenj, zlasti nalezljivih, ni bilo.
Breda Cajhen
PIONIRJI NA SORŠKI PLANINI
Nihče ne vozi več tramvaja
Kdo bi spočetka mislil, da bo na smučarskem tečaju v Litostroj ski koči tako prijetno! Priprave so bile sicer dolgotrajne in temeljite, a odhod je bil vendarle dokaj negotov, saj ni nihče od udeležencev poznal niti koče, niti okolice, niti vremenskih razmer. Prav prijetno so nas presenetile urejene razmere, kakor tudi prizadevnost tovarišev in tovarišic, ki so kočo oskrbovali.
Sele na tečaju smo dodobra spoznali, kako nujno potrebujejo naši učenci zdravega razvedrila. Kako bledikavi in klavrni so bili ob odhodu in kako zagoreli in razpoloženi ob vrnitvi! Čeprav sprva nekateri niti do koče niso mogli, so pozneje smučali pod vodstvom tudi po pet ur in pol, ne da bi jih k temu »preganjali«. Pa tudi v znanju so pridobili, saj ga ni več med njimi, ki bi »vozil tramvaj«. Četudi nas je slabo vreme prehitelo, smo obdelali skoraj vso osnovno šolo smučanja.
Marsikdaj slišimo opombe, da je naša mladina pomehkužena; na tečaju tega nismo opazili: znali so junaško padati, se smučati po dežju, pa tudi kilometre prepešačiti, ne da bi se pritoževali. Vemo sicer, da kje drugje ne bi bilo tako, a tu je bil vsakdo povezan s kolektivom, ta pa je bil res tovariški. Posebno so se odlikovali učenci IKš, ki so med drugim poskrbeli tudi za zabavni večer. Kdo se ne bo spominjal klepetavega Vanje, komika »Krjavlja«, pevke Mete, požrtvovalnega »Skodelice«, pa tudi tistih neutrudnih »gospodinjskih pomočnic«, ki so vedno vedele, kje je treba pomagati. Vsakdo je po svoje poskrbel, da nam je bilo ves čas prijetno.
Udeleženci se vsem tovarišem, ki so nam omogočili udobno bivanje na smučarskem tečaju lepo zahvaljujemo, hkrati pa želimo, da bi prihodnje leto imelo takšne počitnice še več naših otrok.	Dušan Zgonc
se. V Bologni se ločim od prija-6Clja, ki mu obljubim, da mu bom ‘Prinesel seme ntefcih -eksotičnih rastlin s Himalaje. Nato zaspim 'P se zbudim, ko smo mimo Tra-ztmenskega jezera. Zdanilo se je; eovolj je še časa, da se -obrijem, Pato -pa se zapeljemo v hrup in gnečo rimske postaje Termini.
rt i ivi
Jutro je. Ceste so .pol ®ni hite v službo, žensk kupovanje, vmes so tuje t^ka, dekleta z nab-rai ^robljenimi krili in Fi oradam; m-,,
tat. ■' ounce -sije m suni a kt>i se o-z-nojim. Dasii : afcrat v Rimu, se te tlprn’ ulice se mi zde .pa zvkx 0 .odhoda -letala c imam še ves dar i,u',Y10 Barberini si v: ramdls5e Pohoda in poč Prid naPreL Na Piaaza • Sem m PO gornji ul-ici 4; tl« P°d cerkvijo San
> LfiiTiri t zv  j:  
nem se v senco, da se ohladim.
Italijani so mi zelo simpatični. Koliko je -kakšen (narod komu simpatičen, je najbrž odvisno od tega, koliko zna njihov j’ezik. Edino na ta način je lahko kontakt^ živ. Nič se ne čudijo, če govoriš z njimi italijansko. Bolj so začudeni, če jih nekdo nič ne razume. V tem so -enaki vsem narodom. Kolikokrat me je -pri nas v Opatiji nagovoril domačin nemško — menda zaradi moje visoke pleše. Na ulicah te nihče ne nadleguje. Če pa sedeš na -kakšno klop v senco, te takoj kdo nagovori. Upokojencem odgovarjam, dekletom ne: držim se principa. Upokojenci imajo pipo in oguljena kolena. Od kod, kam? Veliko govore, -a o sebi ne razmišljajo. Rim živi že tisoče let. Videli so sužnje, srednjeveške pokole, kuge — no, živi se sedaj kar dobro. Tudi to bo-do prestali.
Če zaideš v uličice okrog bregov Tibere, kjer razkladajo zaboje Coca-Cole, ter vstopiš skozi viseče trakove pisanih barv v lokal pod cesto, ite merijo pri
omizjih sumljivo, a hip nato te -pozabijo in se niti ne oz-ro več nate. V majicah sede, močnih miši-c, — ne, Italijani niso šibki, kot nekateri trdijo, morebiti tisti pl a ve krvi, toda tile delavci so krepki, visoki, strašne glasoVe imajo. Zdi se mi, da sem v okolju Germijevih filmov: vidim železničarje, skozi okno njihove žene s cekarji, ki govore, kot -bi lešnike premetaval. Iznenada hrup na drugi strani ceste, vsi odidejo tja. Nekakšna prisilna -selitev, žena joka, drugi vpijejo, krilijo z rokami. Kako domači so nam vsi ti ljudje!
Nato hitim mimo mrzlih, mrtvih oken kongregacij ob Vatikanu in si oddahnem šele, ko sem spet med množico, ki se gnete v trolejbuse pred Stazione Termini. Zvečer barantam po trgovinah. S temi trgovci ni dobro barantati, ker tako znižajo cene. da izgubiš zaupanje v njihovo -blago. A že se je treba javiti v letalskem postajališču, ki je v rooslopju postaje Termini. Vkrcamo se -na avtobus ter s'e odpeljemo po cestah
proti jugu, kjer je Rim zelo bogat na starorimskih spomenikih. Drvimo skozi obzidje, ki je oklepalo stari Rim, sk-ozi Porto Appia in naprej na znano Via Appia Nuova. Po moderni, dvodelni cesti je promet tolikšen, da šofer avtobusa včasih le za dlako smukne skozi precep. Ko -pridemo na Via Latina, ki je že med polji, vidimo na levi grič latinskih templjev, v daljavi pa se vije čez polje rimski acquedotto. Vrsta lokov se črni na obzorju, za -katerim zahaja sonce. Pod pinijami se že ustavljajo avtomobili, da bi pletli ljubezen. Poleg modeme ceste so zgradili odcepe, ki nosijo naioise: »Luogo d’amore« iKraj ljubezni).
Letališče C-iampino je na novo preurejeno. Lepa stavba s prijetno urejenimi čakalnicami in Restavracijo služi samo za odhodne goste. Na nasprotni strani -letališča je posebna stavba samo za dohodne goste. Čim stopimo v restavracijo, kjer servirajo okrepčila, že -sedimo v drugem svetu, v -katerem bele kože ni več. To
ni več Italija, to je Azija. Pridružili se mi črn, suh Indijec z juga; bil je v Ameriki poslovno in s'e vrača. Iz Bangalora je, takoj me povabi -k sebi, ko zve, da me bo peljala pot tudi v Banga-lore. Zelo prijazni so ti ljudje, a vse izvira iz želje, da bi našli zveze -in napravili »business«. Vsi inženirji so trgovci, nikogar ni skoraj, -ki bi se -bavi-1 izključno s tehniko. Nasproti sede Kitajci, a -mnogo je Japoncev. Japonci so zelo spretni, ženske lepe. Starosti jim ne moReš določiti. Indijancu naša -obleka slabo stoji, ker so majhni in suhi, zlasti južnja-ki. Manšete jim vise čez prste, ovratniki konfekcijeske srajce so preveliki, obleke preobširne.
Zunaj grme letala, ki odhajajo in prihajajo drugo za drugim vsakih pet minut. Sedaj že prevladujejo reaktivna letala -nad propelerskim pogonom. Tu lahko precenite avaaciio vsega sveta: Comet IV D, obnovljeni ubogi Comet, ki je toliko pretrpel, ko so pričeli vsi padati na' tla.
(Nadaljevanje)
»Peggy« je uspela
(Ob premieri igre »Peggy, srček moj«)
V soboto, 20. februarja, so imeli naši prizadevni mladinci-igral-ci premiero komedije Wiliamsa Mannersa »Peggy, srček moj«, ki j-o je osrednje Narodno gledališče že leta 1925 uprizorilo z naslovom »Pegica mojega srca«. Delo sodi h koncu prejšnjega stoletja, ko so kapitalistične krize pretresale svet in so se zarad, bančnih manipulacij lomili starodobni družbeni odnosi. Tako so zaradi ban-k rotiranja ugonobljeni rentnrki začeli mišk ti na preusmeritev življenja, vendar za to niso imeli niti pravega poguma niti sposobnosti. Prav zato in zaradi neplemenitih pobud razumlj vo niso dosegali uspehov: obsojeni so bili v gotov propast. Peggy med takimi seveda ni našla vzorov, zato slabo motivirano vzgajanje ni rodilo uspehov. Litostrojski rež -ser Duma je to pisateljevo idejo zadovoljivo poustvaril. Čeprav je razpolagal z amater) i-novinci, je predstava kot celota uspela: prikazala je vso tragikomičnost brezdelne, zdolgočasene gospode in življenjsko sočnost t stih, ki so to gospodo zavrgli.
Igranje je brez spodrsljajev toplo zaživelo. Prvotno samozavestno in zanesljivo nastopanje je začelo proti koncu sicer upadati, a zaključek je bil vendarle toliko dinamičen, da so se gledalci sproščeno razšli. Težnja po feomed:-jantstvu ni prehajala v burko,
kar se pri igralcih-amater j ih rado primeri: igra je ustrezala slogu, zaradi katerega je bilo bistvo ves čas v ospredju. Vloge so bile razdeljene tako, da so igralci z dokajšnjo lahkoto upodob li značaje, kakršne si je pisatelj predstavljal, čeprav jim je besedilo kdaj pa kdaj prekrižalo račune. Ves čas je bilo čutiti razliko med gospodo, ki je bila z vsemi štiri-rimi zakoreninjena v starem, in Peggy, ki je s svojo prešerno pro-stodušnostjo in netankovestnim obnašanjem nehote razkrivala moralno pokvarjene »gostitelje« in njihovo usmiljenja vredno ničevost. Scena je bila smotrna in v okviru možnosti zelo zadovoljiva, saj je lepo prikazala razkošno sivino tudorskega doma. Nekoliko slabše so bile maske (tršati Jerry, premlada mati). Scenski glasbi je primanjkovalo starinskega prizvoka in v uvodih je bila pre-razvlečena, kar je motilo doživete j ši prehod v dogajanje. Podobno je b lo z razpoloženjskim plesom proti koncu drugega dejanja.
Kljub nekaterim manjšim pomanjkljivostim je torej igra dobro uspela, saj je pomenila za razumevajoče gledalce prijetno večerno doživetje. Nad 20 sodelavcev je svoj debut srečno zvozilo med krnicami in pečinami in si tako pridobilo dovolj bogatih izkušenj za naprej. To upamo in tudi želimo!	Dušan Zgonc
Stane Ropotar: Vas pod Krimom
Prizor iz igre »Peggy, srček moj«
OTROŠKE ZADREGE Oder mladih Litostrojčanov bo v aprilu uprizoril komed jo Franza Streicherja »Otroške zadrege«. Igralci se za uprizoritev te igrice že vneto pripravljajo.
StU&tei Itlild
Kmalu po razpadu zabavnega lito-strojskega ansambla »Ho-Ruk« se je pred letom dni osnoval nov zabavni ansambel — »Sekstet Miki«.
Ko smo se pred ustanovitvijo tega ansambla obrnili na takratnega referenta za kulturo in prosveto tovarniške sindikalne podružnice tov. Alfreda Tomažiča, je našo namero prisrčno -pozdravil in nam obljubil, da bo posredoval za finančno pomoč. To smo tudi dobili. Brž ko smo imeli osnovne instrumente, smo začeli vaditi. Cesto nas je pri igranju zalotila noč, vendar pa smo z zagrizenim delom uspeli. Po svojih prvih nastopih v IKS Litostroj smo dobili prve prijatelje in z njimi tudi pr,ve ponudbe za gostovanja. Krmelj, Medvode, Rogaška Slatina in Rimske Toplice so samo nekatera imena krajev, kjer smo gostovali in želi navdušena priznanja.
Ko smo izgubili kitarista in tolkača bobna in ko nam tovarniška sindikalna organizacija ni odobrila 100 tisoč dinarjev posojila oziroma nam je postavila nesprejemljive pogoje zanj, je začela kvaliteta ansambla pešati. Aktiv se je končno razbil in vsak je ubral svojo pot.
Pred dvema mesecema pa smo začeli ponovno igrati. Videti je, da bomo to pot uspel.
Že med tiskom smo izvedeli, da sekstet Miki že igra in upamo, da ne bomo nikoli več pisali o njem v preteklem ali bodočem času.	Uredništvo
NAŠIM DOPISNIKOM Pišite o problemih, uspehih in težavah terenske organizacje »Litostroj«!
Pišite pogumno o vsem, kar se dogaja okoli vas! Kdor ne želi biti v časopisu podpisan, naj to posebej označi, za uredništvo pa se mora podpisati s polnim imenom.


Šport od spodaj navzgor
Doslej smo delali pri športu le začetniške poskuse — Premalo smo pazili na športno opremo — Nova športna sekcija — Za nabavo športnih potrebščin bo vsak športnik delal štiri nadure
Mislim, da nas je precej, ki v našem podjetju pogrešamo razgibanega športnega življenja, kakršno je značilno za mnoge to-tarne v Sloveniji.
Za vsem tem našim tovarniškim športa m mrtvilom pa stoje živi, razgibani ljudje, ki bi se v okviru svojega podjetja prav radi športno udejstovali. Res je, da smo se v naši tovarni od časa do časa »splašili« in dosegli tudi nekaj uspehov, vendar pri tem ni b lo prave povezanosti. Pri vsakem poskusu se je sicer nabralo precej športnih interesentov, opreme pa je bilo malo in še tista je potovala iz obrata v obrat. Seveda se je tako prekmalu uničila. (K temu so, žal, prispevali levji delež tudi športniki sami!)
Da b: se ponovno poživilo množično športno življenje v naši tovarni, so v livarni jeklene litine pred nedavnim ustanovili športno sekcijo, ki želi pritegniti v
svoje vrste čim več članov. Odločili so se, da se ne bodo zanašali na razne podpore, temveč le na svojo športno zavest. Vsak član športne sekcije je opravil na svojem delovnem mestu štiri nadure in tako zasluženi denar prispeval za nabavo najnujnejše športne opreme.	ŠIL
Opomba uredništva: Vsi, ki nam je v našem podjetju šport pri srcu, smo nad to pobudo navdušeni in pričakujemo, da se bo v tovarni začelo novo športno razdobje, če bo spodbuda za športno udejstovanje prišla od spodaj navzgor. Želimo, da bi se podobne športne sekcije ustanovile tudi v drugih obratih.
DRAGE VOŽNJE
Že vrsto let imamo v našem podjetju avto-moto krožek. Od takrat naprej, ko je krožek pričel s svojim delom, pa do danes se je v tečajih naučilo voziti to
ali ono motorno vozilo nad 150 članov kolektiva, ki so uspešno opravili tudi praktične teoretične izpite za šoferje amaterje A in B kategorije.
Samo v preteklem letu je končalo teoretični del tečaja 40 tovarišev. Predavala sta jim predavatelj cestno-prometnih pred-
pisov Marjan Meti jak in predavatelj motoroznanstva Vilko Kern,
Žene so proslavljale
Dne 7. marca je bila v nabito polni dvorani kina Litostroj akademija v počastitev Dneva žena, ki jo je organiziralo društvo prijateljev mladine za terena »Ljubo Šercer« in »Litostroj«. Glavni govornik je bil direktor osemletke »Hinko Smrekar« tov. Vinko
t*t [tfissdtob <Z> utice-
Neznano tvoje mi ime se vtaplja v hrepenenje modrosivo
in nemirno spet, osamljeno srce
mi bije živo, živo.
Saj žejno je, čeprav prerevno,
da moglo polno bi ljubiti, a hkrati vendar prezahtevno,
ko bi hotelo vse, res vse ljubiti.
Pa cvet ospe in izgubi vonjave.
Pomlad v jesenU zakopana prebridko joka iz daljave — tiho, kot srce, vsa sama, sama . ..
Marjan Štancar .
Habjan. Kulturni spored — recitacije in p'evske točke — so izvajali učenci osemletke »Hinko Smrekar«, glasbeni spored pa učenci Glasbene šole »Šiška-Bežigrad«.
Dne 8. marca je bila ob tej priložnosti slovesna seja političnega aktiva žena v Litostroju. Razen splošnih misli o vlogi in pomenu žena v naši domovini je tov. Mara Robežnikova povedala tudi nekaj zanimivih podatkov, ki bi jih bilo vredno premisliti in ustrezno ukrepati. Tov. Robežnikova je med drugim omenila, da je od 432 zaposlenih žena v našem podjetju vključenih v organe delavskega samoupravljanja samo 5, v tovarniškem komiteju so 3, v sindikalnih pododborih jih je 27, v tovarniškem komiteju ZK samo 1, v sekretariatu osnovnih organizacij • 7, v mladinskem komiteju 1, v upravnem odboru pa ni nobene žene. Aktivnejših žena v tovarni je tortej le 44. Tov. Robežnikova pa je poudarila, da temu niso v celoti krive ženske same, temveč tudi splošno ocenjevanje žensk po posameznikih v družbenih in drugih organizacijah, ki ženskemu vprašanju ne posvečajo dovolj pozornosti.
član našega kolektiva tov. Mario Vilhar je s svojimi slikarskimi in kiparskimi deli sodeloval doslej že na dvanajstih kolektivnih razstavah, samostojne razstave pa je imel v Kopru, Beogradu, na Jesenicah, Reki in v Kranju. Leta 1958 je razstavljal v
ki si za dobra predavanja in za trud zaslužita vse priznanje.
Avto-moto krožek ima tudi razne težave, med katerimi ni manjša ta, da nima svojega vozila niti prostora za garažo oziroma delavnico. Vsako vožnjo, ki jo napravijo, morajo drago plačati in dinar je vsak dan bolj dragocen.
Člani avto-moto krožka bi bili nadvse zadovoljni, če bi odgovorni tovariši ne samo z besedami, ampak tudi z dejanji podprli njihove prošnje in jim tako pomagali.
OBČNI ZBOR KEGLJAČEV ILIRIJE
V	soboto, dne 20. februarja, so polagali kegljači Ilirije svoj letni obračun. Po izčrpnih poročilih odbornikov je sledila razprava, v kateri so ugotovili velik napredek v porastu aktivnega članstva in prijateljev kluba. Letos se je klub pomladil z mladinsko ekipo, ki šteje 10 članov; vsi so iz naše Industrijske šole ali tovarne. Novi odbor pa naj spet organizira tudi žensko ekipo, ki je bila nekoč najmočnejša prav v tem klubu. Težava je še vedno dvostezno kegljišče, ki je premajhno za toliko članov. Teh prihaja vedno več iz bližnjih podjetij in naraščajoče okolice. Pripravljeni so že načrti za gradnjo novega osemsteznega kegljišča, vendar bi to terjalo prevelika finančna sredstva. Klub računa na večjo finančno pomoč v prihodnjem letu. Na občnem zboru smo slišali tudi pohvale in priznanja predstavnikov organizacij in podjetij. Za organizacijo sindikalnih tekmovanj in med-obratnih tekem se je v imenu tovarniškega odbora sindikata »Litostroja« zahvalil predsednik tov. Cesnik.
V	novi odbor so bili izvoljeni iz
našega kolektiva: Peter Hariš, Milan Vidmar, Mate Semič, Ivan Hrastar in Janko Potočnik.	Vidmar
Odenseu na Danskem, kjer so ga prenašali po televiziji, in v Kj6-benhavnu. Mario Vilhar prav te dni samostojno razstavlja v Trbovljah. V kratkem pa bo ponovno odšel razstavljat na Dansko, kamor so ga tudi letos povabili'
Na smučeh smo prvi
REZULTATI
sindikalnega smučarskega tekmovanja na Sorici
Z ureditvijo litostrojskega »zimskošportnega centra« na Sorški planin1 bodo tudi smučarji naše tovarne uredili svoje vrste. Ze doslej ni pr*' 1 manjkovalo sposobnejših smučarjev, vendar med njimi ni bilo prave povezave in težnje po izpopolnjevanj**-To se je zlasti pokazalo v pretekle:*1 letu, ko je na tekmovanju za prvenstvo kovinarjev moštvo »Litostroja' sicer osvojilo prehodni pokal, vendar zmaga ni bila tako prepričljiva-kot bi bila lahko spričo sposobnost1 posameznikov. Vsekakor se bo treb“ za letošnje prvenstvo, katerega izvedba je zaupana zmagovalcu lanskega leta, temeljito pripraviti.
Vrednost naših tekmovalcev je n* nedavnem odprtem sindikalnem prvenstvu Ljubljane, združenem s prvenstvom občine Šiška in prvenstvo" Litostroja, dokaj zrasla, saj je ekip" v postavi Sarf-Keber-Harb os voj-1;' prvo mesto. Tekmovanje je organ* ziral Sindikalni občinski svet LjU", ljana-Siška, izvedel pa ga je na S» rici — kljub izredno neugodnim vre menskim razmeram — tehnični odti" naše tovarne pod vodstvom tovariš Borisa Tertnika.
Prvaki Litostroja za leto 1960 s ■
V	teku: Miro Zibert, Srečko Gr" šel j, Milan Dekleva in Zvonka HreL
V	veleslalomu Ludvik Šarf in Ton Erman.
Pred nami je zdaj okrajno prye?0 stvo kovinarjev. Odgovornost, ki L je z organizacijo tega tekmovanj prevzel »Litostroj«, bo gotovo na*,, tela na polno razumevanje Vseh o, ločujočih v tovarni. Želimo, da *** m naše ekipe kot del enega največ*.j kovinarskih kolektivov v državi t v tekmovanju na belih poljanah ** stile na častno mesto.
ET 0

Kaj nam obeta novo desetletje
Industrijski razvoj v svetu bo zelo dinamičen, glavne težnje v industriji pa bodo: večja proizvodnost, nadaljnja specializacija, višje temperature, močnejši pritiski in večja natančnost pri delu in izdelkih
V naslednjih desetih letih bo zaradi vedno večjega števila prebivalstva potrebna večja produktivnost in več novih izdelkov.
Kakšne nove izdelke nam bo Prineslo novo desetletje? Kakšni novi procesi se bodo razvili v tem času? Do kod bo šel razvoj sedanjih izdelkov? Vprašamo se lahko na primer, ali 'bodo v pri-
plastične mase z večjo odpornostjo proti vročini. Naj novejše izoprenske sintetične gume ne morete več ločiti od prave. Veliko število novih sintetičnih materialov bo prineslo mnogo sprememb v kemično in druge industrije.
Izdelki, kakor so na primer televizijski aparati, sintetična vlak-
Sončna peč. Uporabljajo jo v raziskovalne namene za izpostavljanje materialov temperaturam do 3.500 “C. Napravo z izkoriščanjem sončne energije bodo v prihodnosti uporabljali za ogrevanje domov in pri raznih kemičnih reakcijah
hodnje plinske turbine poganjale avtomobile, ali pa bodo ti vozili Po zračni blazini. Ali bo pomen termonuklearne 'energije ostal nezmanjšan? Odgovori na ta in na Podobna vprašanja ne bodo prišli cez noč, rešitev takih problemov Pa bodo verjetno prinesla naslednja leta, novo desetletje. Marsikaj lahko že sedaj predvidevamo. Marsikateri izdelki, ki so napovedani na trgu v nekaj letih, so ze v razvoju ali pa celo že v 'eksperimentalni uporabi.
Strokovnjaki v ZDA delajo na novih jeklih z natezno trdnostjo milijon funtov na kvadratno inčo. Pri »Los Angeles Divizion of North American Aviation bic.« obdelujejo jeklene zlitine z 0semkrat večjo hitrostjo odvzemanja materiala, kakor je bilo običajno sedaj. Pri »International Harvester Co.« preskušajo traktor, ki ga poganja plinska turbina. Električna energija, ki jo Proizvajajo belice s kemičnim gorivom, poganja traktor, ki ga sedaj preskušajo pri »Allis Chal-mers«.
Ze sedaj pa proizvajajo nove
na, antibiotiki, izdelki iz aluminija in plastičnih mas, so v preteklih letih silno napredovali. Izdelki, katerih proizvodnja hitro narašča (za 40 %> letno v ZDA), so na primer tranzistorji, stiren-ske plastične mase, vitamini, helikopterji, detergenti, sintetična guma, le malo bolj počasi (30 % letno) pa raste proizvodnja sintetičnih vlaken, televizijskih oddajnih postaj, magnetofonov, blazin z jedrom iz gume ali lateksa, me-laminskih smol, naprav za reguliranje zraka v prostorih in drugih. Zanimivo je, da na primer v svetu že pada proizvodnja televizijskih aparatov in primarnega aluminija in da se je zmanjšal prevoz s tovornimi avtomobili. V ZDA s’e je zmanjšala proizvodnja žel. vagonov, Diesel lokomotiv, televizijskih aparatov in drugega.
Zaradi velikega prirastka prebivalstva v svetu bo treba razširiti in izpopolniti prehranjevalno industrijo. Tudi druge vrste industrije se bodo močno razvile.
Trgovsko poslovanje bo v novem desetletju bolj konkurenčno.
Razširili se bodo trgi. Povečano tržišče pa bo zahtevalo tehniko masovne proizvodnje. Industrijski obrati bodo potrebovali novo opremo, s katero bodo dosegli večjo produktivnost in zmanjšali stroške svojim izdelkom.
Industrijski razvoj v svetu bo zelo dinamičen, glavne težnje v industriji pa bodo: večja produktivnost, nadaljnja specializacija, višje temperatur'e, močnejši, pritiski in večja natančnost pni delu in izdelkih.
Naj navedemo nekoliko bolj nadrobno, kakšen bo razvoj v industriji.
Energija
Zahteve industrializiranih držav po energiji se vsakih deset let podvojijo. Potreba po cenenih in izdatnih virih energije za industrijo je vedno večja.
V obratih na parni pogon težijo po večjih agregatih. V nekaj letih bodo kotli obratovali pod pritiskom od 6500 do 7000 funtov na kvadratno inčo. Temperature pare bodo segale do 816 stopinj Celzija. En sam agregat bo imel moč milijon kilovatov.
Za te visokotlačne kotle in turbine bodo potrebne nove zlitine. Zaradi povečane temperature bodo pri turbinah uporabljali keramično prevlečene lopatice.
Na srečo je na svetu na razpolago dovolj fosilnega goriva. Stalno pa naraščajo stroški pridobivanja tega goriva. V naslednjem desetletju bodo še vedno izkori^ ščali sedanje hidroelektrične naprave. Vendar pa se bodo vse bolj in bolj zanimali v prvi vrsti za uporabo sončne energije s sončnimi baterijami in termoelektrie-nimi pretvorniki. Se naprej bodo preučevali možnosti uporabe energije, ki jo proizvaja veter, geo-termične energije (Italija, Nova Zelandija in ZSSR imajo že geo-t er mične elektrarne), energije, ki nastaja z izkoriščanjem plime (v Franciji) in z izgorevanjem po. celicah.
Za pridobivanje velikih količin energije pa še vedno največ pričakujemo od atomske energije. Čeprav bodo stroški za pridobivanje atomske energije še nada-
lje visoki, bodo gradili veliko novih reaktorjev. Na Japonskem in v Evropi, kjer je malo fosilnega goriva, bodo do leta 1970 dobili približno 20 %> vse proizvedene elektrike iz nuklearnih virov.
Do uveljavitve uporabe termo-nuklearnih procesov za pridobivanje energije bo lahko prišlo že v naslednjem desetletju. Sedaj pa so tehnični problemi še vedno velikanski. Dokler ne bodo znanstveniki rešili nekaterih osnovnih teoretičnih problemov, bo termo-nuklearno pridobivanje energije le upanje daljne prihodnosti.
Kovine
V novem desetletju bodo po vsem svfetu izdelovali železo v glavnem še vedno v plavžih. Izboljšali bodo konstrukcijo plavžev, pritisk v zgornjem delu nlav-ža ter ognjevarna gradiva. Bolj skrbno bodo kontrolirali šaržo.
Jeklo bodo še vedno izdelovali v martinovkah ali električnih pečeh in ga valjali do zahtevanih velikosti. Izboljšali pa bodo tehniko šaržiranja. metode uvajanja 'kisika, kontrolo in ravnanje z instrumenti.
Uporaba peči na kisik pa bo še vedno naraščala. Danes proizvajajo v ZDA več jteikla v teh novih pečeh z vpihavanjem kakor pa v Bessemerjevih pretvornikih. Po procesu dovajajo tok čistega kisika v kovinsko kopel. Kisik odstrani vse nečistoče iz jekla.
Nove tehnike proizvajanja železa in jekla, ki se bodo tudi uveljavile in katerih uporaba se bo povečala v naslednjih desetih letih, so: direktna redukcija rude v plinskem stanju, kontinuirano vlivanje jekla, taljenje v vakuumu in vlivanje v vakuumu.
Povečali bodo hitrosti pri valjanju kovin. Legirana jekla z visoko trdnostjo valjajo sedaj po novi »sendvič metodi«, ki omogoča, da obdrži kovina svojo toploto. Izboljšali bodo tudi kontrolo valjev. Siliči jev usmernik bo dovajal energijo mnogim novim obdelovalnim motorjem.
V novem desetletju bo na izbiro veliko v'eč kovin, kakor jih je sploh kdaj bilo. Rezilna orodja bodo dosegla natezno trdnost 650 tisoč funtov na kvadratno inčo. Nove super zlitine za izdelavo vesoljskih ladij pa imajo trdnosti, o kakršnih pred leti sploh ni bilo mogoče slišati. V naslednjih letih se bo na tržišču povečal delež barvnih kovin. Se bolj na široko bodo uporabljali aluminij; kemično penjen aluminij kot nov izdelek, ki plava na vodi, bodo uporabljali v letališki, pomorski in stavbni industriji.
(Nadaljevanje)
Zanimivosti iz tehnike
Nov vir električne energije
Traktor za pogon z izgorevanjem celic s kemičnim gorivom
Avtomobili na zračni blazini, podobni prikazanemu modelu Cur-t"ss VVright 2500, bodo kmalu vozili ljudi in tovor s hitrostjo 60 milj na uro. Tak avtomobil bo vozil lahko tudi po vodi
V	laboratorijih so izumili nov vir električne 'energije — celice s kemičnim gorivom — in ga uporabili za pogon vozil.
V	ZDA že preskušajo nov traktor, ki razvije najmanj 3000 funtov vlečne sile.
Elektriko, ki poganja traktor, proizvaja 1008 posameznih celic goriva. Te so združene v 112 enot, v vsaki enoti je torej 9 celic. Enote so razporejene v 4 vrste. Celice napaja mešanica plinov, v kateri j'e največ propana. Pline dovajajo do celic po ceveh. Ko pa so plini v celicah, delujejo na elektrolit. Katalizator, ki pokriva elektrode vsake celice, še posp'eši reakcijo.
Kemične reakcije proizvajajo istosmemi tok, ki teče skozi zunanji tokokrog; ta je povezan preko dovodnika s standardnim kontrolorjem. Kompaktni kontro-ler dimenzij 8X11X21 inč regulira elektriko, ki se dovaja standardnemu is to smernemu motorju z močjo 20 KM, kakršne proizvajajo pri »Allis - Charlmers Nor-wood Works«.
Kontroler omogoča, da vozač traktorja z dvema ročicama uravnava hitrost in spreminja smer vožnje. Z ročico za uravnavanje hitrosti uredi 4 vrste celic v serije ali paralelno in s tem spre-
minja količino toka, ki se dovaja v motor.
Za spremembo smeri vožnje premakni vozač drugo ročico, s čimer spremeni polarnost teka toka v motor. Pri preskušnjah na polju je traktor vlekel plug po suhi, trdi zemlji.
Zalogo plina ima traktor v tankih, montiranih v konzolah vozila.
Celice s kemičnim gorivom bodo s svojim izgorevanjem kmalu preskrbovale z električno energijo domove in tovarne, poganjale traktorje in avtobuse ali celo vesoljske ladje.
(Iz rtevije »Industrial World«)
40 LET »METALNE«
Leto-s poteka 40 let, odkar so bili postavljeni prvi temelji »Metalne« v Mariboru. Sedanje podjetje se je razvilo iz majhne delavnice, ki pa je bila med II. svetovno vojno porušena. Po vojni so se lotili ponovne gradnje. Od takrat naprej je »Metalna« vse lepšo in večja.
našim dopisnikom
Bodite kratki in stvarni! Uredništvo vam bo pomagalo pri vašem prizadevanju.
Šport
Planinci so zborovali

Dne 19. januarja so člani planin-“£fga društva Litostroj imeli redni Očm zbor, kjer so kritično pregle-aii svoje lansko delo in si postavili Dermce za letos. Po poročilih posameznih referentov se je razvila ži-anna razprava, predvsem v zvezi z “Pravlianjem in gradnjo planinske rolo0:l?nk^.,na Sorški planini. Iz po-bilo razvidno, da je odbor vik d,°bro gospodaril, da se je šte-•uo članstva dvignilo in da je bila ^vključitvijo članov kolektiva bbsameznih oddelkov, saj je med na-1 Polno navdušenih planincev.
USTANAVLJAMO ŠPORTNO DRUŠTVO »LITOSTROJ«
že med tiskom našega glasila tn ?at\eve v zvezi s športom v Li-s stroju napredovale. Ustanavlja strn.amree športno društvo »Lito-5n to<c> ki bo združevalo vse ši Unc sekcije v podjetju, vštev-ko,cPOrtno sekcijo Industrijsko-i vinarske šole. ŠD L tostroj bo »bgto enotno vodstvo. Ustanovni ni zbor bo sredi marca.

Za novega predsednika društva je bil izvoljen tov. Marijan Smerajc, ki je vodil društvo z enoletnim presledkom že od njegove ustanovitve. V imenu pzs je občni zbor pozdravil tajnik Zveze tov. Zinauer, ki je pozitivno ocenil dosedanje delo društva.
ETO
ŠAH
V sindikalnem šahovskem prvenstvu ljubljanskega okraja tekmujeta dve litostrojski ekipi, prva je premagala ekipo sindikalne podružnice »Radio-Center« s 3 in pol proti 2 in pol in sindikalno podružnico TNZ s 3 in pol proti 2 in pol. Zgubila pa je z moštvom Elektroproj ekta in Inštituta »Jožefa Stefana«. Druga ekipa je premagala moštvi sindikalnih podružnic »Lek« in PTT, vtem ko je z moštvi sindikalne podružnice občine Šentvid, DOZ in »Delo« izgubila.
Pri tem tekmovanju sodeluje tudi naša »A« skupina. V njej tekmujejo še sindikalne podružnice Liubljana-Polje, Papirnica Vevče in LŠK II. V prvem kolu je litostrojska ekipa premagala ekipo Ljubljana-Polje s 4 in pol proti 3 in pol.
Vinko Tomažin
VSAK ČETRTI LITOSTROJCAN ZBOLEL ZA GRIPO
Odkar je pred nekaj tedni izbruhnila gripa, pa do danes, je v L'tostroju zbolelo okrog 700 ljudi, kar pomeni, da je obležal skoraj vsak četrti član našega kolektiva.
Vodstvo tovarniške ambulante poroča, da je letošnja gripa hujša od lanske in morajo zato bolniki ležati nekoliko dlje kot sicer. Povprečno ostanejo bolniki doma tri do štiri dni. Število obolenj se v zadnj h dneh manjša.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se članom, kolektivu, kakor tudi upravi za obisk in za darila, ki ste nam jih poslali v okrevališče Goriče in nekaterim članom na Golnik.
Bili smo zelo presenečeni, obenem pa veseli, koste se nas spomnili.
V Goričah: Jože Pečjak iz orodiar-ne, Franc Božič iz montaže, Miha Srša iz jeklolivarne; tovariši z Golnika.
LENINGRAJSKE ŽENE
Čestitale
Tovarniški komite sindikalne organizacije Leningrajske tovarne turbin je ob 8. marcu, Prazniku žena, čestital litostrojskim ženam in jim želel mnogo uspehov pri vzgajanju doraščajočega pokole-nja.
PRIŠLI V TOVARNO
Ivan Zabukovec, Jože Hribar, Anton Simon, Janez Baranja, Franc Kumše, Jože Osredkar, Ludvik Zadel, Slavka Grižon, Jože Urbančič, Franc Mlakar, Rudolf Zajc, Jože Bregar, Branko Verč, Nikolaj Sudar, Alojz Zajc, Franc Glavič, Martin Zajc, Janez Cerar, Janez Grum, Alojz Tekavec, Rafael Hribar, Stanislav Guzelj, Miroslav Vežmah, Jože Grušovnik, Peter Mravlja, Salko Ali-čajič, Saban Jušič, Suljo Aiičajič, Arif Babič, Hase Caič, Jože Leskovec, Danijela Eržen, Marija Zorko, Jože Bukovec, Anton Ostanek, Angela Skedelj, Emil Saugo, Stanislav Perkon, Zaim Jušič, Stane Gorzetti, Andrej Košenina, Lovro Farkaš, Marjan Rašič, Murija Ramič, Matija Tr-
šinar, Dragan Zivkovič, Sukrija Su-honjič, Štefan Jug, Boris Rožič, An-drija Zambrovič, Janez Škarja, Krsto ASurelovič, Josip Potočnjak, Ivan Oseli, Ivan Erjavec, Hasan Kapič, Pašaga Rekič, Draga Eržen, Velaga Bobič, Selim Ramič, Hasa Ibradžič, Aleksander Kitanovski, Franc Peterca, Tatjana Hiti, Marjan Sešek, Antonija Jevnikar, Angelca Galjot, Erna Čučnik, Andrej Črešnik, Anica Tepina, Bogdan Erbežnik, Adolf Grobler, Bernarda Seliškar, Francka Rihar, Franc Resnik, Draga Vadnjai.
ODŠLI IZ TOVARNE
Matija Tršinar, Janez Nograšek, Martin Božič, Jože Serjan, Peter Čavič, Ivan Dirk, Stjepan Dokecja, Mijo Soldat, Marjan Tomažin, Jože Levstek, Tilka Zaviršck, Stane Adamič, Jurij Kastelic, Cveta Schafer, Anica Kocjančič, Silva Podviz.
UPOKOJITEV
Dne 29. februarja je bil upokojen naš dolgoletni sodelavec tov. Jurij Kastelic, mojster v čistilnici sive livarne. Preko štirinajst let je s svojo pridnostjo koristil našemu podjetju in bil tudi proglašen za udarnika. Želimo mu, da bi še mnogo let užival zasluženi pokoj.

Leopold Šole
V španski Španiji
Motorni vlak »Fiat« s tremi klimatiziranimi vozovi, pri katerih se, okna sploh ne dajo odprteti, drvi ob katalonski obali. Medtem
Za Tarragono obrne proga proti severozahodu, ob reki Ebri navzgor. Koruzna polja, oljčni nasadi in nepregledni vinogradi so
sodil »RENTE«, to je španske državne železnice. Začelo se je s suknjičem, ki sem si ga slekel in hotel obesiti. Zaman sem iskal obešalnik ali kakršnokoli drugačno priložnost. Spričo okoliščine, da so za obešanje obleke prikladne kljukice na razpolago prav v vsakem našem vlaku, tega pomanjkanja nisem mogel mirno preboleti in čeprav je samo po sebi malenkost, je -bilo Vendarle hvaležen povod za godrnjanje, Id se ga na dolgi vožnji oprimeš z
vsem srcem, saj krajša čas... K
V dolini reke Ebre
ko je termometer v Barceloni kazal blizu 35 “C, je v »TAF« prijetno hladno. Z udobnega sedeža opazujem lepo špansko riviero, kjer plažam, kopalcem in razpetim pisanim šotorom ni ne konca ne kraja. Verjetno ni iz Španije večina teh ljudi, ki so se pripeljali uživat zrak, s-onc'e in morje im katerih avtomobili stoje poleg šotorov, zaščiteni pred soncem s strehami iz trsja. Saj je ta del španske obale svetovno znan po odličnem podnebju, lepih vilah in dragih hotelih. Po dobri polurni v-ožnji dosežemo mestece Sitges, središče tega raja, ki podobno kot Monte Carlo, Nica in Cannes ni za vsakega ...
podoba te doline. Kmalu za Zaragozo, ko se železnica usmeri proti Madridu in zareže v Ibersko gorovje, je že konec bogastva. 40 metrov nad morjem, 80 m, 140 m, 260 m čitamo na postajah, skozi katere se vozimo z zmanjšano hitrostjo. Svet je izrazito gorski in presekan z globokimi dolinami. Ob progi kipe strmi vrhovi z rdečimi skalnatimi stenami. Redke ravninice s skrbno obdelanimi polji in negovanimi sadovnjaki, -komaj najdejo prostor med njimi.
Nehvaležnost je grda, toda zelo razširjena razvada. Ne štejte mi v preveliko zlo, če sem si prav v najhiitrejšem španskem vlaku, ki mu ni kaj reči, nekoliko Ko-
želji po krajšanju časa se je pridružila še vedno skeleča bolečina med včerajšnjo vožnjo v Barcelono pohojenega kurjega očesa. V meni se je združilo v obtožujočo sliko vse, kar šem doslej ugotovil slabega na španskih železnicah.
Na postaji v Barceloni razglašajo samo v španščini, čeprav je mnogo tujcev, ki tega jezika ne obvladajo.
Prav tam, v kolodvorski -restavraciji, je mati previjala dojenčka kar na mizi, s katere so prepoteni potniki prej in potem z velikim tekom pospravljali svoje narezke. Razumljivo: primemo opremljene čakalnice za matere z otroki na postaji nisem mogel odkriti. Tudi v vlakih nisem videl ustreznih oddelkov.
Tretjega razreda španske železnice še niso odpravile. Morda bi samo dva razreda ne mogla več povsem ustrezati veliki družbeni razliki, ali pa se jim ni zdelo tako enostavno »napraviti iz osla konja«, kakor je svoj čas »Pavliha« označil naše preimenovanje tretjega razreda v drugega. Kajti španski železniški vagoni tretjega razreda s-o tako stari -in častitljivi, da ne bi delali sramote nobenemu tehničnemu muzeju in da bi jih lahko odlično uporabili pri filmanju prizorov, ko Indijanci v
Mehiki napadajo prve vlake ... Tudi lokomotive ne zaostajajo po svoji zgodovinski znamenitosti. Videl sem prizadevno puhanje stroja, ki j'e na ogromnem dimniku nosil napis »Atlas Works 1889«.
Piko temu negodovanju je napravila šaljiva ugotovitev, da se
—	verjetno ne povsem slučajno
—	rima naša beseda »škdemfe« z že omenjeno kratico španskih državnih železnic ... Španske železnice res niso na višini. To Španci sami bolj ali manj odkrito priznavajo, ko v priročnikih za tujski promet pišejo o redkem železniškem omrežju in priporočajo, naj se tujci poslužujejo dobrih cest, s katerimi je vsa dežela na gosto preprežena. Kolikor je bilo mogoče videti iz vlaka, so tudi manj pomembne ceste res
nane in pomaranče poleg neizbežne steklenice »tinte«.
V Barceloni sva dobila 42 >p'e-set za španski obračunski dolar, kar pomeni, da je peseta predstavljala vrednost približno štirinajst dinarjev. Pomaranče so bile po 10 -peset kilogram, banane p« 15 pese-t, žemlja v -dvojni velikosti je veljala peseto, liter črnega vina v zaprti steklenici pa 8 -pese! — Taka popotna hrana ni le poceni, temveč tudi zdrava: ne naoenja, -ohranja usta Vlažna in duh razgiban. Njej, kakor tudi -prijetni temperaturi v vlaku se morava zahvaliti, da sva po deseturni vožnji izstopila v Madridu povsem sveža.
lepo izpeljane in asfaltirane.
BLESK VELEMESTA Madrid — glavno mesto istoimenske province in glavno mesto Španije — ima burno zgodo-
Taka je španska

Bralec pa bi utegnil sklepati iz zgornjih vrstic, da so španske železnice v razsulu. Temu pa le ni tako. V slabem razpoloženju izrečena kritika ni nikoli objektivna. Zaradi mirne vesti jo -moram popraviti in povedati, da tudi v Španiji železnice modernizirajo: velik del omrežja je že elektrificiran in Španca -sami si po Alst-homovi licenci izdelujejo sodobne in močn'e električne lokomotive. K izboljšanju železniškega prometa prispevajo tudi Fiatovi zelo udobni in hitri motorni vlaki, kakršen je »TAF«, s katerim se bližamo Madridu.
Križanka
Vodoravno: 1. eden izmed gradbenih strojev, ki jih izdeluje naša tovarna (polipni), 8. kuhinjska posoda, 13. očesna mrežnica (tudi znamka nemških fotografskih aparatov), 14. priprava, pristroj, 16. upadanje morja, 17. sodnik v staremu Rimu, 18.
ska dolžinska mera, 26. zaničevanje, 27. v kratkem, vsak čas, 28. priliv, 29. okovan gorski čevelj, 30. stroj, kakršnega smo začeli izdelovati v maloserijski proizvodnji, 32. gora, hrib, 33.goljuf, 34. služben, 35. slovensko ime, ki so ga nekateri predlagali za
1 I	nr	3	i	ri	6		7	U	6	9	10	11	r	
13						ga	ti	sr						
16						i7						ga	16	
19				m	20						ga	21		
52			32	n						gg				
25		P	16					ga		27				
		2jP							29					
30	31							32						*
33						32							| 		
35				ga		36						gg!	37	38
W~				ga	VO							M		
F~				ti						38	Vi			
r		m								V				
									V)					
5T			1			h	51							
črtovalec, izdelovalec proizvodnih načrtov, 44. pogumen, junaški, 45. začetnici največjega slovenskega pisatelja, 46. zgodovinsko mestece pri Splitu, 47. do konca popiti, 48. presnet, preklemanski, 49. izdelek livarne, 50. prijateljska azijska država, kjer so velike jeklarne TATA. 51. uslužbenec, ki pobira pri strankah denar za podjetje.
Navpično: 1. pokopališki delavec, 2. področja delovanja, 3. glavno mesto Grčije, 4. domače plemenske živali, 5. okrajšano žensko ime, 6. italijanski spolnik, 7. finančni uslužbenec na meji, 8. rogati spremljevalec boga Dioniza v grški mitologiji, 9. nočno popivanje, 10. zaščitnik domačega ognjišča pri starih Rimljanih, 11. latinski veznik, 12. ogrodje, 15. hrvaško moško ime, 17. del dejanja v gledališču, 18. neprestan, 20. oskrbnik. vinskih zalog, 21. deček s čudežno svetilko iz »1001 noči«, 23. človek, ki neprestano vpije, 24. domenek za sestanek, 26. kar se pripaše, 27. velik pravokotno obklesan kamen, 28. izdelujem pletenine, 29. pianino, 30. nadomestiti nenadno odsotnega, 31. zemlja, ki vsebuje ilovico, 32. dunajsko zabavišče, 34. utopiti se, 36. potne kaplje, 37. bebec, omejen človek, 38. prestopek, zločin, 40. brodovje, 41. oprana, očiščena, 43. časovni prislov, 44. uradni akt, 46. števnik, 47. pože-’ lenje, 48. kratica za »Planinsko društvo«, 49. učenje.
Zraven nas sedi zakonska par srednjih let iz Avstralije. Kot turista potujeta po Evropi. Po znani angleški navadi ne nadlegujeta sopotnikov. Ker sta očividno že dolgo poročena, tudi drug drugega ne. Ostali potniki so Španci, poslovni ljudje. Pogovarjajo se med seboj. Tako tudi midva. In vmes nekaj posnetkov iz drvečega vlaka ((kar skozi steklo zaprtega okna, da ostanejo tudi na filmu značilnosti pokrajine) in — nekaj posegov v popotno torbo, kjer so že španske dobrote: ba-
vino, ki se začenja pred 10. sto-letj'em. Stoji na blagih pobočji!1 gričevja na obeh straneh reke Manzanares; greje se pod toplin1 soncem z malokdaj oblačnega ne' ba. Junija, julija in avgusta presega temperatura v senci 40 pozimi pa zdrkne živo srebro o*3 najhladnejših dnevih komaj do ničle ali prav malo čez.
Zgodi se, da pozimi sneži. Snega Madrideani vendar ne dob’8 več, kakor ga potrebujejo za vzorec, ki jih vabi k smučanju na Guadarramo, gorovje, ki objem8 Madrid s severozahoda. Gore obdajajo Madrid tudi z vseh ostalih strani in dobavljajo mestu sveži zrak. Španci zaradi tega 5 ponosom trdijo, da ima njihov8 prestolnica podnebje, ki je m®6 najbolj zdravimi v Evropi.
Zgodilo se je, proti vsem navadam, da je bilo letos junija dv8 dni zelo soparno, da je trtetji dal-deževalo v močnih nalivih in d?i so se na ulicah prikazali dežnik3'] ki so sicer v Madridu kaj netp0* memfone naprave. Ljudje so čudili pojavu, razložiti pa so P znali le politični hudomušne^1, (Nadaljevanji prihodnjič)
UČINKOVIT REŽISERSKI PRIJEM
LITOSTROJSKA PROMENADA
kemični znak za samarij, 19. vrednostni papirji, 20. presojevalec, ocenjevalec, 21. oče, 22. dolgorepe papige, 23. eden najboljših hokejistov z Jesenic, 24. cekin, zlatnik. 25. japon-
roler ali skuter, 36. z besedami izražena misel, 37. dva soglasnika, 39. žitarica za konjsko hrano, 40. vozliča-sto blago za brisače, 41. časovne enote, 42. hočem (krajša oblika), 43. na-
LABIRINT
V februarski številki smo <$' javili labirint pod naslovom »26' kaj enostavno«. Od ob lice odg6' vorov, ki smo jih dobili, obj»v' Ijamo pravilnega:
Najbližja pot od uslužbenca 1 enem kotu do uslužbenca v dr6'
gem je, da pusti kurirko, kjer j in odnese akt ob robu labirio1
kar sam.
K1
NAŠIM DOPISNIKOM Sporočajte nam o dogodkih . _ bi jih lahko za razvedrilo ob)6 vili na naši zadnji strani! .
»Halo! Tovariš Duma, mi lahko poveste, kdaj boste nehali z objavljanjem reklame za ,Peg-gy’? Boli me že glava ...«
— Tako? Glava vas boli? Vzemite aspirin!
Sestanek avto-moto