Poštnina plačana v qola<ini
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO iN D E 2 E L O
Cena 2 din
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto X.
Gospodarjevo oko opravi več dela kakor njegove roke.
Benjamin Franklin
(1700—1790)
Ljubljana, 20. januarja 1938.
štev. 3.
»DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak četrtek. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Telefon it. 33-32. Poštni predal št. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — NAROČNINA: za */* leta 20 din, */* leta 40 din, */i leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 trankov, v Ameriki 2*/š dolarja. Naročnino je treba plačati vnaprej. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, ** oigovore je prUoiiti za 3 dinarje znamk. •— CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpena petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre In širina 55 milimetrov) din 7’-. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica d;n 4*50. — Notice: — vsaka beseda din 2*—*. Mali oglasi: vsaka beseda din 0’50. Oglasni davek povsod posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.
Vohm:	\
Skrivnost nikaraške ječe l
(Gl. str. 3)
>
L
bitje ljudske fronte; ker je pa hotel takšen razplet po vsaki ceni preprečiti, se je rajši odločil tvegati manjšo nevarnost, samo da ostane ljudska fronta čela: izrekel se. je, solidarnega s komunisti in pozval sveje 'strankarske prijatelje v vladi k odstopu. Rajši je vrgel
1929, skupaj ; najkratko-
In od razpleta krize ljudske fronte bo odvisno, ali pojde Francija takrat po dosedanji levičarski poti krepko in smotrno naprej, ali se bo pa morala zateči k novosti, ki je tradicija tretje republike še ne pozna — k razpustu parlamenta in k razpisu novih volitev.
1, Bouis-1936 in
2. 1934.) lps tako
godkom lej ima najbrže tičnih nas — 1
>ske vlade, socialistič-
M za Uu^m. Udeležite se našega velikega aairainega tekmovanja!
Krasne in praktične nagrade - izredno lahki pogoj!
Kovačeve že dolgo poznam, seznanila sem se bila z njima, ko sta bila še fant in dekle; ona je vsak dan zjutraj pet minut pred osmo tekla mimo mojega okna v pisarno, on se je pa tedaj še pridno pripravljal za zadnji rigoroz. Bil je moj sošolec in tako sem se seznanila tudi z njegovo izvoljenko. Naključje je hotelo, da smo se pobliže spoznali in postali prijatelji. Gospa je tedaj stavila glavo, da bom botra prvemu otroku. In potlej le nisem bila botra, kajti neka stara teta se je preveč potegovala za to čast in ji nisem hotela kaliti veselja. Priznati moram, da je bil Joža kar čeden fantek, ko je zagledal luč sveta, in da mi je bilo žal, da nisva v botrinji. čez dve leti so dobili še Majdo, a tudi to ml je izmeknila stara teta. Ostalo je pa v navadi, da sem vsak teden vsaj enkrat prišla k svojima malima znancema in jima prinesla kaj sladkega za pod zob — namesto stare tete.
Zdaj hodi Joža že v tretji razred, nič več ne verjame v Miklavža in sočutno pomilovaje zre na Majdo, ki se še igra s punčkami in moli k Božičku. Joži se zdi Majda neumna in otročja, takšna kakor so vse ,punce*; tako mi je nekoč zaničljivo zaupal. Samo takrat ko pridem jaz, se zedinita, kajti zavohala sta, da nič kaj rada ne gledam jeznih obrazkov.
V	četrtek popoldne sem pozvonila; še preden je Minka prišla odpirat, sem zaslišala iz jedilnice strašno vpitje; komaj so se vrata odprla, sem že razločila Majdin visoki, užaljeni, vreščeči glasek, zraven pa Joževo sopihanje in celo nekaj joka je bilo vmes. Previdno sem odprla vrata v jedilnico, joj kakšno razdejanje! Majda je ležala s trebuhom na tleh, otepala je z rokami in nogami, prav za prav samo z levo roko, kajti v desni je krčevito držala nekaj majhnega, belega:	dragocen
plen, sem takoj uganila. Joža, ves rdeč in zaripel, se je od vseh strani zaganjal vanjo, toda ,punca* se je dobro držala in je že iskala .kritje* pod divanom.
Mene še opazila nista. Boj sta bila brez besede, samo s sopihanjem, stokanjem, ječanjem; včasih so ga za hip prekinili vreščeči, ogorčeni Majdini vzkliki in to tedaj, kadar jo je Joža le preveč nemilo sunil v noge ali roke. Nekaj sekund sem obstala ko ukovana, potlej sem pa povzdignila glas in z umetno strogostjo dejala: »Kaj pa je to? Ali mi ne bosta takoj vstala!«
Dvoje kljubovalnih oči je zazrlo vame. To je bil Joža. Majda je pa ubogljivo skočila pokonci in takoj stekla k meni. Da, te ,punce*, že v prvem razredu se razumejo na politiko!
»Daj sem kupon! Daj sem kupon! Kupon je moj!« je tedaj presunljivo zavpil Joža in se spet pognal proti Majdi.
»Kakšen kupon vendar?« sem se začudila, a nihče mi ni odgovoril. Tedaj je stopil v sobo gospod Kovač.
»Ali se že spet tepeta za kupone?« je vprašal nas pol v smehu, naspol za res. Nato se je obrnil k meni: »Saj menda veste za tisto nagradno tekmovanje v .Družinskem tedniku*? No, vidite, pri nas imamo samo en .Tednik*, in tega otroka ne moreta razumeti. Oba bi rada tekmovala, pa imamo samo ene kupone. Dva kupona je Majda dobila še pri sosedi, toda zdaj je najbrže izmaknila Jožetu še tretjega in četrtega — kaj ne, Jože?«
Pobič je vneto prikimal: »Naj gre pa Majda k teti, po številko 4 in 5!« je dejal užaljeno, »jaz bom dobil 500 dinarjev in si bom kupil oslička!«
»Jaz bom dobila pa posodo,« je kljubovalno vztrajala Majda.
»Ti? Ali boš tisti punčki iz cunj kuhala kavo?« Majdi se je obraz spet razlezel v jok.
»Saj si rekel, da bom tvoja žena in da bom tudi oslička lahko jahala! Pa ne bom, ne bom, ne, ne! Tebe že ne maram za moža!«
»Otroka!« se je nasmehnil gospod Kovač. »Kaj hočete, že zdaj se razumeta na tekmovanje in na kupone in na osličke in na posodo! In groziti tudi že znata! Vidite Majdo, ne mara Jože za moža,« je podražil punčko in me pomenljivo pogledal.
Dve debeli solzi sta ji polzeli po zariplih ličkih, v desni ročici je krčevito stiskala ,Kupon štev. 4.* — kakor največjo dragocenost.. Užaljeno je na-šobila ustka in pribila: »Nak, Jože pa že ne!«	Sašk*
Natančni popis vseh nagrad glej na 3. strani!
RAZGLED PO SVETU
Kriza na Fmncoskem
Za Chautempsom spet Chautemps? — Amerika ni za vojno
V	Ljubljani 18. jan.
Francozi so že peti dan brez vlade. V petek zjutraj je Chautemps zaradi nasprotovanja komunistov in nato še socialistov odstopil in do danes se francoskemu parlamentu še ni posrečilo, postaviti de-lazmožno novo vlado na noge.
Od 23. julija 1926, ko je Poincare sestavil »frankovo« vlado, pa do danes, to je v slabih 11 letih in pol, so imeli Francozi nič manj ko 23 vlad; vsaka je torej povprečno živela pol leta. S tega vidika je bila torej poslednja Chautempsova vlada po dolgosti svojega življenja pristno francoska, saj je učakala starost 6 mesecev in 23 dni. (Za primerjavo: najdaljši sta bili v tem razdobju obe Poincarejevi vladi, cd 23. 7. 1926 do 11. 11. 1928 in od 11. 11. 1928 do 29. 7. torej 3 leta in 6 trajnejše so bile pa vlada od 27. 2. do 2. 3. 1930, sonova od 30. &. do 4. 6. Daladierjeva od 27. 1. do_7.
Zakaj je moral Chautemps na lepem oditi?
Zaradi notranjega trenja v ljudski fronti in zaradi nezaupanja kapitala v levičarsko vlado.
Malo pred novim letom so se na Francoskem spet začele že kar tradicionalne delavske in uradniške stavke. Delavci in zasebni uradniki so se pritoževali, da se njihovi delodajalci ne drže socialnih zakonov, ki jih je izdala Blumova in delno izpopolnila ali omilila Chautempsova vlada — delodajalci so pa trdili, da krši nove zakone delavstvo samo. Takšno trenje je zelo razumljivo, če preudarimo, da je nova francoska socialna zakonodaja pomenila pravcato revolucijo spričo tedanjih delovnih razmer na Francoskem (saj Francozi — da samo to omenimo — do Blu-ma niti sanjati niso smeli o plačanih dopustih). In ker je Francoz konservativen kakor izlepa ne kateri narod, se je še teže prilagodil novim razmeram.
Stavke se še niso bile dobro polegle, tedaj je pa delavstvo prišlo pred vlado z novimi zahtevami ne samo na socialnem področju v ožjem pomenu, temveč celo na področju zunanje trgovine in valutne politike. Vlada je sicer te zahteve v interesu franka in narodnega gospodarstva odklonila, toda medtem je napočil konec leta in z njim je nastala v državnih blagajnah v tem času običajna stiska za denar. Socialni nemir je ustvaril psihološko podlago za denarno nezaupa-
Leon Blum,
podpredsednik odstopivše francoske vlade in voditelj socialistov, je zaman skušal sestaviti novo vlado razširjene ljudske fronte
nje, frank se je začel majati — in iz vseh teh prvin se je izcimila resna državna kriza in se kakor plaz valila na Chautempsovo vlado.
Morda bi kljub vsemu temu ne bilo prišlo do skrajnjega, da niso na nočni seji parlamenta s četrtka na petek Chautempsu odpovedali živci. — ali pa nemara niso bili živci in je bila zadeva dobro premišljena? Ko je namreč komunist, poslanec Ramette namignil, da bi njegova stranka utegnila glasovati proti vladi, ga je Chautemps takoj prijel za besedo, češ da ga ne prosi za glasove. Komunisti so seveda morali nato reči tudi- »b«, ko jim je že »a« ušel, iri so sklenili zares glasovati proti vladi. Blum je brž izpievidel, da bi to pomenilo raz-fronte; ker je pa ho-razplet po vsaki ceni
Camille Chautemps,
predsednik odstopivše sestavlja novi kabinet brez nih ministrov
vlado, kakor da bi se ljudska ta razbila, dobro vedoč, da je vendarle laže sestaviti novo vlado kakor zlepiti ljudsko fronto, kadar bi se razšla. Po odstopu socialističnih ministrov Chautempsu seveda ni kazalo drugega, kakor da poda ostavko vsega kabineta.
Prvi je dobil mandat za sestavo nove vlade dosedanji finančni minister Bonnet. Po eni strani mu je to bilo priznanje za njegoivo uspešno finančno politiko v Chau-tempsovi vladi, po drugi strani je predsednik republike s to gesto nakazal, da ima biti glavni program bodoče francoske notranje politike ozdravitev državnih financ in narodnega gospodarstva, in naposled naj bi novi mandator simboliziral nekakšno nevtralnost med obema skrajnima kriloma ljudske fronte, med proletarskimi komunisti in meščanskimi radikali.
Bonnet ni uspel. Za njim je poskusil Blum s programom razširitve ljudske fronte proti centrumu. Toda njegov program je bil za centrum preozkosrčen, in zato tudi Blum ni nič opravil. Na vrsto je prišel spet Chautemps.
Ta trenutek ko to pišemo, Camille Chautemps še ni sestavil nove vlade, vendar vse kaže, da se mu bo naloga, ki mu jo je poveril predsednik republike, posrečila. Nova vlada ne bo več vlada ljudske fronte, čeprav jo bodo socialisti blagohotno podpirali; socialisti sami ne bodo namreč nič več
sedeli v njej, komunisti so ji pa že vnaprej odpovedali svojo podporo.
Chautempsova vlada bo torej nekakšen provizorij. Kajti na dlani je, da v sedanjem parlamentu z levičarsko večino ne bo moči trajno vladati samo z dobrohotno podporo najmočnejše skupine, podporo, ki se spričo kritičnih razmer v socialistični stranki sami Chautemps ne bo mogel nanjo trajno zanašati. Tudi bo predsednik nove vlade zaradi opozicije komunistov preveč odvisen od cen truma in naklonjenosti zmernih desničarskih strank, da bi se mogel dobro počutiti v svojem fotelju. Zato mislimo, da ne bomo preveč drzni, če že danes napovemo, da čaka Francijo v kratkem nova vladna kriza. Bodoča kriza bo nedvomno še resnejša od sedanje; takrat bo najbrže tudi že dozorela kriza ljudske fronte — v to ali ono smer.
fron-
Razpoloženje v USA
Kadar koli ugibamo, kakšno stališče bo zavzela USA nasproti do-na Daljnjem Vzhodu, vse-nehote pred očmi — pod vplivom razvoja poli-razmer zadnjih let okoli rastop njenega predsednika Pri tem skorajda pozabljamo, da je Roosevelt sicer res nekakšen voditelj ameriškega naroda, a še zdaleč ne v diktatorskem smislu; pozabljamo, da ima v USA pri vseh važnejših političnih odločitvah prvo in poslednjo besedo narod sam. če hočemo pa vedeti, kako bi se v danem primeru odločil ameriški narod, moramo poznati njegovo psihologijo.
O	razpoloženju ljudstva v USA je napisal ondan praški »Tagblatt« zelo poučen uvodnik. Naj navedemo njegove glavne misli.
Javno mnenje v USA je eden izmed poglavitnih činiteljev svetovne politike — a kdo ga pozna? Nemški profesor dr. Schonemann se je lam mudil osem mesecev v Ameriki. Ko se je vrnil, je pri nekem predavanju dejal: Nekoč so bila leta potrebna, da so Ameriko spravila v vojno proti Nemčiji; danes bi zadoščale ure, morda celo minute.«
Fiihrer in kancler Adolf Hitler
je sprejel predsednika naše vlade dok. toria Stojadinoviča v več ko eno uro trajajoči avdienci
Dr. Milan Slojadinovič,
predsednik vlade in zunanji minister, doživlja te dni navdušen sprejem v Nemčiji
Ko so Japonci grozili Šanghaju, so začeli na Angleškem zelo resno razmišljati o skupnem nastopu Angležev in Američanov na Daljnjem Vzhodu. Kaj je o tem mislila ameriška javnost, je najbolje povedal stari zakrknjeni Američan, senator Borah. Njegove besede so že drugi dan postale krilatica: Another case of England expecting every American to do his duty — spet pričakuje Anglija, da bo sleherni Američan storil svojo dolžnost. Ameriški listi so začeli računati: koliko denarja je prav za prav USA naložila na Kitajskem? Niti desetine toliko kakor Anglija. In kaj bi stala vojna, da rešimo te denarje?... Ne, ne, vse skupaj je zgolj angleška zadeva, so rekli Američani Srednjega Zahoda, nevažna celo za naš velekapital. Rooseveltovemu čikaškemu govoru so vsi pritrjevali, Japonce so vsi z gnusom obsojali — glavno je bilo pa za slehernega Američana, da ni predsednik napovedal nobene akcije. Toda potlej je prišla afera s »Pana-yem«. Američani so se silno razburili
— toda o vojriem razpoloženju ni bilo nikjer niti sledu. Vsi mislijo z Rooseveltovimi besedami: »Spoštovati moramo pravice drugih in izsiliti spoštovanje svojih pravic; zato se moramo pripraviti za lastno obrambo.« To se pravi: oboroževanje in odgoditev morebitnega ameriškega nastopa, očitno do tistega roka, ki si ga je zadala Anglija pri svojem oboroževanju tako za Evropo kakor za Daljnji Vzhod: do konca 1940. Toda malo verjetno je. da bi bila Amerika tako soglasno za oboroževanje kakor Anglija; Američan danes ne misli resno na ta termin, še manj pa na to, kaj bo pozneje. Vendar ne smemo pozabiti, da je Amerika leta 1916 zato ponovno izvolila Wilsona za svojega predsednika, ker je mislila, da jo bo obvaroval vojne
— nekaj mesecev nato je pa baš on napovedal Nemčiji vojno, ob navdušenem pristanku ameriškega- ljudstva. Profesor Schdne-mann utegne imeti prav: današnje razpoloženje Amerike je še labilnejše kakor leta 1916 in se zna »v nekaj urah, da, celo v nekaj minutah« obrniti.
Razlika med 1937 in 1917 je le ta, da današnja ameriška vlada ne podpihuje vojnega razpoloženja in se ne da vplivati po njem. Amerika se zaveda, da je že sama zase, še mnogo bolj pa v zvezi z Anglijo, na morju in v zraku mnogo močnejša od Japonske; toda Filipini niso ne za njeno mornarico ne za letalstvo zadostno oporišče. Instinkt je torej tisto, kar narekuje ameriški javnosti miroljubnost. Kadar bo napočil usodni trenutek, bo pa Amerika — če bi Japonce minila razsodnost — nedvomno na strani Anglije; morda bi nastopila celo prej kakor Anglija. To pa še ne bi nujno pomenilo vojne. Sankcijska politika, če bi se Amerika in Velika Britanija zanjo odločili, bi bila strahotno orožje proti Japonski. Danes seveda še bombaž pridelajoča Amerika, velika dobaviteljica Japonske, za takšno sankcijsko politiko nikakor ne ogreva.
Za zdaj je torej v Ameriki na prvem mestu še business in bo ostal najbrže še do konca leta 1940. Kaj pa, če Japonci ne bodo tako dolgo čakali?	Observer
*
O	drugih dogodkih preteklega tedna glej »Politični teden« na 3. strani.
Kronika preteklega te dna
ZA POLITIKO se dandanes zanima že skoraj vsakdo. Ne samo moški; tudi ženske, ki je njihovo poslanstvo prav za prav v tem, da skrbe za gospodinjstvo in skrbno vzgojo svojih otrok, spremljajo z zanimanjem politične dogodke po širnem svetil. In celo otroci! Ko jo ondan naglo ubiram iz službe proti domu — v želodcu mi je namreč že pošteno krulilo — dohitim tri majhne fantiče, ki so se vneto in glasno pogovarjali.
•»Skoda, da ni pri nas kakor v Rusiji,« je menil prvi, največji. Morda hodi v tretji razred in gotovo nima pojma, kakšne razmere vladajo v Rusiji.
»Saj je pa Rusov tudi sto milijonov! Lahko je potem pri njih drugače kakor pri nas!* mu je oporekel za ped manjši tovariš.
»Kaj mislite, fantje, ali bodo Kitajci nabili Japonce ali ne?* je pobaral svoja prijatelja najmlajšL »Bosta videla, Kitajci bodo zgradili velik zid in bodo Japoncem Zavrli prodiranje. Ko bodo zmagali, jim bodo pa že pokazali, kdo so Kitajci!* se je oglasil največji.
Drugi mu je pritrdil, tretji se je pa držal nekam modro, preden je sprožil:
»Kako sta neumna, obadva! Kaj mislita, da Japonci ne morejo priti s letali in z bombami in s strupenimi plini in vse uničiti? In tako bodo tudi naredili, bosta videlate Pogovor je prišel tudi na Španijo, na generala Franca in na Abesince, toda moj želodec je že tako čudno zavijal, da sem hitro švignila naprej in fantiče pobarala:
»Kako pa vse to veste?*
»Saj beremo časopise!* se je pogumno odrezal najmlajši.
Pri kosilu iti še ves tisti dan je meni neprestano vrtala misel, zakaj je današnji čas tak, da se nedolžni otroci namesto za povesti in pravljice zanimajo za politiko in si tako že v zorni mltulosti ubijajo šele dobro spočeto lepoto otroških sanj.
Kronistka
Politični deden
Nj. Vis. knez Pavle in kneginja Olga sta se vrnila z ženitovanja grškega prestolonaslednika v Beograd.
—	Notranji minister dr. Anton Korošec zastopa predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Stojadinoviča, ki se mudi v Berlinu. — Dr. Miha Krek, minister brez portfelja, je postal glavni tajnik JRZ. — 215 milijonov din znaša proračun izdatkov gradbenega ministrstva za leto 1938 39. po ekspo-zeju ministra Stoševiča — za 41 milijonov več kakor lani.   800.000 din
posojila je dovolilo finančno ministrstvo za popravilo zagrebške stolnice, stare 57 let. — Telefonsko centralo v Zagrebu bodo razširili. Nove številke bodo 5števllčne. — Proračun poštnega ministrstva se za prihodnje leto poveča za 39 milijonov na 418 milijonov din. Po izjavi ministra Cvrkiča proučujejo v ministrstvu položitev telefonskega kabla iz Beograda v Maribor. — V senat bo JRZ kandidirala v dravski banovini dr. Franca Schau-bacha, okrožnega inšpektorja v pok. in odvetnika iz Maribora, za njegovega namestnika pa celjskega župana Alojzija Mihelčiča. — Za 15 milijonov je večji bodoči proračun kmetijskega ministrstva od letošnjega. — 7 kandidatov bo postavila KDK v savski banovini, 6 bo med njimi radičevcev, 1 pa samostojni demokrat (dr. Milan Ko. stič, podpredsednik samostojne demokratske stranke iz Zemuna). — Beograd je lani zgradil 312 poslopij, vrednih 121 milijonov, predlanskim pa 333, vrednih 120 milijonov. Od leta 1919. do konca 1937. je Beograd zazidal v 6958 novih hiš s 23.277 stanovanji 3.606 milijonov din.
Veličasten sprejem je pripravil Berlin in z njim vsa Nemčija predsedniku naše vlade dr. Stojadinoviču, ki vrača te dni lanski obisk nemškega zunanjega ministra dr. Neuratha v Beogradu. Po sodbi listov ta sprejem skoraj ne zaostaja za mogočnim lanskim sprejemom Benita Mussolinija v Nemčiji. — Poljski general Rydz Smigly, naslednik Pilsudskega, je odstavil polkovnika Adama Koca, ustanovitelja »Nacionalne enote«, in imenoval na njegovo mesto generala K vare inskega.
— Rusija pošilja del svojega brodovja v kitajske vode. Japonci se razburjajo, češ da nimaio Rusi ob kitajski obali ničesar iskati. — Francoska vlada je zaradi ostavke socialističnih ministrov odstopila. Novo vlado sestavlja dosedanji ministrski predsednik, radikal
Camille Chautempe. ______ Na Kitajskem
prodirajo Japonci le počasi, v zalediu jim pa štreno mešajo kitajski četaši.
— V Madridu je razneslo podzemeljsko tovarno za orožje. Baje je ubilo okoli 700 ljudi. Na španskih frontah ni bilo pretekli teden nobenih posebnih dogodkov, — Japonski cesarski svčt je sklenil nadalievati vojno do uničenia maršala čangkaiška. Njegove vlade Japonci ne priznajo več. — Premirje na Češkem. Agrarni poslanec Teplan. sky, predsednik parlamentarnega proračunskega odbora, je izjavil, da v letošnjem jubiloinem letu renublike ne bo nobenih volitev, da ne bodo poli-
tični boji kalili jubileja. Zato bodo tudi občinske volitve odložene na prihodnje leto. — Romunski parlament bo najbrže še ta teden razpuščen. — Japonci bi radi v Ameriki dobili 50 milijonov dolarjev posojila za finansiranje težke industrije v Mandžuriji.
Prame in tragedije
d Grozen zločin se je ondan odigral v Beogradu. Petošolec VI. razreda gimnazije v Beogradu Naumo Naumo-vič je z bodalom zabodel v srce dijaka Radovana Janjiča, ko je spremljal iz šole domov svojo sestro Dragico, ki se je bila že večkrat pritoževala staršem, da jo zalezujejo neki fantalini. Radovan se je pri priči zgrudil mrtev na pločnik, mladoletni morilec je pa pobegnil. Drugi dan ga je na policijo pripeljal njegov oče sam. Mladega zločinca so pridržali v zaporu.
d Ker je zapustil njegovo sestro, je s šestimi streli ubil 161etni Marjan Jerkovič iz Dervente svojega zeta Zub-ka Markoviča. Srečal ga je na njivi in ga je po kratkem prepiru ustrelil, potlej ga je pa še zabodel z velikimi železnimi vilami. Mladoletnega ubijalca so zaprli.
d Dva najboljša prijatelja je v duševni zmedenosti ubil v kavarni tovarniški delavec Milan Svilar iz Gornje Rogatice pri 8ubotici. Med zanimivim pogovorom je Svilar na lepem skočil izza mize in napadel najprej Masliča, potlej pa še Burjana. Tovariša sta bila tako osupla, da se mu niti v bran nista postavika. Orožniškemu naredniku je morilec izjavil, da sam ne ve, zakaj je najboljša prijatelja ubil. Moža so odpravili v duševno bolnišnico.
d Zaradi dekleta sta se spoprijela na žive in mrtve v Novem Sadu 161etni Mihajlo Barnac in 171etni Dju-rp Vojinovič. V ruvanju je Djuro potegnil nož in Mihajla zabodel v trebuh, potem je pa pobegnil. Ranjenca so takoj prepeljali v bolnišnico, Djura so pa zaprli.
d Policijski stražnik Joso Vujičevič iz Skoplja je ustrelil mitničarja Dušana Ignjatoviča. Vujičevič je baje imel z Ignjatovičevo ženo Zorko več ko leto dni ljubezensko razmerje.
d Zaradi nesrečne ljubezni je spil stekleničko ocetne kisline Jo6ip škri-van v Bačkem Petrovcu pri Novem Sadu. Moža so brž prepeljali v bolnišnico, toda njegovo stanje je zelo resno.
Nesreče
č Huda avtomobilska nesreča se je ondan pripetila na mostu pri Padževu blizu Knina. Šoferju je odpovedalo krmilo in vozilo je treščilo v 7 metrov globok prepad. Štirje potniki so zelo nevarno ranjeni. Avtomobil se je čisto razletel, samo vozniku se po čudnem naključju ni'pripetilo nič hudega. Šoferja so zaprli.
č Cela ulica s 25 hišami je pogorela ondan v Gusinju (Crna gora). Požarje nastal v neki hiši sredi ulice in se je z neverjetno hitrostjo razširil na sosedna poslopja. Vse gašenje je bilo zastonj. Skoda je ogromna.
č Ko se je pijan vračal domov, je po nesreči padel v odprt kanal in utonil brusač Salko Sojtarič iz Novega Pazarja. Mrtvega je zjutraj našla žena in ga je potegnila iz vode.
č Do tal je pogorela osnovna šola v vasi Rožaje blizu Beran (Crna gora).
V	veliki nevarnosti so bile tudi cerkev in bližnje hiše. Požar je najbrže nekdo podtaknil.
č Z ogljikovim monoksidom se je po nesreči zastrupil Petko šuklje iz Prijakovca blizu Banjaluke. Mož je bil zvečer naložil v železno peč oglje in peči ni zaprl. Zjutraj so ga našli mrtvega. Obenem z njim sta se zastrupila še dva tovariša, ki sta spala z njim v isti sobi.
č Gore ledu so spodkopale most, ki veže Srem in Mačvo. Nesreči bi se lahko še o pravem času izognili, toda čuvaji mo6ta se niso nadejali, da bo led priplaval v takih ogromnih kosih. Most se Je zrušil in odplaval po Savi proti Beogradu in niti ljudje niti ladje ga niso mogli ustaviti.
č Pri skladanju leda z vosa je mesar Jakob Sauber iz Som bora po nesreči s takšno silo udaril z vilami Henrika Sira, da mu je izbil oko. Čeprav so moža takoj prepeljati v bolnišnico, Je drugi dan podlegel hudim poškodbam, č Slaboumna Azra Bakerovičeva iz
č Sanke z devetimi ljudmi so se
zvrnile z nasipa v Savo blizu Vin-kovcev. Na srečo so vse še o pravem času rešili in jih premrzle hitro odpeljali v bližnjo vas.
č Huda nesreča se je pripetila skupini tihotapcev tobaka na planini Bje-lašnici. Zajel jih je strašen snežni me-tež; trije so padli v 500 m globok prepad, eden se je pa po čudnem naključju rešil in stvar prijavil oblastem. Orožniki so se takoj odpravili v sotesko iskat trupla ponesrečencev.
iaS napredeL
n Izkopali so že 1800 m dolg predor za izsuševanje Vrgorskega polja med Ljubuškim, Imotskim in Makar-sko. Izkopati bodo morali sicer 2200 m dolg predor, toda 2daj morajo z delom počakati in ga bodo nadaljevali spomladi.
n Nov železni rudnik bodo v kratkem odprli v Galiciji pri Celju. Podjetje bo spočetka zaposlilo 80 delavcev.
n Za razširjenje državnih premogovnikov Kaknja, Zenice in Breze v Bosni bodo državna rudarska podjetja najela pri Državni hipotekami banki 150 milijonov dinarjev posojila.
n Za preureditev stare zgradbe in za dozidavo novih prostorov zagrebške univerze je vlada odobrila 25 milijonov dinarjev. Državna hipotekarna banka je upravi univerze že izplačala 24,100.000 dinarjev.
n Prosvetni dom »Nova ulaznica« si grade sarajevski muslimani. Dom bo zelo moderen in ga bodo končali najbrže jeseni. Muslimani so doslej nabrali zanj že milijon dinarjev.
n Operacijo srca je uspešno izvršil kirurg dr. Koporc na mladi Boženi Baragovi iz Borčeva pri Zagrebu. Dekle je neki mladenič obstrelil, ker ga je odbila. Čeprav so bili zdravniki prepričani, da dekletu ni rešitve, jo je dr. Koporc operiral in operacija je popolnoma uspela.
n Za popravilo zagrebške stolne cerkve je banska uprava savske banovine že odobrila 800.000 dinarjev. Popravljati jo bodo začeli takoj spomladi.
n Železniško progo Metkovič—Ploča grade kljub hudi zimi. Proga bo dolga nekaj več ko 20 km. Končali jo bodo spomladi, potlej se bodo pa takoj lotili dela za ureditev pristanišča ob izlivu Neretve.
n Mariborska tekstilna tovarna bo svojo predilnico povečala. Gradbene stroške računajo na poldrugi milijon dinarjev.
Nevsakdanjosti
* Vodja razbojniške tolpe v Viro-vitici je ženska Anka Radulovičeva, pajdaši so pa njen mož Lovro in še 20 kmetov iz bližnje okolice. Policija jih je ondan zaprla, vendar se ji pa vseh še ni posrečilo prijeti.
* Drug za drugim sta umrla Dra-gutin Randjelovič in njegova žena Živka iz Gornjega Vidova pri Para-činu. Prvi je umrl mož, ki je bolehal že tri leta, tri ure za njim je pa umrla žena, ki je zbolela šele pred kratkim, ko ji je umrla hčerka. Zakonca so položili na skupni mrtvaški oder in ju pokopali v skupnem grobu.
* Tisti hip, ko se je dekle odločilo zanj, je umrl 181etni Selit Zajnulo iz i Guvra pri Lipljanu (Srbija). Ko so se starši vrnili z ogledov, so nesrečnega mladeniča našli mrtvega.
* Pod pazduho je izlegel piščanca kmet Milisav Jovanovič iz Vrnjačke Banje. Možakar je mislil, da mu bo piščanec pokazal pot do zakopanega zaklada, toda pišče je še isti dan poginilo. Zdaj namerava valiti drugo jajce in je trdno prepričan, da mu bo živalca pokazala pot do bogastva.
Osebne vesti
o	Poročila sta se:	Pri Gospe
Sveti na Koroškem: Lužnik France, učitelj v Gornji Lendavi, in Ivanka Zgankova, učiteljica istotam. Novo. poročencema iskrene čestitke!
t Umrli so:	V Celju:	521etna
Ana Slemenikova. žena poštnega zva-ničnika z Dobrave pri Celju. — Na Gorjah pri Bledu: Viljem Repč, posestnik in vrtnar. — V Horjulu: Anton Čepon, mizarski mojster. — Na Jesenicah: Ana Zvezdova. —
V	Kočevju: Ivan Lovšin, trgovec.
—	V Lubljani: Peter Gilly; Josi-pina Drmotova, vdova po poštnem uslužbencu; 541etni Alojzij Povše, usluž.
posestnik in železničar v pok. — V Mariboru: Friderik Farič, posestnik in strojevodja v pok.; 661etni Ignac Inkret, zastopnik Kletarske zadruge; 611etna Veronika Zidanškova, zasebnica; Josip Zmavec, svetnik Stola sedmerice v pok. — V Seničnem na Gorenjskem: 841etni posestnik Joža Ahačič. — Na Sladki gori pri Šmarju: 661etni posestnik in cerkveni ključar Franc Rupnik. — V Slovenskih Konjicah: Blaž Režabek, upokojeni nadgozdar. — Pri Svetem Jerneju pri Ločah; 851etna posestnica Ana Rubinova. — V 6 e n t Pavlu pri Preboldu: Vincenc Dru-škovič, posestnik, mlinar in žagar. —
V St. Vidu nad Ljubljano: 621etni Anton Kremžar, strojni podjetnik in posestnik. — V St. Vidu pri Stični: 931etni posestnik Janez Rus. — V Teharjih pri Celju: 821etna vdova po posestniku Marija Dimčeva. — V Velikih Laščah:	331etna Kristina Jakličeva, roj. Andolškova. —
V Vrbljenju pod Krimom: Jera Furlanova. — V Zalogu: Friderik Leban. — Žalujočim naše sožalje.
+ V Mariboru je lani umrlo 812 ljudi. Med umrlimi je bilo 419 moških in 393 žensk. Prostovoljno Jih je šlo v smrt 15, in sicer 10 moških in
5	žensk.
Po krivili potih
p Na debelo je sleparil 221etni brezposelni delavec Janez Marič iz novomeške okolice. Kmetom in trgovcem iz dravske banovne je izmamil lepe vsote denarja in ponaredil večje zneske ter jih potem dvignil pri poštnih uradih v Mariboru, Ljubljani, Ptuju, Pragerskem in drugod. Napravil je skupno za svojih 50.000 dinarjev škode. Na sodišču v Mariboru so ga obsodili na 5 let ječe, na izgubo državljanskih pravic za 5 let in na 840 dinarjev globe. Skupno z njim so obsodili tudi dva njegova pajdaša.
p Na mesec dni strogega zapora in na 400 dinarjev denarne kazni je sodišče v Prokuplju obsodilo poljskega čuvaja Dobrivoja Joviča iz Prokuplja. Možakar je pred kratkim zaradi nekega spora izbil s puškinim kopitom ženi Randjela Stamenkoviea 10 zob.
p Ves prihranek so odnesli neznani vlomilci iz trgovine trgovca Radoja Milosavljeviča iz Uba. Trgovec trpi okoli 6000 dinarjev škode.
p 502 kg najboljšega tobaka so našli zakopanega v zemlji financarji iz Ljubuškega. Izkopali so ga in so ga z vozom odpeljali na glavni oddelek finančne kontrole.
p Trgovca z belim blagom, Velička Dačeviča iz Kraljeva so ondan prijeli. Izdalo ga je neko dekle, ki mu je padlo v roke.
p 38.000 dinarjev je ukradel tat Anton Bačič iz Županje pri Vinkovcih bogatemu ekono~iu Antonu Radovanoviču iz Sekirevcev blizu Vinkovcev. Moža so prijeli v njegovi rojstni vasi. Pri njem so našli samo polovico ukradenega denarja; iz tega sklepajo, da je moral imeti pomagača.
p Poštne nabiralnike je ropal neki 171etni deček v Bjelovaru in potem s pisem kradel znamke. Policija je na njegovem stanovanju našla mnogo ukradenih pisem. Fanta je pred kratkim njegov bivši mojster odpustil zaradi tatvine.
p Oprostili so jo, čeprav Je ubila svojega moža Janja Fabrova iz mi-holjaškega okraja pri Osijeku. Izka- | zalo se je namreč, da se je žena samo I branila in v silobranu ustrelila nasilnega moža, sicer bi jo bil pa on ubil.
p V Ptuju se zadnje čase pojavljajo ponarejeni 10- in 50dinarski kovanci. Trgovci naj plačnike s ponarejenim denarjem takoj prijavijo policiji ali orožništvu.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Nadaljevanje iz S. stolpca
kolonij, zraven pa še brez političnih poroštev.
Židovski problem
JUTRO, Ljubljana: V čem je vzrok, da vlada na svetu srd proti Židom? Židje bi radi, da bi se navajal kot vzrok versko sovraštvo ali konkurenčna zavist, toda to sta dve komponenti zelo podrejenega pomena. Plemenska razlika tvori prepad med Židi in drugimi narodi, poleg tega pa tudi oni specialno židovski način udejstvovanja, ki je v Palestini pognal proti Židom celo njih arabske soplemenjake in ki bi ga najlaže označili za brezobzirnost in cinizem. Geslo, da namen posvečuje sredstva, je med Židi še mnogo bolj v veljavi kakor med pripadniki drugih narodov.
EPOQUE, Pariz (desničarski list): Na Francoskem je protižidovstvo nemogoče. Nobena francoska republikanska stranka ni nikdar ustvarjala iz antisemitstva političnega vprašanja. (Izjava desničarskega poslanca de Kerillisa.)	I
(flasto/L cas<tyis{a
| Dr. Alfred Šerko
JUTRO, Ljubljana: Pokojni univ. prof. dr. Alfred šerko je bil v našem javnem življenju pojava, ki si je kar ne bomo mogli odmisliti. Poleg tega da je bil duhovit, zabaven debater v družbi, je od časa do časa rad posegal s svojo besedo tudi v javne načelne spore. Mnogo žive vneme je posvečal praktičnemu delu za propagando naravoslovnih ved med širokim občinstvom. S tem v zvezi je bil dalj časa predsednik društva »Žoo«, ki si je bilo nadelo nalogo, da ustvari v Ljubljani živalski vrt, a so njegova prizadevanja zaradi nerazumevanja pri odločujočih činiteljih ostala brez uspeha.
SLOVENEC, Ljubljana: V petek je po devetdnevni težki pljučnici umrl dr. Alfred šerko, prejšnji rektor, prorektor, dolgoletni dekan in prodekan, častni predsednik Akademskega pevskega zbora, — vrl Slovenec in eden izmed naših najsvetlejših mož in značajev, ki se tudi v najtežjih dobah nikoli ni zbal, ki je sovražil laž in licemerstvo ter je ljubil resnico in pogum bolj ko sonce. Umrl je veliki ljubitelj prirode, ki jo je poznal dobro kakor Axel Munthe. — V našem javnem življenju se je pokojnik posebno odlikoval, ko je bil rektor slovenske univerze in je s tega visokega mesta neustrašno branil slovenski značaj naše univerze in pravico našega naroda do samosvojega kulturnega ustvarjanja. O tem bodo veliko pisali drugi in se zaenkrat omejimo na to, da poudarimo to stran njegove delavnosti in njegovega velikega in pogumnega, čistega značaja, ki ga postavlja v vrsto najboljših mož naše zgodovine. Nepozaben bo pa Šerko ostal zlasti velikemu krogu svojih osebnih prijateljev, ki jim je bil nenadomestljiv družabnik, poln iskro-vitega duha, dobrohotne šaljivosti in ostre ironije, predvsem pa brezpogojne odkritosrčnosti duše, ki je vedno naravnost hodila svojo pot. Če se sme
o	kakšnem človeku to reči, se sme reči brez sence pretiravanja o pokojnem Alfredu Šerku: da je nenadomestljiv v svoji samobitnosti, ki je bila vprav izredna in samo enkratna
v	našem duhovnem in društvenem življenju.
SLOV. NAROD, Ljubljana: Dr. Šerko ni bil le eden naših najorigi-nalnejših, najbolj duhovitih, odkritih, značajnih in dobrih mož, temveč tudi eden naših največjih znanstvenikov.
O	tem pričajo njegova mnogoštevilna znanstvena dela, publikacije, knjige in eseji v nemškem in slovenskem jeziku. Že leta 1912. je zbudil pozornost s svojo razpravo »tlber para-noide Erkrankungen«, ki jo je napisal na podlagi svojega študija v Mo-nakovem, a prav tako je naslednje leto druga njegova razprava »Im Meskalinrausch« povzročila nemajhno senzacijo v znanstvenem svetu. Na Dunaju je istega leta napisal razpravo »Einiges zur Diagnostik der Riickenmarkgeschwulste«, med vojno pa tri znanstvena dela, in sicer »liber i Simulation der Geistesstorung«, »In-volutionsparaphrenien«, »Akute para- ! phrene Angstpsychose«. Na naši uni- \ verzi je skupaj z univ. prof. dr. Janezom Plečnikom organiziral medicinsko fakulteto, ki ji je bil skoraj stalno dekan. Predaval je sodno medicino in psihopatologijo in napisal tudi v slovenščini več znanstvenih del, kakor I »Živčevje« (»Anatomija živčevja« in i »Fiziologija živčevja«). Odličnega pokojnika bo ves slovenski narod ohranil v častnem spominu.
Dr. B. MAGAJNA, pokojnikov uče- j nec, v SLOVENCU: Kot dekan se je neprestano potegoval za obstanek in razvoj fakultete. Njegov glas se je pa slišal skoraj pri vsaki večji univerzitetni akciji. Pisal je tudi kultur-no-polemične kritike in eseje, knjigo
o	»Psihoanalizi« ter sodeloval tudi sicer pri marsikateri drugi kulturni ali socialni akciji. Postal je znan tudi kot naš najboljši poznavalec kač. Bil je eden izmed najbolj popularnih slovenskih umskih velmož. V naši bolnišnici je bil obema zdravnikoma prijazen mentor. Bolniki in strežništvo so se ga razveselili, kadar koli je hodil med njimi po sobah in dvorišču. Niti ob nedeljah ni mogel strpeti, da jih ne bi obiskaval. Obenem je vršil v našem zavodu psihiatrična predavanja za juriste, ki so mu ob vsakem predavanju tesno napolnili predavalnico. še zadnje dni pred boleznijo je skliceval seje za zidavo nove bolnišnice; stopil je zato ponovno k banu in je bil uspeh že na vidiku. Kako mu je bila univerza pri srcu, sem videl tudi po tem, da se je Se v vročinskem deliriju razgovarjal s svojimi medicinci, ki jih je videl v viziji pred seboj. — Umrl je šerko. mož velikan učenosti, in mnogo jih bo, ki bodo žalovali za njim.
Zeelandov načrt
ECHO de PARIŠ (katoliško-naeio-nalističen): Van-Zeelandov načrt je nevaren, ker daje Nemčiji mnogo gospodarskih ugodnosti, posebno glede
Nadaljevanje v 4. stolpcu pod črto
Sarajeva je ondan hotela v Trebinje k svojemu pravemu očetu. Spotoma Je srečala triletno Fatimo in jo je vzela s seboj. Po daljšem tavanju po Sarajevu sta pod večer dospeli na sarajevsko polje. Tavali sta po lužah sem in tja. nazadnje je pa Azra pustila jokajočo malo Fatimo pri luži in sama odšla dalje. Vsa premočena in prezebla je prišla v Ilidže, kjer je ljudem povedala, da je zunaj na po-I)u pustila malo dekletce. Ljudje so brž pohiteli iskat otroka in so ga res našli v luži, kamor je zabredlo, zmrznilo in utonilo.
benec Jugoslovanske tiskarne; Anica Miholičeva, zasebna uradnica; 821etna Karolina Damjanovičeva, roj. Pod-krajškova; Antonija Serjakova, upokojenka tobačne tovarne; Ana Tomaži-nova, roj. Draškova, vdova poštnega
1	kontrolorja v pok.; Ivan Urek, pod-preglednik finančne kontrole; 721etna Ivana Dolničar jeva, roj. Kuharjeva; 171etni Primož Lušin, trgovski akademik; Ludvik Slak, posestnik; 581etni zdravnik in vseučiliški profesor doktor Alfred Serko. — V L u č a h : Ivan Kranjec, zasebni uradnik. —.V Mali ivasi pri Ježici: Franc Podbevšek,
preden greš spat, vedno: Chlorodont-zobna pasta
Za vsak cm dobi 66.666 dolarjev...
2 m 63 cm visoki ameriški do/gin Robert Wadlov, če doseže 3 m — Kaj pripoveduje o sebi najvišji človek na svetu
(n) Newyork, januarja.
»Devetnajst let mi je in merim 2 m 63 cm. C e se potegnem do 3 metrov, bom dobil 20 milijonov dolarjev in bom najbogatejši človek v Altonu.c je izjavil Robert Wadlov poročevalcu Pariš Soira* in nadaljeval:
»Sem najstarejši sin v družini s petimi otroki; moji bratje in sestre so vsi normalno veliki. Ko sem prišel na svet, se še nisem razlikoval od drugih ljudi, saj sem tehtal 4 kg, torej ne dosti več kakor krepki novorojenčki. Pričel sem se pa hitro razvijati. S poldrugim letom sem že tehtal toliko kakor šestleten otrok, pri šestih letih sem pa že moral pričeti nositi dolge hlače, ker ni bilo mogoče nikjer dobiti kratkih hlačic, ki bi bile dovolj velike za moje dolge noge.
Srečanje s Camerom
Ko sem imel enajst let, sem že prerasel očeta, ki meri 1 m 78 cm, in sem tehtal že svojih 82 kil; menda je bilo to že kar čedno za moja leta.
Na rojstni dan svojega 11. leta sem se srečal z boksačem Camerom. Sicer ne pri boksu, temveč pri nekem ma-nagerju, ki je hotel iz mene narediti dobrega boksača. Po letih sem bil še otrok, po telesu sem pa slovitega boksača pošteno prekašal, saj sem bil Za dobro glavo višji od njega, če se dobro spominjam, sem imel tedaj številko čevlja ,šele‘ 52.
Slikali so me s Carnerom in slavni boksač me je — za zabavo — proglasil
svoji postelji in se pretegujem na vse kriplje. V strop so mi ob priložnostnem popravljanju hiše vzidali tudi telovadni drog in nanj se obesim zdaj pa zdaj, da bi si še nekoliko nategnil hrbtenico. Potem se pa še eno uro kopljem, nato pa še nekaj minut visim na drogu.
Kajpak hodim tudi k predavanjem na univerzo, toda pazim, da le malo stojim, kajti pri stanju se hrbtenica
hitreje usede in človek postane manjši. Pri prehrani pazim, da jem zvečine samo takšne jedi, ki pospešujejo rast. Izmed športov gojim samo plavanje.
Zelo rad bi dosegel rekord treh metrov, kajti 20 milijonov dolarjev niso mačje solze. Kajpak pa tudi pridno študiram in bom kmalu delal izpite; šele ako bom pri njih padel, bom napel vse sile, da vsaj pri karieri .velikana' ne bom omagal.«
(»Paris Soir«)
'svobodo, jih je v rovu počakal, naskočil in zahrbtno ubil.
Sarda je pred kratkim doletela zaslužena kazen; usmrtili so ga. Ob njegovi poslednji uri se pa niso hotela odpreti nobena vrata, da bi trikratnega morilca spustila v zlato svobodo...
(»Marianne«, Pariz)
Skrivnost nikaraške ječe
Moderni Monte Cristo. — Podzemeljski hodnik, ki ni držal V svobodo, temveč v smrt
(nKr) Newyork, januarja.
18. decembra 1935. leta je porotno sodišče v Managui, v državi Nikaragui, obsodilo na smrt zdravnika Nosia, ki je zastrupil štiri svoje paciente. Morilca so kmalu nato odpeljali v pravkar dograjeno ječo v Bluefieldsu na Moškitski obali v Antilskem morju. Morilca bi morali usmrtiti 25. januarja; 23. januarja sta se pa prišla k njemu poslovit še njegova žena in njen brat.
Zarana 25. januarja je stopila v ječo peščica mož, ki naj bi zločinca odpeljala na morišče. Toda kdo popiše njihovo presenečenje, ko so opazili, da je ječa prazna. Morilec je pobegnil.
za svojega sina. To je bila senzacija . Kako ln kje? Glavni pa2nik ni vedej za detroitske bralce.	i določnega povedati, zato so ga
Pri enajstih letih in pol sem bil _ osumili, da je morilcu pomagal na
svobodo, in so ga takoj odslovili. Vse preiskave so bile zaman. Gospa Nosi-ova je pa kmalu nato zvedela, da je nekdo dvignil večino denarja, ki sta ga imela z možem naloženega v neki banki v New Orleansu; na čeku, ki so ga ji na prošnjo pokazali, je bil res pravi podpis njenega moža.
tako dolg, da mati ni mogla z roko doseči moje rame, čeprav se je vzpela ha prste. Moj oče je kupil za nedeljske izlete star tovorni avto in tega je Popravil in spremenil v družinski avto, ki smo se z njim vozili ven.
Vse po dvoje
Zdravnik Will Grohaus, ki me je rontgeniziral z vseh strani, je ugotovil, da imam na roltah na vsakem prstu po en členek več kakor drugi smrtniki. Prav tako imam menda tudi dva bobenčka v ušesih, kar je kajpak .čisto koristno.
Glede mojih orjaških nog, ki so za poldrugo mero večje od navadnih, je .zdravnik ugotovil, da imam tudi še okrneli poganjek šestega prsta. Menda imam tudi dvoje možganov in dvoje malih možganov; tudi to kajpak prav rad slišim...
Rontgensko obsevanje je pokazalo, da imam — kakor govedo — tudi dvojen želodec. To sicer ni posebno laskavo zame, toda kakor pravijo zdravniki, je to samo čeden razvoj normalnih človeških prebavil.
Imam sicer samo dvoje oči, zato imam pa dvakrat po dvojne nosnice. Srce imam samo eno, pljuča so pa nasprotno spet močno razvita, kajti moja pljučna krila imajo precej več celic kakor navadna. Razen dvojnega drobovja sem menda s tem naštel vse svoje posebnosti. Pardon, pozabil sem povedati, da imam dvojne kočnike in dvojne sekalce in da še nikoli nisem imel zobobola.
Moje zavarovanje, pogodbe in stave
Ako se bom potegnil do treh metrov, bom bogato poplačan za svojo nenavadno mero. Pogodil sem se z neko filmsko družbo, da mi bo plačala za film, ki bom v njem igral, 10 milijonov dolarjev. Seveda bom moral pa meriti 3 m, kajti moj soigralec bo meril okrog 2'/: m, torej ga moram skoraj še za dve glavi prerasti.
Se bolj pri srcu kakor ta pogodba mi je pa pogodba z zavarovalnico. Tudi zavarovalnica, ki ji moj oče že od mojega 11. leta plačuje 50 dolarjev na leto, mi je obljubila, da mi bo izplačala čedne dolarje, takoj ko bom dosegel 3 metre. Ker ta pogodba nima starostne meje, sem trdno prepričan, da bom v nekaj letih spravil v žep obljubljene milijončke. Razen teh dveh pogodb mi pa prizadeva največ skrbi stava, ki sem jo stavil s svojimi prijatelji za 10 dolarjev, da bom .odnesel1 300 cm...
Kaj vse počnem, da bi še zrastel
Seveda je moj trdni namen, da se še kolikor mogoče potegnem. Vsako jutro ležim zato nekaj ur stegnjen na
glaseč se na Sagrotovo ime in s pravim Sagrotovim podpisom.
S tem pa skrivnostnih izginotij iz zaklenjene in zastražene ječe še ni bilo konec. V januarju leta 1937., torej ravno pred letom dni, so porotniki obsodili na smrt mešetarja Geevesa, ker je umoril svojo ženo. Pred tem obsojencem je bilo od maja do januarja v isti ječi že več obtožencev, toda z njimii se ni nič posebnega zgodilo. Geeves je pa prav kakor oba njegova prednika na dan usmrtitve skrivnostno izginil. In spet so pozneje dognali, da je nekdo v brazilski banki v Riu-de-Janeiru dvignil vse mešetarjevo premoženje s čekom, ki ga je očitno podpisal sam Geeves.
Nevede se je hotel poročiti z lastno hčerko
(n N w) Newyork, januarja.
V neznatnem ameriškem mestecu Stockdalu v Pensilvaniji se je pred kratkim odigrala strahotna žaloigra, polna temne tragike, kakor jo poznamo le iz starogrške Oidipove tragedije...
V skromni predmestni vili so pred nekaj dnevi našli truplo trgovskega pomočnika Nelsona Meesa, starega 47 let, in njegove izvoljenke, lepe llletne Nellie Nollisove.
Pred več meseci sta se Meese in Nellie seznanila na nekem plesu. Vzlic veliki razliki v letih sta se kmalu zaljubila in sklenila sta, da se bosta čim prej poročila. Tako je pred nekaj dne-
vi	hotel Meese poprositi gospo Nolli-sovo za Nellino roko.
Trgovec gospe Nollisonove ni poznal in vendar se mu je takoj na prvi pogled zazdela nekam znana. Sprva ni prav vedel, kje je že srečal ta obraz, te velike oči... Zdajci ga je pa obšlo spoznanje. Pred mnogimi leti je bila ta žena njegova ljubica, živela sta več mesecev skupaj, potlej sta se pa morala ločiti in njena slika je v njem počasi obledela, dokler ni čisto izginila iz njegovega spomina...
»Da, jaz sem,« je prikimala ona. »In tvoja hči?«
»Je tudi tvoja hči; rodila se je šele
Že se je zdelo, da teh čudovitih izginotij ne bo moči razjasniti. Tedaj je pa priskočila na pomoč narava, ali po tvojem odhodu.« bolje, slučaj; 11. maja 1937. leta je Po tej strahotni novici je trgovec divjala v Bluefieldesu huda nevihta; kakor nor zbežal k svoji mladi lju-strela je udarila tudi v tamošnjo ječo bežni. V pretrganih stavkih ji je razo-in pokvarila zid. Poklicali so zidarje, del grozotno resnico, da bi ga popravili. Ti so nehote od- | Oče in hči nista videla izhoda iz krili ozek rov, vzidan v	debele zidove;	strašnega, zakletega kroga svoje usode.
  ta rov je držal najprej	v klet, od on-	Odločila sta se za najkrajšo in naj-
rfškega	častnika"	mčai"da	Sagrota,	ki i dod Pa dal3e P°d zemljo vse do mor-	usodnejšo pot; rajši skupna smrt ka-
je	vlomil	v	neko banko	v San-Juanu j ske °bale. Skozi vrata,	tako ozka, da	kor ločeno življenje. Objela sta se in
(Nikaragua) Vlomilec pa niti pred;se skoznje komaj utegnil splaziti legla, kmalu nato sta zadonela dva svojo smrtjo ni hotel priznati, kam i človek- si PriSel v ta rov! vrata so se strela. Očetova in hčerkina kri se le
Leto pozneje, v maju 1936. leta, so obsodili na smrt upokojenega morna-
je skril denar, ki ga je bil ukradel:
300.000	dolarjev.
Dva dneva pred usmrtitvijo je obiskal Sagrota neki daljni sorodnik, že sključen siv starček. Takoj so se spomnili na Nosiovo zadevo in so sklenili, da bodo na Sagrota skrbneje pazili. Jetniški paznik je moral vsake četrt ure pogledati v ječo, ali je ujetnik še notri. Ob treh zjutraj je sam glavni paznik ugotovil, da leži obsojenec mirno na postelji, ob četrt na štiri je pa že neki paznik obvestil predstojnike, da je Sagroto neznano kam izginil. Mesec dni pozneje so ugotovili, da je nekdo vnovčil v saint-louiški banki ček na 300.000 dolarjev,
pa sprožila s premikom posteljne noge. zlila v tenek, rdeč potok, ki je curljal
V	podzemeljskem rovu so trohnela in izpod njunih prestreljenih glav....
razpadala Nosiovo, Sacratovo in Gee vesovo truplo.
Bluefieldsko ječo je leta 1934. zgradil arhitekt Sardo. Policija je strogo izpraševala vse njegove delavce in eden izmed njih je naposled priznal, da je na arhitektov ukaz na skrivaj vzidal v zid skrivnostni rov.
Sarda so takoj nato aretirali; pe-
(»Intran«, Pariz)
Za vsako starost posebno naziranje
Sin pravi:
Pri 8. letih: Moji starši so najbolj pametni, oni vse vedo.
Pri 14. letih:	Moji	starši	vse-
P r i 22. letih:	Moji starši ne
razumejo ničesar o novi generaciji, ker nimajo z njo nobenih stikov.
Pri 30. letih: Včasih se nehote ujamem ob misli, ali niso moji starši pogosto le prav imeli.
Pri 50. letih: Moj oče in moja mati sta bila pametna človeka bistrih in zdravih misli; znala sta o pravem času prijeti za vajeti in sta zmerom dobro vozila.	(n)
Sirom po svitu
v 52 vrsticah
400 gramov krvi si je sam puščal moskovski kirurg Komian, da je rešil življenje nekemu operiranemu bolniku.
— ,Lažni kralj draguljev', velikopotezni ameriški tat draguljev Jack Svoboda je te dni v Newyorku umrl. V njegovih kovčegih so našli za 4 milijone draguljev, ki jih je bil nakradel v zadnjem času. — Pse za gluhoneme bodo skušali zdresirati, kakor poroča revija »Hund«. Psi bodo morali pred vsem točno razločevati razne glasovne signale, tako bodo svojim bednim gospodarjem v pomoč in korist. — Sloviti ruski letalec Vodopjanov je v enem svojih zadnjih člankov predlagal, naj bi Rusi letos poleti še enkrat poleteli na Severni tečaj. — Brezposelnost v Angliji je po izkazih angleške vlade zadnje čase hudo narasla: zdaj imajo na Angleškem 1,665.000 nezaposlenih. Menijo, da je to znak upadajoče konjunkture. — Po prstih je na egiptsko sfingo splezala pred kratkim madžarska plesalka Edita Zeislerjeva. Mlada plesalka je stavila za 100 funtov z nekim Angležem, da bo tako splezala na sfingo, in je stavo dobila.
— Hud potres je divjal te dni po zahodni Japonski. Potresno središče je bilo v Vakajami; potres je povzročil mnogo škode in je terjal tudi dosti človeških žrtev. — Orkani so divjali te dni na Angleškem in so naredili dosti škode na kopnem in na morju.
— Velike poplave so v Nemčiji nastale zaradi kopnenja snega. Najbolj so doslej prizadele šlezijo. — V pirejskem pristanišču sta po nesreči trčila dva parnika; gmotna škoda je velika, človeških žrtev pa ni bilo. — Volkovi so pribežali pred poplavami v nekatere turške vasi; med kmeti in sestradanimi zvermi so se ponekod vnele prave bitke. — švicarske želcznice mislijo znižati voznino za tretji razred za 20 odstotkov, pribitke na listke brzih vlakov pa za 50 •/». Poslej bo vožnja v drugem razredu na daljših progah cenejša kakor doslej v tretjem razredu. Vzrok znižanja: konkurenca avtobusov.
klensko zviti morilec je kmalu priznal eno niso tako učeni, saj ne vedo še svoje zločine. Povedal je, da je vsem vsega.
trem ujetnikom obljubil svobodo, prej ! P r i 18. 1 e t i h : Prav za prav vedo jim je pa izsilil čeke s podpisom — 1 moji starši sorazmerno malo, če poda je z njimi pozneje dvigal denar, mislim, koliko sem se naučil v gim-Ko so se obsojenci hoteli splaziti na naziji.
Pri šivilji »S to obleko boste imeli mnogo veselja!« hvali šivilja novo obleko.
»Eh, kaj to, glavno je, da bodo zaradi nje imele moje prijateljice dovolj žalosti!«
Veliko Tednifecvo
nagradno ie&roovanie
I
Hranilne
knjižice
vrednostne papirje vnovčuje po najboljši ceni in takojšnjemu izplačilu. Izposluje vso bančne, denarne, kreditne in blagovne posle najkulantneje
Alojzij PLANINŠEK
TRG. AG. BANČNIH POSLOV
tl LJUBLJANA
Beethovnova ul. 14
I	L nadstr. Tel. 35-10
V	božični številki »Družinskega tednika« smo prinesli podroben popis našega novega nagradnega tekmovanja. Vse pogoje boste torej našli v omenjeni številki, kupone bomo pa natisnili v vsaki številki, tako dolgo, dokler bo tekmovanje trajalo. Ker mora vsakdo imeti vse kupone, priporočamo, da list hranite in da si ga vnaprej zagotovite pri svojem stalnem prodajalcu. Nagrade za naše tekmovanje so tele:
1. nagrada: 500 dinarjev v gotovini.
2. nagrada: kompieter« jedilni servis z& Sest oseb, izdelan ir prvovrstnega inozemskega porcelana in obrobljen z zlatim robom (26 kosov). — Servis je podarila za naše naročnike veleblagovnica Kastner in Ohler v Zagrebu. Vrednost 850 din.
3. nagrada: vrtna garnituta tz dveh foteljev in mize. Vse Izdelano iz najboljšega lesa. Vrednost 350 din — Garnituro je nafiim čita-teljera podarila tovarna stolov in parketov Remec & Co. v Kamniku.
3 a nagrada: »Parkeijcvo*^ nalivno pero, izdelek svetovno znane tovarne Geo. 8. Parker, Kanada. Pero je ročno delo najmodernejše oblike, držalo je nezlomljivo, pero samo je pa iz Hkaratnega zlata z iridijevo konico. Vrednost din 330*—. Darilo je k našemu nagradnemu tekmovanju prispevala tvrdka >Radio-vai«, Ljubljana, Dalmatinova 13.
4. nagrada: Na okvir Šivani, lakasti ali boks, črni ali rjavi moški čevlji, najnovejši model za 109 din. Sreči« nagrajenec si jih bo lahko izbral po svojem osebnem okusu. Poklon jug. tovarne Bafa iz Borova.
5. nagrada:	no rezil za britje .Vietoria Extr;i‘, vrednost 150 din. Podarila jih je našim eitateljem tvrdka ,OStrica4, trgovina s finim jeklenim blagom in brusilnica v Zagrebu, llica 38
6. nagrada: kompleten pribor za britje z britvijo, jermenom za brušenje težila, milom, galunoiu in čopičem. Vse v lepi, lakirani leseni skrinjici. Vrednost 150 din. — Pribor za britje je našim či tat el je m podarila tvrdka .Ostrica*, trgovina s finim jeklenim blagom in brusilnica v Zagrebu, Iliča bt. 38.
7. nagrada: NajfincjSi ženski č p, vi ji iz se* miša, izdelani po nnjnovejšem modelu, udobni in. elegantni ?.a din 149. Poklon jug. tovarne Bafa iz Boro\a.
8. nagrada: platnena jedilna garnitura za šest oseb v velikosti 140X140 cm, ažurirana, s šestimi namiznimi prtiči v velikosti 55X55 centimetrov Vrednost 140 din. Našim čitate-Ijem jo je podarila veleblagovnica Kastner in Ohler v Zagrebu.
9. nagrada: Ljubki in elegantni ženski čevlji iz najfinejšega laka za 129 din. Poklon tovarne Bata iz Borova.
10. nagrada: kompleten pribor za britje s
pripravo .Gillette* s tremi britvicami, čopičem <n milom, vse v lepi, lesen« šatulji z ogledalom. Vrednost 10C din. — Brivski pribor Je našim čitatelj^m podarila tvrdka ,Oštrica*, trgovina s finim jeklenim blagom in biusilnica v Zagrebu, Iliča 38.
11.	do 16. nagrada (£* nagrad): Zbirka Si-stomovih preparatov za nego zob* ustna voda Sistom, higienska zobna ščetka Sistom, radioaktivna zobna pasta Sistom, antiseptična zobna pasta Sistom in mediHamentozna zobna pasta Sistom. Vsaka nagrada v vrednosti 102 din. — Skupaj 510 din.
17. nagrada: fotografski aparat ,Agfa‘ Ca-det, vrednost 75 din. Podarila ga je našim čitateljem Specialna foto-trgovma in parfumerija Joško S muc, Ljubljana, fielenburgova 6.
18. nagrada: tri frotirke z modernim pisanim robom v velikosti 48X115 cm in frotirasta vrečica za umivanje. Skupna vrednost 63*50 dinarjev. Darovala veleblagovnica Kastner in Ohler, Zagieb.
3 nadaljnje nagrade: vseletna naročnina na »Družinski tednik* v vrednosti po 80 din Prijetno, udobne ženske copate z visoko peto, ali pa tople nizke copate brez pete. Vrednost 49 din. Poklon jug. tovarne Bata iz Borova.
3 nagrade: poUetna naročnina na ,Družin-1 ski tednik* v vrednosti po 40 din.
5Vasc nove nagrade; Osem novih krasnih
na
grad:
Danes sporočamo našim bralcem i ma za roke, japonski lak za nohte, in bralkam, da smo spet dobili »Floris«, odstranjevalec laka. Vse osem novih, krasnih, praktičnih1 skupaj v vrednosti 100 din. Krasno
dnevna krema, »Elida puder«, »Eli-da Favorit milo, »Elida«, kolinska voda. Kaseto je darovala našim bralkam Jugosla venska D. D. Schicht-Lever, Osijek.
6. nagrada: »Elida kaseta« s kolinsko vodo »Elida«, in z milom »Elida 7 cvetlic«. Kaseto je podarila našim bralkam Jugosla venska D. D. Schicht-Lever, Osijek.
7. nagrada: »Elida kaseta« s štirimi kosi najfinejšega toaletnega mila »Elida«. Kaseto je našim bralkam podarila Jugoslavenska D. D. Schicht-Lever, Osijek.
8. nagrada: »Elida kaseta« s štirimi kosi najfinejšega toaletnega mila »Elida«. Kaseto je našim bralkam podarila Jugoslavenska D. D. Schicht-Lever, Osijek.
nagrad. Pet nam jih je darovala Jugoslovanska D. D. Schicht-Lever, Osijek, štiri pa parfumerija Nobi-
lior, Zagreb, Iliča 34. Hkrati z našimi bralci se veselimo, da vlada s stališča industr.ijcev in veletrgovcev, kakor tudi s stališča naših bralcev in bralk za naše nagradno tekmovanje tolikšno zanimanje.
1. nagrada: Krasna kaseta s toaletnimi potrebščinami za dame: »Porzellan Tosca puder«, »Noisette Tosca krema«, »Taj-To šampon«, oljnati šampon za umivanje las, blazinice za puder. Vse skupaj v vrednosti 100 din. Darilo je našim bralkam podarila parfumerija »No-bilior«, Zagreb, Iliča 34,
2. nagrada: še ena kaseta s toaletnimi potrebščinami za dame: »Porenal« puder, »Porenal«, dnevna krema, »Porenal«, nočna krema, »Taj-To šampon«, oljnati šampon za umivanje las, »Taj-To«, milo za obraz. »Je fais blanc«, krš-
iti praktično darilo je našim bral kam podarila parfumerija »Nobi-lior«, Zagreb, Iliča 34.
3. nagrada : Kaseta s toaletnimi potrebščinami za gospode: »Diagonal Solingen«, pribor za britje, 10 rezil za britje, znamke »Rader«, Najfinejše brivsko milo, 1 brivski čopič, »Taj-To«, šampon za umivanje las, »Taj-To«, milo za obraz, »Taj-To«, kolinska voda. Vse skupaj v vrednosti 100 din. Darilo je našim bralcem podarila parfumerija »Nobilior«, Zagreb, Iliča 34.
4. nagrada: Elida kaseta s toaletnimi potrebščinami za dame: »Elida puder«, »Elida Ideal«, dnevna krema, »Elida«, toaletno milo, »Elida«, kolinska voda. Kaseto je podarila našim bralkam Jugoslavenska D. D. Schicht-Lever, Osijek.
5. n a g r a d a : še ena krasna Elida kaseta s toaletnimi potrebščinami za dame: »Elida Ideal«,
Kupon štev. 5
Ali Citate kratke zgodbe, ki Jih prinaSamo na 3. strani!
Odgovor:.............. ...........
(Odgovorite samo ,Da‘ ali ,Ne‘!)
Koliko ljudi mislite, da redno lita kratke zgodbe!
Odgovor:..........................
(Napišite številko)
Ime in priimek....................
poklic............................
kraj in zadnja pošta .............
KCAL
MEDICE)ČEVA LJUBICA
Resnična ljubezenska zgodba iz časov beneške republike
Sovražnik sem kašlja, zime bonbon
mi je
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
Stara pesem
Pred nedavnim sem bil v bolnišnici, pa sem videl vso mizerijo, kar je premoreta Ljubljana in Slovenija; • videl sem mizerijo, ki je po časopisih le opisujejo.
Toda videti ali celo živeti v tej mizeriji ali pa samo citati v časopisih o njej, je velika razlika. Če bi zdrav človek prišel noter, bi moral zboleti. V sobah za 20 bolnikov je »normalno« vedno SO, »nenormalno« — in to je v ljubljanski bolnišnici vedno — jih je pa do UO in še več. Seveda primanjkuje vsega: postelj, prostora, oblačil. Bolniki spe po dva na eni postelji. Pa še manjka postelj. Pomislite: mnogi morajo zvečer leči (na kirurgiji) na kamenita tla!!! Podnevi že gre nekako, toda ponoči! Bolniki stokajo, vpijejo, se davijo, smrad je nevzdržen (od gnojnih ran). Grozno je to! Neverjetno! In to naj bo bolnišnica? Vedno in vedno se ponavlja ista pesem: Ni prostora, ni zdravil, ni aparatov, ni zdravnikov, ni... ni... ker ni — kreditov!
Pa sem čital v nekem časopisu, da so tam doli pri naših bratih zelo v skrbeh, ker se tam premalo ljudi zateka v bolnišnice in da je v njihovih bolnišnicah mnogo postelj praznih!!!	F. J.
Da se kavalirstvo preveč ;> ne razpase...
Oni teden sem bila pri sedmi pred-: stavi v kinu »Union«. Pri blagajni sem se postavila lepo v vrsto in pri-: pravila denar. Da sem laže našla; drobiž, sem stresla ves denar,_ to je: 50-dinarski kovanec in nekaj dro-: biža, na dlan. Kovanec sem spravila: nazaj v denarnico. Kar me nagovori lepo oblečen gospod srednjih let in: mi ponudi vstopnico s pripombo, da mu je odveč, ker ga je pustil prijatelj na cedilu.
V tem so luči v dvorani že ugasnile. Gospod me je seveda na to prijazno opozoril in dodal, da^mu plačam lahko pozneje. Ko sva že sedela, sem mu denar vnovič ponudila. Energično, skoraj malce užaljeno ga je odklonil. Da ga ne žalim, sem spravila denar v torbico, ki sem jo obesila pod plaščem na naslonjalu pred nama. Film »Poj le meni« so že vrteli in poslušala sem petje, da sem pozabila na kavalirja poleg sebe.
Ko so se prižgale luči in sem bila še vsa pod vtisom lepega petja, se mi je sosed smehljal in mi kavalirsko pomagal obleči plašč. Pri izhodu naju je živi val oddaljil drug od drv-, gega in ker sem bila med zadnjimi,: sem bila prepričana, da me kavalir; čaka pred glavnim vhodom, da se; posloviva. Ljudje so se razšli, a pri-; jaznega gospoda ni bilo videti, ču-; dila sem se vso pot domov temu ne-; navadnemu kavalirju. Doma se pa; nisem več čudila njegovemu kavalir-: stvu, temveč njegovi prebrisanosti. J Moje denarnice ni bilo nikjer. Pika j
Beračevo maščevanje ;
Toliko govore in pišejo o dobro-! srčnosti, toda če človek doživi kaj! takega, kakor sem jaz, bo prav go-: tovo mnogokrat v dvomu, kateri be-: rač je res vreden miloščine in kateri ne.
Bilo je tik pred božičnimi prazniki, mama in služkinja sta nesli potice v peko in jaz sem ostala sama doma. Kar nekdo nestrpno pozvoni enkrat, dvakrat; odhitim k vratom, in glej, pred vrati stoji mlad, še precej dobro oblečen berač. Ko me poprosi miloščine, mu ponudim kruha, toda on me predrzno zavrne: »Tako, gospodična, vi boste jedli potice, meni pa ponujate kruh!? Ne maram ga, kar sami ga požrite!« (da ponovim dobesedno). Po teh besedah je hotel stopiti proti meni, jaz sem mu pa v strahu pred nosom zaprla vrata. Toda oni se še ni dal odpraviti, temveč se je lotil zvonca in neprestano zvonil, seveda zaman, ker si nisem več upala odpreti vrat. Slišala sem ga pa godrnjati: »Le počakaj, ti bom že zagodel!«
Na ta dogodek bi bila prav gotovo kmalu pozabila, da me ni mama, ko se je kmalu nato vrnila domov, poklicala na stopnice. Kaj menite, kaj sem videla? Nisem mogla verjeti svojim očem, kajti tam je sredi či stih, lepo pomitih stopnic ležal — kupček človeškega blata. Takoj se mi je posvetilo v glavi: torej tako mi jo je berač »zagodel«!
Zadeva s kruhom je bila zame dragocena preizkušnja. Berač, ki so zadovolji s kruhom, je vreden, da ga obdariš tudi z denarjem, tisti, ki pa kruha ne mara, gotovo ni v taki stiski, da bi bil miloščine vreden. Ali morda nimam prav?	L.	Z
5. nadaljevanje
Zaslišali so se klici odobravanja in občudovanja. Vojvoda Oosimo je zadovoljno zagodrnjal in uprl svoj pogled v izklesano Benečankino postavo. Don Francesco je prevzet skočil s svojega stola, potlej je pa nekoliko zmeden hitro spet sedel nazaj.
Spet so zadonele trobente. Trije plesalci so se spretno zasukali in so zdaj stali za svojo lepotico.
Bianea je kakor puščica šinila naprej, ee sklonila nazaj, zdaj na levo, zdaj na desno, zdaj k enemu zdaj k drugemu... Bianca Cappello je plesala ples ženske, ki se nikoli ne brani. Bianca Cappello je plesala La Mer-eantio.
Ko je ploskanje zamrlo in so plesalci odšli iz dvorane, je don Francesco vstal, se opravičil svoji ženi in ji dejal, da jo mora za trenutek zapustiti. Iskal je Benečanko po vseh dvoranah in jo je naposled našel v jarko razsvetljenem vrtu. Okrog nje so se gnetli grofje, vitezi in kavalirji. Ženska, ki se nikoli ne brani, je našla svoje ljubimce.
Princ je Bianchi namignil, naj gre z njim, toda zdelo se je, da ga lepa Benečanka še opaziti noče. Ponovil je svoje znamenje in ji sporočil, naj pride v temačno duplino na koncu vrta, kjer svit plamenic ni bil več tako močan.
Tamkaj jo je ves nestrpen pričakoval.
»Kaj naj pomeni ta igra?« je vzkliknil užaljeno in razdraženo, ko je po nekaj minutah vendar prišla in sedla na kamnitno klop zraven njega.
»Kaj naj bi pomenila?« se je izgovarjala. »Ples me veseli.«
»Diavolo!« je surovo odsekal don Francesco. »Ples te veseli? In zakaj ravno La Mercanlio?«
»Kdo mi bo branil?«
»Jaz!«
V temačni jami nisi videl niti pedi predse, sicer bi bil don Francesco opazil, kako je čez nežne črte Bian-chinega obraza zletel zmagoslaven smehljaj.
»Don Francesco!« je zašepetala. »Preglasni ste, utegnili bi v vrtu slišati vaš glas. Meni zapoveduje le eden in to je moj mož, messer Pietro Bonaventuri. Morda porečete, da mi pač tudi ni branil, po skrivnih potih odhajati iz hiše in vdajati se tujemu moškemu. To bi pač utegnili reči! Čakam na vaše besede!«
Francesco de Medici ni bil kos svoji vlogi. Vročično je iskal v svojih možganih pravi odgovor, nazadnje je ;pa le skromno odvrnil:
; »Nisem govoril o gospodu Pietru,
; vašem soprogu. Pri meni bo dobil •častno in dobičkanosno službo. Govo-; ril 6em o tebi. Plesala si La Merean-tio. In kakor te poznam, tega plesa nisi plesala kar tjavdan. Kaj si hotela povedati z njim?«
»Don Francesco, moj visoki gospod...« Bianca je vstala in celo v temi e Francesco opazil, da se je globoko n vdano priklonila,... »bojim se, da sem plesala svoje lastno življenje!« Francesco je skočil pokonci.
»Ali naj to pomeni, da se boš odsihmal moškim metala v naročje?« je vprašal grenko.
Tedaj je zaslišal tiho, pridušeno ihtenje. »Saj sem to tudi že doslej počela. Šele danes se vsega zavedam. Vse odtlej, odkar sem stopila v Florenco, sem bila La Mercantia — ženska, ki se zmerom in vsakomur vdaja.«
Snela je diadem iz svojih težkih kodrov in ga položila na kamnitno mizo v duplini.
»Vračam vam to darilo, don Francesco. Madonna Ivana Avstrijska ima pravico do njega in ne jaz!«
Francesco je ljubil to žensko. Očarala je bila njegov razum, zavojevala njegovo srce in omamila njegove čute. Le s težavo se je odločil, da je izpolnil očetovo željo in zasnubil nekazno avstrijsko nadvojvodinjo. Ali naj bi izgubil očarljivo ljubico samo zato, ker se je bil po sili poročil s cesarsko hčerjo?
»Bianca,« je zašepetal, »Bianca, ti veš, da si edina vojvodinja mojega srca. Jaz, Bianca te ne bom nikoli razočaral. Imenovala si se sama ,La Mer-cantio', kako si to le mogla?«
Prijel jo je za roke.
»Bianca, nočem, da mi za zmerom ubežiš! Zaklinjam se pri vsem, kar mi je sveto, da ti edina vladaš v mojem srcu. Prisežem ti, da te bom povzdignil v florentinsko Vojvodinjo in da se bom 6 teboj poročil, ako bom še kdaj svoboden... Bianca,« je strastno zašepetal in jo privil k sebi, »verjemi mi vendar!«
»Francesco, verjamem in zaupam ti,« je . tiho odgovorila Benečanka. In tedaj so jo zares oblile solze.
Princ je prijel zlati križ, ki ga je Bianca nosila na tenki verižici okrog belega vratu, poljubil ga je, potlej je pa svečano dejal:
»Pri tem križu ti obljubim, da se bom poročil s teboj, takoj ko bom spet prost!«
Ko je naposled vstal s kamnitne klopi, ji je še enkrat obljubil:
»In da mi boš verjela, da te po nobeni ceni nočem izgubiti, Bianca moja draga, bom naprosil svojo ženo, naj te imenuje za dvorno damo.«
»Francesco!« je hvaležno dihnila lepa ljubica.
»In gospod Pietro Bonaventuri, tvoj mož, naj se kmalu zglasi pri meni. Menini, da je eden najzaslužnejših florentinskih plemičev.«
Poročne slovesnosti so trajale še ves teden. Potlej so se visoki gostje z vseh strani spet vrnili domov.
Princ regent Francesco je ostal v Florenci. Njegova prva državniška dolžnost je bila, da je možu Bianche Cappellove, lepe dvorne dame, poveril častno in zaupno službo v svojem gospodarstvu.
Zadovoljen je don Francesco ugotovil, da se obe ženski, pepelnato plava Avstrijka, nadvojvodinja Ivana, in zlatolasa Benečanka Bianca Cappello razumeta kakor pravi, ljubeči se sestri.
Umor na mostu
Kardinal in nadškof Ferdinand, mlajši brat princa regenta Francesca, je dobil od svoje svakinje, nadvojvo-dinje Ivane važno sporočilo. V njem je bilo napisano, naj takoj odpotuje iz Rima v Florenco.
Tudi z dunajskega dvora je bilo zapečateno pisanje za Florenco že na poti. Naslovljeno je bilo na vojvodo Co-eima, na dona Francesca de Medici in na nadvojvodinjo Ivano. V pismu so bila nedvomno zelo važna državniška sporočila, kajti prinesel jih je na dvor sam avstrijski poslanik.
Hkrati je pa v Poggiu a Caiano tudi vojvoda Cosimo pisal svoji nad vse ljubljeni snahi ljubezni in nasvetov polno pismo.
Ivanine tožbe, ki si jih utegnil slišati na vsakem voglu, so bile sicer različne, vse so imele pa isti pomen.
»Moj mož, princ regent don Francesco iz Florence, me vara z Benečanko Bianco Cappellovo. Ne samo, da jo povsod javno odlikuje in ji celo v lastni hiši daje razna znamenja, varal me je že v začetku, ko mi jo je priporočil kot dvorno damo. Bila sem z n jo dobra kakor z lastno sestro. Ona me je pa na najnizkotnejši način izdala in osleparila. Nesrečna sem in rada bi umrla. Pomagajte mi, pomagajte mi vsi!«
Kaj naj bi svetoval svoji nežnočutni snahi vojvoda Cosimo, ki ni bil ne slabši ne boljši od svojih sodobnikov! Zadnje čase je svojo staropanjsko ljubezen posvečal ljubki, mladi Floren-tinki, ki ga je prav pošteno držala na uzdi.
Njegovo pisanje je bilo pisan venec samih laskavih fraz. Med vrsticami ji je stari Don Juan svetoval, naj se kolikor mogoče lepotiči in neguje, ako hoče obdržati srce nezvestega moža. Preljuba snaha naj bi vendar sprevidela, da je podarila življenje že dvema ljubkima deklicama in da on kot ded tako silno hrepeni po krepkem in zdravem vnučku, prestolonasledniku...
Bianca Cappello, nič drugega ko kratka epizoda! Kakor eolnce, ki zatemni vse druge zvezde, sije mlada nadvojvodinja nad nizkim florentinskim plemstvom.
»Pomislite, Ivana, moja ljubljena hči,« je spretno nadaljeval stari lisjak, »da bo mlad, cvetoč medicejski potomec znova in za zmerom priklenil princa Francesca na vas!«
. Medtem ko je vojvodovo pisanje bilo še na poti, se je Bianca Cappello prvič resno sporekla s svojim možem.
Pietro Bonaventuri, po novem marki de Carabas, je znal izrabiti vsako priložnost v svojo korist. Z Bianco sta kupila dve veliki rodovitni posestvi na deželi. Pozneje si je kupil Pietro tudi lepo meščansko hišo nekaj korakov od palače Pitti; kje je dobil denar, je izdajala že bližina Medicejske palače.
Da bi svojo neodvisnost od moža kolikor mogoče ostro podčrtala, je velela Bianca nad vrati izobesiti samo en grb: veliki staromodni klobuk sredi sinjega polja, grb Cappelov.
Pietro je pa za svoj starodavni grb zahteval isto pravico. Kje je ostal rdeči meč sredi sinjega polja?
Florenca Florentincem in benečan-ski grb šele za florentinskim, je zahteval hišni gospodar. Toda tokrat se je domišljavi marki de Carabas uštel; njegova na videz tako ponižna žena je zelo mirno, a zelo dostojanstveno izjavila, da sta za Benetke oba samo še izvrženca in izgnanca in da samo še kot Florentinca, in sicer enakovredna Florentinca živita svoje novo življenje. Med Benečanko Bianco in Florentincem Pietrom torej ni nobene razlike več.
Nad vrati nove palače je ostal samo Cappellov grb.
Kmalu po tem prvem prepiru je sledil drugi, ki pa ni bil več tako nedolžen:
V dolgem, temnordečem, staroflo-rentinskem ogrinjalu, z baržunasto čepico na črnik kodrih in s krinko na obrazu, je hitel don Francesco kakor že tolikokrat poprej, k svoji lepi ljubici. Previdno se je v mraku splazil skozi vrtna vrata v Bonaventuri-jevo hišo.
Dalje prihodnjič
POKOPANA LJUBEZEN
Napisala L. N e u m a n o v r
»Ne!« je dejal glas v telefonu. »Da- [ nes prav nič ne utegnem. Morebiti ( jutri. Sploh bi bilo pa najboljše, če bi me poklicala šele v četrtek. Zanesljivejše je takrat, veš?«
»Da...« je rekla Anita. »Vem.«
Potem je za trenutek vzdrhtela. Toda zgodilo se ni nič.
»Lepo. V četrtek torej.«
Slišala je odzveneti svoj glas in odložila je slušalko. Iz tesne celice je stopila v razsvetljeno kavarno. Negotovo je obstala in premišljala. Pred steklenimi telefonskimi vrati si je mehansko popravila lase.
»Najboljše bi sploh bilo, če me pokličeš šele v četrtek....«
Ali zares? Najboljše bi nemara sploh :bilo, če... Kaj »če«?! Ali naj naredi konec? Telefoniranju, obiskom, ko ji je razbijalo srce, plašnim, drhtečim poljubom, tisočim strahovom in milijonom razdanih nežnih čustev? Vsemu ;temu naj naredi konec? Kratko in jmalo naj preneha? Ali to prav za ;prav gre? Ali je kaj takega sploh ; mogoče?
; Naj spet živi brez Janeza?... Ljubi ;Bog, pomagaj mi vendar! je pomislila ; Anita in se oprijela miznega roba. Mi-;mo je prišel natakar, vihteč svoj podstavek, in jo odrinil v igralnico. Iz
cigaretnega dima so jo opazovali bežni pogledi in jo božali, ne da bi se zmenili zanjo. Med marmornatimi mizami je odšla nazaj na svoj prostor. Spotoma je premišljevala, ali ima dovolj denarja, da bo plačala račun.
»Mala skodelica kave in dva rogljička... Rekla bom, da sem pojedla
Banka Baruch
11. Rue Auber, PARIŠ (De)
Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. —• Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija:	št.	3064-64.	Bruxelles;
Holandija: št. 1458-66. Ded. Dienst; Francija št. 1117-94, Pariš; Luxem-burg: št. 5967, Luxemburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
samo eno pecivo, še en šiling imam. In domov pojdem peš — saj je tako in tako vseeno.«
Seveda je bilo vseeno. Mati jo je pričakovala šele okoli dvanajstih. Izgovorila se je, da pojde v gledališče. Misel na mater je v njej še stopnjevala nezadovoljstvo in ji zbujala moreče obžalovanje. Bolečina jo je zbadala in vrtala v njej in ni našla izhoda. Čutila se je tako mučno osamljeno. Mati, ki ji ni mogla zaupati zapuščenega, zapravljenega življenja, ki ji ni mogla povedati, da ne more dobiti službe, ki se z njo ni mogla pomeniti, koliko skrbi ima za denar in za frizuro, in za edino, že trikrat predelano, pa vendar še »dobro« obleko.
Samo Janez je še bil, ki je bil vsebina in smisel njenega življenja, upanje na prihodnost, luč sedanjosti, slastna pozaba, hrepenenje, uspavalo, omotica, sladkost, bolečina, strast — in trpkost...
Ali je bila to ljubezen?
Anita ni vedela. Strmela je skozi okno. Zunaj je deževalo. Majhne curljajoče deževne kaplje in njene solze so ji jemale vid. Roke so ji ležale na
Imizi, ljubke ozke ženske roke, ki jih je sama negovala. Z rokami je tja-
vdan božala temnomodro torbico, ki je imela v njej puder, črtalo za ustnice, rdečilo za lica, črtalo za obrvi in en šiling. Puder, črtalo za ustnice in druge stvari so bile že čisto nujni predmeti v mali modri torbici. Aniti so se zdeli časi, ko so ji starši lepotičenje prepovedali, že silno daleč. Čutila se je že čisto doraslo in je šla preko tega. Trudno in trpko. In vendar ima šele osemnajst let.
Solze so ji tekle po barvanih licih in so neovirano pustošile in ji kapljale v naročje temnomodre obleke, ki je bila nekoč rožnata. Tudi klobuk, ki ga je dala na glavo, je bil že večkrat predelan, toda Anita ga je s svojimi spretnimi rokami vselej ukrojila po najnovejši modi. Bila je preprosta, pa vendar ljubka mala dama. Obrisala si je oči in poklicala natakarja. Ločila se je od zadnjega šilinga, potem je pa odšla ven, na dež, v meglo, v hladni mrak.
Počasi je šla med množico, hitečo mimo nje na široko glavno cesto. Imela je toliko, toliko časa... Iz navade se je ustavila pred neko izložbo, čevlji. Vitki, lepi, bleščeči. Ozke ravne noge so se ji napele. Nad vso vrtajočo bolečino, nad vsem skelečim, glodajočim razočaranjem so njene mlade oči uživale pri pogledu na vse te stvari. Občutek nesreče je popustil, zmagal je njen zdravi optimizem. Njeno malo vetmjaško srce se je v trenutku potolažilo. 2e se je veselila četrtka, kakor se je bila domenila po telefonu, in je mislila na izgovore, ki so zveneli tako neverjetno. Bila je otrok sedanjosti in v čustvenih stvareh ne preveč razvajena. Vse njeno hrepenenje se je že zgostilo na ljubkih večernih čevljih iz zlatega usnja, ki so zapeljivo bleščali v svitu luči. Cisto zatopila se je bila vanje in samo tu pa tam je še ujela katero besedo. Na uho ji je udaril znan glas. Nekdo je nekaj govoril in tudi »ljubljena« je dejal, potem je glas spet zamrl.
Bleščeča izložba ji je zaplesala pred očmi, luči so ji zamigljale. Pri zvoku tega glasu se je Anita zdrznila. Z iztegnjeno roko je iskala držaj in se je s tresočimi se usti in bledim obrazom obrnila za parčkom, Saj to je bil vendar Janez, Janez, ki je znal tako mehko reči »ljubljena«'
Bolečina je bila skoraj neznosna. Anita je hotela zakričati, na ves glas in brezobzirno zajokati, pohiteti za njima in jima izpraskati oči, hotela se je vesti brezumno, obupano; divje' in narediti nekaj, karkoli strašnega... Toda naredila ni ničesar. Minute so potekale, parček je bil že zdavnaj nekje daleč in Anita je še zmerom stala. Deževalo je nanjo, ji močilo njen bledi obraz, plave lase in modro ročno torbico. V čevljih ji je šklopo-tala voda, mraz se je plazil po njej. Vsa se je tresla.
Nazadnje se je odtrgala od bleščeče izložbe in je šla naprej, kamor koli t>ač. Strahovita praznota je bila v njej in vsi občutki, ki so jo greli in jo navdajali s sovraštvom, so ugasnili, šla je in je nosila s seboj svojo prvo, ubito ljubezen.
Za seboj je zapustila luč in cestni hrušč in je nezavedno zavila k prekopu, kjer sta prežala mrak in mraz. Most je ležal črn kakor zlobna prihuljena žival nad svetlikajočo se vodno gladino. Lahno se obotavljaje, je stopila Anita k ograji. Njen mladi obraz je bil videti nekam začuden. Njej sami se je zdela iznenadnost njenega sklepa, ki ga prav za prav niti bilo ni, nepojmljiva. Več radovednosti in smejočega se strahu je ležalo v njenem pogledu, ko je gledala v vodo. Tako lepa je bila veriga rumenih mežikajočih luči, ki so z brega odsevale v zrcalni vodni gladini. Iznenada je opazila, da jo zebe. Dvignila je roko, da bi si popravila mokre lase na čelu, in dotik njene gladke kože jo je odvrnil in jo iz bolestne otopelosti povedel nazaj v resničnost. Stopila je pod ulično svetiljko in je brskala po torbici. Blazinica za puder jo je nežno toplo božala po licih in zrcalo ni kazalo niti sledu o kakšni prestani boli.
Tedaj je Anita krenila počasi nazaj v bučno vrvenje razsvetljene ceste, obotavljaje se in neodločno. Mlado
(Nadaljevanje na S. strani)
^ PASTA
1\ ZOBE
p°
nripolOC aših
rtravn»k°v
omsoA«
Oob\ s* *
žak&nsUi caj ati- p
>Zakon je maček v Žaklju,« radi pravijo zakrknjeni nasprotniki te le-Pe naravne zveze. Morda utegnejo prav imeti, kajti res pogosto slišimo hvalo o ,srečnih' in grajo o ,nesrečnih' zakonih. Kje tiči torej tisti na-Oajivi škrat, ki dela nekatere zakone srečne, druge pa nesrečne?
Tisti škratek, tisti nagajivec, ali Pa — kakor hočete — usodni poslanec sreče in ljubezni, tiči v nas samih, n naših srcih in naših možga-h. Kdaj je zakon srečen? Kadar živimo s svojim zakonskim drugom v duševni, telesni in socialni ubranosti.
Zakon je že takšna ustanova, da zahteva trdno podlago, nerazrušljiv **melj, ki mora trajati vse življenje. A ko te podlage ni, se v zakonu tudi najbolj rožnate sanje o ljubezni klavrno razblinijo. To je tudi naravno, kajti ako mora novopečena ženica kar venomer misliti na tiste bore dinarčke, in to prav ob sleherni prilož-"apsti, ji hitro zmanjka časa za po-<•ia.be, nežnosti in ljubezen. Življenje, ‘°j za obstanek, boj za vsakdanji kruh so močnejši od čustev — ljubezen potrebuje pa časa in primernega okolja da se v njem lahko razživi in
"razcvete.
Nikakor ne mislim, da brez denarja ni srečnih zakonov, drznem si Pa trditi, da je sreča v zakonu — °Jl kakor na splošno sodijo — od-"mena tudi od denarja. Naj se sliši tako prozaično, resnica je pa le! " zakonu mora biti red, ne samo red v čustvih in v duševnem življe-nlu, temveč tudi red v kuhinji, v mošnjičku in v — želodcih. Le tako Se življenje prične mirno in prijetno odvijati, le tako lahko pogumno premostimo zakonske težave in upamo stremimo naprej. Torej dekleta, kadar boste na razpotju, kadar bomo nihale med ,da' in ,ne‘, preteh-taJte najprej, ali ima vaš izvoljenec otalno službo in stalno plačo, in šele Potlej se odločite. Ako že ko j v pričetku ni stalnosti, kako naj bo pozneje, v zakonu?
Drugi pogoj za srečni zakon je potrpljenje. Navadno pravijo, da se oolje razumejo ljudje z različnimi naravami, toda tu bi bilo treba še
pripomniti — ako imajo dovolj potrpljenja. Živahno, družbe željno dekle morda res utegne zamikati resen moški, toda v zakonu si ravno to dekle očita, kako neki se je mogla vneti za takšnega dolgočasneža. V zakonu namreč prvi čar ljubezni in opojnosti kmalu uplahne, ostane samo še gola resničnost. Pametna žena svojega moža ne bo venomer gonila v družbo, vendar pa tudi ne bo zmerom odnehala. Znala si bo življenje urediti tako, da bo ostajala večino dni v tednu doma, morda si bo v zabavo nabavila radijski aparat, v nedeljo, ali v soboto bo pa upravičeno poprosila moža, naj gre tudi z njo malo ,ven‘, morda samo na kratek sprehod, morda v kino, v gledališče ali v kavarno. Tako bosta volk sit in koza cela.
Sami si iz zakonskega življenja ustvarjamo raj — ali pekel. Ako smo pa že tako daleč, da ne moremo več nazaj, potlej je boljše, da neznosnemu življenju naredimo konec z ločitvijo. Ločitev naj bo res samo skrajni in zadnji izhod, kajti pri ločitvi ne trpita samo mož in žena, temveč tudi in predvsem otroci, posebno, če so še majhni. Ko odrasejo, se jim navadno hudo pozna, da niso nikoli čutili trde očetove roke, ali pa materine . tolažilne besede. Če sta pa zakonca še sama in če sta trdno prepričana, da ne bosta skupaj srečna, naj nikar ne oklevata z ločitvijo, kajti zakon brez sleherne ljubezni je nemoralen. Seveda bi bilo bolje, da bi se o tem še pred zakonom prepričala, posebno, če je po sredi še ljubi kruhek.
V	zakonu ne smemo nikoli oklevati, odločiti se moramo za prvo ali drugo pot; pri ločitvi si moramo vselej zadati vprašanje, ali bi otroci bolj trpeli v nesrečnem zakonu, ali pa ob razdvojenih, ločenih starših. Šele po odkritem odgovoru na to vprašanje se moramo odločiti.
Vsakdo sam v sebi nosi svojo srečo ali svojo prekletstvo; s trdno voljo še življenje ukaniš! In od nas samih je odvisno, ako si iz tolikanj zloglasnega ,mačka v Žaklju‘ ustvarimo raj ali pekel.	Saška
Nekaj nasvetov za smučarke
. Res lepo je drseti po belili poljanah jn bolmjii, spustiti 6e po strmem bregu 'n ga premagati, smukniti 6kozi zasne-zen gozd — a manj lepo je ob vsakem drugem, tretjem koraku godrnjati, padati in delati neizogibne ,pike‘.
Nekako udomačilo se je, da mislimo: ?aj ženska ni za ta šport. Seveda se zeii6ka zaradi svoje telesne konstitucije smučanju teže privadi kakor moški, vendar ji pa zato še ni treba obupati. Nabrala sem nekaj dobrih nasvetov za smučarke, nasvetov, ki sem Jih večino izbrala iz svojih lastnih skušenj.
Da ge boš na »dilcah« dobro počutila, da ti vožnja po hribovitem terenu ■fe bo delala preglavic, si izberi lepe jn dobre smuči. Smuči izberi ravno tako 6krbno in pazljivo kakor izbiraš čevlje. Dobre 6inuči morajo biti od-Porne in prožne. Stremena morajo biti Pa lahka in prožna, da se lepo oprimejo čevljev.
Čevlji naj bodo kolikor mogoče lahki, ne preširoki in ne preveliki. Na-Pak je izbrati dve številki večje čevlje Za smučanje. Čevlji naj bodo največ eno številko večji od navadnih, vanje °buj samo en par krtakih volnenih nogavic. Noga ti bo prijetno topla, ako boš pod volnene nogavice obula še ene dolge 6vilene nogavice. Za to porabiš lahko stare svilene nogavice; te mo-rajo bili pa na petah cele ali skrbno *ašite, sicer bi se utegnila ožuliti.
V	zelo mrzlih dneh imej toplo fla-belasto pralno bluzo, čeznjo pa volnen aviter z dolgimi rokavi. Vetrna jopica ali pa jopič iz lodna ali kamgarna naj te varujeta pred velrom. Najboljše so volnene rokavice 6 palčniki. Ako si btfjena, ti ni treba naušesnikov. Tudi za toplejše dni ti priporočam volnen sviter, ker pije pot in obdrži toploto; namesto volnene bluze pa obleci tenko, cefirasto bluzo. Imej vedno dva Para nogavic in rokavic in eno rezerv-n° bluzo, ako greš na večdnevni izlet.
Zdaj pa še malo kozmetike, to pot ®niučarske.
Po napornem smučarskem izletu je £?za še posebno nečista, polna potu.
Jkar je pa ne čisti s čistilno vodo. ** je v njej alkohol, pa na jsi imaš tudi ■nastno kožo. Tokrat jo očisti z mastno , renio, le tako bo koža ostala mehka 'n zdrava. Za smučanje je edino lepo-ll>o dobra krema, ki varuje obraz.pred snegom in vetrom; dovoljeno je še "'astno rdečilo za ustnice, ki ščiti-ust-mce, da v vetru ne razpokajo. Rdečilo Pa dobrp nadomestiš z vazelino.
Ako ne znaš dobro »rezati« kristija-m.i itd., ii svetujem v obleki skromnost in preprostost, da ne boš zbujala meha. Ko se boš pa smučarskih umet-'1 privadila, ne boš več imela želje P° vijoličastih hlačah in rumenih ovijalkah. kajti spoznala boš. da je smu-an.ie naravni in ne modni šport.
Po enodnevnem izletu prideš utrujena domov, bojiš se, da se do jutra ne boš spočila. Dober pripomoček za preganjanje utrujenosti so mlačne, slane kopeli nog. Kopel naj traja 5 do 7 minut, potlej pa noge dobro otri in pojdi kmalu počivat.
Smučanje je lahko prijetna zabava, utegne biti pa tudi pravcato trpljenje. Ako hočeš, da se ne boš prehitro utrudila, da ne boš imela pretrdih kolen in sklepov, si v vsak zimski dan uvrsti vsaj 5 minut smučarske telovadbe. Vadi največ tiste vaje, ki krepe roke, mehčajo 6klepe in prožijo boke. Smučarska telovadba te bo bogato poplačala, kajti na »dilcah« se boš z njeno pomočjo kmalu počutila »kakor doma«!
Simona
Pletena jopica
To ljubko bluzo, ki jo boš lahko oblekla tudi popoldne ali zvečer, za večerjo v manjši restavraciji, si kaj hitro in lahko spleteš iz enobarvne temnomodre in srebrnosive volne. Ako imaš doma morda že takšno temno enobarvno bluzo ali sviter, ki to je pa pričel že nekoliko dolgočasiti, ga lahko e takšnim vstavkom posrečeno poživiš, da bo videti kakor nov.
Za bluzo potrebuješ 300 gr enobarvne. precej tenke volne in 50 gr svetlejše, enako debele volne za vstavek. Hkrati potrebuješ tudi primerne igle, debele 214 mm. Vzorček je zelo preprost, pleteš v vse smeri zmerom same desne petlje. Le ob pričetku životka in ob rokavih narediš rob iz ene desne in ene leve petlje.
Hrbet:	Nasnuj na 214 mm de-
bele igle 70 petelj, potlej pa pleti v robovem vzorčku 10 cm, vzemi svetlo6ivo volno in prični plesti vstavek v samih desnih petljah, pleti 50 vrst, potlej pa spet vzemi tem-
HERSAN ČAJ
HERSAN
DELUJE
dobro pri obolenju želodca, jefer In ledvic. Pomaga pri poapnenju žil In hemoroidih
OLAJŠAVA
bolečine In trpljenje pri revmatizmu In sklepnem protinu
OBLAŽUJE
bolečine pri mesečni člččl
ODSTRANJUJE
nepotrebno mast In pripomore do vitkost
ITjJIIUUlinil H H lllllll/^
DOBITE GA V VSEH LEKARNAH
•v.' , ", .■	•'	'..v	,/	./.	•/	7,
Reg. S. br. 19830/1933
samih desnih petljah; vstavek delaš po dolgem; nasnuješ 8 petelj in delaš 47 cm v dolžino. Zdaj nasnuj še 14 petelj s temno volno, pleti 37 cm v dolžino in končaj. Sešij/
Bluza je vzlic svoji preprostosti nenavadno ljubila in elegantna. Namesto temnomodre barve si lahko izbereš kakšno drugo sito barvo, pazi pa, da bo vstavek svetlejše barve, kajti šele ta svetla črta daje bluzi tako
' : •
nejšo nitko m pleti po kroju dalje do višine 39 cm; zdaj razdeli delo na dve polovici in spleti najprej prvo, potem pa drugo polovico dp 46 cm po kroju.
Prednji del; Nasnuj s temno volno 83 petelj, pleti kakor pri hrbtu 9 cm v robovem vzorčku, potlej 50 vrst v desnih petljah e svetlosivo volno, nato pa spet e temno volno. Pri izrezih za rokave 6nemi na vsaki strani 6 petelj in pleti dalje po kroju; ko imaš 120 vrst v temni volni, prični delati vratni izrez.
Ro kav; Nasnuj 42 petelj in pleti 7 cm, ne da bi kaj petelj snemala ali prida jala; potlej pa vsaka 2 cm pridaj po eno petljo, in sicer ISkrat; ko imaš 78 petelj na pletiljki in ko je rokav 45 cm dolg, prični krožiti. Na vsaki strani snemi hkrati po 4 petlje, potem pa vsako drugo vrsto po eno petljo in ko ti ostane na igli še samo
12	petelj, vee skupaj snemi in zadelaj.
Ovratnik: najprej nasnuješ in narediš svetloeivi vstavek, in sicer v
aparten videz. Namesto evetlosive volne uporabiš lahko tudi srebrno ali zlato nitko, potem boš bluzo lahko
fift-
oblekla tudi za gledališče, 6eveda le za skromnejše dramske predstave.
Kakor sem že zgoraj popisala, delaj bluzo natanko po kroju. To bluzo delaš lahko tudi tedaj, če si že utrujena od vsakdanjih skrbi in napornega dela, vzorček je namreč tako preprost in delo tako prijetno, da si boš ob pletenju živce samo spočila. Simona
Poravnajte naročnino!
LETOS PA ZARES!
Vsako leto se odločimo, da bomo vsak dan vsaj nekaj minut telovadile, toda skoraj vsako leto nam s časom uplahne volja, lenoba se nas poloti in naša vsakdanja telovadba postane kmalu le tedenska in še to ne. Vsakdanja telovadba je pa za naš organizem prav tako potrebna, kakor je potrebna voda za našo higieno.
Pri telovadbi si osvežimo telo in dušo, telovadba nam vrača izgubljeno mladost in prožnost, mehča in proži nam mišice in pomaga pri naši prebavi. Zakaj bi jo torej zanemarjale? Ali res le zaradi tistih bore petih mi-nuk hi jih moramo zjutraj ali zvečer žrtvovati, morda res le zaradi mrzle ali mlačne prhe, ki nas po telovadbi samo osveži in poživi, ali pa morda, zaradi naših lenih in mlahavih mišic? Vsi ti vzroki so pa preneznatni, da nam bi branili pot do zdravja in lepote.
Zdaj, ob pričetku leta, se odločimo: nobenega dneva brez telovadbe! Morda bo letos vendarle držalo. Pričnimo
■
najprej z lažjimi vajami. Ako imaš le malo časa, vadi samo izdatne vaje. Tri takšne vaje vam bom danes popisala:
1. v a j a : Ta vaja je posebno pripravna za tiste, ki le malo telovadijo. Ako pa hočeš, da ti bo res koristila, jo vadi počasi, s premislekom in z voljo. Najprej se zravnaj, vzroči roki, se nekoliko pretegni, tako da boš čutila po-tegljaj v ramah in v hrbtenici, pri tem pa stoj na celih podplatih in ne samo na prstih. Zdaj počasi spuščaj roke naprej, dokler se prsti ne dotaknejo tal. Pri lem drugem gibu moraš pa čutiti napetost v kolenih, ako izvajaš vajo pravilno. Važno je, da stojiš na podplatih in da imaš ves čas čisto zravnana kolena. Nogi naj 6tojita vzporedno, preti na rokah naj bodo čisto stegnjeni. Ko se prsti dotaknejo tal, se spet počasi vzravnaj, potlej pa lahno stresi noge in roke, da se otreseš napetosti. Vajo ponovi počasi vsak dan trikrat.
2. v a j a : Opri se na komolce, skloni glavo, potlej pa kakor vidiš na sliki, stegni noge nazaj in jih skušaj kolikor
mogoče pritegniti k sebi. Noge morajo biti iztegnjene in vzporedno skupaj; kot, ki ga tvorijo s telesom, ne sme biti večji od 60°. Ko dosežeš pravo na-; petost nog, ostani nekaj trenutkov sprožena, potlej pa skrči noge in skoči; pokonci.
Tretja vaja je bolj podobna masaži; kakor telovadbi. Kakor psiček se spra-; viš na vse štiri, tvoja sostanovalka, prijateljica ali sestra, nai te pa lahno krca po hrbtu; pri tem se bo prijetno pregibala, jmtlej naj pa ona pade na kolena in jo ti okrcaj. To vajo vadi kainak samo enkrat na dan.
Ako boš vsak dan redno telovadila, ti bodo te tri vaje tako prešle v kri in meso, da boš kmalu pričela pogrešati drugih, težavnejših in zabavnejših. Tedaj bodo pa tvoje mišice že toliko krepke, da bom lahko opisala nekaj novih, napornejših in izdatnejših vaj. Odloči se torej še danes: letos pa zares!	(n)
Naša kuhinja
KAJ BO PA TA TEDEN NA MIZI?
Četrte,k: Goveja juha z vlivanci, jabolčni riž. — Zvečer: Pečene telečje noge s krompirjevo solato.
Petek: Pražen krompir s sardelno omako. Kvasova gibanica z makovim nadevom. — Zvečer: Kipnik iz omeletnega testa*.
Sobota: Naravni zrezek z rezanci, kostanjev kompot. —• Zvečer: Ka-kao, ostanki makove gibanice.
Nedelja: Pečenka z gobami in krompirjevimi rezanci, orehov kipnik, — Zvečer: Prekajeni slaniki, kruh s presnim maslom, sir.
Ponedeljek: Zeljnati kipnik 6 pečenimi krompirjevimi rezinami**, kompot. — Zvečer: Krompirjev peče-ujak s korenjem.
Torek: Riževa juha, slanina s cmoki in zeljem. — Zvečer: Pečenice z zeljem.
Sreda: Goveja juha z zdrobom, svin j-ski zrezki***, pražen krompirček. — Zvečer: Rižota s solato.
Pojasnila:
*	Kipnik iz omeletnega testa: Pripravi testo iz 'Al mleka, 12 dkg moke,
1	jajca in nekaj soli; testo vlivaj v pekačo za palačinke in pripravi kolikor moreš tenke okrogle rezine, kakor za palačinke. Zdaj položi v dobro oma-ščeno kipnikovo posodo najprej eno rezino, čeznjo namaži plast dušenega korenja, spet položi rezino, jo namaži
6	špinačo, itd. izmenično vse do vrha posode. Na vrh mora kot pokrivalo spet priti rezina. Peci kipnik 1 uro, potlej ga pa nesi na mizo z dušenimi gobicami vred.
** Zeljnati kipnik: Očisti zeljnato glavo in jo v vreli vodi do mehkega skuhaj. V dobro omaščeno in z drobtinicami posuto kipnikovo obliko položi zeljnato pero, ga namaži z nadevom in pokrij z novim zeljnatim listom; to delaj izmenično tako dolgo, dokler ne bo posoda polna. Kipnik kuhaj na 6opari eno uro, potlej ga pa nesi na mizo. — Nadev: Vmešaj: 3 jajca, nekaj sesekljanega zelenega peteršilja, nekaj soli in narezane slanine, žlico kisle smetane, 2 žlici nastrganega parmskega sira in 2 žlici kruhovih drobtinic.
*** Svinjski zrezki: Odreži precej velike zrezke s svinjskega stegna, jih potolci, osoli, preslanim in omokaj, potlej pa daj v vročo mast. Zarumeni zrezke na obeh straneh, potem jih pa duši ob pridatku zčlene, čebule, peteršilja, popra, lovorja, muškata, ti-miana in ingverja. Ko se zrezki zmehčajo, jih pokapaj z nekaj limonovega soka, dodaj kozarec rdečega vina in daj omako pokuhati v kroglo iz presnega masla (presno maslo z moko oblikuj v kroglo). Omako naposled pretlači čez zrezke in nesi vse skupaj na mizo.	(n)
$6cab*ti nasveti
Za gliste je dobro žvečenje bučnih peškš, pomagajo pa tudi borovnice in presno korenje, nastrgano s čebulo vred.
Pri zaprtju nam bodo pomagale v vodi namočene smokve. Smokve moramo zvečer dobro oprati, potlej pa namočiti čez noč v vodo; na tešče najprej pojemo smokve, potlej pa še spijemo vodo. Namesto smokev lahko uporabiš tudi suhe češplje.
Pri driski kuhaj janež v mleku, suhe borovnice, ali ovsene kosmiče s česnom, ali pa čaj iz hrastove skorje, kadulje in pelina.
Pri sitnostih v želodcu ponudi bolniku kamilični čaj, v njem pa nekoliko pelina ali Janeža.
Seveda je to samo prva najhitrejša pomoč; ako se pa bolezen nenadno poslabša, je najpametnejše, da brez odloga pokličeš zdravnika.
Otroške v o z i l k e in igrače, Šivalne stroje
kupite po ugodnih cenah pri
S. REBOLJ & DRUG
IJiiblJana, flota«nraUfca c. 19
&
. 20. I. 1938.
H '
TEDNIKOV TEDENSKI LEKSIKON
USA : Japonska
Koliko je vredna ameriška vojna ? mornarica? Natanko 1,100.000 ton:? 15 oklopnic, 4 matične ladje za letala, < 17 križark prvega in 10 drugega re- j da, 200 rušilcev in 88 podmornic. K j temu pride prav v kratkem še 260.000 < ton ladij, ki so v delu: 3 matične]
Problemi našega časa
Žrtve Hollywooda
Po članku Whitneya Boltona v v reviji 'tThe Newyork Woman« (Newyorška žena).
Kako postaneš filmska zvezda
,	-	, , ,	„	,	-	Osemdeset	milijonov nemirnih Ame-
ladje za letala, 2 križarki prvega mXričanov gre vsako nedeljo v kino. Tam-9 drugega reda, 51 rušilcev in 12? kaj	v temnih dvoranah in se ču-
podmomic. To bo dalo skupaj 1,360.000 |dijo kako morejo bm vse ženske na ton, le za spoznanje manj od angle-|platnu	iepe, tako enolično lepe.
e vojne mornarice.	t	Hrepene	in	žele	si, da bi bili tudi sami
Koliko je vredna japonska morna-?tako popolni in pogosto se temu ali rica? Okoli 800.000 ton: 9 oklopnic,*onemu izvije iz prsi vzdih zavisti.
5	matičnih ladij za letala, 13 križarki Praktičnejši med njimi pa tudi ne prvega in 25 drugega reda, 119 rušil-X pozablja jo na milijone, ki jih služijo cev in 62 podmornic.	_	?	ti	ljubljenci	sreče, in si na tihem žele,
Kljub temu bi bila USA, če bi na-Xda bi tudi sami živeli tako neskrbno povedala vojno Japonski, na slabšem £ kakor očarljive zvezde s platna. Otre-kakor^ njena nasprotnica, kajti le?gite se takšnih želj, dragi rojaki! Res približno dve tretjini njene morna-tje, da dobivajo zvezde lepe plače, toda rice bi mogli v japonske^ vode. Zato*njihovi izdatki za lepotičenje in davki bi si bili takrat obe vojni brodovjifna zabave in. dobičke jim požro lep enakovredni, toda Japonci bi bili ža-Jdel njihovih bajnih plač. Tudi tedaj, radi bližine svojih oporišč mnogo na J ko ne filmajo, jim življenje ni poseb-boljšem. To je tudi — poleg ,busi-?no rožnato, saj zmerom drhte, kakor uessa‘ — glavni vzrok, da kažejo X drhti preplašen pes pred novimi za-Združene države nasproti japonske- jhtevami svojega gospodarja, ki je svo-mu izzivanju na Kitajskem tolikšno?j0 žival žrtvoval za vivisekcijo (raz-potrpežljivost.	?telesenje pri živem telesu).
X »Iskalci talentov«, strokovnjaki za Romunske manjšine | lepotičenje in operaterji se navadno
Is skupnimi močmi vržejo na sleherno Romunija je za kakšnih 20% večjaXn°vo ,blago‘, ki ga je kupil studio, in od Jugoslavije (295.000 km2) in ima ? ga skušajo do zadnje žilice proučiti, tudi za kakšnih 20"/o več prebivalcev
Žaganje zdravih zob
Prvi predmet ,napada* so zobje. Niti
(19 milijonov). Med temi je kakšnih J
13	milijonov Romunov in nekako!	^______ _________
6	milijonov manjšin. Hkrati s Polj-Xen aiovek med’ 100.000 ljudmi nima sko in Češkoslovaško je Romunija ti- X brezhibnih zob. Morda štrli zob samo sta evropska država, ki ima največ!za bore desetinko milimetra iz ravne narodnih manjšin. Najmočnejša manj-X vrste drugih zob, toda kadar projeci sina so Madžari (1,500.000), zajra filmski aparat na platno v takšni njimi pridejo Židje (850.000), sle-*neizmerni velikosti, se na prvi pogled de jim Nemci (780.000), U k r a -♦ neznatna luknjica poveča v duplino, j i n c i (720.000), Bolgari (350 ti-»ki bi vanjo lahko zavozil Fordov avto, soč), Turki (250.000) in Kusi*neenaki zobje so pa videti kakor kup (150.000). Manjše manjšine tvorijo?velikanskega kamenja, cigani, Poljaki, Srbi in Čehoslovaki? Ni važno, ali so zobje zdravi. Glavno (vseh skupaj je okrog 40.000). Ro-Xje, da stoje v brezhibni ravni vrsti, muni so po mednarodnem pravu z ♦ Novo igralko pošljejo navadno najprej znano saintgermainsko mirovno po- ♦ k izurjenemu zobnemu zdravniku, ki ?odbo o zaščiti narodnih manjšin t ga izbere studio. Zobozdravnik žaga (10. septembra 1919) dolžni varovati?zobe tako dolgo, dokler ne ostanejo narodne manjšine. Romunske manjši-jod njih samo še ozki vršički, in te ne so prav tako kakor jugoslovanske*prevleče nato s plastjo belega lošča in češkoslovaške pod varstvom Zveze? (emajla). Če so pa zobje tako neenaki, narodov. Romuniji so pa v mirovnih?da posamezni zobje štrle iz vrste, jih pogodbah (pariška manjšinska po-?zdravnik kratko in malo nad korenino godba 9. decembra 1920) naložili še t odseka, omrtvi živce in natakne na te posebno dolžnost: morala je vsem v »škrbine umetno zobovje.
Romuniji živečim Židom, ki se niso? Te operacije uničijo naravno zna-mogii izkazati z nobenim državljan- Ičilnost ust in zob, izrazitost obraza stvom, podeliti romunsko državljan-1 izgine, namesto nje se pa pojavi na stvo. Ta določba je pa Gogovi stranki {igralkinem obrazu »zvezdna« brežin Cuzu trn v peti, saj zahtevata f izraznost.
ukinitev te mednarodnopravne obvez-i Nekatera dekleta, ki jim je name-nosti in pregled vseh državljanstev, X njena filmska slava, se sicer utegnejo ki so jih na tej podlagi Židje dobili.?upreti takšnim zobnim operacijam. To Romunska ustava iz leta 1923. je J so navadno tiste igralke, ki imajo za moderna in svobodoljubna, v praksi X seboj že dobršen kos slavne poti kot ni pa nikoli^ prišla do veljave. TaXznane gledališke igralke in tako tudi ustava odreja enakost vseh, kr.ščan-? dovolj ugleda, da lahko preprečijo ski nacionalei bi pa hoteli, da bi} sleherno popravljanje svojih zob. V ustava dajala prednost Romunom {takšnih primerih uporabljajo milejše pred vsemi drugimi narodi. V Ro- X pripomočke. Na zobe jim na primer muniji nimajo smrtne kazni (razen} natikajo prozorne celuloidne zobe, na-ob času vojne po voj'aškem kazen-X polnjene z glazuro. Te zobe lahko skem pravu), krščanski nacionalci paXigralke po mili volji natikajo in sne-zahtevajo, naj jo spet upeljejo.	Xmajo.
X »V enih samih usfih sem izžagal in Angleška armada	X plombiral dvanajst Zdravih zob,« mi
t je sočutno zaupal neki newyorški zobo-zadaja angleškim državnikom velike?zdravnik. »Kaj mi je kazalo drugega? skrbi, ker se prijavlja zanjo pre-} Dekle je po vsaki ceni hotelo postati malo prostovoljcev, čeprav jih do-X filmska zvezda in nisem se je mogel Dro plačajo. Velika Britanija je mediotresti!«
vojno sicer uvedla splošno vojaško! Ravno ta zobozdravnik je odsekal dolžnost, toda kmalu po sklenitvi!neki igralki tri zdrave zobe, ker je i miru jo je spet preklicala in se vr-tmorala imeti tako izmaličena usta za!
lepote, celo tam, kjer bi je najmanj pričakovali, je izjavil, da so .lasje najvažnejši pripomoček za dosego skladnosti1.
O	tem bomo še govorili. Najprej naj vam samo povemo, da je morala ena najdražestnejših in najljubkejših holly-vvoodskih plavolask — po naravi črnolaska — trikrat na teden obarvati svoje lase pri frizerju. Vsakokrat se je zamudila s tem tri ure. Vsak teden je morala torej samo barvanju svojih las žrtvovati devet dragocenih ur, ki se niso nikoli več vrnile. Ali bi torej še radi postali filmska igralka?
Vitka linija in stradanje
Za težo filmskih igralk je kljub nekoliko svobodnejšim oblikam še zmerom merilo Mae Westova, ki kakor mora noč in dan pritiska na velike in manjše zvezde. Filmske igralke se morajo od pričetka svoje filmske poti zavedati, da neusmiljena kamera vsakemu telesu na sliki prida še okrog pet kil. Dekle, ki tehta v resnici 52 kg, je videti pred kamero, kakor da jih ima 57. Tip obraza in života lahko sicer nekoliko omili to razliko, vendar ne dovolj.
Barva kože nima s tem prav nič opraviti, pa tudi frizura ne more ničesar spremeniti. Pomagati ne morejo niti izžagani zobje; edini pripomoček je samo resnično znižanje telesne teže.
Režiserji, ki dele vloge, so navadno precej brezobzirni; v velikanskem studiu imajo ogromno dela in le malo časa za pojasnjevanje. Ce v ponedeljek režiser telefonira neki igralki: »Filmati pričnemo prihodnji ponedeljek ob devetih dopoldne, do tedaj shujšajte tri kile,« misli to dobesedno in igralka se mora treh kil odkrižati kakor ve in zna.
Ako je igralka, ki o njej govorimo, že slavna zvezda, se združijo izkušeni zdravniki, strokovnjaki za endokrine žleze, in učitelji za telovadbo in ji pomagajo, da se brez škode odkriža usodnih petih kil. če je pa igralka šele začetnica, se jih mora odkrižati, kakor pač najbolje ve in zna — ali pa izgubi službo.
Z dieto ravnajo navadno zelo oprezno, a le tedaj, če gre že za slavno in drago zvezdo. Hujšanje začno s preiskavo žlez, potlej pa ugotove, kako bi najbolje omejili hrano in katerim je-
dem bi se zvezda lahko odpovedala, ne da bi pri tem trpeli njeno zdravje in njena moč. Zvezde pozneje tudi vsak dan tehtajo in kmalu se igralk loti huda živčnost, ki jim prav uspešno pomaga pri hujšanju.
Neverjetno je, koliko in kaj vse žrtvujejo nespametne ženske za filmsko slavo. Neko dekle je hotelo k filmu in da bi hitro shujšala, je požrla gliste. Danes je je samo še kost in koža.
Operacije ušes, nosa in ust
S posebnimi pričeskami opravljajo hollywoodski strokovnjaki visoko čelo in dolg vrat. Ušesa obrežejo in pri-šijejo h glavi, posebno če so velika in štrleča.
Velikansko skrb prizadevajo filmskim strokovnjakom usta. Znotraj so zobje, ki jih je treba najprej .ukrotiti”, nič manj važne pa niso ustnice. Neprimerna usta so uničila kariero že marsikateri mladi, talentirani in drugače lepi igralki.
Ako usta niso brezhibna, jih mora popraviti rdečilo; lahko jih podčrta — spomnimo se na Joan Crawfordovo — ali pa zakrije, kakor pri ljubki Margareti 0'Sullivanovi, Ako je to še premalo, je treba popraviti usta z operacijo. Prebujno zgornjo ustnico omilijo tako, da izsekajo pod nosom nekaj mesa, kotičke ustnic pa oblikujejo z okrepitvijo mišic. Vse te operacije so sicer majhne, vendar pa zelo boleče.
Nos je še najmanjši filmski problem, kajti lepotni strokovnjaki ga obrezujejo in oblikujejo kakor mi svinčnike, široke nosnice stiskajo, ozke pa raztezajo
Mlada lepotica bi rada postala filmska zvezda. Poskusi naj, seveda, le, če ji je vseeno, ako jo raztezujejo, valjajo in gnetejo maserji, ako ji izžagajo najlepše zobe, ji prebarvajo lase, obrežejo nos, izsekajo košček ust, zašijejo ušesa h glavi in jo sestradajo.
Samo ene stvari ji ne bo mogel nihče popraviti in zabrisati: če ima premajhno mrežnico in če se vidi preveč beločnice, ji ne pomagajo ne stradanje, ne naočniki in ne plastične operacije. Operaterjem ne bo všeč in njena vrednost bo globoko padla. Na koncu vseh muk ji bodo dejali: »Tako smo se mučili z vami, in zdaj poglejte, kakšni ste!«	(n)
nila k svojemu predvojnemu sistemu,
t. j. h kombinaciji poklicnega in mi-o Za popravilo nedostatkov pri zobeh ličnega vojaštva. K redni armadi?filmskih igralk bi zadoščala kajpak spada stalna vojska z rezervo in do- tudi navadna ortodontija, toda to bi
polnilno rezervo. Pol stalne vojske, kakšnih 100.000 mož, služi v domovini, druga polovica pa v kolonijah.
Čete se glede službovanja doma in v "nočejo imeti povezane zobe kakor ra-
kolonijah menjavajo. Vojaški rok v redni vojski traja 12 let, t. j. 7 let v aktivni službi, 5 let pa v rezervi. Dalje imajo Angleži še tako imenovano teritorialno armado, t. j. milico iz prostovoljcev. Miličniki so dolžni služiti štiri leta, a ne samo doma, ampak tudi v kolonijah. Težišče obrambe britanskega imperija pa ni v kopenski vojski, temveč v mornarici.
V vlaku
Ne več mladi in nič kaj prijazni nospod Godrnjač sedi nasproti majhnemu otroku, ki venomer joka in ihti. Godrnjač nekaj časa posluša, potlej pa zagodrnja:
»Menda nima smrkovec kakšne na-
njegovo bolezen,« odgovori otrokova mati strupeno. »Zobe namreč dobiva.*
Predolgo
Oče: »Majda naj le Se počaka s poroko, saj se nič ne mudi. Kar mir-;; no naj čaka, da se bo našel zanjo pravi mož.«
Mati: »Res ne vem, zakaj naj bi
neko komedijo.
predolgo trajalo, hkrati bi morale pa igralke nositi čez zobe pritrjeno žico. Za to seveda ni časa, igralke pa tudi
hitični otroci Za maličenje zdravih zob pa dekleta celo drago plačujejo. Ako ne plačajo one, plačajo pa njihovi agenti, če agent upa, da bo njegova varovanka postala slavna zvezda in da bo z njo tudi on zaslužil lepe milijone, potem pač ne stiska pri denarju za popravilo zob.
Včasih pripravi pa studio bodočim zvezdam in njih agentom kaj neprijetno presenečenje. Zgodilo se je, da ;so agenti izdali za popravilo zob svojim varovankam težke denarce, a ko ;so bili zobje v redu, se je studio ne-;hal zanimati za igralke. Pred kratkim ; je neki agent ves razburjen telefoniral ;nekemu zobozdravniku, naj takoj pre-:neha žaganje in popravljanje zob nje-'gove igralke.
lezljive bolezni?«	;;	»studio se namreč ne zanima več
»Veseli bi lahko bili, ako bi imeli ; zanjo,« je zaklical v telefon, »poča
Pri kuhanju juhe so iznašli steklo
Ob ustju polestinske reke Beluš so davno pred Kristusom feničanski trgovci prevažali natron (karbonat naravne sode). Napočil je večer; trgovci so razpeli šotore in zanetili ogenj. Ker je za ognjišče primanjkovalo kamna, so trgovci razmestili po pesku velike kose natrona in nanje postavili svoje lonce.
Ko so povečerjali, so se podali k počitku in pustili, da je ogenj sam ugasnil. Zjutraj jih je pa čakalo nenavadno presenečanje. Natron je izginil, namesto njega je pa ležala na tleh vlečna, lepljiva snov. Ko se je shladila, je postala trda, prozorna in lomljiva. Možje so si jo podajali iz rok v roke in so pričeli premišljevati, kako neki se je ta čudež zgodil. In opazili so, da je hkrati z natronom izginilo tudi nekaj peska.
Pod učinkom ognja se je bil natron raztopil in se pomešal s peskom. Tako se je rodila steklarska industrija.
šele poznejši rodovi so se pa seznanili z umetnostjo litja, napihovanja, oblikovanja in brušenja stekla. V feničanski prestolnici Sidonu, pa tudi v mestu Tiru, so bile velike in slavne steklarne. Med širše sloje je pa steklo prišlo šele v zadnjih stoletjih,
Shakespeare se je dvakrat zmotil...
Slavni angleški pesnik in dramatik Shakespeare se je v svoji sloviti tragediji »Othello« dvakrat zmotil...
1. Mavri niso črni, ampak imajo le temnorjavo nadahnjeno polt.
2. Otelo sploh ni bil Maver.
Ko so brskali po zgodovinskih zapiskih, so ugotovili, da je bil Otelo be-
kati morate, da dobim zanjo kakšno drugo družbo!« Kakšen obraz je naredilo dekle s polovico izžaganih zob v ustih, si lahko mislimo...
Na vrsti so lasje
Za zobmi pridejo na vrsto lasje. Oskar Surlin, bivši .detektiv talentov' pri Paramountu, eden najslavnejših
tako dolgo čakala, saj tudi jaz nisem.«J strokovnjakov za odkrivanje filmske
V
Vsak
nima toliko denarja,
da more potovati v kopališče
Toda vsakdo
bi moral dati za zdravje letno 100 — 150 dinarjev In pit! mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito:
Radenski zdravilni vrelec
onega z rdečimi srci iz
Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci
(pri Mariboru) Zahtevajte gratis prospekte!
neški vojak, po imenu Maurizio Otelo. Pozneje je odšel na Ogrsko in tamkaj so pisali njegovo ime Otelo Maurizio, ali skrajšano: Otelo Maur. Ta okrajšava je — sicer opravičljivo — zapeljala v zmoto velikega Shakespeara.
Otelo je bil torej nedvomno belec.
Sladkor iz ogljikovega dvokisa
Iz Londona poročajo, da se je Ba-lyju, nekdanjemu profesorju za anorgansko kemijo na liverpoolski univerzi, po dolgih poskusih posrečilo z obsevanjem modre in rdeče luči spremeniti ogljikov dvokis in vodo v sladkor in škrob. Tako je profesor naravni proces ponovil po umetni poti; temu umetnemu procesu je učenjak nadel ime fotosinteze ogljikovih hidratov.
Znano je, da sta sladkor in škrob izmed vseh snovi, ki jih iz rastlinskega sveta pridobivamo, najvažnejši hranilni snovi. Praktična uporaba tega postopka za hranilno industrijo pa zaradi velikih stroškov pri umetnem procesu še ne pride v poštev.
Med v cvetličnih in v naših čašah
Med je v cvetličnih čašah v obliki sakharoze ali trstnega sladkorja in je kot takšen za naše želodce težko prebavljiv.
čebele, te pridne in koristne živalce, nam torej nai'ede veliko uslugo, ko spremene to sakharozo v glukozo, to je v grozdni sladkor. Ta sladkor lahko nemoteno prebavimo, hkrati je pa tudi zelo redilen.
čebela si nakupiči cvetlično sakharozo v posebnem predalcu, tamkaj jo pa s pomočjo posebnih žlez spremeni v glukozo. Po tej .predelavi' lahko med brez škode jemo.
Niagara ni naj več ji slap na svetu
Napak meni, kdor misli, da so Niagarski slapovi največji na svetu. Največjega slapa na svetu nimajo v deželi rekordov, v Ameriki, ampak v južni Afriki; to so Viktorijini slapovi. Ti slapovi so dokaj večji od Niagarskih. Le primerjajte številke:
Niagarski slapovi so visoki 50 m in široki — severno-ameriški in kanadski skupaj — 1.241 metrov.
Viktorijini slapovi so pa visoki 122 metrov in široki 1.686 metrov. Te številke dokazujejo, da so Viktorijini slapovi skoraj trikrat večji od Niagarskih.
Najbrže še ne veš...
■ ... da bodo listine, pisane z našim črnilom, čez sto let toliko ko nečitljive, ker bo črnilo obledelo;
; ... da je na leto po vsem svetu
30.000	potresov in da le 50 od njih povzroči večjo ali manjšo škodo;
... da je v kubičnem kilometru morske vode 32.000 do 64.000 kg zlata, vrednega do 3 milijarde din;
... da imajo v Angliji državen davek na grbe in podobne zunanje znake plemiškega dostojanstva;
... da je tenka pajčefinasta nitka spletena iz več ko 4000 drobcenih, vrvic;
... da zrase človeški noht vsako sekundo za 0,000.000.002 metra, t. j. približno za 1 mm na teden;
... da pri igri z dominami lahko zaigramo 284 milijard 528,211.840 različnih kombinacij;
... da živita danes na naši zemlji nekako dve milijardi ljudi: 1 milijarda 103 milijoni v Aziji, 506 milijonov v Evropi, 252 milijonov v Ameriki, 142 milijonov v Afriki in 9 milijonov V Oceaniji.
Nič ti ne bo hitreje ušlo iz spomina kakor teh nekaj zanimivih, a nepo. trebnih številk.
Najmanjše in največje knjige na svetu
Kakor na vseh področjih, naletimo tudi pri knjigah na prave, pravcate knjižne ,orjake1, po drugi strani pa na knjige, ki niso večje od srednje velike poštne znamke.
Tako ima tibetansko ali tandžursko sveto pismo 108 zvezkov po 10.000 strani, vsak zvezek tehta pa 4 kg 400 gr.
V	londonskem britanskem muzeju si lahko ogledamo zemljevid, ki ga je bil dobil v dar Karel II. in ki je
1	m 65 cm dolg in 1 m 15 cm širok. Zlata knjiga države Dakote na svetovni razstavi v Cikagu leta 1893. je tehtala 79 kg 380 gr. Neka druga knjiga na isti razstavi je bila pa še večja od te; tehtala je 130 kil in je imela 2790 strani.
Kajpak naletimo v svetovni zbirki, knjig tudi na nenavadno majhne knjige; tako je ilustrirana zbirka pesmi perzijskega pesnika in matematika Omara Kajama tako majhna, da jo utegnemo pokriti z dvodinarskim novcem. Neko sveto pismo, tiskano v Londonu 1896. leta, meri 45X30 mm in ima 876 strani in 27 slik. Neko drugo sveto pismo, ki ga je izdala leta 1883. oxfordska univerza, je pa še manjše od navadne pisemske znamke.
Ze v 17. stoletju so poznali knjige, nič večje od današnjega tramvajskega listka. Zdaj pa imamo že pravcate knjižnice samih takšnih drobcenih knjižic.	(»Marianne«,	Pariz)
Redna stolica
Oj!»j ret. S Br. 3M10 dne 2*. XII. 1935.
7i/frcašan(e
Povej mi, koliko popiješ — pa ti bom povedal, kdo si
V	gostilni so sedeli trije zakonski pari. Dame so malo pile: Ivana 1 kozarec, Marija 3, Julija U. Zato so bili pa njihovi možje bolj žejni. Peter Čorba bi sicer rad pil, pa si ni upal več kakor njegova žena. Janez Suša je popil dvakrat toliko kakor njegova boljša polovica, Nace žolna je pa pospravil kar štirikrat toliko pijače kakor njegova žena. Ko so plačevali, so videli, da so udušili nič manj ko 29 kozarcev.
Kaj menite, ali bi iz použite pijače lahko dognali rodbinska imena Ivane, Marije in Julije?
Odgovor na intel genčno vprašanje
v prejšnji številki:
Koliko tehta Eiffclov stolpič?
Model je lOOOlcrat nižji od pravega stolpa in ker je narejen natanko po velikem, sta tudi njegova širina in dolžina tisočkrat manjši. Geometrija nas uči, da je razmerje tež dveh podobnih teles, katerih višini (ali dolžini, širini, premera itd.) sta v razmerju n. a :a, kakor (n. a : a)’, t. j. n'. V našem primeru je n = 1000, razmerje tež je torej 1000" = 1000 X X 1000X1000 = 1 milijarda. Model je torej milijardo krat lažji od pravega stolpa. Ker tehta Eiffelov stolp 9 milijonov kil, t. j. 9000 milijonov (ali 9 milijard) gramov, bi tehtal JO cm visolci model samo 9 gramov. Sestavljen bi bil iz tako tenkih žic, da jih sploh ne bi bilo moči izdelati.
Vsakdo, kdor čita »Družinski tednik«,
mora priznati, da vidi v njem stremljenje po izboljšanju m napredku, da vsestransko ustrežemo našim citate-Ijem. Če ste torej z »Družinskim tednikoma zadovoljni, povejte to vsem svojim znancem in prijateljem, če pa niste zadovoljni — povejte samo nam.
PO TRNI EVI POTI
Po nemškem izvirniku priredila K. K.
22.	nadaljevanje
»Da, Julija, bolje je, da ne lažeš, ampak da mi vse priznaš, še vse bo lahko dobro. Prosim te, Julija, Povej mi vse. Dovoli, da se z njim Pogovorim, čeprav s težkim srcem, sem vendar pripravljen, da ti vse odpustim, že kot otrok si izgubila mater, a teta Frida si ni znala pridobiti tvoje ljubezni. Nikoli te nihče razumel in postala si
ko samosvoja. In nemara prav zato tudi nisi imela poguma, da bi teti Pridi rekla: ,Ljubim in'ljub-ijena sem!‘ Spoštoval bom tvoje zaupanje in ti bom pomagal. Samo izpovej se-mi, Julija! Povej mi, *do je o n ? Tako vendar ne more rti dalje. To je nečastno zate in zanj!«
Stopil je tik k njej in jo pobožal Po laseh;
»Govori vendar, Julija, daj, govori!« je rekel proseče.
»Ne morem! Ne morem! Pusti me!« je vzkliknila in se otresla nJegovih n>k.
■Z zbeganimi očmi je blodila po sobi, kakor ne bi vedela, ali bdi a*i sanja.
»Ne moreš?«
»Ne! Ne!«
in udarila je v nervozen smeh.
»Daj mi pahovko! Rada bi šla!«
»Ne, ne boš šla!« je odločno vzkliknil, razdražen zaradi njenega smeha.
»Ne uideš mi! Kot hišni gospo-c*af ne morem dopustiti, da bi s Prstom kazali za teboj. Govori torej!«
Takrat je stopila predenj z vzdignjeno roko, kakor da bi hotela zasramovanje maščevati z udaicem.
»S prstom da bodo kazali za menoj?« je hripavo zavpila.
„ Zgrabil jo je za roko in ji jo je čvrsto stisnil. Na Julijinem mrtva-skobledem obrazu je opazil zlovešč izraz.
. »Spametuj se vendar! Saj si nosila to pahovko pred nekaj dnevi. Videl sem te v njej, ko je imel Fricko predavanje. Ali se nemara motim? Da ali ne? če rečeš ne, Potem bom naprej poizvedoval, čigava je ta pahovka. Reci: da ali ne?«
Iznenada je pobesila glavo.
»Ta pahovka je moja,« je spregovorila kumaj slišno.
»In kdo je bil pri tebi?«
»Tega ne morem povedati!«
»Torej nočeš priznati?«
»Ne!«
Tedaj ga je zgrabila jeza.
»Nikoli ne bi mogel verjeti, da boš zašla na slaba pota!« je ogorčeno vzkliknil. »Kar pojdi! Nič več te ne maram videti!«
. S pahovko v rokah je strto odšla 12 sobe. šele med vrati je vrgla Stavo kvišku in se zravnala.
Z odločnimi koraki je odšla iz hiše. Z zadržanim dihom je po vrtu dospela h Krautnerjevi vili in 3e vprašala po Pricku. Bil je doma. Našla ga je na divanu; čital ie in kadil cigareto. Ko je zagledal sestrin bledi a odločni obraz, se Je zdrznil.
»Kaj se je zgodilo?« je vprašal m vstal.
. »Pri priči pripravi svoje kovčege m odpotuj!« je rekla, komaj premagujoč se, da je ostala mirna.
»Zakaj vendar?«
»Ker ne maram, da bi še dalje hlinil dostojnega moža. Vse vem! Z Zinko si imel sestanek. Videli so te!«
Začudil se je, toda bledica na Njegovem obrazu je jasno pričala, tia j« bilo tako.
»Hudiča, in kaj je zdaj?« je jezno zagodrnjal. »Sicer pa, kdo me je prav za prav videl?«
»Mirko!«
Kratko se je zasmejal.
»No, potem je pač vsemu konec! Kako pa doktor prav za prav ve, je bila to Zinka?«
»Saj tega ne ve!«
»No, zakaj pa potem takšno tarnanje?«
Prestrašeno ga je pogledala.
»Mirko misli, da sem bila jaz s Kakšnim...«
Glas ji je zamrl v grlu.
»Saj to je prekrasno! In ti si ga, upajmo, v zmoti pustila?«
iDa,« je rekla s tresočim glasom, **ajti ne bi mogel prenesti, da ga Zlnka tako nesramno vara.«
Fricko se je zravnal.
»Nesramno? Ne, predraga sestra, J'1 tega ne razumeš in zato ti tudi ne dovolim, da bi obsojala! Mno-Bo si naredila, da si krivdo vzela “ase. Hvaležen sem ti za to in ti _ega tudi nikoli ne bom pozabil, r^mo Zinke nikar ne obsojaj! Na m°Jo prošnjo je prišla v vrtno uti-da bi se lahko nemoteno pogo-av,)ala o tem, kako se bo razvi-
jala najina prihodnost. Ljubi me in namerava se od Mirka ločiti. To je vse!«
»Ljubi te?« je vprašala mladenka in pred očmi se ji je zameglilo. »Saj to ni res, tega ni mogla reči, in če je, potem ji je kar tako ušlo z jezika. Fricko, ti moraš proč, še danes, če si poštenjak! Tvoje stvari pošljem za teboj. Zinka bo prišla k pameti, vem... tak pripravi se vendar, čas hiti!«
Z vročično roko je vzela njegov klobuk in površnik.
»Nikar se ne razburjaj!« je rekel počasi. »Vse gre svojo določeno pot. Odpotoval bom, kadar bo prišel čas in kadar se bodo razmere razčistile.«
»To imenuješ svojo določeno pot?« je kriknila in z bliskajočimi očmi stopila predenj. »Ali je prav, da tako dobremu in plemenitemu možu uničiš njegovo srečo?«
»To je plačilo!« je odgovoril in si prižgal novo cigareto. »Speljal mi je zaročenko. Kako je to naredil, ne vem. Vseka ko pa pod krinko poštenjaka, ki jo je slučajno oblekel. Sicer je pa prišlo plačilo samo po sebi. Zinka mi je priznala, da se je v njej že pri prvem srečanju zbudila stara ljubezen.«
Julija se je z nemo kretnjo obrnila, da bi odšla. Najrajši bi bila umrla.
»Kam vendar greš?« je zaklical za njo. »Svetujem ti, ne delaj neumnosti, sicer...«
»5 Zinki grem!« je zamrmrala.
Pozneje ni več vedela, kako je prišla gor v Zinkin budoar. Stisnila je zobe in ustnice. Sklonjen nad Zinko, je stal poleg njene postelje Mirko. Zinka si je z robcem zakrivala obraz. Prevarani mož je skrbno povpraševal po zdravju žene ki ga je izdala. In ko se je obrnila, da bi odšla, je slišala, kako jo je poklical Zinkin mali ljubljenček.
V	strahu se je hotela obrniti do gospe Minke, toda premislila se je, kajti ta ženska bi pri priči spravila vso hišo na noge. In potem ne bi bilo nobene možnosti več, da bi se storjena krivica popravila, in njegova sreča bi bila za zmerom uničena. In vendar! Nekaj se je moralo zgoditi! Iznenada se je domislila starega Krautnerja in odhitela je k vratom.
»Kam vendar greš?« je zdajci zaklicala za njo gospa Minka. »Ponočnjaki pri nas niso moderni, gospodična! Dekleta iz naše hiše so zvečer doma!«
Gospa Minka je stopila pred Julijo, ji pred nosom zaklenila vrata in spretno vtaknila ključ v žep. Tedaj je Julija vedela, da je stara gospa naredila to na Mirkov ukaz, da se bodo še drevi pogovarjale služkinje v kuhinji o dobro došli novici in bodo še vse mogoče pride j ale. Od neznosne bolečine in jeze bi bila najrajši zakričala. V tem trenutku je prišel doktor, šel je proti svoji delovni sobi in se ni niti obrnil k Juliji, ko ji je dejal:
»Prosim, da moje žene danes nič več ne vznemirjaš!«
Nemo je gledala za njim. Neskončno sočustvovanje se je mešalo z jezo. Potlej je odšla v svojo spalnico. Ni mogla teti Pridi voščiti »Lahko noč« in ni mogla stopiti k njeni postelji. Bilo ji je, kakor da jo bodo tesne stene stisnile, zrak se ji je zdel neznosno soparen. Z nervozno naglico je odprla okna. Potem je s sklenjenimi rokami nemirno začela hoditi po sobi sem in tja. Zdaj pa zdaj se je nehote prijela za razbeljeno čelo, ki so se ji na njem lepili mokri lasje. Polnoč je že zdavnaj odbila, ko je nehala hoditi po sobi.
Potegnila je stol k mizi in odprla gornji predal. Tu so bili v najlepšem redu mali zakladi njene tako nevesele mladosti. Tjavdan je vzela v roko to ali ono škatlico in pogledala, kaj je v njej. Tu so bili njeni uhani, ki jih ni smela nositi, tu je bila materina igla in malo zlato bodalo. Tamkaj je bilo spet nekaj povesti, ki jih ji je bil podaril Mirko za birmo, in nazadnje nepopisana, v usnje vezana knjiga z naslovom: »Dnevnik«.
Dnevnik je bil Zinkino božično darilo, eno tistih daril, ki jih je čisto nebrižno izbrala in ki ga ji je darovala zato, ker ji je pač morala kaj darovati. Na Božič ga je z drugimi bolj ali manj potrebni-j mi stvarmi položila v miznico, in , se je pri tem trpko nasmehnila. Čemu naj ji bodo listi, ki bodo
i	ostali prav tako prazni kakor nje-j no življenje? In potem je nekeea dne vseeno napisala z veliko od-! ločno pisavo nekaj vrstic o svoji
I	osamljenosti, o žalosti, o daljni sreči, o ljubezni...
To, kar je napisala, je bila pesmica. Nasmehnila se ji je in čudila se je, kako jo je sploh mogla napisati. Potem se je spomnila, kako bi jo bilo sram, če bi to čital kdo drugi, in s prsti je že zgrabila list, da ga bo iztrgala iz knjige in uničila. Toda roka ji je spet omahnila, v glavi ji je vrtala misel, ki jo je zaman odganjala, čeprav se ji je zdelo, da jo je čisto na dnu duše že zavrgla. Knjiga ji je padla na tla, roke je položila na mizo in skrila svoj žareči obraz vanje. Zakaj vendar, le zakaj hoče vselej igrati angela miru, zakaj hoče zmerom biti samo žrtev? Zakaj bi Zinko silila, naj ostane zvesta svojemu možu? Kaj ji mar, če se loči od Mirka in se poroči z drugim! Ali mar ne bo potem prost? In udarec bo prebolel, to je skoraj zanesljivo! Mož kakor je on, ne umre, če izgubi nekaj, kar je zanj nedvomno brez vrednosti. In čeprav nikoli ne bi zvedel za ženino nezvestobo, kaj naj bi mu potem bila še žena, ki bi jo moral šele učiti njenih dolžnosti? Srečen zakon ne bi mogel to potem nikoli več biti! Ako ne bi občutil, da je s trudom zakrpal čut dolžnosti svoje žene, potem ni tenkočuten človek. Ah bi to mar bilo tako slabo zanj, če bi zdaj obzirno spoznal, da ga je žena varala? Ali ima sploh pravico, zamolčati mu resnico? Sočustvovanje, usmiljenje, ki ga zdaj sama zase ni več hotela, vse to se je danes zgrnilo nanjo, ko je rekla, da je ta pahovka njena. Ali ni bila neumna, da je postala žrtev svoje prenapetosti?
Njeno srce se je uprlo brezupni prihodnosti, ki bo zanjo odslej še sovražnejša in samotnejša. Vsakovrstne sladke obetajoče sanje so ji
S*
Oglas je reg. pod S. Br. 181 od I. III. 1937
V	24 URAH
barva, plisira ln kemično čisti obleke? klobuke itd. Škrobi ln svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice Itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno £isti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
rojile po glavi. Mirko postane prost in nekega dne bo njen, pozabila bo na vse, vse mu bo oprostila in njegov otrok, ta...
Ah, otrok!
Ali naj otrok svojo mater pozabi?
»Ali je to sploh mati?« se je uprlo njeno srce.
Toda njegova mati je vendarle, in tako čisto pokvarjena Zinkina duša tudi ne more biti, da ne bi zaradi sina blagoslavljala ure, ko bi se odrekla ljubezenskim sanjarijam in ostala pri svojem možu...
Julija je dvignila glavo in vročične suhe oči so ji blodile okoli po mali sobi.
»Kaj bo z njo?« jo je vprašal zapeljivi glas v njej.
Sama ni vedela. Toliko je že morala prestati, in zakaj ne bi še to, da jo imajo za lahkomiselnico in spozabi j ivko? Ne, ne! Tega ne bi prenesla! Njegovega zaničevanja ne bi nikoli mogla prenesti! Najboljše bi bilo, če bi umrla! V tem primeru to vendar ne bi bilo strahopetnost!
O	ti lepo življenje, ti zlata mladost! Koliko let je še ležalo pred njo, in če pojde kamor koli v svet in stopi na lastne noge, bo morala najti kraj, kjer bo našla mir, kjer bo lahko svobodno dihala, kjer bo gledala sonce in ta lepi, prelepi svet!
Kaj je neki to? Gori nad njeno sobo je nekdo zaloputnil vrata in zdajci je natanko razločila jokajoči Zinkin glas. Na hodniku je zaslišala dobro znane korake in škripanje vrat. Mirko je prišel v svojo delovno sobo. Kaj naj to pomeni? Ali je mar Zinka... Julijine noge so iznenada postale težke ko svinec. Nepremično je stala in prisluškovala. Ihtenje je postajalo čedalje glasnejše in zdaj je razločila že tudi glas stare varuhinje!
Na hitro se je odločila, se naglo obrnila in odšla ven. V vsej hiši je vladala nočna tišina. Luč na hodniku je gorela. Ugasnili so jo vselej šele zjutrai. Mirko je tako želel, če bi ga ponoči klicali k bolnikom. Julija je šla na vrh. Na zgornjih stopnicah je sedela črna mačka in je zaspano mežikala. Stara stenska ura je pravkar udarila tri.
Bolestni Zinkini glasovi so ji zdaj čisto natanko udarjali na uho. Bili so presunljivi, kakor bi stokal razvajen otrok, ki mu niso hoteli
ustreči. Julija je šla skozi otroško sobo. V svitu nočne svetilke je videla na beli blazini zlato glavico spečega fantička in prazno varuhinj in o posteljo. Vrata v Zinkino spalnico so bila priprta in stara varuhinja je pravkar rekla:
»Gospa, pomirite se vendar in spijte kozarec vode! Kaj vam jok pomaga? Samo zboleli boste.«
Julija je brez pomišljanja vstopila.
»Kaj ti je, Zinka?« je vprašala in stopila k njeni postelji.
Zinka je bila vsa objokana in je obupano krilila z rokami.
»Hvala Bogu, gospodična, da ste prišli!« je zagodrnjala stara gospa, postavila kozarec vode na nočno omarico in se vrnila k otroku.
Zinka je planila kvišku in zastrmela v Julijo.
»Slišala sem te, kako jokaš!« je rekla Julija in skrbno zaprla vrata za starko. »Kaj ti je? Ali si morebiti bolna?«
»Ne, lahko bi pa spričo tega ravnanja že bila!« je izdavila Zinka in v zadregi gubala čipke na svilenem modrem posteljnem pregrinjalu.
»Kdo pa ravna tako grdo s teboj?«
»Kdo? Smešno! Kdo drugi ko Mirko! če mu kaj ni prav, začne kar na lepem robantiti. Otročje! In nič drugega mu nisem rekla ko to, zakaj zmerom tako dolgo piše. Šele pred kake pol ure se je vrnil. In tedaj,« spet je začela ihteti, »tedaj je beseda dala besedo in nazadnje sem mu rekla...«
Mlada žena je umolknila in na obrazu se ji je zarisal kljubovalen,
i	odločen izraz.
»Rekla si mu,« je prav počasi menila Julija, »da bo pač najboljše, če se ločiš in se poročiš s poročnikom Adamijem.«
1	Zinka jo je gledala, kakor bi , pred njeno posteljo stala strahot-■ na prikazen.
| »Kaj hočeš s tem reči?« je vzkliknila.
»Nič drugega ko to, kar od danes popoldne že zanesljivo veš in na kar se pripravljaš že nekaj tednov. Zdaj pa seveda začenjaš s takšnimi malenkostmi!« je nadaljevala. »S takim klavrnim beganjem pripraviti moža, ki te ljubi z vso du-' šo, na to, da bi privolil v ločitev, je gnusno, brezvestno. Mar nimaš poguma, da bi mu to mirno rekla? O tem se menda upaš samo s Fric-kom pogovarjati!«
Zinka se je onemoglo zgrudila na blazine.
»Kdo ti je to povedal?«
»Slučaj — in Fricko mi je potrdil.«
V	sobi je zavladala mrtvaška tišina. Julija je begala z očmi po lepi spalnici. Potem je pogled spet srepo uprla v ženo, ki je nepremično ležala pred njo in strmela vanjo s prestrašenimi, zmedenimi očmi.
»Ali me hočeš poslušati?« je potem vprašala, ne da bi se premaknila od znožja postelje. Samo z roko se je lahno uprla na posteljno stranico. »Prosila bi te, Zinka...«
»Ne očitaj mi!« ji je mlada žena jezno skočila v besedo. »Kaj morem za to, če Fricka ljubim. Ti tega kajpak ne razumeš. Ti ne!«
»Ne, ne razumem! To se pravi, razumela sem nekoč, da si ga ljubila...«
»Nihče ni maral, da bi se z njim poročila!« je zamrmrala.
»To ni res!« je odločno ugovarjala Julija.
»Ni res? Oče mi je celo grozil z razdedinjenjem in ti... ti mi tudi nisi marala pomagati.«
»častna in poštena ljubezen bi zmagala nad očetovo trmo...«
»Smešno! Tebi je lahko govoriti, toda mlada kakor sem takrat bila...«
»To ni nikakšno opravičilo za tvoje ravnanje. Sicer pa, Mirka si dobila in ga boš lahko tudi obdržala. Zinka!«
»Ne! Ne morem, ne ljubim ga več! Prosim te, pojdi! Nikoli nisi imela zame niti trohice sočutja, nikoli nisi čutila z menoj, ker pač nisi hotela! Pojdi, prosim te!«
»Nič prej. dokler mi ne obljubiš, da boš Fricku pisala, naj pri priči odpotuje!«
»Ne! Ne!«
Nadaljevan je prihodnjič
Deseti brat
Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu
V	sedanji čas postavit In v stihe prelU Ivan Rob
VIII.
Nato jo je domov popihal, zaprl vrata za seboj.
Po telefonu policijo obvestil je o vsem takoj,
Ko pa slušalo je odložil, zablisnilo mu je oko: pred sabo videl je revijo, odprl s plaho jo roko.
Zajokal je od same sreče, prebiral verze je sledeče:
Pod oknom
Ob osmih:
Jaz sem tu,
tvoj Marjan, tvoj lev.
Jaz, gladen kakor volk požrešen kakor tiger.
Vrzi mi košček svojega srca zdrizasto se tresočega.
(To te bo morda rešilo, da te cele ne požrem.)
Vem: vrgla mi boš celega, ko te strah pred mano mit«.
Ob desetih Jaz sem tu, tvoj Marjan, tvoj pes, tvoj suženj in mrčes tvoja stenica in tvoja bolha.
(O da mi je biti tvoja bolha: Kako sladko bi me spreletelo, ko bi me ti s prsti lovila!)
Ali se še spomniš, kako srečna
sva bila, ko sva še kozo-klamf zbijala?
Ob dvanajstih Jaz sem tu,
tvoj Marjan, tvoje drhtenje, ponižen, ves skesan in plah.
Jaz sem smet, jaz sem prah.
O,	daj mi vrednost in pljuni vame' (Blagoslavljal bom pljunek, ker je prišel iz tvojih ust liki studenec izpod Libanona.)
Jaz sem votel ništrc brez tebe.
Ah, saj sam ne vem, kaj sem! Sestre, ali morda ve veste, kaj sem?
DEVETNAJSTO POGLAVJE
Vklenjen i/reš po svetu, utrgan z veje list — prav, prav ti je, prijatelj saj si — separatist.
A. Aškerc.
I.
Kako se čudno svet vrti, kako se vse spreminja v času; kar je bilo na slabem glasu poprej, se zdaj povsod slavi.
Prej Avstrija mi je velela naj panslaviste polovim.
Naduha pa je končno vzela cesarja in državo z njim.
Potem sem kar čez noč spoznal, da sam sem panslavist postal.
n.
Tako približno je govoril sam sebi detektiv Mežon,
Ko šel je proti Slemenicam, da Kvasa vtaknil bi v pržon Ker policija ni hotela gradu kompromitirati s tem, da žandarje bi pofilala, zato Mežonu šef veli, naj Kvasa kakor stric obišče, naj stanovanje mu prei£*».
NE6R0-IŠ
deluje zanesljivo proti hripavosti
Proizvajata:
Brača RUFF, tvonica čokolade
SUBOTICA
Pokopana ljubsien
(Nadaljevanje s J. stram)
dekle, samo, razočarano v življenju in ljubescni,- in še zmerom je mislila, da uikoli ne bo mogla pozabiti. Svetloba razsvetljenih izložb jo je spet čarobno primamila in — večni krogotek stvari
—	Anita je spet stala pred prodajalno čevljev v luči razsvetljenega okna ko poprej. »Večerni čevlji« je bilo napisano na okrasni sličici. Ljubki, svetlikajoči se, iz zlatega usnja, luč, življenje, lepota, očarljivo ukletje.
»Nel>eško...« je pomirjena zašepetala.
Okoli nje je igrala glavna ulica, hrušč avtomobilov in smeh ljudi sta se harmonsko spajala drug z drugim. Malo vitko dekle je drčalo v toku ljudi in njen pogled je ujel mnogo pogledov. Potem je stopil pred njo drugi, drugi, ki se je znal tudi sladko smejati in ki ji je znal tudi reči »mala gospodična« in ki ni spoznal, da prihaja od pogreba svoje prve ljubezni. Tedaj ;:e je nasmehnila tudi ona, nasmehnila se je neskrbno in ljubeznivo z urii in očmi in se je oklenila po-nudene rclce.	(r	H	i)
^goja varčnosii
Napisal Beverlev Nichols
Oti uk: Mamica, kaj je to, varčnost? Mati: Varčnost je to, da s čim manj čin: i.alje izhajamo.
Otrok: Ali zato nosiš to obleko?
Mati: Nikar ne bodi nespodoben! Otrok: Zakaj imaš to obleko, mamica?
Mati: Ker bom večerjala z lordom Henrvjem.
Otrok: Ati je lord Henrv tudi varčen?
Mali: Mislim da.
Otrok: Ali rad vidi. da nosiš takšne obleke, ki z njimi čim dalj lahko izhajaš?
Mali (nekam trpko): Zeli se. da lord TTenrv nikoli ne opazi, kakšno obleko ima /.cnska.
(Urok: Recimo. da je lord Hen...
Mati' Tiho bodi in luč ugasni v veži! To je potrata.
Otrok- (se vrne): Ali se tudi pri luči lahko varčuje, mamica?
Mali: Menda!
Otrok: Torej si zato ugasnila toliko luči, ker bo prišel lord Henry na rocktail?
Mati: Saj iili nisem ugasnila!
Oiroi Seveda si jih. Prav vse si ugas-r / 'n tiste male rdečkaste luči pri divanu.
.Mali: Nespodoben in radoveden otrok »i. tičesar ne razume.
'Hrok- Oesa ne razumem, mamica? Mati: Lord Henry ima čez dan zelo naporno delo in zato mu je zvečer pote lem pomirjevalno okolje.
Otrok: Ali ga ti pomiriš, mamica? Mati: Da. ne. To se pravi... sicer te l>a to ne more zanimati.
Otrok: Ali jih ugasneš ti ali jih ugasne lord Henrv?
Mati (strogo): Če ne boš pri priči nehal lizati vloženega sadja, ga bom vrgla v ogenj.
Otrok: Pri čem lahko še varčujemo, mamica?
Mati: Pri jedi, na primer. Pri nas vse preveč jemo.
Otrok: Ali smo zato imeli danes za kosilo toliko majcenih ptičkov?
Mati: Da—a...
Otrok: In potlej tisti majceni kozarčki z rumeno tekočino?
Mati: Daa...
Otrok: Ali moraš zato sama popiti ves tisti rumeni onga, ker je tako star in ker ga nihče ne mara?
Mati (kratko): Če meriš s tem na konjak iz leta 1870., potem ti moram povedati, da spada to k dieti, ki mi jo je predpisal dr. Syncope.
Otrok: Zakaj si pa potem rekla očku, da je tvoja dieta dražja, kakor če bi jedla v najboljši restavraciji?
Mati: Tvoj oče nima niti pojma o pravem varčevanju.
Otrok: Kaj pa je pravo varčevanje? Mati: Za ženo je pravo varčevanje v tem, da si ohrani 6\oj stas, pazi na gospodinjstvo in da s kar najmanjšimi stroški kar najodličneje učinkuje.
Otrok: Ali mnogo stane, mamica, da človek kar najodličneje učinkuje?
Mati (prepričevalno): To je dobro jiorabljen denar, -laz porabim zase seveda toliko ko nič.
Otrok: Kaj na primer?
Mati: Moj Bog, malo masaže, malo kreme...
Otrok (na lepem): AH so črtala za ustnice zelo draga, mami?
Mati (nezaupno): Zakaj to vprašaš? Otrok: Mislil sein samo, ker si se tako razburila, ko si mislila, da si pustila svoje črtalo za ustnice na kaminu pri lordu llenryju...
Mati (kakor bi jo izstrelil iz topa); Kako to veš, da sem svoje... (prešle dek) ...mislim namreč, kdaj... kaj... ali boš že nehal vtikati svoj nos tja, kjer ti nič mar ni? Mar misliš, da sem brez živcev?
Otrok: Pri čem lahko še kaj prihranimo, mami?
Mati: Varčujemo lahko tudi tako, da kupimo samo to, kar je koristno in potrebno.
Otrok: Zase, ali za druge ljudi?
Mati: Za vse, kajpada.
Otrok: Zato si pa dala očku tisto darilo za rojstni dan, kaj ne?
Mati: Katero?
Otrok: Tisti krzneni predposteljnik. ki si ga v svoji spalnici položila pred kamin.
Mati (kratko): Za očkovo sobo je bil prevelik.
Otrok: Zakaj nisi potem kupila kakšnega manjšega?
Mati: Ker... ker nobenega ni bilo. Otrok: Zakaj si ga pa potem sploh kupila?
Mati: Ker... ker je bil priložnostno na prodaj.
Otrok: Za koga, za očka?
Mati: Seveda, za očka. Čisto posebna priložnost je to bila. Tako je velik, da 17- njega lahko naredim dva pred-posteljnika.
Otrok: Zakaj ga pa potem ne prerežeš in ne deneš druge polovice v očkovo sobo?
Mati (se izpozabi): Ker ne mara predposteljnikov.
Otrok: Zakaj si mu ga pa potem kupila kot darilo za njegov rojstni dan?
Mati (s stisnjenimi zobmi): Sladkor ti ie padel na preprogo. Cel divjak si.
Otrok: Mamica, ali znaš še pri čem varčevati?
Mati: Seveda. Odpovedala sem na primer abonma v knjižnici.
Otrok: Ali si ne izposojuješ več knjig?
Mati: Ne. (Z vzdihom): Človek se mora pač marsičemu odpovedati.
Otrok (vzame neko knji /o): Zakaj .je na potem v tej knjigi ime gospe rorteseove?
Mati (hlastno): Kje? Daj sem! Gospa l ortescova mi jo je posodila. Otrok: Ali ve, da ti Mati: Seveda ve!
Otrok (vzame drugo knjigo): Ali ve tudi za to?
Mati: Prosim te. nikar ne šari po moii knjižnici!
Otrok: Za to torej ne ve. mamica? Mati: Ne. Povabila me je bila na počitnice in njena služkinja se je naj-brže zmotila in jo je dala v moj kov-ceg. Ta služkinja je prava trapa.
Otrok: Ali je tudi služkinja gospe Janetove pra...
Mati: Ne. Zakaj?
Otrok: V tej knjigi je namreč podpisana gospa Janetova.
Mati (tjavdan): Kes?
Otrok: Ali te je tudi gospa .Tanetova povabila na počitnice, mamica?
Mati: Smešno naključje! Kupila sem jo bila pri nekem starinarju. (Se prisiljeno zasmeje). To ji moram pa re« povedati.	1
Otrok: Ali ji smem iaz to povedati, mamica?
Mati (hitro): Nikakor ne! S lem vendar nimaš ti prav nič opravka.
Otrok; Ali je služkinja lorda Henry-ja tudi prava...
Mati: Lorda Henrvja — kaj?
Otrok: Njegova služkinja.
Mati: Saj je sploh nima. On ima samo vojaške sluge.
Otrok: Ali je torej njegov sluga vtak-
oira°f.L i°JOit0«ico? (Vzame ven fo-
0, rafijo lorda Henrvja s posvetilom -Večno tvoj .)
Mati (mu jo silno razburjena iztrga): Kako prideš ti do nje?
Otrok: V tvoji torbici je bila. mamica. Ali te je lord Henrv tudi i>ova-bil na počitnice?
Mati: Pst! Pst!
Otrok: Ali si bila na počitnicah pri lordu Hen...
Mati: Molči vendar!
Otrok: In če si bila tam, mamica, ali lahko vzamem še drugo vloženo sadje s seboj v otroško sobo?
Mali (sovražno); Vzemi ga, kamor
1,	U',?,n’ cla <e bo po njem pošteno scipalo.	(r	uj j
Kronika pretekleg? tedna
(Nadaljevanje z 2. strani.)
jo je posodila?
p V okoliei Rimskih Toplic sta se
pred kratkim potepala dva potepuha in sta od hišnih gospodarjev nasilno zahtevala denarja ali pa udobnega ležišča na posteljah. Ljudem je njuno početje začelo presedati in prijavili so ju orožnikom.
p Žrtev strašnega zločina v rudniku Kopaoniku v Srbiji je postal slovenski inženir Adolf Peklar z Jesenic. Dva rudarja sta ga napadla z noži in ga tako zdelala, da so ga morali takoj prepeljati v beograjsko bolnišnico. Tu se je tri dni boril s smrtjo, nazadnje je pa hudim poškodbam podlegel.
Razno
Banska uprava dravske banovine
ponovno opozarja, da sprejema stranke samo ob delavnikih predpoldne od 10. do 12. ure. Izven navedenega časa strank ne sprejema in je dostop v urade kr. banske uprave brez izrečnega dovoljenja prepovedan. Stranke se nadalje opozarjajo, da se morajo v zadevah, zaradi katerih prihajajo na bansko upravo, obračati samo do na-1 peljali v bolnišnico.
r Velik je 1 '90 m in je zelo močan 141etni Peter Kecmanovič iz Sokolca pri Kolpi. Fant dvigne sam brez pomoči 115 kg težko vrečo in jo nese na hrbtu.
r Zaradi hudega mraza je v Slavoniji poginilo nešteto divjačine, posebno pa ptic. Največ so našli iznemoglih in zmrzlih jerebic.
r Pri izkopavanju vodnjaka so naleteli na približno 15 let star okostnjak v vasi Dobrovci pri Hočah pri posestniku Blažiču. Blažičevi so o najdbi takoj obvestili orožnike. Državno tožilstvo v Mariboru je že ukrenilo vse potrebno, da vsaj za silo pojasni skrivnostni zločin.
r Poštna hranilnica ima iz Slovenije 237 milijonov čekovnih vlog. Od lani so poskočile za več ko 50 milijonov dinarjev.
r Dvakrat po IG prašičev je skotila svinja učitelju Milošu Gajiču iz Mio-nice (Srbija). V treh letih je skotila 50 mladičev.
r Da bi rešili potapljajočo se An-djo Darnjančevo iz Mostarja, so trije fantje skočili v naraslo Neretvo. Dekle je hotelo iz vode dobiti velik panj, pri tem je pa izgubila ravnotežje in je padla v vodo. Fantje so jo s težavo rešili. Dekle so takoj pre-
Anekdote
Prisebnost
Saša Guitry, znani francoski pisatelj komedij, se ni mogel in ni mogel otresti nekega domišljavega bankirja, ki ga je venomer vabil na kosilo ali na večerjo. Neki večer je prišel ban. kir v umetnikovo oblačilnico, kajpak spet s povabilom. Saša Guitry gostoljubnosti ni smel odkloniti in je torej vabilo sprejel. Zmenila sta se za prvo sredo zvečer.
Komaj je bankir zaprl vrata za seboj, se je Saša Guitry obrnil k svo-jemu tajniku in nejevoljen dejal: »Pi-šite temu volu, da v sredo ne morem priti k njemu večerjat...« V tistem hipu je pa opazil, da se je bankir vrnil v sobo — menda je nekaj pozabit — in ne da bi trenil, je pisatelj prisebno nadaljeval: »kajti v sredo sem povabljen k temu gospodu.«
Odrezavi general
Gastona Gallifeta, francoskega generala, ki se je odlikoval v bitki pri Sedanu (1870), so nekoč povabili na slavnostno večerjo. Slučajno so postavili njegov stol v bližino peči, tako da Je general peči hrbet kazal. Galli-fetu je kmalu postalo pretoplo in vljudno je prosil gostitelja, naj bi pred peč postavili kakšno zaslonjalo.
»Mislil sem, da ste kot vojak vajeni ognja,« je šaljivo menil domačin.
»To že, toda ne za hrbtom,« se je odrezal stari vojščak.
čelnikov oddelkov in šefov samostojnih odsekov ali njihovih namestnikov, ne pa tudi do posameznih referentov.
—	Gg. ban in pomočnik bana sprejemata stranke le ob torkih in petkih.
r Bolniki so povsod. Zato je neob-hedno potrebno, da pazimo na. urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo Darmol odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredistvo Darmol. Debi se v vseh lekarnah. Reg. 25.801 37.
r Od mraza je poginilo silno veliko kač na Popovem polju. Ljudje so jih našli, ko se je zmrzla voda otajala in odtekla.
r Pred sestradanimi volkovi se je rešil na drevo občinski sluga Amet Ka-kanovič. Kljub hudemu mrazu je mož ostal na drevesu celi dve uri. Ko so mu nato prišli na lajanje volkov sosedi na pomoč, se je mož naspol zmr-zel zvrnil z drevesa in so ga komaj obudili v življenje.
r 7 ovčk je skotila ovca kmeta 2i-vojina Josifoviča iz Donje Trnave blizu P okuplja. Mlade ovčke so vse po-po; r zdrave, le manjše so od na. vadn.n jagnjet. Gospodar je ovce zelo vesel, ker skrbi, da njegova čreda hitro narašča.
r V žičkem okraju blizu Kraljeva (Srbija) je mraz prignal volkove kar
r Zaradi hudega mraza so priletele v Dalmacijo cele jate divjih rac in gosi s severa. Živali so ob izlivu Neretve popolnoma pokrile polje.
r Nad vsem Jadranskim morjem vlada še vedno hud mraz in divja huda burja. Vsi parniki prihajajo z velikimi zamudami, zlasti parniki iz Trsta in Zadra.
r Mestna hranilnica v Ljubljani je v zadnjem četrtletju preteklega leta zabeležila lepo število novih vlog, ki so poskočile na 92'4 milijona din.
r Po 35 letih se je oglasil iz Amerike Lazo Grbič iz Plitvic. Mož je v domovini zapustil ženo, hčerko in sina. Ker se domačim vsa dolga leta ni nič javil, so bili vsi trdno prepričani, da je Lazo mrtev. Iznenada je pa bn-dan njegov sin dobil njegovo pismo in 12.644 dinarjev. Poleg očeta mu pošilja pozdrave tudi očetova druga žena. Prva žena Smiljka je zaradi moževega ravnanja zelo ogorčena in pravi, da ga ne mara več, še manj pa potrebuje njegov denar.
r Lovci! Vseh vrst kožuhovino že sprejema lovska prodajna organizacija »Divja koža«, Ljubljana, Velesejem, na zalogo za letošnjo prvo dražbo 24. januarja. Kar imate blaga že pripravljenega, ga takoj pošljite. Inozemski kupci hočejo biti informirani o naših zalogah in kakovosti blaga.
Radio Ljubljana
od 20. do 26. jan. 1930
v vasi. Lačne zverine napadajo živino “ ,	. , ,	KaKUVU:’1'1 masa-
v hlevih in tudi ljudje niso varni■ ^ato je tal^sen odziv nujno potreben.
cim vec bo inozemskih kupcev tem boljše bodo cene za naše krzno.
ljudje pred njimi, r Skoraj za tri in pol milijona duš
je od leta 1921. do konca leta 1937. naraslo prebivalstvo Jugoslavije. Danes šteje naša država okoli 15 100.000
r 12. t. m. je stopil v veljavo nov
dogovor o trgovskih plačilih med našo kraljevino in Italijo, v veljavi bo do
prebivalcev. Najgosteje je naseljena ! 30. julija 1938. Dogovor bodo še do-
donavska banovina, za njo pridejo pa dravska, isavska, drinska, moravska, vrbaska, primorska, vardarska in zet-ska.
r 48.384 km je doslej prehodil poštar Jovan Kovadžinovič v 361etih službovanja. Možakar nosi pošto trikrat na teden iz Bigrenice pri Paračinu v Cuprijo in vselej prehodi po 60 km. Kljub letom je še krepak in v službi zelo vesten.
polnili z naknadnimi odredbami, ki jih bodo določili na seji stalnega jugoslo-vansko-italijanskega gospodarskega odbora.
r 2221 tujih državljanov živi še zmerom v Sarajevu, glavnem mestu nekdanje Bosne. Ti tujci so po večini trgovski in obrtniški pomočniki, nekaj je pa tudi delavcev, trgovcev, obrtnikov, zasebnih uradnikov in intelektualcev.
POZOR GOSPODINJE I
Najceneje ate postreženi s
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VELEPIC
trgovina s kurivom LJUBLJANA VIL Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 2708
Prvi poskus
stalni odjem
V	naši pedikuri odstranimo:
trdo kožo, zarasle nohte in kuria očesa.
Masiramo noge! Pedikura in masaža DIN 10 —
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG O
Vet ta iib ra »'aeavrstnih močnikov, povečevalnih slfet. daljnogledov, toplomerov, barometrov, barotermometrov, barometrov itd. — Rainovrslne ore, Hami.a in srebrnina. - Ceniki brerplnCno!
Vsled ogromne zaloge „Hubertus“ plaščev, zimskih sukenj, oblek, perila i. t. d. Odprodsjamo vsa oblačila
•s 15 do 20% popustom.
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
i
LJUBLJANA, SELENBURGOVA 7
SLOVENSKO
Trta,
vse amcrlkanske korenike
trsnlca Prvi Jugoslavcnskl loznjacl . Zahtevajte cenike.
— Daruvar
ČETRTEK. 20. JANUARJA
12.00: Plošče B 12.45: Poročila R 13.00: Napovedi B 13.20: Radijski orkester B 14.20: Vreme, borza B 18.00: Otroški kotiček B 18.40: Slovenščina za Slovence B 19.00: Napovedi in poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zabavni kotiček B 20.00: Maurice Ravel B 21.10: Klavirski koncert B 22.00: Napoved in poročila B 22.15: Radijski orkester B Konec ob 23. uri.
PETEK, 21. JANUARJA
11.00: Šolska ura B 12.00: Plošče B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Plošče B 14.20: Vreme, borza B 18.00: Ženska ura B 18.20: Plošče po željah B 18.40: Francoščina B 19.00: Napovedi in poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: 10 minut za planince B 20.00: Koncert opernih spevov B 21.15: Ci-traški koncert B 22.00: Napoved in poročila B 22.30: Angleške plošče B Konec ob 23. uri.
SOBOTA, 22. JANUARJA
12.00: Plošče B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Plošče B 17.00: Radijski orkester B 17.40: Kje in kdaj zapade mladostnik kriminalu B 18.00: Slovenski Šramel kvartet S 18.40: Pogovori s poslušalci B 19.00: Napovedi in poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Pregled sporeda B 20.00: O zunanji politiki B 20.30: Naš uljnjak, če bi slike zaživele B 22.00: Napoved in poročila B 22.15: Veseli zvoki H Konec ob 23. uri.
NEDELJA, 23. JANUARJA
8.00: Oddelek godbe : Sloga« B 9.00: Napovedi in poročila B 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve B 9.45: Verski govor B 10.00: Glasbeni drobiž B 11.00: Otroška ura B Teta Marička kramlja in prepeva B 11.30: Koncert Radijskega orkestra B 13.00: Napovedi B 13.20: Trboveljski jazz-kvartet B 10.00: Za zabavo in za ples B 17.00: Kmetijska ura B 17.20: Poročila o tržnih cenah B 17.30: Slovenske narodne B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 20.00: OOlet-nica Otona Župančiča B 21.30: Koncert Radijskega orkestra B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Šopek veselili napevov B Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK, 24. JANUARJA
12.00: Angleške plošče B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Operetni venčki B. 18.00: Zdravniška ura B 18.20: Uvertura B 18.40: Literarna ura B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zanimivosti B 20.00: Koncert Radijskega orkestra B 21.00: Dva zbora iz opere »Carmenc B 21.10: Ljubljanski godalni kvartet B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnik/: B Konec ob 23. uri.
TOREK. 25. JANUARJA
11.00: Šolska ura B 12.00: Češka lahka glasba B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 1.3.20: Koncert Radijskega orkestra B 18.00: Citre B 18.40: Judovska duševnost B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zabavni zvočni tednik B 20.00: Veronika Deseniška B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Za oddih B Konec ob
23.	uri.
SREDA. 2«. JANUARJA
12.00: Citre, mandoline, balalajke B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Radijski Šramel B 18.00 Mladinska ura B 18.40: Industrija premoga v Sloveniji B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Šahovski kotiček B 20.00: Koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice B 21.00: Harmonika B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Veselo rajanje B Konec ob 23. uri.
Cene naših malih oglasov so zmerne in času primerne!
MALI OGLASI
POROČITI SE 2ELIJ0: PPOLKOVNIK — upokojenec — rentruk — samec 57 1., mes. dohodki din 10.000*— — KAPETAN I. st., akad., upokojenec, vdovec, 47 t. — POROČNIK, 20 I. — 01102N. PNARKDNIK, 29 1. — MORNARSKI NAREDNIK, učitelj telovadbe, 27 1. — Informacijske prospekte poklja proti 10 difl znamkah diskretno FIDES Zagreb, Tkal-čičeva 4. .
INDUSTRIJALEC Srb, 20 1., imetje din 1 milijon 000.000*— brez dolga, dohodki mes. dip 10/000*— —1 URADNIK Srb, 01 1., mes. plača din 3.000*— — TRAMVAJSKI SPREVODNIK 29 1., upok.. preskrbljen v Zagrebu. — ŽELEZNIŠKI URADNIK L. upok., preskrbljen. Ponudbe pošilja proti 10 din v znamkah diskretno FIDES — Zagreb, Tkalčičevn 4.
POSESTNIK in TRGOVEC 64 L. Slovenec, brez otrok, dobro ohranjen, inea. dohodki dinarjev n.060*—, lahko tudi dama z i otrokom. — UČITELJ 33 1., Srb. želi UČITELJICO osnovne žole. nastavljeno ali ne. — KROJAŠKI TVOR-NIČAR 26 1., Slovenec iz Beograda, žel Šiviljo tudi brez dote. Ponudbe pošilja proti 10 din v znamkah FIDES — Zagreb, Tkalčiče/a 4.
Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kem. novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljublj inL