Posamezna številka slane 20 vin. štev. 17.	V Celju, dne 30. novembra 1918.
GLASNIK
Narodnega Sveta v Celju
Izdaja Narodni Svet v Celju. Urejuje Vekoslav Špindler. Tiska Zvezna tiskarna v Celiu.
Uredništvo in upravništvo v Celju (začasno pisarna dr. E. Kalana, Graška cesta). — List se mora plačati, številka po 20 v., najmanj za 20 številk naprej. — Cene inseratom so: cela stran 100 K, pol strani 60 K, '/3 strani 40 K, '/« strani 35 K, '/s. strani 30 K, Ve strani 25 K, 'Is strani 18 K, Vio strani 16 K. ‘/,2 strani 14 K. — Popusti: pri 2-5kratni objavi 15°/0, pri 6—10kratni 25°/0, pri 11—20kratni 35°/0, pri 21—50kratni 50°/0. — List izhaja od slučaja do slučaja po potrebi.
Nemški apetit.
Nemško-avstrijska narodna skupščina razpravlja o novem volilnem redu za nemško-avstrijski državni zbor. To je seveda popolnoma v redu in nas dalje nič ne briga. Zanima in briga nas pa, kako si gospodje na Dunaju razdeljujejo volilne okraje. Tako čitamo v tozadevni predlogi med drugim, da naj bi tvorili en volilni okraj cela srednja Štajerska ter sledeči sodni okraji Spodnje Štajerske: Arvež, Radgona (izvzemši občino Plitvički vrh), Marnberg, Cmurek, Ptuj, Št. Lenart ter končno občina Gornja Radgona. Človek res ne ve, ali bi se smejal nemški naivnosti ali bi se jezil nad nemško — neumnostjo.
Po 99% slovenske okraje Št. Lenart, Ptuj, Maribor ter po večini slovenski okraj Marnberg bi radi ti gospodje z zavidanja vrednim apetitom čisto enostavno požrli. In to vse zaradi lepih oči raznih Ornigov, Mrav-lagov, Kodoličev in drugih renegatskih duš. Nima smisla, se prekljati z naduto nemško politično deco v dunajski nemški skupščini, ki — še predno je mirovna konferenca definitivno določila meje! — ustvarja enostavno definitivni volilni red, ki seveda ne bo nikdar prišel do veljave in praktične uporabe, v kolikor se gre za gori navedene okraje. Nima smisla, s statističnimi podatki glede števila Slovencev in Nemcev v navedenih okrajih in krajih dokazovati Nemcem njih neumno početje, ki meji že na duševno stanje, ki se znanstveno imenuje psihopatično.
Zato smo le hoteli pribiti ta produkt zvodene-losti nemških možganov, povzročene seveda po silnih udarcih zadnjih vojnih mescev, da naši liudje vidijo, kako nespametno je, pričakovati pri Nemcu, da ga iz-uče in izmodre še tako bridke izkušnje. Pred mesci še je segal njihov apetit po celi Sloveniji, sedaj se zadovoljuje že samo z nekaterimi obmejnimi slovenskimi okraji na Štajerskem in Koroškem. Kolo časa se bo pa v kratkem tako zasukalo, da jim bo tudi ta apetit skvarjen. Zato bo poskrbela naša skupna jugoslovanska vlada in — ententa. __________
Slovencem v domovini.
Ob pričetku vojne (1914) je došlo precejšnje število Slovencev iz domovine in so tu našli politiško zavetišče. Vsled dolgo trajajoče vojne je pa tale emigracija prišla v gmotne zadrege, kar je napotilo mojega sina Bogumila ustanoviti v Ženevi (1916) društvo »Fond slovenske emigracije« v namen podpiranja v to potrebnih v Švici se nahajajočih Slovencev- Po preselitvi mojega sina v Washington (1917) sem jaz podpisani prevzel mesto upravitelja fonda.
Dobival je fofid sprva prispevke izključno od ameriških Slovencev; od časa pa, ko je Amerika tudi vstopila v vojno, izostajajo prispevki od tam popolnoma, ker tamošnji Slovenci imajo sedaj za svojce skrbeti.
Potreba podpiranja tukajšnjih Slovencev bo pa v kratkem še večja, ker se taisti po sklenjenem miru morajo spraviti nazaj v domovino. V to svrho pa ne bo treba skrbeti samo za pokritje potnih stroškov, ampak tudi za nabavo zimske obleke in čevljev, česar se tukaj še dobi, v domovini (kakor čitamo) pa ne.
Vsled teh okolščin je Fond prisiljen, obrniti se na slovensko domovino v dosego prispevkov in sicer v prvi vrsti na slovenske denarne za\ode, okrajne za-stope in občine.
Prispevke prosim poslati »Ljubljanski kreditni banki« v Liubljani, ki bo skrbela, da se taisti nakazujejo Fondu v Švico ter da jih objavljajo slovenski dnevniki.
Jugoslovanski pozdrav!
Mihael Vošnjak, bivši drž. posl.,
Collonge sur Territet (Suisse—Švica), dne 21. nov. 1918.
gazile novice.
Od naših sodišč. V včerajšnji notici pod tem naslovom je pomotoma izostalo poročilo o imenovanju nadsvetnika Tomaža Canjkar-ja za vodjo okrožnega sodišča v Mariboru.
Naredba poverjeništva za socialno skrbstvo.
I.	Poverjeništvo za socialno skrbstvo je prevzelo vse posle in vso imovino deželne poslovalnice za oblačila za Kranjsko, razpuščene s to naredbo, ter v isto svrho ustanovilo oblačilno poslovalnico za Slovenijo s sedežem v Ljubljani, katere področje obseza vso Slovenijo. Njen namen je:
1.	da vodi gospodarstvo z blagom za ubožno prebivalstvo;
2.	da skrbi za enakomamo razdeljevanje tega blaga med konsumente in
3.	da porablja stare obleke.
II. V pospeševanje tega namena se je ustanovil pri oblačilni poslovalnici sosvet, v katerem naj bodo ti-le zastopniki:
1. po en zastopnik poverjeništva za trgovino, kmetijstvo in javna dela;
2.	en zastopnik vojne zveze;
3. po en zastopnik stanovskih organizacij, in
sicer:
a) državnih uradnikov in uslužbencev,
b) zasebnih uradnikov in uslužbencev,
c)	železničarjev,
č) jugoslovanske strokovne zveze in
d)	splošne delavske zveze.
Ul. Vodstvo se je poverilo magistratnemu komisarju drju. Janku Bercetu, ki posluje v prostorih oblačilne poslovalnice, Šolski drevored št. 2.
IV. Razveljavljeni so predpisi o preskrbi beguncev z oblačili. Preskrbo beguncev, kakor tudi zalogo blaga, določeno v ta namen, je prevzela oblačilna poslovalnica.
V Ljubljani, dne 18. novembra 1918.
Kristan s. r.
Naredba poverjeništva za promet.
1.	Po	naredbi št.	9	priobčeni	v	Uradnem listu
št. 1	z dne	4. nov. 1918	je	bil zasebni	tovorni promet
do preklica ustavljen. Ta naredba se je z dnem 19. nov. 1918 razveljavila.
2.	Po	naredbi št. 20,	priobčeni	v	Uradnem listu
št. 2	z dne	6. nov. 1918	je	bil civilni	osebni promet po
vseh železnicah na slovenskem ozemlju ustavljen. Ta naredba se je z dnem 19. nov. 1918 razveljavila.
3.	Od dne 19. novembra 1918 dalje veljajo glede vsega prometa na železnicah po slovenskem ozemlju države SHS nastopne določbe:
Dovoljen je po določbah, ki so bile na železnici v veljavi pred 31. oktobrom 1918, to je pred ustanovitvijo države SHS:
a)	osebni, prtljažni, kosovno-brzovozni in kosovno-tovorni promet neomejeno na ozemlju države SHS.
b)	Brzovozni in tovorni promet v polnih vozovih na ozemlju države SHS z omejitvijo na možnost razpoložljivih transportnih pomočkov. Uporaba vozov za trarfsporte aprovizacijskih potrebščin, kakor živil, premoga, drv itd., razen alkoholnih pijač, dalje potrebščin
za železniški in rudniški obrat in za selitve je prosta. Uporaba voz za transporte drugih predmetov je do preklica dovoljena le proti transportni dovolitvi voznega prometnega vodstva v Ljubljani.
c)	Osebni in prtljažni promet v kraje izven države SHS.
č) Kosovno-brzovozni in kosovno-tovorni promet in isti promet v polnih vozovih v kraje izven države SHS je omejen na možnost kakor pod b).
K točkam c) in č); Glede prtljažnega, brzovoznega in tovornega prometa v kraje izven države SHS veljajo naredbe poverjeništva za prehrano, trgovstvo in industrijo in poverjeništva za javna dela o izvozu blaga iz države SHS.
V Ljubljani, dne 19. novembra 1918
Dr. Pestotnik s. r.
Naredba poverjeništva za javna dela in obrt.
Gospodarski urad je glede prometa s kožami in z usnjem določil to-le:
1.	Delovanje vseh central za kože in usnje v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani je z današnjim dnem ukinjeno.
2.	Maksimalne cene se vzdrže za kože in usnje. Določa jih posebna strokovna komisija, ki jih predlaga vladi v potrdilo.
3.	Usnje je stavljeno pod zaporo in se oddaja pod nadzorstvom vlade.
4.	Civilne kože se izročajo svobodnemu prometu v območju SHS s pridržkom maksimalnih cen.
5.	Za vojaške kože poslujejo zbiralnice še nadalje. Tem zbiralnicam naj se ponudijo v zakup kože, za katere po ukinitvi centrale za kože in usnje ne bi bilo odjemalcev.
6.	Kmetovalci smejo dajati kože lastne živine za kritje svojih potrebščin v strojitev.
Za kože, ki so v sedanjih vojaških zalogah ali po zalogah centrale za kože in usnje, so določene nastopne povprečne cene, in sicer:
za goveje kože, sveže .	.	. l-g	2	K	60	v;
za goveje kože, suhe .	.	. kg	6	K	—	v;
za goveje kože, slabe (zvržek) kg 1 K 50 v;
za bivolske kože...........kg 2 K — v;
za soljene, telečje kože, velike
(pitling)................kg 3 K — v;
za konjske kože............kos 24 K — v;
za ovčje kože, sveže .	.	. kos	2	K	—	v;
za ovčje kože, suhe .	.	. kos	4	K	—	v;
za kozje kože, suhe .	.	. kos	6	K	—	v;
za svinjske kože, sveže	.	. kos	2	K	—	v;
Divjačinske kože se prepuščajo prostemu dogovoru. Pribitek pri svežih kožah 10 do 20°/o po stanju suhote.
Cene za usnje se objavijo v kratkem.
V Ljubljani, dne 13. novembra 1918.
Inž. Remec s. r.
Naredba glede kovinske, gospodarskih in blagovnih
central.
Delovanje bivše kovinske, kakor tudi bivših gospodarskih in blagovnih central v območju narodne vlade SHS v Ljubljani se smatra s 1. novembrom t. I naprej za ukinjeno. Prestopki zoper rekvizicijske zahteve teh central pred 1. novembrom t. I. se splošno odvezujejo. Vse blago in produkti, ki so bili podrejeni imenovanim centralam, ostanejo tudi v naprej še kot potrebščine v nujnem javnem interesu pod nadzorstvom Prehodnega gospodarskega urada Narodne vlade SHS v Ljubljani in so navezani na dosedanje maksimalne cene, razven v kolikor se od siučaja do slučaja razvezuje zapora nad temi produkti.
V Ljubljani, dne 28. novembra 1918.
Poverjenik za javna dela in obrt: ing. V. Remec 1. r. Poverjenik za industrijo in trgovino: dr. K. Triller 1. r.
Poverjenik za pravosodje: dr. V). Ravnihar 1. r.
Razglas poverjeništva za javna dela in obrt.
Množijo se ovadbe o raznih, celo najuglednejših trgovcih, da so kupili razno blago od ljudi, o katerih so morali vedeti, da so si isto na nepošten način prisvojili. Trgovci, ki so nakupili katerekoli množine takega blaga, se nujno poživljajo, da takoj, najkasneje pa do 10. decembra t. 1. priglasijo »Prehodno-gospo-darskemu uradu, Turjaški trg št. 1 v Ljubljani«, kaj so kupili, po katerih cenah in koliko imajo tega blaga '
KINO GABERJE
Dne 30. novembra, 1. in 2. decembra
Demon lepote
ali
Tragedija nesrečnega zakona.
Krasna drama v 5 dejanjih iz aristokratskih krogov.
V glavni vlogi igra največja kino-tragedkinja Marija Carmi.
v zalogah, sicer se bo proti njim brezobzirno kazensko postopalo.
V Ljubljani, dne 28. novembra 1918.
Poverjenik: ing. V. Remec l. r.
Naredba poverjeništva za prehrano.
Poslovanje presojevalnic cen na slovenskem ozemlju se je ukinilo.
Presojevalnice naj oddado imovino in spise najbližjemu okrajnemu glavarstvu, oziroma v Ljubljani podpisanemu uradu; preostali denar* naj pošljejo finančni deželni blagajnici v Ljubljani, končni obračun in sklepno poročilo pa naj predlože podpisanemu uradu.
Poverjeništvo za prehrano v Ljubljani, dne 13. novembra 1918.
Dr. Tavčar s. r.
Listnica uredništva.
Brezimnemu vprašalcu glede celjskega šolstva: Navada je, da se človek podpiše. Glave vam ne bo nihče zaradi tega odtrgal. Šolsko vprašanje v Celju se urejuje, pa čez noč ne gre nobena stvar.
Listnica upravništva.
F. K., G o rn j igra d in drugi: Stare številke so nam žal pošle In še za svoj arhiv nimamo vseh. Naj blagovolijo torej, ki jih želijo, oprostiti.
©00@©90©©0®©®0@©0©00
Veletrgovina
s špecerijo in deželnimi pridelki
Anton Koltu ,(tijt
Graška cesta 22
©©®@®@@@®©®®@©@@@@©@
Podružnica LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE v Celju
sprejema hranilne vloge in daje posojila ter izvršuje vse bančne posle.
Karol Vanič,Celje Za,oga tu in
Rotovška ulica IS
inozemskega manufaktur-nega blaga.
Cč
j posojilnica ^ Gelju (j oooo sprejema hranilne Vloge	Naroči in daje f	ni donV posojila oooc	]
Trgovina s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki
Allt. Kolenc’*1 nasied.
Ant. Ermenc, Celje
Graška cesta 22
	Gostilna	#
m	Plevčak	
	Gaber j e priporoča svojo izvrstno toplo in mrzlo kuhinjo ter najboljša, pristno domača vina.	f
M
dXJTd
'PREVZETJE STEKLARSKIH DEL'
GRAŠKA
CESTA
FRAN STRUPI, CELJE
ZALOGA stekla, porcelana, svetilk, ogledal, okvirjev in raznovrstnih šip ______________.—    ——_—— 

3
21
V
T¡
Sčih
KNJIGARNA, TRGOVINA UMETNIN IN MUZIKALU
GORIČAR & LESKO VŠEK,CEL JE
GRAŠKA CESTA 7 — ROTOVŠKA ULICA 2
Fotografični
zavod
UiljemPick,Celje
4
2
Tgr% _	^ M _ <■	® X trgovina z zlatnino in srebrnino
H SLIKO aatmic Celje, Narodni dom

ZVEZNA TISKARNA V CELJU
SE PRIPOROČA ZA VSAKOVRSTNO IZVRŠEVANJE TISKA OD NAVADNE DO NAJMODERNEJŠE OBLIKE V NAJKRAJŠEM ČASU IN PO KONKURENČNIH CENAH. ZALOGA KRASNIH DIPLOM
&