St. 65 iiitaajjBHiittaiii« *«a, v sodom 17, marca 1923. Posamezna Številka 20 cent Letnik XLVIII Izbija, Izvzemii pcndeljek, vsak ▲slSkega št 20, L nadstropje, pisnu se ae sprejemajo, rokopisi Anton Gerbee. — Lastnik znaša za mese L 7.—, 3 mesece L SttLŽl?' \ ~ itr^. Urednikvo: ulica sv. FranSfta j s* pošiljajo uredništvu. Ne rai Jorant ne vračajo. Izdajatelj in odge* ' " dn«k E^i -; :st Tisk tiskarne Edin Jtuk* Vte L 32.— f t. L w -Za inozemstvo 4 lire več. — Te" a uredništva in r ve št 11-57* Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se tačunajo v iirokosti ene kolone (72 mm,) — Oglasi trgovcev in obrtnikov *nm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica SV. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprav« 11*67. ČIŠČENJE? Takoj po zasedbi so tukajšnji nacionalistični prempeteži izdali parolo, označeno z eno besedo: purifcazione — čiščenje! Morda kakih prostorov, namenjenih javnosti? Ali pa so mislili mordia na boljšo uredbo naprave za javno snago po mestnih ulicah in trgih in sploh na večjo skrb za javno zdravstvo? O ne! V neštetih člank:h in pozivih so tukajšnji listi opozarjali na drugo — po njihovem — najnujnejšo potrebo. Vse urade in javne naprave |da je treba < očistiti« od «tujih elementov», da pride italijanski značaj do popolnega izraza ludi hć_ teh napravah! V ta namen so ustanovili poseben odbor «za čiščenje». In ta je krepko zavihal rokave in se lotil dela z vso energijo. Na vseh oblastvih, v vseh uradili, in pri vseh napravah, so se sestavljal' seznami tistih «tujih življev», ki jih mera pomesti nova metla, ker kvarijo «čistočo». In tak; nesrečni življi so r3 potikali med vrstami uradnikov, slug in delavcev. Metla je začela pometati brezobz rno- tudi brez ozira na posledice, ki jih more imeti tako «čiščenje» za urad ali napravo! Ali ne bo mordia to škodi^vo — to vprašanje je bilo brez pomena za «čistilce». Metla je pometala in metala na cesto tudi ljudi, ki so svoji službi žrtvovali vse svoje najboljše meči, ki so neoporečno vršili svoje dolžnosti. Koliko jih je moralo — in nekateri tudi kar z mesta — brez vsakih sredstev in s svojimi družinami vred na pot v druge kraje si iskat koščeka kruha!! Je pa tudi takih, k: niti tega nisci mogli, ker so bili popolnoma golih rok, in morajo tu gladovati, odkar jih je dosegla ona metla! Gcspcdje «čis-iilci» z metlo v rc-ki se niso menili za posledice. Občutili pa so j h dotični uradi in naprave in občutilo jih je tu-H občinstvo, ki ima posla na teh uradih in napravah. Po prvih časih furije «čiščenja« je tisti odbor nekoliko utihnil. N< stal je presledek v tem — patriotičnem Jelu. Malo scer, nekaj jih je pa vendar-le še ostalo tistih «kvarljivih» življev. Sedaj ^ se je — kakor čujemo od raznlu strani — začela repriza velikega dela «čiščenja». Pri javnih napravah in zasebnih podjetjih se z->pet odpuščajo tak? «kvarljivi življi», in tistim, ki so optirali za italijansko državo, se opcija odklanja iz razlogov, ki nimajo nič opraviti z njihovo službo*. Zgodovina iz prvih časov po zasedbi se ponavlja z isto brezobzirnostjo. Resnici na ljubo pa moramo ugotoviti, da ta usodia ne zadeva le ljudi, našega plemena, marveč domačine sploh. Pisec teh vrstic se je te dni razgovarjal z družbo tržaških Italijanov. In ti so mu govorili: Ne varajmo se; vsi, kar nas je domačinov, bomo morali iti drug za drugim, ker je določeno, da prfc&ejo na naša mesta — drugi! Saj nam je — so reklr oni tržaški Italijani — napovedal to tudi poslanec Giunta v svojem zadnjem govoru v Trstu! Na posledice pa tudi dlanes nič ne mislijo, danes, ko preživlja naše trgovsko mesto najhujšo krizo, ko na vseh koncih in krajh govorijo o potrebi nujnih odredb za rešitev Trsta in njegove trgovske pozicije pred pretečo pogubo. Poleg zadostnih občil po morju in na suhem, poleg določitve za vnanji trgovski svet čim udobnejših voznin, in čim nižjih carin, se zahteva tudi in posebno še dobro, smotreno urejeno, točno in zanesljivo poslovanje z blagom v tem pristanišču samem, da bosta mogla uvoznik m izvoznik z zaupanjem pošiljati svoje blago preko Trsta! Priznavajo torej, da pomoč Trstu more priti le od uredb, ki bodo vabljive za njegovo bližnje in daljnje zaledje. Ta potreba se toliko naglasa, da je mera res že polna do Vrha. Pa. tudi g. poslanec Suvich je ravnokar pril l svojo kapljico v ta polni vrč. Dobro, točno in zanesljivo poslovanje v skladiščih, na železniških postajah, pri vkrcavanju na parnike in razkladanju z njih! Pa tudi popolna varnost za blago. Gotovo. To je eden glavnih predpogojev, če se hoče, da se povrne zaupanje vna/njega trgovskega sveta db našega pristanišča. Po tem cilju bi morali stremeti vsi ukrepi in vse uredbe! Pri tem pa naj se ne pozablja nikar, da za izvedbo vsakega načrta ali namena so potrebni povsem usposobljeni organi višj* in najnižje vršite! Ljudje, ki so strokovno popolnoma usposobljeni, ljudje s staro1 prakso in popolnim poznavanjem, krajevnih razmer! Le tako usposobljeni izvrševalni organi morejo zajamčti, da bo ves aparat točno funkcioniral v gori označenem zmislu. Brez takih organov je izključena že misel sama na točno, zanesljivo in za vnanji trgovski svet vabljivo poslovanje v našem pristanišču. S polnm prepričanjem in mirno vestjo moremo torej reči, da bodo posledice naravnost usodine za gospodarsko bodočnost Trsta, če bi tisto delo «čiščenja» hoteli res izvesti do skrajnosti, če bodo hoteli od-gjnati z vseh naiših naprav ravno stare, izkušene in zanesljve domače pomočnike ter postaviti na njih mesta organe, ki bodo morda nezadostni tudi v strokovnem pogledu* ki ne bodo prav nič poznali krajevnih razmer in potreb in ki vrhu vsega ne bodo mogli tudi občevati z ljudmi, ki bi prihajali semkaj rada svojih gospodarskih interesov in s tem na gospodarsko* in trgovsko korist našega pristanišča. Na take neizbežne posledice ne mislijo naganjači k «čiščenju* f ker so jim vjmisli vse drugačni nameni, ne pa kor' Trsta in skrb za njegovo bodočnost. Odpraviti | hočejo «življe», ki so jim na poti; za posledice pa se ne menijo. Naravno je to. Prav nič ne poznajo potreb tega našega pristanišča, ker so mu popolnoma tuji, prav nič ne razumejo, kaka mora biti tu gospodarska politika, ki jo zahtevajo zemljepisni položaj tega mesta, vsa prošlost njegovega gospodarskega snovanja, vse tradicije njegovega trgovskega življenja. Nedostaje jim volje 16. Posebna delegacija s Sušaka se je obrnila na ministra saobraćaja s prošnjo, da čimprej vzpostavi promet z Reko. To prošnjo je delegacija utemeljevala s tem, da je promet za prebivalstvo na Sušaku neobhodno potreben. Minister saobračaja je odgovoril, da v tem oziru ukrene vse potrebno in je pričakovati, dia se odpre železniški promet z Reko tekom prihodnjih dn;. Zamenjava avstrijskih kron v Dalmaciji BELGRAD, 16. Komisija, ki zb ra uradne podatke o množini starih avstrijskih kron v tretji dalmatinski coni, je ministru f nanc poslala poročilo, da znaša po dese-danjih podatkih množina starih kronskih bankovcev 25,919.181 kron. Podatki so še-le do polovice zbrani. V slučaju, da množina kronskih bankovcev ne presega 35 miljonov, se krone v zasedeni coni izmenjajo v razmerju 8 : 1. Gotovo pa je že sedaj, da bo znašala sveta nad 35 m Ijonov, vsled česar se krone zamenjajo v razmerju 6:1. Močan potres v Jugoslaviji — Velika škoda v Dalmaciji BELGRAD, 16. Včeraj ob 6.45 je zabeležil aparat seismegrafske postaje v Belgradu močan potres. Kmalu so prišla po-roč la o potresu, ki so ga opazili v Bosni in Dalmaciji. Iz Sarajeva javljajo, da so ob 6.30 občutili potres, kakršnega tamkaj ne pomnijo. V tovarnah so se sesuli dimniki, pri mnogih zgradbah so se podali zidov'. Porušilo se je šest hiš, z mnogih je popadala opeka. Škoda je ogromna. Tudi v Mostaru je potres povzročil veliko škodo. Strojni oddelek tobačne tovarne je porušen in je obratovanje ustavljeno. Iz Dubrovnika in Kotora poročajo, da se je porušilo nekaj zgradb. Sarajevska seis-mografska postaja javlja, dia imia potres svoje ognjišče nekje sredi Italije. Dalje se javlja z Novega Sada, da so tamkaj čutili potres od štirih do petih zjutraj. Škode tam ni bilo. J ELGRAD, 16. Cicvaričev «Beogradski Dnevnik» je nalepil po mestu brzojavko, ki jo je prejel iz Dalmacije n ki javlja, da je tamkaj silen potres porušil mnogo hiš. Po več krajih je škodia ogromna. Človeške žrtve še niso ugotovljene. SPLIT, 16. Včeraj ob 6.40 so občutili močan potres po vsej Dalmaciji. Potres je povzročil občutno škodo. V okolici Makarske so bile *udi človeške žrtve. ZAGREB, 16. Včeraj ob 6.45 so čutili v Zagrebu p-ctres, ki je bil tako* silen, da je izskočilo pero na seismografičnem aparatu. Zaradi tega je zabeležen samo začetek potresa, ker aparat dalje nr funkcioniral. Potres je lokalnega značaja. Isti čas so občutili potres tudi v Belgradu. Potres je trajal 15 sekund. ČehoslovaSka Nova odkritja o naklepih Madžarov proti Slovaški, PRAGA, 16. «Venkov» posveča uvodni članek madžarski neiskrenosti. Mirni državljani so prisiljeni podpisovati izjave, da bodo služili v aktivni vojski 12 let. Z druge strani skušajo Madžari vedno vznemirjati svoje sosede, pred vsem Rvanimsko in Čehosiovaško. Zadnji proces, ki se je vršil v Bukarešti, je pokazal, da je Ogrska pošiljala na Rumunsko ljudi, ki so bili do zadnjega hipa v službi ogerskega ministrstva za državno brambo. Proti Čehoslo-vaški »o Madžari nedavno organizirali napade z minami na železniške proge na Slovaškem, pred kratkim so bile v Komarnem odkrite predpriprave za oborožen napad na Slovaško. Iz preiskave, ki jo je odredila praška vlada, izhaja, da je bila sodniku tega mesta od madžarske strani poverjena naloga, da vodi te predpriprave. Pri nekem drugem uradniku so bili najdeni o priliki aretacije spisi, ki potrjujejo, da so obstojale zveze med Komarnim in Budimpešto. Delovanje je bilo podpisano z lepaki in z listi, Iki so se tihotapili čez mojo iz Budimpešte. Vasil Grenza-Donski, urednik lista «Rusin» piše. da ie nek časnikar Hlinkove stranke, ko se je vozil skozi Budimpešto v Italijo, prejel 30.000 italijanskih lir za podpiranje madžarskega tiska na Slovaškem. Grenza-Donski trdi, da jc dr. Kaminsky pred enim le- tom prejel veliko svoto za protičeško propagando. Drugo važno okolnost vidi list v dejstvu, da zahtevajo Madžari od Vatikana, naj se za nadškofa v Kaloču na Ogrskem imenuje Sedanji škof v Košicah na Ogrskem dr. Fi-schar-Colbris, izjavljajoč, da mogoče tudi temu postaja pretopio pod nogami. «Venkov>', ki je osrednje glasilo ministrskega predsednika Švehle, izjavlja, da praška vlada pazno zasleduje »novo orijentacijo« Ogrske, ki je bila pred kratkim vsemu svetu javljena, in s katero v zvezi je uradno potovanje Appony-ja k Žiti ter ukrepi Hcrtijeve vlade proti Karoly-ju, kateremu so bila zaplenjena posestva. Bolgarska Sestava bolgarskega volilnega kabineta SOFIJA, 15. Stambolijski je sestavil novo volilno vlado. Kabinet jc tako-le sestavljen: 1. Aleksander Stambolijski, ministrsko predsedstvo in m nistrstvo zunanjih zadev; 2. Ivan Popov, ministrstvo notranjih zadev; 3. Aleksander Botev, ministrstvo presvete; 4. Peter Janev, ministrstvo .financ; 5. Dr. Duparinov, ministrstvo pravde; 6. Zoografski, min'strslvo poljedelstva; 7. Rista fiojanov, ministrstvo javnih del; 8. Nedeljko Atanasov, ministrstvo saobračaja in 9. Muravjev, ministrstvo vojne. Rusija Prvi redči budget sovjetske Rusije BERLIN, 16. Po poroč lih iz Moskve je proračunska kc^misija komisariata za finance izdelala za leto 1923. prvi redni budget sovjetske Rusije. Budget izkazuje 1 miljar-do 418 miljonov 816.517 zlatih rubljev potrebščin. Proračunsk; deficit znaša 362 miljonov zlatih rubljev. Dohodki znašajo nad 900 miljonov. Med izdatki fungirajo postavke: a)- za promet 460 miljonov, b) za vojsko in mornarico 230 miljonov, c) za notranje posle 48 miljonov. Najmanjši z-datki so določeni za pravosodje 7 miljonov in za delo 2 miljona. Francija Zavezniške države podpirale sklepe zbora poslanikov. PARIZ, 16. Zbor poslanikov, ki je imel te dni svoje seje in, na katerih so se proučevale in določile meje med Poljsko, Rusko in Litvo, je končal z delom včera; zjutraj. Danes popoldne ob 17 je bil podpisan zapisnik, ki določa meje med Poljsko Rusko in Litvo na ministrstvu zur.anjih poslov. Listino so potpisali Poincare, kot predsednik zbora poslanikov, Sir Eric Fhilips, pooblaščeni minister in svetnik na angleškem poslaništvu, italijanski poslanik baron Roman Avezzana, japonski delegat Matsuda in polski poslanik v Parizu grof Zanraski. Turški predlc^i dospeli v Pariz PARIZ, 16. Dospeli so v Pariz turški protipredlogi, ki vsebujejo odprave in nadomestilo* mnogih členov načrta mirovne pogodbe kakor tudi spremembe v stilizaciji. _ Bivša črnogorska kraljica Milena umrla NIZZA, 16. Danes o polnoči se je stanje bivše črnogorske kraljice Milene zelo poslabšalo, tako da sc< zdiravniki napovedali bližnjo smrt. Družina bivše kraljice Milene je italijanska kraljico Heleno, ki je zvečer odpotovala s posebnim vlakcim iz Capo di Antibo v Italijo, obvestila potom brzojavke, ki jo je dohitela v Genovi. Kralj ca se je takoj vrnila z istim' vlakom. Dospela je pravočasno, da je videla še zadhje zdihljaje svoje matere. Kraljica Milena je umrla ravno ob 120. Arglila Konferenca za enotno stališče zaveznikov napram turskim zahtevam LONDON, 16. Uradov krogi so že prejšnje dni predvidevali, da bodo zavezniki, predno odgovorijo na turške protipredlo-ge, medisebojno določili enotno stališče napram turskim zahtevam na konferenci, ki bi se imela vršiti v Lond-cnu. V to svrho sta se lord Curzon in francoski poslanik grof Saint Ailaire sestala, da se posvetujeta o konferenci, ki se bo na željo Anglije vršila v Londonu. Tej konferenci bodo prisostvovali anglešk', italijanski in francoski izvedenci, kateri bodo proučevali turške protipredloge. Javlja se, da despejo francoski in italijanski izvedenci v London, v pondeljek. Konferenca se prične v sredo. Lord Curzon in francoski poslanik sta se pogovarjata tudi o ruhrskem vprašanju. Poročilo angleškega državnega tajnika za vojno LONDON, 16. Po včerajšnjem poročilu ministra za zrakoplovstvo, ki je bilo z velikim zanimanjem in zadovoljstvom sprejeto v zbornici, je danes zjutraj, državni tajnik za vojno predložil letošnji proračun za vojsko. Govornik, ki je v daljšem govoru poročal o proračunskem načrtu, ki bi zmanjšal troške za vojsko za 10 milijonov, je med drugim dodal sledeče: Angleška vojska, ni nikakor zato sestavljena, da odbija nemške grožnje ali grožnje kake druge evropske države, pač pa ima vzvišeno nalogo, da brani meje angleške države in da v deželi sami ščiti mir in red. Tej veliki odgovornosti so se pridružile še druge, ki izvirajo iz mandatov, katere je angleška vlada dobila v raznih krajiii>, ki ležijo na treh različnih celinah. Dolžnost Anglije je ravno radi tega mnogo večja od dolžnosti pred vojno toda, kljub temu zmanjšuje troške in krči število svojih armad Med drugim je državni tajnik izjavil sledeče: Lahko z gotovostjo upamo, da nam bo Nemčija v kratkem izplačala W\ miljona šterlingov na račun troškov za zasedbeno vojsko. Po končanem govoru, ki je trajal nad poldrugo uro, mu je zbornica burno ploskala ii> nekateri poslanci so mu čestitali. Kardinal Mercer prosi Anglijo, da prepreči c b sod bo katoliških duhovnikov v Rusiji LONDON, 16. Kardinal Mercer je poslal angl kanskemu nadškofu v Cundelburgti brzoja vko, s katero ga prosi, naj posreduje pri angleški vladi, da ta prepreči obscdlbo Jtaloliškega nadškofa v Petrogradu in 13 drugih duhovnikov, ki jih ravnokar sodi sovjetsko sodišče. Nadiškof je kardinalu odgovoril, da predloži vprašanje o usodi katoliških duhovnikov in o usodi metropo-litanskega patrijarha Tihona angleški zbornici v sredo zjutraj. Nemčija Neresnične vesti o usmrtitvi dveh nemških agentov PARIZ. 16. Vest o usmrtitvi dveh nemških agentov, katero so priobčili nemški listi, je pcpcinoma neresnična. Ona dva agenta sia b la aretirana, ker sta se vrnila v Buer, kijub izgonu in sta zaprta v ječi. Ravno tako je neresnična vest, tudi pri-ofcčena od nemških listov, da so francoska cblastva zasedla Rennscheid. Medzavciniška komisija dovoljuje prevažanje blaga v zasedenem ozemlju DuSSELDORF, 16. Višja medzavezniška kc-misija je izdala naredbo, ki dovoljuje v zasedenih krajih na desnem bregu Rena prevažanje vsake vrste od zavezniških držav ali cd njih državljanov naročenega in že v naprej plačanega blaga, in sicer Turčija Grčija bo dala Turčiji na račun za opustošene kraje ANGORA, 16. Turška vlada je določila, da sprejme na račun 30 odstotkov svote, ki jo mora Grčija plačati za opustošene kraje. Ogrska Ogersko oboroževanje in metizavezniška komisija DUNAJ, 16. Madžarski list «Becsi Magvar Ujsag» prinaša izjave dveh dvajsetletnih mladeničev, katerim se je posrečilo uteči iz Horthyjeve vojske; te izjave podajajo nov dokaz o kršitvi trianenske zaupanja in mu tudi formalno ne odtegne mandata! Stališče naših nasprotnikov je torej brez-miselno in v nasprotju z najelementarnejšim razumevanjem ljudskega zastopstva. Sprememba ▼ tdefaariri službi. Poštno ravnateljstvo javlja: Počenši s 1. aprila t. L bodo telefonski uradi v Kopru, Izoli in Nabrežim od mestne telefonske mreže, ker so več nego 10 km oddaljeni od glavnega urada. Od omenjenega dne naprej bodo vsi telefonski pogovori med temi uradi in Trsta podvrženi pristojbini lir 1.30 za enoto. Telefonska služba med Trstom in Prago. Poštno ravnateljstvo javlja: Na podlagi dogovorov s prizadetimi upravami opozarja ministrstvo za pošto in brzojav, da se bodo vršili oddaljile v nočni temi z vrečami na ramenih. Ko se je zdanilo in se je služkinja nekoliko oijunačila, je šla v zgornje prostore, kjer je pri prvem pogledu zapazila, da vlada v sobah največji nered. Razumela je takoj, da so v noči posetili vilo tatovi. Tekla je na bližnjo orož-niško postajo in naznanila dogodek. V navzočnosti orožnikov je napravila površen inventar, pri katerem je ugotovila, da so tatovi odnesli za okoli 50.000 lir blaga. Policija zasleduje storilce. Nesreča v predoru Montuzza. Predsinočnjim se je vila v predoru Montuzza dolga vrsta voz vojaške uprave. Nenadoma je iz nasprotne strani pridrvel javni avtomobil; zaradi ovinka šofer ni mogel videti, da mu zapira pot kolona ___' if";L _______ TV-. «n (pAotim i o ninn_ telefonski pogovori med Trstom in Prago pre-1 vojaških vozov. Da se izogne > ko Ljubljane v času od 11. do 12., 16. do 17 ma zaprl zavore, toda avtomobil .je vkljub te- mu zdrsnil naprej na opolzli cesti m se je za- Ljubljane in 21. do 22. ure. AU1UIU w 11XVU V«'* M I'| v —— — — --- Ijena 2. stotniji 2. pešpolka v vojašnici kralja Karla v Kalenfoelcfci pri tekel v neki vojaški voz. Sunek je bil precej m ^ trčeni voz prevrnil in vrgel __t _ sedel na njem, na cestni tlak. Pri , . , .. . _ T . . tem se je pa nesrečnež precej težko pobil na vezam letniki, cena 5 lir -- Jako primemo, i - . se Cesare Nerei( siar 22 let, iz Budim-P°.ucno darilce za god našim %cu žena vsem novincem izjava, na podlagi predplači. — Ista Družba ima v zalogi tudi i Človeški plod v luži r katere so se cbvezaP, da bedo aktivno vezane letnike «Odmeva iz Afrike,, ki I se igrali vcera, popoldne na nekem travmku - - - ---- - jpri Sv. Mariji Magdaleni, so zapazili tam v neki luži čuden omot. Potegnili so ga na suho; nato so ga odvili ter našli v njem človeški plod. .0 tem so bili obveščeni orožniki, ki so prišli na lice mesta, vzeli zadevo na zapisnik ter prenesli plod v mrtvašnico mestne bolnišnice. onega blaga, ki je bilo naročeno v na razna komu kot vezilo, dobi notri že lepo tiskano vo-odgovoriti i _____ v vojašnico DrUitVM« VtSti niedzave^il-ška ko«ms |a za rc^oraž.tev? ženska podružnica «Sol. društva- v Trstu, smislu Ka> SC bo ZČ0*}10 ? . ? - i - - jn®' nepredvidene zapreke «e se*a danes ne T T _ »1___'________m lnil .. Im« -rnl n-rni fiicci' " " — ** morajo vojaki učiti odgovore vprašanja, kakor: Kaj mora madžarski vojak, če prid« člena 8 mirovne pogodbe aH pa kake drutfe H-ihyjeve vojske leži v Udi. železni^discf-,more vršiti; prednja odborova seja bo v so -- 5 K plim, in ker je hrana izvrstna, se večina boto 24. t. m- ob navadni uri m prostorih. odpuščenih vojakov vrača. Zanimivo je v trgovske pogodbe. Ta narcaoa bran' ia naieuoa uran interese zavezniških ? - - • * i _ . i i držav in njihov h državljanov, ki so blago vojašnici tedaj, ko se pričakuje kaka med- naročili v Nemčiji in tudi že plačali, za-! »veauska komisija: Vse poslopje se branju je pa Nemcem pošiljati naročeno in ?raf. VS! vojaki se odpustijo, Jii^C m.^ „ I častniki se cblecejc v civilne obleko. Orožje se poleži v podstrešje ali v klet. ze plačano blago v nezasedeno Nemčijo, kakor se je to večkrat dogajalo. Grška Zamena ujetnikov med Grčijo in Turčijo. ATiiNE, 16. Jutri se bodo pričele zamenjave civilnih ujetnikov med Grčijo in Turčijo; dne 27. t. m. pa se bodo zamenjavali vojni ujetniki. < Žen3ko dobrodelne udruženje* v Trstu. Odborova seja se vrši danes pcp. ob 4 h v navadnih prostorih. — Predsednica. Iz tržaškega iivllenis Razkritje velikanskega tihotapstva z vin-skiss cvetom v stari presti luki. — Skrivnostni- voz. — Državni er«r oslcparjen za imtt-on- redu>>. V nekem die4u te vojašnice je tu.ko_ ske svote. V tukajšnjih širših trgovskih krogih zvani zavod Nikolaja Horthyja, katerega je vzbudila v zadnjcl* dneh velikansko senza-tvorita dve stotniji dijakov, ki se vežbajo ciio vest o odkritju kolosalnega ^otapstva^ Vojaki že vedo, kaj imajo' odgovoriti in tako ni Čuda, da kooiSs je najdesc« «vse v Vesti * Goriškega Ajdovščina. « Dramatični Krožek* uprazori v soboto dne 17. t. m. ob 8. uri zv. in v nedeljo, dne 18. t. m. ob 4. uri pop. veseloigro v 3. dej. »Stari grehi*. DAROVI Gospod Kamenški daruje L 5.— Sol. društ. Podružnica iz Lon^erja fe poslala prebitek leta 1912. L 150.— Šolskemu društvu. Borzna poročila* Tečaji: Trst, 16. marca vojaško in imajo tudi ca ožje, čeravno so vedno oblečeni civilno. To je šola za. častnike. E VESTI katero je kompromitiranih več uglednih tržaških veletrgovcev. * * * Ze delj časa so inleresirana finančna oblast va sumila, da se v stari prosti luki vrše z nezacarinjenim blagom, ki je naloženo v tarno- ^^^ šnjih skladiščih, gotove kažnjive manipulacije, Oceanla . pri katerih trpi državni erar veliko *kodo. Do prenituia . trgovske vimi voditelji in zastopniki pa da nočejo imeti tega suma jih je pripravila okolščina, da se Tripcovich ratfnmtir« btnTta Cosoll-h . • • • 1 almitla . . • . Gerolimicb . • Libera TriesUna . I loyd ...... I ussfno • • • tT 0.70 učevan]a» v raznih kom si'ah. Naloga trgovske naj bodo ^dre:eni uradi informatorji o - < , d -"'n.kl ^nkl ff** -b e.ktiv„e resnice, marvei U tako. £,kor'dan=ih potih. In Uko « pr^vcer^m zapa- U l ic ui uasj/iuiu« — —— i- — .- ti"' 11 ITo^VeSr^"p;tTalp~ra«) ter' jih pred- strank« pobile „ pr o volji našefia ljudstva? ^ ^H ^ nekoliko i i j; C ^riin nalnđr, da se že bavi Man potom svodih strankarskih listov, ki rao- tsdaj nekateri tezam ^, . , ne delo za oživi enje in procvi, .našega em- ^ nucH. nobene vidne neredno so elanom zbornice znani dogodki, ki barvali, tudi ie bi jim ljudstvo odločno, in jas- sti. Že so hoteli stražniki pust.t, voz dal,e, ko š d; švicarski franki ... : tigleSkl funU papirnati • našega emporija«. Pričaku e. da nastop er.er- žavi? Vsakdo poreče, da je ta način izključen, zornost sledeča okoliščina: Videli so^PJ^to- Jcji . .............. giča-e Mtissclinijeve vlade pomeni konec «pro- ker je že časovno in tehnično nemožan. Ali pa ^v^prort. ^jf g ^ Z 1 l 1 Z 1 l Z mna, pero- taii ij u ci-i.il v lic i uiai « u c Lanu, Kakor---.— *-------— ------------- .. . , ____ ža trgovino, da bo mogla ta razpravljati o n ih je njim prav. In kako naj bi se druge nasprotne žili Jiako ^„^vez "stavdpred (torej vendar zopet razpravljanje) ter jih r !ožiti vladi. S to svojo nalego da se že la DO tlijU v»c šivan re saum j^iimuu ouuu- r*-----------' ' .. ■ , .. J *1, , . Lr^.r cJnldim razoravam in da se prič- karske^a stališča?! Le svojo voljo bi predočali voz pri vratih ustavi en od fmancaih uradnikov, enkrat kot voljo ljudstva! Mari. p^tom javnih shodov? Ti so natančno preiskali cel voz, ki m povrs- pori a». Značilna in sumljiva je njegova izjava, Še najmanje, ker bi svo-a 0.0290 0.0310 61.50,— 62.— 20.90.— 21-1 "i 9.50.— 10 25 O.09r0 0.10 20.70.- 20.80 131 50.- 132. -387.—.—390.— 97.20.— 97.45 Mali oglasi POZOR! Krene, korale, 2iato, platin in zebov* fe po najvišiih cenah plačuje edini grosisf Belir " --- --- lleli Vita, via Madonnina 10, I. 31 PREPARATE za olepšanje kože, za zobe, proti izpadanju las, neškodljdve barve za lase ima lekarna v II. Bistrici. 29/4 ZLAT, srebrn in papiruat denar se kupuje ia prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacintc Gallina 2, (nasproti hotelr Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori sc slovensko. 25 KRONE in goldinarje plačuiem dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares št. 6, L 44 Stev. 392. Razpis službe. Županstvo Tolmin razpisuje mesto občinskega uradnika z mesečno plačo 400 do 500 Lir. Kolekovane prošnje naj se predložijo pod pisanemu županstvu najdalje do konca tek. meseca, katerim naj se priložijo: a) potrdilo italijanskega državljanstva; b) spričevalo nravnosti; c) zdravniško spričevalo; č) dokazi znanja slovenskega in italijanskega jezika v govoru in pisavi; in d) spričevalo o znanju strejepisa. Prednost za to službo imajo oni, ki so že bili v enaki ali tajniški službi. Nastop službe takoj po imenovanju. Tolmin, dne 15. marca 1923. (126) Za Župana : J. Mrak. v sredini mesta Ptuja, Prešernova u ica 27 poleg realne višje gimmnazije. se prod? za 325.000 dinarjev. Pod hišo je velika betonirana klet pripravna za trgovino s sadjeiP ali vinom. V dvoriščnem dvonadstropnem traktu hiše so skladišča in zadaj vrt za zelenjavo. — Ponudbe na Franc Čuček, Ptuj. mm cm i. c! — G3RICA — t Via Cescre LomUroso 5 (prej via Lson!) | - ima vedno v zalogi (15 4 % nove kočije, koleslje, mesarske % I vozove (Vagerle), žardinere. t * Veliki popusti. Izvršujejo se vsa dela po naročilu | Qr . », vifi"«mešro ~da^e_nietfovo ored- no izražalo svojo voljo. V največ slučajih pa bi je finančni stotnik, ki ^prisostvoval preiskavi, ffirpr^ 1: rudstvo — izvzemši morda kakega neznača^. zapazil da ^a v.z na SSbfc ___ ..1 f^:: n<> ;zroči tetfa neža — niti ne pnslo blizu, ker se njegovi na- mn) pn koncu spcaaj umemo i . ESritaS. kf eV-oHh vrlinahTn spl4 fp-tniki niti n/morejo sporazumeti z njim in ^^^Zn^^ečTn^ C ^ ni h razmerah poklican, da to zbornico dovede ker pm - ne zaupa Tolmači vol« ljucstva ^rnse ■r^oi nr.-ičn-tfa nrocvita Med tem nai se napram vnanjemu svetu morejo biti le njegovi krit a, je s poostreno naiancnosijo n^- J1 n^lnfp h™ izeač'o' zz^r^kimza- izvcleni zastopniki, ki poznajo njegovo resnic- preiskavo ter zapazil, da ima^o ogrodni trami k^ liart no vol:o, ker ljubijo to ljudstvo/ker kol n":- na zadnjem koncu zgoraj posebno izdelane vi_- * ... govi sinovi poznajo njegove potrebe ii To bi bilo bistveno iz tega programaticnega kcf jfan tudi ijudstvo zaupa in k govora, katerega glavna označba pa je v Jem, edinim more povedati vso svojo volj.-. ------ — ----------- - - ,-.. . nasprotnikov — češ, da hočejo go- tekočina. Odmašivši zamašek na spodnji strani v u: m z l?udstvosn — kakor vidimo, n^-.se je skozi luknjo vlila ona tekočina, ki m ia povedano — ze cntrai itaj sicn ^ zm-;sclno in neizvedljivo. Pa saj so isti fašisti tič drugega nego (pristni vinski cvet. » tem Zares? skromen in piče! — *program»! Sicer_____:___c« na , Kila ««>veda u^anika skrivnost: pa ni novemu gospodu predsedniku zameriti te skromnosti, kc jc sam h le nekak zamašek za silo, ki mu bo poklican mož. Vsakdo pa sc mora vprasau, peljivce „ v, „ ^ .» ---------------, n- zakaj ni na to mesto v korporaciji s tako ve- znanj) so doseči kak modus vivendi. izjavil, da se nahaja v službi tvrdke rratein likimi nalogami stopil tisti .poklicani, mož j. a-udstva, na razgovor, mar. Ricci in trdi da ni vedel, da ,e bt voz na ta ravno seda', v času hude trgovske krize, ko J' vodiiJje. Teko je po vsem svetu, pčo pripravi,en. Aretirana sta bilatudioba b: morala trgovska zbornica najmtenzivnejie ^ politično življenje Stališče, ki bi ga j brata Ricci m neki agent. Brata Rko tud r- vršiti svojo nalogo?! To >e tisto vprašanje, ki uvel£~ti naži nasprotniki napram nam fita, da nista mč vedela o meče svojo senco na vse delo za vzpostavo Jugoslovcni)nl v julijski Krajini, je torej v na- J" ner prejšnjega trgovskega razmaha v Trsiu. Eno * z ^ ksi da bi iz- namenen za rabo Hudem tam zunaj. Iako — Wodel njegovo voljo! Do takih gorostasnih za- naravnost bodi povedano — šjkaniranje ni le Uhiđc<>; E dovaja sta!išče naših nasprotnikov odsoten iz Trsta. V vili se , . male kostno, ampak tudi škodljivo za razvoj ' ^ voditeljeim! To ne bi" bilo več nahajala le njegova služkinja Gina Gustin; bila Tatovi opksaifi vilo. Na Greti št 401 stoji vila trgovca Josipa Rebech, kateri je začasno ' * *- ^ * vili se je predsinočajim gospodarskih sHkov z zaledjem In t-H ravno. | ^^^^^ - anarhija, ^ potrebuje Trst za rešitev »z sedanj knze. | razsulo. Ljudstvo ne bi imelo nikogar. je že dolgo v postelji, ko jo je nenadoma zbu-J:1 iz spanja močan ropot, ki (e prihajal iz POSESTVO, oddaljeno 3 km od Ljubljane, prodam iz prosti roke radi selitve. Posestvo se nahaja na zelo prometnem kraju, na križišču cest. V hiši se nahaja stara gostilna s | mešanim blagom se je Stroji za pranje na paro. — Kotli za kuhanje krme na paro. — Stroji za izde^ lovanje sodavice (sifonov) in poka lic. —• Varilci na petrolejski plin. — Tehtnice za prodajalne, kuhinjske, decimainj, tehtnico za vozove. ING. RIGHI & VIDOVICH — TRST (8) Via Sanita št. 8. (vogal via Po porella). Najvišje cena p!a