Kupujte
VOJNE_BONDEj
Najstarejši ilovenski dnevnik ▼ Ohio
Oglati v tem listu so uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte		
VOJNE BONDEI		
The Oldest	mmnavKf	
Slovene Daily	jHl KTT	
in Ohio		
1 Best Advertising		
1 Medium		
ŠTEVILKA (NUMBER) 184
_5^L. XXVII.—LETO XXVII.
CLEVELAND. OHIO, WEDNESDAY (SREDA), AUGUST 9, 1944
ŠTEVILKA (NUMBER) 184
Kanadčani udarili po poti proti Parizu
Nemci se brezupno zaganjajo proti Rusom
Poskušajo s protinapadi na vsej 1000-miljski fi'onli, ampak ves njihov je zaman
Nov položaj na Balkanu
st	četrtek, 9. avgu-
Moskva poroča, da Nem-'la vsej tisoč milj dolgi fronti ^^zarjajo brezupne protinapa-
de, ki
Ijeni
^ pomenijo smrtno krvav-za nacijsko vojsko, s ka-]j	edinole nekoliko zavr-
^usko prodiranje, ampak Rde-^ojske niso ustavili. Uj izgleda, je nemška ko-P°®^ala na vzhodno fron-jjp® vse rezerve, katere je anila do sedaj v centralni "Gniciji.
Vsi protinapadi odbiti
i® bil objavljen v prav-^^	zgodaj zjutraj,
Dn ''	bili nemški napadi
ofibiti in da ruske čete ovratno napredujejo." bil ^ nemški protinapad je tih	po več dnevih Iju-
j®v na latvijsko-litvinski JI, kjer so Rusi zopet podvze-°fenzivo proti Rigi.
se pripravlja za novo ofenzivo
od 23. junija da-2 odnehanja drveli proti očividno zbirajo sile moštva in materi-
fen;
H^kar bodo začeli novo o-
ske	ofenziva Rdeče voj-
®toji sedaj v svojem 48.
ti	ne utegne'ustavi-
b' P»^ler ne prodre do samega ®riina.
sovjetski in kot nemški potrjujejo v biv-
d ki
unevu " •* ' " — — dež %ubila svojo skoro ču-
^^«0 gibljivost, s katero je o-
skozi 40 dni, ampak
linije vsepovsod se pod
Pi'itiskom podajajo, in a-
jq kateri koli točki zlomi-
2^' ^S'le slediti polom, ki bo
c&til usodo nacijskega ra^-
Opening of Block Seo route would permit shipping by tanker of huge quantities of precious 100 octane gas, while
at same time Ploesti oil fields
which supply Germany, would be under new bombordment from Turkish boses
HUNGARY
budapest

ROMANIA
PtocJti^ bucharest# Oonubeit,
53
Black I Sea A
S
Saratevo
YUGOV BULGARIA
sofia
scutari
Salonika
O
Aegean
ankara
SMYRNA
ATHENS
Courtesy Till: STANDAliTi OIL CO (07II0»

TAFT POBIJA NAČRT ZA POVOJNO POMOČ
WASHINGTON, 8. avgusta. — Senator Taft, republikanec iz Ohija, je včeraj nastopil proti zakonskemu načrtu senatorja Kilgore, demokrata iz )^est Virgini-je, ki predvideva federalno brezposelnostno podporo za delavce, ki b o d o ob delo, kadar se konča vojna. Rekel je, da je načrt izdelala CIO.
Vprašanje industrijske de-mobilizacije je eden od poglavitnih probk mov, pred
Vesti z boli* AMERIŠKE tETE SO PRIDRVELE
DO L& MANIA; SE NAHAJAJO SAMO ŠE 110 MILJ OD PARIZA
A
VRH. GL. STAN ZAVEZNIŠKE EKSPEDICIJSKE i SILE, 9. avgusta. — Kanadske čete so včeraj v svoji pi -. .	vi veliki ofenzivi V Franciji zdrobile nekatere najmočnej-
Umril — ranjeni — Ujeil ^ nemških linij pred Parizom, medtem ko je ofenziva
I Vojni department je včeraj	vojske pod poveljstvom gen, Omarja Bradley-
'sporočil Mr. in Mrs. Frank De-ja butala V nemške linije pn La Mansu, samo 110 milj I beljak, 1368 E. 43 St., da je bil od Pariza.
! njun sin, Pfc. Joseph F. Debe-1
Turški prelom z nacijsko Nemčijo ustvarja popolnoma nov položaj na Balkanu. Medtem ko prelom ne pomeni, da je Turčija stopila v vojno, pa je ves nacijski obrambni sistem na Egejskern in Črnem morju izpostavljen veliki opasnosti. Ako Turčija odpre Dardanele bodo zavezniške sile v stanu bombardirati bolgarske in romunske luke in podvzeti invazijo Balkana z vzhodne strani.
Feldmaršal in 4 generali bili obešeni v Berlinu
Čete
Borba za Varšavo
ljuti borbi za Varšavo so fai	Rokosovskega vče-
ljutih bojih prodrle 6 Pfed	proti severu in na-
fph	so tudi nekoliko v o-
Enaka kazen je zadela tri druge častnike, ki so "priznali" zaroto prati Adolfu Hitlerju
t I ^ proti Krakovu.
so tudi armade Va Koneva in gen. Prito-J^žni Poljski zaznamovale 33	in se sedaj nahajajo
od češkoslovaške meje.
vrgli v boj vse, kar imajo
teku zadnjih treh tednov Nemci iz centralne 16 rezervnih divizij, in Vesti pravijo, da naciji
k
v boj proti Rusom "vse.
med drugim tudi od gradnjo cest in vzdrže-aerodromov.
Na
^^bodno fronto so bile ki ^ Poslane okupacijske sile, bile do sedaj v zapadni graJ !' Italiji, Jugoslaviji, O-' 'n Norveški.
Vojne bonde In vojno-varde-"•Uij	bo čimprej poraženci
*»«> kar ono predstavljat
LONDON, 8. avg. — Nemška uradna časnikarska agencija je danes naznanila, da je bilo pred nacijskim ljudskim sodiščem obsojenih na smrt in dve uri po izreku obsodbe obešenih osem visokih armadnih častnikov, ki so "priznali" udeležbo v zaroti proti življenju Adolfa Hitlerja, ki je bila poizkušena 20. julija.
Na vislicah so umrli sledeči:*
feldmaršal Erwin von Witzle-|
ben, general Hoeppner, general Steaff, general von Hase, poročnik von Hagen, podpolkovnik Bernardis, stotnik Friedrich Klausig in poročnik grof York von Wartenburg.
Dva generala in trije častniki izključeni iz armade
Poleg tega je častni armadni tribunal izključil iz armade sledeče : general komunikacijskih čet "Fellglebel, general von Tres-cow, polkovnik gen. štaba Hansen, major gen. štaba Hayessen in upokojeni poročnik grof von der Schulenberg.
Nemško uradno poročilo pravi, da sta dva na smrt obsojana častnika prosila, da se ju u-streli, dočim je tretji prosil, da se ne zapleni njegovega imetja.
Najbolj sramotna kazen za junkerje
Odkar so naciji v Nemčiji na krmilu, se je nasprotnike režima kaznovalo na srednjeveški način s tem, da jim je rabelj odsekal glavo.
Toda celo te vrste eksekucija se je v tem slučaju Hitlerju zdela premila. Ponosni junkerji so umrli na vislicah kot zločinci najnižje vrste.
Sodnija, sestoječa iz samih zagrizenih nacijev, je "ugotovila", da so obsojeni častniki po umoru Hitlerja nameravali prevzeti vlado in začeti razgovore z zavezniki v svrho sklenitve miru.
. ,	. ,. : Včeraj je bilo v akciji več kot kanci podvzeli koncentriran na-
ka te rimi stoji ^ongres, ki Ijak, star 21 let, 12. maja ^ tisoč ameriških težkih bombni-{pad.
na italijanski fronti. Preje je	navzlic najhujšemu, Eno poroSilo pravi, da je nem-
bo moral med t^gim odločiti, kaj storiti 'i tovarnami in zalogami, ki jiredstavlja-jo investicijo 7omilijard dolarjev ljudskega denarja.
Kratke vesti
lo poročano, da je bil istega dne pogrešan v akciji.
I Pfc. Dabeljak je odšel.k vo-I jakom v decembru 1942 in j 2 ^ bil poslan preko mdrja. preteklega decembra z infanterijsko e-
I dinico. Obiskoval je East Tech I High School in je pred odho-I dom v armado delal pri Repu-
anti-letalskemu ognju, prinaša- j ška posadka v S. Lorientu pri-li smrt in uničenje nemškim si-, pravljena na podajo. .
lam pod Caenom na normandij-ski fronti.
Ameriški bombniki so odprli ofenzivo
Potem ko so bombniki ome-
NACIJI SO PETAINA BAJE ODVEDLI V NEMČIJO
LONDON, 8. avgusta. — Nepotrjene vesti, ki so dospele iz slovesna zadušnica. Poleg star- ^ pariz.
Druge ameriške sile na dolnjem koncu 130 milj dolge fronte drvijo južno proti reki Loire, : da se spoprimejo z desetimi so-i vražmmi divizijami v južni
. ....	...	, . Franciji, katere se glasom po-
! hcah nemške pozicije, so udari-1	•
_ I,	.. , J , : rocil IZ Madrida nahajajo na
blic Steel Co. V sredo 16. avgu-; jg i^i-oti nacijem kanadske o-, .
sta ob 10. uri dopoldne se b^lMopne čete in infanterlja, in^'J'™	P™" severu, da
vršila zanj v cerkvi sv. Vidal^^gg, prodirati po poti, ki vodi ■	se zaprejo nad
ii.' M m wi % 1r I	o w-» ft v>i o I m /-» ri/-^ r70_
Pvt. Grozde se je treniral v Camp Wheeler, Georgia, in se
IZJAVA STETTINIUSA GLEDE "LEND-LEASE" PO VOJNI
JAPONKA JE POMAGALA NACIJSKEMU UJETNIKU
DENVER, 8. avgusta. — Heinrich Haider, 31-letni nemški ujetnik, je danes pri obravnavi 35-letne ameriške Japonke, Mrs. Tsuruko Wallace, izpričeval, da mu je preskrbela obleko in zemljevide za beg iz ujet-niškega tabora, potem ko ga je iaman skušala odvrniti od bega, ker se je bala, da bo ustreljen. Z Mrs. Tsuruko Wallace sta obtoženi izdajstva tudi njeni dve sestri, Mrs. Florence O-tani, stara 33 let, in Mrs. Billie Shitara Tanigoshi, stara 32 let.
Zuricha v Švici pravijo', da so naciji maršala Petaina odvedli iz Vichyja v Nemčijo.
ODLIČEN RABINEC '
UTONIL V JEZERU
TERRE HATITi:, Ind., 8. avgusta. — y nekem bližnjem jezeru je včeraj utonil dr. Asher r. Katz, rabinec iz Chicaga in j je nahajal preko morja izza pro-tajnik ondotne podružnice A-meriškega židovskega kongre-
33..
16 LETNI DEČEK PODLEGEL INFANTILNI PARALIZI
Kot druga žrtev infantilne paralize je umrl v clevelandski mestni bolnišnici 16-letni Kenneth Welton iz Rock Creeka v Ashtabula okraju. Prva žrtev je bila neka deklica, ki je zbolela,
ko se je nahajala v letovišču ob jezeru zapadno od Loraina in je umrla v mestni bolnišnici 31.
julija. Vseh javljenih slučajev infantilne paralize v Clevelan-du je 49, ki pa po večini niso resni.
BOLGARIJA SE SKUŠA UMAKNITI IZ VOJNE
ANKARA, 8. avgusta. — Tukajšnji diplomatski krogi so nocoj poročali, da se je Bolgarija približala z mirovnimi overtu-rami ameriškim zastopnikom v Bernu, Švica.
KONFERENCA ZA POVOJNI PROGRAM ODLOŽENA
WASHINGTON, 8. avgusta.
— Državni department naznanja, da se je začetek konference med Zed. državami, Anglijo in Rusijo glede načrtov za povojno varnost odložil od 14. do 21, avgusta, ker Rusija potrebuje nekoliko več časa za priprave. Izkljtičeno ni, da je Rusija vprašala odložitev razgovorov v nadi, da bodo do tedaj končana njena pogajanja s poljsko zamejilo vlado.
ZADNJI BOJI ZA POSEST FLORENCIJE
, njimi klešče ameriške oborože-;ne sile.
Nemci bežijo z bicikli in konjskimi iipregami
šev zapušča tudi tri sestre in e
nega brata	i Kanadčani so se priborili do
__j postojank, od katerih je razda-
Resne opekline je dobil 12. Ija d« Pariza približno ista kot julija v Franciji Pvt. Joseph M. je razdalja ameriških sil.	| Madridska poročila pravijo.
Grozde, star 34 let, čigar žena j^gniške postojanke padle druga'	Francije be-
staquje na 1381 Giddings Ave.	J druel	1"'^° ^	m vozovi, v katere
/a uruRw	, j S3 upreženi konji, in da so v
Potem ko so ameriški bomb-; predelih Francije in sredozem-
niki končali delo, s katerim jej ski obali pustili le šibke garni-
šlega aprila Pred odhodom k začelo tisoč britskih bombnikov, j zije.
vojakom 9. novembra 1943, je ki so bill v akciji prot. Nemcem,	prihajajo
delal pri White Motor Co.	: ponoči, so ana cam v ris o : po^ogiia ja se zavezniki pri-
zi St. Aignan de Cramesnil, se- ... . ..	,
—	!	..... J ^	; pravliaio za invazijo na sredo-
V Franciji je bil ranjen 20.	^ juzno o aena. | zemski obali Francije, trdeč, da
julija Pfc. Rudolpb Koračin,
star 20 let, sin Mr. in Mrs. Ignatius Koračin, 5474 E. 135 St.,
Garfield Heights
Pfc. Koračin je pohajal v Garfield High School in je pred odhodom k vojakom v marcu 1943
delal za Lempco Products v: Cintheaux, osem milj in pol juž-Bedfordu.	no od Caena.
Oklopni vozovi v akcij!
V včerajšnji ofenzivi so Kanadčani rabili velike oklopne vo-WASHINGTON, 8. avgusta, j ^ove, s katerimi je infanterija
Pod pezo napada kanadskih ^ se je nekaj čet pete ameriške sil so nemške postojanke, kate- j armade v Italiji potegnilo s re so od dneva, ko se je začela fronte, in da se na zapadni ita-invazija, zapirale pot proti Pa- j lijanski obali pripravlja velika rizu, padale druga za drugo, in j koncentracija parnikov iii inva-ko se je zmračilo, so bili Ka- i zijskih ladij.
nadčani v boju s sovražnikom v!	-
,— Državni podtajnik Stettinius je danes zanikal, da je Anglija vprašala za nadaljevanje lend-lease pomoči, kadar se konča
udarila proti nemškim pozicijam. To je novo orožje, ki je bilo ob tej priliki prvič uporabljeno in se je izkazalo jako u-
vojna proti Angliji, kot pogoj I spesno.
za njeno sodelovanje v vojni i Amerikanci, ki prodirajo pro-
proti Japoncem, ali da se tozadevno vršijo razgovori med Zed. državami in Veliko Britanijo.
Dobrodelnost Rdečega kri?a
ti Parizu na srednjem sektorju vzhodno od Avranchesa, so včeraj napredovali'nadaljnih deset milj.
Poročila s fronte pravijo, da so prednje čete dospele do Le Mansa, važnega železniškega in komunikacijskega centra.
Amerikanci pod ognjem lastnih bombnikov
Ko je bilo bombardiranje nemških postojank na višku, j 3 bil eden izmed vodilnih bombnikov od nemškega ognja sestreljen.
V zmedi, ki je sledila, so ne-
SAMO 13 STAVKARJEV V PHILADELPHIJI OSTALO DOMA
PHILADELPHIA, 8. avgusta. — Včeraj se od 6,000 delavcev pri cestni železnici, ki so bili na stavki, samo 13 mož ni vrnilo na delo. Kaj se bo ukrenilo glede črncev, radi katerih so delavci odšli na divjo stavko, je nerešeno vprašanje. Stavkarji so kapitulirali, ko je armada naslovila ultimatum, da bodo vsi oni, ki se ne vrnejo na delo, od-slovljeni.
DELEGATJE
Podružnico št. 48 SANS bodo zastopali na prihodnji konvenciji, ki se bo vršila dne 2. in 3. septembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., sledeči delegat je: Louis Kafer-le, Andrew Božič, Anton Jan-kovič in John Zaic, namestnika pa sta Mary Durn in Anton Skapin.
NA OBISKU
Na obisku pri Mrs. Mary Mil-katera ameriška letala spustila	igoi E. 71 St., ki boleha
RIM, 8. avgusta. — Britske čete so danes trebile zadnji |
nemški odpor v Florenciji južno od reke Arne, medtem ko j se ostale zavezniške sile pri- j križa je bila z veseljem spre je-pravljajo za naskok na nemško ta, ko je ponudila vojakom na
članica ameriškega Rdečega
gotsko obrambno linijo, ki leži severno od Florence.
neki fronti pecivo, ki ga je pre-skrbel Rdeči kriz.
nekaj bomb na svoje lastne čete, kakor se je zgodilo nedavno, ko so Amerikanci odprli ofenzivo pri St. Lo, kjer je postal žrtev slične tragedije general Mc-Nai(.
V Bretoniju ameriške sile vztrajno drobijo nemški odpor v vseh petih važnih pristaniških mestih. Na submarinsko bazo v St. Lorientu so Ameri-
že nekaj mesecev, se nahajajo Mr. in Mrs. Frank Drobnich in njiju hčeri Mrs. Rose Jamison in Mrs. Yusta Palčič ter njena hčerka Rosalene, iz Granger, Iowa, in Mi%. Antonia Collins, iz Frank, W. Va. Mrs. Drobnich in Mrs. Collins sta sestri Mrs. Millavec. — Prijatelji in znanci so. vabljeni, da jih obiščejo na zgornjem naslovu. Dobrodošli!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
s. avgusta, 1^^
^ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto).......................................................................$6.50
For Half Year — (Za pol leta) ,...................................................................... 3.50
Por 3 Months — (Za 3 mesece)......................................................................... 2.00
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico:
(Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto)_________________
For ilall Year — (Za pol leta)_________________________________
Por 3 Month« — (Za i mesece) _________________________________________
kakor ponosni galebi nad vodo, taki so pali za našo svobodo.
_________$7.5fl
______4.00
_____2.25
Por Europe, South America and Other Foreign Countries; (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države): Por One Year — (Za celo leto) ______________________________________
___________________________________________________________$8.00
For Half Year — (Za pol leta) ................................................................................450
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
PARTIZANSKA PESEM - SVEDOK SLOVENSKE HEROJSKE DOBE
-V Enakopravnosti je bilo priobčenih zadnji čas več iziedno zanimivih in značilnih pisem, ki so jih pisali sorodnikom v Ameriki naši slovenski borci onkraj^ morja, ki so raztreseni po zavezniških taboriščih v Sredozemlju. Ta pisma so neuradno, ampak zato tem bolj avtentično spričevalo borbenega duha, ki preveva naš narod v tej njegovi tako tragični in veličastni dobi.
Posebnost te velike in junaške dobe je slovenska partizanska pesem. Prava pesem se ne da ponarediti, ona priue iz srca in si zopet najde pot v tajinstveno izbo poslušalčevega srca. Partizanska pesem je pristna, samonikla, veličastna — kakor so dnevi v katerih se je rodila.
Danes priobčamo pismo, ki ga je prejel neki new-yorški rojak ter izročil Združenemu odboru južnoslo-vanskih Amerikancev z dovoljenjem, da se ga radi značilnosti njegove vsebine pošlje listom za priobčitev. Pismo, ki je bilo poslano iz Bizeite v Severni Afriki pro-šlega maja, se glasi:
"DrAgi prijatelj:
"Tu se nahajam že precej časa in prav nič se nimam potožiti. Saj veš, kako lepo je v Me'diteranu, kjer človek po dolgem času čuti bližino naše lepe domovine in kjer imam priliko srečavati mnoge naše borce, od katerih seveda mnogokaj slišiš o življenju in bmbi v naših krajih.
"Pred nekaj dnevi sem srečal slovenske fante, borce, ki so pred kratkim prispeli iz domovine. Verjemi prijatelj ko jih vidiš tako krepke in odločne, tako bistre in plemenite, ko slišiš o junaški borbi v domovini, se človeka polasti žalost, da moraš biti tu, a ne doma, kjer se kuje naša usoda. Rečem Ti, jekleni fantje, odločni, premišljeni in izknšeni, neustrašeni in sposobni izvajati velika dela! Niti za trenutek ne posumnjajo v dokončno zmago, ne samo nad zunanjimi sovražniki nego tudi nad notranjimi, kajti vedo, da je cel naš narod tak kakor oni sami. Kljub vsem težavam, ki so jih prestali, kljub vsem grozotam, ki so jih videli, so vedno vedri in veseli in kjerkoli in kari.arkoli moiejo, zapojejo našo prelepo slovensko pesem.
"In koliko m ivih pesem . . . kakšni napevi in kakšne besede ... To so pesmi 'herojske dobe' naše slovenske domovine. Vsak m.esec, vsak teden, celo vsakega dne se porajajo nove o teivočih dogodkih in junaških podvigih pojedincev, ki se žrtvujejo za bodečo celino, o borbi, o zmagi in bodočem blagostanju. Nove pesmi o novi veri! Vsi komaj čakajo, da se rešijo neke formalnosti, pa da se povrnejo na borbo' v domovino! Čs bi mogel, jaz bi kar sedaj z njimi!	^
"Mi smo. tukaj objavili lepo južnoslovansko manifestacijo na sibskem pokopališču, kjer počivajo žrtve svetovne vojne. Položili smo prekiasen venec iz bronza, ukrašen z novo državno zastavo. Govorili so po en Srb, Hrvat, Slovenec, Bolgar in cn Rus, živeč v tukajšnjem kraju. Vzporedni smo borbo sibskih junakov iz svetovne vojne z sedanjo borbo uje/iinjenega jugoslovanskega naroda, za čast, svobodo, pravičnost in" enakopravnost južnoslovanskih narodov. Pozdravil sem vse kot si naročil.
"Prisrčen pozdrav!"
Pesmi partizanov
I Bosa pojdiva, dekle, obsorcj,
! bosa pojdiva med b'jie cvetove,
; v krilo nalomiva češnjevih vej,
da jih poiieseš nad talcev grobove.
i	PRIMORCI
j	$ajn Avgust
\ (Iz Stenskega časopisa delavske čete j partizanskega taborišča v Gravini, Ita-! lija, februarja 1944.)
: Kdo so tisti tam,
I krivih hrbtov, slokih ram,
z borno culo v roki.
j na cesti tej široki?
I
Znani se mi zdijo,
saj obrazi bledi govorijo . . .
Da ne sodim vas po sliki:
Kdo ste, mučeniki?
Po zaporiii smo jcčali,
tepeni na cementu spali,
I zdaj pa spet smo prosti,
konec ran je in bridkosti!
i
1 Mi vojaki smo slovanski,
I k četi gremo partizanski, j ki bori se za pravico, I za Primorje in Gorico!
1 SAMO EN CVET: Kajiihov Tonč
Samo en cvet, en češnjev cvet,
dehteč in bel, odlomi, moja draga, ' ne bom ga na klobuk pripel,
110 bom ga v gumbico si del.
odlomi ga, ocllomi, draga.
Jaz bom ljudem poslal ta cvet. , vsakomur, ki na križ pripet trpi v nomladi tej.
In glej ..."	"
: Ta cvet, ta drobni češnjev cvet bo v njih izbrisal malodušja sled in spet razžaril tožni jim pogled.
^ Samo en cvet.
en češnjev cvet odlomi, moja draga; saj veš, vsak tak pozdrav ' živeti, živeti pomaga.
DEKLE ... !	N.N., ■
i>!oJ dragi fant
j leži ubit ngkjc v dolenjskih hribih.
I Jaz sama za rešetkami strmim ubita, I rodila bom, postala mati otroku nekega ' bandita.
; tloj dragi fant:
:je veš, kaj vJe iiočeli so z menoj.
Kitko leno bilo bi iti za teboj. • v dolenjskih hribih pasti kakor ti. Umrla bi.	,
\ jaz živim, živim In naj rodim otroka njim,
; ki naju so ubili,
otroka njim, ki materam otroke co ; pobili.	/
Moj dragi fant,
! tako mi je. kot da bi kdo čez me oral; ee zdaj bi me noglcdal,	.
me re bi več snoznal.
Otrok pa tebe bo poznal—
poznal ne bo bandita—
in vedel bo, zakaj si nal.	•
■ zakaj je tvoja kri prelita.
TITO
Vladimir Nazor,
p revel S. Samec
Kar je tlelo pod pepelom,
v srcih nam globoko skrito, v svetel plamen je raznetil drug nam Tito, Tito, Tito.
Kar je teklo vse povsodi zlil je v strugo enovito ^	in široko reko stvoril
drug nam Tito. Tito, Tito.
Xašc žito in pšenico i	prevejal je skozi sito
in svcbude kruh tamesil drug nam Tito, Tito, Tit<».
Torej tudi ti, tovariš,
dv;gni pe it, i/, jekla ulito,
in za njim do konca pojdi z vzklikom: Tito, Tito. Tito!
Ciganka mu je orerokovala
(Iz i'ar! i/'inskc čitanko po-jdruKim pi ijatcljnm .sluv;;n;;l:t'
vzcniaino ......... pcsnji, ki pri -! pesmi v Ameriki. -SANS.)
i-ijo, da se na
M'ci v slan (l()ni()\ini ne samo k->] ''ijfjo '/.a : \ob()(l() naroda, temv( dn tudi	kulturo \'	• "> }pih narod ie 'zavednosti. Veei'; teh pesmi je tudi uglasbenih in v l:raik> Tn bodo note na razpo-
TALCEM Kajuhov Tonč
UoMi pii.jdivii, dekle, obsoroj, 1)11'-;» piijdiwi prok zemljp Irpecc, ••(•(li zasanjanih češnjevih vej '.'•rn li ncino v dlani koprneče.
■M eešiije i-vetovi,
Burja j(; žvižgala okoli oglov i in nam s svojim pišem večala I občutek ugodja, ko smo v pri-; Jetni družbi sedeli okoli tople : peči in se pomenkovali. Marsi-I katera misel je bila sprožena, marsikateri spomin oživljen. I Najbolj pa nas je pretresel ču-■ dovit dogodek, ki nam ga je ob splošni fxjzoi'nosti pripovedoval • bivši oficir iz svetovne vojne. Podajam ga po njegovem pri-i po.vedovanju:
Naša četa se je takrat ustavila kot bataljonska rezerva ka-
v i'l'aiK« in l>o(M) note na ra/po- ijeu - ' "M cesnje i-vt-tovi,	i i i
higo naf-im iiovskim zborom in ltemni, pi-i-mni so talcev grobovi,	ke dobre pol ure hoda za pivo
bojno črto v neki vasici, ki je ležala mrtva in napol razdrta od ruskega ognja, ki se ni omejil samo na prvo bojno črto, ampak je tipal s svojimi izstrelki tudi daleč v zaledje. Pred nami", v prvih strelnih jarkih, je tedaj besnela bojna vihra, kakor da se je bilo odprlo peklo. Zdaj pa zdaj je rusko topničarstvo za-rjovelo tudi proti nam v pivo zaledje in bljunilo na nas smrt. Skrili smo se pred tem strašnim ognjem v zaklone, ki smo si jih na hitro pripravili, skuša-je si z njimi zavarovati naša bedna življenja, ki so bila takrat tako poceni.
Vendar usoda ni mogla biti naklonjena vsem. Bilo je v teku dneva precej mrtvih, še več pa hudo ranjenih, ki so jih bolničarji stokajoče odnašali s po-zorišča.
Srečnejši, ki si bili le lahko ranjeni so zadovoljno sami brez cuje pomoči odšepali v zaledje v smeii proti divizijski bolnišnici. Krčevito so hiteli svojo pot boječ se, da bi jih v zadnjem trenutku ne zajela smrt.
Šele proti večeru je ta bojna igra ponehala. Umolknilo je grmenje topov, prenehalo je reg-Ijanje strojnih pušk, le tu in lam je še odmevalo pušk&jje-nje, dokler ni utihnil tudi poslednji strel iz puške in je zavladala splošna tišina.
Polagoma smo prilezli iz svojih zaklonov. Bili smo veseli, da smo ušli nevarnostim tega dne, čeprav nas je čakala naslednji dan nova nevarnost.
Za drugo jutro je bil ukazan generalni napad in naša četa bo morala kot prva napasti dobro utrjeno rusko bojno črto.
Ko je prišel vojni kurat in nam podehl generalno odvezo, 30 nas ti slovesni trenutki sicer pretresli, tgda ne za dolgo. Ko smo koj nato dobili obilno večerjo in nekaj "požirkov prijetno ščegetajočega ruma, smo pozabili gtozote, strah in skrbi in se porazdelili na manjše to-variške skupine, kjer sta nas kmalu zajeli prijetno kremlja-iije in veselo razpoloženje.
Štirje četni oficirji smo se zleknili na ravninico tik za neko zapuščeno hišo, katere notranje stanje je dalo sklepati na to, da so jo bili njeni prebivalci v vsej naglici zapustili, tako, da niso bili utegnili kdo ve kaj odnesti.
Vsak iamed tovarišev je prispeval svojo zalogo vina, in tako je postalo naše razpoloženje najboljše, ko se je pred nami naenkrat : pojavila , ciganka, ki je morala' biti od sile podjetna, da se je prerinila skoro tik pred fronto.
Črna kakor zemlja in uvela, da ne bi mogel prešteti vseh njenih gub, je kazala vendar prijetne poteze. Luna je bila pravkar tedaj prisvetila skozi oblake in osvetila nekam skrivnostni pojav. Na njeno prigovarjanje smo razgrnili odejo in polegli ob njej. Starka pa je začela napovedovati srečo govoreč o ljubezni, bogastvu, sijajni bodočnosti, veseli poroki, vplivnih dobrih zvezah, velikih dediščinah, dobitkih v loteriji.
Dasi smo delali vsi videz, kakor da nas to vse skupaj ne gane, so je vendar posamezniku ob vsem tem obilju napovedane 3i'cče razjasnil obraz in veselo Ise muzaje je Voak, ki mu je ! prerokovala srečo, spremljal ci-gankine kretnje in njene kakor potok preliv,ajoče se besede. Ko pa je prišel na vrsto najmlajši praporščak Zdenko, je ciganki ! ob obrtnem premetavanju kart i naenkrat zastal jezik. Obotav-: 1 j l ic jo pokazala na karto, j ki je ležala pred praporščakom. |U,1:!, je pikova duma, ki je po ' mnenju galiških cigank pomenila gotovo smrt.
' Nekaj kakor groza nas je
THE PIED PIPER OF HAMELIN.
m
ŠKRAT
M-9S
UNtO 0W1
spreletelo. Smrtno bled, z melanholičnim usmevom na ustnih je zrl na zloveščo podobo praporščak Zdenko.
Tedaj pa smo se zavedli in se zasmejali: "Vse skupaj je neumnost! Vrzi še enkrat in naj bosta ženitev in sreča!"
Ciganka je začela znova mešati karte in zdaj je priklenila nase tudi pozornost onih tovarišev, ki se prej niso brigali zanjo. A ko je nazadnje znova obležala pred nami zlohotna podoba smrti, nas je popadel gnev. Zagrizili smo ciganki. Toda praporščak Zdenko se je posiljeno zasmejal: "Pustite jo, saj mi usodo le prerokuje, ne pa u-stvarja!"
In ciganka mu je vrgla karte v tretje. Ko pa je z levico privzdignil umazani kupec kart, 3mo opazili, da mu je roka za spoznanje drhtela.
Starka je metala karte in živahno migala z očmi, očitno v hudi zadregi in boječ se naših pesti, s katerimi smo ji bili zagrozili, če ne bo prinašala boljše usode. Vendar je pred nami nazadnje znova obležala le — nikova dama. Kaj je bilo to? Polastila se nas je osuplost. Ko smo se predramili iz otrplosti, ciganke ni bilo več med nami. Izginila je, kakor bi se bila vdrla v zemljo.
Naslednji dan nas je že ob treh spravilo pakoncu povelje za napad. Po zasnovanem napadalnem načrtu bi morali zasesti raztegnjeni rob gozdička in odtod po prvem znaku za generalni napad jurišati rusko dobro utrjeno pozicijo, ki se je dvigala oddaljena nekaj sto korakov od gozdnega roba na majhnem pobočju, s katerega so Rusi obvladovali vse ravno pred njimi se xaztegajoce polje.
Po polurnem korakanju smo Ž2 tičali ob gozdnem robu, skriti med drevesi, mrki in nemi, pripravljeni, da vsak trenutek na povelje naskočimo. Vojaki s puškami ob nogah in ročnimi granatami za pasovi so v strnjeni vrsti zajedli svoja mesta. Vsak je zamišljene strmel predse tehtaje svoje dosedanje življenje in skuša je si osvetliti prihodnost vsaj za naslednji dan. Ali bor)? še ostal živ? Ali pa bom nemara mrtev ali s hudo rano obležal kje tam na polju.
Bavil sem se z enakimi mislimi, ko se me je narahlo dotaknila roka praporščaka Zdenka. Vprašujoče sem zrl v njegov obraz, v katerem se je zrcalila prečuta noč. Pomolil mi je dve pismi s prošnjo, naj pre-skrbim njih odpošiljatev. Presenetilo me je. Skušal sem odgnati moreče misli, toda praporščak je odmahnil: "Hvala ti, tovariš, za dobro mišljeno tolažbo. Ne misli, da me je po-
Frfderik Veliki je v mla# letih v Amsterdamu obiskal kega bankirja.
Bankirjeva žena ga ni _ , la. Odvedla ga je v najbolj^ sobo, kot dobra gospodinja h ga je prosila, naj si sezuje če*" Ije in natakne copate.
Ko se je bankir vrnil in ^ gledal kralja v copatan, se J-nad vedenjem svoje žene strašil.
črn
Prosil je kralja odpušča in pozval ženo, naj stori i", Ta pa je uprla obe roki ob in menila:
"Tu se ne da nič napra^
din?
tri včerajšnji dogodek s ciganko, toda priznam ti, da imam že nekaj dni smrtne slutnje, ki se mi potrjujejo bede in v spanju in se ne dado odgnati. Dobro vem: današnjega dneva ne bom preživel . . .
Nenadno povelje je prekinilo najin nadaljni razgovor in naju pognalo vsega na čelo svojemu vodu. Zarjoveli so topovi, zareg-Ijale strojne puške s svojim smrtonosnim tak-tak-tak in kakor bevskajoči psi so vmes drobile puške. Završale so nad nami veje, se cepile in padale zadete od izstrelkov na nas. Neuklonljivo povelje: "Naprej!" ki smo ga od moža do moža vzdolž napadalne vrste kriknili, nas je pognalo tik na gozdni rob in kakor splašena jata ptic smo se spustili iz gozda po poljski ravnim proti ruskim jarkom.
Glesneje je postalo rjovenje topov, podvojil« se je peketanje strojnih in navadnih pušk, bojni trušč na vsej črti ce je stopnjeval s strahotnimi eksplozijami šrapnelov in granat, ki so treskale in orale okoli nas. Po kakih desetih korakih od gozdnega roba pa sem se ozrl na "levo po svojem vodnem tovarišu, praporščaku Zdenku. Še sem ga videl, kako je na čelu svojega voda planil iz gozdnega roba na polje.
Skoraj istočasno pa sem po tresku šrapnela opazil, kako je zakrilil z rokami, se zavrtel in telebnil na zemljo. Toda vrvež me je kmalu pognal naprej. Posrečilo se nam je zavzeti rusko pozicijo, katero pa smo mogli držati le dobro uro, kajti silen ruski protinapad nas je preko polja, posejanega z mrliči in ranjenci, pognal nazaj. Vendar j se nam je napad ta dan posrečil še enkrat. Vdrli smo v ruske jarke, katerih pa tudi tokrat i nismo mogli držati. Ponovni j ruski napad nam je zadal veli-: ke izgube in nas je vrgel ne sa-I mo do gozdnega roba, ampak Š3 daleč preko njega nazaj.
Ob mraku smo bili spet v vasici, kjer smo prejšnji večer ča-I kali v rezervi. Izgube so bile o-[ gromne, vendar nas je najbolj I žalostila usoda praporščaka Zdenka, kateremu je bila s tako gotovostjo prerokovala ciganka smrt. Njegov četovodja, ki je šel v napadu tik za njim, nam je povedal, da ga je ubil šrapnel S težkim srcem sem odposlal pismi.
Ko smo čez dva dni ponovili napad in naposled za trajno zavzeli ruske jarke, smo ugotovili, da so bili Rusi med tem pobrali vse mrtvece in ranjence, tako, da praporščakovega tiu-pla ni bilo mogoče več najti.
Jaz sama, ki sem gospoo^ si sezujem čevlje, kadar stop, v to sobo. Naj pride kralj kraljica, čevlji morajo o® pred vrati!"
Friderik se je nasmehih ^ dejal; "Prav imate, gosp^i lastni hiši je treba vedno žiti na red in snago!"
Toplota iz vročih vr® cev bo grela hiše
Otok Island spada pod
sko. Dasi je Island tako na severu, vendar rasto tas"^ čudovito lepe krizanteme, krasni nageljni vsakovr® barv, paradižniki, grozdja . drugo. Vse to dandanes Island na svojih negovanih^ tovih sam prideluje in je neodvisen od uvoza iz 3"^ dežel.
Seveda bi ne bilo mogo^^' bi vse to raslo tamkaj ,j| zlem severu na prosten:' ^ rastline negujejo v toplih ličnjakih, katere ogrevajo ploto iz naravnih vročih cev.
Zdaj je vlada sklenila, do f prihodnje tudi stano^^, ogrevali s to ognjeniško LO.
Že delajo načrte, da ^ glavno mesto Islanda
vik napeljan po ceveh 12 nje okolice vročo vodo, potem prebivalcem na r**"
go.
Že od nekdaj Islandke t® ^ ravno vročo vodo porabljaj"
1 L' col''
pranje. Ze pred nekaj leti = d peljali vročo vodo iz h» vrelcev nekatere boln'®' ki so kaka dva kilometi"^ > vrelcev. Tudi nekaj šol vajo ti vrelci. Pri tem se j kazalo, da je taka kurjava no. cenejša kakor pa s P'^ gom.	. f
V Reykjaviku že kopU^J^^^f ke za cevi, ki bodo dovaja^® ^ 30 vodo v mesto. Cevi bod" > dali s poacbno mešanico betona, da bo vodo'iz teh ; cev prihajala v Reykjay* vedno 90 stopinj vroča. in" prava in njeno vzdrževanj® sta poceni.

li*
"Sicer nimam nobein'^ -jy? šcnj, toda očiviclno sem zmožna za delo formaii^
s. avgusta, 1944
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Marta Ostenso
STRASTNI BEG
(Nadaljevanje)
Stopala sta po poti med ce-diami v vse temnejši senci. Ce-sta se je vila pred njima kakor ^odrikast, trak in večer je bil Jasen, kakor jima je bil že marsikateri Toda zemlja se je zde-a Lindi otožno zastrta, kakor ^ je vsa rast na njej hipoma zastala.
Mark, ta kraj je tako puščoben. Ali ne čutiš nekake groze tukaj ?"
To naj u nič ne briga, Linda, 'aj nisva od tukaj. Midva ima-^a drug drugega."
Linda se je privila tesneje da bi se bila prepričala ° resnici njegovih besed.
šestnajsto poglavje
. ■'^^'Sust je bil nenavadno suh treba je bilo zgodaj sprav-Jati seno v stoge. Martin je bil radoveden, ali bo najel Kaleb akega moškega ko je bila Ju-1 a zaprta doma. Ela in Karli a bila kaj malo vajena tega ® a. Toda Martin je po vsem kar se je bilo pripetilo, ve-e dobro, da je bolje molčati
I večjo oblast nad družino. Tisti j dogodek mu je bil nov pripo-! moček, da je mogel držati Amalijo na vrvici. A zavaroval ga je tudi pred Judito, kajti zadeva bi bila lahko postala kriminal-•na, če bi jo bil hotel izročiti po-
ukazano. Z nikomer ni govorila,
nikogar pogledala. , . , . . . . T- . T j-i,- u »i J. ra tam, kjer je bila, za slučaj, Lindi je Juditma brezcutnost|	______ ..-_j
trgala srce. Več dni se ji ni pri
,liciji.Zato je morala ostati sekira tam, kjer je bila, za slučaj, Ida bi jo rabil kot dokazno sred-
, 1 1 -i-	-J 1	■ J :Stvo. Vendar je hotel biti Ka-
blizala, kajti sprevidela	je, da , . .	, ,,
.. . 1 • i. M J u J Icb prizanesljiv, dokler bi se
n TA y^ci Ki GTnvilr^	U o ri o i' '	*/7
ji to ne bi storilo dobro. Kadar je prišla iz šole, jo je često slišala, ko je težko stopala po stopnicah ali drgnila smrekove podnice, jo videla, ko se je sklanjala topa in izčrpana nad košaro in čistila zelenjad. Linda je vedela, da to ne more iti tako naprej in da ogenj, ki tli v Ju-diti, izbruhne tem siloviteje, čim dlje ga bo dušila v sebi.
Sekirica je tičala slej ko prej v steni skednja, kamor jo je bi-
Judita pokoravala. Njeno delo pri hiši je bilo zadovoljive j še, nego bi bilo delo kateregakoli najemnika. Sklenil jo je imeti v hišnem zaporu toliko časa, da bi zlomil v njej zlega duha, in jo potem ukročeno zaposliti na polju pri žetvi.
I Kalebu je uhajal pogled pro-|ti jugu, kjer je njegov lan po-' časi in nepričakovano krasno dozoreval. Prvega oktobra bi se bili morali vrniti mlatiči in la Judita zalučila. Kaleb jo je omikati, ko bi bil ves drugi
pridelek že pod streho. Bridka žalost ga je prevzela, ko je mi-
Bego
izpraševati. Občevanju
aleba z družino je bilo prav Prav konec in edina vez med 'ijimi je bilo delo, ki so ga ^P^avljali slej ko prej nepre-Soma in brez izpraševanja.
-A^malija je malone s prevneto ^ozornostjo opravljala od ju-/^^0 Hoči hišno in vrtno delo, J. da bi se ga bala izgubiti, g "dar je stopila z žarkega soln-^ razmeroma temno hišo, jo prevzela slepota in zdelo se J®, da Judite ni v hiši, tem-da je nekam izginila. Toda jo je zagledala sedečo z j^Pognjenim hrbtom in lupečo J'uisi krompir za kosilo ali po-'"^vljajočo kak del konjske ki ga ji je bil brez be-vrgel zjutraj Kaleb. In Hialijj^ je zopet poskušala oto-eti v čuvstvih in se utrditi v j^iJeneni sklepu. Saj je bila „ ita Kalebov otrok. Amalija
prepovedal odstraniti.
Dnevi so postajali pusti in roji čebel so brenčali nad rume- slil na žetev lanu, ki je rastel norjavimi travniki. Beli in ru- tako ponosno, tako bujno in domeni metulji so plesali vrtogla- stojanstveno. Krasno se je raz-vo kakor po navadi nad venoči- prostiralo pred njim lanišče in mi cvetovi zadnjih divjih rož. V se zibalo polno življenja, kakor hosti je nemirno vršalo od ptič- da ne bo nikoli konca njegovi jega plahutanja in gostolenja, bujni rasti. Toda Kaleb se je to-otroci so dan na dan prinašali v lažil, da pridejo nove letine in šolo zapuščena ptičja gnezda in novi pridelki. Sklenil je zase j a-delali po njih z ogljem ali barv- ti prihodnje leto še več lanu. nimi svinčniki posnetke. Lindo Nežno laneno bilje je bilo v je dušila nenaravna mehkoba ostrem nasprotju s težkimi raz-zraka; rast je bolj in bolj poje- merami, v katerih je rg^slo — mala. Toda nadaljevala je svo- izzivalo je Kaleba, da mora izje delo in se veselila dolžnosti, tisniti iz zemlje vse, kar mu je ki jo je vezala k šoli daleč od,hotela ta odtegniti.
Garovih.	I Mimogrede se je še enkrat
Martina je nemalo potrlo, koi®^' svoje delavce: Elo, Mar-je zvedel, da Kaleb ne bo najel. tina in Karlija in se nato odpra-nobenega moškega, ki bi jim ^ Polja. Smehljal se je sam pomagal spravljati seno v ge.
"Ela in Karli pričneta jutri'j« Aronsona v zameno za jeze-s teku vred spravUati seno,"	m zašiurjeno imočvirje.
rekel Kaleb po večerji. ju.|življenje bi bilo res dolgočasno,
če si ne bi znal človek priskrbeti zabave. Sicer bi se pa dalo jezersko dno čez leto ali dve pre-orati in močvirje izsušiti za po-setev z lanom. Potem bi ga mo-
g^Q_!pri sebi, ko se je peljal mimo I lesa, ki ga je bil dobil od Fusi-
Ko se je peljal domov, se je zopet spomnil Amalije in je razmišljal, kaj neki žena misli te dni. Moral bi jo zopet ogovoriti, kajti če bi le predolgo molčal, bi mogel izgubiti potrebni stik z njo. Ob svojem tuhtanju bi mogla priti Amalija na misel, da se ji nesebičnost ne izplača in da bi bilo bolje, če bi Mark Jordan zvedel resnico o sebi. To bi moglo napraviti v njegovem načrtu občutno vrzel. Stvari bodo le tako dolgo potekale gladko, dokler jih bo s svojim kljubovanjem držal v ravnovesju. Kaleb je sklenil, da mora pričeti govoriti z družino in pustiti Judito čez nekaj dni na poljsko delo.
II
Ko je prišla učiteljica neki dan iz šole, je delala Judita maslo v kuhinji. Amalija je bila na vrtu in ker ni bilo nikogar drugega v kuhinji, se je usedla Linda poleg Judite na tla in je gledala, kako se ji močne roke sučejo neprestano v krogu kakor stroj. Dekle je upirala oči v tla in ni naredila ni-kakega znaka, da bi bila opazila Lindo, ko je vstopila.
"Judita, Judita, čemu ne bi govorili z menoj ?" je vprašala Linda blago. Učiteljica se je komaj premagovala, da ji niso solze zalile oči, ko je opazovala veliko, mrko deklino, ki je sedela na tleh in tako zamišljeno vrtela ročaj pin je, kakor da se ne bi brigala za nič drugega na svetu.
Judita je obrnila oči v učiteljico. "Saj menda ni nič takega, kaj pa naj bi govorila?" je vprašala. To so bile prve besede, ki jih je čula Linda od Judite od dneva, ko je ta dobila hišni zapor.
(Dalje prihodnjič)
UNSAFE&6HOME
I veljavne do preklica.
I
PROCESIRANO SADJE IN ZELENJAVA
Modre znamke A 8 do Z 8 A 5 so veljavne do preklica. GASOLIN V 17 državah na vzhodu,
I kupon A-12 veljaven do 8. av-i gusta. V drugih državah je v veljavi kupon A-12, in sicer do j 21. septembra.
in i ČEVLJI
i Znamki št. 1 in 2 z aeropla-nom v knjižici št. 3 ste veljav-je j ni do preklica.
(ml OffjttC UJiUjL
jet a	!
NATIONAL SAFCn COUNCIL

Opomini glede raci-joniranja
SLADKOR
Znamke št. 30, 31 in 32 ko sedaj vrfjavne vsaka za pet funtov sladkorja, do preklica.
Znamka št. 40 je veljavna za pet funtov sladkorja za vkuha-vanje konzerv, in sicer do 28. februarja 1945.
MESO, MAŠČOBE
Rdeče znamke A 8 do Z 8 so
Se da
lil r
^izgovarjala z njo, razen
, Ji je dajala navodila glede je in hišnega dela. Judita j^. "'la posihmal zgolj par rok, ■le dejal, kakor mu je bilo
je rekel Kaiet> po večerji.
dite ni bilo blizu, da bi bila mo-!
gla slišati to naročilo, dasi so vsi vedeli, da more dekle le od tega dela pričakovati osvobo-
"^^očetka ie Kaleb nekaj dni'g«l"T^odkupitiodFusija.To
nadzoroval stogovanje. Od vsehib' bila zares izborna poteza strani so znašali kopice sena,!M^tem bi mu pa gozd dajal ki so se sušile na senožeti. Ela dobickanosnega kuriva m stav-ie stala z Martinom na stogu, a ben^a lesa In kaj bi mu mo-Karli je bil zaposlen spodaj braniti da ga ne bi dal na-pri žrjavu. Martin je sprevidel,	v skladovnice in ga pro-
da je delo, ki bi ga bila morala dati na postaji. Jifdita m Mar-opravljati Judita, pretežko za
SEZNAM
s KOM MORETE POMAGATI k
ZMAGI ★
MAŠČOBE IN MASTNI ODPADKI
Prodajte vašemu mesarju ★
KOVINSKI ODPADKI
Povprašajte v vaši mestni dvorani ★
SHRANITE STARE ČASOPISE
Pokličite PR. 6100 za odpremo ★
KOSITRNE ŠKATLJICE
—	Operite jih
—	Strite jih
—	Shranite jih
—	Oddajte jih
na pristojna mesta za pobiranje
Pobiranje v Clevelandu:
na vzhodni strani: prvo nedeljo v mesecu;
na zapadni strani: tretjo nedeljo v mesecu
ag Spomin
obletnice smrti naše-preljubljenega in nikdar l^ozabljenega soproga in očeta
^nton Kandare
cdt	že minuli,
^^pustil si naš dom,
« v sredi našega srca ^ opomin živi ljubeč.'
soprog in ljubljeni oče,
/c Tebi spomini hite,
7-, ^.7 v miru, v zemlji hladni,!'.
w,,r .	, . j je zemlje.
J "'t/l ostane med nami za
"^^dno!
Elo, toda nič ni rekel. Da bi mogel biti kdo telesno nesposoben za kako delo, tega Kaleb pač ni nikoli priznal. Trdil je, da le delati neče.
Kaleb je medtem sedel strp-Ijivo na vozu in gledal, kako stog raste. Kdaj pa kdaj je iz-podbudil z besedo Karlija ali opomnil Elo zaradi njene do-' zdevne malomarnosti. Ela je vsakikrat stisnila ustnice in njene drobile rdeče roke so prijele krepkeje za držaj senenih vil. Stogi so rasli in Kaleb je z za-Idovoljnim očesom gledal glad-1 ke kope varne pred dežjem. Saj j je bilo to delo njegovih rok, I uspeh njegove marljivosti. To I je bilo neoporečno ko njegova! I desnica in je pričalo zunanjemu I svetu, da je Kaleb Gare razbo-rit posestnik in obdelovalec svo- ^
tin bosta imela po žetvi dovolj časa . . .
Vet Leaders Confer
žalujoči ostali:
^Sela Kandare, soproga in Edward, sinova
Harbor, Ohio,
avgusta, 1944.
A:
C
Mož je imel dovolj časa za razmišljanje zunaj na polju, kjer ga je obdajala bogata že-j tev. Zadeva z Judito se je na srečo dovršila drugače, nego je , to pričakovala. Spočetka jo je 1 stvar malce skrbela. Sekira bi bila mogla napraviti kaj več, nego zgolj podrgniti Kaleba po laseh. Toda stvar se je iztekla, tako, da mu je dala samo še i
NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu, prijateljem in znancem ^^znanjamo, da smo prevzeli od Mike Skenzicha
GOSTILNO no 4304 St. Clair Ave.
bomo 0(1 sedaj naprej postregli vsem gostom ^ |i(ijboljšimi jedili, pivom, vinom in žganjem. Se Priporočamo za naklonjenost.
MR. a MRS. ANTON KOREN
4304 ST. CLAIR AVE.
' WASHINGTON, D. C. — Brig. Gen, Frank T. Hines (right), head ©f the U. S. Veterans Administration. and Millard \V. Rice, national service director of the Disabled American Veterans, discuss current legislation affecting disabled veterans. The D.A.V., chartered by Congress as the official voice of all men and women disabled in defense cf the nation, works closely with the Veterans Administration in the reliabilitation and compensation oi disabled veterans. Both Gen. HineJ and Rice are scheduled to speak at the 1S)44 national convention of the 1).A.V. to be held in Denver, Sepi. 12-15.

WlbsHJP
.CROSS
. I
„ .1—I Jfi


' toiSTERtO
►	?.u.






GUARANTEED SI.00 VALUE
Send film negative of your favorite photo to Thrifty Dan with only Ik (either coins or atamps) — you will promptly receive TWO 8x5 Luxurtone wlargement# on beautiful, double weight Zamtman Portrait paper. Satisfaction #r money back guarantee. Thia "get acquainted** offer i» limited *o act now.
yovr Aim #r nogotlv« on lutr 15« far TWO •niargamont«.
H fm d* ##* k#»# * Dm or
« pidur« ot	bui mUud# *
)Sc M>r« It	a M«
to THRIFTY DAN "Tin Camera Man'
PAII5 AVC. and COTTACI GROVC ST.
GRAND RAPIDS 7, MICHIGAN

^/u it* for TWO beautiful photo enlardement
FATS EQUAL CROSS-COUNTRY GARDEN

3,350 MILES SOY BEANS
O PHOENIX, ARIZONA
Tf'J 1^87 MILES PEANUTS
The 230,000,000 pound fat salvage goal for 1944 is equal to thb oil yield of soybeans planted in a mile wide path from New York City to Phoenix, Arizona, or peanuts in a mile wide river extending the 1,687 miles from the Rio Grande to the Canadian border. War Food Administration says it is just as important for the housewife to save her family's fats as it is for the farmer to plant an extra acre of soybeans or peanuts. Salvaged fat is an ingredient in munitions, medicine, synthetic rubber, soap, lubricants, printing inks and hundreds of other products.
, I I	——^ I . iiiigiiii . .I_J____U-'L.
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIB AVE.	ENdlcott 0583
Avtomobili In bolniški voz redno in ob vsaki url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 East 152nd Street	Tel.: KEnmore 3H8

V-716
'Napis priporoča nakup vojnih bondov'
SLOVANI!
Dolžnost je naša, da moralno in ma+eri-jalno podpiramo osvobodilno borbo naših narodov v s+ari domovini.
Združeni odbor južnoslovanskih Amerikancev pred Ameriko in pred celim svetom tolmači značaj, cilje, in ideale osvobodilne borbe naših narodov.
IZVRŠITE SVOJO DOLŽNOST TAKOJ, DANES!
Pošljite svoje prispevke ZDRUŽENEMU ODBORU JUŽNOSLOVANSKIH AMERIKANCEV.
Pokažite svojemu narodu, da Vam ni težko žrtvovati nekaj dolarjev, dokler oni žrtvujejo svoja življenja.
IZPOLNITE IN POŠLJITE SPODNJI KUPON:
The United Committee of South-Slavic Americans 1010 Park Avenue, New York 28, N. Y.
Irae ..................................................................................................
Naslov..............................................................................................
prilagam $........................ za fond Zdi umnega odbora kot
"Contributing Member" istega.
Vse čeke in money-ordere izdajte na ime:
United Committee of South-Slavic Americans
1
Točna postrežba
Trgovcem, obrtnikom in posameznikom bodo zastopniki "Enakopravnosti" točno in zadovoljivo postregli, najsibo pri oglaševanju ali poroče-vanju novic, ako jih pozovete, da se pri vas zglasijo.
Za st. clairsko okrožje ter za newbursko in zapadno okolico je zastopnik:
Mr. John Renko, 1016 E. 76 St.
Za collinwoodsko in euclidsko okolico:
Mr. John Stebla}, 1145 E. 169 St., IVahhoe 4680
STRAIN 4
ENAKOPRAVNOST
9. avgusta, 19^4
ČRNA ŽENA
Zgodovinska povest Priredil Javoran
"0
O 0
a
(Nadaljevanje)
"Štefan, pri troedinem Bogu ti lahko prisežem, da res nisem ničesar kriv; toda za seboj 1-mam strašno, zapleteno zgodovino. Bog mi je poslal hudo poizkušnjo; da bi le ne omagal."
"Bregar, Bog je neskončno modrejši kakor mi slepi črvički; dobro ve, koliko more vsakdo izmed nas nositi in koliko mu sme naložiti, da ne pade pod jarmom . . Toda, ali ne bi smel izvedeti tvoje zgodovine? Stvar sem razmišljal že po poti in sem v marsičem res prišel do precejšnje jasnosti, a vsega si sam ne morem razložiti."
"Svojo zgodovino ti lahko povem v kratkem; ni ravno posebno obširna. Kakor veš, sem stopil pred leti kot najemnik v četo, ki je šla v boj zoper Turke, in z njo sem prišel na juž-noštajersko mejo. V nekem malem spopadu s Tuiki sem ranjen obležal na polju. Rana mi je krvavela in mojemu življenju se je bližal konec. Tedaj so pa prišli ravno še o pravem času cigani, ki so se potikali v okolici, me iz usmiljenja dvignili in prenesli v svoj šotor. Več mesecev sem ležal bolan — pravzaprav sem visel med življenjem in smrtjo; ob tej bolezni mi je stregla neka dekle, hči ciganskega poglavarja. Ko sem zopet okreval, sem ostal še dalj časa pri ciganih in užival njihovo gostoljubnost.
In v tem času se je vnela ljubezen med menoj in Nigano, cigansko mladenko. Čez četrt leta sva bila mož in žena. —
Pa ciganska kri je nemirna. — Nekaj tednov sva živela srečno, toda nekega dne je Nigana izginila in se šla potikat s svojimi rojaki po deželi; takrat me je prvič zapustila. Pozneje se je to ponavljalo. Nekoč je roparska turška tolpa zajela dvajset ciganov, ki so počivali v pastirski koči pri Krsnavopolju, in jih s kočo vred sežgala. Tudi Nigana je bila med njimi in zato sem si moral po vsej pravici misliti, da je zgorela z drugimi vred. Najmanj deset ciganov, ki so bili v obližju — eden je tičal v nekem grmu, komaj za lučaj kamna oddaljenem od koče — mi je priseglo, da je Nigana zgorela. Pozneje so našli celo njen dragoceni nakit v pepelu na pogorišču. —
Zadeva je prišla pred župnika v Bjelini, ki je uradno potrdil Niganino smrt in mene proglasil za prostega.
A Nigana ni bila mrtva. Turki so jo namreč izvlekli iz ognja, jo rešili smrti in jo potem prodali na Srbsko kot sužnji-co.
Dolgo sem žaloval za ženo, zakaj odkritosrčno sem jo ljubil.
Pozneje sem šel domov . . . Kaj se je tam zgodilo, ti je vse znano. — Resnično srečo sem našel šele z Zalko. In ko sem bil najsrečnejši, me je nenadoma
zadela grenka usoda. — Nigana j je ušla turškemu gospodarju in po velikih nevarnostih in nezgo-1 dah prišla v Bjelino, kjer je zvedela, da sem odšel v svojo domovino; ker je vedela za mojo domovino, se je nemudoma napotila na Kranjsko mene iskat.
S pomočjo svoje stare matere, ki jo je vedno spremljala, me je slednjič res našla. Ko je spoznala, da s e m zopet poročen, je v začetku izgubila vsako upanje, da bi me mogla zopet pridobiti zase. Pozneje je pa vendar poskusila vse mogoče. Neizmerno se je bala ljudi, da bi ji ne storili kaj zalega, in zato je v njej dozorel sklep, ljudi strašiti. Pobarvala si je obraz s črno barvo in tako dolgo nastopala kot Špikov duh. To je bila "črna žena", katere so se ljudje tako bali . . . Dolgo se,je trudila in slednjič se ji je posrečilo vendar, da me je ponoči izvabila v gozd, kjer se mi je dala spoznati in mi razjasnila ves svoj položaj. — Zame je nastala strašna, težka dolžnost; toda drugače nisem smel, moral sem'iti z njo, zakaj bila je moja prava žena! — Zapustila sva Gorenjsko in po dolgi poti dospela semkaj, kjer sva si kupila to hišo. — Zdaj veš vso mojo zgodovino in h koncu naj ponovim še enkrat svojo prošnjo ..."
"Kje pa imaš ženo?" je vprašal možek radovedno; "nisem je še videl; pa vsaj ni ona starka, ki je pred vrati, tvoja žena?"
"Da bi te . . . ! Kaj še," je odgovoril Bregar, "to je po-strežnica. — Nigana je mlada in zala, kakor kaka gospodična. Sicer ima -nekam bolj temno polt, a ravno ta prav posebno pristoja njeni prikupljivi osebnosti ... A ciganska kri — nesrečna ciganska kri!--- Tako je vihrava in nemirna kakor suho listje ob jesenskem vetru. V mirni hiši, pod varno streho kar ne more strpeti — ampak mora ven na širno pu-' stinjo in se potikati po nji kakor prosta hči puščave, mora spati pod prostim nebom, mora živeti svobodno, brezskrbno. Zdaj je že zopet štirinajst dni z doma; od nikoder ne najdem poročila o nji in tako moram samotariti v svoji hiši. — Štefan, zares sem nesrečen — dve ženi imam in vendar nobene . ."
"Toda, France, saj si vendar mož — in žena mora biti pokorna svojemu možu. Imaš vendar še toliko moči, da ji boš upog-nil njeno voljo in izbil iz uma svojeglavost."
"Štefan, ne poznaš ciganov . . Cigani nimajo nikake volje, ali pa prav malo. — Pri Nigani sem poskusil vse, kar je sploh mogoče. Bil sem z njo ljubezniv in prijazen in sem jo prosil, naj ostane pri meni. Drugič sem ji zopet pokazal vso svojo, strogost in moško odločnost, svojo nevoljo, jezo in srd. Vse
zaman! — Taka je Nigana; obljubi, zatrdi z najsvetejšo prisego, da me ne bo zapustila, v njej vzplamti strastna ljubezen do mene: a vse je le kakor pena; čez pol dneva je t^se pozabljeno in Nigane ni nikjer. Z e-nim očesom se smeji in z drugim istočasno joka. Zdaj se zvija od notranjih bolesti po tleh kakor obstreljena srna, a v naslednjem trenutku se vrti od samega veselja napol nora. Vedno posluša le čuvstvo, volje pa nima prav nič."
"Če bi bil jaz na tvojem mestu, bi zapustil to cigansko domovino in bi si drugje poiskal primernega bivališča; nemara bi izpremenila žena svojo naravo, če bi bila daleč od svojih rojakov."
"Tega skoro ne morem pričakovati. Nigana je preveč strastno priklenjena na pustinjo. V tujini bi umrla od samega hrepenenja."
"O, France, tako hitro pa vseeno človek ne umrje. Tudi meni je često, ko sem v tujini, zelo dolgčas po gorenjskih gorah . . .; pa človek se polagoma vsemu privadi."
"Navaden Človek res, a ne tako cigan. Cigani imajo posebno dušo, v katero mi ne moremo prodreti do dna. Mislim, da bi Nigani nič ne pomagalo, če bi bila še tako daleč od tega kraja; kakor hitro jo obide želja iti v prosto naravo, je vse zastonj; če bi bila na koncu sveta, bi vendar našla pot sem-kaj."
Možek je globoko zamišljen zmajeval z glavo, France pa je nadaljeval:
"Zdaj lahko izprevidiš, da so moje razmere res silno žalostne; nobenega veselja nimam več na svetu, pred seboj nobenega smotra; samotno ■ prebole-vam v koči svoje žalostne dneve — in ko bodo enkrat minuli še ti, bom umrl zapuščen in pozabljen v tujini."
Možek se je zopet zamislil in nemo zrl v tla. Čez nekaj časa je pripomnil:
"France, veš kaj bi storil na tvojem mestu jaz? Vzel bi o-rožje in vstopil k vojakom, saj danes domovina tako krvavo potrebuje izurjenih bojevnikov. Poslušaj moj nasvet! Pojdi k Andreju Krajskemu, ki te bo rad sprejel v svojo četo."
"Podobne misli sem imel že sam; a kaj, ko imam še vedno
dolžnosti do Nigane. Kar tako je vseeno ne smem zapustiti."
"Hahaha, Bregar, le preveč tenkovesten nikar ne bodi. Take dvome si kar izbi j iz glaVe! — Saj ima vendar tudi žena svoje dolžnosti do tebe, a se kljub temu ne meni zate prav nič. — Pojdi k županu !n toU razjasni svoj položaj! In verjemi mi, v kratkem boš imel v žepu pravico, da se smeš ločiti."
"Toda Nigana se mi vendar smili. Kaj more sama za to, če je hči proste narave in če v njenih žilah polje nemima cigan-, §ka kri, ki ji ne dovoli obstanka v mirnem življenju." ^ "Nemara jo bo pa ravno začasna ločitev poboljšala. Mislim namreč, da se ločiš samo za kratek čas, recimo za eno leto in potem se zopet vrneš semkaj."
Bregar je nepremično upiral svoj pogled na tla in razmiš Ijal.
"Štefan, hočem stvar premisliti," je pripomnil France čez nekaj časa šepetajoče. "Moje življenje je vsekakor uničeno enkrat za vselej in navsezadnje bi bilo res boljše umreti na slavnem bojnem polju kakor v tem zapuščenem kraju."
(Dalje prihodnjič)
Governor Buys Dairy Queen for University
Mali oglasi
Dajte vaš fornez sči stit sedaj! Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dim
nik sčiščen po "vacuumu"
$i do $6
National Heating Co.
Postrežba sirom mesta FAirmount 6516
ZA PRIHRANEK — PRIMERJAJTE NAŠE CENE Pohištvo, preproge, peči, električni pralni stroji, ledenice, radio aparati in godbeni inštruihenti.
SMERDA'S 5800 Broadway
Preko "30 let zanesljivosti
Mike's Electric Service
Ekspertno popravilo na vseh izdelkih pralnih strojev in vacuum čistilcev.
Delo jamčeno — cene zmerne.
11706 Union Ave., WA. 1895

BDNDEX
WATERPROOF
CEMENT PAINT
REG. U.S. PAT. OF.F,
Za delavce
TOOL MAKERS TOOL ROOM LATHE
DELAVCI TOOLROOM MILLER OPERATORJI SALVAGE LATHE DELAVCI SET UP DELAVCI DIESETTERS POPRAVLJALCI STROJEV MAINTENANCE DELAVCI LINE POMOČNIKI CHIP PULLERS ELEKTRIČARJI YARD FOREMAN SHEET METAL DELAVCI CARBIDE TOOL BRAZERS Ponočni in dnevni sift 100% vojno delo Plača od ure, overtime in plača od komada 10 umi šifti, 6 dni v tednu Siguma povojna bodočnost z 60-letno fimio
Bishop & Babcock Mfg. Co.
1285 E. 49 St. (od St. Clair)
STENSKI PAPIR
tisoče vzorcev Linolej, barva, itd.
J. BERGER
6919 Superior Ave. EN 3659 852 E. 185 St. IV 6250
POSTWAR TRAliEl^
SPECiM lICfNSC PlATC RACm FOR WT Of HATE PlATfS
NASHVILLE, TENN.—Faithful Design Peeress, registered Jer-(sey, shown above with (left to right). Governor Prentice Cooper of Tennessee and Dr. J. D. Hoskins, president, University of Tennessee was purchased by the governor for $3,500 in the name ofr*the State of Tennessee, and presented to the University of Tennessee at the Tennessee Jersey Cattle- ilub sale here. This dairy queen was bred by Herbert	of the cajpltol city.
wncHT-urrwo
BALLOONS AS STANDARD FQUIPMCNT to ftCDUCf LOAD
r ^WFlCHTm ^^RESTRICTIVE
U6tn MMttiwrntj
«CIMA«NW
5TATE5
AMHM MACHMf TO COMMIE SPECIAL MATE IMCS EMourc
EXTRA AYiE
FOR TRAILER

WHEN STAT t
ACCORWQN CENTER 3KTI0N 10 SHORTEN OR lENGTHtN TRAILER TO COM MY WITH
PERMITS
INCREASED
WEIGHT -
STATE LENGTH UhflTS
Ike Doodleschmalz M.E., D.D.S.—independent industrial engineer de luxe, has submitted this design to the Fruehauf Trailer Company as the answer to some of those conflicting State laws and trade barriers which prevent motor transport from properly serving the public. Waybe he has something!
Dovoljeni nam je uposliti pri vhodu
POTREBUJEMO
HORIZONTAL in VERTICAL BORING MILL OPERATORJE ARC WELDERS (polni ali delni čas) ENGINE )LATHE OPERATORJE DETINNERS
Plačujemo dobro plačo od ure, bonus na produkciji, in posebni bonus.
Apeliramo na vas, ker živite prav v tej naselbini, in je vam mogoče iti na delo peš, da se vam ni treba drenjati dolge ure na poulični železnici, kar smatramo, da je mnogo vredno.
Johns+on & Jennings Co.
877 ADDISO'N (od St. Clair)
MOŠKE IN ŽENSKE
se potrebuje za
splošna tovarniška dela
6 dni T tednu
48 ur dela na teden
Plača za ZACETTEK
Moški 77 %c na uro
Ženske 62 %c na uro
Morate imeti izkazilo držav Ijanstva.
Nobene starostne omejitve, čt ste fizično sposobni za delo, ki ga imamo za ras.
Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St
National Carbon Co., Inc.
Mali oglasi
Dr. Presv. Srca Jezusovega
Predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Anton Hlabše, 1082 E. 72 St.; tajnik Frank A. Turek, 985 Addison Rd.; blagajnik Andrej Tekauc, 1023 E. 72 Place; zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60 St.; nadzorniki: Anton Pozelnik, John Znidaršič in John Martinčič. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v SND ob eni uii popoldne v dvorani št. 3 staro poslopje. Asesment se pobira na seji in vsakega 25. v mesecu na domu tajnika od 6. do 8:30 zvečer.
Za delavce Za delavce
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ŽENSKE ZA OSKRBNICE
za poslopja v downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj.
Najboljša plača od ure v mestu — Stalno delo Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasite se
Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 901
od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah
The Ohio Bell Telephone Co.
Pospešite dan zmage!
Izvrstna prilika za delo pri 100% izdelovanju kritičnih vojnih predmetov.
Potrebuje se moške
Set up delavce, tool-bit brusače, metal stamping
inšpektorje, punch press operatorje, pomočnike. Line inšpektorji
Shear operatorji in pomočniki
Geometric Stamping Co.
VOJNA TOVARNA
1111 E. 200 ST.
IV. 3800
Mali oglasi
Popravljamo radio aparate, pralne stroje, vacuum čistilce ter prodajamo nove dele
za popravila na pralnih strojih. Pridemo iskati in pripeljemo nazaj ST. CLAIR APPLIANCE AND REPAIR SHOP 7502 ST. CLAIR AVE.
PLAČAM najvišjo ceno za vaš RABLJEN AVTO
Ni treba vam čakati
P. R. Ward Co.
870 E. 152 St., MU. 7600
Prodajalec Chrysler in Plymouth avtov
Zakrajsek Funeral Home, Inc.,
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
Oblak Mover
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči, Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
John Oblaka
1146 E. 61 St.
HE 2730
Pridite in oglejte si
našo zalogo novih spomladanski!] zastorov In "draperies."
PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave.
Odprto ob večerih
F. J, MARTIN CO.
Ekspertna popravila na radio aparatih, ledenicah in pralnih strojih. Poskusite nas. 7207 Wade Park Ave., EN. 4690
Mali oglasi
Naprodaj
je 5 akrov zemljišča; poslopij; dobra cesta, elektn , luči, voda in vodovodni Cena samo $750. Za pojaS®' pokličite Wllloughby 824 J-
V najem
se odda stanovanje s 4 zgoraj; kopalnica, garaža, P" Odda se odrasli družini. se v bližini dveh pouličnih 2® .i nic in busa. 14318 Westropp-^^ ali pokličite MU. 0317,
• Zgubilo se je
v soboto popoldne žensko
pestno uro, z napisom Mother to Marion, 6-9-40.

bilo se jo je med Slov. nai\ mom in E. 65 St. in St. Ave. Pošten najditelj je da jo vrne proti nagradi na ^ St. Clair Ave.
Trgovsko poslopji
nahajajoče se na E. 79 St. St. Clair in Superior AvG"^^ proda po zmerni ceni. Trgo prostor sedaj v najemu primeren za vsakovrstno tr^ • no; 5 stanovanj, s 4 in 8 sob Prostor je dobro oskrbovali se lastnik v najem že sto let nahaja. Pokličite 9459.

Stanovanje v
4 sobe s kopalnico in se odda v najem odrasli P''® družini. Za naslov se uradu tega lista.	.
LASTNIK
e"'
proda štiri hiše, vsaka za j družino. Cena za vse $16,000. Podrobnosti se P"' na 1820 E. 90 St.	.
Dr. Kernovo
Angleško-Slovensl^^ berilo
(English Slovene
je pripravno za učenj® ^ gleščine ali slovenšČi^ '
Dobi se v naši tiskai^L
Kupujte vojne bonde!
B. J. RADIO SERVlC^ 1363 E. 45 St. BE ""
Prvovrstna popravila d® vrst xadio aparatih
VS'