140. Jtevllho. 9 LUMJoi. i nem. 11 Junija 1908. XII. leto. 3itaB]a vsak dan zvečer izvzemii nedelje in prasnile« ter velja po posti prejeman ma 13 K, za pol leta 12 K, za četrt Itta 6 K, za en meset 2 K, Kdor hodi tam ponj, plača ■ iio leto 80 K. — Na naročbo brea istodobna vpoilI|*rv« naročnine se ne ozira. — Za — Dopisi naj se izvole IrankovatL — Rokopisi se ne vračajo. — UretnUtvo In Đrođaiitro ftololoa it. M. ■■■ho optrto dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drage dežele in Ameriko se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat je v Knaflovih ulicah it 5. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvaii. storilko po 10 h. Gpravnistva tolelon it 85. In • ' •' Klerikalci in mladina. V zadnjem času so se klerikalci z neverjetno vnemo lotili organiziranja mladine. Mnogo let se zanjo niso dosti menili ter so jo prepuščali samo sebi, misleč, da zadostuje vpliv prižnice in spovednice, ohraniti jo v narodni in politični nezavednosti in v duševni temi, dokler ne vstopi v življenje in postane zrela za sprejem v organizacijo. Toda časi so se izpremenili. Vse gospodarsko življenje je zadobilo nove oblike, socialno gibanje je postalo mogočno in obligatorni šolski obisk je začel roditi sadove.Tudi naj-priprostejši ljudje bodoče generacije znajo čitati in pisati in življenje je v njih vzbudilo začetke samostojnega mišljenja. Ti ljudje, ki se danes prištevajo mladini, niso več sposobni igrati vlogo brezumnih backov ter jih mora klerikalizem z drugačnimi sredstvi privezati nase, če jih hoče ohraniti na vajetih. To so spoznali klerikalci in lotili so se organiziranja te mladine s toliko večjo eneržijo,ker jih je strah. Splošna volilna pravica za državni zbor, razširjenje volilne pravice za deželne zbore — to je pripeljalo v javno življenje toliko novih elementov in novih moči, da jih s strahovanjem s prižnice in s spovednice ni več mogoče vladati. Na Goriškem se je pri zadnjih volitvah pokazalo, kako velikanski preobrati se pripravljajo vsled demokratiziran.]a volilne pravice v javnem življenju. Cez šest let bo še vse drugače. Tedaj bo imela sedanja mladina že volilno pravico, tedaj bo ta mladina posegala v volilne boje in tedaj bo tudi odločila ta mladina. Tega se klerikalci zavedajo in zato so se zdaj vrgli na organiziranje te mladine. S to organizacijo jo hočejo privezati nase in jo ločiti od drugih, ki jih vsled različnih vplivov ni dobiti v to organizacijo. V organiziranih skupinah, kjer ljudje še niso umstveno razviti in še podvrženi duhovski sugestiji, se da na člane lahko vplivati. V teh organizacijah fanatizirajo duhovniki mladino v verskem in v političnem oziru, tu hujskajo in vlivajo strupa v to mlado kri, tu se trudijo, da bi v mladih srcih zadušili in zatrli vse, kar je vanje vsadila šola in kar jih uči življenje. Tu hočejo ubiti vsako samostalnost v mišljenju, vse to, kar daje mladini novi čas in vzgojiti iz Te mladine krdelo ljudi, ki jih bodo duhovniki po svoji poljubnosti vladali tako, kakor vladajo sedanje baeke. Dandanes, ko zna skoro vsa mladina citati in pisati, tudi klerikalci ne morejo vee izhajati s starimi sredstvi. Čitanje je postala potreba mladini, a da bi ta ^mladina ne postala kritična, da bi ne začela samostojno misliti, da bi ne izvedela o vseh stvareh resnice, zato polagajo klerikalci največjo važnost na to, da bi to mladino duševno izolirali. »Izobraževalna« društva, farovške knjižnice in brez števila klerikalnih listov naj skrbi za »duševno hrano« tej mladini, vrh tega pa napenjajo klerikalci vse sile, da jo obvarujejo pred naprednimi časopisi in pred svobodomiselnimi knjigami. Samo iz mlake klerikalizma sme mladina zajemati, če hoče gasiti svojo duševno žejo. In ker hoče mladina ne samo moliti in delati, nego se tudi veseliti življenja, zato so klerikalci tudi zatajili svoje starodavno v cerkvenih naukih utemeljeno stališče in prirejajo veselice, plese, gledališke predstave, snujejo čukarska društva, sploh dajejo in aranžirajo, da govorimo z ljubljanskim škofom, mladini prilike za greh, samo da bi to mladino ohranili v svojem taboru, v politični odvisnosti od klerikalizma. Naravno je, da tako delo ne more ostati brez uspeha, zlasti ker se tako malo stori, da bi se paraliziralo. Državni zbor. Dunaj, 16. junija. V začetku seje je bilo podanih več interpelacij. Poslanec Grafenauer je inter-peliral zaradi nekih servitutnih prepirov prebivalcev pri Sv. Jakobu v Rožu; poslanec Žitnik je interpe-liral poljedelskega ministra, naj se v Logatcu prekliče prepoved pašnje. — Potem se je nadaljevala proračunska debata. Kot tretji govornik je nastopil poslanec Hribar, katerega govor je zbudil splošno pozornost. Govornik je najprej grajal, da ima v Avstriji plemstvo gotove predpra-vice. Ker Slovenci nimajo plemstva, vladajo na Kranjskem izključno nemški plemiči, vsled česar se pri deželni vladi uraduje le nemško. Z deželnim predsednikom Schwarzem je prišel v deželo germanizator, da si Nemci boljšega želeti ne morejo. Potem je razpravljal govornik o narodnih razmerah na Koroškem ter navedel tudi znani jezikovni škandal, ki se je zgodil nedavno pri okr. sodišču v Celovcu. Poslanci Nagele, Dobernig in Marckhl so se v govornika zaletavali z neslanimi medklici, a govornik jih je temeljito zavrnil. (Govor sledi kmalu dobesedno. Op. ured.) — Poslanec Š t r e k e 1 j je navajal razne želje kmetijstva na Goriškem. Pritoževal se je, da se daje Nemcem in Italijanom prednost pred Slovani ter izjavil, da dokler obstoji vlada, ki smatra Slovane za državljane druge ali tretje kategorije, ne bodo slovenski poslanci mirovali. Nadalje je zahfteval, naj se zavarovanje za starost in onemoglost raztegne tudi na kmetijske delavce, male posestnike in obrtnike. Govornik se je tudi zavzemal za olj vezno zavarovanje zoper požar in točo, pritoževal se je, da na Goriškem ni slovenskih obrtnih in trgovskih šol in da se že desetletja vodi boj za slovensko gimnazijo. Seja je trajala skoraj do 10. zvečer ter se bo nadaljevala jutri. V petek in soboto najbrže ne bo seje zaradi kranjskega deželnega zbora. Skrajšanje proračunske debate. Dunaj, 16. junija. Danes zvečer se je vršil ministrski svet, ki se je bavil s skrajšanjem proračunske debate. Sklenilo se je, da se debata skrajša tako, da bo mogla gosposka zbornica razpravljati o proračunu v plenumu že 25. t. m. V ta namen se vrši jutri konferenca načelnikov, in sicer se bodo konference udeležili le načelniki tistih strank, ki se hočejo odpovedati enemu delu določenih jim ur. Klerikalna vsemogočnost. Dunaj, 16. junija. Kako globoko smo že v Avstriji pod klerikalnim jarmom, o tem priča interpelacija Seligerja na jnstičnegga »ministra. Interpelacija pripoveduje, da je delavec Fr. Mirijovskv blizu Toplic na Češkem dal leta 1903. svojo Šletno hčer v ženski samostan v Tirni icah, ker mu je umrla žena. Letos je šel oče v samostan po svojo hčerko, toda nune so mu povedale, da hčerke ni več v tem samostanu, te-muč je v nekem samostanu na Gorenjem Avstrijskem. Nadalje pa so mu tudi povedale, da ne dobi več hčerke iz samostana, ker mu je odvzeta očetovska oblast nad njo. Delavec si je najel odvetnika, ki je dognal, da so lani hčerki imenovali varuha, češ, da se oče ni dovolj brigal za svojo hčerko. Nadalje se je dognalo, da je okrajno sodišče v Ustjn brez vsake poizvedbe po očetu imenovalo popolnoma protizakonito varuha ter tako dalo nunam popolno oblast nad otrokom. Dognalo se je tudi, da je samostanu bil vedno znan naslov očeta, ki je skoraj vedno delal v okraju ter tudi pošiljal samostanu prispevek za otroka, kadar je sploh imel zaslužek, dokler mu ni samostan prostovoljno odpustil plačevanje. Iz vsega je očividno, da je okrajni sodnik postopal po željah nun popolnoma protipostavno ter pripomogel nunam, da morejo sedaj držati otroka v samostanu proti očetovi volji. — Radovedni smo, kako bo justični minister odgovoril na to interpelacijo. Iz brambnega odseka. Dunaj, 16. junija. Brambni odsek je končal danes debato o zakonu glede podpore rodbin rezervistov ter sprejel zakon z nekaterimi spremembami in mnogimi resolucijami. Dasi ni dvoma, da bo vlada pritrdila tako spremenjenemu zakonu, vendar ni upanja, da bi zakon stopil že letos v veljavo, ker je treba dognati še zakon o zvišanju rekru-tnega števila za deželno brambo. Med obema zakonoma obstoji namreč nekak junktim. g VVahrmundova afera. Dunaj, 16. junija. V parlamentarnih krogih govore, da se profesor Wahrmund pošlje v posebni misiji v inozemstvo. Tudi se vrše baje pogajanja, da se mu priskrbi stolica na vseučilišču v Strassburgu, o čemer pa noče \Vahrmund ničesar slišati. I n o m o s t , 16. junija. Rektor Skala je demisijoniral, ker ni mogel prodreti na konferenci rektorjev s svojim kompromisnim predlogom. Proti kartelom. Dunaj, 16. junija. Poslanec Steinwender je predložil poslanski zbornici zakonski načrt proti kartelom. Načrt določa v § 1., da ima ministrstvo za javna dela pravico, kontrolirati vse odredbe pri produkciji in v trgovini, s čimer se omejuje svobodno tekmovanje. Tej kontroli so podvrženi vsi karteli in druga kapitalistična podjetja, ki po svojem delovanju zavzemajo monopolsko stališče. Kdor bi kontrolni komisiji dal napačne podatke, se kaznuje z zaporom do šest mesecev in z globo do 10.000 kron. Načrt se izroči gospodarskemu odseku. Konec Rauchovemu banovanju. Zagreb, 16. junija. »Pokret« poroča, da prinese pojutrišnjem uradni list imenovanje barona Rau-cha za tajnega svetnika, kar pomeni, da Raueh prav kmalu demisijo-nira. Za šolstvo v Rusiji. Pet rog rad, 16. junija. Proračunska komisija državne dume je dognala proračun naučnega ministrstva ter pri tej priliki predlagala: naj se izdela načrt za čim hitrejši razvoj ljudskega šolstva po celi državi; ustanovi se naj zadostno število srednjih šol; napravi se naj novi , vseueiliščni red; ustanovi se naj vseučilijče v Saratovu ter se izpopolni ono v Tomsku, a v Varšavi se naj znova ustanovi; učiteljstvu se mora izboljšati materialni položaj; ukrene se naj vse potrebno za vzgojo zadostnega števila učiteljstva; ministrski svet se naj reorganizira, da se zmanjšajo stroški. Teroristi na^Ruskem. Varšava, 16. junija. V obmejnem ruskem kraju Blažki so teroristi napadli ponoči policijsko po-veljništvo, obstoječe iz petih orožnike »v. V boju so bili trije orožniki ustreljeni, ostala dva pa sta hudo ranjena. Nato so teroristi navalili na ječe, kjer je bilo zaprtih zaradi umora več teroristov ter so jih osvobodili. Pri Golimi v varšavski guber-niji so našli državnega pravdnika, ki je bil na službenem potovanju, ustreljenega. Nemiri v Perziji. London, 16. junija. Perzijski revolucijonarji so proglasili za šaha princa Bali es Salta na. Pojavil pa se je tudi tretji pretendent za perzijski prestol v osebi Silija es Saltana. Glasovi z Jesenic. — Kako se rešuje nemštvo na Jesenicah. Slučajno smo dobili v roke pismo, ki ga je pisal znanemu P o n g r a t z u na Jesenicah vodja kranjskih Nemcev in baron Schwar-zev pobratim dr. E g e r. Odlomek pisma slove: »Wie Euer \Volgeboren bekannt, \vurde Fabinc nach Sehar-tenberg bei Katschach versetzt, wah-rend die beiden anderen Hetzlehrer Verweise erhielten.Hoffentlieh kom- LISTEK. Žalostni Hepomuk. Gospodu Nepomuku, starejnu grešniku in zasebnemu uradniku, je umrla gospa Ana, njegova resnično boljša polovica zakonska. Hinavsko klavrno je lazil po pošvedranih debelih podplatih okolo in se trudil, da bi delal gube vseh devet žalosti. To mu ni povzročalo preveč težave, ker je imel njegov obraz, poparjen in ocvrt od obilne pijače, že tako jako nesrečne poteze. Najsitnejši fiziognom bi bil pri poznal, da je gospod Nepo-mukova žalost tako pristna, kakor dolenjski cviček, s katerim si je gasil plamen svojega navideznega obupa. Ves pobit in potrt je prenašal to skrivoma težko pričakovano uslugo usode tako dovršeno, da bi bila zadoščala njegova sijajna toga celo štirikrat oženj enemu in štirikrat vdove-lelu Turku. Ob pogrebu je dosegla njegova javna žalost vrhunec igralske ruti-ne.Krmežljave oči so mu bile od vročih in grenkih solza vse rdeče; zakaj neznansko hud je bil hren, ki ga je užival gospod Nepomuk poleg klobase za južino. Tako idealno kislo se je držal mož navidez, v srcu pa se mu je vse smejalo in ukalo.V skritih ko- tih svoje črne duše se je veselil, da se je iznebil svoje »blede sitnice» Ane, saj se je vselej jokala in ni u ihteč kalila nočni mir, kadar je pri-taval ob pol i treh domov. In nepopisno zoprni so mu bili njeni tožeči pogledi, zlasti proti koncu meseca, kadar je pohajal drobiž in so se oglašali nadležni upniki. Na glas pa mu ni očitala dobrosrčna žena nikoli ničesar, zakaj Nepomuk je bil nagle jeze in je zlomil nad svojo družico že dvoje palic. Po jako priljubljeni in razširjeni navadi premetenih vdovcev je hvalil previdno objokani Nepomuk svojo rajnico na vse pretege in se rotil v potu svojega ocvrtega obraza, da se ne oženi nikdar več. Toda že pri pogrebu je izbral gospe Ani naslednico. Ko so padali kamni na krsto, je milo pogledal proti oblakom in zaobrnil oči, da sta se videli kakor dvoje golobjih jajec. Obenem pa so švigali njegovi požrešni pogledi po vele-bujnem telesu ogromne gospodične Polone, ki je stala ob strani in se cmerila, dasi ni vedela, čemu, kar tako tja v dan, zaradi lepšega. Dobro je videl gospodične Polone monumentalne prsi in velecenjene boke. Ta velikanska devica je bila vsa drugačna od slabotne, blede rajnice. Gospodična Polona je bila po poklicu kuharica in takrat še ni nosila klobuka, ampak pisano svileno ruto na laseh ali pa tudi nič. Služila je v tisti hiši, koder je stanoval in junakoval gospod Nepomuk. Večkrat sta se srečala na stopnicah, v veži, na hodniku. Prvi mesec po pogrebu jo je samo pozdravljal prav prijazno. In že je nehal jesti hren. Drugi mesec pa se je zapletal z njo v prijnerne, nad vse dostojne pogovore. Nagovarjal jo je: »O, gospodična Polonica, ali ste vil« ali pa jo je celo vprašal: »No, kako pa že kaj ?« In vselej, kadar jo je srečal na lesenih stopnicah, je z občudovanjem opažal, kako stokajo in se zibljejo najmočnejše deske pod težo njenih medvedjih udov. Polona je kmalu uganila, kam Nepomuk taco moli. Nastavljala se mu je pridno in mu sramežljivo kazala svoje močne zobe, velike kakor domine. Že četrti mesec je zapodil očarani vdovec staro deklo in vzel Polono v službo. Po hiši in v okolici so kajpada takoj gratis začeli migati zlobni jeziki. Celo nerodno pisano pismo je dobil gospod Nepomuk. Neznana prijateljica ali neznan prijatelj mu je zatožil Polono, da vganja ljubezen s čevljarskim pomočnikom Tonetom, ki v isti hiši v pritličju veselo vleče svojo dreto in žvižga ves ljubi božji dan, kadar ravno ne lasa in ne uha porednega vajenca. Gospod Nepomuk je pokazal ob- tožnico kuharici in Polona se je raz-togotila tako, da je razbila v kuhinji tri popolnoma nedolžne piskre. Le iztežka jo je potolažil, ji lepo prigovarjal in poslušal, kako tiktaka žepna ura nad njenim želodcem, zakaj više ni segel s svojo glavo. Ona je rekla: »Bojim se za svojo deviško čast. V štirinajstih dneh po j dem!« On pa je rekel: »Oh, Polonica, tega nikar! Ostani pri meni! Vzamem te in tako zavežem grde jezike.« Tedaj se je Polonica razveselila in objela Nepomuka, da so mu pokale vse kosti v suknji. Zakaj Polona je bila zdrava in močna punca, in sila njene ljubezni je presegala dvoje konjskih sil. Sedmi mesec pa je bila kolosalna kuharica že Nepomukova žena. Nosila je gosposki klobuk, ki je bil hudo pisan in strašno lep in pa tako velik kakor mlinski kamen. Kadar se je prikazala s tem klobučkom na ulici, so se plašili najbolj flegmatični poštni konji in se razburjali najstarejši psi, ki so bili vendar videli že marsikaj čudnega na tem svetu. Gospod Nepomuk je postal oče dveh krepkih dečkov. Sitnim ljudem se je zdelo narobe, da sta otroka oba prav tako modrooka, kakor kopitar Tone, dočim imata Polona in Nepomuk rjave oči. Zopet so jeli migati hudi jeziki in zopet je šlo dobro za-beljeno pismo neznanega dobrotnika, ki je gospodu Nepomuku svetoval, naj pride enkiat nenadoma domov, ako hoče videti kaj novega. Ako se Neponmk ne bi bil zmenil za prijazni nasvet, bi še zdaj vsaj zase užival čisto čast zakonskega očeta. Toda zmotil ga je vrag ljubosumnosti. Zlagal se je ženi, da mora odpotovati za tri dni. Šel je res z doma, toda ne daleč. Vestno je opravljal romarsko potovanje po gostilnicah in kavarnah ter se zabaval s starimi tovariši do šestih zjutraj. Menil je, da pride še vedno dosti zgodaj domov, toda motil se je. Doma namreč ni našel mo-drookega čevljarja, kakor je pričakoval anonimni pisatelj in tudi on sam, temveč samo tuje hlače na kljuki. Ljuto je zgrabil izdajalske cape in se nasmehnil kakor rabelj. Oborožen z zanesljivo palico, se je vzdignil na vojsko zoper ženo Polono. »Tone je bil tukaj! To so njegove hlače! O ti...,« je sopihal. »Kaj?« je zarohnela Polona in mu hitela bojevito naproti. »Tone, Tone!« je kričal Nepomuk in dvignil palico, dočim je nastavil hlače kakor ščit proti nevarnemu sovražniku. »Čakaj, čakaj, jaz ti že pokažem!« je vpila srdita Polona in mu izvila palico iz rok. Gospodu Nepomuku je ob tej priči upadel pogum, vrgel je svoj ščit od sebe in se naglo zavalil pod posteljo. Toda Polona ga men jeizt Lehrer nach Assling, die sieh mehr um die Schule ktimmern und das Politisieren (!) anderen Leuten iiberlassen.« Na to pismo opozarjamo naše poslance, da ga v deželnem zboru preči ta jo deželnemu predsedniku baronu Sc h w a r -z u , ki je z vso vnemo divjal proti učiteljstvu ter tudi dosegel premestitev F a b i n c a. Dr. E g e r pa naj vpraša svojega intimusa Kalten-e g g e r j a , če je iz političnih nagibov disciplinirano učiteljstvo vršilo v šoli svojo dolžnost ali ne. Dr. Eger naj pusti Jesenice s svojim »Volks-ratom« lepo v miru, pa tudi učiteljstvo ne bo imelo prilike nastopati v nacionalnem boju. Sramota bi bila za slovenskega učitelja, če bi ne vedel, da nimajo na Jesenicah Nemci ničesar iskati ter se mora ljudi, ki nastopajo v dr. Egrovem duhu, če treba, tudi s pasjim bičem pognati iz Jesenic. To naj si predsednik »Volksrata« dobro zapomni! — Postajenačelnik Koller še vedno službuje na jeseniškem kolodvoru, dasi se je preiskava, ki jo je vodil inšpektor dr. M e s n e r iz Trsta, vršila že pretekli teden. Koller je lojalno pripoznal v zapisniku, da se je res pretepal v gostilni in sploh za nadoficijala c. kr. državne železnice nedostojno obnašal. Opazili smo, da se mu je prevroča kri, ki jo je kazal še pred okrajnim sodiščem v Kranjski gori, ohladila za nekaj stopinj. Sedaj čakamo, kaj misli železniška uprava pravzaprav ukreniti s Kol-lerjem, ali ga pa namerava morebiti odlikovati z zaslužnim križcem kot izvrstnega pretepača, kar je sicer nekaj jako lepega za kakega gorenje-štajerskega hribovca, nikakor pa ne za uradnika z zlatim ovratnikom, če je tudi slučajno prilezel iz korporal-ske suknje. Zadeva se namerava zavlačevati, da polagoma zaspi, toda železniška uprava naj bo uverjena, da se ji to ne posreči. Jeseniški Slovenci prirede v kratkem protestni shod in takrat se bo bolj glasno govorilo o stvari ter udarilo na strune, kakršnih Koller še morebiti ni slišal. — Učitelj nemške šole Furtmo-ser je čutil tudi potrebo, da se je vmešal v znano afero o oklofutanem Wallandu, da nastopa proti slovenskim učiteljem. Silne simpatije do nemštva in denuncijanta W a 1 -1 a n d a so morale biti, da je pri preiskavi tako gostobesedno zagovarjal Wallanda ter blatil učiteljstvo. Furt-moser splošno rad kaže svojo nemško kri — celo v šoli — in bi prav nič ne škodilo, če bi si nekdo fanta malo bliže ogledal! — Prestavljen je iz Jesenic v Trst znani aspirant \V a 11 a n d , ki si je pridobil na Jesenicah tako žalostno ime. Želimo mu, da bo na svojem novem mestu pisal bolj resnična uradna poročila, kajti denuncijantu se vsakdo rad izogne, četudi je Nemec ali pa nemškutar. — Iz občinske službe sta izstopila občinski tajnik Lovro H u m e r in redar Ig. Korit u i k , vsled česar sta bili obe mesti razpisani po občinskem gerentu A. Č e b u 1 j u. Humer je izstopil prostovoljno, ker v sedanjih razmerah ni pričakovati, da pride občina kmalu v normalne razmere in se nimata slovenski stranki nadejati posebnih uspehov. Zopet in zopet moramo poudarjati, da je nemška nevarnost na Jesenicah tako velika, da se je bati najhujšega. Nemška moč je narastla čez noč in nič se ne motimo, če rečemo, da se lahko zgodi, da pade občina popolnoma v nemške roke. Kadar pade prvi nemški bič po Slovencih, takrat bomo šele čutili, kaj se pravi živeti na rodni zemlji, ki ji gospodari tujec. je potegnila za nogo zopet na svetlo in jela ob primernem govoru neusmiljeno udrihati po možu. »S čevljarjem Tonetom mi hočeš krasti čast in dobro ime, pa še na vse zgodaj t (Švrk!) In mene ubogo ženo hočeš tepsti po nedolžnem, pa še na tešče? (Švrk, švrk!) Sam si zamenjal hlače, ti prešestnik! Rad bi tudi mene spravil pod zemljo, kakor si prvo!« (Švrk, švrk, švrk ...) In padali so težki udarci po Ne-pomukovem hrbtu in tudi kam drugam. Gospod Nepomuk je zamolklo rigal od hudih bolečin, zakaj Polona je napenjala dve konjski sili. Marljiva maseza ga je zdelala tako, da ni mogel ne stati ne sedeti. Prosil je tridnevnega dopusta in ga nžival v postelji na trebuhu. Zaradi hlač pa je res delal krivico Tonetu, zakaj njih pravi srečni posestnik je bil mizarjev pomočnik Janez iz sosednje hiše. Poraženi mož pa ni natančneje razglaba 1 o nezakonskih sotrudnikih in rožičih. Poslej ni smel nikdar več izostati čez deveto uro. S to prepovedjo je Polona Nepomuku neusmiljeno poostrila kazen. Žalosten se spominja zlate krokarske dobe in svoje dobre prve žene. Ta žalost Nepomukova je odkritosrčna in debele solze mu v oči prihajajo brez hrena. Rado Murnik. Zato pa proč z osebnimi prepiri, proč s sebičnimi koristolovstvom, da vsi, ki čutimo slovensko, ubijemo nemški strah, ki je danes še strah, a utegne biti že jutri nepremagljiva moč. — Jeseniška šola dobi s prihodnjim šolskim letom novo paralelko ter s tem tudi še eno učno moč, da bomo imeli bodoče leto devet učiteljskih moči. Dopisi. Iz Velikih Lašč. Veselica, ki jo je priredila naša marljiva ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v korist novih pokroviteljnin predvčerajšnjim na dvorišču gosp. Mat. Hočevarja, in deloma na vrtu g. Št. Škulja, je uspela nadvse sijajno in gmotni uspeh je daleč prekosil najsmelejše nade in še tako predrzne želje najbolj optimističnih računar-jev. Glejte: vzdrami se majhno skromno gnezdeče na deželi, vstane in gre ter priredi veselico. Majhne in neznatne so moči, skromna so sredstva, ali srca so navdušena in roke so pridne in zato se je moralo zgoditi čudo..*. Čisti dohodek veselice znaša: oseinstoštiriinosenideset kron 90 vinarjev. To je za naše razmere tako nekaj velikanskega, da smo kar ostrmeli, ko se je snoči zaključil vesel iški račun. Klobuk z glave pred našimi ženami in dekleti! — Da pa je bilo mogoče doseči v tako tesnih in ozkih razmerah nekaj tako velikega, zato je bilo potreba predvsem velike in močne volje, vztrajnosti, pridnosti; v prvi vrsti pa sloge. In resnično: kar leze in gre, staro in mlado, vsak človek v Laščah in bližnji okolici — izvzemši edini osamljeni slučajček — se je trudil po svojih najboljših močeh, da je na katerikoli način pripomogel prireditvi ženske podružnice do boljšega uspeha. Nihče se ni plašil ne truda ne stroškov, nikomur ni bilo žal, ne časa in ne skrbi; vsi sloji brez razlike na mišljenje, so se udeležili veselice, tudi duhovščina ni izostala in tamburaški zbor slovenskega katoliškega izobraževalnega društva je ves čas prav marljivo tamburah Največ so pa seveda pripomogli dragi nam gostje, ki so nas v veli kem številu posetili, zlasti iz Ljubljane, Kočevja, Loža, Sodražice, Reke, Roba, Turjaka, Dobrepolj, Škocjaua, Dolenje vasi in kaj vem odkod; venec prvenstva pa je v tem oziru zaslužila Ribnica, ki je prišla takorekoč korporativno s svojim vrlim »Sokolom« na čelu, ki je napravil na veselico iz Ribnice pešizlet. Sokola so sprejele vse sodelujoče članice, gospa predsednica pa ga je navdušeno pozdravila, nakar so bili vsi obsuti s cvetjem. Starosta se je za sprejem zahvalil. Z dohodom ribniškega Sokola se je navdušenje le še povečalo in zabava se je razvila na vseh koncih in krajih čim najživahnejše. Šotori, bogato založeni s pivom, vinom, jestvi-iiami, slaščicami, kavo in drugimi potrebnimi predmeti za želodce, 60 se pridno praznili, naglo so šle v denar srečke, šopki, koriandoli, in v vseh sodelujočih se je pojavljalo čimvečje veselje in navdušenje, ko je bilo enkrat utrjeno prepričanje, da ni bil ves obili trud zaman, marveč, da že rodi bogat sad. Vrvenje je bilo toliko, da se je bilo komaj mogoče preriti z enega konca v drugega. Takoj pri vhodu je bila postavljena menažerija s> cirkusom in posebnim oddelkom, prava pravcata »šmira« z nič boljšimi in nič slabšimi močmi, kakor jih imajo navadni vaški cirkusi; ki pa je provzročala veliko smeha, skrbela za potrebni hrup in šum in izpeljala iz radovednih gledalcev marsikak belič. Tej nasproti je stal šotor za budjejeviško pivo, v katerem so stregle članice v narodnih nošah. Ne daleč proč je stal šotor za slaščice in sladoled, zvečer je bila tu tudi kavarna. Bele bluze in bele pentlje v laseh; poleg tega pa je bil šotor za jestvine, v katerem so stregle članice v črnih oblekah s črnimi pentljami na glavi. Šotor goškega piva je bil popolnoma bel, okrašen z bršljinom in tudi oso bje vse v belili oblekah z belimi kokardami v laseh. Zraven je bil šotor za Koslerjevo pivo, ves iz zelenja, stregle pa so članice v domačih svetlomodrih oblekah z belimi rokavci. Na gorenji strani je taboril pod velikanskim kineskim solnčni-kom srečolov, tu je bilo tudi pribežališče prodajalk šopkov in korijan-dola, ki so pa sicer vedno švigale v svojih svetlomodrih oblekah med občinstvom in nabirale kakor bučele dohodkov v družbeno korist. Zraven je stala vinarna, vsa iz lipovega zelenja in cvetja, ki je še v pozno noč stregla svoje vztrajne goste. Za lovce je bila rezervirana posebna miza, nad katero se je dvigal velik baldahin, okrašen z lovskimi trofejami. Na veseliškem prostoru se je iz gostov sestavil tudi velik zbor, ki je pridno popeval; ribniški kvartet pa je hodil od šotora do šotora s svojo narodno pesmijo in tako pospeševal že itak živahno zabavo. V imenu družbenega vodstva je vse navzoče pozdravil gospod učitelj Škulj iz Ljubljane. In tako je le prehitro potekel Čas in ločiti se nam je bilo od prijateljev. Pred odhodom Ribniča-nov smo zažgali njim na čast pred Levstikovim spomenikom umetalni ogenj, ki je tudi mnogo pripomogel do navdušenja; pozno v noč pa smo se razšli šele domači, z veliko zado-voljnostjo v srcu nad tako vsestransko lepo in sijajno uspelo prireditvijo. — To je suho poročilce, najglasnejše pa govore številke. Načeloma nisem navedel nikogar izmed sodelujočih imenoma. Tudi hvaliti ne maram nikogar, to pa je treba pribiti, da nisem pričakoval tolike vneme in vztrajnosti ter take požrtvovalne pridnosti. Bili smo vsi za enega, eden za vse, nihče več, nihče manj, vsak samo član celote, prostovoljno spoštujoč disciplino. Hvala, čast in slava vsem skupaj! — Pooblaščen sem tudi zahvaliti se pivovarnam: Bud-jejeviški, Koslerjevi in Goški za poslano pivo, gospe predsednici ženske podružnice v Dornberku za poslano vino in vsem skupaj, ki so darovali dobitke, denar ali kakorkoli pripomogli do tako lepega uspeha. Vsem skupaj: slava! P. Kmetijsko poučno poto-vnnie no Ceiko. One izletnike, ki se nameravajo tega nad vse zanimivega izleta udeležiti, opozarjamo, da rok za zglasi-tev preteče s 30. junijem. Na poznejše zglasitve se ne bomo ozirali. Pomisliti je le, da moramo ude-ležnikom priskrbeti stanovanja, vozove, vozne listke, v mnogih krajih iudi skupne obede in večerje itd. Naj se torej vsakdo, ki se misli izleta udeležiti, zglasi čimprej mogoče, najpozneje do 30. junija pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani. Kdor želi, da mu družba priskrbi vozni listek, pravzaprav zvezek listkov, mora tej zglasitvi priložiti tudi 50 K predplačila za te listke; ostanek doplača pri prejemu listkov. Vsak zglasilec naj pove, od katere večje postaje naprej in za katero nazaj naj se mu listek izgotovi. Taki listki se izdajajo le od kake večje postaje, pričenši zopet do te postaje nazaj, in sicer T^saj za daljavo 600 km. Za izletnike z Dolenjskega in z Notranjskega se priporoča vzeti listek, oziroma zvezek listkov, od Ljubljane, kjer je priče tek izleta, za progo Ljubljana - Jesenice - Celovec - Li-nec - Budjejevice- (kjer se z ogledovanjem prične) Tabor - Praga - Češki Brod - Kolin - Kutna gora (kjer se z ogledovanjem konča) in od tod po isti poti zopet čez Prago nazaj, ali pa — za tiste, ki si želijo ogledati tem potom Dunaj — po severo-za-padni železnici iz Kutne gore naprej čez Nemški Brod-Znojmo na Dunaj (z brzo vlakom 5 ur). Z Dunaja p«i bodisi po južni, ali pa po državni železnici zopet nazaj v Ljubljano. Udeležili kom z Gorenjskega priporočamo, da si vzamejo vozni listen z Jesenic, kjer pristopijo v naš vlak, po popisani poti zopet v Jesenice, izletniki s Primorskega iz Gorice v Gorico, izletniki s Štajerskega, ki se ne marajo voziti v Ljubljano, pa iz Celja čez Dravograd v Zeltweg-(kjer pristopijo v naš vlak) Selztal-Linec itd. zopet v Celje. Kdor hoče, si listek (Fahrschein-heft) lahko sam priskrbi. V to svrho naj se poda v najbližjo večjo železniško postajo in naj pove načelniku, kod in v katerem razredu se hoče voziti, in ta mu listek naroči pri pristojnem železniškem ravnateljstvu. Naročnik prejme in plača listek tam, kjer ga je bil naročil. Vsekako pa si mora vsak naročiti vozni listek tako, da se vozi čez zgoraj navedene postaje. Izhod izleta bo Ljubljana, kjer se zberejo udeleženci v nedeljo, dne 2. avgusta ob 2. popoldne na vrtu hotela »Llovd«. Točno ob treh bo odhod na kolodvor, z vlakom ob */A na 4. popoldne se pa odpeljemo proti Jesenicam, kjer se nam pridružijo izletniki z Gorenjskega in Primorskega. Ob osmih 42 minut zvečer se odpeljemo naprej z brzovlakom, in sicer čez Sv. Vid ob Glini (prihod ob 10. uri 10 minut, odhod ob 10. uri 25 minut zvečer), S^lztal, (prihod ob 2. uri 15 minut, odhod ob 2. uri 35 minut popolnoči), Linec (prihod ob 5. uri 31 minut, odhod ob 5. uri 51 minut), v Češke Budjejevice (prihod ob 8. uri 22 minut zjutraj). Izletniki, ki se ne peljejo iz Ljubljane, morajo družbi naznaniti, kje se nameravajo pridružiti, da jih tam voditelj sprejme. Da se bomo laže spoznavali, priskrbi družba posebne znake, ki ga dobi vsak udeleženec in si ga pripne na suknjo. Tudi oni izletniki, ki si sami priskrbe listke in se v Ljubljani ali med potom pridružijo izletu, se morajo do 30. t. m. priglasiti e. kr. kmetijski družbi in obenem naznaniti, kje se pridružijo. To je posebno zaradi tega potrebno, da se jim preskrbi stanovanje in da se zanje priskrbi tudi prostor pri izletih na Češkem, ki se bodo deloma (to na pr. takoj v Budjeje-vicah) vršili na vozen. Izlet se -— kakor že rečeno — prične z odhodom iz Ljubljane dne 2. avgusta t. 1. in se konča zvečer dne 11. avgusta v Kutni gori, od koder se bodo izletniki vrnili bodisi čez Prago ali čez Dunaj domov, tako da bo trajal izlet v celem le kakili 12 dni. »Kmetovalec« z dne 15. julija prinese natančen načrt vse vožnje. Dnevne vesti, V Ljubljani, 17. junija. — Deželni volilni red. Iz trebanjskega okraja se nam piše: Kakor nas veseli, ako se z novim volilnim redom doseže pomirje med slovenskima strankama v deželi, tako moramo obžalovati, da ostane vsa krivična razdelitev volilnih okrajev kmečkih občin in da se tudi v splošnem volilnem razredu ni oziralo na lokalne razmere in skupne interese. Po novem načrtu naj se sodni okraj Trebnje priklopi krškemu, s katerim nima nikake zveze, Radeče iz krškega političnega okraja pa Litiji. Čatež pri Zaplazu na meji litijskega okraja naj voli skupno s Čatežem pri Brežicah na hrvaški meji enega poslanca, Boštanj ob Savi pa z Litijo in Višnjo goro! S tako brezobzirnostjo se ne bode nikomur ustreglo niti v trebanjskem niti v radeškem okraju, ampak samo ohranila in širila nezadovoljnost. Apelu-jemo tedaj na pravicoljubje vseh strank še v zadnjem trenotku, da odpravijo vsaj kričeče krivice volilnega reda. — Priporočljiva firma in njeni zagovorniki. Postojnska občina je dogovorno s cestnim odborom zgradila pri jami na Veliki Otok most, ki bo v korist trgu in kmečkemu prebivalstvu. Most je gradila firma A c k e r m a n n. Pri ogledu se je zastopnik postojnske občine, gospod Arko, spodtikal ob tem, da se firma ni držala pogojev za stavbo. Pogojeno je bilo betonsko delo, firma pa je napravila delo iz kamna zvezanega z betonom. To je velik razloček. Gospod Arko se je potegnil za občno korist proti tujemu podjetniku, ki za svoje delo prejel pošteno plačilo. Zavzemajoč se za korist občine proti tujemu špekulantu, sta se g. Arko in zastopnik firme sporekla. Gosp. Arko je zastopniku firme Ackermann očital, da so njegovi izgovori le »Knif-fi« in da je firma most drugače zidala, kakor je bilo pogojeno. Dotični nemški inžener je na to tekel k sodišču in je trdil, da je g. Arko očital firmi »Schwindel«. Gospod Arko je bil na to obsojen na nekaj krone globe zaradi te besede. Firma in inžener pa se nista upala tožiti zaradi bistva očitanj g. Arkota. Vsak spodoben človek bo uvidel, da je g. Arko branil samo korist občine proti tujemu podjetniku — toda klerikalci tega seveda nečejo uvideti. Lažnivi »Domoljub« in bedasti »Slovenski Meščan« napadata Arkota. Prav kakor bi bila v službi firme Ackermann. Tako početje se samo sodi. Kam pa bomo prišli, če zastopnik javne korporacije ne bo smel plačanemu podjetniku nič več reči. Firma Ackermann se je v tem slučaju tako izkazala, da moramo nanjo opozoriti vse slovenske občine. Cemu se sploh oddajajo dela nemškim podjetnikom? Dobiti je tudi poštenih slovanskih podjetnikov. Pri firmi Ackermann je pa celo potrebno previdnosti, sicer pride lahko kdo v nesrečo, ne da bi sam vedel kdaj, samo če varuje korist svoje občine pred temi tujci. — Stoletnica celjske gimnazije. Vedno lepše stvari se čujejo o proslavi te stoletnice dne 20. t. m. Oči-vidni namen ravnateljstva je, žaliti Slovence s tem, da se da slavnosti izključno vsenemški značaj. In pri tej vsenemški slavnosti bodo morali sodelovati tudi slovenski dijaki, katerih je letos na gornjih razredih skoro polovica. Vse bo samo nemško, govori, petje in deklamacije. Cuje se celo, da so hoteli slovenske dijake prisiliti, naj pri telovadbi nastopijo v nemških turnarskih oblekah, a ker so slovenski dijaki uprli, se je telovadba višjih gimnazijcev črtala iz slavnostnega sporeda in bodo telovadili sami nemški fantiči iz nižjih razredov. Cuje se tudi, da so slovenski dijaki vprašali pevskega učitelja, ali ne bodo peli vsaj ene slovenske pesmi. Učitelj se je izgovarjal, da ni časa in da se je zaradi pomanjkanja časa opustila telovadba. A telovadilo se bo le in je torej bilo časa tudi za kako slovensko pesem, toda hoteli je niso, ker hočejo, da imej slavnost pangermanski značaj. Spričo takega žaljenja slovenske narodnosti poživljamo slovensko občinstvo, katerega si bodi mišljenja, naj se slavnosti ne udeleži. Kdor je v sorodstvu ali sicer v zvezi s slovenski- mi dijaki, naj jim prepove udeležbo in sodelovanje pri tej slavnosti. Sicer pa opozarjamo tudi dijaštvo samo na narodno dolžnost in mu priporočamo, naj ne sodeluje in naj ne obišče priredbe, pri kateri se namenoma žali slovenska narodnost. — Na nesramno žaljenje slovenskega jezika s strani vladnega svetnika pl. L a s c h a n a opozarjamo gospode deželne poslance, nadejajoč se, da bodo spravili impertinentni nastop političnega uradnika na Kranjskem proti slovenskemu jeziku in slovenski narodnosti v razgovor v deželnem zboru ter zahtevali primernega zadoščenja od deželnega predsednika Schwarza. Pljuvali bi v svojo skledo, ako bi mirno trpeli, da bi takšna žalitev ostala nekaznovana! — Afera Stritar - Stanger -Mahr. Vse kaže na to, da se bo gotovim, nam dobro znanim faktorjem posrečilo to afero naslikati tako, da bodo nemški napadalci utekli zasluženi občutni kazni. Za sedaj še molčimo, a ko bo prišel pravi čas, pridemo na dan s podatki, ki bodo pokazali v bengalični luči, kako se pri nas vodi kazenske preiskave proti Slovencem in kako proti Nemcem. G. preiskovalni sodnik Kaiser nas bo že razumel! — Klerikalno delo. Kaplanoma v Žireh je ondotno telovadno društvu »Sokol« trn v peti. Ker se jima je prepovedalo preganjati v šoli nedolžne otroke, skušata na drug na čin ruvati proti sokolskeinu društvu. Pred kratkim je došlo na občinski odbor žirovski anonimno pismo, v katerem se najgrše obrekuje sokolsko delovanje. Anonimna pisma sicer ne zaslužijo, da bi se pečali ž njimi, ne spadajo drugam kakor v papirni koš, a ker je imel kaplan Perko cerkveni govor popolnoma v smislu vsebine pisma, lahko z gotovostjo sklepamo, da je on pisec tega pisma in je tedaj vredno, da pokažemo javnosti, kako grdi obrekovalci kranjski klerikalci.Pismo se glasi doslovno: »Slavni ol>činski odbor v Žireh! Se uljudno prosi, da bi potrebno ukrenil v zadevi otrok naše fare, kateri pristopajo k telovadni družbi prej kot dopolnijo postavo šolskega leta, ker taki otroci so ve-činoma uporni, so slabi k učenju po sebno k krščanskemu nauku, otroci kateri še niso dopolnili štirinajsto leto, bi vendar doma imeli se učiti nalog, katere jim nalagajo učitelji v šoli, namesto tega potrebnega dajanja pa gredo mladi še nedolžni otroci v to pohujšljivo družbo nepotrebnih vadb se učiti, ker je ta kolska družba strup za našo faro. za odrasle ljudi ima toliko slabili vplivov, koliko obžalovanja vredni so še le taki nedolžni otroci, kateri ne vedo kam gredo, posebno bi se imelo zabraniti ženskemu spolu, ker je to nepotrebno, ker se skozi to še bolj dekliško nedolžnost prodaja h\ še veliko slabih posledic iz tega izvira nazadnje še občinski stroški lahko rastejo, zato prosim slavni občinski odbor, da to za pravo spozna. Prosim, da se ta pritožba pri prvi občinski seji med točke uvrsti in občinskemu odboru predloži.« Kolikor besed, toliko klerikalne zlolmosti in hudobije. Mirno, tiho a uspešno je požrtvovalno delo vrlega žirovskega »Sokola«. Javno se telovadi, vsak pošten človek ima dostop v sokolski> telovadnico, in se vsak lahko prepriča, koliko je resnice na klerikalnem podlem obrekovanju. In naraščaj! Telovadi v nedeljo popoldan na travniku gostoljubne sestre Marjanitv Sedejeve. Vedno je kdo izmed star šev navzoč pri telovadbi in vesele se lepega ponašanja svojih otročičev. Kdo bi se zamogel le najmanje iz-podtikati nad telovadbo naraščaja. Pač le kak klerikalni zelot! Ker ljudstvo samo vidi, da je delovanje »Sokola« nad vse hvalevredno, je umevno, da se klerikalna hujskanja sama obsojajo in so popolnoma brezuspešna. Razume pa se, da društvo »Sokol« ne bo voljno še nadalje prenaša ti mirno klerikalne hudobije in zato naj kaplan Perko preneha z zlobnim hujskanjem, ker si bo sicer društvu že znalo na primeren način in na pravem mestu poiskati zadoščenja. Naj ne misli, da so njegovi cerkveni govori imuni. To je zopet lep donesek za dokaz, kaki prijatelji telovadbe so klerikalci. — Daleč smo prišli. Iz Novega mesta se nam poroča: Pri nas se vse čudi zaradi vesti, ki kroži po mestu. Pripoveduje se, da je okrajni glavar baron Rechbach izdal okrožnico, v kateri naroča, naj pridejo vsi uradniki okrajnega glavarstva in davkarije v soboto, dne 20. junija ob jk>1u 3. popoldne v paradnih uniformah v prost i j o, da jih predstavi — škofu! Kaj takega pa še ne! Ce pride kak državni funkcijonar po službenih opravilih v kak kraj, ima okr. glavar dolžnost, mu uradnike predstaviti in določiti, v kateri obleki morajo uradniki pri ti priliki nastopiti. Škof pa uradnikov nic ne briga. Škof je cerkven funkcijonar, funkcijonar od države sicer priznane, a vendar privat- Priloga „Slovensiemn Naroda" it 140, dne 17 junija 1908. ne verske združitve in kot tak ima lahko uradne opravke pri javnih oblastvili, kakor vsak funkcijonar kakega društva, ali iz tega absolutno ne izhaja, da bi mu morali uradniki v svoji uradni lastnosti izkazati kakih časti. Ce hoče baron Rechbach napraviti svoj »kotau« pred škofom, je to njegova privatna zabava, glede katere mu nima nihče nič ugovarjati. Predrzna zloraba uradne oblasti pa je, da naroča baron Rechbach uradnikom, da se morajo v svoji uradni lastnosti in še v paradnih uniformah iti poklonit kakemu škofu. Ta slučaj je simptomaticnega pomena. Tu se vidi, kam vesla državna uprava. — Osebna vest. Dvorni svetnik pri najvišjem sodišču gospod Matevž Trnovec je šel v pokoj in je bil pri tej priliki odlikovan z viteškim križcem Leopoldovega reda. — Za načelnika kuratorja kmetijsko - kemičnega preskuševališča v Ljubljani je imenoval poljedeljski minister deželnega glavarja, dvornega svetnika Frana Šuk jeta. Deželnozborske galerije. Dne 19. t. m. se zopet snide deželni zbor. Z ozirom na to opozarjamo obiskovalce kranjskega deželnega zbora, da veljajo tudi za to zasedanje dosedanji predpisi glede oddajanja vstopnic za galerije, namreč: Srednja loža je prezidijalna in razpolaga ž njo prezidij. Desna takozvana uradna loža je rezervirana za uradnike politične in avtonomne uprave. Za časnikarje je rezervirana posebna časnikarska loža. Xa splošnih galerijah ho prostor za sedeže od stojišč ločen, za sedaj samo provizorično. S sedeži, ki bodo vsi numerirani, razpolagajo deželnozborski klubi in sicer po razmerju števila svojih članov. Tudi na stojišča bo vstop dovoljen le proti vstopnicam. Kadar bodo galerije polne, bodo v obvestilo občinstvu nabite tablice z napisom: »Vstopnic ni več«. Ravno tako bo nabito, kje se dobivajo vstopnice. — Slike jugoslovanskih umetnikov za Strossmaverjevo galerijo. Cesar je dal po hrvaškem banu nakupiti na jugoslovanski umetniški razstavi v Zagrebu za 6000 kron slik, ki se imajo uvrstiti v Strossmaverjevo galerijo. Nakupljene so te-le slike: iz bolgarskega oddelka: Vješin »Odhod na lov«, Želeskov »Dekle«, Mihov »Dunav«, Mutafov »Most Kaja«; iz srbskega oddelka: Murat »Spomladanski oblaki«, »Evi-ca« in Vukanovič »V mislih zatopljena«; iz slovenskega oddelka: Ferdo V es e 1 »Stari Gorenjec« in Hen-rieta San tel »Perica«; iz hrvaškega oddelka: Bužan »Mesečina«. Frangeš »Oranje«, Ivekovič »Cvet pozlačeni« in Šenova »Iz Kraljevice«. Voditelj goriškega okrajnega glavarstra dvorni svetnik grof Attems, ki ni zapustil med štajerskimi Slovenci najboljših spominov, se je pokazal sedaj ob demonstracijah Lahov proti Slovencem v Gorici popolnoma pristranskega političnega uradnika. Mož nastopa prav odkrito proti Slovencem. Dolgo časa je bil skrit in potuhnjen, sedaj pa je prišel s pravo barvo na dan. Slovensko kolesarsko slavnost je preprečil on. Ker se ni Še natanko vedelo v soboto zvečer, ali se bo vršila slavnost ali ne, je prihitelo v nedeljo v Gorico obilo slovenskih deželanov. Zbirali so se „pri jelenu" in v kavarni „Central". Ko so hoteli oditi v gručah mimo vojašnice na Travniku, so jim orožniki zabranili pot. No, to ni nič pomagalo, so šli pa po drugih ulicah na Veledrom Nad 2000 jih je bilo. V Veledromu jim je spregovoril poslanec Gabršček neksj lepih, navduševalnih besed, potem so se razšli. Ko so hoteli nekateri po tekališČu v mesto, so jim zabranili to orožniki, da so morali po stranskih ulicah oditi. Vse to je bilo po vsem nepotrebno, ali po tej poti so dobivali Lahi nekoliko poguma, še toliko bolj, ker so se prav radovali nastopanja visokorodnega gospoda grofa Attemsa. Neki Cej, ki je posebno divji renegat, ter se je odlikoval med banditi že na binkostni ponedeljek, je vrgel kamen na Travniku za slovenskimi fanti. Redarji so to videli, videl je to sam glavar Attems, ali laškega poba Cej a niso aretirali. Pač pa so aretirali nekega slovenskega fanta, ko je z a vpil v gruči na izzivanje *Viva Gorizia italiana" nedolžni „Živio lu Policaji, policijski komisar in sam grof Attems so prišli, da je bil fant odpeljan v zapor z vso mogočnostjo. Grof Attems je hotel dati zapreti tudi kavarno „Central" V kavarni „Teatro", potem nNazionale" in „Europa" se je zbirala laška barabija v nedeljo in na binkostni ponedeljek, pa ni padlo v glavo grofu Attemsu, da bi dal zapreti te kavarne. Iz kavarne „Central" na Travniku so prišli gostje, katerih je bilo toliko, kolikor navadno ob nedeljah, ven, da vidijo, kaj se godi, stali so na tratoarju ter mirno gledali. Ali tu so pri drl i pred kavarno policaji pod vodstvom samega dvornega svetnika 1 grofa Attemsa ter začeli razganjati mirne gledalce. Attems je kričal ves izjezen in zasopljen, da da kavarno zapreti. Poslanec Gabršček ga je opozoril, da treba tam na oni strani zapreti, ter da kar se je zgodilo, je povzročila polioija, na kar seje razvnel in razšopiril grof ter se spozabil tako daleč, da je izustil grožnje, da bo pa drugače govoril. Gospod grof Attems je tudi tisti, ki je pustil na binkostni ponedeljek čakati laške bandite na Slovenoe v ozki Gosposki ulici, dočim je zahteval policijski ko ur s ar, da se mora ulica izprazniti, ker se ne ve, kaj se vse lahko zgodi. — V ponedeljek so aretirali par Slovencev skoraj brez razloga. — Iz goraj povedanega se vidi jasno, kak Šen je goriški okrajni glavar Goriški Slovenci mu ne ostanejo dolžni odgovora na pristransko in sovražno postopanje s Slovenci, ko je stal proti njim na strani laških smrkavcev in barab. Gospod grof naj se pripravi na — pokoj! — Slovencem v Gorici se je prepovedalo pisati po časopisih „Svoji k svojim" po znanih dogodkih na binkostni ponedeljek. Vendar to jih ne moti, da bi ne vršili tega. Ravnajo se po tem zavedni prebivalci ne le v mestu, temveč tudi po celi deželi. Lahi to že bridko občutijo: do-Čim so dosedaj zlasti okoličani kar trumoma zahajali v laške trgovine, posebno tržne dni, obiskujejo sedaj rajši slovenske trgovine. Laški sejni ar j i so jo lepo skupili na zadnjem trgu v Kobaridu. Napravili so dolgo pot iz Gorice, veseleč se dobička, katerega bodo dobili od dobrih Slovencev, pa so se zmotili. Obrniti so morali, ker zavedno ljudstvo pozna svoje sovražnike. Odvetniška zbornica je imela v ponedeljek 15. t. m. popoldne svoj redni občni zbor, ki ga je otvoril kmalu po 3. uri g. dr. Majaron po< zdravši došle člane. Zapisnikar je bil g. dr. Vodušek, za overovatelja pa sta bila izvoljena gg. dr. Ko kalj in Ravnihar. Najprvo je podal odbor poročilo o svojem poslovanju za dobo od 1. junija 1907 do 31 maja 190S, katero se je brez ugovora odobrilo. Število odvetnikov je ostalo pri starem in jih je vpisanih 37, Število kandidatov pa je naraslo od 17 na 23. Ubožnih zastopstev so opravili odvetniki v 72 kazenskopravdnih. slučajih in 30 civilnopravdnih. Iz poročila je bilo posneti, da je odbor moral dvakrat krepko poseči v borbo za enakopravnost slovenskega jezika. Nadalje se je odobril zbornični račun za preteklo leto ter se je v pokritje proračuna za tekoče leto določil zbornični prispevek na 20 K. Obenem se je ustanovila -Podporna zaloga za odvetnike in odvetniške kandidate ter njih vdove in sirote", v katero se imajo pred vsem stekati disciplinarne denarne kazni v smislu novele pri disciplinarnem statutu iz 1. 1906. Dotična pravila je občni zbor enoglasno odobril. — Pri dopolnilnih volitvah za bodoča tri leta je bil zopet izvoljen za zborničnega predsednika gosp. dr. Majaron, za podpredsednika g. dr. Papež, v odbor g. dr. Krisper za člana in g. dr. Triiler za namestnika. V disciplinarni svet je bil izvoljen za predsednika g. dr. Suyer, za člana gospod dr. Papež in g. dr. Krisper, za namestnika gospod dr. Ravnihar. Zbornični pravdnik ostane gosp. dr. Tekavčič, njegov namestnik pa g. dr. Pire. Vse volitve so se vršile skoro popolnoma enoglasno. — Odbor je predložil občnemu zboru več nasvetov, kakšno stališče naj zbornioa zavzame napram nekaterim najnovejšim zakonskim načrtom, oziroma napram perečim stanovskim vprašanjem. Tako se je razpravljalo o načrtu za nov odvetniški red, nadalje o načrtu zakona glede zemlje-knjižne delitve katastr. parcel manjše vrednosti, potem o novem poslovnem redu za upravno sodišče, o sedaj ve ljavni odvetniški tarifi itd. Debate so se udeležili skoraj vsi navzoči in ko-nečno so bili odborovi nasveti po poročilu g. dr j a. Maj ar ona sprejeti, kakor tudi debatni predlogi. Občni zbor se je zaključil Šele ob 6. uri. Opozarjamo ponovno na veselico združenih šentpetrskib podružnic Ciril-Metodove družbe, ki se vrši jutri, na Telovo, na vrtu „ Meščanske pivarne" (A. Dekleva) na sv. Petra cesti št. 47 in se prične ob sedmi uri zvečer. Življenja in zabave, vsega bo zadosti. Za petje bo skrbelo pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" za godbo „Ljubljanska društvena godba", za oči in srce lepe naše devoj-ke, za želodeo pa papa in mama Dekleva z okusno papco in pitno pupco, — notabene ob navadnih meščanskih cenah. Pomisli, ljubi moj, da je tu „ Meščanska pi varna", ne pa odiral-niča gostov! Baje se z južnega kolodvora do lica mesta nalašč ad hoc zgradi ozkotirna, 1000 km dolga železnica, da se po nji „prioefrajo" „jogri" krilatega kolesa na veselico. Pravijo, da imajo pri sebi 4 nekrilate slavce, ki bodo „žingali". čal sem, toda ne garantiram za resnico, da pri ved 6 s seboj tudi glaso vitega mi- ljenca staromlade muze Talije, fenomenalno prikazen, ki je dramaturg, dramatik in režiser, — vse v eni osebi! Duša krščanska, pohiti na to zabavo! Tudi če si bolna, ne ostani doma, kajti i za ta slučaj sta odbora poskrbela za tvoje junaško zdravje! Kajti glasoviti zdravnik Teofrastus Bombastus Paracelsus se jutri s svojo svetovnoznano lekarno etablira na ve-seličnem prostoru, pojutrišnjem pa odrine v Deveto deželo. Kdor je bolan na srcu ali na mošnji, ne zamudi te lepe prilike, da si opomore! Razglednic, cvetja, slaščic, papce in pupce in vrag si ga vedi kaj še vsega, dobiš ki si željan zabave in zdrav na duhu in telesu, vsega bo v izobilju! Pa ti krasni dobitki! Legijon jih je in ne dostaje niti zlatih, niti srebrnih ! In pristni so, veruj mi, tako mi boga in duše 1 Zato pa punca slovenska in Čili fant-sokole, ne zabita vseh teh milin in vrlin, dražesti in copernij, pa pri-dita na veselico! S posetom svojim okrepita glavno blagajno sv. solun skih bratov-blago v estniko v, ki sta se ž njo, pomni, za Slovenoe in njih rod, začasno naselila v „Me-ščanski pi varni". Kresna veselica« Kakor smo že zadnjič poročali, priredi „Sokol" v Ljubljani v torek, dne 23. t. m. kresno veselico na dirkališču. Danes priob-čujemo podrobnejši spored in obseg te prireditve. Veselični prostor se bo nahajal v neposredni bližini glavnega vhoda na dirkališče in bo tako prirejen, da bo med posameznimi tocišči in drugimi objekti prireditve najožji stik. Prostor bo briljantno razsvetljen z aoetilenskimi svetili. Spored bo obsegal godbo na pihala — Ljubljanska društvena godba, — ki bo proizvajala najnovejše koncertne in plesne točke. Vršile se bodo rajalne vaje z lampijoni in vaje z gorečimi kiji. V mraku se bo žgal raznobarvni in efektni umetalni ogenj in nato kuril običajni kres. Priredi se tudi srečolov, kjer bo lahko vsakdo za majhen denar poskusil svojo srečo. Za razvedrilo občinstva bo skrbel velikanski vrtiljak na paro in pa moderno opremljeno, novodobno strelišče (Salon pour tireur). Ža okrepČila bo pa skrbelo dvoje vinara, dvoje pivarn, nadalje paviljoni za jedila, sladščice in kavarna. Pekli se bodo po hrvaškem načinu janci in prodajale gorke hrenovke. Da tudi tobak s p. ne bo manjkal, je umevno. Pripomniti nam je, da bodo posamezni paviljoni pod nadzorstvom narodnih dam („Ženskega telovadnega društva"), ki so kljub pripravljalnim posvetovanjem drugih, kasnejših prireditev, požrtvovalno in blagohotno sodelovanje obljubile. Poleg Č. narodnih dam bodo v posameznih paviljonih stregle dra-žestne narodne gospodične. Z eno besedo, kdor se bode hotel en večer neprisiljeno zabavati, pridi na „Kresno veselico". Slavnost razvitja zastavo ^Ljubljanskega Zvona". Ravnokar so se odposlali prvi sporedi zunanjim društvom in nekaterim domaČim rodoljubom. Iz predgovora tega sporeda naj posnamemo nekatere stavke: „S prerojeno Ljubljano je jelo tudi pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" nad vse nepričakovano vrlo uspevati. Leta 1905. se je društvo prerodilo na n ar o dn o - n apr e dnem in svobodomiselnem programu, okrog katerega so se pričeli zbirati vsi oni, ki jim plamti srce za narod, svobodo in umetnost. Vzklilo je novo življenje, vzbudilo se je živahno zanimanje in z vztrajnim delom, gorečo vnemo za narodno stvar in gojenjem lepe slovenske in slovanske pesmi si je društvo osvojilo srca vsega naprednega slovenskega življa. Visoko si je zastavilo društvo svoje cilje. Saj je šlo za to, da se oživi v vseh srcih ljubezen do domače miiodoneČe pesmi, da se povzdigne njena čast med domaČim narodom in pred tujcem. Veličastno in vznosito delo! Delo je uspelo, ni bil zastonj naš trud in s ponosom kaže društvo že danes na svoje uspehe. Letos pa, komaj tri leta po prerodu društva, slavimo novo ponosno slavje. Razvili bodemo svojo društveno zastavo; razvili jo bodemo v simbol urnebesnoga zmagoslavja, nikdar omajane edinosti in navdušenja za slavo slovenskega naroda. Zastava, ki bode pravi umotvor, je napravljena po načrtu slovenskega slikarja gosp. prof. Saše Šantla, ter bode v veselje in ponos ne le samo društvenikom, ampak vsem umetniško Čutečim našim prijateljem po slovenskem ozemlju. Slovenci! Zavedni rodoljubi! Naprednost je ona sila, ki vzbuja in vzgaja moči vesoljnega Človeštva. Društvo bode pa napredovalo le skupno z napredovanjem narodne zavesti, požrtvovalnosti in ponosa vseh Slovencev. Naj vzplapola nova naša zastava v znamenje lepše, jasne slovenske bodočnosti. Zato pa vabimo in poživljamo vse ljubitelje domače jugoslovanske pesmi k obilni udeležbi naše slavnosti. Pridite vsi in pohitite na dan 28. junija v belo Ljubljano poraz-veselit se z nami; pridite vsi, otresite prah vsakdanje narodnostne brezbrižnosti! Naj bo to praznik vsega na- prednega občinstva, naj zaori vihar narodnega vznosa ter vžge iskre narodnega prebujenja in svobodomiselnosti širom naše slovenske domovine!" — Ako bi se ob tolikem številu vabil primerilo, da bi kdo ne dobil sporeda in vabila,* naj tega društvu ne šteje v zlo, ampak naj se vseeno udeleži slavja, saj so vabljeni vsi prijatelji našega društva sploh. Pro&ćenle In slovesnost v Trnovem« Ker je mestni magistrat ljubljanski patron trnovske župnije, se bode zjutraj ob prooesiji na dan Sv. Rešnjega telesa, kakor tudi na Krstnikovo (kresno) nedeljo, dne 28. t m., ko imamo proščenje ali žegna-nje v Trnovem, streljalo na ljubljanskem gradu. Družbi sv. Cirila in Metoda so poslali rodoljubi, vpisani na nabiralni poli g. Fr. Majerja v Maribora, zopet 36 K. — Odlikovanje gosp. L Petovarja z zlatim križcem za zasluge je dalo v Ivanjkovcih naši druibi 16 kron. Moška podružnica v Trbojah, posnemajoč svojo žensko tovaršioo, je poslala centrali 134 K 60 v. — Vsem slovenski pozdrav in zahvalo! Ilirsko - bistriške - trnovske -ženske podružnice sv. Cirila in Metoda občni zbor se je vršil ob mnogobrojni udeležbi v soboto zvečer v hotelu „l'irija" v Ilirski Bi-strioi. Iz Bistrice pa tudi iz Trnovega smo opazili dokaj vrlih narodnih gospa. Že dlje časa je naša podružnica jedva životarila in ko bi gospica Bizail ne bila tako pridna, ne rečemo dvakrat, da bi bila ženska podružnica najbrže zaspala. A naravni ponos in narodna zavednost sta zdramila narodno ženstvo, da je prihitelo na občni zbor. Na uho vam povem, da je bilo pri občnem zboru, zbranih 5 (reci pet!) narodnih dam! Ako smo tu v sredini Slovenije tako mlačni in popustljivi, ni Čuda, da oholi naš sosed, Nemeo in Italijan našo deco s tako velikim uspehom potujčujeta. Zato: Narodnost nadvse! Odbor se je naslednje sestavil: Gospa Baoh-mann - Lešnikov a, predsednica; gospa Valova, tajnica; gospa Boksova in gospica Bizail namestnici. „Sokol" v Ilirski Bistrici se drugi mesec korporativno udeleži velike sokolske slavnosti v Logatcu. Ni izključeno, da poleti tudi „Ilirska Vila" s svojim izbornim pevskim zborom v Logatec. Slovenski pesniki v italijanskem prevodu« V majski številki uglednega italijanskega mesečnika „Poesia", ki ga izdaja v Milanu F. T. Marinetti, natisnjeni so prevodi treh pesmi naših pesnikov Aleksandrova, Zupančiča in Prešerna. Prevode je preskrbel, kakor se nam zatrja, vprav mojstrsko italijanski pesnik, učitelj Luigi Crociato (Luigi Krisan). O tvor je nje gasilnega doma v Dravljah se je' izvršilo v nedeljo nad vse pričakovanje lepo in ob obili udeležbi od blizo in daleč. Obširnejše poročilo sledi. Družbi sv. Cirila In Metoda je poslal g. odvetnik dr. J o s. Fur-lan v Ljubljani zopet 10 K in sicer vsled poravnave v kazenski zadevi M. B. in P. M. — Družbi je koristilo tudi vreme. Stava za dež na binkostni ponedeljek v Postojni med gg. A. B. in J. D. se je morala rešiti za eno stranko neugodno, dobila pa je zato naša družba 10 K. HrvaŠki srednješolci napravijo dne 3. julija izlet v Ljubljano. Pri tej priliki priredi njihov združen orkester koncert v „Narodnem domu". Zagrebško vseučilišče zopet zaprto« Ker ni bilo dijakov k predavanjem, so vsi profesorji predanja ustavili. S tem je tečaj zaključen. Vpisovanje za sprejemne izpito v I. letnik c. kr. ženskega učiteljišča V LJubljani bo v ponedeljek, dne 6. julija ob osmih, v I. letnik o. kr. moškega učiteljišča v sredo, dne 15. julija ob osmih. Sprejemni izpiti se prično v torek, dne 7. julija oziroma v četrtek, due 16. julija ob osmih. Umrla jO po dolgem trpljenju gdč. Pavla Brufaoh, pis. ofici-janta hči. Pogreb bo jutri pop. ob 5. N. v m. p. Umrla je v Mengšu v starosti 68 let blaga gospa Terezija Prelovšek, mati mestnega in-ženerja g. M. P r e 1 o v š k a. Valentin Kermavner. Na bin-koštno nedeljo, dne 7. t. m., so pokopali v Gradcu našega rojaka, gimnazijskega profesorja v pokoju Valentina Kermavnarja. Njegovo smrt so h'sta samo zabeležili, zato se mi zdi primerno, da napišem o rajniku nekoliko besed — saj je bil izvrsten filolog in tudi prevajalec. V. Ker-mavnar je bil rojen 1. 1835. (torej je učakal 73 let) v Brezovici pod Ljubljano ter študiral na ljubljanski gimnaziji, kjer je bil poleg Stritarja, Tu-ška, Jenka, Mandeloa, Erjavoa in Brila sodelovalec pri „Vajah", znanem dijaškem leposlovnem listu, (preživel ga je torej edini Stritar). Ko je dovršil vseučiliške študije (njegova stroka je bila klasična filologija), je dobil 1. 1859. službo na ' gimnaziji v — Črnovicah v Bukovini, torej kolikor mogoče daleč od rojakov, po tedanjem velemodrem načelu avstrijske vlade. Šele Čez djset let je bil tako srečen, da je prišel zopet v domovino, in sioer v Celje, potem v Izubijano, kjer je služboval do 1. 1890. Ko je bil vpokojen, se je preselil v Gradec, kjer je živel 18 let, do smrti. Njegova „Latinska slovnica", ki se odlikuje po vzorni natančnosti, se je rabila mnogo let na slov. gimnazijah. Znane so tudi njegove „Latinske vadbe" za III in IV. gimn. razred, (ki so jih pa že izpodrinile modernejše Wjesthaler-je*e) Nadalje je sodeloval pri latinsko-slov. besednjaku za nižje gimn. Prekrasno je pre vel III. in IX spev Od seje; njegovi slov. šestomeri se berejo tako gladko in melodično kakor grški. Večna škoda, da ni prestavil celega epa. Podal nam je tudi prevod dialoga .Evtifrona". Omeniti nam je še njegove spise v „Slovenskem Narodu" 1. 1875. in v „Krešu" 1. 1882. o raznih znanstvenih rečeh. Sit tibi terra leviš! — Prof. Ivan K oš ti Al v Kopru. Ljubljanska občekoristna zadruga za zgradbo stanovanj v osrednji zvezi avstrijskih držav-nouradniških društev na Dunaju Pravila te zadruge so sedaj vpisana v zadružni register trgovskega sodišča v Ljubljani. Tu podajamo nekatera določila teh pravil. Zadruga ima namen, da preskrbuje svojim Članom cenena in zdrava stanovanja s tem, da zida hiše, katere članom prodaja ali v najem prepušča, oziroma jim oddaja posamna stanovanja. Najemniku se ne sme odpovedati, dokler izpolnjuje najemno pogodbo in hišni red. Člani lahko postanejo aktivni in upokojeni c. kr. državni uslužbenci (državne učne osebe), potem za njimi njih vdove in sirote, dokler uživajo pokojnino ali vzgojnino. Članstvo se zadobi s pismeno izjavo. Člani imajo pravico po določilih, ki jih o tem sklene občni zbor, zahtevati, da se jim odkaže hiša ali stanovanje za najem oziroma pridobitev proti temu, da polagoma odplačujejo kupnino; slednjič zahtevati dividendo iz poslovnega dobička, ki pa z ozirom na občekoristni namen zadruge sme znašati le največ 3%. Člani so dolžni plačati vsaj en poslovni de}ež po 200 K, ki se lahko vplača v največ 40 zaporednih mesečnih obrokih po 5 K, potem pristopnino po 4 K in po zadobitvi pravice do stanovanja ali hiše opravljati bremena iz dotičnih najemnih in kupnih pogodb. Pravico do najema dobi Član Še le potem, ko je vplačal ves zadružni delež. Poleg splošnega rezervnega zaklada zbira zadruga še blaginjski zaklad, ki se mora porabljati v to, da se delajo v hišah, ki so za najem odmenjene, blaginjske naprave in se znižujejo najemnine, eventualno, da se ta namen doseza z gradnjo novih stanovanj. Pristopne prijave vzprejema blagajnik zadruge, gospod c. kr. davčni nadupravnik Ivan Skušek v Ljubljani. V Prago! Koncem julija ali prve dni avgusta priredi Trgovsko obrtno društvo za Goriško izlet v Prago na jubilejne razstavo. Vsi troŠki za šestdnevni izlet bi narasli na okoli 100 K, ker bode Trg. obrtno društvo preskrbelo izletnikom kar najnižjo (kjer bo le mogoče tudi brezplačno) vstopnino v razne razstavne oddelke, zavode, tovarne itd., cena stanovanja in hrano. Ako bi se pa udeležilo izleta vsaj 250 oseb, tedaj bi se priredil poseben vlak; v tem slučaju bi se voznina znižala in izletniki bi se vozili dosti udobneje. Onim, ki se žele izletnikom goriškim pridružiti, daje zaželjena pojasnila Trgovsko obrtno društvo v Gorici. Mariborčani in okoličani. Ne zamudite se udeležiti javnega nastopa telovadnega društva „Mariborski Sokol", ki se vrši v nedeljo, dne 21. rožnika 1908 popoldne ob 3. uri na vrtu Narodnega doma v Mariboru. Vse priprave so že skoraj končane. Obeta se Vam izredni užitek. Brhke Sokoliće se urijo dan za dnevom v telovadnici ter skušajo že takoj pri prvem svojem nastopu občinstvu pokazati, da nikakor ne zaostajajo za moškimi telovadci, ki so pri lanskem nastopu tako lepo pokazali svojo gibčnost in spretnost. Čvrsti Sokoli bodo izvajali krasne proste vaje in vaje na raznem telovadnem orodju. Od vseh štirih strani sveta roma zelenje in ovetje v vrt Narodnega doma v Mariboru, da bo okrašen kot nevesta na svoj poročni dan. Ljubka mariborska dekleta Vam bodo pripenjala na Vaše prsi duh te Če klinČke in o mamljivo vonjajoče vrtnioe. Svojo srečo lahko poskusite pri srečolovu in pri keglanju. Z dobitki bodete na vsak način zelo zadovoljni. Za jed in pijačo je istotako vsestransko preskrbljeno. Vmes svira polnostevilna »Narodna godba" iz Slovenske Bistrice. Ce si prijatelj kavarne, ti je tudi to na razpolago. Navdušenost popoldanske veselice nas ne bo zapustila tudi zvečer ne, ampak nas bode popolnoma pomladila, tako, da se bomo vs mladi in stari podali v krog onih, ki še rajajo v veliki dvorani Narodnega doma. Zavedni Mariborčani in okoli čani, pridite ta dan brez razlike stanu vsi polnoštevilno v Narodni dom v Mariboru ter pokažite, da se narodni iivelj v Mariboru in okolici vedno bolj krepi in razvija. Pridite tudi tedaj, če bi vreme ne bilo posebno ugodno. Pri slabem vremenu se vrši cela veselica v prostornih dvoranah Narodnega doma v Mariboru. — Na veselo svidenje! Na zdar! — „M» n !!• » „ ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100*— turške...... Basi lika srečke . . . Kreditne „ . . • h.oir.oske „ ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avstr. rdeč. križa „ ... I-:doifove „ . . . Saicburške „ . . . Dunajske kom. „ ... Delnice. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ . . Zivuoster.ske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... i- lim ;>-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe O Valut«. £ C. kr. cekin . . . . , 20 franki 20 marke....... Sovereigns. . . . Marke..... Laški bankovci . . Rtiblji..... Dolarji..... Denar 1 Blago 9725 97-45 99 35 9955 97 40 97 60 11665 | 116 85 93 20 93 20 11120 111-40 9750 9850 10010 101-10 99*20 100 20 98 80 99 75 9795 98 25 9795 98 35 9870 99-70 103 30 104*30 98 50 99 50 98-25 99-25 98 50 99 50 98 — 99*— 9975 100-75 99.90 98 20 9920 28875 290*75 98 90 9990 150 25 154 25 261-50 265 50 145*50 149*5«) 272 50 278 50 262 — 268*— 240 25 246 25 1036 109 60 186 — 187 — 20 50 22 50 472 - 482 — 108 — 118 — I13-- 123 — 63 — 67- 5!'- 55 — 26 50 28 50 67-50 71 50 187 25 188-25 497 — 507 — 127-40 12840 69125 692 25 1741-— i75r— 62350 624 50 745 — 746 — 238— 238 50 160- 71380 65075 65175 2645-- 2655'- 553 75 55475 271 — 275- 530 — 533 — 169-— 172— 11 36 11-39 19*11 1913 23 51 23 55 23-95 24— 117*62 11782 95*45 95 65 251 252 4-80 5— Žitno cene v Budimpešti. Dne 17. junija 1908. Termin Pšenica ia oktober . , , sa 50 kg K 11.74 Bi sa oktober .... tm 50 kg K 9 71 Koruza za Julii .... za 5C kg K 6 90 Oves za oktober . . . za 50 kg K 8*56 15—20 v. višje. C J tVOl IODVAjAJOCE SREDsVvr Darila. Za druibo sv. Cirila in Metoda. )0bljeni pošiljalec razglednic brez podpisa, nedeljo na Koslerjevem vrtu K 1. Gg. jacristratni uradniki nabrali na svojem izletu Komendo K 21*30. G. Fr. Ahlin, ključavničarski pomočnik nabral na slavnosti v jravljah K 2 24. G. Ant. Kravanja ml. na 5elšeku K 2, katere so darovali rodoljubi iz ježele v Dolenji vasi pri Cerknici v Trat-jkovem lačjem kurniku v zahvalo baritona ob priliki prepevanja najnovejše opere ^pora della Bunka.* G Vera Pospeh, v Gornjem gradu dobiček pri taroku K 10 31. G. rr. Stupica, pri Sv. Lenartu K 4, kot globo r. Matije Šuman in Petra Pavlina, ker sta jlitizirala namesto da bi se bila zabavala. Fran in Berta Medica v Mori na Tirolskem K 10, mesto venca na krsto nečaku ttnku Medica v Ljubljani. — Skupaj K 50*85. ?rčna hvala! Živeli! Avstrijska specijaliteta. JNft feeu>cCU tO .ehaiočim ljudem priporočati je porabe« prist* jega „Moli <> vepra Seidhtz-prnškR*1. kije pre-;ašcno domaČe ^dra*» c in vpliva na želo jec kropilno ter pospeši ino na probavljeuie _ sicer z rastočim aspehom Skatljica 2 K. \j postnem povzetji razpošilja to zdravilo fcak dan lekarnar A. MOLJ j, c. in kr dvorni Uaiagatelj, DTTNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno JUOLl^-ov pre-IparsT-, zaznamovan z varnostno znamko i* |s oodoMOin 5 36- 8 Se dobi povsod f neobhodno potrebno zobna Cremš vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave. zadeuoijstuo in telesna soežost veselje do dela In tvornosti i je mnogim odrečeno samo zaradi slabega teka in prebavljenja. V takih primerah ne-jdvomno najbolje služi roic«ial tempe «J-Llit ^rel^e (sam ali z vinom, konjakom, jmlekom, sadnimi sokovi). 1995—3 od 75 kr. doilgld. 36 kr. za meter — Svila za bluze zadnje novosti 1 — Franko in ie zaearl-njeno na dom. Bogata izbira vzorcev s prvo posto. — Tovarna za a vilo Hennebera?, aKiirich. 6 9o—3 Edino riHt«*n ,i«r samo THIERRYJEV BALZAM i zeleno XUXO kot varstveno znamko. Razpošiljam najmanj 12,2 ali 6/1 ali pat. potov. redb. steklenico za 6 K. Zavojnin* zastonj. Thierryjevo centilolUsko mazilo Razpošiljam najmanj 2 sk:itlji K S'60 Zavoju, zastonj. Povsod prizaani kot najboljši domači zdravili proti slabostim želodca, gorećići, krčem, poškodbam, nt nam itd. — Naslov za naročitve in denarne nakaznice : A. Thierrv, lekarna pri angelu varhn ▼ Pregradi pri Rogatcu. 1359—10 Zaloga v vseh lekarnah.__ Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najbolj ž« priznana Taio-ciiii Mtira Ibtera okrepčnje lasisče, odstranjuje lusko in preprečuje Upadanje las. j 1 Mtekleniea z navodom 1 krona. Razpošilja se s obratno pošto ne manj kot dve steklenici Zaloga vsah preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalist, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d. Dež. lekarna Milana Lensteka ? LJubljani, Resljeva cesta it. I poleg novozgrajenega Fran JoiefoTega lubil. mosta. 85 24 2152 Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene hčere, sestre, svakinje in tete, gospodične Pavle Briifach hčere pisarn, oficijanta, ki je po dolgem, težkem trpljenju, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, danes zjutraj ob 8/43 v 29. letu starosti blaženo zaspala v Gospodu. Pogreb bo v četrtek, 18. junija ob 5. popoldne iz hiše žalosti, Rimska cesta št. 16. V Ljubljani, 17. junija 1908. Žalujoči ostali. Oprava za spalno sobo |&oro nova, se proda na Sv. Petra |**sJpu it. 67, I. nadstropje. 2142 Starinarji izključeni. Matko Preloviek, mestni inžener v Ljubljani, naznanja sorodnikom, prijateljem n znancem, da je njegova ljuba, dobra mati, gospa ftrezlja Prelovšeh danes ob 5. pop. po mučni bolezni v starosti 68 let umrla. Pogreb blage raj niče bo v četrtek, dne 18 t. m. ob 4. uri popoldne v Mengšu. 2146 V Ljubljani, 14. junija 1908. Mesto vsakega posebnega obvestila. Bralno društvo v Sevnici naznanja, da je njega član in podpredsednik, gospod Franc Širofnik, C kr. kancelist v 40. letu svoje starosti vsled srčne kapi naglo umrl. Pogreb se bo vršil danes, sredo, ob 6. uri zvečer na tukajšnjem pokopališču. V Sevnici, dne 17. rožnika 1908. Zahvala* 2145 O priliki bolezni in smrti mojega soproga mi je došlo toliko izrazov sožalja iz vseh krogov, da mi ni mogoče vsakemu posebe izreči zahvalo za izkazano sočustovanje. Prosim, da sprejmete vsi. ki ste me tolažili v bolezni mojega soproga in ki ste izkazali rajnemu s svojim spremstvom pri pogrebu zadnjo čast. tem skromnim potom odkritosrčno zahvalo. V Idriji, dne 17. junija 1908. ^polonija Jfovak. Zahvala. 2153 I I Za vse dokaze iskrenega, srčnega sočutja, ki se nam je ob priliki prebridke izgube naše srčno ljubljene soproge in matere, gospe Ivanke Budnor v toliki meri izkazalo, kakor tudi za številno spremstvo drage pokojne k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in udeležnikom sploh našo iskreno zahvalo. Hvaležnega srca pa se posebno iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov kakor tudi spoštovanim gospodom sodnijskim uradnikom ter uradnikom c. kr. drž. železnice za častno spremstvo, osobito pa še cenjenim gospodom pevcem za ganljivo petje. Vsem, ki so se nas kakorkoli spomnili ob tej žalostni priliki, bodi iskrena hvala. Spod. Šiška, 17. junija 1908 Žalujoča rodbina Budnar-Kotnlk. Zahvala. Slavnostni sprevod je pri kraju. Ponosno lahko rečem, da je kranjska skupina dosegla s svojim nastopom prelep uspeh. Podpisani si torej štejem v prijetno dolžnost, izreči najtoplejšo zahvalo za prijazno podporo ter neumorno in vspešno sodelovanje vsem činiteljem, ki so pripomogli k tako častnemu uspehu. Moja zahvala velja zlasti članom izvrševalnega odbora, pred vsem g. dr. Krisperju, potem aranžerjem posameznih skupin gg. dr. Pobidi in Zmitku, Ste-fetu in Rašici, JVettachu, Magoliču, dalje naši intendanturi gg. Nebenfiihrerju, Škabernetu in Podkrajšku. Iskrena moja zahvala nadalje c. kr. štactjskemu po-ueljništvu, g$. nadporočniku Mojstru in poročniku Sušteršicu, kakor tudi upravi c. kr. državnih železnic in c. kr. priv. južne železnice, pred vsem gg. postajnima načelnikoma Šusteršiču in Hraševcu. V Ljubljani, 16. junija 1908. 2139 Deželni glavar šutfje. Vočla nemeblovaaa se liče za avgustov termin Ponudbe pod „ avgust" na uprav. -Slov. Naroda". 2148-1 Izurjenega sprejme Ivan Potuiek, briveo v Branf«. 2058-4 Blagajne, varne proti pol aru in vlomu, „Foiu pisalui stroji, ameriško pohištvo za pisarnica ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajn a, delničarsko društvo Zagreb! Hica 22. 3«*—10? Kot skladiščnik, nadzornik, petnlk itd si gotove ali za polovične dneve igee opravka 36letni mož z znanjem slovenščine in nemščine v govoru in pisavi in nekoliko knjigovodstva. 2131 Dopisi pod »postranski zaslužek11 na uprav. „Slov. Naroda". Dva Izurjena Ključavničarska pomočnika se sprejmeta proti dobri plači pri Ivanu Trillerju na Bledu ta Gorenjskem. 2140-1 Lepa hiša ob glavni cesti v S p. Šiški se cen6 proda- Ima 6 stanovanj, vsako stanovanje s kabinetno sobo, kuhinjo, lepo kletjo in vrtom. — Poizve se pri I. Bugeniggu, LJubllsna, Gesta na Budolfovo železnico 5. 2143-1 Vila 7 Kamnih se išče. Vilo ali majhno hišo s 4—5 sobami, kuhinjo (štedilnik) in vrtom se išče takoj za poletno sezono. Ponudbe na upra?ništvo „Slov. Naroda". 2154 1 llouo čelado, zlata pajin sehira za načelnika aH podnačelnlha *vvjssp Kje, pove upravništvo „Slovenskega Naroda". 2151 Sprejmejo se takoj izurjene 2151 1 šivilje pri Angeli Sticb, Škofje ulice 1L Zlata svetinja Berolin, Pariz, Rim itd. 800*-11 Hajbolja* čistilo za sobe Izdelala 1 O. 8eydl Srritarjsti ulica 7. KesTBlk dr. Ing. Hlrsch, OlOmuC. Kemično-teh nična preiskava je izpričala, da je „Seydlln" prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkužuje. 5 Citrarji ki obsežne pesmarice, ki se brezplačno daje, še dosedaj niso naročili, jo dobe na zahtevo samo ae do konca Julija 1 1. Naj se torej požurijo z naročbom, kateri se ima pridati poštna znamka za 25 vin. za frankirano odpošiljate v te pesmarice. Specijalna zaloga za učila in muzikalije za citre: Josip Sorg na Dunaju, III. 4., Hauptatrasae 144. 2141 V najem se odda za eno ali tri leta I aV it 22 ¥ Mali gori mk ■ M| okraj Kočevj e z vrtom, nimsfl ^e^Jemf kozolcem III|%II in vodnjakom. Vrt je ■ ™ velik, ima precej sadja, zraste pa tudi na njem za dva vosa mrve, poleg tega je pri hiši tudi pravica do paanje. Najemnina 100 K na leto. - Matija Ečscl, Moravska Ostrava, Klavni ttlda 22. 2149 Lepo arondirano posestvo z dobro Idočo sostllno na SlOV. Koroškem, blizu železniške postaje, ob križišču več cest, dober kraj za trgovino, z lepo hišo, gospodarskim poslopjem, njivami, travniki iz z gozdom SO proda zaradi preselitve za 18.000 kron. 2127—1 Več pove g. dr. Ferd. MAUer, odvetnik v Celovcu z večmesečno prakso, vešča popolnoma pisanja na stroj želi vstopiti v kako trgovino ali pisarno pod zelo ugodnimi pogoji. 2098--3 Naslov pove upravn. „Slov. Naroda**. Išče se boljša lx istina ki zna šivati, želi se tudi znanje nemščine. Pojde z gospodo na letovišče. Naslov pove uprav. „Slovenskoga Naroda". 2*19—1 V nojem se rta Poizve se v kavarni v Gosposkih ulicah. 2136 K strojem se sprejme takoj mlad ključavničar Kje, pove upravništvo „Slovenskoga Naroda"^ 2132 1 Štiri dobre, zanesljive konje za težko vožnjo stare med 6 in 9 leti prodamo, ker jih imamo preveč. Konji se lahko ogledajo ob nedeljah in praznikih pri o skrbništvu graščine Ruperčvrh pri Novem mestu. 2138—1 na Glincah, občina Vič, tik ob gozdu, hiša z mnogo senčnatimi prostori, tekoča voda, 2 steklena cvetličnjaka, različne šupe, prostor za tennis, zemljišča za okoli 9 oralov, za privatne in gostilničarja pripravno, primerno tudi za parceliranje! 2070—3 Več v Igriških ulicah štev. 3 v LJubljani. Mlad mož samec, 25—26 let star, i z učen v knjigovodstvu (navadno, dvostroko in amerikansko knjigovodstvo), korespondence v slovenskem in nemškem jeziku, nemške stenografije (Stolze-Schrev), pisave na stroj in znanje v menicah Išče temu primerne službe, -najrajši kot oskrbnik.- Cenjene ponudbe pod šifro r. S. Zagorja ob Savi, Loke. 2135—i Izprašan strežnik strojev (mašinlst) se sprejme v o. kr. cinkarni v Celju. — Dotičnik mora biti izuČen ključar in spreten v oskrbovanju električnih naprav za luč in moč. Starost pod 40 let. Plača in nastop službe po dogovoru. 2083—2 Radi rodbinskih razmer se odda za avgustov termin prav lepo stanovanje s 3 sobami, predsobo, sobo služkinje in vsemi pripadki. 2124—2 Natančnejše se izve v Novih ulicah Štev. 5 ali pa pri stavbuiku g« Viljemu Treo v pisarni. Razprodam 200 oralov rodovitnega zemljišča na enega ali več kupcev; vsakemu kolikor želi za ceno oral po 310 gld. (1600 □ sežnjev). — Plačilni pogoji: na vsak kupljeni oral 20 gld. are, 80 gld. pri pogodbi, 60 gld. do pol leta, za 150 gld. Čakam samo, če se obrestuje, 10 let. 2128—2 Ponudbe na vlastelinstvo Pogan-čeca pošta Vrbovec, Hrvatsko nplrn nnninniiiN m pilliMd za sekirarsko obrt se sprejmeta tako] v trajno delo. Franc Pintar, kovač orodja. Moste, poŠta Žirovnica, Gorenjsko 2099—3 0 najem so da S 1. avgustom t. L popolnoma preži dani, moderno urejeni hotel Avstrija s prostornimi gospodarskimi poslopji za voznike, vrtom za goste itd. v Slovenski Bistrici. Živahen promet je zajamčen po njegovi ugodni legi na glavnem trgu, kjer se že od nekdaj izvršuje najbolje obiskana gostilna in se bo zdatno zvišal vsled nove železnice, katera se otvori v jeseni t. L in bo zvezala mesto s slovenj eb is tri-ško postajo južne železnice. 2114—3 Natančnejši pogoji se izvedo pri posojilnici v Slovenski Bistrici. Išče se za vstop s 1. Julijem agent popolnoma vešč lesne stroke in pisarniškega dela ter nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi. Ponudbe na St & G. Tauzher, LJubljana- 2122—2 Lepo hiša stara dve leti, z lepim vrtom in z dobro pitno vodo pred hišo in za perilo se proda. Pojasnila daje Anton Marolt, krojač. Orad št 14L, Bled. 2096-4 Oblastveno varovano! „Hygienicus" senzacijonalna iznajdba, ki daje oblačilnemu blagu izgledanje novega. Neutrpljivo za namizno, posteljno! toaletno perilo, bele (ne škrobljene) srajce, bluze, nevestinske opreme, vi trate, zastorje, čipko, palčolane Itd. „Hjrgienicus" dela perilo konsistentno in izredno voljno kakor žamet, pavolnitnim blagom pa daje izgledanje holandskega platna. Vedno enako velikega učinka za vse tkanine: platnene — pavelnate, volnate ali svilene. - • X Razkuževalo^e X 2147—1 Varstvena znamka. Dobiva se v vseh špeoorilsklh, kolonijalnih, drogerljakih ta podobnih trgovinah. L. D 75 7679293^ 20 Julija Štor v Prefaiernovih uliocala čt« 45 Najvtija zaloga ■sikih, diaskll li otroikll čavljat, tiiljii za lawi-tiiils h pristnll loinmUk |oniik čevljev. Elegantna In 2094 2 lako skrbna Izvršitev po vseh cenah. Za poletno sesijo največje isblra domskih prašnih plaščeo, kril, bluz In dekliških o&leKlc. — Obleke za gospode, dečke In otroke, tudi obleke za tennls in pralne obleke. z Čudovito nizke c< II* Insieško skladišče oblek" O. BERNATOVIČ v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. S Pozor p. n. gg. gostilničarji in zasebniki! Vinska trgovina ALOJZIJA ZAJCA .•. v Spodnji ^iski pri Ljubljani ima v zalogi najboljša In lamčeno pristna vina Iz najslav. vinskih goric kakor: dolenjski cviček iz Gadove peči In iz Drenove, bizeljec, aromeljcan, in druga štajerska, hrvaška, Istrska in goriška vina. 1537 —21 Cene zmerne! Postrežba solidna in točna I Vzorci na razpolago ! Št. 685/m. š. sv. 2121-2 Razpis službe. Vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 7. t. m. pod št. 2723 je II. mestni deški ljudski šoli za dobo dopusta sedanjega nad-učitelja v popolnitev razpisano službeno mesto nadučitelja extra s sistemizovanimi prejemki. Prosilci za to službeno mesto naj svoje s potrebnimi dokazili opremljene prošnje predpisanim potom do 12. julija t. I. vlagajo pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu. Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri oddaji službe ne bodo vpoštevale. C. kr. mestni šolski svet u Ljubljani dne 12. junija 1908. m Elegantne klobuke A najnovejše pariške in dunajske modele 3336- 50 priporoča fi. Uivod-jVlozetič S3 v Ljubljani, Stari trg št. 21EES modna trg. ter salon za damske klobuke. - Filijalka v Kranju, Glavni trg. =^^= 5 < 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 A. KUN8T S LjaMjana -♦- t ±ldo-vslca -vilic« 4. t Velika zaloga obuval l lastnega izdelka se dama, gospoda In otroka Ja vadno na labaro. Vaakriaa naročil* os amiajajs tečna is pa niski eeni. Vas stara m shranjujejo ta aaanamenujeje, — Pri sunanjih naročilih naj ia blagovali vsoraa vsa-alati. tJiv tvt ????? ?y? j? »tf t? ? ? t?n Važno! mm Važno I COipodinjtp trgovci ii Morijsi. Najboljša Ii nijcinijia postrtžba ss drogvs, kemikalija, zslltča, cvetja, korenine itd. tud' po Kneippu, uatne vode In sobni prašek, rib]« olje, ra-dilne In poalpalns moka za otroka, dleave, mile m apiofa vse toslstns predmete, fbtoa;ri»ffte>ne aparat« in potrabeetna, klrurglčns obve-slla vsake vrsta, sredstva zs dezinfekcijo, vosek In paste sa tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega rasna in konjaka. — Zaloga svežih mi-■aaralnlfla vodi In soIIJ ss kopel. Oblastv. mm*, oddaja strupov. atta* dfelviHLo»>e|ee> posebn*- priporočljivo: grenks sol, dvojne sol, aoilter, enojen, kolmoi, krmilno apno Itd. — Vnanja aaro&^i se wsvit točno in solidno. ^ Brogerije* ® 2 Anton Kano Ljubljana, Židovske ulice št I. ■azipiejo po aeajTisJl sjpsjf raaoa I aaufica (roža), cvetje, korenine, se- k mana, skorjo ttđ. tfcd. f awzfzojao»a = miiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiii 111111 i 1111 •■. Ustanovljeno lota 1845. Edini zavod ▼ LJubljani za kemično čiščenje obleke ter zastorjBv, barvarija in likanje sukna na par, m RE1CH Poljanski nasip — Ozke ulice it. 4. Sprejemališče Šelenburgove ulice štev. 3. Postrežba točna. Solidni cene. EIIIIIMIIIlItllllKUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII '^^v' r^r\ ^^fV. ^VX. ,^VV R. Kirbisch Uubllona, Kongresni trs priporoča wr vsak dan svežo ~mm ledeno kavo in sladoled. r VWV>i -"J ^a^ ^a^ ^a^ rVasf solDčute in dežniku domačega izdelka priporoma JOSIP VIDMAR Mufamlallaaaaam Pred ikotafo lt, Stari trg 4, mlloa 4. Fr. Men, Ljubljana.MDr Te,e lev trg 6. zOe cesto 1. Napija zaloga pflljeflelstil strojev! Prepriča naj se vsakdo sam, da se tam dobe najboljše slamorez-nice, mlatilnice, gepeljni, čistilnice ali pajkelni, kosilni stroji, trombe za vodo itd Stroji, ki jih imam v zalogi, so iz najboljših in največjih tovarn, solidno in močno izdelani ter prekašajo vse konkurenčne izdelke. Posebno opozarjam na fcosilne stroje „DEERING" ki so iz največje tovarne celega sveta in katerih tovarna raz peča na tisoče in tisoče komadov na leto ter sem uverjen, da v kratkem času nihče ne bode zahteval drugega kosilnega stroja, rego samo stroj z imenom „DEERING" ki nima zastonj imena „KRALJ VSEH KOSILNIH STROJEV. Nadalje priporočam tudi vsakovrstne cevi, železne in svinčene za vodovode, vse stavbne potrebščine traverze, šine, štorjo, cement itd. ter sploh vse v železninsko stroko spadajoče predmete. — S posebnimi ponudbami na različne stroje kakor tudi na vsa vprašanja sem vedno rad na razpolago. Za dobro blago in točno postrežbo kar tudi za zmerne cene pa jamči moja velika zaloga. 2120 1 Svarilo! Prosimo spoštovana gospodinja, ne zahtevajte pri nakupu kar na kratko zavitek ali zabojček ^cikorije-", temveč določeno znamko: „Franck" da imate zagotovilo zavedno Jednako in najboljšo kakovost. — Pazite pri tem na te varstvene znamke in podpis, kajti naše zamotanje se v jednakih barvah, papirju in z podobnim natisom ponareja, ■1. Kaw X 4467, S17. II.W.W. C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani. Št. 363. 2137-1 = 0 sprejemu v c. kr. učiteljišči v LJubljani za šolsko leto 1908/9.= a) Prosilke, ki žele vstopiti v I. letnik o. kr. ženskega učiteljišča 7 Ljubljani, naj se zglase * ponedeljek, dne 6. julija ob osmih. Sprejemne preizkušnje se priČno v torek, dne 7. julija ob osmih. V II, III. in IV. letnik se gojenke na novo ne sprejemajo, ker ni prostora b) Zglasila za I. letnik c. kr. moškega učiteljišča se bodo sprejemala ¥ sredo, dne 15. julija ob osmih. Preizkušnja iz posluha bo v četrtek, dne 16. julija ob osmih. RaunateUstoo c kr. moškega In ženskega učiteljišča V Ljubljani, dne 16. junija 1908. Za košnjo priporočamo najboljše amerikanske kosllne stroje Me. Cormick kateri so ne samo po izreku enega samega, nego na Kranj' skem že od več sto posestnikov, ki te stroje vporabljajo že več let kot D 1 j b O 1 J S 1 in za naše kraje n a j s p O s o b n O I Š 1 spoznani 1831—7 Vsakdo naj se sam prepriča in kupi le kosilni stroj MC. CORMICK. Opozarjamo posebno na naše nove nože Z gostimi zobmi, ki posebno globoko režejo, za nizko in redko travo. Edina zastopnika za Kranjsko: KABEL gj^jj^,. & Veroyšek LJUBLJANA SEKA nasl. Dunajska c. št 6. Št. 6019 de 1908. Razpis. Za zgradbo dovoznih cestkpostalam Št. Janške železnice 1. ) Mirna na.....K 6660 — 2. ) Bistrica-Mokronog na „ 1150-— 3. ) Št. Janž na .... „ 5630-— proračuojena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali odplačila v odstotkih na enotne oene proračuna naj se predlože do 1. Julija 1.1. ob dvanajstih opoldne podpisanemu. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za 1 krono, dopo-slati je zapečatene z nadpisom: „Ponudba za prevzetje gradbe dovoznih oest k postajam Št. JanŠke železnice". Ponudbi mora biti dodana izrecno izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni. Razen tega je dodati kot vadij Še 5% stavbnih stroškov v gotovim ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne oene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri okrajnooestnem odboru v Mokronogu. 2133_i Deželni odbor kranjski. 8 GLOBIN 7 1190-4 Je ntUboUSc In najfinejše čistilo zo čevlje. Dobiva so povsod. Pador In cvetne za •»* ft«-»*»«»«;e3S ermandree" Idealno lep vonj, se dobro drži in malo pozna. da|o koži zdravje —— in lepoto. - Samo v izvirnih zavojih v boljših trgovinah. ot = EtotJaiolxejr 9 parfumer 1185—10 Mestni dekllšlii lice] u Ljubljani. v I. razred liceja bode dne 6 lulif a od 9 —12. ure dopoldne. Deklice, ki se dajo vpisati v licej, se morajo oglasiti v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov s krstnim listom in z zadnjim šolskim izp riče valom. Pri vpisovanju se plača 4 K spre-jemnine in 4 K prispevka za učila, skupaj 8 K« Za sprejem se zahteva: a) da dopolnijo Še tekom leta 1908. deseto leto starosti. b) da napravijo sprejemni Izpit. Ta izpit se vrši po določilih, ki veljajo za srednješolske uČenoe slovenskih vzporednic; zanj se zahteva toliko znanja, kolikor se ga pridobi v prvih štirih šolskih letih. Sprejemni izpit bode dne 7. julija iii sicer pismeni ob 8. uri zjutraj, ustni ob 3. uri popoldne. Natančnejša pojasnila v zavodu v pritličju na črni tabli ali pri ravnateljstvu. Ravnateljsi 212J-1 G. ki. priv. zavarovalna družba. f|g C. ki. priv. zavarov. družba za življenje. »Avstrijski Feniks,, na Dunaju. Vplačana dolnISkaf glavnica Z 6,000.000. Draž ca zavaruje: is; proti škodam vsled ogrja, itrele in parne ali plinove razstrelbe, kakor tudi proti škodam vsled gašen a podiranja poslopij in proti Škodam vsled odnašanja premičnih reči. nadalje proti požarnim škodam živino, zaloge vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.; j) proti požarnim škodam noljike pridelke in klajo v poslopjih in kopicah; s) proti škodam vsled slučajnega uhitja zrcalnega stekla; d) raznovrstno blago proti Škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi; c) proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov; jf) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamttvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd. Vplačana delniška glavnica; Rezervni fond..... Stanje zavarovanih svot * Letni dohodki na premijah , Z 2,*00.00C „ 44,000.00C „ 176.000.00C „ 8 S40.CCC prnžba zavaruje na človeško življenje pc naj razno vre tnejših kombinacijah, kakor: a) za slučaj smrti, glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako drugo določeno osebo; b) za slučaj smrti in mueana zavarovanja s oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti; nadalje sprejema O zavarovanja za doživetje, preakrbljenje zs starost, zavarovanje otroških dot, plačljive pri dosega določene starosti na zavarr van ca samega; d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preikrV. vdov in vzgojninskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji kakor neovržnost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd. Natančneje pojasnila daje radovoijno Sodnijske ulice štev. 6. 44-e Vodja generalnega zastoua: Jos* Prosenc. Ifpplrrot cntotlO v ogn\n pocinkane ticaste ple-VCI/aaital O Utkali C tenlne posebno pripravno za ograditev parkov za divjačino, vinogradov, drovoonlo Itd. za varstvo proti zajoem, za pasje obore, v varnost proti toči, za fazanarije, ptlčnlke in kletke, najboljše žlčevje za igrališča lavvn-tennlsa, do treh metrov slrokostl v zalogi, za RabHzeve stene,Monlrjeve gradbe Itd. Itd. Itd. Pletenine se Izdelujejo s 13 do 150 mm širokimi petljam! in iz različno debele žice, ki se šele po »pletenju pocinka v ognju in zatorej ne rjavi, kakor vse iz pocinkane žice napravljene pletenine. Tudi bodečo žico za ograje v ognju pocinkano in različnih debelosti dobavljajo prav ceno Hutter efe Schrantz d. d. tvornice za sitarsko £fe na Donatu, Marlahlll in klo buče vin. blago in ▼ Pragl-Bubna. Prirodni vzorci in vsakršna pojasnila grana in franko. Dobiva ao po vseh večjih trgovinah sa ielerniao. Speeialltotas p »trn t nI nisekl se snes Is poeloban« zelesne ploeevlne. 1087—11 pred delavskimi hišami na Buna|akl ooati In na Glinoak ao naprodaj. Več se izve na Minoab M. 37 pri L|nbl|anL 1461—14 Trgovina z galanterijskim blagom se na jako dobrem prostoru v/ Llubllanl OO tako] in ugodno odda- 2107 2 Ponudbe pod „PrihodnlOSt" na upravništvo „Slov. Naroda. „ Užarska zadraga11 v Solkanu razpisalo mesto delovodje za svojo osrednjo delavnico s stroje vnim obratom v Solkanu. 2112—2 Prosilci s primerno teoretično izobrazbo ter večletno prakso pri slič-nem podjetju imajo prednost. Prošnje je vložiti do konec Junija na predaedniitvo. Pravi, pristni brinovec, borovničar in slivovko rnipoilUa po najnižji ceni In v vsaki -------------množini —— M. LAVRENČIČ zganjam* in destllama v Spodnji f* Šiftki pri LJubljani. 9C3- 5 Vsa 1413-9 porlietsko dela prevzema ter da materijal JOSIP PUCH LJubljana, G adaške u i. 20. Ceno! Solidno! naj se kupujejo samo v naših prodajalni cah, ki se vse spoznajo po tem-le kazalu: Ne dajte se premotiti z oglasi, ki jim je namen, da bi s tem, da merijo na ime 8IN6ER spravili v denar stare ali pa stroje drugega izvora, fcer ismmIs« šivalnih ••trof* v n«t daj c* sit o |>repro-dajaleeiti, umji I* Jih sami l»rodaiJ«nto obr»nHtiu n»-ravnsst. 1026 26 SINGER Co. delniika dražba za Šivalne stroje. Podružnica: Kofeuje, Gloonl trt M. SUKNA In modno 1047-26 Moto za obleke Karel Kocjan „Piccolo" avtomobili so najvarnejši v obratu; za napravo in rabo najcenejša vozila. 67 HP dvocUlndralk, S do S ss delen K 3400 dok 4500. 12 14 HP četverocillndrnlkf 4 se delen K 6800. 1015-25 vsi f O prospekt. Generalni zastopnik: Aleksander Hatschek Ouna J, V., Wlsnstrasss 89a. PATE T FI ilu|e las. ZaKJnc«ss*«f)sd^si GELBHAUS 4377.28 inženir In aapriaeienl patentni posrednik na Dunaju VIL Slebenstorngasse 7, nasproti o. kr. patentnomu uradu. ■ M ■■ 1 l" " 1 1 S 2/8/36 2H3-2 Javna prodaja. V konkurzni masi Gustava Streinerja, trgovca v Šmarje ti se nahajajoče manufakturno blago, sodno cenjeno na 3410 K 80 h; fttacunska in hišna oprava, aelmaraki voz, kopijska preia in harmonil, v skupni oeiiilni vrednosti 391 K bo javno prodano dne 24. junija 1908 ob 10. dopoldne na licu mesta t ŠmarjetL Ponudniki morajo položiti 10% cenilne in oziroma izklicne vrednosti ca roko podpisanega upravnika. Pod cenilno vrednostjo se ne bo prodajalo. Po domiku mora plačati zdražitelj celo kupnino upravniku mase. Za nadaljno shrambo blaga po domiku mora zdražitelj sam skrbeti. Za kakovost in količino predmetov, ki se prodado ter za popolnost in resničnost inventurnega zapisnika, ne jamči konkurzna masa. Inventurni zapisnik si lahko ogleda vsak pri upravniku, ali pa pri sodniji v Mokronogu, kadar hoče. V Mokronogu! dne 11. junija 1908. Ga stav O m ah en, c. kr. notar upravnik konkurzne mase. Zdravilišče in vodno lečišče Prospekte pošilja zastonj dr. Rod. Vockenrelter zdrav, vodja in zakupnik kopališča. Postaja c. kr. drž železnic, i1 < ure od Ljubljane. Vse vodno zdravljenje (sistem Priessnitzev In Kneippov, solnčne kopali, ogljikovo klala in S elaktrlake kopeli, zdravljenje a suhim vročim zrakom, —— — masaža, zdravilna gimnastika in elektroterapija. —— Zmerne cene. ————— Odprto od 15. maja do 15. oktobra. Razglas. Vsled sklepa občnega zbora bratovščine sv. Jožefa s sedežem u LJubljani, se ponovljeno temu potom vsem tistim članom, ki že nad 3 leta pripadajo tem društvu naznanja, da zaradi popolnitve društvenega imenika pri pošljejo listke, na katerih je navesti: Krstno ime in priimek, dan vstopaš in koliko ao le vplačalo vstopnine, jeli |e letnih doneskov oproščen, ali pa, 60 |e enkrat za vselej plačal pogrebščino ter v katerem znesku- Ti listki se oddajo lastnoročno, ali pa po pošti na naslov gosp. Frančiška Šoukal, trafikant in krojaški mojster v Ljubljani pred Škofijo št. 12, kateri je obenem pooblaščen, da izplačuje proti pobotnicam društvene račune in sprejema plačila, kakor letne doneske, doplačila na pogrebe in vpisuje nove ude. Pripomniti je še, da kdor bi po preteku 3 mesecev, t J do konca avgusta t. 1. svojega listka ne prlposlal ali so osebno ne zglasil, ao bi ga več no smatralo društvenim članom. Tem potom se tudi Člani opozarjajo, da se bodo letni doneski pobirali vsako prvo nedeljo po novem letu. Tisti pa, kateri pošiljajo letne doneske po poŠti, pridejati jim je k svoti 2 K še 6 v za poštnino, ker inače družba trpi. 109—2 Oas, Kr* avstrijske državne feleznloe. izvod iz voznega reda. Veljaven od dna 1. maja 1908. leta SHUiotf Is fcfnkllane inl. toLi Oenod t Llaaljano |vJL isLi 7'^Su2^i- Oaetai vto vaMerir jes^ice, a ee zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka ju-frblž. Beljak, juž žel- Gorica, d i, Trat, ^ Trbiža, Jesenic, Gorice, Trata, ckr.drž. žel„ Beljak čez Podrožčico, Ce- 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže «*vec, Prago. Topile, RfcdoHoveca, Grostipl|a. 7 07 zjutraj. .^Osebni vlak v smeri: Gro- 11-22 prsdpoidne. debili vlak ii Pra« ««plje, Rudoifovo, Sfraža-Toplice, Kočevje. Celovca, Beljaka juž. žel- čez Podrožđc« 9 26 predpeldne. Osebni vlak v smeri: ^ Trbiž Gorice ^ |£ Jesenic, gsacnice, Beljak, (čez Podrožčico)Celovec, 2 32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja rmgo' . . , *" j. Straže Toplic, Rudo lio vega, Grosuplja. 1133 jM^dpoidn*. Osebni vlak v smeri: 3.5« popsidno. Osebni vlak iz Beljafe jsaenice, Trbiž, Beljak juž. žel Gorico juž. žel, Trbiža, Celovca. Beljaka (čar dri. žel. Trs dri. sel. Beljak, (cez Pod- Podrožčico) Gorice drž. žel, trsta dri rožflco) Celovec. žel Jesenic. 1-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Gro- 6 50 zvečer. Oseb. vlak iz P*agc, Celovcs •uplie, Rudolf ovo, Straža-TopUce, Kočevje. Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 3 « pspsidns. Osebni vlak v smeri: 8 37 zvečer. Osebni vlak lz Kočevja,Stražo tt^f* JfiFLsji? ilUn °SriSm ToPlic» K^olloveaa, Grosuplja. đfž. HL Trst drž. želn Beljak, (čez Pod- s-45 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka lui rožGco) Celovec, Praga. žel- Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod 710 zveder. (^ebni vlak y smeri: Grosuplje, rofilco) Trsta dri. žel Gtorice dri. šel Mudolfovo, Straža-Topllce, Kočevje. Jesenic 7-30 zvsesr. Osebni vlak v smeri: Jesenice, n-oo po n odi. Osebni vlak ls Trbiža, Ca rrbli, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, ,0vca, Beljaka (cez Podrožčico) Trit .^5?** * ri. ki 11 -1 , tel. Gorice dri. žel, Jesenic 10*40.aonoeu Osebni vlak v smeri: Je- * sanice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica dri. Pohod v Ljasljaao ari, kolodvori g^^dii. žeU beljak juž. žel. (čes 6.46 ^ ^ ^ ^ •dhed ta I4nkllana dri. kolodvori 7-M zfutraj. Osebni vlal v Kamnik. 205 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 710 zveoer. Osebni vlak v Kamnik 10-eo ssnsdJ. Osebni vlak v Kamnik. (Samo (Odhodi in dohodi so naznačeni v ob nedeljah in praznikih.) ovropejakem času.) G. Ki1, ratnateljstvo drisTSih itfloiaie t Trstu. 10 09 prsdpeidno. Osebni vlak lz Kamnika e 10 iveOer. Osebni vlak is Kamnika. O en peneeM. Osebni vlak is Kamnika. (3ss o ob nedeljah in praznikih^ 10 Veletrgovina dalmatinskega vina Br. Novaković Telelon it 244, Iw JVlt>l Jana Telefon it 144, Lastniki vinogradov na otoku BraČu in v Makarskem primorju v Dalmaciji. Priporočajo slav. občinstvu svoja pristna rdeča, črna, bela in desertna vina; kakor tudi domači tropinovec, kontakt siivovko itd. po primernih cenah. »10 29 - Ceniki in vzorci poštnine prosto.- P. n. občinstvu, oblastvom, javnim zavodom in vojaščnioam se usojam najvljudneje naznanjati, da sem za vse Kranjsko prevzel zastopstvo oblastveno varovanega olja ,Herkules' proti praliu in da ga naj topleje priporočam. K. A. Kregar, trgovina z usnjem. Ljublfai 2106-2 Sv. Petra ooata 2. JL^K X_JCZXIXZ?QC>CXZXZXZXZXIXZXIX^CX^XZX^ PRIPOROČILO. JBB Priporočam se si. občinstvu za naroČbo vsakovrstnih kamnoseških nieil is stavbnih del. Imam tudi zalogo DV žganega apna. *M Pri novem pokopališča pri Sv. Križu v Ljubljani imam veliko zalogo nagrobnih spomenikov f iz raznovrstnega najboljšega in naj trpežne j šega kamenja, j kakor granita, sijenita, izdelujem tudi nagrobno okvire j iz cementa in j amčim za trpežnost. Vse po na j nitjih cenah S spoštovanjem 1768—10 FR. KUNOVAR v Dolnicah št. 1., pošta Št. Vid nad Ljubljano. ® x x X X X X X X * X X X X X NIGRIN nalboijie mazilo sa čevlje daje naj le psi besk in ohranja usnje stanovitno EVMe0jHKKPH Je z zdravstvenega stališča toplo priporočati, ker NIGRIN usnja tudi ob neprestani rabi ne zapre neprodušno, torej ne zabranjuje izhlapevanja nog. 809—16 ------- Naprodaj p o v z od. =— St.FernOlendt, Dlinoi, c in kr. dvor dobavitelj Proda ao skoro popolnoma novo motorno kolo na 2 cilindra, 6 HP po nizki cent Več se izve na Ambroževem trgu it 7 v LJubljani. 2108-2 ____ Sive koroške kose izdeluje ^- tovarna za kose Karel Zeilinger v Hlmnielbergru iz najboljšega koroškega litega jekla v poljubni obliki in množini. 1342—18 Cene in vzorci kos se pošiljajo na zahtevanje franko. Krasne BLUZE 48 največja izbera v »vili in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-: Vsakovrstna krita, perilo In otročja oblekoe priporoča po nafniiiih ceraa M. KRISTOFIĆ por. Bnčar i^\8TAMTBe4L2fc /TA «mbM Zdravilišče Toplice Seiija od 1. maja do t oktobra. no Kranjskem. Dolenjske železnice poštnin Stražo-Toplice. Tope, vrelec 3^ C P.*o <^ rMm.UMB.lMbU., »»'"»a1;"; *°™„. Ud0bn0 opravljene tujske, igralne racije Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka oprala. #otel Vega p Spodnja Šiška, * pri glavni cesti, 18 minut od glavne pošte Ljubljanske z 20 kostanji zasajenim vrtom, vsega vrta je 1600 □ mt. 10 let prosta davka na jako lepem razglednem kraju v največji bližini se bodo zidale delavnice državnih železnic, kamor pride 1500 delavcev. Posebno pripravno kakor tudi potrebno, da se napravi tudi ka ama, ker sama Šiška Šteje sedaj 4373 prebivalcev in nima dosedaj še nobene kavarne. Proda se takoj, po prav ugodni ceni, radi bolezni v družini. Potrebni kapital 3000 gld.. drugo se lahko obrestuje po 5 % in glavnica na obroke plačuje. Tudi se da za več let v najem po loko nizki ceni z vso opravo. Več so izve pri lastniku Anton Maver, LJubljana, Metelkove ulice it. 19. 2097-2 Zastonj in poštnine prosto naročajte - moj novi veliki —— cenik s koledarjem L za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel. FR. ČUDEN -JS2 868 32 Velika zaloga oblek za gospode in deiKe. ITEBJB ::: Priznano najboljša ::: delavnica za izdalo-M bo meri. Stalne, na vsakem pred-;:; metu označene cene. ::: Velika zaloga domačega in pristno angleškega blaga. .\ Ljubljana, Dvorski trg štev. 3. .\ Klnemntosraf „Cdlson" V sredo i srn soboto no Dunajska cesta nasproti kavarn« .Evropa* •2 i:r: Slivovka Ini? CL tropino njski brino 1296-20 se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi k a - kovosti v - veležganjarni in rektifikarni sadja H. ROSNER & Co., Ljubljana 8p. Šiška, poleg Kosler je ve pivovarne. sprejme takoj Ivan Kovic, Zalo-ika cesta itev 54. (Novi Vodmat) v Ljubljani, 2i05 2 Lepo leiočo 1607—5 Stanovanje ▼ Vegovih ulicah it 2, I. nadstr (Vogal Vegovih ulic in Kongresnega trga) s 4 sobami in pritiklinami se odda za avgust Več pove hišni oskrbnik tamkaj. m m i s ■ Inženir-hldrotekt 8664- 66 Vodovodi KonradLachnik,Ljubljana konoll30cl]ef kopnlBke naprave ***** m m ». *am mm-mmi 8664- rr Projekti in izvršite > pri domači specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj). podružnica o spueta. Ljubljanska kreditna tanka v Ljubljani podružnica v ceiovcn. mmms>Rm giaraic« k n^ooo.ooo. Stritarjeve nlice itev. 2. Keservni fond ne 20 sprejema vlogo na knji±ico In na teko61 račun ter jih obrestuje od dne T/loga po - ILO! 4 Kupuje in prodaja vrednostne papirje vseh vrst po hM}a|n^°e|^|j|'°|' Ponudimo vsako poljubno množino: zidarske strojne opeke, Portland-cement najboljše vrste, zarezane strešnike (sistem Marzola) peč| štedilnike m drugi stavb, materijal. (za privezanje ali pribitje na late, torej popolnoma varno proti novihtL) sr r « 1908 1 F. P. VIDIC 8c Komp., Ljubljana. Izdajatelj in odgovorni urednik: Raato Pnstoslemiek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 14 761929357262