Leto XXIII. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo : 210 din), za '/t leta 90 din, za '/* leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 50 din. TRGOVSKI UST Številka 27. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-81. Rokopisov ne vračamo. — piačamtoasevLjubijam Časopis za trgovino, Industrijo. obrt In denarništvo Račun pri 15061111 hranU' nici v Ljubljani št. 11.953. ItHSIS vsak ^"edeljek, 1X11PIP sredo in petek Uubliana. ponedeljek 4. marca 1940 Cena 1*50 Trgovina in narodnost Že davno smo prišli do spoznanja, da moč nas Slovencev ni v glavnem v naši ekspanzivnosti, sla po tujih ozemljih, temveč v naši karakternosti, v naši kulturnosti, ki vedno in vedno rije in orje do osnovnih načel življenja v obče. S tem je pa že rečeno, da moramo za vsako ceno varovati ne le naše stare kulturne tradicije, marveč moramo hiti uravnani na podlagi teh osnovnih načel tudi tja v bodočnost. Kdor tikaj greši, greši ne le zoper našo celokupnost, temveč izpodbija vsak posameznik tudi temelje svoji lastni eksistenci. Pod življenjsko eksistenco pa ne razumemo samo duhovno, etično in karakterno stran življenja, temveč tudi materialno. Duh in materija sta tako zvezana med seboj, da se drug brez drugega ne moreta udejstvovati in ni nobenega pomembnega dejanja, ne napredka, ne blagostanja, ako so pota teh obeh osnovnih smeri ločena. Taka dejanja brez medsebojnega upora in boja med materijo in duhom so jalova in neplodna. Vse to se nam najjasneje prikazuje v odnosu trgovine do narodnosti. Bistvo in naloge trgovine so v obče presojati iz dveh vidikov: iz zunanjega in notranjega. Gotovo da nosi trgovina po eni strani svojstvo mednarodnosti. Ta princip me sili, da se do podrobnosti seznanim z vsemi mednarodnimi trgovskimi predpisi in navadami in da se bom teh norm v vsem svojem poslovanju tudi poslužil. V tem smislu se mirno lahko po-služim jezika tujega naroda. Toda že tu nastane vprašanje, v kakšni obliki in v kolikšni meri mi je to mogoče. Predvsem mi moj slovenski karakter prepoveduje, da bi navajal imena krajev po tujem imenoslovju in tuji fonetiki, marveč bom navajal izključno le pravu domača krajevna imena, ki so v rabi pri našem ljudstvu. Dalje kodo nosile vse tiskovine mojega trgovskega podjetja izključno slovenski značaj. Najmanj pa mi je dovoljeno popravljati moje ime, četudi je po svojem poreklu tujega izvora, ako sem se končno-veljavno za to obliko ze prej odločil. Mi Slovenci nimamo zgodovine velikih zunanjih dejanj, pač pa imamo mnogo dragocenejšo zgodovino, to je zgodovino naše življenjske volje, ki smo jo dosedaj še vedno uspešno izvajali, kar dokazuje, da smo kljub vsem nepri-likam še vedno na svetu in da se vedno bolj uspešno uveljavljamo. ^fed nas so tuji gospodarji zasejali mnogo tuje krvi, a fonetika imen t®h tujcev jasno dokazuje, da smo Sl vso to tujo kri asimilirali in Penažili. Danes so domalega iz-SmiH vsi Schiffrerji, Trillerji, Tii-'lngerji5 Langerholzi, Webri, Ross-,1!£*nni itd., marveč so se vsi ti Prilagodili naši fonetiki in se pi-' ,ej° danes za Šifrarje, Trilarje, ^iringarje, Langerholce, Vebre in ozmane. Vse to nadvse zgovorno sPričuje uspešnost naše življenjske borbe. Zgodilo pa se je pred kratkim, *ja je nekdo naših najvišjih zavodov izdal med drugim tudi sicer ‘ohtno in lepo uspelo delo svetovnega kova in formata, njega avtor Pa, čigar ime sicer točno izpričuje uspešnost naše opisane kulturne in socialne zgodovine, se je v povzetku vsebine svojega dela toliko pregrešil zoper to našo bojno smer, da je svoje ime napisal po nemški fonetiki. Sedaj nosi mož dvoje imen in mi ne vemo, h kateri narodnosti naj ga prištevamo. Ia primer je nadvse poučen za nas trgovce. Ko smo zadostili zunanji strani našega trgovskega poslovanja, ki mora biti, kakor rečeno, povsem korektno v mednarodnem smislu, ne smemo v nobenem in prav nobenem primeru postavljati v blato vsega onega, kar spada v krog naše osebnosti, ne moje lastne, ne splošno narodne. Vsa naša geografska imena, moje podjetje, moj pisemski papir in tisk, zlasti pa moje ime — vse to je moj, naš zgodovinski kapital, edina dragocenost, da: svetost, ki jo moramo varovati in do skrajnosti braniti pred vsakim tujim vplivom in posegom. Ta naša svojskost, po kateri smo se ohranili v najburnejših časih do današnjih dni in prišli do naših državnih insignij in privilegijev, to so naše najdražje svetinje in brez njih bi bili še danes pod peto tujcev. Nam trgovcem, ki stojimo v svojem udejstvovanju po eni strani v mednarodnem svetu, je treba še posebno paziti, da si ne omadežujemo z opisanim pregreškom svojega poklicnega bistva in da ne postanemo cunje v rokah tujca. Kje bi še bilo slovenstvo in naše državljanstvo, ako bi nam naša slavna taborska in čitalniška doba ne odprla duri naših mest, da so mogli zaposesti poslovnic, obrta in trgovine naši domači podeželani in pregnati nemčursko družbo, ki nam je sesala našo kri, zastrupljala naš narodni organizem in nas zasužnjevala. Šele z osvoboditvijo in osvojitvijo naših mest so bili postavljeni temelji naši meščanski kulturi, ki nam je rodila pravi politike, narodne zastopnike, ki so nam utirali pot do naše sedanje državnosti. Vse razlage o našem porazu na Koroškem, da se le površno dotaknemo tega bolečega vprašanja, so ničeve, ako ne upoštevamo edinega realnega dejstva, da smo tamkaj propadli le zato, ker se naši Korošci niso nikdar razvili gospodarsko v toliko, da bi si ustanovili svoj trgovski trg v svoji sredi. S krvjo in trudom našega človeka na Koroškem se je okoriščal le tujec. Zato pomni slovenski trgovec: Brez dobro organizirane trgovine ni prave meščanske kulture, ne naiodne politike, ne državljanstva in ne materialne svobode. Vse to pa je le in edino le tedaj mogoče, če ne boš nikdar in v nobenem primeru poteptal svojih in obče-narodnih insignij v blato. Zakai ne toži kartel? Senzacija je bila, ko je objavil g. Goli v našem listu obtožbe proti bencinskemu kartelu. Senzacija je bila tem večja, ker je gospod Goli na koncu svojega članka pozval bencinski kartel, da ga toži. Vsa javnost je tudi pričakovala, da bo kartel tožbo tudi vložil. To pa se ni zgodilo, temveč je kartel objavil samo medel odgovor, v katerem se je skliceval na to,’ da je pod državnim nadzorstvom in da je s tem tudi že dano jamstvo za njegovo pravilno postopanje. Jasno je, da ta odgovor ni mogel nikogar zadovoljiti, temveč je vsa javnost pričakovala, da bo sedaj spregovorila državna nadzorna oblast in povedala, če se je kartel tudi s pravico skliceval nanjo. Bencinski kartel je s svojim odgovorom drž. nadzorno oblast naravnost pozval, da spregovori. Obtožbe proti bencinskemu kartelu pa se navzlic njegovemu sklicevanju na državno nadzorno oblast niso nehale, temveč se nadaljevale in tudi vedno bolj konkretizirale. in javnost je zaman pričakovala, da bi ji ta natočila čistega vina in povedala, kako izvršuje svoje nadzorstvo. Medtem je postala petrolejska stiska vedno večja, izšla pa je tu-di naredba št. 3 o omejitvi potrošnje tekočih goriv, po kateri je postalo pomanjkanje tekočih goriv še bolj pereče. A niti sedaj se še ni oglasila nadzorna oblast, da bi razložila javnosti, če je vse to pomanjkanje v resnici utemeljeno. Ni se oglasila , . nadzorna oblast niti sedaj, ko so trgovci s tekočim gorivom javno proglasili, da morajo ustaviti prodajo bencinske mešanice, ker ne morejo prodajati v izgubo. Trgovci so navedli čisto konkretno kalkulacijo, ki je potrjevala upravičenost njih stališča. Njih izjava je napravila močan vtis na vso javnost in tudi na oblast, ki pa ni znala na to izjavo odgovoriti tako, kakor bi bilo potrebno. Trgovci so namreč navedli, da bi morali po novi naredbi ne le prodajati v izgubo, temveč da bi bili v neprestani nevarnosti, da so kaznovani, tudi če bi se še tako prizadevali, da ustrežejo vsem zakonskim predpisom. Toda kako naj ustrežejo tem predpisom, če se zahte- va od njih, da vodijo posebne knjige o prodaji bencina, a noben predpis pa glede teh knjig ni izšel. Jasno je, da je bila dolžnost oblasti po izjavi trgovcev samo ena: Ugotoviti, če je bila kalkulacija trgovcev pravilna ali ne. Ce je bila pravilna, potem je tudi stališče trgovcev pravilno. Ce pa je bila nepravilna, potem je bilo treba to dokazati! In ta dokaz bi morala podati nadzorna oblast.1 : ) * > • » , i V zadnji tedenski številki smo objavili celo vrsto člankov in notic o sedanjem pomanjkanju bencina in petroleja, o splošnem nezadovoljstvu proti naredbi št. 3, a tudi nove obtožbe g. Golla proti postopku bencinskega kartela. Iz vseh teh objav je bilo jasno, da je postalo bencinsko oz. petrolejsko vprašanje eno glavnih javnih vprašanj. V zvezi s tem pa je bilo znova postavljeno vprašanje, če bencinski kartel v resnici pravilno postopa in v skladu z vsemi obveznostmi, ki jih je sprejel v nadomestilo za velike privilegije, ki mu jih je dala država. Hkrati pa se je s še večjo odločnostjo postavljalo vprašanje, kako deluje kontrolna oblast nad karteli. O tem pa javnost še vedno ni mogla nič zvedeti. Bencinski kartel ne toži, .... , . , če se kartel na njo s pravico sklicuje, vsa javnost pa trpi za- radi pomanjkanja bencina in petroleja. To je popolnoma napačno in neodpustljivo, ker gre za prevelike interese javnosti in gospodarstva, da bi smele ostati vse te zadeve nerazčiščene 1 Javno je bilo povedano, da v državi sploh ne bi bilo treba nobenega pomanjkanja bencina in petroleja, če bi se dovolili domačim tvrdkam isti privilegiji ko tujim. Ce je ta trditev utemeljena, pada težka odgovornost na vse, ki odločajo o teh zadevah. Ce pa je ta trditev neutemeljena, je enako neodpustno, da oblasti molče in ne napravijo tej napačni trditvi konec, če je seveda res napačna. Vse prebivalstvo trpi, veliki državni interesi so prizadeti, ker ni oskrba z bencinom in petrolejem pravilno organizirana. Ko pa se obtožujejo oni, ki so krivi tega pomanjkanja, ko se pozivajo nadzorne oblasti naj o tem spregovore, molči vse in ni mogoče dobiti na vsa vprašanja nobenega odgovora. To je absolutno nedopustno in zato pozivamo: Da kartel toži in pred sodiščem dokaže pravilnost svojega postopanja. Prav tako pa mora dokazati nadzorna oblast nad karteli, da dela pravilno! Trgovske potnike ie zlasti udarila nova bencinska Nezadovoljstvo proti naredbi št. 3 o omejitvi tekočih goriv postaja vedno bolj splošno in vedno bolj jasno postaja, da ni drugega izhoda, kakor da se naredba št. 3 čim prej nadomesti z uredbo št. 4, če bo namreč ta kaj boljša. Kako nemogoča je ta uredba, zlasti občutijo trgovski potniki. Ti dejansko zaradi nove uredbe sploh ne bodo mogli več opravljati svoje službe, oz. se posluževati avtomobilov pri obisku svojih strank. To jasno dokazuje kalkulacija, ki jo je izdelal Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi za avtomobil trg. potnika. Osrednji odsek pravi: Trgovski potnik, ki v svojem poklicu nujno potrebuje avtomo- bil, ima majhen avtomobil znamke »Ford«, tipa »Ajfel«. Po naredbi št. 3 bo prejemal z nakaznico 5 litrov bencina na teden, kar znese 20 litrov na mesec, odnosno 200 litrov za še preostalih 10 mesecev v letu 1040. S temi 200 litri bencina lahko prevozi vsega skupaj 2000 km. V teh 2000 km naj obišče tolikokrat svoje odjemalce, da bo lahko preživljal sebe in svojo družino. Vsakomur je jasno, da je to mnogo premajhna količina bencina in mnogo premajhna kilometrina in da je s tem življenjski obstoj trgovskega potnika in njegove družine v nevarnosti. To pa ni vse! Človek bi v naglici mislil, da vožnja z avtomobi- lom ni samo praktična in ugodna, marveč da je tudi cenena. Ko pa malo preračuna stroške, ki so v neposredni zvezi z avtomobilsko vožnjo, vidi, da ni tako. Po novem stanju, ki ga je ustvarila uredba št. 3 ima trgovski potnik te izdatke za svoj avtomobil: garažnino, mesečno 200, letno 2.400 din; razne takse: mestno, banovinsko, državno cestno pristojbino na pnevmatiko, skupaj 1.990 din; letno zavarovalnino za opisani voz 3.400 din; 200 litrov bencina po ceni 6'601 1.320 din; štirikratno menjanje olja v teku leta (olje se mora menjati, četudi avtomobil ne vozi, ker se sicer nabere voda med oljem) skupaj 16kg 512 din; najmanjšo obrabo pnevmatik za eno leto 1.800 din. Skupni izdatki za 2000 km vožnje 11.462 din. Avtomobilista stane torej 1 km vožnje nad 6 din, ker moramo upoštevati še uporabo avtomobila. Vožnja trgovskega potnika z lastnim avtomobilom je torej mnogo dražja, kakor če bi si najel najdražji avtotaksi, kar pa je sicer praktično nemogoče, ker tudi avtomobilski izvoščki nimajo dovolj-ne količine bencina na razpolago. Popolnoma druga pa je rentabilnost v primeru, če lahko trgovski potnik prevozi letno 15.000 kilometrov. Tedaj je tudi vožnja s privatnim avtomobilom rentabilna, ker stane 1 km vožnje pri istem ključu kalkulacije le 1.50 din. Iz tega jasno sledi, da ni drugega izhoda, kot kar smo poudarili že v uvodu, da se naredba št. 3 čim prej nadomesti z uredbo 4. in če tudi ta ne bo dobra, z uredbo št. 5 itd. Ali je res nemogoče, da bi bila že prva uredba dobra? Sporazum z Bolgarsko Na sestanku direktorja devizne direkcije Ljubisavljeviča z zastopniki Bolgarske narodne banke je bil dosežen sporazum, da poveča naša država iz Bolgarske uvoz riža in črnega premoga iz premogovnika Pernik. Ves riž, ki ga bomo uvozili, bo nabavljen za potrebe naše vojske. Dosežen je bil tudi sporazum glede turističnega prometa. Bolgarska narodna banka je dosedaj pobirala od turistov, ki so potovali v Jugoslavijo, posebno takso v višini 284 levov. Sedaj je bila ta taksa ukinjena. Bolgarski turisti bodo dajali za 100 din 210 levov. Naročajte »Trgovski list«! Za vse enaka pravica! Brezplačen prevoz 2000 vagonov moke eni firmi! Neštetokrat smo že pisali, kako se z »uputnicami« dela krivica legalni trgovini in tepta načelo enakopravnosti državljanov, istočasno pa ne dosegajo niti oni socialni nameni, zaradi katerih se dele te »uputniee«. A tudi najmočnejši argumenti ne pomagajo, ker zahtevajo »uputnice« strankarski interesi, ki so v naši državi od nekdaj najvišji zakon. In tako čitamo v listih, da je bil neki ljubljanski tvrdki B. & K. dovoljen v Slovenijo prevoz 2000 vagonov moke in pšenice brez plačila tovornine, ki znaša za en vagon 4200 din. To se pravi, da bo mogla ta tvrdka prodajati moko za 10 par ceneje ko drugi trgovci. Nihče ne bo mogel konkurirati tej tvrdki. Na mah je ustvarjen za eno firmo čisto izjemen položaj. Takšni privilegiji eni zasebni tvrdki so pač popolnoma nedopustni, ker se z njimi krši osnovno načelo ne le državljanske enakopravnosti, temveč onemogoča tudi legalna trgovina. Zakupi velikoprodaje tobaka v Sloveniji Na licitacijah dne 21. decembra 1939 in 7. februarja 1940 je bil i/dražen zakup velikoprodaje tobačnih izdelkov. V dravski banovini so izdražili rajone: 1. Rajon Ljubljana, And. Čekada Ljubljana s provizijo (W>7%, 2. Rajon Celje, Edo Piliš, Petrov-grad 1'23%, 3. Rajon Maribor, Nikola Momči-rovič, Tetovo 1-10%, 4. Rajon Jesenice, Paja Lungi novič, Vršac 1-21%, 5. Rajon Ptuj, Franjo Jurinac, Gor. Šarampov l-93%, 6. Rajon Novo mesto, Franjo Jurinac, Gor. Šarampov 2'33%, 7. Rajon Brežice, Franjo Jurinac Gor. Šarampov 2-03%, 8. Rajon Cerknica, Jernejčič Stanko, Vrhnika, l\58°/o. 9. Rajon Kočevje, Pečnik Stanko. Stožice, 1'96%. (»Monopolski Glasnik« št. 6, 7 in 8.) Uredba o ko Staliiie mariborskih z dne 5. Ljubljanski velesejem bo letos od 1. do 10. junija. Pokroviteljstvo je blagovolil prevzeti Nj. Vel. kralj Peter II. Trgovinski minister je priznal tej prireditvi čisto gospodarski značaj, uprava za zaščito industrijske svojine pa novim še nepatentiranim izumom pravico prvenstva od dneva, ko bodo na tem velesejmu razstavljeni. Devizna direkcija Nar. banke je odredila, da se morejo plačila v inozemstvo za blago, prodano na velesejmu, opravičiti na osnovi overjenja velesejmske uprave. Ce je blago iz neklirinških držav, se bo plačilo izvršilo v svobodnih devizah. Doslej je odobrena znižana voznina za posetnike velesejma v Jugoslaviji, Bolgariji in Turčiji (azijske proge) 50%, v Italiji 30%, v Ceško-inoravskem protektoratu, Franciji, Grčiji, Švici in Turčiji (evropske proge) 25%. V morski plovbi: Na parnikih Zetske plovid be 50% popust, na parnikih Ja dranske in Dubrovačke plovidbe velja popust »razreda za razred« (II. za I., III. za II); v donavski plovbi pa 25%. V vseh gori omenjenih državah se plača za prevoz razstavnega blaga v Ljubljano polna tarifa, po velesejmu pa se vrača blago brezplačno. Udeležbo na velesejmu je prijavilo že lepo število domačih, pa tudi odziv inozemskih tvrdk je zadovoljiv. Konferenca obrtniških zbornic v Ljubljani Jutri bo v Ljubljani konferenca všeh obrtniških zbornic in obrt nih odsekov skupnih zbornic. Na konferenci se bodo zlasti razprav ljala davčna vprašanja v zvezi davčno reformo. Združenje trgovcev za mesto Maribor je obširno razpravljalo o uredbi o kontroli cen, ki je izšla dne 5. februarja. Z novimi določbami so interesi gospodarskih krogov Jugoslavije, zlasti pa trgovcev, zelo tangirani, zato je razumljivo, da je poklicna organizacija trgovskega stanu na skrajnem severu države zadevo podrobno proučila. Kar se tiče posameznih določil uredbe, naglašajo mariborski trgovci, da so tudi v novih določbah, in sicer takoj v členu 1., izvzeti od določb lastni proizvodi kmetovalcev. Popolnoma v redu je, da tudi kmet iztrži za svoje pridelke primerne zneske. Res pa je tudi, da so cene kmetskih proizvodov zadnje čase zelo močno, pri nekaterih predmetih celo silno narasle, ker to blago pač ne spada v okvir uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Marsikak kmet je to izrabil in cene svojih produktov dvignil, čeprav za to ni bilo pravega povoda. Zato naj nihče trgovcev ne razume napačno, če stavljajo isto zahtevo, kakor za uredbo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, tudi sedaj, naj se namreč kmetski pridelki ne izvzamejo iz vseh protidraginjskih ukrepov. S tem zahtevajo trgovci le enako pravico za vse! Po mnenju Združenja je celotno postopanje, kot ga zahteva uredba, preveč komplicirano, in so zlasti roki (15 in 7 dni) mnogo predolgi. Kdor ne pozna poslovno in praktično življenje, ve prav dobro, da gotovega blaga, kakor kruh, moko, riž, kavo, olje, mast, kurjavo itd. ni mogoče vzeti za 15 ali 7 dni iz prometa, ali bolje rečeno iz konsuma (dokler ne izdajo pristojna oblastva trgovcem rešitve o cenah). Poenostavljenje celotnega postopka, zlasti pa skrajšanje rokov na najpotrebnejše izmere, je zato nujno potrebno. Zato naj se člen 2. uredbe primerno redigira. Kolikor je znano, pazijo danes protidraginjski odbori zelo budno na to, da nihče prekomerno ne zviša cen življenjskih potrebščin. Dogodilo pa se je le zelo malo kaznivih primerov. Zakaj potem odreja člen 3. uredbe, da sme urad za kontrolo cen preveriti cene tudi za morebitno zvišanje cen, ki je nastopilo pred uveljavljenjem te uredbe? S tem je dana možnost, da se ta določba zlorablja v nedogled in se na ta način lahko povzroča trgovcem velika škoda. Saj bodo morali v bodoče v takih primerih prodajati blago po lastni, ali pa celo pod nabavno ceno, ne da bi mogli izgubo kakor koli vkalkulirati? Naj se zato zaupa odborom za pobijanje draginje ter se naj to naknadno preskušanje cen ukine. Zelo in upravičeno dvomimo, da bi ravno obvezno izdajanje raču nov za blago, spadajoče pod kontrolo, toliko koristilo ureditvi cen, da je to določbo sprejela celo uredba med svoje zahteve. To iz-gleda precej kot nekakšen fiskalni ukrep, da se povečajo taksni dohodki. Po naziranju trgovcev gre tu za popolnoma nepotrebna bremena, ki jih nosijo ali potrošniki v obliki dražjega blaga, ali pa trgovci v obliki nevračunanih kolkov na računih. Upravičena je zato zahteva, naj se v uredbi določba o obveznem izdajanju računov črta. V razglabljanju o dalekosežnosti uredbe o kontroli cen smatra Združenje trgovcev za mesto Maribor, da bomo imeli po členu 5. uredbe v večjih krajih po dva či nitelja, ki bosta hotela imeti vpliv na cene blaga, in sicer odbor za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije za življenjske potreb- ščine v trgovini na debelo in na drobno, na drugi strani pa krajevne kontrolorje cen za blago, našteto v najnovejši uredbi, v industriji in pri trgovcih na debelo. Kakšno bo medsebojno razmerje med obema faktorjema glede kompetence (ki se bodo v nekih primerih nedvomno križale) in z ozirom na nad- ali podrejenost? Radi boljšega razumevanja je treba tu naglasiti, da vsebuje seznam predmetov za kontrolo cen pretežno življenjske potrebščine. Ali ne bi bilo bolje, da bi se že obstoječi odbori za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije reorganizirali, bodisi v svoji sestavi ali pa v svojem delokrogu, tako da bi en odsek tega odbora nadzoroval cene v smsilu nove uredbe, če je to res neobhodno potrebno? Danes se trgovci še ne spuščajo v nadaljnje podrobnosti, vsekakor pa bi bilo v svrho poenostavitve vsega aparata umestno o tem razmišljati, kajti zahtevani efekt bi bil pri primerni organizaciji draginjskih odborov nedvomno dosežen. Vriva se dvom, ali so vsi do slej izdani protidraginjski ukrepi sploh potrebni. Kljub pomanjka nju v nekaterih strokah smo že tako daleč, da se pojavlja stagnacija v trgovini, ker kupuje prebivalstvo le najnujnejše, baje »za vse primere«. Ker se vedno zvišujejo javne dajatve (davki, takse itd.), je valovanje cen, povzročeno po činiteljih, na katere naše trgovstvo nima nikakega vpliva, že naravnost katastrofalno. Opaža se ne-sigurnost kredita, brez katerega je vendar uspešno gospodarstvo nemogoče. Zato je treba pazili na to, da se gospodarstvo ne ovira ali celo zavira z neumestnimi ali nepotrebnimi ukrepi. Zlasti trgovini na debelo in industriji je treba olajšati obstoj, da ne izgine iz njihovih vrst vsaka iniciativnost in podjetnost, skratka, da ne trpi narodno gospodarstvo! Nadalje je treba naglasiti dra-konične kazni, ki jih odreja čl. 8. uredbe. Kazenski zakon pozna za težke kršitve pogojne kazni, uredba pa jih ne pozna niti za najmanjše kršenje določb. Ce se ne izda račun za blago, za katerega je obvezen, se predvideva huda denarna kazen in še zapor, ra način kaznovanja so mariborski trgovci igosali že pri uredbi o pobijanju Politične vesli mgammmmmmmhm Iz Rima svetujejo balkanskim državam, kakor piše »Nova Riječ«, da ne dovolijo niti eni nebalkanski državi, da bi spravila pod svoj vpliv kako balkansko državo. Italijansko stališče za primer konflikta na Bližnjem vzhodu označuje »Popolo d’Italia« približno takole: 1. Italija ostane prav tako protiboljševiška kakor je protidemokratična. 2. Italija hoče po-“ bodo ogroženi njeni interesi v Sredozemskem morju bo-Franciji ali Vel. Britaniji, J* Sovjetski Rusiji. 3. Beni!veljala za notra-+ ’ velia sedaj tudi za zunanje in ta beseda se glasi: »Kdor se dotakne Italije, pogine!« Italijanska vlada je neoričfiko-vano prepovedala odhod italijanskih prostovoljcev na Finsko Rooseveltov odposlanec VVeiles je bil v soboto sprejet od Hitlerja v navzočnosti zun. ministra v. Ribbentropa. Hitler je govoril nemško. Večinoma je govoril le Hitler. O vsebini razgovora se čuva največ j a tajnost, vendar pa se trdi, da je Hitler označil nemške vojne cilje. Isti dan so bila tudi gospodar-se seveda dviga tudi dnevna cena. ska posvetovanja med eksperti iz Sedaj se lahko zgodi, da bo trgo- Wellesovega spremstva ter nemški-vec, ki bo prodajal svoje blago H?/.. gospodarskimi strokovnjaki. > • j,. , x • Welles je v nedeljo govoril se z po višji ceni, zaradi prekoračenja odringom in Hessom. Welles se je oficialnih cen kaznovan. To se nato odpeljal skozi Švico v Pariz, mora na vsak način onemogočiti, kjer bo govoril tudi z zastopniki kajti pri padajoči tendenci bo mo- "KjK odposlanec Snmner ral trgovec brezpogojno slediti s Weiles je prišel v petek v Berlin svojim blagom tudi padajoči dnev- in imel še isti dan enourni razni ceni. Ta bo gotovo le prevečkrat govor z zunanjim ministrom v. Rib- ni/in kot ona za katero ie nabavil kentropom. O svojem razgovoru ni n /ja kot ona, za katero je naoavu hotel dati novinarjem blago, ki ga mora sedaj prodajati nikake iZjave. v soboto je bil spre- pod nabavno ceno. Kar torej velja jet od Hitlerja. Iz Berlina odpotuje za en primer, naj velja tudi za Welles v Švico, nato pa v Pariz. drugega. V toliko morajo oblastve- Italijanski listi pišejo, da se pri-uiugegci. V luimo j cakuje velika nemška akcija v ne naredbe ze ščititi trgovca, da marcu, ker je bil marec vedno čas ne bo nekaka ost le preveč očito velikih dogodkov in presenečenj, s proti njemu naperjena. Ponovno je katerimi so osupnili svet nar. so- draginje in brezvestne špekulacije, a zaman, kot vidimo. Do gospodarstvenikov je pač stališče odločujočih krogov vse prej ko prijazno. Dokaz: hude kazni, ki jih predvideva uredba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, potem najnovejša davčna reforma in sedaj še uredba o kontroli cen. Zato zahteva trgovstvo ponovno, da se zaporna kazen kratkomalo ukine, da ne bo izgledalo, da ofi-cialni krogi smatrajo gospodarstvenike za državljane slabše moralne kvalitete. Kar se tiče kaznovanja kršiteljev določb o cenah, bi pripomnili tole: Pri rastoči, kakor tudi pri padajoči tendenci blagovnih cen mora trgovec računati z nekako dnevno ceno, ki je običajna na tržišču. Pri rastoči tendenci cen namreč treba pobijati napačno na-ziranje, da je morda sedanja dragi- cialisti. Letalske akcije postajajo vedno bolj živahne. Angleška letala so nja konjunktura za trgovino, zlasti bila v preteklem tednu petkrat še za veletrgovino. Ce bi hoteli nad Berlinom in metala letake ter preštudirati dotično statistiko ne rak®ta. Nemška letala^so bila nad 1 , . v . - i. a- angleško obalo ter bombardirala le zadnjega časa, temveč tudi ne- j^je v nekem britanskem konvoju, kaj let nazaj, bi se pokazala po- I Nemci poročajo, da so več ladij razna slika v vrstah veletrgovcev I zadeli in da so se nekatere poto-vseh strok plle- Na<1 BelgBo je prišlo do boja V - „ r)o med belgijskimi in nemškimi letali. Končno je treba pripomniti, da Eno belgijsko je bilo sestreljeno, je sicer uredba o kontroli cen ne- drugo pa se moralo spustiti. Belko] iko boljša, kot je bila ona, ki gija je zaradi tega ostro protesti- jo ie nedavno izdelalo ministrstvo rala. Nemška letala pa so bila kljub . , . . temu nato znova nad Belgijo. Tudi za socialno politiko 111 ki je morala nad zapadno fronto je bila akcija pasti pod težo splošnega protesta, letalstva živahnejša. Tako Nemci ker je bila nemogoča. Vendar bi ko Francozi in Angleži poročajo o bilo tudi pri tej uredbi, če> je že meja je ^ v resnici neobhodno potrebna, j marca dalje popolnoma zaprta. zgoraj omenjene hibe odstranit Enako se poroča tudi o nemško- oziroma izvesti reorganizacijo ce- nizozemski meji. letnega protidraginjskega aparata Sovjetskečete se vedno bolj pri-loinega pimmi g i e, . blizujejo Viborgu ter so bile 2. rnar- na tu predlagam način, lo ne do ca oddalj€ne od središča mesta ^ koristilo le gospodarstvu, ampak mo §g ^ kilometre. Mestu se pri-tudi stvari sami, ker bo b.olj za- bližujejo od treh strani. Finske nesliivo dosežen cilj, ki je nameia- A. B. van. Sadni trgovec ali sadni nakupovalec? Zveza absolventov kmetijskih šol Slovenije, podružnica Maribor, nam je poslala naslednje poja- Sllil0: j oQ V »Trgovskem listu« z dne 28. februarja je bil objavljen na tretji strani članek, ki ga .ie podpisal A. B. V članku se obravnava nakupovanje sadja po absolventih kmetijskih šol. V zvezi s tem se nam zdi umestno, da v imenu absolventov kmetijskih šol objasnimo stvarno stališče, ki ga je v tej stvari zavzela lansko leto podruž-nica absolventov kmetijskih šol v Mariboru, posebno, ker nočemo, da bi nas trgovci krivo razumeli kot na primer pisec članka A. B. Podružnica absolventov kmetijskih šol v Mariboru je v tej zadevi zavzela naslednje stališče: »Nakup sadja se naj vrši izključno po absolventih Vinarske in sadjarske šole v Mariboru, oziroma po ab solventih drugih enoletnih kmetij skih šol, ki so izvežbani v sadjarstvu. V ta namen je potrebno, da se legitimacije za nakupovalce sadja izdajajo le na podlagi izpričevala kmetijske šole.« To svojo zahtevo smo podkrepili s tem, da more le absolvent kmetijske šole čete se umikajo na nove položaje. Viborg branijo sedaj predvsem prostovoljci. Odpor proti sovjetskemu prodiranju pa je še vedno krepak. Viborg sovjetske čete do nedelje še vedno niso popolnoma zasedle. Po sovjetskih poročilih so zasedli glavni kolodvor in prodrli so proti mestu tudi s severa. Boji se vodijo poznati sadje, s čimer bi se pre-1 P° ulicah. Mesto je popolnoma raz- I /inlnvin. in rr r\lnmflr>11 IPinol 1 »7. prečile razne nerodnosti pri nakupovanju, kot nakup nezrelega dejano in v plamenu. Finci se iz mesta umikajo v trdovratnem boju. Finci poročajo, da se sovjetski iri nesortiranega sadja, sadja, ki pritisk na Karelijski ožini nada-ni pravilno označeno itd. S tem bi g* so se preprečil nakup sadja po neiz- se umaknili na nije. Sovjetske napade odbijajo vežbanih nakupovalcih, ki niti fjnSke četo še nadalje. Pri boju se pojma nimajo kaj so sadne sorte, verno od Ladoskega jezera so do-.er kako Je treba . s.dienr pra- W vilno ravnati. kin je bil imenovan za prosvetnega Iz te zahteve in te razlage se komisarja. Kaj je vzrok njegovega Jasno vidi, da sc tu ne govori o padca, še ni znano. ir