The Oldest and Most Popular Slovene "Newspaper in United States of America
ŠTEV. (No.) 115
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
Setlo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do imagei GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETUj S. P. DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGI,
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE 2ENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj
priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
CHICAGO, ILL., PETEK, 15. JUNIJA — FRIDAY, JUNE 15, 1934
LETNIK (VOL.) XLII1
ANGLIJO "OSUPNIL" AMERIŠKI ODGOVOR NA NJENO OBVESTILO, DA NE BO PLAČALA SEDANJEGA OB-ROKA NA VOJNE DOLGOVE. — AMERIŠKA NOTA V OSTREM TONU POBIJA OPRAVIČBE ANGLIJE. — PREDLOG, DA SE DOLGOVI LAHKO DELNO PLAČAJO TUDI V BLAGU.
SESTANEK \
DIKTATORJEV1
__ i
Hitler odletel z aeroplanom na '
konferenco v Italijo.
Berlin, Nemčija. — Za četrtek dopoldne je bilo določeno, da se nemški diktator Hitler odpelje z aeroplanom v Benetke, da tamkaj prisostvuje konferenci z italijanskim diktatorjem Mussolinijem. Niti v Nemčiji, niti v Italiji, pa niso i smeli časopisi nič poročati o tej nameravani konferenci, in • vsi 1 tujezemski listi, ki so prinesli ^ake vesti o njej, so bili zaplenjeni.
-o-
VRV ZA NAVIJALCE DAVKOV
| Baton Rouge, La. —■» Na tisoče ogorčenih državljanov iz cele Louisiane se je zbralo pretekli torek v tukajšnjem mestu k protestnemu zborovanju, naperjenemu proti državni zakonodaji in nje stalnemu nalaganju novih davkov. V pikrih govorih se je zahtevalo, da se ta-jkoj ukine vsako nadaljnje obdavčevanje in govorniki so priporočali, ako ne bo šlo drugače, da se proti zakonodaji uporabi i oborožena sila in vrv. Župan mesta Shreveport je dejal: "Z rdanašnjim dnem se je končal čas za resolucije. Prihodnja beseda mora biti in tudi bo poziv k orožju, ako se ne bo upošteval sedanji protest."
|	-O----
,1 OTROK UBIT PRI BASE-!	BALLU
Chicago, 111. — Od bata, ki je zletel nekemu igralcu iz rok, • je bila v torek ubita 14 mesecev !Stara deklica Joan LaMonaco. J 2152 No. Meade Ave. Bat, ki .Ije povzročil usodno nesrečo, je I zdrsnil iz rok nekemu 171etne-. mu fantu in je zadel otroka v 'prsa. Deklico so odnesli domo\. in poklicali zdravnika, ki pa n: 3 mogel ugotoviti drugega kakoi 'smrt.
;i	—o—
' ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"
OBISKALI SVETOVNO RAZ-STAVO
I Chicago, 111. — Da si ogleda-Ijo svetovno razstavo, ste iz Ely, 'Minn., prispeli semkaj rojakinji Mrs. Fr. Skalar in Mrs. Josephine Zaverl. V družbi Mrs. Cecilije Zorman iz Berwyn, 111., ste obiskali tudi naše uredništvo. — Najlepša hvala obisk.
ZASILNI
ZAKON
London, Anglija. — Uradni vladni angleški krogi v sredo sicer še niso izdali nikake izjave glede spomenice, ki so jo dan preje prejeli od ameriške vlade glede vprašanja vojnih dolgov, vendar pa, kot neuradna poročila govore, jih je ameriška spomenica "osupnila"; v nediplomatskem jeziku bi to Pomenilo, da jih je razburila in ujezila ter jim zaprla sapo.
Ton, v katerem je ameriška vlada odgovorila na obvestilo Anglije, da ne namerava 15. junija plačati svojega obroka na vojno posojilo, je bil do skrajnosti oster in je skoraj že mejil na žalitev. Državni department toeasno ni iskal i z bra
nih fraz, da pove svoje mnenje, niurveč j« dal Angliji jasno znati, da njene opravičbe ne VeUaj0.
V prvi vrsti se je hotela An-, filija opravičiti s tem, da vseh' dosedanjih zapadlih obrokov ne more plačati, ker bi to zneslo 262 milijonov dolarjev; ako Pa plača samo sedanji obrok, 85 milijonov dolarjev, pa itak zapade pod določbe ameriškega Johnsonovega zakona, in se je torej odločila, da sploh nične plača. Na to je ameriška nota odgovorila, da bodo izpod določil Johnsonovega zakona izvzete vse tiste države, ki bodo plačale sedanji obrok, tudi, če niso točno poravnale prejšnjih obrokov.
Izredno ostro je zavrnila A-merika angleški izgovor, da ne more plačati vsled tega, ker tudi druge države, ki so njej dolžne, ne plačujejo svojih dolgov redno. Ameriška nota pravi na to: "Britanska vlada si je posodila denar na svoje lastno ime in na svoj lastni kredit in odplačevanje tega dolga se ni napravilo odvisnim od tega, kaka bo usoda dolgov, ki jih ima britanska vlada dobiti od drugih držav."
Nič manj občutne niso besede, ki jih je izrekla Amerika na pripombo Anglije, da ne bo ta plačevala nadaljnjih obrokov. dokler ne bo ameriški Predsednik predlagal kako podajanje, da se ti dolgovi preuredijo. Na to odgovarja ameriška nota, da jei dolžnost dolžnika in ne upnika, da se prične Ugajati, ako hoče za odplače-Vanje svojih dolgov kake ugodnejše pogoje. Ako pa bo Angli-•la sama stavila prva kake primerne tozadevne pogoje, jih ameriška vlada z veseljem v pretres in jih predloži-la ameriškemu kongresu.
Nekaj novega je Amerika navedla v svoji sedanji noti, namreč, da bi bilo državam Mogoče, deloma plačati svoje °broke tudi v blagu. To je iz-l'aženo z besedami: "Tako na Primer ni bil tukajšnji vladi ^avljen še nikak predlog gle-Plačil v blagu, in sicer v Se£u, ki bi bil za obe strani
KONZUL
NAJDEN
Živel pet dni v baraki zunaj mesta.
Šangaj, Kitajska.— Velikansko razburjenje je nastalo med, Japonci, ko je pretekli teden \ na nepojasnjen način izginil japonski konzul v Nankingu, II. Kuromoto. Japonci so pripeljali pred Nanking celo več bojnih ladij in so grozili z re-presalijami proti Kitajcem. V torek pa se je izginuli mož nenadoma našel. Skozi pet dni je živel v neki baraki izven mesta in, kakor sam pravi, si je nameraval vzeti življenje, vendar si je premislil. Zmeden je bil vsled tega, ker je izgubil neki važni dokument.
--o-
NASILNI PIJANCI
Chicago, 111. — V salun John' Lisowica na 3214 W. 47th St., sta v torek stopila dva neznana moška, ki sta zahtevala pijačo zastonj, Ker jima lastnik ni u-godil, sta navalila nanj in ga z nožem nevarno ranila. Neki drugi moški, ki je bil istočasno v lokalu, je lastniku priskočil na pomoč, a sta tudi njega napadla in ga ranila, na kar sta ušla. Oba ranjenca sta bila odpeljana v bolnico.
-o--
NAREDNIK OBLAK NA SVETOVNI RAZSTAVI
za
KRIŽEM SVETA
—	Pariz, Francija. — Po mnogih francoskih mestih so v sredo vprizorili komunisti in socijalisti protifašistične demonstracije. Več oseb je bilo ranjenih v bojih s policijo.
—	Strassburg, Francija. — Francoske oblasti javljajo, da je 22 oboroženih nemških vojakov prestopilo reko Ren in prišlo v mesto Landau. S tem se je kršila mirovna pogodba, ki prepoveduje stopiti nemškemu vojaštvu na drugo stran Rena.
Fort William, Ont. — O-gromne množine zelenih go-senc so se zalegle v tukajšnjem okraju in so popolnoma oglodale vsa drevesa. Po tleh jih je tako na debelo, da so celo že vlake ustavile.
--o--
ZAPLETEN SLUČAJ Muskegon, Ivlich. — V zamotanem položaju se nahaja neki Louis Crenna, ki je na svojo veliko osuplost nepričakovano dognal, da ima dve ženi. Mož je pred šestimi leti pričel tožbo za razporoko od svoje prve |žene. Obravnava pa se je ukinila, ko so v Chicagi potegnili iz jezera neko utopljenko, katero so' identificirali za njegovo ženo. Prepričan, da je žena | mrtva, se je Crenna drugič pomočil in ima zdaj s to ženo dva
■	otroka. Zadnje dni pa se je u-
■	gotovilo, da njegova prva žena ' še živi, in sicer služi kot nata-• karica v neki gostilni blizu i Brooklyna, N. Y. Prva žena se - 'je izrazila zdaj, da je mislila,
[da je njen mož dobil razporo-jko od nje, in je pripravljena, da mu pomag^urediti zadevo.
Vlada sestavila osnutek zakona, s pomočjo katerega bi se preprečila jeklarska stavka.
-o-	|
Washington, D. C. Z mrzlično naglico so se v sredo vršile v Beli hiši končne konference, da se sestavi zasilni zakonski predlog, s katerim se bi1 imela preprečiti grozeča stavka v jeklarski industriji. Predlog se bo nato takoj stavil kongresu v razmotrivanje in ima biti sprejet še pred soboto, na dan, ko je določen za pričetek stavke.
Kak je osnutek tega predloga, se v sredo še ni izdalo v javnost. Domneva pa se, da bo nekak izčrpek iz Wagnerjeve-ga zakonskega predloga, le da se bodo izločile iz tega tiste točke, proti katerim industrijalci najbolj nasprotujejo. S tem bi se zagotovil čim hitrejši sprejem predloga od strani kongresa.
Ne	na delo vlade pa
so se delegati jeklarskih unij v sredo zbirali v Pittsburghu h konvenciji, ki se je vršila prihodnji dan in na kateri je imela pasti zadnja odločilna beseda, se bo li stavka vršila, ali ne.1
t
——o——
V VLAKU STRELJALA NA
SOPROGA
New York, N. Y. — V nekem vlaku nadulične železnice, ki je bil napolnjen z delavci, ki so se vračali domov z dnevnega dela, so bili potniki v torek zvečer več minut priča ostremu besednemu prepiru, ki se je vodil med dvema moškima in eno žensko. Nenadoma skoči eden od moških proti drugemu in ga začne obdelovati s pestmi. V tem trenotku poči strel, ki pa ni zadel, in samokres je padel na tla. Ženska pa ga pobere, s popolno hladnokrvnostjo pomeri in dvakrat ustreli na enega obeh moških, ki je bil njen mož, 481etni Jos. Coloucci.
b Jiigoslanrife.
KOŽARJIH PRI LJUBLJANI JE OGENJ UNlClL VELIKO ŽAGO FRANCETA TROBCA. — STRAŠNA NESREČA NA ŽELEZNIŠKI PROGI BLIZU BRODA. — SMRTNA KOSA. — VESTI IN NOVICE IZ CELE SLOVENIJE.
Uničujoči plameni
i Ljubljana, 29. maja. — V Ko-zarjah nad Vičem je izbruhnil 'sinoči požar v parni žagi gosp. Franceta Trobca. — Plamen se je pokazal na stavbi kmalu po polnoči. Baš v tistem času se je vračal iz službe domov v pivovarni "Union" zaposleni Ivan Cankar, ki je opazivši ogenj brž stekel do hiše in pričel kričati: Na pomoč! Gori! Domači so bili takoj pokonci in odhiteli iz hiše, ki je streljaj daleč od žage, da rešijo, kar se rešiti da. Ogenj je uničil žago s polnojar-menikom in vsemi modernimi stroji, prizidano strojnico z lo-komobilo pa so gasilci z veliko požrtvovalnostjo rešili. Gašenje je dokaj ovirala nevarnost, da se zruši 25 m visok dimnik. — Kurjač in Žagar g. Tone Seliš-kar je padel, ko je reševal z gorečega poslopja v 2 in pol metra globoko, deloma odkrito jparilnico za les. K sreči pa se mu ni pripetilo nič hudega in se je mogel še sam rešiti iz nje jOb žagi je bilo zloženega ka-,kih 80 kubičnih metrov okroglega lesa, v veliki nevarnosti ps je bilo posebno skladišče 11 vagonov rezanega lesa in pa šupa Gasilci so neprenehoma delal dve uri in komaj preprečili, d; ni zajel ogenj tudi tega lesa ii pa sosednjih poslopij. Kako ji ogenj nastal, še ni povsem ugo tovljeno in se domneva, da g; Ije zanetila zlobna roka.
-o-
Z veselega proščenja v smrt
j Brod, 26. maja, — \ Slavon ski Požega je bilo na binkoštn nedeljo veliko proščenje in s , je tja odpeljalo že v soboto n . yelikem vozu 10 najboljših sc i sedov iz Orlovca. Ker je n t slavonskih proščenjih vedn i zelo veselo, so se tudi Orlovčž ni v nedeljo proti večeru veseli
vračali proti domu. S seboj so vzeli tudi precej vina in so tako v najboljšem razpoloženju prišli do prehoda preko železniške proge Zagreb - Belgrad blizu čuvajnice št. 72. Na progi je bil baš tedaj osebni vlak |iz Broda. Prehod ni zavarovan ,z zatvornico in je železniški čuvaj že od daleč klical veseli kmečki družbi, naj počaka, ker se bliža vlak. Bolj ko je železniški čuvaj vpil: Stojte, stojte!
1— bolj so veseli kmetje in ženske priganjali kočijaža: Pože ni, poženi! — Kočijaž je po nesreči ubogal svoje gospodarje in ko je pognal konje ter dosegel progo, je kakih 10 metrov 'ob strani že zagledal lokomotivo osebnega vlaka, ki se je bližala s polno brzino. Če bi bil ,teBaj pognal, bi bil mogoče še [preprečil strašno nesrečo, ker ipa se je ves razburjen obotavljal, je vlak, ki ga je strojevod-jja sicer zaviral že od trenutka, ko je zapazil nesrečo, podr' Kljub svoji visoki starosti 84 let je predsednik čehoslovaške republike, Tomaž Masaryk, |VOZ ter se ustavil kakih 40 me ponovno sprejel nadaljnji rok predsedništva za sedem let. Na sliki se vidi na levi strani, ko ^rov dalje, se vozi z min. predsednikom Malypetrom.	__________ i Ko je bil vlak ustavljen, se
je nudil potnikom grozen prizor — strašna kopica razmesarjenih teles in razbitih delov voza. Prvim potnikom in železT ničarjem, ki so prihiteli na pomoč, se je zdelo, da ni nihče več živ. Pri priči mrtvi pa so bili samo trije, ostali pa so še vsi kazali znake življenja. Med prevozom v bolnišnico sta izdihnili še dve žrtvi, tako da je doslej mrtvih pet oseb in sicer en moški in štiri ženske.
-o--
Stari trg pri Ložu
V tukajšnji dolini je bila u-stanovljena vodna zadruga, katere naloga je, da bodo pričeli z regulacijo potoka Obrha in Golobine, da se preprečijo vedne škode po povodnjih, zlasti pa taka katastrofa, kot je zadela to dolino lansko jesen.
-o-
Strela užiga
Na Libediški gori pri Mariboru je strela zažgala hlev posestnika Jurija Pesičarja. Zgorel je hlev, gospodarsko poslopje, dva skednja in šupa. Oteli so hišo in vso živino. Škode je do" 70,000 Din.
-o-
Slovenec Carl O'blak, narednik ameriških marinerjev, nas je obiskal te dni in si ogledal našo tiskarno. Narednik Oblak je brat Mr. Jože Oblaka, cerkovnika sv. Štefana. V Ameriko je prišel leta 1921. Bival je nekaj časa v Soudan, Duluthu, Minneapolisu, Minn. Nato je odšel v Milwaukee in Detroit, Mich., kjer se je pred osmimi leti vpisal v marinarski kor, Združenih držav, ki tvori že od nekdaj cvet ameriške vojske.1 Odkar službuje v marinarskem koru, je prepotoval že mnogo j sveta. Služboval je v Nikara-J gvi, Uruguay, Chili, na Kitajskem in še v drugih krajih. Kot' izurjen vojak za vežbe in nastope je dodeljen službovanju 1 na svetovni razstavi pri IJ. S. j Marine Exhibits. Kdor bi ga' slučajno hotel videti, ga ob gotovih časih dobi v omenjenem poslopju. Stanuje pa za ta čas pri slovenski družini Mr. Frank Kozjek, 2018 West 21st Place. Narednik Oblak je čedne, vitke postave in je res pravi slovenski korenjak-vojak.
sprejemljiv."
Kakor se čuje, tudi ta način plačevanja v blagu ne ugaja angleški vladi in vztraja 'na tem, da ne bo nič plačala. Nasprotno pa je ta predlog našel ugoden odmev v Franciji in ; Italiji.
ČETRTIČ IZVOLJEN PREDSEDNIKOM REPUBLIKE
Nov vodovod
Celih 3G let stara ideja, ki se je porodila možakom v Pra-protni polici, je bila nedavno izpolnjena. Dokončan je bil namreč vodovod jn pred kratkim so ga slovesno odprli.
-o--
Malo lastavic Iz Novega mesta poročajo, da je letos prišlo izredno malo lastavic. Včasih so kar v jatah letale nad Krko, letos se komaj opazi tu pa tam katero. Tudi iz bližnjih vasi poročajo, da letos ni priljubljenih ptičk.
--0--
Smrtna kosa V Zalem logu je umrl Franc Demšar, trgovec in posestnik. .— V Čatežu ob Savi je umrla iBarica Radaj, soproga posestnika in gostilničarja. — Na Jese-inicah je umrl Emil Poženel, star 18 let. — Na Bizeljskem je umrla Terezija Balon, posest-nica.
-o-
"Peklenski stroj"
Hudo razburjenje je vzbudila čudna naprava, ki je obstojala iz majhne škatlje, žepne baterije in zarjavelega samokresa, katero so našli v Št. Jerneju pred stanovanjem babice Marije Kle-menčič. Razen razburjenja se ni zgodilo nič, ker stvar v resnici ni bila prav nič nevarna.
-o--
Za mrtve se proglasijo Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglasijo za mrtve Frančiška Crtalič iz Grobelj na Dol., Ant. Kavšek iz Vrhpolja, Ivan Eppich iz Poloma, in Janez Tročinar, iz Dolenjega Vrhopolja, ki so se vsi izselili v Ameriko in se niso več oglasili.
-o--
>IRITE "AMER. SLOVENCA"!
Vojni dolgovi v novem stadiju - Delo vlado za poravnavo
HMERIKANSK
$rvi in naj stare jii s lovonski list v Ameriki, a«tanovij« teta um,
titmja T»ak dan razna ■•d*lj, pcn*-Mjkpv in dnevov po premikih.
i
Izdaja In tiik&i EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredniitva in «prav»: 4B49 W. Certnak Rd., Chicag«
Telefon: CANAL 5544
Naročnina!
Ca celo leto____$5.00
Ca pol leta___2.50
Ea četrt leta____1.50
Za Chicago, Kanado In Evropo:
Ea celo leto_$6.00
Za pol leta--3.00
Z« četrt leta----1.75
:i SUOVENEC
Tke first and tke Oldest Slovens Newspaper in Amerim. Established 1MJ,
leaned daily, axcapt Sunday, Monday and tba day aftar holidays.
Published by]
EDINOST PUBLISHING CO,
Address of publication offica: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone. CANAL 5544
Subscription:
For one year........$5.00
For half a year--2.50
For three months---1.50
Chicago, Canada and Eur op«:
For one year___$6.00
For half a year---3.00
For three months__1.75
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številk,o v tednu ]e čas do četrtka dopoldne. — Na dopisa bres podpisa se na ozira. — Rokopisov uredništvo na vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Jadranski
Narodne inštitucije in slovenska mladina
SLOVENSKE ŽUPNIJE
Iz sredine slovenske naselbine se ponosno dviguje slovenska cerkev; v njej se sliši čista in nepokvarjena slovenska beseda, slovenska pesem, ter je skoro edini kraj, kjer se še čuje slovenska molitev. Pri vsem tem pa je tako omalovaževana, da niti ne mislimo, da je to svetišče božje — tudi glavni steber narodnosti v Ameriki.
Največje narodno delo opravljajo brezdvomno slovenske župnije, oziroma je vrši slovenska duhovščina. Baje je vsega skupaj 104 slovenskih duhovnikov, ki delujejo po slovenskih farah; nekateri izmed teh pastirujejo tudi po neslovenskih naselbinah, toda niti enega ne dobite, ki bi se spozabil svojega naroda. Med tem številom se najde neprimerno vzgledov, ki se leskečejo v najlepšem sijaju narodne idealnosti. Da smo ohranili svojo narodnost, je to v prvi vrsti zasluga slovenske duhovščino; da bi te ne bilo, bi morala naša slovenska trdnjava že davno kapitulirati; njej gre pred vsem hvala in priznanje, da smo sploh še ohranili to, kar imamo.
In vendar se nikjer tako strupeno in zagrizeno ne napada katoliške duhovščine, kot ravno.tukaj v Ameriki; to, kar uganjajo pretiverski časopisi, na račun slovenske duhovščine, to je že pravo framasonsko divjanje. Naši notranji in zunanji sovražniki nimajo boljših sodelavcev, kot so ravno slovenski "na-prednjaki'. Ko bi slovenska duhovščina ponehala čutiti za narod, iz katerega je izšla, tedaj bi nasprotniki vedeli, da jo 1 adla najsigurnejša in najtrdnejša narodna obramba, ki je še ohranila obstanek slov. naroda nasproti premočnemu pritisku in navalu narodnega nasprotnika. Toda med slovensko duhovščino so veledostojni in povsem nedotakljivi možje, ki so mo-lalno tako vzvišeni, da jih puščice iz brezverskega tabora ne morejo zadeti; to so možje, ki jih prešinjajo najčistejši nameni, ki se žrtvujejo za dobra in plemenita narodna dela.
Surovost slovenskih brezvercev ,s katero nastopajo proti slovenski duhovščini, moramo obsojati predvsem z verskega stališča: Znano je že, da jim ni vera prav nič na potu in vendar izlivajo cele golide umazane gnojnice na versko in narodno delovanje slov. duhovščine; nečuven je pa zagrizen boj proti katoliški duhovščini tudi iz narodnega stališča. Hočejo namreč izključiti duhovski stan iz narodnega organizma, iz narodnega gibanja; to ni samo obsojanja vredno, temveč je tudi grda ne-hvaiežnost proti slov. duhovščini, prvoboriteljici za narodno probudo in vsebuje največjo nevarnost za bodočnost in obstoj slovenskega naroda.
TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
1331. by Eiicar Rkt Burroush«, Inc. All rights reterved?'-^
Pod Tarzanovim poveljem so sc vsi skupaj napotili prati obrežju velike reke. Srečno so prišli do reke in še na večjo srečo našli tam čoln kor-zarskih vpjakov, izmed katerih so ostali samo še ti trije, ki so bili sedaj s Tarzanom, vse druge sp Horibi v strašnem boju poklali. Čoln so Horibi pustili, ker niso vedeli kako ga rabiti in
sedaj je prav prišel.....Velik je bil dovolj in ker
ga je voda naplavila na suho, so ga morali spraviti v reko, kar ni bilo posebno težavno.
Cim da!je so pluli po reki doli, tem širja je postajala in jim je bilo že mogoče razpeti jadra. S tem je bila vožnja veliko hitrejša in manj u-trudljiva. Ko so tako jadrali, je Tarzan zagledal nedaleč v stran mali otok, h kateremu so zapeljali čoln. Na otoku so našli dovolj vsakovrstne hr^ne in sveže vode ter so se tudi odpočili. Napravili so si nekake šotore in si nalovili različne divjačine, katere meso go spravili, da ga bodo potrebovali med potjo.
Končno so bile dolge priprave vendar končane in družba se je odpravila in zopet zasedla čoln ter odjadrali so proti deželi Korzar. Med potjo so jih nadlegovale razne divje vodne živali, ki so stegovale svoja strašna žrela proti njim in jih grozile pogubiti. Branili so se jih z vsemi mogočimi sredstvi ki so jim bili na razpolago, najsigurnejša obramba pa so bile puške junaških Wazirjev. Brez vsakega gotovega cilja so jadrali
i
'AMERKKANSKI SLOVENEC
Petek, 15. junija 1934
S takimi nazoiy, napadi in nizkotami, kakor se pojavljajo v vrstah verskih nasprotnikov, se ne moremo nikakor sprijazniti. To je stvar proti kateri moramo odločno oporekati. Mi moramo odločno odklanjati vsako senco nizkote in prostaštva, to je, kar zahteva od nas narodna čast in poštenje.
Ako smo pošteni in odkriti, moramo brez izjeme priznati velike zasluge, ki jih ima slovenska duhovščina za preporod in probudo našega naroda; kajti znano nam mora biti iz zgodovine slovenskega preporoda, v katerem je brezverstvo in proti-verstvo igralo žalostno vlogo, ker je široko polje popolnoma zanemarilo ter to delo prepuščalo požrtvovalni in rodoljubni duhovščini.
Torej lahko trdimo končno sodbo, da morda na vsem svetu ni dobiti duhovščine, ki bi si bila pridobila toliko zaslug za ljudski blagor, kakor si jih je pridobila rodoljubna slovenska duhovščina.
(Glej: Franjo Šuklje — Iz mojih spominov!)
PODPORNE ORGANIZACIJE iN DRUŠTVA
Stremljenje in delovanje ljudi kaže, da ima vsak človek, s svojim življenjem neki namen; kakor posameznik, tako ima| tudi cel narod skupni namen, ki bi moral biti pri nas amerikan-skih Slovencih brezdvomno ta, da bi vzgojili narodno mladino. I Ta skupni in narodni namen bi morale široko podpreti narodne ustanove, kakor so n. pr. domovi, časopisje, župnije, šole in slovenske organizacije. Slovenci nimamo tukaj med nami večjih organizacij, kakor so ravno podporne, zategadelj bi se pričakovalo od teh, da bi delovale ne samo v podpornem, marveč tudi v narodnem oziru, kajti baš te organizacije imajo velik in| močen vpliv na ljudske plasti. Njih večletno delovanje pa po-kazuje, da so te narodne ustanove popolnoma prezrle vzvišeni narodni namen ter v gotovih ozirih celo kvarljivo vplivale na
narodni razvoj slovenske mladine.
' i
V današnjih časih, ko je vse, kar leze in gre včlanjeno in j organizirano v raznih društvih in organizacijah, bi človek so. dil, da predstavljamo močan narodni voj samih izvežbanih bojevnikov, ki čakajo samo le povelja za naskok; mesto tega pa smo razdvojena ter razkosana čreda nezavednežev in domiš-1'avcev. To prihaja vsled tega, ker se je namesto mirnega pre-okreta učil in gojil razdor ter materialistično naziranje. Na mladino je vplival materialistični duh in pa razdirajoče ozračje. Vsaka organizacija je gledala za čim večjim številom članov, presneto malo se je pa brigala za zagotovitev naraščaja; pač pa so se brigali za mladino, saj so venomer bobnali, da je mladina bodočnost organizacije, a za bodočnost naroda se niso malo ali nič zmenili. Namesto, da bi bila vodilna misel društvenega delovanja izobrazba članov v narodnem idealizmu, ki naj vrača narodu le dobro in koristno, so bili le egoistični nameni tista gonilna sila vsega društvenega gibanja; vsako društvo bi moralo biti ne le samo podporna institucija, marveč tudi na-' rodni krožek; društvene seje naj bi bile kratke in jedrnate, da bi bilo reš zanimivo prisostvovati takim sejam, kjer bi se vzpod-' bujala mladina za skupno narodno delo, in kjer bi mladina debatirala o pozivu k slogi in bratstvu. Vse društveno delovanje bi moralo nositi narodni pečat; v glavnem odboru slovenskih organizacij bi moral sedeti še narodni načelnik, referent, ali kakor že bodi, ki bi imel nalogo voditi intenzivno kampanjo za utrjevanje narodne zavednosti ter nadzorovati narodnem delovanje pri društvih, ki bi bilo izročeno skrbi društvenega predstojnika. Ta bi imel zopet za paziti, da pridejo pri vsaki društveni seji na površje tudi nekaj narodnih zamisli. Posebno pri ženskih organizacijah bi bilo za povdarjati narodnostne težkoče, ker so v prvi vrsti ženske, katerim je izročena vzgoja mladine. Tako razmrežen narodni aparat vpeljan po vseh slovenskih naselbinah, pri vseh slovenskih društvih, bi moral naravnost čudovito učinkovati. Na ta način bi se polagoma izrinilo vse strankarstvo iz slovenskih društev, ki bi se polagoma prelevila v zares narodna društva; tako bi bila narodu vrnjena pravica, za katero je bil prikrajšan, kajti društva in organizacije so narodne ustanove.
Na čelo organizacij in društev naj bi se postavili sposobni ljudje, ki v resnici hočejo nesebično delovati v prid društvu, organizaciji in narodu. Zares sposobni, pošteni in požrtvovalni ljudje pa bodo prišli na vodilna mesta šele tedaj, če bodo člani — vsaj po večini — znali preceniti ter presoditi, kaj je pamet«, no in koristno, oziroma kaj je nespametno in škodljivo. Neraz. sodni ljudje se dajo'le preradi zvoditi tistim, ki jim znajo najboljše govoriti in ki se znajo najlepše laskati; v tem tiči tudi glavni vzrok, da se naleti pri vodilnih mestih večkrat na zmoto in prevaro.
(Konec prih.)
CHICAŠKE NOVICE
Chicago, 111.
Iz našega milijonskega mesta so tako redki dopisi v Amer. Slovencu, da človek premišljuje, ali so šli nekdanji poročevalci na stavko, ali pa sploh v krtovo deželo. Nek vzrok že mora biti. Morda se je pa vsa tinta posušila.
Zato sem se pa jaz namenil, da napišem par vrstic novic, da boste po drugih naselbinah vedeli, da nekateri še životarimo. — Kar se tiče delavskih razmer še niso nič kaj prvovrstne, četudi se je v tem oziru nekoliko izboljšalo, je pa kljub temu še vedno veliko ljudi brez dela in tako seveda tudi brez zaslužka. Kar se pa tiče društev, pa prav lepo napredujejo. Sedaj je nastopila doba piknikov in skoraj vsa društva jih prirejajo in dajo tako ljudem priliko, da se lahko odpeljejo ven v prosto naravo in se tam pozabavajo v prijetni senci.
V nedeljo, 17. junija, bo društvo "Danica" priredilo svoj o-bičajni letni piknik v prijaznih Kegeljnovih prostorih v Willow Springs, 111. — Zopet se nam bo nudila lepa priložnost, da se popeljemo malo ven v prosto naravo, prav tako, kakor pravi tista pesem: Ven, le ven, v naravo krasno, tam obraz se nam zjasni ... — Zatorej na plan vsi Slovenci in Slovenke iz Chicage in okolice in udeležite se tega izleta. Nikoli vam ne bo žal, ker kakor je to društvo že velikokrat poprej pripravilo veliko različne zabave, je veaeHčni odbor tudi sedaj poskrbel Za vse,' ker je prav pridno na delu. Pripravljen bo dober prigrizek in hladno pivo. Kdor bo pa hotel kozarec dobrega vina, ga ima Danica tudi na razpolago. —, Kdor se pa pri vsem tem ne bo mogel dovolj razvedriti, za te bo pa pripravljena Benchanova godba is North Side, ki bo skrbela, da bo imela vedno najveselejše in najbolj poskočne na programu. Komur pa še to ne bo zadostovalo, bo lahko pogledal kotiček, ko se bomo peljali mimo pokopališča. — Zatorej na svidenje v hladni hrastovi senci. — Kdor bi se hotel peljati s trukom, naj pride ob 1. uri [popoldne na Lincoln in Cermak Rd., tam bo čakal trok. En trok bo pa že odhajal dopoldne ob 9:30, in kdor želi biti tam bolj zgodaj, se lahko pridruži temu prvemu troku.
Obenem naj tudi sporočim, da se tudi letos pripravljamo na Jugoslovanski dan na chica-ški svetovni razstavi. Ta dan bo 29. julija in se obeta, da bo nekaj posebnega. To tudi bo, če bomo vsi skupno sodelovali!
Zatorej vas jaz vabim, da se nam vsi pridružite. Posebno pa še tisti v narodnih nošah, da se bomo pokazali pred drugimi narodi, da tudi Slovenci živimo v Ameriki in da teče slovenska kri po naših žilah. — Na plan slovenske naselbine po Ameriki in pridružite se nam na zgoraj omenjeni dan.	J. F.
--o-
SLOVENCEM NA ELY!
Ely, Minn.
V	naši naselbini so se delavske razmere nekoliko izboljšale, ni pa še prišla nazaj tista stara prosperiteta, katera, kot eni trdijo, je nekje blizu za vogalom. Kje je tisti vogal in zakaj se tako dolgo k nam nazaj ne povrne, nam pa nihče ne more povedati.
V	našem mestu je sedaj zelo živahna politična kampanja v prid raznim kandidatom za komisarja četrtega okrožnega di-strikta. Za ta urad nam kandidatov ne manjka. Imamo jih kar dvanajst. Dne 18. junija sodo primarne volitve in ta čas bosta izbrana dva kandidata za komisarja 4. okrožja, za katera dva bomo pa zopet glasovali na dan glavnih volitev dne 6. novembra t. 1.
Urad okrožnega komisarja četrtega okrožja je eden izmed J najbolj važnih uradov v St. Louis okraju. Zatorej bi pa moral vsak volilec dobro premisliti, za koga bo glasoval dne 18. junija. Ako si ogledamo vseh 12 kandidatov za omenjeni urad, lahko se prepričamo, da naš mladi rojak Joseph Veranth je eden izmed najbolj kvalificiranih kandidatov za urad okrožnega komisarja, in če bo nominiran dne 18. junija in izvoljen dne 6. novembra, lahko trdimo, da bo ljudstvo četrtega okrožja ponosno na svojega novega komisarja. O-sobito bi pa lahko bili ponosni ;na našega mladega Amerikan-ca mi Slovenci in ostali Jugoslovani, in to ne samo v našem o-krožju, ampak tudi v celi Min-nesoti.
Naš rojak Joseph Veranth je bil rojen v Minnesoti in je sin obče znane in spoštovane slov. družine. Po poklicu je civil engineer, graduiran iz Marquette University College of Engineering. Skozi sedem let je bil mestni engineer mesta Ely. V sličnem delu je bil uposlen eno jleto za Iowa Highway Dept. in eno leto v državi Wisconsin. Njegov poklic, njegova skušnja mu daje popolno kvalifikacijo za urad, katerega kandidira, in dolžnost vsakega volilca v na-š^m okrožju, osobito pa naša dolžnost je, da ga vsestransko podpiramo in glasujemo zanj dne 18. junija. Opazovalec.
OD DR. KRŠČ. ŽENA IN MATER
Indianapolis, Ind.
Članicam tega društva se naznanja, da imamo skupno sv. obhajilo prihodnjo nedeljo, 17. junija. — Nadalje naznanjam zlasti tem, ki niso bile na zadnji seji, da je bilo sklenjeno, da se skupno udeležimo, to je, da zasedemo prednje klopi. Zato prosim, da ko pridete v cerkev, pojdite na določen prostor in prinesite s seboj regali-je. — Popoldne ob pol 3. uri se pa vrši seja v stari šoli kakor navadno. Pi-ošene ste vse, da se udeležite v polnem številu skupnega sv. obhajila, kakor tudi, da pridete vse popoldne na sejo. — Nikar ne puščajte tega za dušo tako koristnega društva. Vse vas bo že pozabilo, materino društvo se vas bo pa še vedno spominjalo. Pridite vse, tudi tiste, katerih ni bilo že več časa na sejo. — Pozdrav vsem članicam društev Kršč. žena in mater.
Mary Vidmar, tajnica. --o-.
DOBRO UPANJE
Milwaukee, Wis.
Nekaj dni nazaj smo slišali na radio govor nekega protestantskega pastorja, ki je govoril o sedanji prosperiteti, ki da se je po štirih letih vendar enkrat vrnila. Da je to resnica, je navajal mnogoštevilne novopo-ročene pare, ki da so sedajšnjo prosperiteto srečali za vogalom in si upajo od nje dobrih uspehov za prihodnja leta življenja.
j Resnica je, da je bilo zadnji mesec in je še sedaj, izdanih mnogo poročnih dovoljenj, toda kljub temu smo še vedno tam, kjer smo bili pred letom, kar se tiče prosperitete, seveda. — Ta pastor gotovo ne ve, da ima County Milwaukee ,še nad 75,000 oseb na reliefni podpori in med temi najyec mladih parov, ki se poroče zato, da potem laglje dobe pomoč reliefne podpore. Zadnji mesec se je dnevno zglasilo za podporo pri Milwaukee County 800 do 900 oseb. — S to številko je razvidno dovolj, da še mnogi niso srečali prosperitete ne za vogalom, ne kje drugje. ' če tudi obhodijo vsaki dan milje in milje, brez vsakega uspeha. Za nje je sreča morda za vselej izgubljena. — Da pa ne bo kdo rekel, da ne vidim vse prav, ali da nisem prav napisal, pa tudi pripoznam, da so nekateri res srečali prosperiteto, kar potrjujejo lepi novi avtomobili, in srečen je, katerega je doletela taka sreča; želim, da bi ostala pri njem mnogo let. — P'ozdrav vsem čitateljem Amer. Slovenca. G. W. R.
-o-
SLOVENSKIM VOLILCEM V ' MINNESOTI
Duluth, Minn.
V ponedeljek dne 18. junija bodo primarne volitve v državi Minnesota, na katerih bodo vo-lilci izbrali kandidate za razne (Dalje na 3. strani.)
DENARNE POŠILJATVE
v Jugoslavijo, Italijo in vse druge države pošiljamo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Denar dobijo prejemniki po pošti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto menjajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar. --Včeraj so bile naše cene:
Dinarji:	Za izplačila v dolarjih:
Za $ 2.70.......... 100 Din	Za $ 5. pošljite....? 5.75
Za $ 5.00......... 200 Din Za $10. pošljite....$10.85
Za $10.00......... 400 Din	Za $15. pošljitc....$16.00
Za $12.25......... 500 Din Za $25. pošljite....$26.00
Za $24.00----------1000 Din	Za $40. pošljite....$41.25
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
John Jerich
(V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL.
Jana je pridno pomagala z ostalimi možmi vred, samo da je bila popotnica prej gotova. Niti enkrat pa se ni s pogovorom obrnila na faso-na, da je bil ta slabe volje. Nekega dne mu je bilo že tega dovolj in jo je nagovoril: "Kaj je neki s teboj, Jana? Oba bi bila bolj zadovoljna, ce bi se ti razvezal jezik." "Jaz'sem tudi tako srečna," odgovori Jana, "dokler me Thoar ne popelje v deželo Zoram." Jason ni bil posebno zadovoljen s odgovorom, a kaj je hotel.
(89)

Petek, 15. junija 1934
*AMERKKAN3KI SLOVENEC
Straši 8
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914.
Sedež: Jolict, 111. '"-K^r"
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Jolict, 111.
1.	podpredsednik: Philip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111.
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik- John Petrič, 1202 N. Broadway St., Joliet, 111.
Duhovni vodja: Rev. Joseph Škur, 123 — 57th St., E. Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 2210 So. Damen Ave., Chicago, 111. Jacob Štrukel, 1199 N. Broadway St., Joliet, 111. Joseph L. Drašler Jr., 66 — 10th St., No. Chicago, 111.
POROTNI ODBOR:
Anton Štrukel, 3rd St., La Salle, Illinois.
Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg Station,
E. Pittsburgh, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111.
URADNO GLASILO:
"Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Do dne 1. januarja 1934 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin ter bolniške podpore v znesku $118,825.66.
Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta 'i so lahko v tem oddelku do 18. leta.
Rojaki(inje)! Pristopite k Družbi sv. Družini!
CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. — D. S. D. 100% SOLVENTNA.
Društvo št. 12: Louise Shepherds, porod $15.00, Louise Nasen-
beni, porod $15.00. — Skupaj $30.00. Društvo št. 14: Ladislav Malek $30.00, Peter Sedmak, pol $30.50. — Skupaj $60.50. Skupaj izplačali za podpore $458.00.
Izplačali za operacije: Društvo št. 1: Frank Russ, operacija na slepiču (appendix) $75.00.
MLADINSKI ODDELEK Izplačali za smrtnine:
Društvo št. 5: Pok. Anthony Basky, cert. št. 492, star 16 let, 8 mesecev in 6 dni; izplačali $450.00. Za D.S.D. : Frank J. Wedic, gl. tajnik. -o--
i
i *
<
državne in okrajne urade.
Vsak volilec bo prejel dva volilna listka, to je: Ballot of candidates to be nominated without party designation" in takozvani "Consolidated primary election ballot". Na prvem tukaj omenjenem listku so imena kandidatov za sledeče urade: Chief Justice , of Supreme Court, Associate Justice of Supreme Court, Sen-itor and Representative in Legislature, County Auditor, County Treasurer, Sheriff, County Attorney, County Surveyor, Court Commissioner, County Superintendent of Schools, County Coroner, County Commissioner.
Kandidatje za tukaj omenjene urade so takozvani "Nonpar-tisen", to je, da ni ha listku o-značeno,h kateri politični stranki pripadajo.
"Consolidated Pryimary Election Ballot", katerega bo prejel vsak volilec dne 18. junija, je pa nekaj novega za nas volilce v Minnesoti. To je volilni listek v katerem so spojeni trije listki. To je, volilni listek "Farmer-Labor Party", "Republican Par-
IZ SLOV. NASELBIN
I \W<1H l | P V H • | t- /
't ram 1
ty" in "Democratic Party". Vsaka izmed omenjenih političnih strank ima svoje kandidate za sledeče urade:
United States Senator, Governor, Lieutenent Governor, Railroad and Warehouse . Commission, Clerk of Supreme Court, Representative in Congress, State Auditor in State Trea-
Dopisi lokalnih društev
\__
eiigPSii
ZGODOVINA PODPORNE ORGANIZACIJE DRUŽBE SV. DRUŽINE
(Piše glavni predsednik.)
fce
enJeno članstvo:—
Ko sem bil na seji odbora združenih društev v Jolietu in °ckdale imenovan, da priobčujem 201etno zgodovino naše j^vne organizacije DSD. v našem glasilu Amer. Slovenec, si ?teJem v dolžnost, da vam tukaj podam prvi članek in potem °0r>i nadaljeval v vsaki številki našega glasila, to je vsaki petek.
I.
Dne 25. oktobra leta 1914, na dan sv. Katarine, se je zbra-
^ desetorica jolietskih rojakov in sicer: Geo. Stonich, John N.
*Jazdertz, Jernej Laurich, Anton Nemanich Sr., John Jerman,
John Petri?, Jos. Jurjevich, Louis Wise, Jos. M. Grill in Joseph
Slepec, ki se posvetovali o ustanovitvi nove podporne orga-
mzacije a)i kakega društva, ki bi se naj po svojem programu in
L|avod:hi pozneje razvijalo in rastlo v novo podporno organizacijo.
t Po dolgem razmotrivanju se je prišlo) do sklepa, da bi bila "ka bratska organizacija velikega pomena za naš slovenski '^rod in v njegovo vsestransko korist. Na tem prvem sestanku bilo potem sklenjeno, da se skliče ustanovna seja dne 29. no-/einbra istega leta in sicer v šolski dvorani sv. Jožefa v Jolietu. ^ Torej v nedeljo, 29. novembra leta 1914 se je zbralo na tej ®ii veliko število rojakov in so ustanovili društvo sv. Družine. , ak°J na tej seji se je vpisalo 85 članov in članic. Izbran je bil lu sledeči odbor:
I Geo. Stonich, predsednik; Stephen Kikar, podpredsednik; t?8eph Klepec, tajnik; Anton Nemanich, zapisnikar; John Pet-lc> blagajnik, in Frank Kocjan, reditelj.
y Za nadzornike so bili izbrani: Anton Sraj Jr., Nicholas J. Llanichar in Jos. M. Grill. — Kot glasilo se je izbral list Amer. J'ovenec. — Na posebni seji dne 17. decembra istega leta je društvo določilo, da želi sprejemati podružnice, kar se je ;otem potom glasila Amer. Slovenca to naznanilo rojakom ši-^ Unije. Naznanilo se je tudi, da je bila s tem društvom ^novljena nova podporna organizacija Družba sv. Družine. Že 1. januarja prihodnjega leta (1915) se je po dovolje-izvrševalnega odbora ustanovilo društvo štev. 2 v Mount vlive, 111. Dne 17. januarja 1917 se je ustanovilo društvo št. 3 ,^Salle, 111. — Dne 24. januarja se je ustanovilo društvo št. ; j v Bradley, 111. in št. 5 v Ottawa, 111. Pri teh ustanovnih sejah J0 Predsedoval tedanji tajnik Joseph Klepec.
Do 31. marca leta 1915 je pristopilo 532 udov, katerih vsak (> Plačal $1.00 pristopnine, tako, da se je do 31. marca 1915 '^ejelo $532.00 pristopnine in $314.75 za asesment ter $36.30 ^ stroškovni sklad. Skupna svota, ki je tedaj pripadala h gl. a£ajni, je znašala $883.05.
(Nadaljevanje v prih. petkovi številki.)
-o--
IZ URADA GL. TAJNIKA D.S.D.
v^eca maja so prejeli bolniško pedporo sledeči člani in članice
; l^tv0 št. 1: Katherine Smolich $30.00, Ljuba Troha $60.00, Mary Gornik, pol $12.50, Joseph Wolf st. $21.00, Joseph Sitar $25.00, John Marolt $20.00, Ant. Strmec, pol $12.50. K — Skupaj $181.00. \
ugtv0 št. 3: Mary Kastigar, pol $17.50, Anton Štrukel $32.00, K John Livek $35.00. — Skupaj $84.50. I *»tvo št. 11: Joseph Rudman $34.00, Magdalena Ilobovsek $39.00, John Hlebec $19.00, Anna Zigon $10.00. — Skupaj $102.00.
IZ URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 6 D.S.D.
Waukegan, 111.
Cenjeni člani in članice. — V nedeljo 17. junija ima naše društvo svoj letni piknik, kakor vam je gotovo že znano. Naznanjam, da odbor, ki ima vso to stvar v oskrbi, vas uljudno vabi in prosi, da se v obilnem številu udeležite tega piknika. — Na dnevnem redu piknika bodo razne zabavne igre in so pripravljene tudi lepe nagrade za zmagovalce__Piknik se bo vršil na American Steel prostorih. V slučaju slabega vremena, se piknik prenese na nedeljo pozneje, kar bo potem pojasnjeno, za slučaj slabega vremena. — Torej še enkrat vas vse vabim, ne samo člane in članice, tudi ostale rojake in rojakinje, znance in prijatelje, da pridete v velikem številu na naš piknik. — Sobratski pozdrav.
Jos. L. Drasler Jr., tajnik.
✓"Oooooooooooooo-oooooooooo. ----
Our Young DSD
1-----------
-OOOOOOWXXJOOOOOOOOOOOOOO^
HOLY FAMILY JUNIORS TAKE OVER SHAMROCKS Joliet, Id.
The Holy Family Society Jrs. defeated Father Nellis' Shamrocks by the score of 14 to 4. The Family Jrs. showed plenty of power by hammering out 15 hits against the Shamrocks, while Pershe, the Society pitcher, fanned 13 batters and allowed but 7 hits. The Shamrock team pitcher, pitched without the support of his team mate. The heavy hitting was done by D. Spencer and Perush with 3 hits each.
Box score:
Holy Family Society Jrs.
well by pitching masterful ball, a no hit no run game. In the course of the game Strapp fanned eight batsman. He allowed two free passes to first which did not go beyond third base due to errorless ball played by the Family nine. The offerings of Vance the losing pitcher were accepted by the Family's for ten hits and five runs which resulted in a score of 5 to 0.
The heavy hitting was done by F. Skedel, J. Laken and manager Frank Likovich, each got two hits. J Laken lost the ball in deep left center with one of his terrific circuit clouts. L. Skufca made the round of bases twice to account for two of the Family's five runs.
Box score:
Holy Family Acme's
AB H R
E.	Horvat, cf.......!..... 5 1 0
M. Senffner, ss......... 4 11
F.	Skedel, 3b............. 4 2 1
J. Laken, 2b............... 5 2 1
F. Likovich, If........... 3 2 0
Subar, c..................... 4 0 0
Belfield, lb................. 4 0 0
Skufca, rf................... 5 12
Strappazon, p............. 4 1 0
surer.
Tukaj pa mora volilec dobro paziti, da ne bo napravil pomote pri glasovanju za tukaj poprej omenjene urade. Volilec ne sme glasovati za kandidate več kot ene politične stranke, katero si sam izbere.
Na primer, ako volilec prične |
S STROJNICO NAD OTROKE
Madrid, Španija. — Skupina otrok se je preteklo nedelje vračala z izleta v mesto, ko pri-drvi proti njim neki avto. S kričanjem so otroci protestirali proti brezobzirnosti voznika. V tem trenotku pa moški, ki so sedeli v avtu, otvore na otroke ogenj iz strojnice. Enega dečka so ubili, tri deklice pa ranili. - - - < >—
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
JAVNA ZAHVALA
Waukegan, 111.
Podpisana se najlepše zahvaljujem mojim dobrim znanim
'ga moža, za časa njegove bolezni tako vestno nadzorovale v duhu
glasovati za državnega gover- sosedom, ki so mojega pokojne nerja, "Farmer-Labor Party", tak volilec ne sme preiti na "Republican Party Ticket", in gla-,bratske in sestrske ljubezni ter
sovati za podgovernerja, Repu- ga radi teSa> ker šel v Pr0<*a" blikanske stranke. Ce bi volilec Jalno 50 čevlJev oddaljeno od doto storil, njegov listek bi bil za- ma P° en kvort mleka ter na vr"
vržen.
Zatorej naj vsak volilec dobro pazi, da ne bo napravil pomote, pri glasovanju za kandidate državnih! uradov. Predjio prične glasovati naj prečita svarilo o-značeno na "Consolidated Primary Election Ballot", ki se glasi: "You cannot split your bal lot. If you vote for candidates o1 more than one party, your ballo will be rejected."
John Movern, tajnik Amer. Jugosl. Zvez*
tu utrgal par lipovih cvetov, za-tožile nevrednim podpore.
Društvo je sicer sklenilo, d;1 se mu podpora plača, ter so prvotno obtožbo prezrli, dobrove-deč, da je bil mej pokojni mož poštenjak ter da ni bil tak, da bi hotel kako društvo varati s svojo boleznijo. To va vsak, ki ga je poznal .Je na tej bolezni tudi umrl. Toda tista lepa čednost onih znanih naših sosed, ki ji pravimo grda zavist in nevošč-ljivost, je dvignila v srcih teh dobrih naših sosecl svojo glavo
	Pos.	AB	R	H
Wellman .....	.......5	3	3	1
D. Spencer .	..... 8	6	1	3
Tomasino .....	..... 3	6	2	2
Derlinga .......	..... 6	4	1	2
Stubler .........	..... 9	2	1	0
Perush .........	..... 4	5	2	3
Gore .............	..... 7	4	2	2
H. Spencer ...	..... 2	5	1	2
Pershe .........	1	4	2	0
	Total..	. 39	14	15
Father Nellis' Shamrocks				
	Pos.	AB	R	H
Harty ..........	..... 5	4	1	0
Waitmer ......	..... 6	5	0	2
Christianson	.... 3	4	0	0
Conroy ........	..... 8	4	0	0
O'Brien ......	..... 9	4	0	1
Dailey .........	..... 2	4	1	0
Gorman ......	..... 4	2	0	0
Fitzgerald ..	..... 7	4	1	2
Wardly ........	...... 1	3	0	1
Harris ........	...... 4	. 2	1	1
v Minnesoti. —o-
Totals....38	10	5 Sokol Blue Ribbons
AB	H	R
Kamin, rf................... 4	0	0
Moir, lb..................... 3	0	0
Gregory, 3b................. 2	0	0
Hertko, cf................... 3	0	0
P. Valek, ss............... 3	0	0
S. Valek, c................. 3	0	0
Mastelesh, lf............... 2	0	0
Ballak, 2b................... 3	0	0
Vance, p..................... 2	0	0
Welgas ........................ 10	0
ELY, MINN. POZOR!
SLOVENCEM IN HRVATOM V OKRAJU ŠTEV. 4
Zadnji opomin in svarilo pred volitvami
Rojaki Slovenci in bratje Hrvatje! Te zadnje dni pred vo-j litvami bo hodilo okrog vas mor- ■ da vse vrste raznih zapeljivih
POŽAR V CERKVI MED SLUŽBO BOŽJO
Chicago, 111. — Med tem, ko 1 se je preteklo nedeljo vršila v cerkvi sv. Janeza Kancijana, Chicago Ave. in Carpenter St., slovesna služba božja, kateri je prisostvovalo okrog 1000 oseb, je na koru izbruhnil požar, kateri je popolnoma uničil orgle. Kljub veliki nevarnosti pa so pevci pokazali izredno hladnokrvnost in so peli naprej brez orgel. Dva kaplana pa sta v cerkvi preprečila zmedo in tako so vsi verniki ostali v cerkvi do konca opravila med tem, ko so ognjegasci dušili požar.
-o-
Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu; čitajte ga!
Totals...26 0 0 Sunday, The Holy Family Acme's will meet the Ingalls Park A. C. at 3 o'clock, on the Ingalls Park diamond.
John Rolih, Pub. Mgr.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
V NAJEM
se odda gostilna s sobami. Lepi prostori in pripraven kraj. — Vprašajte na 2242 Blue Island Ave., Chicago, 111.
-o-
5TRAPAZZON PITCHES NO HIT NO RUN GAME AT HIGHL'D PARK—WINS 5:0
Strappazon Holy Family 'Acme hurler pulled off a Mem-
Total.... 36 4 7
Novi zemljevid Jugoslavije
razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase istega naročili, ga bedo te dni prejeli po pošti.
—Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga naj naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naroča od
Knjigarna Amer. Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, 111.
agitatorjev, ki bodo izjavljali, da so vaši prijatelji. Toda zapomnite si, da ti prijatelji so kakor muhe enodnevnice, pa še to ne, kar se tiče pravega iskrenega in res kaj vrednega prijateljstva. Ko so volitve končane, navadno ti agitatorji in priliznjeni prijatelji izginejo in potem se ne menijo, kako vam gre, itd.
Rojaki bodite previdni in ne za vrzite svojega glasu kar tja ven dan. Dobro premislite koga bote volili in vaša dolžnost je da volite svojega rojaka, svojega brata Slovenca, za najboljšega kandidata, kakor je naš vsega ugleda vreden rojak JOSEPH VERANTH, ki je sposoben med vsemi. Zato ako hočete sami sebi dobro dragi rojaki Slovenci, in dragi bratje Hrvatje, tedaj na dan vaših volitev volite za lastnega rojaka JOSEPHA VERANTH. Pa ne samo to, ampak vsi slovenski in hrvatski volilci pojdimo te zadnje dneve na delo, na agitacijo, prepričajmo tudi druge narodnosti o sposobnosti, poštenju in vestnosti našega lastnega slovenskega kandidata JOSEPHA VERANTHA.
Ako bomo te zadnje dni dragi Slovenci storili tako, bomo sami sebi storili dobro delo. Naš rojak bo prišel v urad, v katerega kandidira in vedite, da naš človek, lastnik rojakov ne bo preziral, marveč bo imel za nje vedno široko srce in pravo razumevanje. Zato še enkrat, ne zavr-zite vašega glasu na volilni dan. Vaš glas naj gre za lastnega rojaka JOSEPHA VERANTHA na volilni dan! In tudi druge narodnosti nagovarjajte, da bodo volili tako. Slovenec mora zmagati ! Slovenci volimo Slovenca!
Elyski volilec.
(Ogl.)
in jih pripravila do velikega se-sterskega koraka, iz ljubezni do svojega rojaka menda, da so stvar poslali na višjo rihto fn tamkaj s prisegami dosegle, da se je po razsodbi porotne instance, pedporo odtegnilo ter prezrjp sklep društva v tem oziru ter potrditev vestnega in poštenega zdravnika. Za to veliko z sestrsko ljubeznijo prežeto delo naših dobrih sosed ss čutim podpisana dolžno javno zahvaliti. Kajti tako dobro ljubeznivo delo ne sme ostati brez javne zahvale.
Mary Barle, 920 McAlister avenue, (Ogl.)	Waukegan, 111.
(Predstoječa zahvala je objavljena na popolno odgovornost podpisane in uredništvo ne sprejema za isto nobene odgovornosti.)

VABILO NA PIK Ki K
KATEREGA PRIREDI
Slov. Mlad. Podp. Društvo "DANICA v nedelj©* dne 17. junija 1934 v prijaznem Kegelnovem prostoru v Willow Spring, 111.
99
Kar se tiče prigrizka in pijače, bo. vse dobro preskrbljeno. Za srbeče pete bo pa skrbel Benchanov orkester. —
Zatorej na svidenje na zgoraj omenjeni dan, da se bomo skupaj pozabavali v prijazni hrastovi senci.
Vabi
VESELIČNI ODBOR.
M

Naznanilo in zahvala,
ia mojim pokojnim soprogom
John Mahkovcem
živeč na štev. 208 Jackson street v Jolietu, katerega je Bog poklical s tega sveta dne 2. junija po dolgotrajni bolezni in hudem trpljenju, večkrat previdenega s sv. zakramenti, kakor tudi na zadnjo uro, ko se ie niegova duša ločila od telesa v starosti 68 let.
Rojen je bil v vasi Reka-gozd, fnra Prežganje v Sloveniji. Znan v Jolietu kot stari pionir .kjer ie preživel 41 let, kot skrben mož mirnega značaja. — Pogreb pokojnega se je vršil 5. junija s peto črno sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa, katero je opravil č. g. župnik Rev. Father Plevnik, ki je pokojnika tudi spremljal iz cerkve na farno pokopališče sv. Jožefa. Sv. maše in pogreba so se udeležila korporativno sledeča društva: dr. Najsv. Imena in dr. sv. Jožefa štev. 2, KSKJ. Društveni člani so spremili svojega sobrata na zadnii poti do hladnega groba kateri n pa j bo tqjf.aj izrečena moja najlepša zahvala. Prisrčna zahvala tudi č. g. župniku Father Plevniku za lepe pogrebne molitve. Nadalje izrekam prisrčno zahvalo č. g. kaplanu Father Hiti, ki je pokojniku prinesel sv. popotnico in mu podelil blagoslov, predno se je duša ločila od telesa. Prisrčna zahvala č. g. kaplanu Father Kuzmi, ki je pokojnika v njegovi bolezni večkrat obiskal in mu podelil sv. zakramente. Bog vam povrni in poplača vaš trud. — Nadalje izrekam zahvalo pogrebnemu zavodu Anton Nemanich za sv. mašo in za venec ter lepe pogrebne obrede.
Srčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste plačali za sv. maše za pokoj duše pokojxiega so.proga: Družina Frančiška Avsec, Louis Avsec.. Marv Skrjanc, druž. Tožef Volf, društvo sv. Tožefa. M<~s Mary Gnlobič in sin. Mr >n Mrs. Mary Bučar. — Posebno zahvalo sem dolžna družini moje dobrotnice Ani Pečaver. ker mi je veliko pomagala in tudi olačala za sv. mašo. — Nadalje so »lačali za sv. maše: Jožaf Faifar, druž. Pra-protnik >t Au^ore. 111.. Uršula Konda, Jakob Sonce, Mary Do-rotey, druž. Val Ambrose, druž. Terezija Erjavec, druž. John Pire St., John Pire ml.. Terezija Erjavec, John Pire $<-., John Pire ml.,' druž. Fr- Pire. Miss Marv Pire. Miss Fences Pire, Miss Angsla Pire, druž. Math Štefanič, druž. Simon Šetina, druž. Tožef Jakoš, druž. Kuhlika, Ernest An;e Seilspn. Mekespo^t. ^a — Pristna zahvala darovalcem rož: društvo sv. Jožefa, Mrs. Frances Avsec, Tony Košičck, Miss Frances Košiček, druž. Ljubič, druž. Kush-lier.
Vsem nai bo še enkrat prisrčna zahvala za darovana sv. maše in za vence, kakor tudi vsem, ki ste prišli pokojnika krojiti :n ki ste se udeležili sv. maše ter spremili pokojnega do hladnega groba.
Pokojni zapušča žalujočo soorogo Marv Mahkovec, sestro Frances Avsec. tri brate v §loveniji: Antona. Matin in ložefa Mahkovec. — V Tolietu zapušča nečake in nečakinje: Jožef Volf, Frances Duša, Mary Škerjanc, Jos. Avsec John Avsec, Anton Avsec, Louis Avs^c. August Roeina in Marv Brine
Z Bogom preljubi soprog, John. Počivaj v niru in večna luč ti nai sveti. — Saj križ nam sveti govori, da zopet vidimo s: iad zvezdami. — Z Bogom!
Tvoja žalujoča soproga MARY MAHKOVEC. Joliet, 111., fr junija 1934.

Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC'
Petek, 15. junija 1934
POD VODO BOMO GLEDALI
Vsak plavač ve, da ni človeško oko ustvarjeno, da bi gledalo pod vodo. Radi dotika ro-ženice z vodo se lomljenje svetlobe zniža za dve tretjini. Toda šibkost oči se da zboljšati z naočniki. Tako se je na podlagi tega dejstva posrečilo Kalifornijskemu zavodu za eksperimentalno biologijo v Berkeley'.! izdelati posebne leče, ki človeškemu očesu pripomorejo, da vidi tudi pod vodo normalno. Tako se bo dogajalo, da bomo lahko tudi pod vodo brali dnevne novice v listih, medtem ko se človeku z golim očesom ne posreči razločiti, kateri papir je tiskan in kateri čist. Zaenkrat gre samo za prve poskuse, ki so se obnesli. Ko se bo ta iznajdba udejstvila, jo bodo lahko uporabljali mornarji in tudi potapljači, kadar jim ne bo treba pregloboko pod vodo.
-o-
PLAVAJMO!
Plavanje prištevamo k najbolj zdravim športnim vajam, ker se pri plavanju vadi vse živčevje. Prsni koš se razširi in pljuča delujejo krepkeje ter poleg tega vdihavajo čist dober zrak. Koža se utrjuje in izmenjava snovi se vrši hitreje. Kakor je plavanje zdravo, tako lahko postane človeškemu zdravju škodljivo, ako pretiravamo ta sport. Ze otrok naj se nauči plavati, toda ne prezgodaj, dečel* pri šestem, deklica pri sedmeir letu. Ne plavaj nikdar do popolnega utrujenja. Ko se učiš plavati, ne vadi se več kakor 10 mi-. nut. Kakor hitro čutiš mraz ir te zebe, zapusti takoj vodo. N< plavaj več kot enkrat na dan Kdor je bolan na srcu in na pljučih, naj se ravna po zdravniko | vih navodilih. Plavalne tekme s< , nevarne za srce.
ZAMETENE STOPINJE
Spital	Prevela
HENRY BORDEAUX KRISTA HAFNER
in ni mogla. Morala je Julki počasi narekovati, in to je vse kaj drugega.
Ko se ji je roka zacelila, se je več dni delala, kakor bi ji še krvavela. Poskušala je, naredila osnutek pisma, v sencih ji je kovalo, prsti so ji trepetali, besede je niso slušale, ni mogla povedati, kar je čutila. Mislila je, da bo šlo tako lahko! Zdaj ni bila nobena stvar več lahka.
In njena pisma so bila prav tako nerodna in prisiljena kakor moževa.
Vse bolj nemirna je čakala Marka, hrepenela po njem in se ga bala.
Toda, da bi le prišel in vse bo zopet dobro, vse bo svetlo ko v celici na Velikem Svetem Bernardu, kjer sta se bila našla. Pravkar je Jul-ka tožila zaradi njegove odsotnosti. In mahoma se je je polastil strah, da ga sploh ne bo, da se mu je smilila, toda da je ne ljubi več.
Ne ljubi je več! Odrezali so ji lepe lase, ki ji le počasi zopet rastejo, niso več tako zlati ko nekdaj, bolj kostanjevi so. Nikoli več ne bodo tako dolgi, svileni in lahki. Posebno prve dni, ko ji je bila koža še opaljena in poteze trde, je bila podobna fantu.
Toda tudi zdaj nikakor ni bila grda v obraz. Zrcalo, ki ga je sprva le boječe jemala v roke, ji je govorilo pomirljive besede. Brazgotine so izginile; nos je zopet dobil čisto obliko in lica so bila rožnata in so kazala odsev njenih čustev. Guba ob ustnicah in druga pod očmi sta pričali o prestanem trpljenju, toda tudi v teh potezah je bila ljubkost: obraz je dobil globlji izraz. In suho telo je postalo gibčno in vitko. Zakaj ni Marka, da bi jo videl?
Končno je prišel. Kmalu po obisku gospe Noransove. Ni je obvestil. Nič bolj ga ni čakala ta dan kakor ostale dneve; nič bolj in nič manj. Potrkal je na vrata, kakor bi stanovanje ne bilo vpisano na njegovo ime, in ker ni nihče odgovoril, je potrkal še večkrat. Čeprav je bilo še zgodaj, je bila že na balkonu in je gledala na pot, na pot, po kateri je prišel, pa ga ni spoznala. Prav v predsobo je morala priti in reči: "Noter!", da jo je slišal.
Hotel je pohiteti k njej in jo objeti. Ona se mu je hotela vreči v naročje. Ko pa sta stala drug pred drugim, sta v zadregi onemela; ona je od presenečenja pobledela, on pa je to bledost napačno razumel. Prve opuščene kretnje pa je težko nadomestiti.
"Jaz sem, Tereza! Moral bi Vas bil obvestiti. Zdi se mi, da ste se ustrašili."
"Ustrašila, ne! Ne, Mark! Tako sem vesela, da Vas vidim."
"Dolgo je že, kar se nisva videla."
"Tako dolgo!"
Vzel je njeno roko in jo spoštljivo poljubil. Ni se mu upala ponuditi lica; njega pa je vabilo to lice, v katerem se je znova pretakala kri. Zopet je opazil, kako je nežno in mehko. Oba sta seveda pregnala prezaupno tikanje. Kakor na Svetem Bernardu, se je tudi zdaj vse drugače zgodilo nego sta si bila predstavljala. Toda pri čudnem svidenju sta si bila bolj tuja drug drugemu nego sta se bila ločila. Izogibala sta se pogovora o sebi, da jima beseda ne bi zastajala.
"Mati Vas pozdravlja," je rekel.
"Lepa hvala, vedno mi je bila tako dobra!"
Skušala mu je odgovarjati s prikupno ljubeznivostjo in bala se je, da se ji>to ne "bi posrečilo. Pozvedoval je po Julki; pravkar se je sprehajala z gospo Acherjevo in se je izborno zabavala; sicer pa se je morala skoraj vrniti.
"Zelo samotno živite tu," je začel znova. "Ne bi smeli ostajati sami."
"Ni mi dolgčas."
(Dalje prih.)
Toda na pobočju Savoje — tam je bila povečini megla, tam je bilo vedno vse kakor oddaljeno in jezero se je tam zavijalo — ji ni tam mežikala njena rojstna hiša v pozdrav? Po raznih znakih, zvonikih in vaseh je skušala določiti, kje leži. Vdala se je sanjam in zopet je živela v časih, ko je kot zasanjana deklica dvigala roke v zrak proti tem mehkih bregovom ali pa jih stegovala v pozdrav ljubezni, ki je napolnjeval žejno srce.
Kakor toliko žena je tudi ona ljubila ljubezen. Šla je nekam in sama ni vedela kam. Sedaj pa se je bala ljubezni; poznala je njene sladkosti, pa tudi njeno trpkost.'
Ni li do dna okusila te trpkosti? Kaj se je ljubezen še ni naveličala preganjati? Kaj ji še vedno stiska srce kakor žrtvi in je noče izpustiti? Zakaj so se ji zdaj oči ustavile tu, čisto blizu, ob poti, ki vodi mimo zelenih trat pod hotelom do postaje male električne železnice? Zakaj se ne vračajo nazaj po Ronski dolini in se ne ustavljajo tam doli v Savoji? Njen balkon je previsok, da bi mogla z njega razločiti samotno postavo, toda kljub temu gleda za njo. Potniki so že opazili njeno vedenje. Domišlje-vali so si, da oni privlačujejo njene poglede.
Tereza, slaba Tereza, nakaj misliš? Ljubimec ti je umrl v gorah in videla si, kako močan je bil v trpljenju. Zavrnil te je, ko si mu ponudila, da bi mu sledila, da bi pred njim šla v deželo, odkoder ni vrnitve. Zavrnil te je, ker te je ljubil v najvišji ljubezni, v tisti, ki*samega sebe pozabi ob njem, ki ga ljubi. Vsak večer moliš za pokoj njegove duše, in med molitvijo si zakrivaš obraz, morda zato, ker se gledaš z njim na Kalvariji Proz, morda zato, ker se ti zdi ta ljubezen grešna. Da, rodovi poštenih žena, iz katerih si izšla, počivajo v blagoslovljeni zemlji na majhnem vaškem pokopališču, ki bi ga zopet rada videla; tam je tvoja babica in tvoja draga mati, ki tvojega srca ne bi mogla razumeti, ki bi je bilo tebe sram in ki te kliče. In zdaj še živi Julka, tvoja hči, ki jo obožuješ, ki potrebuje svojo mamico — svojo ube-glo mamico in ne sme nikoli spoznati njene krivde. In mimo tega je še domača hiša, sladkost domačega miru, v|g dflbrote rednega življenja, ki si ga bila izgubila, pa zopet našla. In nad vsem tem je Bog, ki ga kličeš na pomoč in ki ti je zaradi tvojega kesanja odpustil. Toda morda si ob sami misli na svojo ljubezen lahko nezvesta? Kdo pozna misli? Nikoumr ne škodujejo in moremo jih poslati, komur hočemo. Ne moremo jim vedno zapovedovati — kakor ptičke odlete in se smejejo ptičarju. Nevidno življenje našega bitja so. In dokazujejo naše bivanje. Tereza, kam ti plovejo misli? . .
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
a	Kadar želite o-
n.y krasiti grobove svo-
MJHL >ih dragih'ne pQza-
Js čjr bite, da imate na razpolago lastnega .	rojaka.
Postavljam in izdelujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK
1013 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 1389-R
m. .i. l mm
ZDRAVNIK IN KIRURG
2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah.
Uradni telejfon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
Ljubi ji je umrl v gorah in ona še živi . . .
Že mesec je od tega, kar je prišla z Velikega Svetega Bernarda. Mesec in še več in Mark še ni prišel. Žgoči avgust, ki ga višina omilju-je, se nagiba že h koncu, in njega še ni bilo. Vzroki te dolge odsotnosti, ki jih navaja v pismih, so verjetni, toda vzrok je pač vzrok. Njegova pisma so napisana z velikimi črkami, kakor bi se bal, da sicer ne bi mogel popisati vseh štirih strani. Iz njih črpa Tereza zaupanje, živo nežnost in celo spoštovanje, ki zastira vso preteklost, ki jo dviga v lastnih očeh; toda rada bi v njih več neprisiljenosti. Mark je seveda mož, ki ne ljubi izbruhov in čuti le v srcu. Toda ona je bolna; tega ne bi smel pozabiti. Taka pisma piše ženi mož po dolgih letih zakonskega življenja, ko se več ne boji zanjo. Po letih zakonskega življenja, to je res; toda ona je odšla in on ji je odpustil!
Kako vse drugače mu bo ona pisala, ko bo mogla pisati! Zdaj je imela še ranjeno roko
CORNER 12th AND SHERIDAN ROAD NORTH CHICAGO, ILL.
Telephone: NORTH CHICAGO 5859
Naročila dovažam na domove, pivo v steklenicah in sodih. Kadar imate na programu svatbe, krstije, partije, pokličite me na telefon, da vatli pripeljem pivo.
2215 WEST 23rd STREET Tel. Canal 6177 CHICAGO, ILL.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
Za automobile in truke je vedno v zalogi Red Crown gasfolin, najboljši gumiji—Tiros, baterije, Greasing in najboljše olje.
Rojakom se priporočam v domači naselbini, kakor tudi rojakom, ki potujejo z avtoji preko našega mesta.
Phones: 2575 in 2743
ANTON NEMANICH & SON
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI.
Ustanovljen 1.1895.
Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
1002 N. Chicago Street,	Joliet, Illinois
Prireditve
"Dnevi v Bogu"
je ime zeld primerni molitveni knjižici žepne oblike. — Ta knjižica ima za vsak dan v letu primerno kratko molitev, s katero se Bogu vdane duše priporočajo Milosti Božji vsaki dan. — Eno minuto, dve, vzame, da( prečitaš kratko dnevno priporočilno molitev. — To je knjižica za stare in mlade in vsak jo je vesel, ki jo dobi v roke. — Nabavite si jo tudi vi čimpreje, ker veseli jo bote tudi vi. Knjižica stane lepo vezana v platno:
Zlata obreza, lepo vezana ..................$1.25
Rudeča ali plava obreza ...................... 85c
Naročilom priložite potrebni znesek in pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. 22nd STREET	CHICAGO, ILL.
pikniki, veselice, igre, itd. ne prinesejo dobička, če ni povoljne UDELEŽBE
Tel. r uradu: Canal 9694—9695
DR. ANDREW FURLAN
— ZOBOZDRAVNIK — 1858 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Uradne ores 9—12 dop; 1—5 pop., in S—8 zvečer—v četrtek, petek in »ob oto.
WAUKEGANSKI URAD 115
na 424 — 10th Street
Vel na domn in uradu: Ontaria 7213 Ordinlra v pondeljek, torek; (t Bredo samo dopoldne.)
DR. JOHN J. ZAVERTNIK
PHYSICIAN & SURGEON
office hours at 3724 West 26th Street
1:80—3:30—6:30—8:30 Dallj Tel. Crawford 2212
at 1858 W. Cermak Road
4:00—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 96M—9695 Wednesday & Sunday by appointment only.
Residence Tel.: Crawford 8440 II no »n«w»r—Call Atutln 5799
Da je udeležba povoljna je treba oglašati! t
Za večjo udeležbo oglašujte v listu
'Amerikanski Slovenec'
DR. RAY OLECH,
DENTIST
Ob ponedeljkih, torkih in sredah, od 9. zjutraj do 8. zvečer.
BOSTIC BROTHERS
— SLOVENSKA LEKARNA — 1858 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. Tel Canal 9694-9695
O TEM IN ONEM
KAJ SO JAVNE UTILITETE?
Čitamo v časopisih o preiskavah javnih utilitet v raznih mestih in državah. V državi New York se neki državni senator obdolžu,je, da je bil v plači elektrarniške korporacije. V Chicago se približuje obravnava proti padlamu "utilitetriemu magnatu" Insullu, ki je bil doveden iz Evrope, kamor je bii pobegnil. Istočasno mnogo mest stremi za občinsko lastnino elektrarn in prometnih sredstev. Federalna vlada na svoji strani eksperimentira z javnim lastovanjem na ogromni bazi pri razvoju Muscle Shoals in vse Tennesseejske doline.
V	koliko se ti problemi dotikajo interesa povprečnega človeka? Ker je glavno vprašanje, da li javne utilitete so v javni ali privatni lasti, kateri so argumenti na obeh straneh ? In pred vsem, kaj so prav za prav utilitete?
Kot "javne utilitete" označujemo razne industrije, katerih produkt je potreben za udobnost modernega življenja, kot so električna svetloba in sila, telefon, brzojav, plin, voda in prometna sredstva. Umevno je, da pravilno delovanje teh industrij in primerne cene njihove službe so največje važnosti za vsakega človeka v tej deželi. Ceni se, da javne utilitete absorbirajo šest od sto vseh stroškov ameriškega konsumenta.
V	90 odstotkih ameriških mest se preskrbuje z vodo potom občinskih sistemov. V mnogih mestih imamo tudi občinske elektrarne in prometna
'sredstva. Ali, izvzemši vodovodov, večina javnih utilitet so privatna last. One predstavljajo investicijo privatnega kapitala od 2Š bilijonov dolarjev Da si človek predstavi obseg utilitet v privatni lasti, elektrarne služijo 24,250,000 odje-Imalcem in plinarne 15,200,000 'odjemalcem. Telefonske družbe imajo 13,000,000 naročnikov. Vsled konkurencije busov, privatnih avtomobilov in zrakoplovov, ameriške železnice imajo težke čase — leta 1932 so imele le 480,700,000 potnikov napram 1,270,000,000 leta 1920. Druga prometna sredstva
jim odjemajo potnike.
Javne utilitete so monopolistične po svoji sami naravi. V nasprotju z drugimi industrijami one morajo rabiti javno lastnino, ceste itd. za svoje cevi, žice in tire. Ker treba tako velikih investicij, bi se nobeno privatno podjetje ne spuščalo v tako produkcijo, da se mu ne zagotovijo izključne pravice. Javne utilitete delujejo na podlagi takozvanih "franchise" — dogovorov z mestami ali državami, ki določujejo, kje naj u-tiliteta deluje, kako dolgo in navadno ob kaki ceni za konsumenta.
Skoraj v vsaki državi so ta-kozvane Public Service Commissions, ki nadzirajo javne u-tilitete. Federal Trade Commission kontrolira utiliteta meddržavnega pomena. — Ta kontrola ni bila vedno najboljša in razvile so se težke zlora-' be, vsled česar je nastalo gibanje za strožje kontroliranje u-tilitet s strani mest, držav. oz. federalne vlade.
-o-
FILM— MESTO GRAMOFON SKE PLOŠČE
Na pariškem trgu se je prikazal nov izum, ki je v zvez s tehniko zvočnega kinomato grafa. To je gramofon s filmon iz staničnine namesto doseda nih plošč. Namesto membrane oddajajo glasove radio-elek tronke na isti način kakor pr zvočnem filmu. Novi gramofoi bo nedvomno kmalu izpodrini dosedanje aparate. Tovarne ii trgovci bodo veliko izgubili, č< ne bodo pravočasno razproda li sedanje zaloge po znižani! cenah. Plošče s premično pod logo nadomeščata dve vretenci film iz staničnine se odvija ii navija kakor trak pri pisalnen stroju. Fotoelektrična stanici sledi filmu in spremeni na njen zabeležene sence v električn* strujo, oziroma zvočne tresljaji in glasove. Novi gramofon ji . boljši kakor stari, ker omogoč nepretrgano izvajanje oper simfonij in si. Poprej smo mo • rali vsakih pet minut zamenja ; ti plošče, kar je motilo vtis ■ Zdaj zadostuje eno vretenc zvočnega filma za eno uro glas be. Trak je tudi močnejši ka
John Kochevar
Edini slovenski razvaževalec piva — Distributor HOERBER in MONARCH PIVA
kor plošča: lahko se predvaja do 20tisočkrat in se nič ne obrabi. Če bi se trak strgal, bo lahko zalepil poškodbo z navadnim filmski klejem. Na ta način bomo tudi lahko krajšali film. Nepotreben kos se lahko izstriže, ter bo klej zedinil oba kosa filma. Filmski gramofon bo tudi lahko služil za narekovanje pisem, ki jih bo potem pretipkala strojepiska, za zapisovanje govorov ali recitacij. Čisti, nepopisani film bo zabeležil vse, kar se bo narekovalo v zvočnik.
-o-
KRŠČANSKA DRAMA V JA-
PONSKEM GLEDALIŠČU
Mikihiko Nagata, znani japonski dramaturg in novelist, je napisal dramo "Kirishitan Emaki," ki obravnava zgodo-Ivino kristjanov v Nagasakiju. Prva uprizoritev je bila v gledališču Kabuki-za, ki je največje in najlepše gledališče v Tokij u in Japonski in je imela popoln uspeh. Naslov in vsebina dela "Slika kristjana" je vzeta iz knjige "Zanimive zgodbe iz Nagasakija," ki je nedavno izšla. Junak drame, neki mladi umetnik iz mesta Nagasaki je imel svoj atelje pri naselbini tujcev. Tako je dobil ; od nekega Evropca naročilo, da mu napravi razpelo iz lesa. Pri tem delu je podlegel silnemu vplivu Križanega, postal je katoličan kljub silnemu preganjanju, ki je prav tedaj divjalo. Spreobrnil je tudi svojo zaročenko, ki mu je nasvet.ova-la, da bi se z begom na nizozemsko ladjo odtegnila preganjanju. Beg se je ponesrečil, umetnika zgrabijo in ga križajo. Tudi nevesta se brani, da bi dala znak odpada s tem, da bi stopila z nogo na razpelo, zato tudi njo umorijo ob njenem ženinu Sienosuko.
ROJAKI SLOVENCI!
DR. WEEKS, SUCCESSOR TO_
jJESSBSBB
Hrs.—8:30 a. m. to 8:30 p. m.—Sun. 9-1 Tel. HAR. 0751 Consistently Low Prices
___"L,.? *	_ _
Opposite Davis Store, 2d Floor
DRASLER SERVICE STATION g