w
Pnblubed mnd dittriboted under permit No. 728) autEor. hy iKe Act of October 6, 1917, on f3e at tKe Pott OfOce of Oeveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO
THE BEST MEDIUM "TO REACH 180.000
SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WOH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."

'OLUME IV.—LETO IV.
CLEVEI^ND, O., PONDELJEK (MONDAY) OCT. 17th, 1921
®®gle Copy 3c.
ŠT. (NO.) 213.
kmm SE PRIPRAVUAIO NA I2VQ)B0 GENERALI STAVKE.
^Uni vladnega železniškega odbora, ki takojšno znižanje tovornih PRISTOJ" predstavljajo javnost, priporočajo bin za dosego znižanja draginje in preprečitev štrajka.
Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879
Posamezna številka 3c.
Chicago, 16. dkt. — Pri-za izvedbo generalne-p štrajka železničarjev, 'ka-r^Gga se vdeleži dva mili-mož, so v polnem teku. Kot se iporoča se je v pr-J'^tnem načrtu za izvedbo ^^^ajka napravilo dve važni ^l^i'emembi. Prva in najvaž-^6jša je odločitev, da se ^<^nnsy'lvania in Erie druž-•L . bosta prišteli k oni Skupini pro'ff, na katerih se ^0 štrajk pričel že s 30. oktobrom.
v, S tem se iz'kl'jučuje Spo-^stkoma od štrajka vse dru-^De vzhodno od Chicage in Severno od reke Ohio, in da-jG vzhodnim državam vsaj dni časa, predno posta-predlag;ani štrajk efektiven.
, Ran Dieago-Arizona že-'^nica je bila tudi prišteta ^ Drvi i%med štirih skupin, ^ katere se je razdelilo vse ::^^%e za štrajkovni načrt. Sklenilo se je tudi, da se vsakih 48 ur ipofflasilo j k vsake nadaljne sku-'J^e železnic. Dozfdaj se je :,^Wilo, da bodo skupine sle-: v presledkih 24 ur.
Štrajk bo efektiven s 5. novembrom.
. Pod tem predelanim načr-glasom katerega bo pr-^ skupina odšla na štrajk oktobra, nakar bddo dru sledile v presledkih 48 ur generalni štrajk popol-?onia efektiven s 5. novem-
ofom.
, Iz seznama prog, ki sparijo v prvo skupino, se je ^|T"glo tudi družbo Louis-^lle and Nashville , Tu sledijo imena onih ^^^uŽb, katere spadajo v pr-^^.Skupino, in ki bodo prve '^^^adete vsled štrajka: •.Kansas City Southern, '^issouri Pacific, St. Louis Southwestern, International : g^'eat Northern, Texafe and ^^cifie, Southern Pacific, Diego and Arizona, Chi ^0 and North Weistern, v^icago-Milwaukee and St.
. Northern Pacific, ^outhern Railway, Seabord Line, Virginia Railroad, a ^Gat Western, Rocfk Island
Pacific.
..^edtem ko unijski urad-ki še niso povedali v kate-A skupino se bo dalo Penn-Jlvania progo, toda splošno L ^isli, da bo prišla pod skupino, katere ijKlk se bo pričel 3. novem-Vsi štrajki se imajo ob 6. uri zjutraj. Poskusi za preprečitev v štrajka. " ashington, 16. okt. Oni vladnega železniškega i./Ora, ki zastopajo splošno ^J^ost, go nocoj prišle na z načrtom, o katerem <la je zmožen po-; . ^ati sedanji spor in pre-^^iti štrajk.
predlaga se namreč, da tnij^^®zniške družbe ne-^	uvedejo znižanja
®^"nih pristoijbin.
"Ako železnice napravijo to," pravijo ti člani vladnega odbora, "tedaj je položaj docela mogoče poravnati, kajti s tem bi se znižali stro'ški za pošiljalce, nakar bi sledila znižanja vseh živ-Ijenskih potrebščin. To bi imelo oživljajoč učinek tudi na splošno trgovsko iživlje-nje."
Glasom priporočila te 'skupine naj bi družbe umaknile zahtevo za nadaTjna zniža
Profitarstvo s cementom.
Washington, 15. okt. — Ju-stični department je pronašel, da obstoja nekaka zarota, da se obdrži visoke cehe Portland cementa, posledica česar je, da trpi konstrukcijsko delo sirom dežele, in da je še prav posebno prizadeta gradnja domov in cest, posledica česar je, da je brezposelnost še večja kot bi bila drugače.
Justični department je uvedel obsežno preisikavoi
Portland cement je poleg lesa najvažnejši ^adbeni materij al. Cementna industrija se je pričela leta 1880 z letnim produktom 124.000 sodov, danes pa znaša letna produkcija cementa v Ze-dinjenih državah 800.000.000 sodov letno.
Department bo posvetil poseb no pozornost sekcijskim zvezam
Japonska sanja o
po severni Ki-• (Poroča Wm. Kitajci kot soglasni v
so
ll.ia, dokler se ne udef^tvi cementnih tovarnarjev.
splosno znlzajn'je fpri'St01,Tbin, j Formalna obtožba je že vlože-nakar naj bi tudi zelezni-) proti new-yorški protektivnl
carji umaknili svojo štraj kovno napoved.	'
Ta sugestija baje sloni na priporočilu W. W. Atterbu-ryja, poidpredisednika Pennsylvania železniške družbe, ki jo je baje podal na neki seji, ki se je vršila zadnji petek v Chicagj.
"Samo čudež more preprečiti štrajk."
"Samo čudež moire preprečiti splošno železni^ar-sko stavko. Mogoče se bo našel kak rešenik, tdda zdaj ni še nikakih znamenj, da v resnici otetoja."
To izjavo je podal včeraj W. G Lee, predsednik organizacije "Brotherhood of Railway Trainmen", ko se je vrnil iz Chicage v Cleveland.
Jutri se bo vršila v Cle-velandu konferenca voditeljev vseh peterih železničar-skih organizacij. Cleveland bo .glavni stan štrajka, kajti v Clevelandu se nahajajo glavni uradi večine železni-čarskih organizacij,
Jutrajšnja konferenca bo prva po oni, ki se je končala v soboto v Chicagi s tem, da se je izdalo proglas za začetem štrajka s 80. oktobrom.
Kot je razvidno, Cleveland ne bo prve dni od štrajka popolnoma nič prizadet, kaj ti Pennsylvania in Erie progi sta že izključeni iz prve skupine. Ako pred 8. o^kto-brom pride do poravnave, tedaj Cleveland štrajka sploh občutil ne bo.
-0__y-
ZAVEZNIKI SVARIJO.
cementni zvezi. Justični department navaja sledeče dbtožbe:
Produkcija cementa se namenoma niža ter s tem vzdržuje umetno visoke cene.
Cementa se ne' daje na tržišče v dovoljnih količinah, kadar se hoče doseči zvišanje cen.
Med posameznimi družbami je prišlo do medsebojnega sporazuma, glasom katerega se je prenehalo s kompeticijo.
Obtožba navaja pet uradnikov cementne protektivne zveze in pa 19 cementnih tovarnarjev.
Cementna zveza je vse obtožbe seveda zanikala. V kratkem se bodo vršila zaslišanja, toda datum še ni določen. Razvoj tega slučaja s posebnim zanimanjem sledijo države, ki imajo obsežne programe za gradbo cest. Med te spadajo v prvi vrsti Pennsylvania, Ohio, Illinois, California in Arizona.
-O-
Kansaški spor prinese razkol v uniji?
NAPOVEDUJE SE OBNOVITEV NOVE ORGANIZACIJE PROGRESIVNIH RUDARJEV
Na potovanju tajski, 15. okt. —
Phillip Sirnis.) -drugi tujezemci tem, da Japonska ne bo nikdar prenehala sanjati o Sibiriji kot o popolnoma japonski koloniji.
Morda tega na washingtonski konferenci ne bo pomagala; morda se bo celo obnašala, kot da je pripravljena žrtvovati tuintam svoje interese za "odprta vrata'' na Vzhodu, toda v ozadju vsega tega se bo po mnenju ekspertov skrivala doktrina "odločnih interesov" kot vodilni princip japon-Ae
Panika v Gornji Šieziji.
NEMCI V SPORNEM OZEMLJU DVIGAJO DENAR Z BANK IN BEŽE. — POLJAKI SO MIRNI.
Vsak poznavalec položaja na Kitajskem je trdno prepričan, da bi Japonska takoj zapustila konferenco v Washingtonu, kakor hitro bi spoznala, da se njeno privilegirano stališče na daljnem vzhodu postavlja v nevarnost.
Japonsko prebivalstvo znaša 75,000.000 in se z vsakim letom zviša za 750.000. Živilska produkcija je dosegla svojo skrajno mejo. Enako Angliji je tudi japonska bodočnost odvisna od njene industrije, medtem ko mora biti za tržišče svojih produktov in za surovine odvisna povečini na Azijo.
V prvi vrsti mora imeti premog. Japonski premog je slabe kakovosti, toda pa steguje prste po Sibiriji. Eksperti izjavljajo, da Sibirija vse'gttje neizčrpljiv vir premoga in železne rude. Tudi velike množine olja še nahaja v Sibiriji. In najbogatejši zlati zakladi, kar se jih je dozdaj pro-našlo v Sibiriji, se nahajajo v onem delu, nad katerim ima Japonska najjačji vpliv.
Najbogatejši zakladi svinca na daljnem vzhodu so tudi v popolni bližini Japonske, blizu Vladi-vostoka,
Sibirija nudi za Japonsko privlačnost tudi radi poljedelstva. Sibirske reke so polne rib. Vsi ti zakladi mičejo Japonslko, ki trpi na pomanjkanju surovin in živeža, a ima preveliko prebivalstvo.
Angleži na daljnem vzhodu gledajo s strahom na bodočnost.
Berlin, 15. okt. — Medzavez-niška komisija je zopet posvarila poljske in nemške fakcije v Šleziji, da se bo v slučaju kakih nemirov nastopilo s silo.
V Beuthen okraju, kjer so Nemci vpriizorili velike demonstracije, se je proglasilo preki sod. Po Gornji Šleziji se je zopet obnovila agitacija za proglas ge. neralnega štrajka kot iprotest proti odločitvi Lige narodov.
Pariz, 15. okt. — Danes se je izvedelo, da sta Francija in Anglija prišli do popolnega sporazuma z ozirom na odločitev Lige narodov glede Gornje Slezije,
-o-
— Danes se vrši seja direkto-rija Slov. Nar. Doma. Pričetek ob 8. uri zvečer.
Pittsburg, Kas., 15. okt. — Unijski voditelji v Kansasu, ki so pristaši Aleksandra Howata, katerega je vrhovni predsednik Lewis pred par dnevi suspendiral, napovedujejo stvoritev nove rudarske organizacije.
John Fleming, ki je zavzel mesto Howata, ko je ta nastopil svojo kazen v ječi, je danes izjavil, da se bo stvorilo novo organizacijo, sestoj eče iz Howato-vih pristašev v Kansasu, Illiiioisu in drugih državah, ki niso zadovoljni z vodstvom sedanjega vrhovnega predsednika John L. Lewisa.
Fleming pravi, da so ilHnoiski rudarji že obljubili svojo podporo kansaškim rudarjem.
Na sinočnih zborovanjih, vr-šečih se v Scammon in Franklin, je prišlo do nadvse burnih slik. V FranklinUj kjer je trdnjava; Howata, so rudarji sprejeli resolucijo, v kateri se nazivi je Lewisa za carja.
V Scamn^onu, kjer je več pristašev Lewisa kot v kateremkoli drugem delu Kansasa, so prišli na zborovanje Howatovi pristaši iz Franklina in napravili tako ra-buko, da govornikom, ki so hoteli priporočati rudarjem, da naj se povrnejo na delo, sploh niso mogli govoriti.
Potem, ko je bilo zborovanje
LENINOV NAČRT.
Berlin, 16. okt. — Brzojavka, ki jo je prejel list "Abendblatt", poroča, da so Poljaki po okrajih Kattowitz, Myslowitz, Pless in Rybnik na številnih krajih razobesili poljske zastave, in da poljski uporniki, oboroženi s puškami, zavzemajo postojanke ob novi meji, določeni od Lige narodov.
Nemške trgovine so gkoro vse razprodane, toda lastniki neče-jo sprejemati poljskega denarja.
Brzojavka izjavlja, da Nemci kar trunoma dvigajo denar z bank, ker ga hočejo dobiti v ro ke še pred uradnim proglasom Lige narodov. Vlaki bo nabasani in VSe ceste, vodeče proti severu, so polne bežečega prebivalstva.
Širijo ge -vesti o uporih, todu poljsko prebivalstvo se obnaša v splošnem zelo vzdržno, kajti ravna se po vzgledu poljskih oboroženih čet.
Buenos Aires, 16. okt, — Pariški korespondent lista "La Na-cion" poroča, da bo odločitev Lige narodov glede spornega ozem_ Ija tudi nemudoma odločila politično suverenost nad poljskimi in nemškimi sekcijami Gornje Šlezije.
Načrt za obdržanje ekonomske enote industrijalnegaj distrikta v Šleziji Za dobo 15 let, o Čemur se baje razmotriva, ne določu nevtralizacije teritorija kot sft je določilo glede bodočega statusa doline Saar. Sicer se bo nemudoma upostavilo poljsko in nemško pravosodje, toda oba di-striikta bosta za dobo 15 let obdržala svojo prvotno ekonomsko enoto.
NEMIRI V EGIPTU.
Kairo, Egipt. 155. okt. — Ko je danes dospel semkaj bivši justični minister in nacijonalistič-ni vodja. Said Zalgoul paŠa, je prišlo do velikih nemirov, v katerih je bilo 24 oseb ranjenih. Oblasti Zalgoul paši ni'so hotele dovoliti, da bi se izkrcal.
OTVORITEV BANK V RUSUL
Brezposelnost pospešuje nemoralnost.
ARETACIJE ŽENSK, OBTOŽE-NIH PROSTITUCIJE, SE VELIKO MNOŽE.
se
Visa.
Socijalist dr. Ljude-vit Peric ljubljanski župan,
NARODNI SOCIJALIST UCiT. J. AMBROŽIC PODŽUPAN.
Nemoralnost v Clevelandu Vzrok temu je sedanja industrijalna kriza, katere posledica so brezposelnost, revščina in obup. Tako se namreč izjavlja ' fe^g^ce probacijski urad na policijskem sodišču. (Neki slovenski urednik v Clevelandu kukluksovskih tendenc je pred kratkim napisal,
da so vse nemoralnost! krivi črnci, kar je v očividnem nasprotju z izjavami merodajnih oblasti. Priporočali bi mu, da se gre učit amerikanizem še kam drugam, in ne samo h Ku Kluksom.)
Policijski načelnik Smith pravi, da se je število nemoralnih žensk v nekaterih delih mesta nekoliko zvišalo, toda pravi, da
(Dr. Ljudevit Perič Cleveland-skim Slovencem ni tujec. Mudil se je med nami nekaj dni za časa mednarodne delavske 'kon-V Washingtonu v družbi Fr. Sveteka, in je nastopil tudi Icot govornik ob priliki predstave, ki jo je priredilo dram. dr. Ivan Cankar v korist slovenskim sirotam v domovini. Op. ured.)
od 26, septembra
"Naprej"
poroča:
Včeraj se je vršila druga seja ljubljanskega občinskega sveta, na kateri se je izvedla volitev župna in podžupana za Ljubljano. Skoro pol leta je bila Ljubljana brez občinskega sveta iir
je v splošnem položaj Clevelan- j žu,pana. Kaj to pomeni v veliki da v tem oziru boljši kot v prejš-l občini kakor je Ljubljana, ki je
njih letih.
Posebni policijski oddelek, ki ima nalogo "čistiti" mesto nemoralnih žensk, podaje poročilo, da se je v zadnjem času izvršilo več aretacij kot kdaj prej v teku zadnjih let, toda pripisujejo to dejstvu, da sodniki aretiranih ne-čejo obsoditi v zapor. Sodniki temu ugovarjajo ter pravijo, da jim policija v večini slučajev ne
obenem avtonomna občina, ve vsakdo, ki pozna in ve ceniti haloge avtonomnega občinskega parlamenta. Ze ob normalnih razmerah je avtonomija važna pravica, tembolj pa sedaj, ko zija na vseh vogalih mesta kričeča potreba tega in onega. Ljxib-Ijanski občingki gvgt je včeraj izvolil župana in podzu'pana; a tem je gtoril prvi korak do red-podajo dovolj informacij, da bitnega dela v občinskem svetu In bila odbsodba mogoča. Kot po-j V občinski upravi.
Mostkva, 15. okt. — "Velika industrija in uporaba velike industrije za prospeh poljedelstva tvori celotno ekonomsko podlago socijalizma in podlago za u-spešen boj ljudstva proti kapitalizmu," se je izjavil ministrski predsednik Lenin v pismu, ki je bil prečitan danes na kongresu električnih tehnikov. Lenin pravi, da si sovjetska vlada navzlic sedanjim teškočam prizadeva vse povsod rabiti električno sJilo za pospešitev vseh industrij.
BIVŠI BAVARSKI KRALJ JE RESNO BOLAN. .
, Berlin, 15. okt, — Bivši ba varski kralj Ludvig je nevarno obolel, in najbrže ne bo okreval, kot se poroča za zapadno-mad-žarskega mesta Sarvr, kjer Sts zdaj nahaja. Ludwig, ki je star 76 let, je dospel v Sarvar iz Bavarske pred par tedni.
— V sredo zvečer se vrši jako važna seja Ameriško-Jugosloven-ske Tiskovne Družbe. Vse direktorje se vabi, da so gotovo navzoči.
razbito, je bilo sklicano drugo, na katerem so bile sprejete slične resolucije proti Lewisu kot Franklinu.
Moskva, 15. okt. — Ko se 5. novembra otvori centralna držav na banka v Moskvi, se bodo obenem o tvorile tudi podružnice v Petrogradu, Kazanu, HaAovi, Rostovu in Novonikolaj evskem.
Predsednikom banke bo M. Scheirnemann, ki je podpisal ru-sko-nemski trgovski sporazum v imenu Rusije, direktorji pa bodo Katzennelson in Ginsburg, dva bivša bankirja, in pa Kručov Kutler, dva bivša delavska stopnika. Kutler je bil kabinet ■ni minister, ko se je konstruirala prva ruska duma.
Poljedelsko ministrstvo je iz dalo apel na ruske kmete v tuji ni, da se vrnejo v Rusijo. Nudi se jim zelo ugodne pogoje. Povabljena je tudi verska sekta poznana pod imenom "duhobori",
m za-
sl(ždica se večina žensk izpuhi na preiskušnjo, čez par tednov pa že zopet stoje pred sodnikom.
Preiskave iz^kazujejo, da se tc ženske nahajajo povečini po nekaterih apartment hišah v dolenjem delu mesta in pa po nekaterih hotelih. Tudi avtomobilski izvoščki pomagajo, pri uganjanju nemoralnost:.
Povečanje aretacij radi nemoralnost! gre vštric z aretacijami radi tihotapstva in kvartopirstva in drugih hazardnih iger.
-0----
WILSON BO POVABLJEN NA CEREMONIJE NAD TRUPLOM NEPOZNANEGA VOJAKA.
Washington, 15. okt. — K ceremonijam, ki se bodo vršile 11. novembra, to je na obletnico sklelpa primirja, na Arlington pokopališču, ko bo ipokopano truplo nekega nepoznanega ame_ riškega vojaka, ki je bil ubit v Franciji, bo povabljen tudi bivši predsednik Wilson, ki je kot biv. ši vrhovni poveljnik ameriških čet tega vojaka pozval v vojno. Povabljena bo tudi njegova žena.
Že dalj časa se je ugibalo, dali se bo povabilo tudi bivšega predsednika, zdaj pa je temu gi. banju napravljen konec, kajti vojni department je i%dal seznam odličnih osdb, ki bodo povabljene, in med njimi se nahaja tudi ime bivšega predsednika.
-o--
PROST, TODA NEČE IZ JEČE.
Chicago, 16. okt.— ''Spoznan
nedolžnim;lahko greste," je dejal
1- 1 M-T ^ loac •	D sodnik Sullivan Harry Ryder ju,
kyo W, Wa 1685 izgnan, :zRu.n.	umora William
.qe m ,eda] zfv^o v zapadmly^^.^	oproKeni .e je
izjavil, da ne pozna nikakega
Kanadi.
AMERIKANEC UBIT V PERZIJI.
Teheran, Perzija, 15. okt. —
Poročila pravijo, da je prišlo do vstaje Kurov, pri čemur je bilo veliko oseb ubitih in ranjenih, zadovoljen. Končno se je nje-
ne
doma, in da bi rad ostal še nadalje v ječi. Sodnik je nato odredil, da ga sprejme kaka policijska postaja na obroriku mesta, kjer imajo več prostora, toda policijski načelnik s tem ni bil
Neki Amer'ikanec, Bachimont po j gov slučaj predložilo sodniku Ba-
Predvsem moramo naglašatr, da čakajo novega župana silno težke naloge. Občina je zadolžena čez ušesa občina pa je tudi dolžna posvetiti svoje moči gospodarskim in socijalnim nalogam, stanovanjskemu in apro-vizačnemu vprašanju jtd. In vse to ne bo mogoče, če n° bo občinski svet pričel res delati, občani žrtvovati, ki jih bo treba izvesti v občini za blagor ljubljanskega prebivalstva. Delo v občinskem svetu mora biti sistematično, staviti mora v svoj delovni &k-spoze probleme, ki bodo sukce-sivno privedli občino iz sedanjega položaja na ono stopnjo, kjer bo to, kar zahtevamo od dobre, res socijalno upravljane občine. Prej ljubljanska občina ni delala v splošnem v tem pravcu. Ko-munalizirala je nekaj zavodov v javnem interesu in med vojno upravljala aprovizacijo. Problem komunalizacije pa je obsežnejši, jako obsežen.
Nikakor ne moremo pričakovati od novega občinskega sveta, da bo delal čudeže, zahtevamo pa, da se prime smotrnega dela, ki ga je dovelj, in bi vsako akcijo, ki bi šla za tem, da se delovanje občinskega sveta onemogoči, smatrali za grdo kršitev dolžnosti, ki so jo ljubljanski vo_ lilci naložili občinskim svetovalcem brez razlike stranke.
Večina občinskega sveta je morala konsekventno svojemu glasovanju na prvi seji tudi na tej seji glasovati za narodnega so-sijalista. Ker je ta odklonil izvolitev (g. dr. Jamar), je prišel v prvi vrsti v poštev zadnjič izvoljeni podžupan s. dr. Perič. na katerega so združile vse opozicij onaine stranke svoje glasove.
Mi pozdravljamo izvolitev s, dra. Periča ljubljanskim županom. Z njim je dobilo tretje avtonomno mesto v Sloveniji soci-jalnega demokrata za župana. Maribor, Ptuj, Ljubljana, to so mesta, v katerih mora skušati razredho . zavedno delavstvo uveljaviti svojo komunalno poli-
VI imenu, ki je član ameriške misi-' rasa. ki ima v rokah stanovanjske' tiko sicer po dolgi in trnjevi po; je. je bil baje zavratno umorjen. I slučaje.	(Dalje na 2. strani.)
STRAN 9.
"ENAKOPRAVNOST"

OCTOBER 17th, 1921:
ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV,
, . . .................. , ......—........ ...........
Owned and Published by:
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
QusinesB Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. S3.00. 3 mo. 82.00
CleveUtnd. Collinwood. Newburgh by mail.......1 year S6.00. « mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States ......................1 year $4.50, 6 mo. 2.75. 3 :ao. $2.00
Europe and Canada ..........................1 year $7.00. 6 mo. S4.00
POSAMEZNA ŠTEVJLKA 3.____SINGLE COPY 3c.
Lastuie in izdala sra Ameriiko'Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE.	Princeton 551.	6418 ST. CLAIR AVE,
Za yeebino oxlasov ni odgovorno ne uredništvo, ne uoravništvo.
CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY) OCT. 17th, 1921
RESNICA PRIHAJA.
Brezposeln delavec pride k Harding'u. Ta ga jDošlje brezposelnostni konferenci.. Konferenca naroči gover-nerjem posameznih držav, da naj rešijo problem v svojem okrožju. Governerji se problema iznebe s tem, da ga kra'tkomalo izreče v roke županov. Zupani apelirajo na delodajalce. Delodajalec pa pravi delavcu: Pojdi k predsedniku Hardingu, on ti bo povedal, kje dobiš delo. Delavec se spet obrne na Hardinga, Harding na konferenco, konferenca na governerje itd., itd. — Seveda, delavec je še vedno brez dela, a to je postranska stvar. Problem je pa le "rešen".
KAM GRE OBČINSKI DOLAR?
Počasi prihaja resnica, a prihaja pa le. Današnji položaj sveta nam dokazuje, da bil govor o vojnih zmagovalcih prazen in brez pomena. Vse človeštvo je trpelo in še trpi tako za posledicami vojne kot za beda'sto sklenjenega miru, s katerim, so hoteli zavezniki dokazati, da so poteptali centralne zaveznike v poipolno podajo.
Resnica namreč je, da je moderni indusitrijalizem in raizvoj prometa ustvaril iz celega sveta eno samo eko-noms'ko enoto, in da je ateolutno nemogoče, da bi ne trpel ves gospodarski, sestav, če se poskuša en del istega zadušiti in ohramiti.
Rešitev iz tega naravnost strašnega položaja je možna' le potom skupnega sodelovanja. "Drugače bo Šel ves svet skupaj k vragu," kot se je izrazil pred kratkim Darvin P. Kingslev, predsednik New Yorik Life Insurance Co. in državne trgovske zbornice.
Tozadevno prorokbo je baje izrekel neki prominen-ten Nemec, in Kingsley se z isto očividno strinja, kajti k temu je dodal on sam:
"Po mojem mnenju ni bilo razmerje med poglavitnimi narodi sveta še nikdar pred vojno tako slabo kot ravno sedaj."
On sicer simpatizira s Francijo, a obsoja pa njen nastop napram Nemčiji in posledice istega. Finančni pOlo'žaj sveta je v popolnem kaosu, in tudi Amerika nima od tega nič profita, kajti stalno dvigajoča vredlio'st dolarja ima za posledico, da svet ne more kupovati od nas, da so naše tovarne zat3rte, naši delavci pa m cesti. Vojna ni prinesla zmage nikomur drugemu kot smrti in uničevanju. Nespametni mir je spravil svet popolnoma iz ravnotežja, in kaos, ki ga vidimo danes pred seboj, bo pogoltnil tudi dozdevne, zmagovalce s poraženci vred, ako se ne prehude iz svojih iluzij maščevalnosti in pohlepnosti.
Naš veliki Abraham Lincoln je za časa civilne vojne dejal; Narod, ki je na])ol prosit, napol suženj, ne more živeti. — V mislih je imel takratno suženjstvo.
Isto bi se danes lahko reklo o svetu. Mir, ki je u-siižnjil del človeštva, ne more prinesti svetu druzega kot nove 'Spore in nova prelivanja krvi.
BrezpQselnostna konferenca je končana in problem brezposelnosti je — rešen. Stvar je cisto priprosta.
New York, (Jugoslovenski Oddelek F. L. I. S.) United States Bureau of Education pckazuje v. svojem poročilu nazorno in statistično, na kak način se potro-ša vsak dolar, ki ga davkoplačevalci v Združenih Državah pla čujejo za splošno izobrazbo. To poročilo zapopada vse šolske sisteme v Ameriki. Za leto 1917-1918 je razvidno, da v mestih (ne tako na deželi) 63% vseh stroškov gre za poduk, čez 17.2 ' < za razne stroške in nekaj čez 15'< za nove gradnje, zemljišča
\sakega dolarja za šolstvo po vseh Združenih Državah do bivajo mestne občine 53.7'i' in kmečke občine 46.S'/,'.
Koliko stane letna izrobrazba za Vsakega učenca? Ta svota je seveda različna od mesta do mesta in od leta do leta, alj pov- / prečno se je izračunalo da znaša ^reko $46. Vendar ta povprečna svota seje zvišala v zadnjih le tih, tako da treba dodati $5. do $7. kar predstavlja povišek stro. žka za poedinega učenca od leta 1916 do leta 1918. Statistike za zadnje tri leta niso še na razpolago, ali ista bodo obelodanila znaten povišek, in to ne le radi večjih plač za učitelje, ampak tudi radi splošne večje draginje.
:--o---
isl dr. Ljude-
v
(Dalje l55 1. sli-ani)
ti, a vztrajno. Dajmo svojim predstavnikom v teh občinah svojo moralno pomoč, ki je ima organizirani proletarijat velik rezervoar,
S samozavestjo in ponosom podpirajmo vedno naše župane pri njihovem poštenem, a napornem delu in sadovi njihovega in našega dela se bodo poka cali, ne danes, ne jutri, am^ak v bližnji bodočnosti.
Pogum, kličemo sebj in našim županom!
Potek Volitev.
Pokrajinska uprava za Slovenijo je v smislu sklepa ministrskega sveta odredila za včeraj, dne 28. t. m. novo župansko volitev Za Ljubljano. Sejo občinskega sveta je ob 5. uri popoldne otvoril najstarejši občinski odbornik g. J. Jeglič. Konstantirai je najprej, da je navzočih 42, občinskih odbornikov, iK)tem pa je prečital vladni akt o razveljavljen ju šestih mandatov komunističnih odbornikov, ter vladino j obvestilo o nepotrditvi pri nrej-jšnjih izvoljenega župana Anto* j na Peska. Dalje je prečital naz-
i-ave za Slovenijo, da je občinski odbornik Anton Pesek odložil dne 27 t. m. Svoj mandat, o katerem naj sklene občinAi svet, da li ga vzame na znanje. Občinski svet je odložitev Peskovega mandata vzel na znanje, kakor tudi, da je na mesto Peskovo stopil prvi na. mestnik Karol Zorko (NSS).
Nato sta bila skrutinatorjem pri volitvah imenovana občinske odbornika Orehek in J. Kocmur, o vero vatel jem zapisnika pa občinska odbornika Frelih in Rud-j nik.
Pred vol i t vi j o se je oglasil k besedi s. Ivan Kocmur. Prečita: je naslednjo protestno izjavo občinskih -'svetovalcev JSDS, SLS in NSS zoper 'kršitev § 8. zakon skega občinskega volilnega reda za Slovenijo:
"Stoječ neomajno na stališču občinske avtonomije, protestira^ jo klubi obč. svet. SLS, NSS, JSDS proti kršitvj obč. volilnega reda za Slovenijo, ker je današnja županska yolitev odredila proti jasnemu določilu paragrafa 8. o. v. r. za Slovenijo.
Da Pa vendar že enkrat orno gočimo redno poslovanje v mestni občini ter tako preprečimo še nadaljno gospodarsko škodo, ki jo dosedanji položaj povzroča mestu in prebivalstvu, izjavljamo, da se današnje županske vo, litve udeležimo odklanjajoč vsako odgovornost za očividno kršitev zakona, ki se je zgodila v ott. red. današnje seje.
Dalje izjavljamo, da ne prevzamemo nobene odgovornosti za
vso škodo, katera se je zgodila v mestnem gospodarstvu na račun ljubljanskega prebivalstva v tej dobi, ko je na mesto od ljudstva izvoljenega župana gospodaril po nalogu vlade mestni uradnik sam."
Nato so bili iz občinskega volilnega reda prečrtani členi, ki govore o postopanju pri volitvah župana, nakar se je izvršila volitev župana sama. Pri prvi vo-litvi je dobil dr. Anton Jamar (NSS) 22 glasov od 42, dr. Karel Triller (JDS) pa 18 glasov. (2 glasovnici sta bili prazni.) Dr. Anton Jamar pa je izvolitev županom oklonil,
V sled tega se je izvršila nova volitev. Pri tej volitvi je dobil sodrug dr. Ljudevit Perič 21 glasov od 42, obč. svetnik J. Jeglič 1 glas, 2 glasovnici sta bi. li prazni, 11 glasov pa obč. svetnik dr. Karol Triller. Ker s tem ni bila dosežena nadpolo\ ična ve. čina glasov, se je izvršila druga volitev. Tu je dobil s. dr. Ljudevit Perič 23 glasov, dr. 'Karol Triller Pa 19 glasov.
Na vprašanje obč. svetnika Jegliča, da-li s.prejme s. dr. Perič izvolitev, jo je ta sprejel, odložil Pa podžupansko mesto, na katero je bil izvoljen pri zadnji volitvi. (Burno ploskanje v dvorani in na galeriji.)
Ker se je občinski svet strinjal s predlogom obč. svetnika Jož. Kremžarja, da se takoj izvoli tu. di novi podžupan, se je volilo še tega. Podžupanom je bil izvoljen g. Josip Ambrožič, (NSS), učitelj. Izvolitev je tudi ta sprejel. Zanj je bilo oddanih 22 glasov, 19 je bilo praznih, 1 glas je dobil g. Rupnig (NSS).
Seja je bila s tem ob pol 6. uri zaključena. Pred mestno hI šo se je med sejo nabralo mnogo občinstva, ki je % odkritim zadovoljstvom vzelo izid županskih volitev na znanje.
--_0------
h slov. naselbin.
ko na cesto, kjer sta v tistem trenutku ga napadla dva tujca s sa_ mokresi in mu vzela 64 dolarjev.
Clinton, Ind. — Dne 18. sept. je umrl v tej naselbini Alojz Vo. lante, star 51 let. Pokojni je bil doma iz Planine pri Rakeku na Notranjskem; tukaj zapušča sestro, omoženo Krainz, katera živi v Nokomis, 111.
Piney Fork, O. — Iz naše naselbine, ge je podal v staro domovino. Slabe delavske razmere so pregnale tudi ta dva, kakor že mnogo drugih. Tadva rojaka sta Jožef Valentinčič in Anton Lov-šček.	■ M.
Chicago, m. — Umrla, je žena rojaka Ivana Košak, rojena Marija Tegel, doma i% Dol. Planine pri Rakeku. Zapustila je svojega soproga v najlepši dobi svojega življenja; bila je stara še le 27 let.
Poročili so se: Leo Luzan in Jane Malina, Tony Markoja in Terezija Gyura, Josef Jalovec in Marija Vehovšek, Jahn Korun in Marija Gaj hen.
Pretekli teden, seje nahajal v Chicagi na obisku Kari Pod-bernik, iz Gary, Inidana. V nedeljo večer je bil pri svojih sorodnikih na Blue Island Ave. in med tem časom je stopil nekoli-
RAZNE VESTI.
"Prva posledica Peskove j usti fikacije". Pod tem naslovom poroča posebna izdaja "Jutra": "Vodilni krogi NSS so že v soboto videli, daje Peško va stvar izgubljena. Zato go se vršili med strankami, ki go svoj čas izvolile Peska za župana. Rezultat je ta, da so pustile te gtranke pasti Peska in da nameravajo voliti za župana, kakor ge nam poroča, so. cialnega demokrata dr. Periča."
Zedinjeje češke in jugoslovanske pravoslavne cerkve seje v nedeljo izvršilo v Belgraclu Patrijarh Dimitrije je izvršil ce. remonije ob številni asistenci pravoslovanega klerusa, Češke, mu pravoslavnemu vladiki Go-razdu je izročil patrijarh žezlo v znak pastirovanja. Na Češkem ja okrog 1 milijona pravoslavnih.
Velika nezgod^, in požar na Glincah pri Ljubljani. 26 gept. okrog pol 11. ure dopoldne je ' nenadoma nastal požar v delavnici tovarne kemičnih izdelkov Golob & Comp. na Glincah ol> glavni cesti, kjer kuhajo kremo Za čevlje. Žrtev požara je bil s. Avgust Debecev, delovodja, .Ogenj je vžgal njegovo od kemičnih tvarin prepojeno delovne, obleko, tako da ga je opekel po nekaterih delih telesa do kosti. V svoji vestnosti je s. Debevec hotel udušiti plamen, ki je vz-plamenel iz kipeče mase, pri tem pa je sam postal žrtev. Nezavestnega so ga z avtomobilom takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Naša iskrena želja .fe, da bi kaj kmalu in do dobra okreval. — Požar v delovnicj se je razširil in ognjegascev zasluga je. da ni požar uničil cele tovarne. Škode je napravil požar okrog 400.000 K. Ponesrečenec Debevec je ponoči podlegel opeklinam. Blag mu spomin!
Bolgarski pesnik Vaze v umrl. j V četrtek 22. sefpt. je naglo urfirl v Sofiji največji bolgarski narodni pesnik, pevec svobode svo-
je domovine Ivan Vazov v viuoki starosti. Rodil ge je 27. juniji» 1850 v Soipotu in je že v svoji mladosti zavzemal važno mesto v političnem življenju. V varst vo pred Turki je moral bežati v Romunsko, a se je po končani rusko turški vojni vrnil v dO' movino is ge naselil v Plovdivu-Leta 1880, je bil izvoljen za pO' slanca. L. 1885. je zopet moral bežati. Bežal je v Carigrad, P<>' zneje v Rusijo, kjer je napisa' najkrasnejše svoje delo jarmom". V domovino se je zopet vrnil 1887, leta in se nastanil v Sofiji. V poznejšem času j® bil imenovan tudi ministron^-Vazov je na.j'prej pisal pesmi. ^ po 1, 1880. tudi prozo. Spisal ji tudi več dramatikih del.
Meštrovič rektor akademije metnosti. "Riječ" doamava, pride v Zagreb kipar Ivan trovič, ki je imenovan za rek" ora akademije umetnosti in metne obrti v Zagrebu. Vls^^ namerava imenovati kot profesorje na akademiji več naših znanih umetnikov iz vse kraljevine-
Ironija usode. Danes ob pfi, 31. pripeljejo z Dunaja po df lavni železnici v Ljubljano kompletni dvorni vlak bivšega ce-■jarja Karla Habsburžana, stoječ iz 9 voz. Ta dvorni vlak i® prisodila zavezniška reparacij* ska komisija naši' kraljevini ® preide tako v last in posest kr*: Ija Aleksandra. Vlak ima ton, 34 osovin in se odpelje ^ Beograd ob 21. Najlepša sta vagoni voz št, I in voz št. 3 salon in spalnica. Vlak, s kat®; rim se je preje vozil avstrijs'^f cesar in apostolski kralj ogrski in v katerem so se snovali vsi naklepi proti osvobojen ju ^n ui®' din j en ju Jugoslovenov, bo odslej služil kralju Jugosloveno^
Aleksandru. Ali ni to ironij* usode?
KUJIŽEVNOST.
Izšla je oktobrova številka vije *'Cas", Vsebina je sledeča-Cirkus narodov. Frank KerB* •289; V zarjah življenja.
Kerže, 290; Zadnji ideali®'-Frank Kerže. 295; Einsteine^'* teorija o relativnosti, Frank gajna, 296; Mama ima bebick*' Janko N, Rogelj, 300; Iz n-.oj" skih globin, 302; Med divjaki i" kanibali, 304; Kako nastaii^j^ bolezni, 308; V popolni drž&v^ 312; Čudeži samozaupanja, Nekaj navodil glede denarP' 317.
Vsebina priloge: Za naše
spodinje, 73; Razno, 77, 78,
80.
Naročnina: za celo leto i® $3.00, za pol leta $1.50, in f pošlje na: CAS, 6033 St. Ave., Cleveland, Ohio.
^r»<><><><><>o<>o<>-<>ooooo<>-oo-o<>ooc><>c><>-ooj
SLIKE IZ PARIŠKEGA ŽIVLJENJA. Spisal Alphonse Daudet, pievel O. Župančič.
5000000000c»ooo<><><i>oo<><><><><><><><><><><^S ^'Obesiva ga na verandi" —r- je rekla Fani, da bi ga potolažila.
In to veselje primerjenju, in pričkanju, kam bi postavila to ali ono pohištvo, in to vzklikanje, da bog pomagaj, in ta nebrzdani smeh, in sklepanje rok nad glavo. kadar sta zapazila, da sta vklj.ub vsej premišJjeno-sti, vkljub zelo natančnemu zapisniku vseh neizogibnih nakupov še vedno kaj pozabila.
Tako postavim strgalo za sladkor. Le to premisli človek, da hočeta začeti z gospodinjstvom brez strgala za sladkor [--
In potem, ko je bilo vse nakupljeno in na svojem mestu, zavese pripete, stenj v novi svetilki, kako lep je bil večer, ko sta slavila svoje novoselje, ter pregledovala, predno sta šla spat, nadrobno vse tri prostori; in kako se je smejala, ko mu je svetila pri zaklepanju vrat: "Le še enkrg^t obrni, še enkrat . , . tJobro 'zakleni . . .
Da bova lepo varna na svojem domu -----"
!n sedaj se je pričelo novo, slasti polno življenje. Iz urada je hitel, kar se je dalo, komaj je s trpel, da je bil doma, v copatah pred kaminom. In ko je bredel po črnem blatu na ulici, je že gledal v mislih njiju svetlo in gorko sobo-, še prijaznejšo s svojim starinskim pohištvom od doma, ki ga je imela Fani spočetka g amp za potrebno navlako, a se je izkazalo, da so prav lepa starine vmes; zlasti omara, pravi biser iz dobe Ludovi-ka XVI., s svojimi barvastimi vložki, predstavljaj očimi provansalske veselice, ovčarje v pisanih jopičih z rožami, in plese na piščalko in tambi^rin. Te starine, ki so prišle že iz mode, a ki so jih bile vajene njegove oči žs izza mlade, so ga »pominjale očetne hiše in so navdaja-
le njegov novi dom, katerega vdobnosti je veselo vži-val, z nekim posebnim blagoslovom.
Komaj je pozvonil, je prišla Fani ''na krov", kakor je dejala, vsa čedna in m ična. Njena obleka od črne volnenine, enobarvna, a izvrstna v kroju, je razodevala priprostost žehs'ke, ki je imela svoje dni bogato toaleto: rokave je imela zavihane, in vel^k bel predpasnik; zakaj kuhinjske posle je opravljala sama ter se je zadovoljevala s postrežnico za težja dela, od katerih, trpe roke in njih polt.
Kuhala je celo jako dobro, znala je obilico receptov in jedi s severa in juga, raznovrstnih, kakor njen. repertoar narodni-h pesmi, ki jih je prepevala, po obedu, ko', je obesila beli predpasnik za zaprta kuhinjska vrata, s svojim pridušenim, strastnim altom.
Spodaj je ulica šumela in hrumela kakor hudo-urnl'k. Hladni dež je potrkaval po verandini strehi; ■jn Gaussin, ategnjen v naslanjaču, noge nad ognjem, je gledal steklene kolodvorske strehe in sključene uradnike, ki so pisali pri beli luči velikih reflektorjev.
Dobro mu je bilo in zaz;ibal se je v misli. Zaljub-jen? Ne; a hvaležen za ljubezen, ki ga je ovijala, ?a to vedno enako nežnost. Kako si je le mogel tako dolgo kratiti to srečo, iz strahu — sedaj se je temu smejal — da se ne bi izpridil in si nakopal neprilik za svojo pot? Ali ni njegovo življenje sedaj vse rednejše in čtistejše nego prej, ko je taval od dekleta do dekleta, in vselej tvegal svoje zdravje?
Tudi za pozneje se mu ni bati nevarnosti. V treh letih, ko bo moral oditi, se razideta kar na lepem brez silnih borb. Fani je to že tako vedela; govorila sta o tem, kakor o smrti, kakor o daleki, a neizprosni usodi. Edino težka žalost doma, če bi izvedeli, da ne živi sam, in njeza njegovega očeta, tako strogega in naglega človeka, ga je težila.
A kako naj bi izvedeli? Jean ni v Parizu z nilko-mer občeval. Njegovega očeta, "konzula", kakor so ga imenovali domačini, je priklepalo na dom leto in dan nadzorstvo zelo obširnega posestva, ki ga je obdeloval, in hudo otepanje z vinogradi. Mati. nadložna, se ni
mogla brez tuje pomoči niti geniti niti prestopiti ter je prepustila Divonni gospodinjstvo, in skrb za mala dvojčka, Marto in Marijo,^katerih prerani porod ji je uničil za vedno vso telesno prožnost. Stric Cezar pa, Divon-nin mož, je bil velik otrok, ki mu niao dali samemu na pot.
In Fani je poznala sedaj že vso njegovo obitelj Kadar je prejel pismo iz Casteleta, kjer sta na koncu vselej pristavila dvojčka par vrstic & svojo debelo pisavo z drobnimi rokami, ga je čitala preko njegovega ramena in z njim vred se je storilo tudi nji inako. O njenem prejšnjem življenju ni vedel on ničesar, pa je tudi ni izpraševal. Imel je lepi, nezavedni egoizem svoje mladosti, bil je bre? ljubosumnja, brez nepoikoja. Poln las'nega življenja, ki je kar kipelo iz njega, je m.'islil naglas, ji je vse zaupal, d očim je ona ostala tiha in zaprta.
Tako so telili dnevi in tedni v n>irni blaženosti, ki se je skalila za hip vsled okolnosti, ki ju je oba zelo vzburkala, a vsakega po svoje. Ona je mislila, da je zanosila, in mu je to raz odela s tolikim veseljem, da se je tudi njega prijelo. A v dnu svojega srca se je bal. Dete, v njegovih letih! —r Kaj bi z njim? — Ali ga naj pripozim? — In kakšna zaveza med to žensko in njim? — Kakšen zapletek za bodočnost!
Hipoma se my je pokazala veriga, težka, hladna, sklenjena. Ponoči je spal prav tako malo kakor ona; in drugi poleg drugega v prostorni postelji, sta sanjala X odprtimi očmi, po tisoč milj vsaksebi.
K sreči je bil strah prazen, in zopet sta živela po starem mirno, popolnoma zase. In ko je minila zima in je solnce prigrelo, se je njiju kajba olepšala in povečala zia teraso s šatorom O večerih sta jedla tam pod zelenkasto sevaj očim nebom, po katerem so se sprele-tavale lastavicc s svojim drobnim cvrčanjem.
S ceste je vstajala puhteča vročina in ves šum sosednjih hiš: a najrahlejša sapica jima je pahljala hladila, in s prepletenimi nogami sta presanjala po ure in ure, dokler nista več ničesar videla. Jean se je spominjal podobnih noči na ronskih bregovih, je sanjaril o daljnih
konzulatih v vročih deželah, o ladijskih mostičih P'"'' odhodom, ko bo sapa tako nadolgo pihala kaikor tj"' pod katero plahuta zavesa na terasi. In kadar m" neviden poljub zašepetal na ustnicah: "Ali me ljubi«' tedaj se je moral vselej od daleč vrniti, predno j« govoril: "Oh. da, ljubim te ..." Tb imaš od tega. si vzameš tako mladega fanta; takim blodi vse po glavi.
Na istem balkonu, samo ločen z železno preg"'®^^' po kal,eri so se pletle rastline -— plezavke, je grulil ® en parčak, goppod in gospa Hettema, zakonska dvoi^ ca, zelo debela, katerih poljubi so tleskali kakor nice. Cwdovito srečno sta bila izbrana, enaka po okusu, zavaljenih pregibih, da je bilo res genijivo- P" slusati tadva zaljubljenca zarjavelih let, kako sta oprta na naslon, pnav potihom duete, stare senti'"®''^ talne romance ...
"A slišim ga, kako vzdihuje v mraku; prekrasen sen—pustite me, naj spim!"
Fani sta bila všeč, rada bi ju bila spoznala sih sla se ona in soseda skozi očrnelo pregrajino " druga drugi nasmehnili, dve si<ečni zaljubljeni moža pa sta se držala kakor, po navadi bolj napct° tako se ni razvil razgovor.
Neko popoldne se je vračal Jean po Quai d domov, ko ga na oglu rue Royale nekdo pokliče
Paris'
za-
je čuda krasen dan, gorko solnce je privabilo ves na ta bulvarski ovinek, ki mu ga o lepem solnčner" hodu ob promenadni uri ni para na svetu.
'Sedite np semkaj, mlado cvetje, in pijte kaj očem dobro de, če vas gledajo."	^
Krepke roke so ga bile zagrabile in posedla pbhto pred kavarno, ki si je osvajala trotoar s vrstami miz. Ni se-upiral, godilo mu je, ko je KO zvedavo šepečejo okrog njega, ljudje is stratjci v progastih suknjah in z okroglimi klobuki Caoudalovo.
(Dalie prih.)
sliW,
OCTOBER 17th, 1921.
"ENAKOPRATNOST"
STRAN 3.
Sest.
Berolinski izprehodi.
(Po cestah.)
(Konec.)
kjer se pričenjajo komu-^'kacije v Grunwaldu, Wansee kipi življenje. Vse, kar je °8ato, sedi in se zabava v mors-kopališčih, kar ni bogato, z najrazličnejšimi promet-sredstvi v Grunewaldu. In ^fičina ljudi v Berolinu danes hogata. Kot povsod. In vsak popotnikov nosi v papirju ^3vit provijant. V Grunewaldu I^festanejo ceste, tam se zlijejo ^toki ljudi v ogromno, črno,
potečo se reko, ki stopa čez bregove —T in ilHe prostorčka za dva, — ZEU tri — za celo družbo. In pod vsakim drevesom, na vsaki dlani zelene travice sedi Berolinčan, uživa takozvan zrak in nedeljski mir... Proti večeru, ko nastopi familija pot domov, je Grunewald ves izpremenjen. Od tistega zelenja, kar je bilo še zjutraj, ni videti nič več. Lč papirji, ki so vsebovali različne vrste klobas, paštet in kola-čev, pričajo o nedeljski invaziji... A ne samo izleti v najbližjo okolico so Berolinčanom zelo priljubleni, po vojni se je pričel drug sport. Zelo zanimiv.
ALI SE LAHKO OZDRAVIM?
To je, kar hoče vedeti vsak bolni moški in ženska. Jaz vam bom na to vprašanje odgovoril, če pridete v moj urad na posvetovanje in preiskavo. Preiskal vas bom natančno in to zastonj, vzrok bolezni in moje mnje-nje o vašem slučaju bo temeljilo na moji preiskavi. Poleg tega ste tudi na boljšem radi mojih laboratorijskih poiskusov. S tem da izvedem te razne poiskuse in preiskave, vam končno lahko povem, če vas lahko ozdravim in vam pomagam.
POSVETOVANJA IN PREISKAVA ZASTONJ. PRIDITE K MENI PREDNO ŠE NI PREPOZNO.
Jaz zdravim vse bolezni razun Ce je položaj žc neozdravljiv. V vseh 81%-tajih katci'e prevzamem sknSam ozdraviti kakor liitrb moRoCe, v zadovoljni vo bolnika in mene .samega. Imam dvajset letne skušnje pri zdrav-li»n,i\i novih in 7a«l:ir>»'ih hnl^znl in mo.ia dol'"" in nsDešna skušnja ml Pomaga do Številnih zadovoljnih bolnikov ki pošiljajo dnevno k meni druge bolnike, kajti jaz računam silno malo tako da dobi moje zdravljenje VKak bolnik, Jaz zdravim brez bolečin, in ni vam treba zgubljati vašega delavnesa časa za zdravljenje.

URADNE URE: od 9. dopoldne do 8. zvečer.
OR.KENEALY
Ob nedeliah od 10 doDolclnc do 2. Dopoldne
647 Euclid Ave) Drugo nadstropje Cleveland, O.
Nasproti	Vrata za pad »o of!
, Taylor arkade	Star gledališča

Ravnokar je izšla knjiga
Razkrinkani Habsburžani

katero je izdala Ameriško-Jugoslovanska Tiskoviia Družba.
Knjigo' ;e spisala grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju.
V knjigi opisuje vse podrobnosti viadajoče habsburske kliko, kakor tudi smrt ceaarjeviču Rudolfa.
Knjiga je jako interesantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo.
Cena knjige je samo 60c
J
i
i i
DOBER cist
v KOSIH PRAVI POCAHONTAS premog
dopeljan na vaš dom.........
MINE RUN	CftOHIO LUMP
druge vrste . .fV®" V V po . . ....
Pokličite nas, da vam pripeljemo poceni premog vsake vrste. — Main 2836
COAL LAND DEVELOPMENT CORP. 2325, CANAL RD.
PRENOS!
$10.75 $6.50
O
H
©
Prank J. Lausche slovensta odvetnik
Naznanjam cenjenemu občinstvo, da sera otvoril svojo odvetniško P'sarno ter bom uradoval po dnevi 1039 GUARDIAN BLDG. in zve-od 6:30 do 8. ure na domu, 6.\2tl St. Clair Ave. Izvršujem vsa v odvetniško stroko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega sveto« ^alca v sodnih ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašega slovenskega rojaka, ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila. PHONE ~ CENTRAL 71.0	MAIN 2327
močvirju velemesta^
Roman iz življenja prišel j enke v Ameriki
CENA 50$.
. Naročite pri Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE.
Zunaj na periferiji mesta se razprostirajo na kilometre široki vrtički, — na stotine, na tisoče majhnih ograjenih parcel, od katerih nekatere ne obsegajo niti deset kvadratnih metrov. Prvotno so bili ti vrtovi namenjeni delavcem. Danes pa je pred vsem uradništvo, in srednji sloji sploh, srečni in ponosni ^^osestniki ''vrta". Tak vrt je zanimiv ne le za to, ker je tako majhen, ampak pred vsem za to, ker se najde na tej "zemlji najbolj čudne stvari". Mala lopica je tam, gredice za cvetje in zelenjavo.
In gospa asesorjeva odroma že po kosilu z deco tja "na deželo", dela, okopuje, ruje plevel... Zvečer po pisarni pa jo priseka še gospod asesor. Pomaga zalivati pridelane tomate, korenje in peteršil. Ko je vse končano, se odpočijo vsa rodbina v lopi — in potem domov. Spredaj otroci s par rožami iz "vrta" — zadaj gospod in gospa s par ''kolerabcami" iz "vrta"... Tam zunaj Berolina je tisoč "sreč v kotičku". Meščanskih sreč. Meščanstva Berolin-čana ne more zatreti nihče, — ni ga mogla vojna, ne komunizem in ga ne bo nihče.
Ko se je zvečerilo in ko je nedelja takorekoč že minila, o-žive zopet ulice, ožive lokali... Tipalnice nočnega metjeja se zbude in krila se dvignejo...
Kot kipi v glavnih ulicah Be-rolina življenje tudi ponoči, prav tako zavzamejo gotovi okraji o-bličje tihega, razkošnega provinci] alnega mesta. Hiše vse med
drevjem, poraščene z zelenjem, , > ,	.	. i
J ^ , . 1 i." • 1 11 • , pdet v črne barve m veliki pla odprta okna m vabljivi balkoni. ,	,
Potem Ljubljana. Kovčeg v kot in pasport s podpisi v rniz-nico. Ljubljana! — Že poj o e-Icktrični zvonci po garderobah, že so skušnje.., Včasih pa šine misel le za en sam kratek hip na promenado .
-O--
Pri Ivanu Meštroviču
Ko sem bil v Splitu, sem hotel tam obiskati prijatelja Pe-ruzzija, toda zvedel sem, da je Peruzzi na počitnicah v Dubrovy niiku pri kiparju Meštroviču. Ta novica me je zelo razveselila, ker sem upal na ta način priti v delavnico našega velikega mojstra. Jaz sicer nisem med onimi ljudmi, ki si za svojo slavo žele znanja s slavnimi možmi, toda kar se tiče Meštroviča, moram priznati, da sem si iskreno želel; da bi ga osebno spoznal ali vsaj \'idel.
Odhajal sem torej v Dubrovnik z najlepšimi nadami. Sicer stvar ni šla tako gladko, ;kako'r sem si mislil, kajti znanci, ki sem jih iskal v Dubrovniku, so bili deloma na potovanju, deloma v kopališčih in tako nisem mogel niti zvedeti, kje ima Mestro-vič svojo delavnico. Šele ko sem se čez par tednov vrnil z dubrov-nižkih otokov, se je ta zadeva sama po sebi razrešila.
Bilo je ravno na dan smrti 'cralja Osvoboditelja, ko sem .ne zopet vrnil v Dubrovnik. Že v pristanišču v Gružu so se vide-
znaki žalovanja; vse ladje so male zastave, spuščene na po! jambora, s hiš in vil so visele črne zastave, /Dubrovnik je bil
Z lučkami s pisanimi očibrani. Z glasno govorico... Z veselim smehom. Tam žive oni, ki imajo dovolj za udobno stanovanje, a premalo za večerjo v finem hotelu. Zato sede doma in si pravijo: ostanimo raje doma, je prijetneje. In najbrž je njih delež resnično lepši. Iz raznih kotov, kavarn, r<?štavracij, kabaretov pa nosi vroqa poletna noč zvoke orkestrov. V Berolinu je skoraj v vsaki kavarni koncert. Navadno koncertirata samo dva, .eden pri klaviru, drugi na violini. In ne baš sijajno. Berolina-ki buržuj ve to, zato sedi doma in njegova žena mu lahko igra Beethonove sonate ob luninem svitu.
Ob luninem svitu so aleje v Charlottenburgu polne. Vse klopi zasedene od tistih, ki se hla-de, in onih, ki govore o ljubezni... In v "aleji zmag" šetajo parčki — nanje pa gledajo imenitni ljudje z visokih postamen-tov, iz klesani v marmor. Gledajo mirno, nepremično: češ, tudi tedaj je bilo tako. — In tako je v redu.
Presenetljiva je solidnost Nemcev tudi sedaj po vojni. Vse
kati so naznanjali: kralj..."
'Umro je
Bilo je zvečer in vsi dubrov-niški zvonovi in zvončki po vseh cerkvah, cerkvicah in samostanih so udarjali s svojimi žalnimi glasovi, da se je razlegala njih otožna pesem daleč v mrak. V Dubrovniku namreč ne zvone po naše, ampak bijejo ob .-no stran, kar dela pri tolikem številu zvonov celo pesem je •-■tožnejšo.	'
Hodil sem po plači kralja Pe-fra in sem premišljal, kje bi na-fel za ta večer primerno družbo, ko sem srečal slovenskega dijaka, počitniškega potovalca, ki mi '"e povedal, ki mi je povedal, da ;e v Dubrovniku slovenska re-"tavracija ''Gradac" kjer so navadno najdejo kaki znanci. To mi je bilo novo.
Odšli smo torej na "Gradac" in smo tam vstopili skozi vrata v idu, kjer je bil s črnim florom prikrit napis: "restavrant Gradac" po par stopnicah smo prišli na prijazno teraso čez in čez
ju, kjer je par barak z novo o-peko pokritih."
Peljal sejn se drugi dan v Gruž in sem stopal po prašni cesti ob Lapadu. V pristanišču so stali veliki parobrodi iz raznih krajev sveta in mornarji so na njih opravljali svoje delo. Enega teh velikanov so popravljali z bobnečim razbijanjem. Šum pristanišča je počasi izginil in tam na koncu poti ob morju sta se pokazali dva baraki z novo opeko kriti. Tu v podnožju Lapada so lepe nove vile, s cvetočiimi vrtovi, tu je tudi moderni hotel "Lapad" tik ob morju in gori po bregu so dehteči gaji, sprehodi, vrtovi — a vse to nas danes ne zanima.
Že od daleč so se začuli znani udarci kladivov . . Lesena vrata zapirajo vhod na dvorišče. — Vstopim v prvo barako, nisem niti zapazil, da je "prepovedan vhod". Nekaj delavcev je pri delu in med njimi sam mojster Meštrovič. Nisem ga takoj spoznal, dasi je moj pogled nehote iakoj obstal na njegovem izrazitem obrazu in črnih očeh. Vprašal sem po PeruzzJju in sem odšel v drugo barako, kjer sem našel Peruzzija z dvema kiparjema. Tu je stal tudi model mavzoleja. Mavzolej bo stal na griču poleg Cavtata, kjer je že doklej stala mala domača kapela.
Rodbina Račič je bogata stara rodbina, ki ima svoje paro-brode in torej lahko žrtvuje nekaj milijonov za svoj mavzolej. Mojster Meštrovič bo postavil u-metniško delo prve vrste: mavzolej ima obliko kapele s kupolo: pri vhodu stojita 2 karija-tidi, noseči pročelje: v notranjo-;Ui tvorijo glavne stebre štirje angeli, z dušami v naročju, v ozadju bo oltar: vsi kipi bodo izvršeni iz Vraškega kamna. Posamezni deli so že gotovi, v njih se jasno kaže ona Meštrovičeva umetnost, ki se je tako bogato izkazala v kosovskem hramu in je očarala svet v Rimu, v Londonu, v Parizu.
Kosovski hram bo ostal neizpolnjen sen umetnika . Treba bi bilo kiparjev in kamnarjev iz vse Jugoslavije in od drugod, da bi šli in bi stavili hram na Koso-vem. Treba bi bilo sto in sto delavnih rok, zidarjev in tesarjev, stavbenikov in graditeljev, da bi zidali veliki spomenik svobode . In treba bi bilo velikih denarnih zakladov, da bi v desetletjih stal pred nami uresničen veliki življenski načrt največjega jugoslovenskega umetnika. Sedanjost ne zmore tega dela, komaj sanjati moremo o njem. Ali ga bo zmogla bodočnost!? Ali bo stal Kosovski hram ob stoletnici našega osvobojenja? Tudi drugi veliki umetniki niso videli dovršenih svojih največjih del. Dovršila so jih stoletja. Tako
v prvo barako. Mojster me je prijazno pozdravil, ponudil jej nama cigarete, prižgali smo in, smo začeli pogovor. Vprašal me j je, ali je še Plečnik v Ljubljaiii
—	par besedi o Ljubljani sploh
—	in še to in ona. Med tem sem si ogledal posamezne dele oltar-; ja: tu je stala že skoraj dovršena Madona z detetom v naročju, delo čudovite nežnosti in lepote, ki bo znana daleč po svetu, relief — pieta, ki je po svoji kompoziciji pravi umotvor te vrste, in dvoje stranskih reliefov, vsak s tremi angeli, fjevaj očimi, oziroma svirajočimi slavo Bogu. Vse to bo prišlo do prave veljave šele v skupnosti in vendar bi vsak del posebej človek gledal in občudoval.
Toda ni časa: mojstru in delavcem se mudi na delo.
Po,slo vil sem 3C in odšel. Bil sem zadovoljen, da sem ''zrl" v delavnico Ivana Meštroviča
SRAJCE
Moške svilene srajce, fino izdelane, vredne $6.00
sedaj $4.80 B&W siMamik
6205 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O.
—L L.
iQGlLAgLAJTlS
v "ENAKOPRAVNOST^*-
A.F.SvetekCo.
Edini
SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD v COLLINWOODU.
15220 Saranac Rd.
Wood 44.
Krasni avtomobili za vse slučaje.
AMBULANCA.
issieigsssš'
■lokrito z gostim zelenjem, ki ga Wi na okrog v obilni meri neke' Kosovski hram ostal sen se-
vrste trta, z modrim cvetjem v
nbliki grozdov in se vije po zna-,ma svoje tariff Trgovina, k-	dubrovniških stdbrih
ZA ZABAVO IN POUK
g	DR. L. E. SIEGELSTEIN
Pravljenje kr^-nih in kroničnih bolem: je našia specijalitflla. Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 91b St.
tiradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. uro t ® S. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
ferji, postrežki. Vsepovsod paragraf, ki ne moti, jim dajo udobnosti, jim je potreba. In še nekaj je vredno, da omenim: ulju-dnost. Vojna, ki nam je pokazala Nemce v divji bestijalnosti, je minila, — slekli so vojaško suknjo napol sami, napol so jim pomagali drugi. Sedaj so zopet dobrodušni — pijejo "Spaten-brau" in plačujejo davke. Velike. Za svoja grehe. Vsaj sami pravijo tako in se pri tem nalahko smehljajo.
Dnevi so potekli in promenade so se bližale h koncu. Še skok v Draždane — esperan-tisti imajo tam del svojega kongresa. ''Torquato Tasso" v deželnem gledališču;• kot slavnostna predstava jc pričal, da so tam zimske sezone bogate na lepih ^ečerih...
Zaprl sem zopet kovčeg in se vozil zopet preko treh zemlja. Carinarnice! Pasporti! Od Draž-dan pa do Ljubljane sem izvlekel pasport ravno devetindvaj-sčtkrat.
lad vsem prostorom pred restavracijo, tako da je prav prijetno v njeni senci.
In glej. tu pri mizi sedi Peruzzi. Dolgo se že nisva videla, menda deset let. Spoznal me je takoj. Začudil se je, da sem še tako mlad — priznanje, ki člo-
F, A Č U N.
IZ URADA DRUŠTVA "SLOVENSKI SOKOL" v PRIJAZNO NAZNANILO.
To naznanilo je za vse one, Ip so svoje čaae nazaj darovali v sklad za zidavo Sokolskega doma, kar se pa ni moglo izvršiti. : ..
Denar, ki je bil nabran v ta namen se bo vporabilo za telovadno orodje in druge potrebščine za učenje telovadbe in za vzgojo soko'lstva. Na zadnji seji Sokola dne 14. oktobra je prišla ta stvar na dnevni red, ker je vse v zvezi s prodanim posestvom u-rejeno. Prejeli smo ves denar, svoto $9,000.00 in vse napake, ki so obstojale že od leta 1872 so bile popravljene. To delo je izvršil nas mladi advokat br. Frank J. Lausche, kateremu društvo čestita, ker je vse tako hitro in pravilno uredil.
Darovalci, ki so darovali za zidavo lastnega Sdkolskega doma so:
d an j osti in delo bodočnosti.
Mavzolej na Cavtatu bo stal v par letih; že danes je za to u-metniško delo veliko zanimanje v Londonu in drugod. Tja na tihi grič poleg starega Dubrovnika bodo romali romarji s celega sveta, ne na grobove starih gospodarjev, ampak občudovat delo slovenskega umetnika Tu bodo videli komaj "sled sence
veku v mojih letih prav prijetno one glorije, ki je bila zasanjana zazveni na uho in srce — in tu- v Kosovskem hramu.
cli jaz sem mu koj povedal, da r.e ni nič postaral in nič izpreme-nil. Sedli smo torej 'k mizi in re. je začel pogovor o nekdanjih
In vendar je tudi tu ves Meštrovič: ta vznesena askeza, ki vzame kamenu njegovo pezo in ga oduševi, da v njem vidiš sa-
1)	Slovenske Sokolice.. $87.21
2)	Franik Cerne........25.00
3)	p. Lustrick......... 2.00
4)	Frank Oraižem......35.62
5)	Fr. Sare............ 1.00
6)	Ameriška Domovina 50.00
7)	Frank Kovačič...... 5,00
9) Jurij Ur bas t -------- 5.00
10)	SI. N. Čitalnica......25.00
11)	Fr. Majerle ......... 1.00
12)	John Gornik....... . 50.00
13)	Louis Zigler........ 1.50
14)	Geo Travnikar f .... 10.00
15)	Anton Bobek....... 1.00
16)	Rev. Pcnikvar...... 3.00
17)	Ivan Špehek......
18)	Anton Grdina ...... 15.00
19)	Frank Hudovernik .'. 3,00
20)	Ivan Pirnat f....... 4.00
21)	Ivan gpehek........10.00
22)	Rudolf Perdan, od Janez Krstnika, št. 25.. 7.85 in na potovanju .... 15.00
23)	Svob. Slovenke, Št. 2. SDZ...............10.00
24)	Fr. Milavec......... 1.00
25)	Sv. Ciril jn Metod ... 5.00
26)	SI. Sokol, Dulno, Pa. 5.00
27)	Sokol Havliček ...... 5.00
28)	Vinko Oberstar..... 2.00
29)	Napred. Slovenci, št.
137 ............... 5.00
30)	Primož Kogoj....... 1.00
31)	Dr. Naprej, št. 5.
SNPJ..............50,00
32)	Mike Setnikar......12.00
33)	Dr. P. Trubar, št. 126 SNPJ.............$10.00
34)	Dr. Uboj. št. 53 SNPJ. 1.76
35)	Dr. Lunder & Adamič 5.04
36)	Preveč & Pekol...... 15.00
37)	Dr. J. M. Seliškar ... 25.00
38)	Frank Russ ......... 1.00
39)	And. Krajnc........ 2.90
40)	Dr. Triglav.........10.00
41)	And. Noeh.........—.25
42)1	Dr. Uboj, št. 53____ 7.80
43)	Jože Žele ........... 3.00'
44)	Hinko Bole.........21.00
45)	Joe Korach......... 2.00
46)	Ivan Nose ......... 1.00
47)	Frank Kerže....... 55.18
48)	A.iHaserodt, (Councilman) ..............10.00
10.00 j 49) Kunstel brata...... 5.00
50)	John Zamljen f..... 8.00
51)Mrs.	Pirnat ........ .2.50
52)	Anton Kaušek......22.00
53)	Frank Gornik....... 5.00
54)	Math. Satkovich____ 2.00
55)	Ivan Levar......... l.OL
56)	Anton Žgajnar...... 1.00
57)	Ivan Ježek......... 1.00
58)	Karol Armbruster .. 1.50
59)	G. Urbas f..........10.00
60)	Tomica Samsa......10.00
61)	Rudolf Perdan......10.00
62)	Anton Osovnik......10.00
63)	Frank Pikš ......... 5.00
64)	Anton Fifolt........ 5.00
65)	Jože Kalan .........25.OO
66)	Jakob Weiss -j-......15.00
67)	Jože Birk ........... 26.00
68)	Anton Golob........30.00
69)	Aloizij Kužnik ...... 5.00
70)	Edward Kalisl^......25.00
Skupaj ...........$838.10
■n sedenjih časih, o znancih in mo izraz velikega daljnega živ
neznancih, o Ljubljani in njenih zanimivostih, o naših letih in no-
Ijenja, vabečega za seboj iz vsakdanjosti, ta pri,prostost, tiho
vi pilharji. Pravil mi je, da ga | molčeča, kakor zemlja, iz kate-ie povabil Meštrovič k sebi. da I re je izšel umetnik, in vendar ta-
mu pomaga pri delu za nagrobni mavzolej, ki ga izvršuje naš veliki umetnik za bogato rodbino. Račič v Cavcatu. Vprašal sem ga, če bi bilo mogoče govoriti a slavnim mojstrom Meštrovič pa je bil ravno te dni nekaj bolan in ga že par dni ni bilo v delavnico. Sklenil sem torej počaka-ti. V par dneh mu je bilo bolje j in Peruzzi, me je .povabil, naj ^edaj je poln prekrasnih pod- [pridem dopoldne v delavnico na ; pjsov. Okroglih in ovalnih ličnih | Lapadu:
pečatov.	' "Tam na konci poti ob mor-
Ta svota se je naložila na ime Slovenski Sokol v Slovensko posojilnico po 5 % obresti in se bo pričela rabiti kakor hitro se prične zidati Slovenski Narodni Dom. Slovenski So:kol bo tedaj pomagal s tem denarjem za nakup telovadnega orodja in drugih potrebnih stvari za telovadnico.
S tem naj bo vsem pojasnjeno, da Sokol ni zapravil tega denarja, ki je bilo darovano za procvit sokolstva. S tem zaključujemo naše zapiske in se prav lepo zahvaljujemo še enkrat vsem darovalcem, društvom, kakor posarheznikom.
Cleveland, O., 17. oktobra, 1921.
\	FRANK HUDOVERNIK, tajnik.
DRAMATIČNI ODSEK SOKOLA!
igrovodja br. Josip Kalan.
1910 Čisti preostanek igre "-Sad greha''..............$ 85.03
ko jasno govoreča, kakor velika misel v kamen izklesana, te rake in prsti, tako bizantinsko dolgi in rnirni, kakor mrtvi, in vendar strmiš vanje, kakor da je v njih vsa skrivnoat življenja, ki jo sprejemajo in zopet oddajamo.
Ko sem včasih z otokov gledal na dalmatinske gore in bregove, iz katerih je prišel tudi naš Me-štroyič, se mi je zdelo, da je v tej skalnati zemlji zakopana vsa skrivnost njegove umetnosti.
Odšla sva s Peruzzijem nagaj
1911 Preostanek	od igre "'Sin" ....
1911 Preostanek	od igre "Mladost"
1911	Preostanek	od igre "Cigani"
1912	Preostanek	od igre "Mati"... 1912 Preostanek	od o gre ''Detektiv"
20.45 100.70 29.68 14.37 33.57
- Skupaj . . ................$	283.80
Telovadni odsek Sokola nabral ...................4.2?
Nabrano od raznih članov društva Sokol in raznih veselic ...............................................124.71
Skupaj . . . ..............;.$ 412.78
Darovano od rojakov itd....................$ 838.10
Skupaj
$1,250.86
STRAN t
'TSNAKOCRAVNOffT'
OCTOBER 17th, 1921.
Clevelandske novice,
—	Včeraj se je vršil pogreb
enega najbolj vnetih, zagovornikov strokovnega unionizma v Olevelandu, Wesley Workmana, ki je bil ustanovitelj tesarske unije v Clevelandu. Na pogr.ebu je bilo navzočih nad dvesto oseb, ki so prominentne v cleveland-skem unijskem gibanju. Bil je star 54 let. Ko je bil star 25 let, je imel lepo priliko, da napravi dobičkanosno karijero kot stav-binski kontraktor, toda raje se je posvetil boju delavstva za izboljšanje, in temu svojemu cilju je ostal zvest do kraja. Bil je skoro do zadnjega časa tajnik okrajnega tesarskega koncila.
—	Zupanovemu brezposeln nostnemu < odboru se poroča od enega izmed podkomitejev, da se industrijalno stanje v Clevelandu izboljšuje v nekaterih ozi-r h. di čim se %upet si.ibša v drugih. Tovarr.p American Sieel & Wire Co. obratujejo aekako 50-odstotno. Delavci v Cje.-.-'.ind Hardware C t. delajo po 4 dni v tednu in istotako je po drugih tovarnah. Nekatere go popolnoma zaprte, druge zopet komaj gibljejo in če se .prične nekje de. lati. se poslabša drugod, tako da o splošnem izboljšanju ne more biti nikakega govora.
—	Prohibistični agentje so pričeli tudi s pogonom na lekarne, ker jih je več, ki prodajajo žganje osebam breiz zdravniških receptov. Prijeta sta bila že dva lekarnarja in sicer Kari Zantiny in Jakob Buckstein, 2533 St. Clair Ave. Obdolžena sta, da sta prodala en pint žganja. Nadalje sta bMa prijeta še Jos. Kurlan-der in Samuel Mitchel, 2402 St. Clair Ave., obdolžena istega prestopka.
—	Rak, ta strašna in skoro neozdravljiva bolezen, se po poročilih zdravstvenih oblasti čim. dalje bolj širi po Clevelandu kakor pO Zedinjendh državah sploh. Preračunano je, da bo znašalo število žrtev te bolezni za cele Združene države letos okrog 90,..
000. V Olevelandu je umrlo v prvih šestih mesecih tega leta 319 oseb za to boleznijo. Navadno umrje za rakom več žensk kot moških.
— McGannon je dobil 20 dni zapora v prisilni delavnici in $100 globe, ker je omalovaževal sodno oblast ter skušal pregovoriti glavno pričo pri njegovi obravnavi, Miss Neely, da bi spremenila svoje izpričevan je. Ker je vložil na prizivnem sodiš, ču prošnjo za ponovno obravnavo, še ne bo šel v zapor. Svoj' prvi kazni radi krivega pričanja še tudi ni nastopil in se nahaja prostem pod bondom. Za ta prestopek je obsojen na zapor od enega leta do deset.
—	Slovenec ubit v avtomobilski nesreči. Včeraj se je ubil Frank Černelič, slovenski p A: na 1126 E. 68. St., ko se je avtomobil, s katerim se je peljal, na poti med Genevo in Clevelan-dom prevrnil. Deset minut po nesreči pa je že izdihnil. Skupno z njim so se peljali tudi žena in trije otroci, izmed katerih pa ni nihče nevarno poškodovan. Pokojni je dorpa iz Dol pri Vidmu na Štajerskem. Star je bil 33 let. Bil je član Woodmen of the World. Družini izrekamo naše iskreno sožalje.
—	Iz poboljševalnic bo spu-čenih na prosto do 15. februarja 1922. devet clevelandskih jetnikov, ki so bili radi različnih zločinov obsojeni na več let ječe. Dobili so namreč pomiloščenje od posebnega tozade\mega odbora. Več prošenj za pomiloščenje, med katerimi je tudi prošnja za Slovenca Louis Valenčiča, pa je bilo še začasno odloženih.
—	V državi Ohio imamo še 131,006 oseb nad desetim letom •starosti, ki ne znajo ne pisati ne čitati. Med temi je 28,535 takih, katerih stariši so bili tukaj rojeni, 5,191 tukaj rojenih, katerih stariši so tujezemci in pa 84,387 tujezemcev. Samo v Clevelandu je 33,164 oseb, ki še ne poznajo črk.
—	Zgodaj včeraj zjutraj je
vprizorila policija velik pogon na gamblarje. V neki hiši na Central Ave. Je zajela 68 moških, katere se je dobilo pri kockanju za denar. ' V neki drugi hiši na vzhodni 18. cesti In Payne Ave. pa je bilo prijetih sedem moških ki so igrali karte. Vsi aretiranci se bodo morali danes zjutraj zagovarjati pred policijskim sodiščem.
— V teku par dni bodo pričeli zvezni prohibistični agentje s pogoni na prodajalne, kjer se prodaja slad, hmelj in druge potrebščine za izdelavo piva na domu. Državni komisar Russel, glava o-hijskih suhačev, je naznanil v Columbusu zadnjo soboto, da bode pričeli agentje sirom države s pogoni, kakor hitro dobijo tozadevno povelje od prohibistič-nega komisarja Haynes-a iz Wa-shingtona. Zvezni suhaški zastopnik Counts se pripravlja, da preišče 25 clevelandskih trgovin, ki prodajajo izključno le omenjene potrebščine. Neka velika tr-govima v Toledo se je protivila suhaškim agentom, ter ni hotela zapreti vrat. Zadeva bo šla naj-brže na sodišče, kjer se bo dognalo, če je ta najkasnejša odredba pravomočna ali ne.
— Bleda luna" je zgubila že vso svojo nekdf^pjo veljavo med
Slike iz sodobne Rusije.
Petrograd.
(Svetljakov.)
Tišiha po ulicah. Molk in skrb sta zapisana na obrazu delavskega mesta.
V	Petrogradu, v nasprotju z drugimi kraji — zelo malo trgujejo, ampak mnogo delajo.
■ '.Kljub pomanjkanju kuriva in delavskih rok se ne zapirajo tovarne, ampak delajo in napredu_ jejo.
Glavno vprašanje je koncentracija industrije — edin parne ten izhod iz teižkega industrijskega položaja, edino sredstvo, da se ubeži neproizvajalni potra. ti sil.
V	mestu se kade dimniki 156 velikih tovarniških podjeti. Ali delo po njih ni enakomerno razdeljeno, ker ne more dobiti vsaka tovarna zadostnega števila delavcev, ki jih je mViogo v rde> či armadi in po drugih službah sovjetov. S kurjavo se zelo štedi.
Po novem načrtu koncentracije se bo delo petrogradskih tovarniških podjetij ustavilo, se žt ustavlja. Naprej bodo delala samo ona podjetja, ki so dobro opremljena y tehničnem oziru In
otroci s svojimi vzgojitelji in vzgojiteljicami. Mahajo z rokami, robci, pozdravljajoč prišle-ce, sredi katerih so morda tudi njihovi starši.
"Kako je tu dobro!" — se razlegajo z vseh strani glasovi otrok. Kamor kreneš, povsod deca. Na travniku pojejo in s« igrajo. V reki se kopajo. Na bregu bele sraijčke — goli otrocič-ki. In tam v gozdu nabirajo razne sadeže. Po posameznih dvorcih in poslopjih stanujejo skupine po 50—200 otroik. Tu so ko. Ioni je sanatoriji za slabotne in internati za defektivne.
, Starše zanima navadno samo to, kako jih tukaj hranijo. Razumljivo, da ne razkošno in ne v izoblici, Hrano jim dajejo po normi, določeni za otroke raznih kategorij. Z boljšanjem splošnega položaja se boljša tudi deč-je vprašanje. Pa tudi sedaj uživa petrograjska deca samo dobrine.
Zvečer se vrača prenapolnjeni vlak v Peterburg. Govori se o utisih o Siverski. Niti eden ni nezadovoljen. Hudo jim je samo to, da more uživati v večini slučajev siverske dobrine samo en otroik delavca, medtepi ko morajo biti ostali doma, ; '
ptairniHBuiPiynmgiUBiHimimiiiiiiiyHUHHiir
MALI OGLASI

Zemljani. Kvečjemu kakšen sol- ki imajo ha razpolago največ zov zaljubljen poe^ se Še spomni kuriva. Delo v teh tovarnah bo nanjo, pa tudi to prihaja čim- poskočilo na maksimum. Niti dalje iz mode. Ko je sinoči u- eden stroj v tovarni ne bo smel
boga zapuščena luna mrknila, ni to vzbudilo dosti zanimanja. Najmanj pa je brigal mrk množice, Setajoče se po dolenjem delu mesta, kajti mnogobrojne luči so ukradle luni ves njen nekdanji čar. Dozdaj se še ni zvedelo, kaj misli luna o nas, ker smo postali tako brezbrižni napram nji.
PEVSKO DRUŠTVO "JAD-RAN" COLLINWOOD, O.
je prejelo pred kratkim časom iz stare domovine od Glasbene Matice veliko zbirko
RAZNOVRSTNIH PES,MI
in se torej tem potom priporočamo slovenskim in hrvaškim pevskim društvom, da kadar kaj sličnega rabijo, da se obrnejo na naše društvo. Imamo v zalogi precejšnje število skladb za klavir, raznih solo spevov, kvartetov za moški in mešani zbor in s^loh vse kar pevska društva rabijo. Seate po zalogi sedaj, kajti ko enkrat zaloga poide vam ne bomo mogli več postreči. Pojasnite nam samo za kakšne vrste skladbe se zanimate in pošljemo Vam seznanek istih s cenami vred. Za vse informacije se vam je obrniti na društvenega tajnika.
Se priporočamo
Leo Bostjančič, tajnik.
1313 E. 167th St.
Cleveland, O.
ČLANOM PEVSKEGA DRUŠTVA "JADRAN" V NA-ZNANJE.
V sredo zvečer ob 8 uri se V* ši jako važna izvanredna seja; na kateri naj bodo navzoči člani jn članice ter podporni člani. Ukrepati imamo glede bodO' čih prireditev in za izboljšan]® društvenih zadev.
Ne pozabite na sejo!
, Tajnik-
Pohištvo in druga domača oprava, katero ne rabite in vara je v napo t j o, je vredna denarja. Mali oglas, za par centov v našem listu vas bo zadovoljil s tem, da boste hitro prodali.
■nnnBUHUMaunniMMH
Tiskovna Družba
American-Jugoslav Ptg. & Pub.
Company.
6418 ST. CLAIR AVE.	CLEVELAND, OHIO.
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik Tudi Vi
Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
THE AMERICAN-IUGOSUV PRINTING & PUBLISHING CO.
TEL. PRINCETON 551	6418 ST. CLAIR AVENUE,
stati brez dela. Obratno, semkaj, na podjetja 'koncentrirane skupine se bodo privedli iz drugih tovarn delavci, šipecijalisti in stroji.
Neumorna sila dela, ustvarja in gradi y pristanišču. V oživ." 1 j enem pristanišču ge vrši drugo delo, tudi neobhodno potrebno.
V	ddgi vrsti ob bregu ?toje inozemske ladje. Na bregu — skladišča. Stroj žvižga in mirno gode efektrično sviralo. Pristaniški delavci si nalagajo na hrbte breme, nosijo iji skladajo pod , železno streho skladišča.
Peterburško pristanišče je eden najvažnejših virov za sovjetsko Rusijo, od vsega sveta obkoljen. Kajti P,o njem dobiva potrebnejše stvari, nego je zrak, — produkte, poljedelske stroje, zdravila. Peterburško pristanišče bo igralo še veliko vlogo do zime za preskrbo stradaj očega Povolžja,
V	ogromnih poslopjih univerz, akademij, šol, laboratorijev je tudi življenje, mirno, neprestano delo. V nasprotju z lažmi ruskih emigrantOY-burzuj'ev niso začeli literati in pedagogi kup-čevati, ampak neumorno nadaljujejo svoje delo. V krogih izobražencev se z največjim zanimanjem pretresajo najnovejša ekonomska, finančna in denarna vprašanja. Pred seboj imajo celo vrsto dela o zgodovini, o novih odkritjih v estetičnem znanstVu in matematiki.
Peterburg se zaveda svoje odgovornosti pred inozemstvom in zato napenja vse svoje sile, da čim prej privede sovjetsko Rusijo iz gospodarskega opustošenja in gladu.
Ob nedeljah je vlaik nabito poln. Z vseh kolodvorov se odpravljajo peterburški delavci v mestno okolico, da se naužijejo svežega zraka in se oddahnejo,
Posebno polni so vozovi, ki gredo proti Sivemki — talko se letovišče na Varšavski železniški progi, 65 vrst oddaljeno od Petrograda.
Tam žive sedaj desettisoči otrok petrograjskih. delavcev, odpeljani tja po nalogu koipisari-jata za ljudsko pros veto. O praznikih in nedeljah gredo delavci in delavke obiskat svoje otroke.
Krasna poslopja siverskega le. tovišča so skrita sredi starih brez in 'smrek. Izpremenilo se Je samo letoviško "občinstvo". Sko-ro povsod vidiš samo otroke različne starosti. •
Na Sivers'ki je sedaj okrog 35,000 otrok. Obilica otrok pade v oči takoj, ko se pelješ z vlakom. Ob železniški progi stoje
V Jugoslavijo
Tesne vezi z vsemi deli Juaoslavile. Obilo dobre hrane. Zaorte kabine. Velik krov. Vse udobno.stl moderne ladie.
Red Star Une
PLOVBE VSAK TEDEN Pomol B8-62 — North River—New York
FINLAND, PLYMOUTH .... 5 nov. ZEELAND—Cherbourg ... 19. nov. KRONLAND—Antwerp ..... 22. okt.
LAPLAND ................29. okt.
SAMLAND—Hamburg .... 30. nov.
AMERICAN LINE
MANCHURIA (Hamburg in Danzig via Cherbourg) ......23. nov.
Cela Dot DO vodl. na Pollsko. MONOnijI<\ (V Hamburs In Danzle
via Cherbourg) ...... 26. okt.
MINNEKAHDA (v Hamburg In
Danzig) .......... 5. novembra
^WHiTE Star
ADRIATIC (v Cherbourg) .. 2. nov. OLYMPIC (Southaijipton) .. 5. nov. New York Ih ' Boston.— Azores. Gibraltar, Naples In Genoa
CRETIC .............. 22. oktobra.
ARABIC EX-BERLIN ..... 29. okt.
CANOPIC ................ 22. nov.
NEW YORK — V NAPLES IN GENOA GOTHLAND (samo 3. razred) 17. nov. Največja ladja ploveoa redno med južnimi evropskml prlstanlscl.
INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE CO.
120 LADIJ — 1,300,000 TON
9 Broadway, New York
all Drl katerikoli pooblaščeni aeenctJl . v Clevelandu.
. PRODA SE pisalna miza z "roll top" jako pripravna za društvene tajnike. Cena $15.00. Zglasite se na 1063 E, 67 St. _(245)
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu nazna njam da imam tovorni avtomobil (truck) ki je pripraven za
SELITEV in Za drugo prevažanje (moving & expressing). Kadar potrebujete slične postrežbe se oglasite pri dobro znanemu
Louis Zupane,
1250 E. 71. St.
ali pa pri JOHN ZUPANC 6603 St. Clair Ave.
;«5SXSX5)®®W!
NAS ZASTOPNIK ZA PUEBLO | COLORADO, in okolico g. JOSIP KRALL obišče v kratkem rojake v ta®®' nji naselbini, katerega jim top'® priporočamo. Zastopnik g. je zaveden delavec in želi, d® ^ na naš delavski list naroči herni Slovenec v Pueblo.
Upravnistvo.
»le-;

POBLAŠČEN ZASTOPNIK ; NAŠ LIST ZA NASELBINE
NOTTINGHAM, EUCLID in NOBlE OHIO
— je —
g. Vincenc Roller
ki bo obiskal vse tamkajšnje jake in agitiral za naš Ust.	^
Želimo, da se sleherni ^ ^ ali pa plača zaostalo narocO'"^ za naš list gori imenovanemu stopniku.	J
UPRAVNIŠTVO.
Naročajte dnevnik
ENAKOPRAVNOST
pro-

ZA PRODATI
Radi družinskih razmer daj am
VILO lASSlE
nahajajoče se 15 minut od me sta Kočevje — Jugoslavija, na čudovito lepem kraju in sicer samo za $1,300. Vila obstoji iz 8. sob in je zidana ter pokrita z opeko. Leži ob železnici in pri dveh glavnih cestah; je jako pripravna Za gostilno ali trgovino. Natančne podatke dobite pri lastniku.
Mihael Verderber,
41 Wilson Street, Norwood, Mass., U. S. A.
ZAMENJA SE
hiša z 10. sobami, v kateri se na-laja grocerija in mesnica za privatno hišo. Poizve se v uprav-hištvu tega lista.	(x
DVE SOBI V NAJEM: ena pripravna za pečlarje druga pa front soba za enega ali dva fanta. Električna razsvetljava. Zglasite se na 1079 E. 67 St.
(245)
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da imam na razpolago avtomobil za sedem oseb za prevažanje porok, krstov, itd. Priporočam se Za ob vsaki priliki, ako se me bo potrebovalo,
Louis Henigman, 439 E. 156 Str., Collinwood, O.	(243
Tel. Wood 180-L
TEL. IN POD. "SLOVENSKI
DRUŠTVO SOKOL"
Ust.
List Enakopravnost je pričel izhajati iz potrebe. Tako' je tudi potrebno, da se ga povspeši do cilja—trdne in neomajene podlage v splošnem. Da se to uresniči, je velike važnosti to, da se vsak izmed čitateljev potrudi pridobiti čimveč novih bojevnikov — naročnikov. .List je storil že mnogo ?a vas, da za vas, k) čitate te vrstice. Koliko ste pa storili vi za list?
3. Rožnika, 1897 v Cleveland, O.
Imenik za leto 1921.
Starosta: John Pgkol, 1447 East 53rd St.
Podstarosta: Peter Pikš, 6025 Glass Ave.
Tajnik: Frank Hudovernik, 1064 East 62nd Str.
Blagajnik: Frank Jerič, 6522 St. Clair Ave.
Nadzorniki:
1.)	John Marn, 6220 St. Clair Ave.
2.)	Frank Sober, 1395 East 55th St.
3.)	Mike Kos, 1192 Norwood Rd.
Društveni zdravnik: Dr. Fr. J. Kem, 6202 St; Clair Ave.
Seje se vrše vsaki drugi petek v mesecu v prostorih SND. soba št. 3.
Sprejema člane od 16 do 45 leta.
Asesment za mesec 75c. Člani so deležni s tem $150.00 smrtnine in $7.00 na teden bolniške podpore.
Vse informacije za pristop dobite lahko pri članih, ali pri 'uradnikih gori imenovanih.
%
POZOR lUGOSLOVANI
■f-
Vam vsem skupaj priporo^ mojo veliko zalogo vsakovrsti'^ ga blaga. Imam veliko zalogo, ^ pih oblek za žene in dekleta ' za otroke, kiklje, bluze in z žeketom in lepo izbiro za žene in dekleta in otroke
Se-ef" tre'
daj, ko je začel že mrzel pihati sem čez jezero, si j® ba omisliti dobre in
gorke suknj®
kožuhovinaste in drug®' ^ terih imam veliko zalogo zelo nizki ceni.
Posebno se priporočam
stam, ker imam veliko zalogi pih poročnih oblek po zelo cenah in na dan poroke vas
r ;lci^ . lep»
okinčamo in opravimo brezpj^^ no. Imam veliko zalogo blanketov vsakovrstne barve veliko zalogo sweaters za Za moške in otroke. Se vatt' enkrat toplo priporočam
ANT. ANŽLOVAR 6202 St. Clair A#-
(8-10-14-17oct.)
I

Dnevnik Enakopravnost
i8
ZICA
• ki spaja odjemalca s trgovcem Oglas v našem listu dospe na svoje določeno mesto liki telegram.