140. st. — 5. leto. Naročnina za kraljevino SHS Mesvčno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna ram vrata za sokrat 50 para, večkrat popust PoStntna pavlassrasrea. Posamezne' števšSks 1 Din. ¥ Ljubljani, v torek 20. Junija 1922. JUGOSLAV ■■s—a————Bi—— AFERE“ Uredništvo: Wolfova ulica l/l. Telefon 360. Uprava: -iiin trg 8. Telefon 44, ' ne vračajo, priložiti znamk« Jgovor. ff pred narodno skupiilno. VLADA SE BOJI ODGOVORA RADI SPREJEMA KNEZA W1NDISCH-GRAETZA PRI KRALJU. — NARODNI POSLANEC BRANDNER ZA- HTEVA ODGOVOR. Beograd, 19. junija. (Izv.) Današnjo sejo narodne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 5.10 popoldne. Na dnevnem redu je bila izvolitev odbora za dopolnitev in Izpremembe zakona o ustroju sodišč. Ker Je bil dnevni red zelo kratek, so današnjo sejo večinoma izpolnila razne interpelacije in odgovori. — Narodni socijalist Anton Brandner je stavil na predsednika narodne »Črna ruka“ pred narodno skupidno SOLUNSKA AFERA. ^ POLITIČNI UMORI. - DOKUMENTI KI DRŽE. skupščine vprašanje, zakaj na njegovo interpelacijo, ki jo je predložil že pred petimi meseci, še vedno ni odgovora. Prostestiral je zlasti proti temu, da še ni dobil odgovora na svojo interpelacijo o avdijenci kneza Windischgr&tza pri kralju. Predsednik mu je odgovoril, da je zadevo že večkrat urgiral, da pa ni prejel še nobenega odgovora. Nato Je povzel besedo minister za pravosodje dr. Markovič, da odgovori na vprašanje demokrata Pavla Angjeloviča glede amnestije bivšega pehotnega podpolkovnika Bo-žina Simiča, ki je bil svojčas obsojen na 20 let ječe v znanem solunskem procesu. Minister je odgovoru, da je bilo vprašanje pomilostitve rešeno na znan način s kraljevim ukazom z dne 8. t. m. in da se je to zgodilo v sporazumu in po sklepu ministrskega sveta. Nadalje je nanašal, da v vseh dosedanjih ukazih Po ujedinjenju Jugoslavije še nikoli Hiso bile amnestirane osebe, ki niso prišle pred odišče, bodisi ker so pobegnile, ali pa ker se skrivajo. — Interpelant Angjelič je naglašal v svojem odgovoru, da sp na tako važnem političnem vprašanju* inter-esirane široke ljudske plasti. Njegovo vprašanje ni navezano na osebo bivšega srbskega podpolkovnika Simiča, čigar prsa krasijo redovi in ki ga pozna kot nar. delavca in junaka, ampak je v zvezi z vsemi onimi, ki so bili obsojeni v solunskem procesu. Ta proces je bil popolnoma političnega značaja in odgovarja duhu onega trenutka, ko je bila izrečena obsodba. Za ta politični čin bi morala vlada predlagati kralju ob njegovi poroki, naj se zbrišejo vse sledi tega političnega dejanja, ki je zelo neugodno učinkovalo na narod. Tega pa vlada ni storila in zaradi tega jo obdolžuje pred narodno skupščino. ŠUME IN RUDE. Zbornica je prešla nato na interpelacijo radikalca Dragovčiča, ki je Vprašal ministra za šume in rude za-iradi raznih koncesij posameznim vasem in občinam in drugih zadev v iVranjskem okrožju. Ta interpelacija je že v zadnji seji izzvala velik vihar ined ministrom in radikalci zaradi lzjavč ministrove, da na to vpraša-nje ne bo odgovoril poslancu Dra-govčiču, ampak narodni skupščini, ker vsebuje njegova interpelacija polno žaljivk. Razprava o tej interpelaciji je na današnji seji zopet iz-i«vala veliko razburjenje. Ker je bil •Interpelant Dragovčič danes navzoč, >je minister danes odgovoril. Y stavljenem vprašanju se minister dolži, da je odpustil v svojem resortu uradnike, ki ne pripadajo demokratski »tranki. Razen tega mu očita razne nečedne posle s podeljevanjem koncesij. Min. Rafajlovič je odgovoril na to vprašanje v daljšem govoru, ki je trajal nad eno uro. Dokazoval je na podlagi uradnih aktov, da očitki ni-*0 opravičeni. Predlagal je sam an-unf110 komisijo, v kateri naj bi ne Oui pristaši njegove stranke, ampak samo radikalci in opozicija. Poslanec Dragovčič je naglašal, da je s svojo interpelacijo hotel samo kritizirati resort in minister bi mu bil moral biti za to le hvaležen In ga zaradi tega ne bi smel napadati. Na podlagi raznih pisem je skušal -dokazati svoje trditve, minister pa ga je ponovno prekinjal z vzkliki »Laž-njivec!«, »Citaj celo pismo!«, »Bojazljivec!«. Ves boj med ministrom in poslancem je spremljala zbornica z opazkami in vzkliki. Minister Rafajlovič je ponovno povzel besedo in rekej, naj se določi anketna komisija, ali pa naj narodna skupščina prisili poslanca Dragovčiča, da to, kar je izjavil, tudi napiše, da ga more potem miniter tožiti. V velikem nemiru, ki je vladal v zbornici, je Dragovčič potem rekel, da sprejme anketno komisijo. Posl. dr. Momčilo Ivanič (radikalni disident) je govoril k poslovniku in se je pritožil, da se kratka vprašanja na ta način obravnavajo in raztegujejo v kvar onim poslancem, ki že dolgo čakajo na odgovore na svoje interpelacije. ZA SVOBODO TURISTOV. -Socialist dr. Milan Korun je in-ihtpeliral vojnega ministra o postopanju poveljništva IV. armije v Zagrebu glede turistov, nakar mu je general Vašič odgovoril, da je odredil, naj se legitimirajo samo sumljive osebe, ostali turisti pa ne. PREHOD NA DNEVNI RED. — BOJ ZA KVORUM. . Zbornica je prešla potem na i&ievm red. Pred prehodom na dnevni red so poslanci Lažič (zemljorad-nik) in tovariši predlagali, naj se aakonskemu načrtu o vojni odškodnini prizna nujnost. Minister za pravosodje dr. Markovič je odklonil ta predlog, kar je storila tudi zbornica. — Na protest socijalista dr. Koruna, da v zbornici ni kvoruma — protest je podpisalo 10 poslancev — je predsednik dr. Ribar odredil prozivko, da se dožene sklepčnost narodne skupščine. Dognalo se je, da je navzočih 167 poslancev, torej 26 nad Predpisanim številom. — Nato je bil izvoljen v sporazumu z načelniki strank odbor za zakonski načrt o dopolnilu in izpremembi zakona o ustroju sodišč. Ta zakon se bo obravnaval v skrajšanem postopanju. Ker je opozicija za zadnji seji zakonodajnega odbora pred načelnim glasovanjem o volilnem zakonu izjavila, da bo izpremenila svojo taktiko v narodni skupščini, je danes najbrže zaradi tega zahtevala na podlagi poslovnika po poslancu dr. Korunu, naj se prozivka ponovi in je kot razlog navajala, da se prva prozivka ni zahtevala pred prehodom na dnevni red, ampak le da se ugotovi kvorum. Po nekaterih pojasnilih predsednika in pravosodnega ministra se je ugotovilo, da se v zmislu poslovnika prozivka more zahtevati le enkrat. Konec o tem razmotrivanju je bil zelo buren. Predsedniku se je pa vendarle posrečilo pomiriti duhove, nakar je ob 8.15 zvečer zaključil sejo in odredil prihodnjo za jutri ob petih popoldne. Na dnevnem redu sta dve poročili odbora za prošnje in pritožbe. ZEDINJENE DRŽAVE SEVERO-AMERIŠKE SO PRIZNALE ALBANIJO. Tirana, 19. jun. (Izv.) Dne 14. junija je dospel v Tirano ameriški diplomatski zastopnik pri albanski vladi. S tem so Zedinjene države severoameriške oiicielno priznale Albanijo. POINCARE ZA KONFERENCO V HAAGU. Pariz, 19. junija. (Izv.) Kakor poroča »Matin« iz Londona, bo ministrski predsednik Poincare predlagal ministrskemu svetu, naj odpošlje francoske strokovnjake na konferenco v Haag, ker so prvi uspehi haaške predkonference zadovoljivi. Otvoritvena sela novega madžar. parlamente. Budimpešta, 19. junija. (Izv.) Pri današnji otvoritveni seji novoizvoljene narodne skupščine je prečital starostni predsednik grof Apponyi dopis ministrskega predsednika grofa Bethlena, da bo državni upravnik Horthy otvoril narodno skupščino v torek, dne 20. t. m. opoldne v veliki dvorani parlamenta. Grof Apponyi je nato izjavil, da spoštuje pravice državnega upravnika in da bo zavrnil vsak napad na državnega upravnika. Vendar pa mora izraziti proti dopisu ministrskega predsednika tehtne pomisleke. Sledeč običaju, da otvarja kralj državni zbor, bi moral ^ narodno skupščino otvoriti državni upravnik. Ne mara se pa bavitf z vprašanjem, ali ima to pravico državni ^pravnik ali ne. Pravni značaj narodne skupščine se brez dvoma razlikuje od pravic državnega zbora. Državni zbor je le činitelj državne suverenosti, zakonska moč narodne skupščine pa predstavlja vso^ državno suverenost in ne nadomešča le državni zbor, ampak je tudi v najtesnejši zvezi s kraljevo oblastjo. Zakon, ki se tiče državnega zbora in državnega poglavarja, se ne more nanašati na narodno skupščino, razen ako bi narodna skupščina izrecno sprejela ta zakon, kar se pa v tem slučaju ni zgodilo. Ni nobenega drugega činitelja, ki bi mogel postaviti zakon, ki bi bil obvezen za narodno skupščino. Vsled tega stališča se govornik ne more udeležiti nameravane svečane otvoritve narodne skupščine. (Živahno ploskanje pri opoziciji.) Ministrski predsednik grof Bethlen opozarja v odgovoru na izvajanja grofa Apponyija na § 2 poslovnika, ki ga je sprejela prejšnja narodna skupščina in po katerem morajo poslanci pod vodstvom starostnega predsednika prisostvovati svečani otvoritvi narodne skupščine. 1 a določba poslovnika je obvezna. Ministrski predsednik mora vztrajati na tem, da državni upravnik svečano crtvori narodno skupščino, ker ima državni upravnik (^Podlagi člena , 1. ustave iz leta 1920 kraljeve pravice, izvzemši one, v ^akonu izrecno navedene. Ministrski predsednik je zaprosil poslance in starostnega predsednika, naj se drže poslovnika. (Živahno ploskanje pri enotni vladni stranki.) Poslanec Raszai je nabasal, da takrat, ko je narodna skupščina sprejela stari poslovnik, še ni bilo govora o delokrogu državnega upravnika, ker se je ta določil šele kasneje. Suverenost narodne skupščine zahteva, da govornik in njegovi somišljeniki ne morejo prisostvovati otvoritvi parlamenta. Starostni predsednik grof Apponyi je končno naznanil, da se vrši prihodnja seja narodne skupščine v torek ob eni popoldne z dnenvim redom: nadaljevanje otvoritvene seje. Borzna poročila. v„ ,CuJih> 19: lun- (Izv.) Berlin 1.595, New York 527.50, London 23.35, Pariz 45.30 Mi- 25.625 Praga 10.10, Budimpešta *OH ^agreb 1.775, Bukarfešta 3.50, VarSava 0.12 Dunnj 0.0325, avstr, krone 0.03035. Berlin, 19. jun. (fev.) Dunaj 3D5, Budimpešta 34.20, Milan 1598, Praga 627.20, Pariz 2806.20, London 1440.45, New York 325.59, Curih 6182.25. Praga,19. jun. (Izv.) Dunaj 0.3625, Ber- t-V- f ,2-^4;25’ r>avstr- krone 0.3625, italijanske lire 2ol.50, Budimpešta 5.30, Pa- Cur'lf988* ^°n N. Youk 51.975, Dunaj, 19. jun. (Izv.) Devize. Zagreb 45.97—46.03, Beograd 183.88—184.12, Ber-{>n 41.75— 41.85, Budimpešta 14.97—15.03. London 60.975 — 61.025, Milan 671.70 — 672.30, New York 13.744—13.756 Pariz 1184:50—1185.50, Praga 269.90-270.10 Sofija 93.4^—93.55, Curili 2598.75—2601.25. valute. Ameriški dolarji 13.644—13.685 bol-ff^i .levi 90-95~ _ 91.05, nemške marke 41.75—41.85, angleški funti 60.775—60.825, francoski franki 1184.50— 1185.50, Italijan-ske lire 661.70— 662.30, jugoslovanski di- uarji 183.58—183.82, romunski leji 89 94__ 90.06, švicarski franki 2573.75—2576.25 če-škslovaške krone 269.40—269.60, madžarske krone 14.79—15.03. Zagreb, 19. jun. (Izv.) Devize. Dunaj 0.50—0.55, Berlin 2Ž.50—23.50, Budimpešta 8—8.25, Italija 367—370, London 330—0, New York (ček) 73—73.50, Pariz 647.50— 650, Praga 142.50—144.50, Švica 1390— 1400. Valute. Ameriški dolarji 73—74, češkoslovaške krone 140—142, nemške marke 23,50—24.50, italijanske lire 364—366, romunski leji 0—50. P©g!av!e © zaupnicah. Zaupnica le prijetna stvar, to ve vsali, ki io ie že ktlai dobil. Še bol1 pri-letno je seveda, če ni treba človeku prositi zanjo. Zaupnica pa bi nikakor ne smela pomeniti, da so ljudje, če so slišali, da se je dala temu in temu zaupnica, že vsled samega tega dejstva zgubili zaupanje do dotičniku. In vendar smo pri nas žalibog na najboljši poti, da pojtane tako: zaupnica bo pomenila kmalu negacijo zaupanja, kakor je bil njega dni v vojnih časih uradni dementi najboljše potrdilo negiranega fakta. Uradniku n. pr. se očita to in to. Kaj bo naredila v tem slučaju nadrejena oblast? Suspendirala bo uradnika za toliko časa, da dožene discplinarna alt druga preiskava, če je res, kar se mu očita: in po izidu preiskave bo uradnik ali odslovljen, če je kriv, če pa je nedolžen, bo zopet rehabilitiran. Mogoče pa je in se je celo že zgodilo, da se je temu ali onemu ministru kdt očitalo. Minister ima v takih slučajih vsekakor mnogo ugodnejše stališče kakor kak podrejen uradnik, dasi je minister tudi uradnik: kajti nad ministrom ni sodnika — vsaj dokler je aktiven — in če zavoljo njega ne demisijonira cel kabinet ali mu ne namigne poglavar države, naj gre, lahko sedi na svojem stolcu, mokar da dosežejo prot njemu nakopičena očitanja višino babilonskega stolpa. Zgodi pa se navadno, da minister toži dotičnika, ki mu kaj očita. Seveda pride tožba do svoje popolne veljave le tedaj, če si stojita pred sodiščem ravno-pravni stranki nasproti. Vsled tega tudi minister v takih slučajih demisijonira, da ne pade nanj sum, da je hotel direktno ali indirektno vplivati na sodišča in da ne trpi vsled tega zaupanje državljanov do nepristranosti države in njenega poglavarja. Tudi če je poslanec kaj zagrešil, ga ne izroči imunitetni odsek sd-dišču kot vplivnega poslanca, ampak kot čisto navadnega zemljana. Pripeti pa se včasi — pa ne povsod — da ne pride in ne pride do obravnave ministrove tožbe, minister sedi lepo dalje na svojem mestu in si da izreSt zaupnico od kolikor mogoče nekompetentnega mesta. In to je tisto, vsled česar smo proti takim pavšalnim zaupnicam in vsled česar ima narod do zaupnic —■ nezaupanje. Ministrsko dostojanstvo je veliko, zato pa mora imeti minister čut, kako je treba nositi to dostojanstvo. Ta čut pa imperativno zahteva tožbo in za čas tožbe ministrovo demisijo. Najbolj državotvorni so tisti državljani, ki zaupajo državi in njeni nepristranosti, in najvišja naloga ministrov je, da vzbujajo to zaupanje pri državljanih. Vsake druge zaupnice pa je treba v takih slučajih z državnega stališča naf-odločnejše odklanjati in obsojati. Tu ni kompetenten niti kak poslanski klub niti kak izvršilni odbor, kajti država in narod stojita nad takimi pojmi. In pri reviziji ustave bo treba poskrbeti za določbo, da bo minister za čas, dokler teči tožba, prisiljen, da zapusti svoje mesto — če že sam ne čuti te potrebe. Plaiaite profesor!®! INTERPELACIJA NARODNEGA POSLANCA BRANDNERJA NA MINISTRA ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO. — KJE SO VZROKI ZAVLAČEVANJA IZPLAČILA HONORARJA ZA NADURE. pričeli s poukom. Sedaj na- Narodni poslanec A. Brandner je v zadevi nadurnega honorarja profesorjev na trgovskih šolah v Sloveniji podal na ministra za trgovino in obrt sledečo interpelacijo: Profe- sorjem trgovskih šol v Sloveniji že od 1. januarja 1922 ni bil izplačan honorar za nadurni pouk, do katerega imajo pravico po uredbi z dne 15. junija 1921. Država jim torej dolguje honorar za celih 6 mesecev. Zato so pričeli v začetku junija s pasivno resistenco in prizadetim dijakom je grozila nevarnost, da vsled skrčenega učnega reda ne bodo mogli biti vsi predmeti na teh šolah klasificirani, kar bi pomenilo izgubo celega leta. Iz ozira na dijake in njihove stariše, kateri bi v tem slučaju trpeli veliko izgubo na času in denarju, so profesorji imenovanih šol zoper stane vprašanje, kaj bo s prihodnjim šolskim letom, ako se profesorjem zasluženi honorar, do katerega imajo pravico po zakonu, ne bode Izplačal in ali bo država s tem pridobila na ugledu, ako bodo prizadeti primorani, da vložijo tožbo proti njej. Značilno je, da so profesorji enakih šol izven Slovenije dobili izplačane nadure iz edinega razloga, ker spadajo pod ministrstvo prosv®« te in ne pod ministrstvo za trgovino in industrijo, kakor je to slučaj s slovenskimi trgovskimi šolami. Vprašam gospoda ministra: 1. S čim opravičuje tako postopanje? 2. Ali misli ukreniti potrebno, da se bo spoštoval zakon in da se takoj izplača zaostali nadurni honorar? Anton Brandner, narodni poslanec. Skrajna nemarnost našega zunanjega ministerstva. VPRAŠANJE NA MINISTRA ZUNANJIH ZADEV. - KAKO SE DELA. Vprašanje na gospoda ministra zunanjih zadev. Začetkom junija t. 1. se je vršil v Pragi kongres Zveze narodov, da razpravlja v zaščiti in o pritožbah narodnih manjšin v poedinih državah. Na tem kongresu je bila povsem neopravičeno in zlobno napadana naša država in sicer od strani Nemcev in Madžarov in tudi od strani makedonskega komiteja. Po informacijah, ki' sem jih dobil, naši delegati teh drznih napadov niti niso zavrnili, niti-dvignili obtožbo proti brutalnemu postopanju Italije in Avstrije napram našim narodnim manjšinam v Primorju, v Istri in na Koroškem, za katere poslednje se je morala zavzemati Češkoslovaška. Istotako tudi niso razkrinkali divjanja in ubijanja bolgarskih komita-šev na našem teritoriju in tudi niso omenjali naših narodnih manjšin v Rumuniji. Trdi se, da naši delegati niso imeli seboj potrebnih podatkov in da je bilo predvideno potrebno število delegatov skrčeno, ker ministrski svet v to svrho ni dovolil kreditov. Radi tega so že imenovani delegati zadnji dan pred odhodom v Prago dobili brzojavna in telefonska obvestila, da se na njihovo sodelovanje ne reflektira. Vprašam g. ministra zunanjih zadev: 1. So 11 nevedene vesti resnične? 2. Je li g. minister voljan podati narodni skupščini ekspoze o poteku imenovanega kongresa in istotako predložiti narodni skupščini overovljeni zapisnik o debati in o govorih naših delegatov? Prosim za ustmen odgovor v narodni kupščini. - Anton Brandner, nar. poslanec. NEMIRI V GORNJI ŠLEZIJI SE NADALJUJEJO. Hindenburg. 18. jun. (Izv.) V Bi-skicah (Gornja Šlezija) je prišlo med poveljništvom glasovalne policije, ki je zamenjalo občinsko stražo, in oddelkom francoskih vojakov do krvavega spopada. Mnogo civilistov se je zavzelo za glasovalne redarje, nakar sta obe stranki začeli streljati. Tekom boja so bili trije civilisti ubiti, eden pa tako težko ranjen, da je kmalu nato umrl. UKINJENJE RUDARSKIH URADOV V LJUBLJANI IN ZAGREBU. -Beograd, 19. junija. (Izv.) Ministrstvo za šume in rude bo te dni ukinilo rudarske urade v Zagrebu in Ljubljani. Delokrog teb dveh oddelkov preide na sarajevski okoliš. (Človek ne ve, ali gre to na račun centralizma ali štedaaia.) Muslimanska skup- ! išžina in današnji režim Muslimanski politični svet se Je sestal v Sarajevu k pokrajinskemu zborovanju, da zavzame svoje stališče napram današnjemu režimu ln začrta linijo bodoči politiki. V svoji socialni strukturi je mu-jBlimanski svet po večini malokme-»ijski, maloobrtniški in delavski. Odločilno besedo pa so imeli doslej age in begi, muslimanska fevdalna aristokracija, ki šteje komaj kakih 60 tisoč ljudi. Oni so dajali smer politiki muslimanskega sveta v bivši Avstriji. Na age in bege se je predvsem opiral avstro-ogrski režim v Bosni. Na nje se opira danes velikosrbski absolutistični režim. Ako kratko preletimo smer muslimanske politike v sedanjih letih, potem se nam javlja ena karakteristična poteza, t. j. da je obvladal vso muslimansko politiko en princip, kako zavarovati kar najbolje interese ag ln begov proti zahtevam kmetov. Ta princip je dosegel svoj vrhunec ob priliki glasovanja za ustavo. Takrat je muslimanski klub v celoti prodal svoje glasove, da se varujejo fevdalni Interesi proti zahtevam kmetov. Opozicija je bila v muslimanski politični organizaciji že v onih dneh. Ali ta opozicija je bila še slabotna ln neopredeljena. Interesi ag in begov so se povdarjali s tako silo, da so se istovetili z interesi vsega muslimanskega sveta. Pozneje, ko je bila že enkrat pod streho ustava in je pričela vlada izplačevati odškodnino in poditi kmete z zemljišč, ki so si jih prilastili ob prevratu, pa se Je pričela Jacltl opozicija. Povod za to so dala preganjanja muslimanskega sveta lansko poletje ln jesen v Južni Srbiji. %o je poslala država tja infanterijo in artlljerijo, da zatre muslimanski živelj. To sistematično uničevanje muslimanskega sveta v južni Srbiji, znani proces proti Boškovičevlm pristašem je dalo ofrozicljl novih sil, da Je pričela nastopati vedno bolj samozavestno ln končno zanesla razkol v navidezno najbolj enoten parlamentarni klub. Sarajevska pokrajinska skupščina Je završila proces in izročila zmago opoziciji, ki je dobila 78 odstotkov vseh glasov. Prejšnja vladajoča skupina, ki jo predstavljajo age ln begi, je ostala v manjšini. Ali se bo podvrgla sklepom? Težko! Brezdvomno bo prišlo do popolnega razkola. Jugoslovanska muslimanska organizacija je v krlzi„ kakor se nahajajo danes v krizi skoro vse politične stranke v dr*, žavi, ker so tvorbe iz prejšnjih časov, ko še ni bilo Jugoslavije In ker silijo na dan razni socialni problemi. Malo smo sicer Informirani o muslimanskem svetu. Ali je za pojav v muslimanski organizaciji merodajno vprašanje centralizem — avtonomija? Mislim, da ni to odločilno. Zdi se ml, da igrajo tu bolj odločilno vlogo socialni momenti. Socialna dlfe-rencijacija med begi in agi na eni strani In ostalim muslimanskim prebivalstvom na drugi strani bo pač v prvi vrsti vzrok temu pojavu. Sicer se bo pa to kaj kmalu pokazalo v politiki, ki bo soodločilno vplivala pri bodoči grupaciji političnih in socialnih sil v naši državi. Ob tem pojavu pa nas posebno tudi zanima vprašanje, kakšen vpliv bo to imelo na današnji režim v državi. Jasno je, da bo opozicija Muslimanov poslabšala položaj današnje vlade in s tem seveda tudi zrahljala temelje današnjemu režimu. Vendar je v zmoti oni, da smo blizu času, ko se zruši današnji režim in stopi na njegovo mesto novi. Niso še dani predpogoji za ta Jedro režima ima še trdno organizacijo in njegov temelj je še močan. Ne pozabimo, da ima današnji režim svoje temelje v Srbiji, kjer leži politična in vojaška centrala. Razumljivo je tudi, da imajo Srbi interes na obstoju današnjega režima. To najbolje Izhaja iz davčne statistike. Leta 1921. Je prišlo na ■ posamezno osebo direktnih d ar kav: Banat . . Slovenija . firvatska . Srbija . . Bosna . . Dalmacija . 66.16 Dm 56.47 » 32.20 * 23.48 » 2132 » 19.90 » Srbija torej plačuje relativno najmanj direktnega davka. Res je sicer, da Je Srbija v vojni strašno trpela, na drugi strani pa je tudi upoštevati, da je zemlja silno rodovitna. Dočim nese Srbija najmanjša bremena, pa na drugi strani največ porabi od predvidenega državnega proračuna. Ta gospodarski moment pa je odločilen za današnji režim. Tu so njegove korenine. Dokler se tu ne bo zasadila lopata, tako dolgo ne bo uspehov. V to svrho pa je treba organizacije opozicije z jasno začrtano linijo in treba aktivne politike. Fr. Bračun. Naj sodi Javnost. P. S. Še to: — za direktivo I —nekdo zasviral ondan je pri naši zabavi — tako! smo mu gosli razbili na glavi. In ve5 zakal? Na uho to novico: Bil Je Se mlad... pa ]e sviral resnico! (Zupančič.) Do dobi javnost jasno sliko o demokratski pravičnosti, se moram poslužiti danes sredstva, ki ga drugače zavračam. Povdarjam, da se nahajam v silobranu! Zato mi bodi odpuščeno, ako sem prisiljen primerjati svojo zadevo s slučajem profesorja Voglarja. Prof. V. je bil v celem drugem tečaju Š. 1. 20.-21. na dopusta. Zakaj, ne vem. Znano pa je, da je nadzornik dr. P. že skoro 70 1. staremu prof. Z„ ki Je prosil po dvamesečni bolezni osebno za podaljšanje dopusta, zabrusil v službi osivelemu in onemoglemu možu trde besede v obraz: »Mislim, da smo Imeli že dosti potrpljenja z vami!« Prof. V. ni bil bolan in ni šlišal takih trdih besed. Dovolili so mu dopust morda zato, ker Je opravljal takrat posle predsednika JDS ln< delo odgovornega urednika »Taborja«. Da! Mož je odgovarjal takrat za pisavo mariborskega glasila JDS tako, da je listič po svoji surovosti in brezpri-mernih osebnih napadih na vse, kar ni trobilo v njegov rog, presegal ostale slo-ven. liste ter padel na lindino najzlob-nejšega zaplotnega briganta. Nikdar pozneje nismo čltali takih sramotilnih spisov v »Taborju«, kakor za časa, ko je odgovarjal za vsebino prof. Fran Voglar. Seveda tudi napadi na priznane šolnike niso izostajali. Vendar se v. š. s.* ni zganil prej, dokler ni Mar. prof. podružnica enodušno obsodila izbruhe mladodemokratskih lopovov. AH tudi zdaj se odgovornemu uredniku ni ničesar zgodilo. O kakem disciplinarnem postopanju ni bilo slišati ter Je odgovarjal V. še nadalje za »Taborjeve« surovosti. Koliko takih člankov je izšlo izpod peresa prof. V. ne morem soditi. Značilno pa je bilo, da je bila večina člankov brez podpisa. »Straža« je tudi očlr tala V. v zgoraj omenjeni zadevi laž, neznačalnost L drn toda v. š. s. je — molčali G. V. Je tudi član vodstva družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. V štirih koledarjih (1919 do 1922) je podpisan mož kot doktor, naslov, ki mu ne pristo-Ja. V koledarju dr. sv. C. in M. iz L 1922 pa čitamo še na str. 87. 12. Dr. Fran Voglar, ravnatelj ženskega učiteljišča v Mariboru! Pripominjam, da stoji na str. 90. datum zadnjega oklica vodstva omenjene družbe Izza 24. novembra 1921; potemtakem se je smatral V. ravnateljem še prej, predno je v. š. s. sploh stavil tozadevni ternopredlog. Povdarjam, da ni bil V. edini prosilec za mesto. Potegovala sta se poleg njega za ravnateljstvo dva starejša profesorja, ki sta kot profesorja na učiteljišču poznala ustroj teh šol, medtem, ko je V. klasičen filolog In ni nikdar učil tam. Navzlic temu se upa označiti mož (to- rej 5e pred »ejo v. š. s., ki sestavi komaj temo, na kar gre vse še le na ministrstvo Itd,) za ravnatelja. Kaka jamstva /* moral imeti V. v žepu, da bo do segel mesto proti vsem soprosilcem, ako nastopa takorekoč že ob predaji prošnjo kot ravnatelj? Je H potem še sploh treba razpisavati mesta? Navzlic temu pa so v v. š. s. še razsodni šolniki, ki imajo lastno mnenje ter se ga upajo tudi zastopati. V. je prišel na tretje mesto v ter-nopredlogu. Definitivno imenovanje se je sicer zavleklo, toda provizorično vodstvo mu je bilo vseeno poverjeno, Stalno nameščenje že še pride, če le ostane kurs. Saj se je smatral V. že iz vsega početka — ravnate-ljem. Tako je postopal v, š. s. v V. slučaju. Za brezprimerne surovosti »Taborjeve« le nagradil odgovornega urednika saj s provizornim vodstvom ženskega učiteljišča v Mariboru. (Nadalj. sledi.) Plafe avstrijskih in jugoslovanskih državnih uradnikov. Prejemki veljajo za mesec maj, odgovarjajo pa v splošnem tudi za ostale V naslednjem podajem nekaj podatkov o točasnih prejemkih držav, uradnikov v Avstriji in Nemčiji. Pripomnim, da so podatki za prvo avtentični, za drugo pa točni le v toliko, kolikor sem mogel razbrati iz nemških strokovnih revij. Za lažjo primero sem vzel kot standard zlato krono = švic. frank. mesece, ker se regulirajo plače v Avstriji in Nemčiji avtomatično z draginj-skim indeksom. Kot paradigma za SHS sem upošteval v tabeli le IX. činovni razred, 1. stopnjo brez družinskih doklad in s sedežem v provinci. i Države IX. C. r. l. stopnja neoženjen plača v valuti dotične države Vm. č. r., 1. pl. st z ženo in 1 otrokom VI. č. r., l. st. žena in 2 otroka Zlata vrednost šv. frank 1. maja IX. č. r. SHS Nem. Avstrija Nemčija 3412 j. K 132.302 a. K nad 5000 mark 187.961 a. K nad 6000 mark 267.180 a. K nad 7500 mark ci63 d 86 l | nad 91 j J Zgornja primerjalna tabela perlu-strira dovolj Jasno plačevanje uradnikov v »bogati« in zmagovalni Jugoslaviji na eni strani, v premaganih državah na drugi strani, četudi je povsod preslabo. Sicer so si pa državni nastavljenci pri nas nekoliko sami krivi bednega položaja. Ali se ne bi dalo doseči trdnejše organizacije? Ali je treba »hlapčevati« Izrazito bankirskim strankam? Dr. 2. čitaj: višji šolski svet Politični poloiaj v Bolgariji. O razmerah v Bolgariji naše časopisje kaj rado razširja najbolj tatarske vesti. Vse te vesti se navadno porajajo v Beogradu in od tam gredo v svet. Da Je Beograd šovinističen, to je itak Že danes splošno znano. Ali ta šovinizem se posebno ostro javlja napram Bolgariji. In skozi ta očala gleda Bolgarijo naš tisk. Mi Slovenci imamo pač najmanj interesa gojiti nacijo-nalnl šovinizem ne napram drugim narodom, najmanj pa Bolgarom, ki kot Jugoslovanski narod spadajo v enotno jugoslovansko državo. V tri stranke je danes razdeljen bolgarski narod. Državno oblast drži v rokah kmetska stranka. V opoziciji stoji na eni trani meščanski blok, ki sestoji iz štirih strank in ki je dobil pri zadnjih občinskih volitvah komai 18 & oddanih glasov. Meščanski blok združuje v sebi bančno in Industrijsko buržuazijo. On je tudi vodil vojno proti Srbiji na strani centralnih držav. Ker Stam-bulinski zelo mačehsko ravna s to buržuazijo, je proti njemu v ostri opoziciji. Druga močna stranka, ki je v Opoziciji proti današnji vladi, s katero je vodila zelo ostre boje, je komunistična stranka Bolgarije. Ona je ena izmed najbolje organiziranih raznih komunističnih strank, razpredeno ima svojo organizacijo po vseh mestih in vaseh. V njenih vrstah Je polno inteligence In večina bolgarskih učiteljev. Meščanski blok stremi za tem, da čimprej vrže vlado Stambulin-skega ta vzame oblast v svoje roke. Ker se pa zaveda, da Je sam preslab, zato je iskal tajne Stike z WranglovcI, ld so svojčas preplavili Bolgarijo z dovoljenjem Stambulin-skijeve vlade. V zadnjem času pa so bili dopri-nešeni nepobitni dokazi o tajnih zvezah meščankega bloka z Wran-glovo armado. Vlada Je namreč začutila, da JI preti nevarnost s strani meščanskega bloka v zvezi z ruskimi begunci. Zato je pustila izvesti razne hišne preiskave, pri katerih se je našel zelo obtežilen materijal za meščanki blok, kakor tajna povelja,, naredbe Itd. Te preiskave so se namreč izvršile pri ruskih beguncih. Dokazni materijal, ki se je našel pri tej priliki, dokazuje, kako skrbno so ruski begunci pripravljali na bolgarskih tleh vojno proti Rusiji ln oborožen upor proti sedanji tfadi. Wranglovci so imeli skupna tajna posvetovanja z voditelji meščanskega bloka, s katerimi so delali roko v roki. Ta komplot je važen tudi radi tega, ker iz najdenih dokumentov jasno izhaja, da je imela pri tem tudi Beograjska vlada svoje prste vmes In da je hotela potegniti našo državo v vojno avanturo. Pri Wran-glovcih se je namreč našlo naslednje tajno povelje: »Strogo zaupno.« Povelje. ruski armadi, 9. aprila 1922, št. 263. Spričo ustvarjenega položaja ukazujem: 1. Oddelki naj bodo pripravljeni, da stopijo pri prvem alarmu v akcijo (paketi It. »E-M«)! 2. V slučaju, da prekoračijo mejo čete iz Srbije, se nesme stopiti v vojne operacije 3. Ako stopi v notranjosti dežele politična stranka v akcijo, se v nobenem slučaju nesme udeleževati na spopadih. To povelje je izgotovljeno v 10 izvodih: Komandantu 1. kora, šefu divizije, G.-M. Foku, komandantu polkov: Korniloff, Drozdowez, Mar- kowski, Alexejeff, Gallipoli, Inšpektorju vojnih šol in šefu garnizije v Sofiji. Poveljnik ruske armade: generalni poročnik Wrangel ’ I. A. B. šef armadnega štaba, generalštabni general kavalerije Šatiloff. Pomen tega tajnega povelja je jasen: Ruski kontrarevolucionarni armadi v Bolgariji se ukaže, da je pripravljena po gotovem operacijskem planu (paketi »E-M«). Določa se, da se ruska armada nesme udeležiti jiobenih vojnih dejanj, če bi vkorakale čete iz Srbije, t. j. iz Jugoslavije. Wranglova armada tudi nesme poseči vmes, če bi politična stranka, t. j. meščanski blok rebe-llral proti vladi. Kakor pri nas, tako so imeli ru- ski begunci tudi v Bolgariji svojo državo v državi, ki Je postal« opasna Stambullnjskijevi vladi. Radi tega se je ta vlada odločila v zadnjem trenutku, da poseže vmes z vso odločnostjo in napravi konec mahinacijam Wrangla. Gospodarske vesli. + Železnični pragi iz betona. Na letošnjem milanskem velesejmu so bili razstavljeni železnični pragi iz betona, ki so baje preizkušnjo jako dobro prestali. Za izum se posebno zanima Italija sama, ker ima v svoji pravi domovini bore malo gozda ter je navezana samo na uvoz lesa in lesenih izdelkov. Seveda zato so Lahu tako dišali naši notranjski' gozdL + Izpremem.be pri trošarini na vino. Svoječasna odločba, ki Je bila objavljena v Uradnem listu št. 6, se izpreme-ni in dopolni takole: 1. Proizvajalci vina v Sloveniji, ki v 10 dneh od dne, ko so izprešali vino, ne prijavijo dobljene količine vina pri pristojnemu oddelku finančne kontrole, ali oni, ki prodane količine prav tako ne prijavijo, preden jo izroče kupcu, se kaznujejo samo zaradi nereda po členu 85 trošarin-skega pravilnika. Kupci vina pa, ki kupljene količine vina ne prijavijo pristojnemu oblastvu, pri katerem je plačati državno trošarino najkasnje v 24 urah po prejemu vina, se smatrajo za tihotapce ter se kaznujejo po členu 77. tro-šarinskega pravilnika. 2. Pri transportu vina je postopati (slej ko prej), kakor je določeno v pravilniku o trošarini na vino v Sloveniji. 3. Predpis drugega odstavka točke č. člena 8. pravilnika o troš arini na vino za Slovenijo, ki govori o odbitku na račun droži, se ukine. r+ Egiptska vlada tma v Kairu pil finačnem ministrstvu urad za trgovino In industrijo, kjer se nahaja poseben oddelek za kataloge in cenike tvrdk. Zbirica šteje do sedaj okoli 15.000 katar logov iz vseh delov sveta ter služi kot najboljše informacijsko sredstvo, katero uporabljajo trgovski krogi dnevna Imenovani urad za trgovino in Industrijo poziva vse trgovce in industrijalce, naj bi mu vposlall kataloge in cenik« svojih podjetij. Naslov urada Je: Bu-reau of commerce and industry, Cairo 12, Sharia Fahmi. 4- Dohodnina od službenih prejemkov zasebnih nameščencev za l. 1921 bi 1922. Z zakonom o proračunskih dvanajstinah za mesec marc in april 1922 se je uveljavilo načelo, da ne plačajo zasebni nameščenci dohodnine za leto 1921 in 1922 od onega zneska, ki se plača ob enakih prejemkih pri državnih nameščencih izloči iz odmerne osnove. Pri primerjanju prejemkov se upošteva edinole višina skupnih službenih prejemkov brez ozira na kategorijo, čin ali druge okolnosti. Edino kar je poleg višine skupnih prejmekov važno, je družinsko stanje, katero je presojati po načelih, po katerih dobivajo državni nameščenci draginjske doklade. Zaradi tega bodo davčna oblastva v najkrajšem času obnovila priredbo dohodnine za leto 1921 in kolkor Je ta za leto 1922 že izvršena, tudi za to leto. Ako bi v tem oziru rabila davčna oblastva glede ugotovitve družinskega stanja in drugih razmer nameščencev sodelovanja službodajalcev, se ti v interesu nameščencev vabijo, da pozivom davčnih oblastev čimpreje ugode. Izkazi vsled obnovitve priredbe predpisanih davčnih zneskov se razpolože na vpogled pri Občinskih uradih In pri obratovallščiti ki zaposlujejo večje število zasebnih nv meščencev. '+ Izvažanje lesa iz Češkoslovaška na Nemško. V zadnjem času raste iz« voz češkega lesa na Nemško, ker Je Češki les vkljub valutni razliki ceneJHI ko domači. Največ se izvaža okrogle* ga lesa, ki se rabi za v rudnike, poten! lesa za železnične pragove ter hojeve-ga lesa za izdelovanje papirja. TudJ po lesu za kurivo Nemci povprašujejo, a kupili še niso kaj kaj večje množine, ker se Jim vidijo cene prevfr soke. Koncert vokaln. kvarteta „Prlmor|e‘\ Skoro vsak pojav v našem glasbenem življenju, ki obeta napredek in Je pomemben za razvoj slovenske glasbe, bodisi že produktivne ali reproduktivne, sprejme Javnost apatično. Zgodilo se je to tudi »Primorju«, vokalnemu kvarteta, ki Je v Ljubljani na koncertnem od-rn prvič nastopil minoll pondeljek. Vkljub temu, da je sedanji Čas za koncerte neprimeren in vkljub temu, da je sadnje tedne koncertnih prireditev kar deževalo, bi bila Ljubljana z večjim obiskom lahko pokazala upoštevanje brezprimemega truda, za naše razmere prav redkega idealizma ter resnega, vztrajnega Študija, ld so ga s svojim prvim nastopom očitno pokazali člani •Primorja« gg. Banovec. Pečenko, Ra-Jer ln Zupan. Toda Ljubljančani so za-oljni s kvarteti, ki večno lajnajo v L Jap. »Planinsko Mio« la čim bolj na vse grlo Jim Jo zapojo, tem ljubše ln lepše Jim je. Pa korajžo dobe na še en liter! — Ljubljana ima kvartetov res dosti Skoro v vsakem pevskem zboru po enega ali dva. Ali gre Jim predvsem za petje za zabavo, v veseli družbi Edini dr. Kozinov kvartet Je skozi več let sem gojil koncertno petje. Za njim pa Je pokazalo uspehe resnega študija in stremljenja »Primorje«. Kvartet sestaviti Je preklicano težka reč. Najti štiri glasove, ki bi z ozirom na njih ttmbre vsaj približno harmonlrall Je težko. Pa še stokrat težje poiskati — zaradi znane naše pevske lahkomlšlje-nostl — štiri pevce, ki bi se hoteli povsem posvetiti študiju glasovne izobrazbe, glasbene teorije, harmonije, oblikoslovja, vokalizacije Itd. Kvartet »Primorje« je to storil, zato čast mu. Odtod uspeh. Vzpored, ki si ga Je kvartet izbral za koncert Je imel namen poslušalcem predočttl razvoj slovenskega četvero* speva (zbora) od Hajdriha in Volariča do Adamiča in Premrla. Zastopane so bile značilne skladbe. Pri izvajanju vseh se je poznala vešča roka pevovodje, ki jih je naštudiral. Po tehnični strani so bile fraza za frazo natančno naučene, stopala Je očitno na dan smisel za melodično linijo v vsakem posameznem glasu in je bilo izvajanje vkljub temu v harmoničnem oziru lepo zaokrožena Zaznali smo da kvartet polaga posebno pažnjo na Jasno vokalizacijo in izrazito dinamiko. V liričnih pesmih je petje posebno lepo donelo ln najbolj ugajala Tako se je na primer kvartetu posebno posrečila Procbazkova »Moravska narodna«, katero smo nekoč poslušali na konoertu Glasbene Matice. Bolj pristoja kvartetu kot zboru. Pravtako Adamičeva »Pesem o beli hišici«, v katere srednjem delu je mehak tenor g. Banovca prijetno plaval nad ostalimi tremi glasovi Nasprotno Je pa kvartet dokazal, da zna zadeti tudi baladni ton. Recitativna mesta v Michlovem »Atila in ribič« ter Foersterjevemu »Spaku« so se odlikovala po vzornem dramatičnem izražanju. Sploh pa je bil Foersterjev »Spak« najboljše odpeta točka vsega sporeda in le čudimo se, da se te skladbe ne loti noben naših dobrih moških zborov. Pri Adamičevi »Kregata se baba in devojka« smo dobili vtis, da za kvartet ni primerna, ker je ves srednji del zaradi hitrega tempa donel nejasno in so bile posamezne harmonije nekam zabrisane. Morda tiči vzrok temu v akustfki dvorane. Da se ne straši »Primorje« novih, modemih in težkih skladb smo se prepričali pri novi Pre-mrlovi skladbi »Korak v življenje«, ki zlasti v prvem delu zahteva od pevcev mnogo več, kot bi naši pevci mogli prii čakovatl Končno je bila na vzporedu še druga Premrlova skladba »Na dan«, tiskana že leta 1908, izvajana prvič šele topot. Skladba je veličastna in kar kriči po močnem moškem zboru. Kvartet jo je zapel izvrstna v srednjem stavku je posebno drugi basist g. Zupan lepo IM kvirja izstopal. Publika je po vsaki točki pridno aplavdirala, v dvorani pa menda ni biloi človeka, ki bi ne bil vesel prvega uspe, ha kvarteta »Primorje«, ki Je moral nai koncu sporeda na burno zahtevo zapeti še par pesmi, med katerimi je doživel* okusno harmonizirana narodna »OJ U| soldaški boben« viharen, navdušen aplavz. Da je kvartet dosegel tako vti soko stopnjo izvajanja je zasluga njegov vega učitelja g. Frana Marolta ml, ki naj bo prepričan, da je dobršen del pri'« znaja poleg članom kvarteta veljal nje-mu, čeprav se v svoji skromnosti of hotel pokazati na odru. Iz srca želimo »Primorju vztrajnosti in novih uspehov! Kdor Jugoslovan« ja Matice Člani Gospodarstvo. Dolarsko posolilo. ; CL 'Aleksander, predsednik »Zem. Wveza industrijalaca« v Zagrebu se ob času sklepanja dolarskega posoda nahajal v Beogradu ter dobil pri-Mko, sestati se z našim finančnim mi-Blstrom, ki je dal točne informacije o pogojih, pod katerimi Je bilo sklenjeno jMnerfansko posojilo. G. Aleksander » o teh informacijah obvestil urednika »Jugoslovanskega Lloyda«, ki jih je * imenovanem listu objaviL Ker se tudi naša širša javnost zelo zanima za Okolščine, pod katerimi je bilo sklenjeno dolarsko posojilo prinašamo bi-stven del omenjenega članka v prevodu. »Posojilo' ■— kot že veste — znaša 100 milijonov dolarjev po tečaju 86.75 In z 8% obrestno mero. Posojilo se Je sklenilo z Bleerovo finančno skupino in je od našega finančnega ministra že podpisano. Priti mora še pred narodno Skupščino, ki ga bo, kakor upa finančni minister, tudi odobrila. Za realizacijo ali likvidacijo posojila ** Je ustanovila francosko - ameriška delniška družba, ki bo fungirala obenem kot podjetnik pri izgradbi Jadranske železnice. Med posojilom in igradbo te železnice obstoji junk-ffbn. Posojilo se bo likvidiralo v treh transa. Prva tranša, ki znaša 10 milijonov dolarjev bo služila za izgradbo Onsko - dolinske železnice (Bihač—Zr-manja) kakor tudi za izgradbo nekate-l*h krajših prog v Banatu za zvezo med Bačko in Banatom ter s tem obenem za zvezo naših železnic z rumuh-*kimi železnicami, tako da v bodoče ne bo treba uporabljati prehoda preko madžarskega ozemlja. * Druga tranša znaša 15 milijonov dolarjev, od katerih se bo porabil en SZ ZA ,nabavo železniških pragov; 600.000 dolarjev za nabavo materijala železnih delov za železniške delavnice; milijone dolarjev za izboljšanje vagonov in lokomotiv, 2.500.000 dolarjev za izboljšanje porušenih mostov, a se morajo spraviti v red; 600.000 za razširjenje železniških postaj; 200.000 Golarjev za stanovanje železniških nameščencev; 600.000 dolarjev za nabavo ostalega potrebnega železniškega materijala; 1,500.000 dolarjev za iz-Sradbo potrebnih poslopij za ministrstva; 2,000.000 za povratek dolga Narodni banki SHS; 1,800.000 za ustanovitev fonda za stabilizacijo valute; £•200.000 za plačlo dolga Standart Oil MOtnp. .Ostala svota, kot tretja tranša, se uporabila za izgradbo Jadranske •beznice. Obresti za ves dolg se mo* **> plačati naprej. Faktična zguba WJd tem naslovom za časa gradnje železnice bo znašala 3% ali 15 milijo-nov kron. Od svote 87 milijonov do-faflev, katere dobimo, bo ostalo po Odbitku obresti 72 milijonov, ali če Mtfrijemo svoti prvih dveh tranšah, bo OMalo za izgradbo Jadranske železnice 'milijonov dolarjev. (Okroglo toliko 00 po mnenju in računu g. ing. Klodi-ca tudi stala izgradba Jadranske železnice.) Nadalje dobi podjetje, ki bo gradilo železnico 9% provizije za fcinična dela. Pod tehničnimi deli se faaumejo tudi zemljemerska dela, na-*ipi, gradnja postaj itd. iTa dela bodo stala približno 66% Od vseh investicij. 30% potrebnega materijala se bo lahko nabavilo do-ma pri ostalih dobavah pa se mora dali prednost omenjenemu podjetju po cenah, ki se dosežejo potom svobodne licitacije plus 5%. iTo so glavni pogoj! posojila — je fcakljuOl g. (Aleksander svoje poročilo. AH misli g. minister, da bo posojilo Ugodno vplivalo na stanje naše valu-m je dalje vprašal urednik. , •—4 Seveda upa! Ker se bo celokupna svota porabljala polagoma, se bo ta po izjavi g. finančnega ministra Vložil pri Narodni banki, s čimer se bo nJ$na metalna podlaga v zdravi valuti znatno povišala in ker je g. fin. minister odredil tudi 2,000.000 dolarjev za odplačilo dolga Narodni banki, kot je na' drugi strani odrejenih 1,800.000'doL za stabilizacija naše valute, mišji da bo lahko v najkrajšem času pristopil k ureditvi oddelka za promet z devizami in valutami pri Narodni banki, kar bo« po njegovem mnenju brezpogojno Privedla našo valuto k stabiliza-&iL — In kaj mislite vi, g. predsednik o tem posojilu in njegovih pogojih? — Moje mnenje je, in to sem dejal tudi g. finančnemu ministru, da, četudi so pogoji tega posojila precej teiki, ne bo ono težko in neznosljivo, «e se bo porabilo v produktivne svrhe, odnosno ako se bo z njim omogočila in izvedla ureditev prometa in stabilizacija naSe valute. Upajmo da bo feks^f Stanovanjskemu uradu. V ulici na *rad #t 8. Je neld uradnik napravil iz stanovanjskega lokala — kurnlk. Potem ni da ni mogoče dobiti stanovanj. II. Ljubljanski vzorčiti velesejem. Od 2. do 1L septembra 1922. Svojo udeležbo je priglasilo že mnogo svetovnoznanih tvrdk; posebno strojne veletovame domače m tuje bodo zastopane v Častnem številu; njihovi vsakovrstni stroji, ki bodo cel čas v pogonu, bodo oživljali sejmišče. Zelo bogato bodo zastopane tudi usnjarska, lesna in kemična industrija z najboljšimi svojimi izdelki. Preskrbljeno bo letos tudi sicer za vse potrebe udeležencev. Ker se je lani opažalo pomanjkanje gorkih jedil na sejmišču, bo letos uprava velesejma postavila velesejm-sko restavracijo, kjer se bodo po zmernih cenah dobila tudi gorka okrepčila, od priprostih do najfinejših. — Vele-sejmski »Vestnik« zbudil je splošno zanimanje in povpraševanje po njem je tako veliko, da je prva številka vzlic visoki nakladi izšla že v drugi izdaji. Koncem meseca izide druga številka, ki bo po svoji vsebini še zanimivejša in pestrejša od prve. Inserati v »Vestniku« imajo velik uspeh in priporočamo tvrdkam, da se poslužijo te ugodne reklamne prilike. Z razdeljevanjem prostorov se je deloma že pričelo, zato naj vsi zamudniki Čimpreje pošljejo svoje prijavnice Uradu Ljubljanskega vzorčnega velesejma v Ljubljani, Gosposvetska cesta, telef. inter. 140. Uvoz naše klavne živine na Francosko. Na več vprašanj interesentov glede uvoza, klavne živine v Francijo se je tukajšnja trgovska in obrtniška zbornica obrnila za pojasnila na francoski konzulat v Zagrebu, od katerega je dobila sledeči odgovor: Uvoz govedi, ovc, koz in prešičev, ki so jugoslovanskega izvora, je soglasno sklepu z dne 15. decembra 1921 dovoljen, toda samo ako so transporti naslovljeni direktno na gotove klavnice, ki so zato pooblaščene. Začasno smejo sprejemati vse vrste živine klavnice v Strassburgu, Miihlhausenu in Marseillu, a klavnica Nancy sme sprejemati samo koštrune. Uvoz za Strassburg se ima vršiti čez carinarnico v Kehlu, za Miihl-hausen čez ono v Neuenburgu. Transporti se odpošljejo po železnici do klavnic in se opremijo z uvoznim dovoljenjem, katero se mora vrniti carinarnici v teku petih dni s spričevalom živino-zdravnika, ki potrdi, da se je živina poklala. Koštruni, za katere se pri prehodu v Kehlu konstatira, da so zdravi, se smejo odposlati v klavnico v Nancy. Uvoz za Marseille je dovoljen samo po morju; v Marseille se spravi živina v sanatorij, odkoder ne sme drugam nego samo v klavnico v Marseille in to najdaljše v teku 10 dni. r+’ Dobava drv. Komanda Potiske divizijske oblasti v Subotici želi nabaviti 31.200 kub. metrov drv za garnizije Petrovaradin, Subotica, Sombor, Veliki Bečkerek in Velika Kikinda. Ponudbe je poslati čimprej intendanturi Potiske divizijske oblasti v Subotici ‘a Prodaja odpadkov. Uprava vojne odeče IV. v Zagrebu bo prodala dne 15. julija 1.1. ob 10. uri do* poludne na ustmeni licitaciji odpadke blaga, kovin, usnja itd. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Za »Dom Kaljice Marije« so darovali: Županstvo Orehovci Din 125, Županstvo Dob pri Domžalah Din 125, Županstvo Pekrah Din 100, Južna štajerska hranilnica v Celju Din 500, Županstvo Mošnje Din 100, Županstvo Bloke Din 100, Županstvo Gra-bonoš Din 29, Županstvo Preserje Din 250, Podružnica Kola jug. sester za Mežiško dolino Din 500, Društvo carinskih uradnikov Din 523, geometer Brinšek Din 100, Hranilnica in posojilnica v Železnikih Din 12.50, Županstvo Domžale Din 250, Županstvo Podvinci pri Ptuju Din 100, Županstvo Formin pri Ptuju Din 50, Jugoslovanski kreditni zavod Din 250, Predilnica y Litiji Din 125, Feliks Urbanc Din 2500.—, Županstvo trg Vitanje Din 500, Mestna občina Škofja Loka Din 125, Županstvo Voglje pri Kranju Din 75, Uradništvo začasne delavske zavarovalnice zoper nezgode Din 266, Društvo geometrov SHS Din 125, Društvo mestnih uradnic Din 105, Županstvo Cerknica Din 250, Kmetska posojilnica na Vrhniki Din 125, Podružnica Slov. Rdečega Križa v Kočevju Din 1250, Jernej Pinter Din 500, I. Sandrin Din 500, Fr. Brumat Din 100, M. Lukež Din 50, dr. Defranceschi Din 50, dr. Jenko uroyer Din 50, dr. Fr. Derganc Din 50, dr. Tone Jamar Din 50, dr. I. Demšar Din 50, H. Peters Din 50, dr. Avramovič Din 50. Društvo poštnih uradnikov in uradnic v Ljubljani Din 345.50, Šolsko vodstvo v Ribnem pri Bledu (šolarska predstava) Din 50.—, Josip Šušteršič, Seničica pri Medvodah Din 200, Kegljaški klub »Spinčič« fantovščina g. Fr. Goloba Din 105, Uredništvo trgovske zbornice Din 450, Podružnica Kola jug. sester v Hrastniku Din 743, v Novem Mestu Din 1610, v Babnem polju Prt Rakeku Din 250,, Marzidovšek—Aubelj Terezija Din 50, Županstvo Gor. Slaveči Din 10, Društvo nižjih mestnih uslužbencev Din 15, Werli Marija v Cerknici Din 300, Zupanstvcu Krlžovcl pet Ljutomera Din 50. Dnevne vesti. — V nedtljskem *Jutru« }e zagledala beli dan notica od nekega vseučiliškega profesorja, kjer navaja Imena tistih, ki so baje volili Ušeničnika za rektorja ljubljanske u-niverze. Dotična notica ni samo hudobna, temveč tudi deloma neresnična, v kolikor se tiče prof. dr. Ivana Prijatelja, o katerem je znano, da le volil solidarno s filozofsko fakulteta Zanimivo za pohujšanje pri »Jutru« pa je dejstvo, da so stebri demokratske stranke, ki pišejo v njihova glasila, strnjeno glasovali za klerikalca Ušeničnika. Znano nam je tudi. da so bili ravno pravniški krogi inspiratorji škofovega pisma. Vse to spada k universitetnemu fondu mladi no v. — Kočevstia zaaiuvu. Kočevski Nemci hočejo na vsak način imeti lastno državo v državi. Na poziv županstva, ki je sedaj v slovenskih rokah, naj izobesijo v proslavo kraljeve poroke zastave, so odgovorili, da storijo to le tedaj, ako se Jim dovoli kočevska zastava, t. j. modro-bela. Zupan jim tega ni hotel dovoliti, ker smatrajo to svojo zastavo sploh za nemško. Nato je šla posebna deputacija k okrajnemu glavarju ter mu dokazala z listino cesarja Friderika IV. iz leta 1471., da imajo Kočevarji pravico do svoje zastave. In res je okrajno glavarstvo dovolilo izobešanje takih zastav. Zakaj bi se moralo zaradi Kočevarjev ozirati na preperele oslovske kože za čisto navadne kaprice, med tem ko koroška vlada napram našim rojakom prezira vse stare in novejše zakone, tudi senžermensko pogodbo, a to za vitalne kulturne pravice. — Na naslov carinske uprave, čakali smo, čakali, na vse strani smo se obračali, poje neka pesem.Počasnost naše carinske uprave je menda že dosegla svetovni rekord v zavlačevanju izplačevanja nagrad uhvatačem tihotapskega blaga, t j. finančni kontroli, ki Je bila svoječasno na meji. Čakanja se pa vsak naveliča. Res je neum-Ijivo, čemu to zavlačevanje, ko je vendar znano, da so tozadevni akti v večjem delu rešeni in ni druge ovire, kot da zarožljajo ključi od raznih carinskih blagajn, kjer leži ta denar po nepotrebnem kot mrtev kapital. Ali se res nihče ne zgane in ne reši tega za nas zelo perečega vprašanja, katero je stvarno bolj aktualno, kot prepit med ministri v Beogradu rdi odlikovanja Tudo-rova. Trkamo...'1 Prizadeti. — Draginja narašča. Po vseh državah so začele cene raznih živil in drugih potrebščin več ali manj padati, ali pa vsaj iste stalno stoje. Le v naši JugoslavjI smo tako »srečni«, da še vedno napredujemo — pa samo v draginji seveda. Sladkor, ki je Veljal doslej 64 kron kg se je naenkrat dvignil na 72 kron kg. Temu bodo kajpada sledile tudi druge potrebščine. Ubogi uradnik, ubogi delavec! Pa kaj hočemo! Ne preostaja nam drugega, nego k večjemu vzdihniti s svetopisemskimi besedami: »Doklej o Gospod, doklej še...?« Gospodinjska šola na Jesenicah. Pod tem naslovom je informator »Jutra« z Jesenic v št. 141 z dne 16. t m. priobčil članek, ki mora logično mislečemu človeku sapo vzeti. Naproša se, da članek korigira v toliko, da g. Stebijeva ni prišla k nam ustanavljat gospodinjske šole, pač pa, da so se ženske na tem malem sestanku spontano toplo zavzele za ustanovitev iste in to mora biti le znak »možgan v redu«. Kar se pa tiče merodajnih faktorjev, se bodo ob pravem času vpoštevali in naprosili za sodelovanje. Toliko resnici na ljubo. Več udeleženk sestanka. — PUsudskl — milijarder. Predsedniku republike Poljske Pilsudskemu je umrl v Ameriki bližnji sorodnik' inž. Pilsudski. ki mu je zapustil 15 milijonov dolarjev, kar znaša, približno 60 milijard poljskih mark. — Prejeli smo: Davkoplačevalci sodnega okraja Slovenjgradec narede skupno vlogo na vlado o neenaki odmeri In izter-javanju davka. V okraju namreč nekaj posestnikov in drugih znanih oseb ne plačuje skoro nič, četudi imajo veliko imetja in denarja; sami se hvalijo, da ne plačujejo davka, češ, znati je treba. Delajo pa tako, da vabijo inteligenco na bogata kosila, izdatne večerje, ali oddajajo razno blago. Za protiuslngo dobe manjši davek ali pa se počaka z eksekucijo. Ker okraj tega ne odobrava, naredi zgorajšnjo pritožbo, na katero že sedaj opozarjamo vlado; gospodi v Ljubljani in Slovenjgradcu tudi sami dobro VSr°’ kai čaka’ zat0 S,W° stran. Posebno neld gospod pTi davčni ohlasti se hoče oprati tako, da se strankam v uradu pri-Kupuje na prav ostuden način, svoje so-uradnike pa pri vsaki prilik! toži višjim, ker ima v Ljubljani posebno zaslombo. Da tudi ta — povojna psihoza — ne bo izdala, četudi jo ščiti delegacija. — Mesarjem cvete pšenica. Zadnje' čase so cene goveji živini precej padle, kar pa se pri cenah mesa prav nič ne pozna. — Umrla jeSp,olka> baona, III. komp., je bil leta 1914 v bitki pri Grodeku v Galiciji, od ka-. terega časa ni več glasu od njega in tud! vse poizvedbe po njem so ostale brezuspešne. Njegova žena Marlla Novak v Pred-strugah št. 3. — Dobrepolje — prosi vsakogar za pojasnila, če bi bil mogoče njen mož Se med živimi. — Surovost. Osemletno Franjo Dobravc iz Črnuč Je njen očem Janez Mlakar že od nekdaj mrzil in otrok je moral veliko trpeti pred surovežem. Pred nekaj dnevi je pa nečloveški očem svojo pastorko tako silno udaril s polenom po desni nogi, da ji je zdrobil nožno kost. Otroka so prepeljali v bolnico, »ljubeznivi« očem bo pa odgovarjal pred sodličem. — Razne nesreče. Andreju Oblaku, delavcu v tovarni železa vKamniku je stroj odtrgal dva prsta leve roke. — Anton' Morala, posestnikov sin iz Velike vasi, je obiral črešnje z drevesa. Radi neprevidnosti je pudel na tla in si zlomi) desno nogo. — Tesarski vajenec Martin Močilnikar ie pil, n*prcc#jeno juho in pri tem izpil koščico, ki mu je obstala v grlu. Moral je v boiniuo, kjer so mu vzeli koščico iz grla. — Tesarski mojster Ivan Hudovernik z Bleda je padel s kolesa in s zlomil desno roko. — V Zejah pri Kamniku je Marija Kepic pri po-kladanju krme padla in si zlomila desno nogo. —- »Korajžni« gerent. V Preddvoru je nek večer patrollral ondotni orožnik Luka Bašča. Naenkrat je pa taraošnji gerent V. Stružnik brez vsakega povoda zakričal nad orožnikom: »Auf biks, Bašča, pojdi sem če imaš korajžo!« Orožnik se mu je res približal in ga posvaril, nakar ga je pa Stružnik precej surovo ozmerjal. Deželno sodišče je »korajžnega« gerenta obsodilo na 14 dni zapora. — Kaj vse kradejo. Pri ravnateljstvu sarajevske policije se je pritožil neki Dalmatinec, da mu je neznan tat ukradel med vožnjo na tramvaju roko. K sreči je Mia ta roka — lesena. Ljubljana. «= Državni službi se je odpovedal gosp. Anton Hupka, inženjer pri direkciji v Ljubljani. = Neprevidna vožnja, Pretečeno nedeljo dopoldne je na Krekovem trgu neki mesarski voznik podrl na tla že precej staro hišnico iz Dragomera Marjano Zorc. Ženica je bila težko poškodovana po vsem telesu. Brezvestni voznik jo je pa hitro odkuril. ==> Raziš novih volitev v ljubljanski občinski svet. Pokrajinska uprava za Slovenijo je izdala odlok, da se imajo volitve novega občinskega sveta ljubljanskega vršiti v petek 20. oktobra t. J. = Preložtev tombole. Radi deževnega vremena, ki je trajalo pretečeno nedeljo popoldne, se je nameravana tombola »Kluba Primork« preložila na prihodnjo nedeljo. = Tatvine na trgu. Dne 13. t. m. je nekdo kmetici Neži Čuden iz Kozarij odpeljal ročni voziček. — Dne 14. *t. m. je neznan tat ukradel Ivani Ruperšič iz St. Ruperta iz žepa 1 dolar, 10 lir in približno 400 kron. — Ravno isti dan je bilo Barejni Konstantini iz ročne košarice ukradena listnica z 200 kronami in listkom Reichove pralnice. — Vse te tri tatvine so bile zvt-šene na Vodnikovem trgu. = Tatvina v frančiškanski cerkvi. Dno 13. t m. je neznan tat ukradel v frančiškanski cerkvi z oltarja bel oltarni prt, vreden 500 kron. = Pobeg. Iz državnega vzgajališča v Ljubljani je 11. t. m. pobegnil 22 letni, v Humu' pri Ormožu rojeni Ivan Kozar. Oblečen je v sivo obleko iz domače tkanine. = Beg iz službe varnostne straže v Sloveniji. Od meseca decembra 1921 pa do danes je prostovoljno Izstopilo iz državne varnostne straže v Sloveniji 60 mož, ker niso mogli sromno niti več izhajati. Služba v straži je naporna: 24 ur službe, 24 ur prosto, če ne pride kaj posebnega vmes. Plača pa znaša od 2500 do 3500 kron mesečno. Naporna služba zahteva tečne hrane ki sl jo pa ljudje ne morejo kupiti in zato se pojavlja beg iz službe državne varnostne straže v Sloveniji. = Neznano kam je pobegnil 15. t. m. enajstletni učenec Samo Magolc, stanujoč pri Jožefi Berčon na Starem trgu št. 34. Odšel je od svoje gospodinje opoldne in se ni več vrnil. Deček ima črne lase in temno polt, oblečen je v kratke rujave baržunaste hlače in vijoličasto triko srajco. Kdor bi ga izsledil, se prosi, naznaniti to njegovi gospodinji ali policijski direkejii. == Policijske vesti. Policija je aretirala skrajno delamržnega zidarja Franca For-cesina, ki je bil v kratkem času dvakrat aretiran radi postopanja, so ga izpustili z naročilom, da si mora poiskati delo, česar pa ni storil, dasi dobe zidarji v Ljubljani lahko vedno dovolj dela. — Ivan Tesnar Je zadel s tovornim vozom v Kolizejski ulici v dvokolesni ročni voziček, katerega je vozila 11 letna Alojzija Vidmar. Voziček je bil močno poškodovan. — Umetni slikar Konstantin Ivanov Je izgubil med vožnjo iz Beograda v Ljubljano v vlaku 4000 kron. — Kolo znamke »Styria« je bilo ukradeno mizarskemu mojstru Matiji Perko. — Franc Prešern z Lepodvorske ceste št. 157 je 14. t. m. z bičem udaril osemletno Veroniko Stanko iz Sp. Šiške ln jo poškodoval Zagovarjati se bo moral pred sodiščem. — Učiteljici Pavlini Tomšič Je bila ukradena na glavnem kolodvora listnica v kateri je imela 3000 ki'on denarja. Maribor. Nemarnost poštne uprave. V vseh državah je dandanes navada, da ob državnih slavnostih, kakor ob kraljevi poroki, ob kronanju, ob znameniti obletnici, Izdaja poštna uprava posebne izdaje poštnih znamk, s katerimi napravi navadno dobro kupčijo. Tako smo imeli mi koroške plebiscitne in invalidne znamke. S prvimi so nekateri napravili dober »kšeft«, z drugimi pa ne toliko, ker je bila pripravljena prevelika naklada. Vsakdo, posebno filatelisti so upali da bodo za kraljevo poroko iznenadeni s kakšno posebno izdajo, morda samo ene ali dveh znamk — ali niti tega ni bilo. Država je s tem oškodovana za ogromne milijone. Obljubljali so, da bo poseben poštni žig tisti dan, pa ga ni bilo. sicer samo žig za fi-latelistiko nima prav nobene veljave, kar se je izkazalo s posebnimi žigi, sokolskih in orlovskih zletov. Za te zlete so bili posebni žigi, za osješki celo posebno opremljene stare znamke — ali vse to nima nobene filatelistične veljave. Poštno upravo bi opomnili, da naj nas nima za norca pri letošnjem ! sokolskem zletu zopet s kakšnim poštnim žigom. Naj rajše izposluje vsaj dve vrsti znamk (za razglednice in pisma) za tisti dan. To bo res vleklo in bo tudi reelno. Matura na mariborskem moškem učiteljišču Je začela v petek 16. t. m. Priglasilo se je 54 kandidatov in kandidatinj. Izpite vodi višji šolski nadzornik Bezjak Iz Ljubljane. Skloptlčnl večer odseka amaterfotogra-fov S. P. D. se vrši v četrtek dne 22- t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Vstopnine ni. Slučajni dobrovoljnl prispevki za pokritje stroškov se bodo hvaležno sprejeli. Upajmo, "da bo dvorana polna. Boljše bi bilo, ako bi se vršil ta večer v veliki dvorani, ker udeležba bo na vsak način velika. Novo industrijsko podjetje v MaribO* ru. Brata Čopič sta ustanovila ▼ Maribor* tovarno za Izdelavo barvnih trakov z« pisalne stroje, karbon, Indigo in vsoli vrst drugega kopirnega papirja. Tvrdka se bo nazivala »Brača, prva jugoslovanska tovaj-na barvnih trakov in karbon papirj v Ma* riboru«. Stavba bo kmalu dozidana in *• bs» v najkrajšem času pričelo z montažo strojev. Tovarna bo opremljena z najmodernejšimi stroli ter bo izdelovala prvovrstno Mae go ln tekmovala, v cenah z inozemskim! delki. ... LUtdsfca univerza, V petek Se moral« izostati predavanje g. dr. Jam »O bankovcih«. Da bode ciklus zaoki^žon, bo pred«« val in zaključil svoje predavanje f. dr. Jan prihodnji petek. Pretekli petek je izpopoV nil večer g. prot Favtti z literarnim večerom. Recitiral je nekatere anaičilne peetnl novejših pesnikov in sioer Zupančič*^ teja, Gradnika, oba Albrechta, Igo in Zbašnika. Danes v torek bo predavanje prot £. Bostuniča v dvorani Ljudske univerze o razširjanju Don Juanskih pripovedk od Sp*« nije do Rusije. Ker so predavanja g. profesorja zelo duhovita in se g. profesor živi izključno od dohodkov teh predavanj je naša dolžnost, da ga podpremo na indirekten način in si sami širimo obzorje s temi pre? davanjl. Porotno sodišče. V petek je bil na zatožni klopi prefrigani goljuf, leta 190Q v Mariboru rojeni Adolf Cervek Jd je na prefrigani način osleparil razne stranke za približno 264.000 K. Razprava je trajala do popoldne. — Cervek je obsojen na 4 let£ težke ječe. — V tem porotnem zasedanjti in sicer 22. t. m. pride ria vrsto tudi umor V Cvetlični ulici. Vloffl. V četrtek Je pri belem dnevu vlomil neki moški v trgovino Rautne na Koroški cesti št. 8. Vlomilec je odnesel nad 100 kilogramov sladkorja, riža, moke in dnuEfn dobrih stvari Občinski davek za ponočevanje se pobira v Mariboru od 17. t. m, naprej. Premrzla voda tudi za smrt Neka Rozalija Mehel je bila sita tega »frderbanega« sveta. Dne 16. t. m. Je še pred kavo v sanji srajci hotela storiti konec temu življenju ter Je skočila v Dravo blizu delavnice Jug, Lloyda, Ker je bila voda najbrž premrzla, se Je »zgrevala« in klicala na pomoč. Tam službujoči stražnik jo je slišal ln Jo rešil Novo galanterijsko trgovino je otvorfl v Gosposki ulici B. Veselinovič in Komp. To je že druga enaka in enako elegantna slovenska trgovina v isti ulid. Cas jt bij. da je zginila prejšnja trgovina Rogina, ki ni delala čast ulici. CelJe. Izredni občni zbor društva stanovanj• skih najemnikov v Celju se je vršil v petek zvečer v hotelu pri »Kroni«. Bil Je dobro obiskan. Proti temu društvu je ie dalj časa intriglrala demokratska gospoda m hotela dobiti odbor v roke svojih eksponentov, kar se ji je na predzadnjem izrednem občnem zboru ponesrečilo. Hotela Je za svoj namen pridobiti tudi nižje javne nameščence ter ustanoviti si svoje novo društvo. Odbor že obstoječega društva je vsled teh dogodkov sklical za zadnji petek nov izredni občni zbor, na katerega so prišli tudi nižji javni nameščenci in izjavil, da ostanejo včlanjeni pri že obstoječem društvu in da niso voljni delati nikoder štafaže višji gospodi, ki jih pozna samo takrat, kadar jih rabi. — Na občnem zboru se jim je dalo v odboru tri odbornike in tri namestnike. Vršila se ie tudi debata, kako se ubraniti Izkoriščanja od strani hišnih posestnikov in kako bi se prišlo do novih stanovanj In se odpomoglo vsaj nekolko stanovanjski bedi! Kaj le z zidanjem stanovanjskih MS v Celju? Pod tem naslovom smo pred kratkim pisali o tej zadevi, zakaj se tako dolgo zavlačuje. Danes lahko pojasnimo zadevo v toliko, da je zavlačevanju kriva delegacija ministrstva financ v Ljubljani, ker v svojem birokratizmu zavlačuje potrjenje tozadevnih sklepov obč. sveta, da 4e Isti ne morejo uveljaviti in da se z delpm na more pričeti. Za neko nedeljsko nogometno ttkmo na Glaziji so po mestu v zložbah viseli s prosto roko risani plakati, ki bi drugače bili popolnoma lepi, ko bi ne bila slovenščina taka, da je! škandal. Vsak, kdor je, plakata čital, se le nad tako spakedcanostjo škan-d^liziral. Dotično društvo, ki je tekmo prt* redilo, bi sl menda pač bilo lahko dobilo za reklamo pravilni slovenski tekst In ne izobešalo take napol nemške spakedranostL Profesor Gregor Bostumii, ruski pisatelj in bivši profesor na zavodu za umetnost in gledališče v Kijevu, bo v sredo 21. in v četrtek 22. t. m. predaval v Celju v mali dvorani »Uniona«. V sredo bo predaval o skrivnostih Okultizma, v četrtek pa o zgodovinsko političnem razmerju med Anglijo, Indijo in Rusijo. Čudimo se, da se vršijo; ta predavanja v. nemškem jeziku. Primorje. Mobilizacija fašistov. Vodstvo tržaških fašistov je odredilo s posebnim pozivom; 1. Prostori fašistov so do nove odredbe zaprti 2. Cetaši so mobilizirani 3. Vsi fašisti se morajo pokoriti poveljem, ki se izdaja Zaljubljeni morilec. V Pllvkovid se je 23 letni postopač Henrik Žerjal ženil pri gostilničarjevi hčerki Ivanki Petelin. Ker )«t oče dekletu to ljubimkanje prepovedal, je. prišel Žerjal s puško pred hišo ter gostU« nlčarja ustrelil v čelo. Nesreča. Med Bovcem In Žago ja zadel tovorni avtomobil lz Idrije ob voz, y\ katerem so se vozili pesnik in poslanec msg. Trinko iz Vidma, župnik Iz St. Le« narta v Benečiji ln neki vodja banke. Trinko. Je ostal nepoškodovan, ostala pa so odpeljali ranjena y bolnico v Videm. Koroško. Sloveuci y koroškem deželnem zboru. Kazun pravih, od Slovencev izvoljenih poslancev Krajgerja in Poljanca sedijo v koroškem deželnem zboru še sledeči rojeni Slovenci: Sumi In Glančnik (»Bauembund«). Peter Tomažič (kršč. socialist), Gagi ln Melhar (soc. demokrata). Vsi ti možakarji znajo dobro slovensko, a ao strupeni ran«* , Slovenci v Ziljski dolini so se začeli fi. bati. V Ziljski Bistrici so si ustanovili »Izobraževalno društvo Zlla« za Zahome. Oor-je, Drašče in Drevlje. V Kasaze je prišel za učitella Viktor Por«bsky iz Kočevja. Slovenščine zna, dati ao otroci samo. 'Stran 4. Prekmurje. Železnica Ormoi - Ljutomer - Prekmurje Inženir« so prispeli s svojim dolom do Ivanjkovcev. nhr+Jl veItJllcih ,nsJanavUa]o trgovsko in obrtno kreditno druStvo. Učiteljstvo v Dol. Lendavi Je nabralo za otroiko bolnico v Mariboru 3528 K. Okrajni glavar g. Lipovšek je Sel na enomeseen dopust. Zastopa ga okrajni komisar z. dr. Bratina. »Zrite štempeljne in piite čal 1“ »Zrtte štempeljne in pijte čaji* To Je NIo geslo neke knjižice, ki ml Je prišla v roko pred mnogimi leti ter Je opisovala boj •evero-amerišklh državljanov proti takrat od oblasti predpisanim davkom in carinam v Združenih državah severne Amerike. To geslo mi pride pri nas večkrat na misel in tako tudi koncem januarja t. 1., ko sem mo-ral za svojih 5 otrok, ki se šolajo na raznih srednjih in strokovnih šolah plačati 100 kron za kolke In 20 K za tiskovine semestralnih Izpričeval. Moj najstarejši sin, gimnazijec, je sicer obljubil, da bo povedal v Šoli, da oče ne želi izpričevala, ker se zanese na sinovo pridnost. pri hčerki, ki je gojenka učiteljišča, sem bil že bolj mehak, ker ji Prav ne zaupam glede klasifikacije v šoli, vendar bi bil tudi tu prihranil 24 kron. Pa ni nič pomagalo, šolski oblastniki so izvo-halU sled pasivne rezistence staršev pri plačevanju kolkov ter so čez noč poslali »režnje«: »Koncem prvega polletja mora vsak dijak »dobiti« izpričevalo/« »Dobiti* so uka-zali, ne »plačati«! Bog varuj, to bi bil napad na zepe državljanov, »dobiti« je pa vendar vselej blagodat (Izvzeti slučaji po »25«) in te se ni nihče branil več. In žrli — ne, plačali smo kolke po 20 K, da je bilo veselje! Po mojem skromnem računu In brez točnih podatkov, smo plačali takrat starši v celi Jugoslaviji najmanj pol milijona kron preveč za kolke, da smo so smeli radovatl nad tnanim številom neugodnih uspehov semestrske klasifikacije. Pa glej čudo! Pred kratkim je razglasil vladni moniteur v Ljubljani (»Jutro«), da je ministrstvo ugotovilo da se le predpis krivo tolmačil, da ni bilo treba plačati 20 K. ampak samo 2 K (dve) za vsako izpričevalo. Torej kar 900% redne pristojbine so gospodje ukazali žrtvovati molohu taks v strahu pred beograjsko na-gajko. Lepa reč to za one, ki morejo izkazati tak plus v dohodkih taks, a prokleto nerodno za one, ki morajo plačati! No. pa gospoda v Beogradu so izpoznali svojo pomoto In — vsi dobimo preveč plačane kolke nazaj. Ne verjamete? — Jaz tud! ne, kajti o tem moniteur »Jutro« molči kakor grob. Morda zaradi načina vračila? Nič strahu, gospodje pri taksahl Trdno sem prepričan, da ml boste ne za 5 ampak za 6 otrok vrnili po 18 K, če vam povem čisto enostaven način vračila: Izdajte »narejenje« vsem davčnim uradom, naj takoj otvorljo konto »Vrnjeni kolki po 18 K, preplačani za semestralna Izpričevala v Januarju 192?« ter Jim ukažite Izplačati na vsako v origi- j nalu predloženo semestralno In z 20 K koi-kovano izpričevalo z dne 31. Jan. 1922 po | 18 K. — Tako boste pokazali, da ravnate ’ kakor pošten trgovec, ki pošlje z vajencem, ! ki Je kupca v strahu, da ne oškoduje go- | spodarja, oskubil za nekaj kron, kupcu tiste krone z opravičbo nazaj. Ce ne storite tako, bomo pač vedeli, da ne ravnate kakor tu mišljeni pošteni trgovec Oče 4 dijakov in 1 dijakinje. Opera. O. kapelnik Matačič iz Novega Sad Je dirigiral v soboto zaključno predstavo v letošnji sezoni, opero »Carmen«. Kar smo opazili pri Butterfly, smo lahko opažal! še bolj pri sobotni predstavi, namreč, da Je kapelnik-gost navzlic svoji mladosti temeljito naobražen muzik, natančen in Jako temperamenten dirigent, katerega bi uprava naše opere brezdvomno lahko angažirala za prihodnjo sezono. Državno iensko učiteljišče v Mariboru. Vpisovanje v I. letnik in sprejemni Izpiti se bodo vršili 30. junija 1922. od 8. ure dalje. S seboj je treba prinesti: krstni list, zadnje spričevalo, lepopisni zvezek, nekaj rizb in ženskih ročnih del Druge podrobnosti na Srni deski v I. nadstropju. Prodajni prostori na telovadišče vseso• eolskega zleta. Na iciov;i<(i1čj bo vefic število prod. prostorov v velikosti 4 krat 5 m. Ti prostori bodo odprti zz občinstvo od Jutra do zaključka telovadbe t. i. od o, do 20. ure. Interesen-je se opozarjajo, da vložijo oferte glede nalema prostora r.aikas-neje do 1. JulIJa 1922 nj naslov: I. ,'uco-slovenski vsesokolski zlet, finančni odsek. Posamezna tvrdka oferira lahko tudi za več prostorov. Finančni odsek ni zavezan oddati prostorov najvišjim ponudnikom. Event. potrebne informacije se dobe v pisarni JSS V Ljubljani, Narodni dom. Prireditveni odsek za I- Jugoslovanski vsesokolski zlet bo potreboval za zletne dni večje množine vina. Producenti in trgovci vina se poživljajo, da predlože svoje ponudbe glede dobave vina z navedbo vrste in cene prireditvenemu odseku za I. jugoslov. vsesok. zlet v teku 8 dni. Podrobnejši dobavni pogoji se bodo na zahtevo naznanili. Z}etnl znak. Cena zletnemu znaku je 20 Din. K tej vsoti mora še vsak plačati za zavarovalnino 1.50 Din (in ne 50 para, kakor je bilo pomotoma objavljeno v časopisih.) Denar je vposlati naprej s točnim seznamom onih. ki naročijo znak. Seznam je potreben radi zavarovalnine. Društva naj zletne gnake takoj naročijo. Razpošiljati se začno znaki takoj, ko nam jih izroči carinama, kjer ležijo že od 1. maja t. 1. vzllc temu. da je zletnl odbor storil vse mogoča korake, da se mu jih izroči. Prireditveni odsek ima nalogo skrbeti za zletne dni za razne zabave in druge prireditve. Odseku se je posrečilo pridobiti za razne koncerte, ki se vršijo v zletnih dneh najboljše operne pevce in pevke, sodelovanje Glasbene Matice v Ljubljani, pevskega društva Lisinski iz Zagreba !n kvartet Zi-ka. Razentega se vrše v predzletnih in v zletnih dneh gledališke predstave in razni koncerti. Glavne prireditve se vršijo na veseličnem prostoru pod Tivolijem, kjer je 1 telovadišče Ljubljanskega Sokola. Veselični 1 prostor bode v to svrho prirejen in bodo postavljeni razni paviljoni. Zadnji dan zletnih dni se '|tši na tem prostoru poslovilni večei. .-okircini pododsek je razposlal v preteklih dneh na vsa sokolska društva nabiralne pole s točnmi navodili. Istotako se je obrnil odsek do vseh pr j atelje v Sokolstva s prošnjami, da prispevajo za vsesokolski zlet. Z deli na veseličnem prostoru pod Tivolijem se prične v prihodnjih dneh. Telovadišče vsesckolskcza zieta. Dela na telovadišču za vsesokolski zlet so v pol- j nem tiru tor stojijo že ogrodja vseh štirih tribun. Telovadšče bode pravočasno dovršeno tako da nastopi naraščaj dne 23. julija kot rrvl ra ogromnem in krasno izdelanem telovadišču. in Frvpngcnini štafetni tek skozi mesto LJubl/one. I."Jikoat!etičnj Savez za Slovenijo priredi dno 25. I m. y nedeljo ob polu 12. uri depoludne štafetni tek skozi mesto i-jubljana, združen s propagandnim stilnim tekom vseh tekmujočih klubov. Tekmovanje je pristopno vsem športnim klubom ter telovadnim organizacijam v Sloveniji. Dolžina cele proge je približno 2300 m in je razdeljena r.a 8 prog po ca. 260 do 370 m., Start: Narodni dom, dlj Nunska cerkev, oziroma Kongresni trg. Predaje so na sledečih mestih: 1. tfavna pošta, 2. kavarna Evropa. 3. hotel Štrukelj. 4 jubilejni most, 5. škoilja, 6. frančiškanski most, 7. glavna poštn, cilj nunska cerkev. Po končanem štafetnem teku se vrši propagandni stilni tek vseh štafetnih moštev, na čelu jim zmagovalna štafeta, na progi Kongresni trg, glavna pošta, Narodni dom. Vsi tekmovalci, kakor tudi gg. sodniki in funkcijonarji morajo biti najkasneje ob tričetrt na 11 zbrani pred Narodnim domom. Vsak klub mora prinesti seboj enotno dreso ter po možnosti tudi po eno štafetno palico. Nadalje je dolžnost vsekega kluba, da odpošlje po dva reditelja, katera se imata obenem z štafeto javiti pred Narodnim domom vodstvu cele priredbe. Prijave posameznih kubov z natančnimi imeni posameznih tekačev ter njih razporedbo Je posati skupno z prijavnino 15 Din. najkasneje do sobote 24. t. m. na naslov: Stanko Perpar, Ljubljana, Dunajska cesta št. 29./I. S. S. K• Maribor — S. K. Ilirija 3:3. Primorje — Sparta 3:0. Svoboda. Moste — Ilirija II 1:1. Socialzem in vera. Pod tem naslovom (e izšla v Celju zanimiva razprava Zv. 3©mota. Knlžioa, ki je zdo lično opremljena, se je tiskala v tiskarni Rode In stane broširana 7, vezana pa 9 Dn. Dr. Matija Ambrožič: »Materinska pomoč zdravemu in bolnemu dojenčku.« Zdravstveni odsek za Slovenijo je zadel v črno. Sirit! brezplačen tisk med narod Je krasna ideja, ki bo žela uspeha. Skrb podeželske Inteligence pa naj bi tudi bila, da pridejo knjige res med narod, ne pa da ležijo lepo urejene v kaki šolski ali Župni knjižnici. Kot lajiki se seveda ne spuščamo v strokovno oceno, pač pa lahko konšta-tiramo le v koliko je knjiga priljubljena med narodom in kako mtsll narod o njej. O dr. Ambrožičevl knjigi iahko trdimo, da je pravo senzacijonalno delo. Njena poljudnost je tolika, da padajo razni predsodki in vra-žarstvo kar na mah. Pisatelj Je iz kmetske hiše in zato je knjigo imenitno prilagodil našim kmetlškim razmeram. Velika ljubezen odseva lz knjige do ubogega dojenčka, ki mu mlada mati posveča vso skrb in ljubezen, in se trese zanj, ker ne ve kako bi mu stregla. Prijazni nasveti tolažilno vplivajo in takoj po prvih »poizkusih« je pridobljeno zaupanje mlade mamice. V tem ravno leži velikanski uspeh, kakoršnega ne doživi vsaka »poljudna« knjiga. Zdravstveni odsek opravlja r. razširjanjem poljudne medicinske in liigijenske literature važno delo. Požrtvovalnemu Ambrožiču pa je iskreno čestitati na tem znamenitem delu. Da pa se delo tembolj razširi med narodom je prevzelo »Kolo jugoslov. sester« vsv razprodajo. Cena Ilustrirani knjig! je 15 Din. po pošti 10 para več. Priporočamo toplo knjigo našemu inteligentnemu ženskemu svetu, ki bode našel mogoče marsi-kako koristno novost v tej knjigi. Sezajte po tej zlati knjigi, dokler ima Kolo še kaj zaloge! »Rdeči pilot*, mesečnik prevratne mladine za duhovno revoiuoijo je ravnokar iz-še! s sledečo vsebino: Pošastne vesti Iz sovjetske Rusije (članek). Štefanija Ravnikar: Obcestni prekop (črtica). Tone Seliškar: Obup (nesem), Anton Podbevšek: Odlomek o umetnosti z ozi-ora na sodruga Ivana Cankarta (članek). Tone Seliškar: Rudnik (nesem), Štefanija Ravnikar: Zidani brlogi (črtica), Tone Seliškar: Sedmorojenčki (pesem Anton Podbevšek: Razmerje umetnika do države (članek), Štefanija Ravnikar: Vlak (črtica). Tone Seliškar: Pohod viharne noči (pesem), Angelo Cerkvenik: V verigah (črtica) in Tone Seliškar: Dva dimnika (pesem. »Rdeči pilot« Izhaja redno 5o. vsakega meseca In stane poedina števil-Ka samo 2 Din. Izhaja pod Uredništvom Antona Podbevška fn se naroča v upravnt-štvu »Rdečega pilota«. Frančiškanska ulica . I. nadstr. Ljubllana. — Druga številka izide točno 15. Julija In sicer v povečanem obsegu in z bogatejšo vsebino. »Primorske pesmi Spesnil Igo Gruden. Izdala in založila Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg. Cena broš- zvezku 9 Din. vez. 10 Din. Henrik Ibsen: Gospa z morja. Igra v 5 dejanjih.. Iz norveščine preložil Vojeslav Mole. V Ljubljani 1922. Str. 160. Cena Din 15.—, po pošti 1.— Din več. S pričujočo knjigo je začela Tiskovna zadruga izdajati v slovenskih prevodih Vojeslava Moleta vrsto najboljših dramatičnih spisov prvega nordijskega dramatika Henrika Ibsena. Ibsenova dela pomenjajo važen prelom v razvoju modernega gledališča ter so že zdavnaj prešla v svetovno literaturo. Zato moramo le z veseljem pozdraviti, da se pojavijo tudi v slovenskem Jeziku. »Gospa z morja« je eden izmed onih Ibsenovih umotvorov, v katerih se peča pisatelj s problemom zakona. Prevodu »Gospa z morja« bodo sledili prevodi ostalih najvažnejših Ibsenovih dram. Študija o Ibsenu pa izide pozneje v zvezku »Pota in cilji«, posvečenem- skandinavskim pisateljem. Lepo opremljeno knjigo se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljabljani, Prešernova ulica 54. H. Sienkievlcz. Z ognjem ni mečem. Povest iz davnih let. Prevel Dr. R. Mole. Ilustracije Ollvove. V Ljubljani 1923. Založila Tiskovna zadruga. 1. snopič- Cena snopiču 7.— Din, po pošti 7.50 Din. Naovedana nova Izdaja znamenitih Sienkleviczevlh romanov je začela izhajati.. Pred nam leži L snopič romana »Z ognjem in mečem«, kS obsega 4 pole velikega formata In prinaša dve dobro uspeli ilustraciji. Posamezni snopiči bodo izhajali mesečno. En snopič velja po pošti dostavljen 7.50 Din, Naročnino In poštnino vsaj za dva meseca naprej je treba pošiljati na Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Foerster, Stavbna mehanika I. del. V kr. zalogi šolskih knjig in učil je izšla knjiga Foerster, Stavbna mehanika I. del, nauk o trdnosti, učna in priročna knjiga za stavbne šote in za stavbne obrtnike. Cena mehko vezani knjigi lft— Din, poltrdo vezani 20.— Din. Ta knjiga, ki ne bode samo učna knjiga vsem obrtnim šolam in vsemu tehničnemu naraščaju, ampak tudi jako uporabljiv pripomoček vsakemu obrtniku staybnih strok, vsebuje nauk o silah, napetosti, o tlakoporni, vlakoporni, strižepor-ni in glboporni trdnosti, nadalje nauk o momentu sploh in o upogibnem momentu, vstrajnostnem momentu in odpornem momentu posebej,, in dalje tudi o klonopornl in sestavljeni trdnosti. Jako praktičen pripomoček za stavbenlštvo in vse sorodne obrti vsebujejo knjigi prldejane tabele, ki jih je 31, ter slovenski-srbohrvatski-nemškl slovarček tehničnih Izrazov-za stavbno obrt. Ime pisatelja že garantira izvrstnost te knjige, ki se sama priporoča vsakomur, ki prelista le par strani. Cena 18.— Din je za knjigo, obsegajočo 14 pol z nebrojom slik in črtežev, naravnost nizka. Tehničnim visoko- in srednješolcem ter obrtnikom stav-binskih strok knjigo toplo priporočamo. Podkrajšek: Knjigovodstvo za lesne obrte. V kr. zalogi šolskih knjig in učil Je izšla knjiga: Podkrajšek: Knjigovodstvo za lesne obrte. Cena mehko vezani knjigi D!n 26.—, poltrdo vezani Din 28.—. Knjiga obsega v 1. poglavju knjigovodstvo sploh, kolikor zanima obrtnika, nadalje obrtno knjigovodstvo, knjigovodstvene zglede in naloge za mali in strojni obrt ter tabelarno knjigovodstvo. Potem sledijo popolna knji-govods-tvena navodila za mali In srednji kiparski obrt. Dodatki vsebujejo tarif za zavarovanje za nezgode in za bolezen, seznam orodja, ki ga imej vsak mizarski pomožni delavec in ki ga imej mizarska delavnica za skupno rabo. Končno je pri-dejan še slovensko-nemški in nemško-slo-venski slovarček strokovno tehničnih Izrazov. Besedilo dopolnjuje 53. črtežev in slik lesnih izdelkov Iz lesnih obrtov. Sledili bosta v kratkem tej knjigi Istega pisatelja knjigovodstvi za stavbarske in za kovinske obrte. ■- 1 - -.................. Društvene vesti. Hotelskim, kavarniškim In gostilniškim uslužbencem. Tem potom obveščamo svoj izvanredni občni zbor v torek dne 20. VI. ob 24. v kavarni Jadran. Poživljamo vse člane kakor tudi nečlane, da se ga gotovo udeleže. Ker odsotnost vsakega v to stroko spadajočega povzroča zavlačevanje naših neznosnih razmer, smatramo vsakega ne-navzočega, kot nam sovražnega. Odbor strokovne organizacije natakarjev hotelskih, kavarniških in gostilniških uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani. Kolo Jugoslov. sester ima v četrtek 22. t m. ob 5. svojo Izredno sejo. Ker je ta seja zadnja pred počitnicami in Je več važnih točk na dnevnem redu. prosimo najboljše udeležbe! Isti dan ob 4. pa Je sestanek odseka za zaščito dece v društveni sobi. O. Z. Javnih nameščencev in upokojencev Ima nujno sejo širšega odbora v torek, dne 20. t m. ob 20. uri v običajnem lokalu. Dnevni red: Sklepanje o lzpremi-njevalnih predlogih k osnutku nove službene pragmatike. Ker je bila zadnja sobotna seja izredno pičlo obiskana, prosimo vse g (»pode delegate, da prisostvujejo tej seji polnoštevilno ih s tem osvedočljo svoje in svojih organizacij umevanje za stvar. ______ Predsedstvo. Narodni ženski Savez , slovenski del vabi vse narodnočuteče Jugoslovenke, da se zanesljivo udeleža seje, dne 21. t. m. ob 4. Popoldne v prostorih Splošnega ženskega društva, Rimska cesta 9. Predmet seje: Razgovor glede predpriprav za Kongres ju-slovanskega ženstva- Jugosl. akad. društvo »Triglav* na Dunaju. Na ustanovnem občnem zboru dne 18. maja t. 1. je bila ustanovljena na Dunaju podružnica jugoslov. akadem. društva »Triglav«. Triglavu je kot kulturnemu ln nepolitičnemu, strogo Jugoslovansko naci-jonamemu društvu zaslgnran med dunaj-skimt akademiki obstoj in kaže lep procvit« Izvoljen Je bil sledeči odbor: predsednik: Medic Stane, cand. med., podpredsednik: Paleček Josip, cand. med., tajnik I.: Rad-kovič Bogdan, cand. r. com., tajnik II. in arhivar: Ambrožič Frinjo, cand. med., blagajnik: Rybar Miloš, cand. r. oom., gospodar: Arh Jože, cand. med., knjižničar: Jo-ško Jakša, cand. med.; odbornikov name-stnfk: Popovič Predrag, cand. r. pol., revl- Vukova Olgp, cand. r. com. In Vovšek Pavel, cand. med. Skalen položaj urad*" nika 7. čin. razreda. Zaradi strašnih razmer v Trstu zadnji leta vojne sem moral opustiti vsako mftj na štedenje in kupovanje potrebne obleke in perila in tako je prišla rodbina leta 191« v Jugoslavijo (kamor sem moral rojen Sta jerc rimpatrilratl) v prav bednem stanju-oblačilnico v Ljubljani sl tudi nismo me' dovolj pomagati, na prošnjo za 6000 K d ujma sem čez več mes. zvedel, da ffll «• rejo dati le 300 K (tristo). Obrnil sem na par denarnih zavodov za posojilo 10." kron proti zaznambi na plačo, poroštvu stre učiteljice In brata obrtnika ter me* nim obrokom po 300 K. Denarni zavodi zaznambe na plačo ne vzprejmejo kot ščltno poroštvo in zahtevajo večje poroštve( posestnikov. Državni uradnik seveda nitnanl prijateljev posestnikov in tako ni s poso« jllom nič. Zena je zvedela zdaj, ko hočeta starejši hčerki (ena pred maturo na učite* ljišču, druga v trgovski šoli) Imeti letnoi obleko, da dovoli trgovec S. kredit na 8.000 —10.000 kron proti mesečnim obrokom 400 —500 kron. HajdI k njemu! Pa joj! Prijazen mož pravi, da je pač dovolil nekaterim uradnikom tak kredit ali skušnja ga Je naučila, opustiti tak način poslovanja. »Ljudjs bi sicer radi plačali ali s svojimi prejemki tega ne zmorejo In tako imam škodo jaz« je dejal trgovec moji obupani ženi ter na prošnjo bednlce dovolil le toliko kredita zš' en mesec, kolikor more prihodnjega prvega' plačati. Tora J: plača komaj za prehrano druge vsakdanje potrebe, državnega p.. • dujma na plačo nič, posojila radi negotovosti državne uradniške službe nič, trgovskega kredita zaradi insolventnosti državnega' uradnika nič — jaz pa naj z radostjo opravljam službo, medtem ko se otroci — vsi v, srednji šoli — sramujejo zaradi uguljen« obleke Iti med tovariše, žena pa celi dan sključena nad kako krparljo, da sploh še ne, kažemo nagote svojih mršavih teles. To Je položaj državnega uslužbenca 7. č, r. v sta. \ rosti 50 let v naši državi. Kongres Narodnega ženskega SavezA SHS. se vrši dne 5., 6. in 7. Julija v LJut? Ijanl. Savez združuje nad 200 Jugoslovan- -skih ženskih društev. Zastopnice teh dni« štev se snidejo v začetku prihodnjega meseca v Ljubljani, da se dogovore o smot-renem skupnem delu. Predvsem Je na preh gramu zaščita dece. Kolesarski podsavez za Slovenijo Je t' nedeljo priredil v Celje veliko zvezdno dirko, katere so se udeležili razni kolesarski klubi včlanjeni v Podsavezu. Ob 12. url se Je vršil sprevod kolesarjev z trboveljska godbo na čelu po mestu, po obedu se Je vršilo v batelu »Balkan« zborovanje delegatov! Podsaveznlh klubov, popoldne pa športna veselica pri »Grenadirju«, pri kateri Je tudi sodelovala trboveljska godba. * Se mrliče kradejo. Iz Amlensa fl Franclji poročajo, da so v nekem močvirju našli prazno krsto. Policija Je potom preiskave ugotovila, da Je krsta ukradena na kolodvoru v Noyellesu. V krsti se je na-, hajalo mrtvo truplo avljatlka PourchlleJ«* ki se Je pri nekem poletu smrtno ponesr**, čil. Na krsti se opažajo sledovi nasilnega odprtja. Tatovi mrtvega avljatlka nl*° znani, istotako so neznani vzroki te čudM tvirie. I I I FR. GOVEKAR: Mir (541 strani) - o ! zgodovinski roman s Šestimi Ilustracijami se dobi v ZVEZNI KNIGARNI LJUBLJANA : MARIJIN TRG 8 s H. G. WeUs: Zgodba pokojnega Mr. Elveshama. (Dalje.) Skrbno sem spravil ovitek v žep in taval ves vrtoglav po Regent Street in po temnih stranskih ulicah za Portland Roadom proti domu. Dobro se še spominjam svojih občutkov na tej poti, če prav so bili jako nenavadni. Toliko sem bil vendar le še »jaz«, da sem se zavedal svojega čudnega dnevnega duševnega stanja in se vpraševal, ali ni bila grdobija, ki sem jo pil, nemara opij — strup, o katerih nisem imel nika-kih lastnih izkušenj. Zdaj si Je težko razložiti, kaj je bilo v mojem stanju baš tako posebnega; najbolje bi rekel, da je bilo nekakšno duševno skakanje. Ko sem stopal po Regent Street, me je napadalo Čudno prepričanje, da mora biti pravzaprav Wa-terloo Station, in hkrati me je gnalo nekaj nerazumljivega, da bi krenil v Politehniko, prav kakor bi hotel stopiti v vlak. Pomel sem si oči: ulica je bila Regent Street. Le kako naj to opišem? SpTeten gliunec te gleda povsem mirno; zrnrdni se — in zdajci — glej, čisto drug človek! Ne vem, je 11 pretirano, ako rečem, da se ml je videla tisti hip Regent Street docela takšna? Ko sem se naposled uveril, da Je v resnici Regent Street, so me jeli begati raznoliki fantastični spomini, ki so se bogve odkod pojavljali v moji glavi. »Tu,« sem pomislil, »je kraj, kjer sva se pred tridesetimi leti sprla z bratom.« A takoj nato sem udaril v smeh, v začudenje in zabavo ponočnjaške družbe, ki je prišla mimo mene. Pred tridesetimi leti me vobče še ni bilo na svetu in brata nisem imel svoje žive dni. Tista pijača je morala biti eno-' stavno blaznost v tekoči obliki; zakaj skleleča bol nad . izgubo tega umrlega brata me kar ni hotela izpustiti. Na Portland Roadu je dobila moja prifrknjenost drugo lice. Jel cem se domišljati prodajalcu, ki so bde zdavnaj izginile, ter primerjati današnjo podobo ceste z ono, kakTŠna je bila nekdaj. Zmedenost in zbeganost mišljenja ni pač nič čudnega po vsem, kar sem bil stresel vase; tem bolj pa so me vznemirjali ti nenavadno živi fatamorganski spomini, ki so se vtihotapljali v mojega duha. In ne le tisti, ki so se vtihotapljali, nego tudi drugi, ki so bili že ugasnili. Tako sem se ustavil pred pred Stevensovo trgovino z živalmi in sem si naravnost bičal možgane, da bi se domislil, v kakšni zvezi je pravzaprav Stevens z menoj. Omnibus se Je pripeljal mimo; a zdelo se mi je, da slišim butanje, kakor bi se vozil na vlaku. Bilo mi je, kakor da moram izkopati ta spomin iz daljne-sa, gobokega, temnega rova. »I seveda!« sem rekel nazadnje. »Obljubila je, da ml pošlje jutri tri žabe! Smešno, da sem mogel to pozabiti!« Ne vem, ali kažejo otrokom še dandanašnji takozvane meglene podobe? Pri njih — to še vem —-se je vedno pojavljala slika, malikujoča nerazločni prikazni, ki je rasla, dokler ni izpodrinila prejšnje. Baš tako se mi je zdelo zdaj, da se bori cela vrsta novih občutkov z občutki mo-jeva starega, znanega mi »jaza«. Zmeden in nekam preplašen sem krenil po Euston Roadu na Totten-ham Court Road in sem jedva opazil, kako nenavadno pot si izbiram; zakaj drugače sem sl jo vedno okrajšal po stranskih ulicah, ki jih je vmes cela mreža. Zavil sem v University Street in začutil zdajci da sem pozabil svojo hišno številko. Le z na j večjim trudom sem se domislil, da je »11«, in še potem se mi je zdelo, da je ta številka nekaj, kar mi je povedal že davno pozabljen človek. Izkušal sem si utrditi misli s tem, da sem obujal v spomin podrobnosti nocojšnje večerje; toda za nič na svetu si nisem mogel predstaviti svojega gostitelja. Videl sem ga le kakor senčast obris, nekako tako, kakor vidiš svojo lastno sliko v oknu, skozi katero zreš. Pač pa sem gledal —- kakor v čudnem prividu — namestu njega samega sebe, kako sedim za mizo ves razgret, s svetlimi očmi in sila zgovoren. • »Vzeti moram drugi prašek,« sem sl dejal. »Ta stvar postane čedalje bolj nemogoča!«' Iskal sem svečo in užlgalic — na napačni strani veže — in se kar ni- sem mogel spomniti, v katerem nadstropju je pravzaprav moja soba. »Pijan sem!« mi je prišlo na um. »To je kakor ena!«( In prav brez potrebe sem se spoteknil na stopnicah, da bi si dokazal resničnost te trditve. Na prvi pogled se mi je zazdela moja soba nekam tuja. »Budalost!« sem rekel, bulječ okoli sebe. Zdelo se mi je, kakor bi mi to zdrznjenje vračalo moj lastni »jaz« in bi se čudni fatamorganski občutek spet umikal moji konkretni, vsakdanji zavesti. Se vedno je viselo na zidu staro ogledalo, za čigar okvir so bile zataknjene moje beležke o beljakovini. Moja ponošena delavniška obleka je ležala razmetana po tleh. In vendar — vse to ni bilo bogve kako resnično. Čutil sem, da se vriva v moje misli prav nenavaden občutek, kakor bi sedel v železniškem vozu, v vlaku, ki se je baš ustavil, in bi zrl skozi okno na kdovekakšno neznano postajo. Odločno sem se oprijel po-steljnika, da bi se zagotovil samega sebe. »Kdo ve — morda je nekakšna svetlovidnost!« sem dejal. »Pisati moral JDružbi za psihična raziska-vanja’.« Položil sem zavoj na umivalnik, sedel na posteljo in jel sezuvati črev-lje. Slika mojih sedanjih občutkov se je zdela načrtana preko druge slike, ki je neprestano silila izpod nje na dan. »Prokleto!« sem pomislil. »Ali se mi meša? Ali pa sem hkrati na dveh različnih krajih?« Napol slečen sem vsul prašek v kozarec vq• de in ga zlil vase. Šumel je in voda j je dobila aphastožolto barvo, še pre% • sem se dodobra vgnezdil v po* stelji, so se moje misli umirile. Čudi sem blazino ob svojem licu; takoj nato sem menda zaspal. v. Zbudil sem se nenadoma, sredi sanj o čudnih živalih. Ležal sem vznak. Gotovo pozna vsak nemirne, težke sne, ki jim sledi tudi po prebu« jenju čudna, moreča potrtost. V ustih’ sel imel nekam tuj vkus, ude ml Je težila trudnost, neprijeten občutek se J je razširjal po vsej moji koži. Ne* j premično sem obležal z glavo na bla« zini, meneč, da to čuvstvo tujosti b* groze pač kmalu preide in da natai spet zaspim. Toda narobe zlove* šči občutek je venOmer naraščal. Izprva nisem opazil, da v moji oko* lici nekaj ni v redu. V sobi je bila bleda svetloba, tako slabotna, da s# je jedva razlikovala od mraka, id kosi pohištva so se risali sredi nje, nalik zabrisanim madežem popolne" teme. Z očmi tik nad odejo sem stra mel okoli sebe. Najprej me je obšla misel, da Jel prišel nekdo v sobo ter mi hoče ukra* sti zavoj z denarjem; ko pa sem le«! žal nekaj minut tiho, pravilno sope8 a i jSe sPeče£a, sem spoznal,’ lit,?/ domišljam. In vendar ine ni minilo neudobno prepričanje, da Jt nekaj drugače, nego bi moralo biti, l naporom sem dvigni’ glavo z blaži« ne m sem se jel razgle 'ovati.? tesali '(Dalje prih4. > JUGOSLAVIJA«, 20. junija 1922. so 15č« služb«. Zmožen je nem$2lne in kanogSHrffc. Naslov Fraac Rozman, B<> hinisfai jBtotrica 36. 10f7 PISARNIŠKA MOC, možen vseh pisarniških postov išče * er. takoj§n)im vstopom primerne službe. Cenjene ponudbe pod »Zanesljiv« na upravo lista. 990 n. •obocftkaraka, pleskarska In trkosmtarska »a*1™«® .Jng** * Beogradu iste nekoliko Šenov, in sicer te •aro«’ stolna moa— Zadružna vloga je 2500 Dirv— Prednos* imajo sobni slikarji In pleskarji. NatančnejSa pojasnila daje Vekoslav šurman, Zrkostave« v Ljubljani, Gradišča Itevilka PSOMJA:- NEKAJ STARE DELOVNE OBLEKE. Ogleda se popoldne od 2. do 4. Karlovška c. 24/1. desno.____1070 DOBROIDOČA GOSTILNA t inventarjem, z 12 do 14 Drall zemlje ob državni cesti, oddaljena pol ure od mesta Celja radi selitve. Naslov v upravi Ista. 1063 živalske slike za naše malčke, na trdem kartonu. Cena 8 dinarjev. 9 Zvezni ' " ' »MORAN/V* temeljito uničuje stenice in njihovo zalego. °°° Naroča se pri Mar. Škrinjar. Trst Pri večjih naročilih, popust trgovcem rabat. Podružnica v Murski Soboti. čistih brez odbitka rentnega Neposredno pod državnim nadzorstvom. -1 ' ••••........... Marijin trg št 8, ob Ljubljanici obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po |g|gg|j Ustanovljen septembra 1919. Trboveljska premogokopna družba ammammassmst »as BasaaaaaaBaa—— -■ . .. ... ..... ssas accca -i vmssssmasst asassssss POZIV na subskripdjo novih delnic Mariboru, Monoštru (Baranja), Murski Soboti, Osijeku, Rogaški Slatini, Somboru, Sušaku, Šabacu, Šibeniku, ŠkoJrji Loki, Vršcu in Zagrebu, ter pri Merkantilni banki v Kočevju; pri Centralni evropski deželni banki (Zentral-europ&ische Landerbank) podružnici na Dunaju; pri Banque de Pays de l’Europe Centrale; ^Stran 6. »JUGOSLAVIJA«, 80. junija ®Ž2. Sfc». T4B. NAZNANILO. Oeorelec w«noritd|t tvrdk* F. F. VMic & soiup. Uta 1888, naznanja, Jb ja izstopil is U tvrdka. V draiU s goap. IUMNMi tovarna tOamOk pofi ta> itadUnikor, b«da-v» vodik pod tvrdko KALMUS & OGORELEC trgovino s pečmi In glinastimi Izdelki. P ogabno opocarjava, da bodov* imel« vodno v zalogi Uborna patantovano ie MO. »Kit. KtOfUii ptoiC«. ploMce m oblofllov sten Itd. Kalmus & Ogoretec Pitam«: Dimalaka cesta it 14* „Pri Mačku" Cankarjevo nabrežje) se toči poleg pristnih vin tudi vedno sveie pivo. Trgovina z mešanim blagom aa dobram proButeam kraju m preda. Ponudba oa ojl zavod L SUŠNIK, MARIBOR. SJovonslca ut. IS. SUKNO za promenadne in športne obleke v boršti izbiri LltlHIfllE UufeUan*. Mestni trs 10. Prvovrstno, specijelno angleško in češko sukno, modne in športne obleke, pelerine, površnike, raglane, dežne 1 —t- plašče, perilo itd. priporoča tvrdka -- DRAGO SCMWAB (prej Schwab & Bizjak) Pod Hflrabm hnrra Ljubljana Omni trg ttw. 3. Razširjajte JUGOSLAVIJO" III EMISIfA DELNIC JADRANSKE BANKE D; D. V BEOGRADU 1 . IavfŠHio$ sklep rednega občnega zbora delničarjev od dne 27. maja 1922, objavila podpisani upravni svet povišanje delniške glavnice od Din 30,000.000.— na Din 60,000.000- - t • N t Izdajo novih nom. Din 30,000.000.— to j. 300.000 kosov delnic po nom. Din 100«— s pravico na dividendo za lato 1922. plus 5% obrest odi f Emisija novih delnic se bo provedta pod sledečimi pogoji: 1. Delničarji imajo pravico, da na vsako staro delnico optirajo po eno delnico 111. emisije po tečaju Din. 16Q* L Januarja do 30. junija 1922. (Din. 4*—) od kosa, plačljivo pri podpisu. 2. Z delnicami, ki jlb stari delničarji ne bodo optlraH, razpolaga upravni svet na ta način, da Jih odstopi v prvi Vrsti delničarjem, ki žele delnic preko prvenstvene pravice, a potem tudi nedefeiičadem. - ........* Cena neoptlranih delnic je določena -na Din.' 190.— plus 5% obresti od L januar ja do 30. junija 1922. (Din. 4:75) za kos In se mora jpb prUfld prlglasa. ^ ^ . Kar bode podpisano in vplačano preko števila neoptlranfli delnic, se bode repartlralo, a preostala položena vplačila se bodo vrnita. : % 3. Delničarji, k! hočejo izvriiti svojo pravico opcije, morajo predložiti svoje stare delnice v s vrbo prežlgosanja v času od 18. do Ml HI* 1922 pri blagajnah: ......... a) Jadranske banke d. d. v Beogradu ali pri njenih podružnicah v Cavtatu, Celju, Dobrovniku, Eroegnovem, JeM, KorčdB, Kranja, Ljubljani, Maribora, Matkoviču, Sarajevu, Splitu, Šibeniku In Zagrebu; — banke d. d. jr Trsta ali pri njenih podružnicah na Dunaju, v Opatiji In Zadra; fa itedkndoe za Primorje d. d. na Sušakn ah pri njenih podružnicah na Rtfeki in v Bakra; * Frank Sakser State Bank, New-York; Banco Yngoslavo de CkOe, Vaiparaiso, Antotagasta, Punta- Arenas, Pnsrto Natales, Porvetdr. Isti zavodi sprejemajo tudi prlglase izven opcije. ’4. Razlika med nominalno vrednostjo Ih emUllskim tečajem novih delnic pripade po odbitku stroškov emisije •nBdnlMnke. & Delničar, ki ne bo v predpisanem raku priglasil prava opeije in izvršil vlačila, izgubi opcijsko pravica &. K svrho zavarovanja m. emisije je osnovan poseben sindikat. i*4' b> c) d) a) t ■Vi-... Clan sindikata more postati po določenih pogojih vsak delničar, ki ima ah zastopa najjganJ 1000 delnic. Kdor, žali pristopiti sindikatu, naj se obrne na Upravo sindikata pri Centralnem uradu jadranske banke v LWfl«4 W*r »s poduči o podrobnih pogojih ca pristop. dna 14. Junija 1923. UPRAVNI SVET JADRANSKE BANKE D. D. V BEOGRADU. aktiva JADRANSK A BANKA A. D. V BEOGRADU. e e e e e e e eeeeeea,«* • * • • a a • • 4 a • • Blagajna: a) gotovina .............; b) žiro račun pri Narodni banki c) kuponi Valute Menice Devize ..................... Lastal vrednostni papirji . . Konzorcltahd posli.......... Dolžniki: a) denarni zavodi ......... b) ostali dolžniki Dolžniki za garanti* Nepremičnine . . inventar •»»•»••••»»••• • • • • e* • o • o . a • • • • a eeeeeeae eeeeeeO« Predsednik upravnega sveta: < * Franjo Dabokovk L r. U DECEMBRA LETA 1921. Dinarji HS999 22,792.073 6,100.095 9.133 74,304.156 245-649.896 62 58 77 Dinarji 28,901902 1,838.478 85,401.267 1,201912 61^243.790 1,591.939 03 |. 71 [319,964.052 1 19,203.889 j. 6,158.290 1 525,495.524 Ravnatelj; C. Kamenarovič L r. Clan upravnega sveta. Primerjan s knjigami ter našli v redu: NADZORSTVENI SVET: Janko Jovan 1. r. Gustav Pirc 1. r. Dr. Otokar Rybtt l. r. 97 07 02 26 86 58 74 85 35 Delniška glavnica Redni rezervni fond.......................... vioge: ;■ .... ' a) na knjižice ..............» . » . , b) na tekočih računih ........ Upniki: a) reeskompt’ pri Narodni banki . . . . b) ostali upniki.............., . . . . Garancije ................. Prehodne postavke ...... Cisti dobiček leta 1921 . . ; . * * e a • e e e Dtaaiji 63,430*968 19g38BL007 2,000.000 194^05.967 PASIVA ■aa* Obaril 30^000.000 I5,000i000 41 60 fl 80SJ17jQO6 oi iwywM8? 19^)03.889 4,845.706 1/WM« 585,495484 01 01 85 34 14 36 V BEOGRADU, dne 31. decembra 1921. r 1 Zm kn jizovodstvo : Prokurist J. Sko^č L r. Pooblaščenec A. Pečar L r. Glavni in odgovora! urednik Zorko Fakin. Izdala konzorcl! dnevniku »Jusciluvim«.. Tiska »Zvezna tUkaraa« v.IJubUaaj*