Leto LXIX Stev. 5G a V Ljubljani, v soboto, S. mavca 1941 Poilnlna plafami v gotovini Cena 2 lllll Od i. dal|* naročnina mesečno 90 din, za inozemstvo 60 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, za inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjeva ul. 6/1II. TeL 40-01 do 40-05 Obzorja nad Solunom Že x eč tednov pred sedanjimi dogodki v Bolgariji je ameriška agencija vUnited Press< poročala, da se ob prehodih če/ Donavo v Romuniji zbira jo nemške čete za pohod v Bolgarijo. Po vseh pripravah sodeč se je videlo /e tedaj, da nemška vojska tokrat ne bo šla v Bolgarijo kot nekakšna posebna armada, ki naj v Bolgariji vežba in poučuje bolgarsko vojsko. Nemška vojska, ki jc bila pripravljena na odhod v Bolgarijo, torej že na zunaj ni imela iste naloge, kakor vojska, ki je pred meseci zasedla Romunijo. V Bolgarijo je prišla vojska, ki ima drugo važno, čisto vojaško in strateško nalogo. Že to zunanje dejstvo nakazuje, du se v novi svetovni vojni nad Solunom zbirajo približno enaki oblaki, kakor so se začeli zbirati nad tem delom Balkana v letu 1915, ko se je začela ustvarjati poleg bojišča na zahodu še fronta na Balkanu. - V prejšnji vojni pa je bil položaj na Balkanu naslednji: v letu 1913, in sicer na pomlad v mcsecu maju so se zavezniki hoteli izkrcati ob Dardanelah in angleška ter francoska vojska sta doživeli hud poraz, ko sta se morali umakniti pri Galipoliju. V mesecu oktobru 1915 je Bolgarija napovedala Srbiji vojno. Zavezniška vojska je iz Soluna skušala pri Strumici pomagati srbski vojski, toda preccj nesposobni francoski general Sarail je bil poražen in srbska vojska se ni mogla umikati proti jugu. Medtem pa so se Angleži in Francozi prepirali o tem. ali naj sploh še drže Solun. Prišlo je do slovitih prepirov med Briandom in lordom Kitchenerjem. Briand je nazadnje le dosegel pri Angležih, da so se odločili zato, da bodo ostali še naprej v Solunu. Zavezniška vojska je nato začelu izvajati vedno večji pritisk na grško vlado, general Saiail je zlasti pritiskal na tedanjega grškega kralja. V juniju 191" je grška vlada pristala skoraj na vse zavezniške zahteve, šele tedaj se je nekako utrdila zavezniška vojska pri Solunu, dočim se je vojska osrednjih-velesil ustavila na srbsko-grški meji. Toda zavezniki svojega izhodišča v Solunu niso znali izrabiti, okoli generala Saraila se je zbrala cela skupina ambicioznih, a malo sposobnih ljudi. Red na tej fronti je nastal šele tedaj, ko je poveljsho prevzel general iranehet d'Esperay. Sedaj je položaj za razvoj fronte pri Solunu nekoliko drugačen, kakor pa jc bil v zadnji svetovni vojni. Grčija še ni v vojni z Nemčijo, Angleži pa tudi še niso izkrcali svoje vojske v Solunu. Marsikdo se je žc vpraševal, zakaj Angleži tega ne store, toda razlog za to bo najbrž v tem, da grška vlada sama ne želi, da bi angleška vojska v Solunu pospešila pohod nemške vojske v Grčijo. Znano je, da grškemu vrhovnemu poveljniku ni bilo treba poslati na bojišče v Albanijo vseh svojih čet in ima na bolgarski meji sedaj vsekakor dovolj svojih vojakov, ki bi pri tem vremenu, ki še ni ugodno za velike pohode, in pri tamkajšnjih krajevnih razmerah, lahko zadrževali prenagljen napad. Ko je izbruhnila vojna med Grčijo in Italijo, je grško vrhovno poveljstvo moralo računati tudi na vdor od nekod iz severovzhodne strani. Toda teda j je zlasti med nemškimi vojaškimi strokovnjaki prevladovalo naziranje, da bo italijanska vojska lahko prodrla sama do Soluna in zato nemškemu poveljstvu sploh ne l>o treba poseči v grško-italijansko vojno. Ker nemško poveljstvo ni imelo namena takoj jioseči v vojno med Italijo in Grčijo, se tudi grško vrhovno poveljstvo ob bolgarski mt?ji ni pripravljalo nu prav nič posebnega. Toda sedaj se jc z navzočnostjo nemških čet v Bolgariji vojaški in strateški položaj ob Solunu precej spremenil. V slučaju prehoda nemške vojske v Grčijo mora grško poveljstvo računati z bojiščem ob Strumici. ki bo dolgo približno 350 km. Ozemeljske razmere so takšne, da bo le malo prehodov za kakšno večjo armado, in zato računajo ponekod z možnostjo, da se bo general Papagos skušal odločiti za nekakšno vojskovanje v defenzivnem smislu. Toda vse to bo lahko storil samo tedaj, če bi angleška vojska lahko prišla dovolj zgodaj na pomoč grški vojski. V vojni na dveh bojiščih bi Grčija vsekakor ne bila kos tej preveliki nalogi. Zato mora general Papagos računati na to, da se armada generala Wavella prej ali slej izkrca v Solunu. Toda veliko vprašanje je, kdaj se bo to lahko zgodilo. Generul \Vavell lahko s svojo vojsko krene iz Libije šele tedaj, ko bi bila opravljena njena naloga tudi v Tripolitaniji. Dokler ni izvojevana angleška zmaga tudi v tej pokrajini, general AVavell najbrž niti ne l>o mogel misliti na to, da bi pošil jal svoje_ čele Grkom na pomoč. Prav tako jc treba računati s tem, da bo prevoz angleških čet v Grčijo precej težaven in zamuden, vsekakor pa J>o težji, kaikor pa je brl prehod nemških čet skozi Bolgarijo. Ko se razvija med Anglijo in Nemčijo vojna na zahodu za premoč v zraku, se bo najbrž ob Solunu sprožila na jx>m!ad velika borba med Nemčijo in. Anglijo za premoč v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Tako se pomen bojišča v Grčiji prenaša že na širšo FlOskev. V tej zvezi pa ni važno samo stališče Irčije, ampak tudi Turčije. Trenutno se zdi, da nemška vojska ne želi pri svojem morebitnem jjohodu izzvati tudi bojev ob l)olgarsko-turški meji. Ce se Turčija vzdrži, tedaj bo vojaški položaj Grčije več ko težak in o« vznodu se bo začela ni«l obema glavnima nasprotnikoma težja borba kakor na zahodnem evropskem bojišču. Te dni se zlasti v mednarodnem nevtralnem tisku ponavljajo vprašanja, zakaj Anglija žc ni storila korakov, ki bi bili v skladu z razvojem, ki sc sedaj vsiljuje na ozemlju okoli Soluna in v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Med prvo svetovno vojno v letih 19(4 do 1918 sta I rancija in Anglija izstopali proti Grčiji bolj samolastno in sta kratkomalo zasedli najprej Solun, ker se jima je to zdelo OVENEC Izhaja vsak dnn zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku. Cek. rač.: Ljubljana št. 10.650 za naročnino in štov. 10.349 za inserate. Uprava: Kopitarjeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40-05 Podruž.: Maribor, Celje, Ptuj,Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje. Neodvisnost in nedotakljivost države - nas najvišji politični zakon lz,ava kraljeve vlade ob važnem političnem razdobju na Balkanu Belgrad, 7. marca. o. V zvezi z različnimi vznemirljivimi vestmi, hi jih razni tuji viri zlobno širijo in hi se nanašajo na sedanji zunanjepolitični položaj, sta predsednih vlade Dragiša Cvethovič in podpredsednik dr. VI. Mačeh včeraj sprejela časniharje ter jim dala hrajšo izjavo v zvezi z omenjenimi poročili, hi so popolnoma neutemeljena in hi jih širi tuja propaganda. Izjava se glasi: »Pristojni naši činitelji budno in shrbno spremljajo sedanje dogodhe ter jih pravilno ocenjujejo. Vri odločanju o teh dogodkih imajo vedno pred očmi naše najvišje narodne in državne koristi: neodvisnost države in njeno ozemeljsko nedotakljivost.« ffNa Dardanelah se čuti trojni pritisk: Nemčije, Anglije in Sovjetske zveze. Razna poročila k nadaljnjemu razpletu diplomatične »bitke za Balkan« ff Budimpešta, 7. marca. m. V madžarskih političnih krogih še vedno z zanimanjem spremljajo razvoj dogodkov na Balkanu. »M a g g y a r Or-szag« piše, da poslanica Hitlerja turškemu predsedniku vsebuje predlog za pakt o nenapadanju med Nemčijo in Turčijo. List poudarja, da je peh ložaj na Balkanu nemiren, in pravi, da je položaj odvisen od zadržanja Turčije odnosno od predlogov, ki jih bo Turčija sprejela posredno ali neposredno od Moskve. Eden in Dill da sta prišla v Atene s pozitivnimi obljubami, ki temelje na pogajanjih, ki »ta jih vodila v Ankari. Madžarski listi poudarjajo, da je Turčija purdav-ljena pred težko odločitev. X a Dardanelah se čuti trojni pritisk: Nemcih, Sovjetske iveze in Anglije. Nemški predlogi Turčiji Ankara, 7. marca. b. UP. Poslanica kanclerja Hitlerja Ismetu Inoniju vsebuje štiri glavne točke: 1. Najvažnejša je izjava, da želi Nemčija vpo-staviti s Turčijo ožje dijilomatske odnošaje in tesnejše sodelovanje in da je zaradi tega pripravljena poslati v Ankaro visokega nemškega državnika ali pa poklicati visokega turškega državnika v Berlin. 2. Pismo zanika vsak glas o tem, da Nemčija na kakršen koli način ograža Dardanele. 3. Pismo izjavlja, da nima Nemčija napadalnih namenov napram Turčiji. 4. Pismo nalo daje dolg zgodovinski opis dogodkov po versajski mirovni pogodbi ter dokazuje, kako je po mirovni pogodbi Anglija zlorabljala male narode in še posebno Turčijo. Na merodajnem turškem mestu izjavljajo, da bo odgovor lsmeta lnonija predan v Berlinu v roku treh do štirih dni. V Turčiji s posebno pozornostjo opazujejo zadržanje Sovjetov. Turški tisk ugotavlja danes zjutraj, da je moskovski radio včeraj že v tretjič poročal besedilo službenega obvestila sovjetske vlade glede pristopa Bolgarije k trojnemu paktu in glede prihoda nemških čet v Bolgarijo. Budimpešta, 7. marca m. List »Uj Neinzedekf poroča, da se Hitlerjeva poslanica predsedniku turške vlade Izmet Inoniju, ki je sestavljena iz štirih točk, takole glasi: 1. Nemčija ieli čim tesnejše sodelovanje s Turčijo in je pripravljena v Ankaro poslati visoko osebnost ali pa naj pošlje Turčija svojo visoko osebnost v Berlin zaradi pogajanj. 2. Poslanica zanika vse govorice, da misli Nemčija ogražati Dardanels. 3. Nemška vlada potrjuje, da no namerava napasti Turčije. 4. Poslanica podrobno analizira potek dogodkov od vcrsaillske pogodbe naprej. Zlasti poslanica poudarja, da je Anglija male narode, zlasti Turčijo, zmerom uporabljala in izrabljala v svoje namene. Če bodo Turki sprejeli nemške predloge, bo verjetno odjiotoval zunanji minister Saradžoglu v Berlin. V ponedeljek turški parlament Istanbul, 7. marca. United Press: Turški vladni krogi strogo molče o vsebini Hitlerjevega predloga, ki ga je v osebnem pismu stavil pred- jiotrebno. Če je Anglija skoraj moralo nekako računati s tem, da bo bojišče ob Solunu premajhno in jirepo/.no, tedaj bi morala suma storiti neka j, du bi nemško akcijo v Bolgariji Sama prehitela. Če pustimo razloge čustvene aarave ob strani, tedaj se dn razlagati ta angleška taktika samo na ta način, da ima Anglija na vzhodu premalo svoje vojske, da bi se lahko spoprijela z nemško vojsko že kje drugod, n. pr. ob Donavi, švicarski dnevnik sjournal de Genevec meni s tem v zvezi, da bo najbrž Anglija skušala prehiteti Nemčijo drugod, in sicer z .zasedbo — Dardanel? Ali se zdi Angliji važnejša jiosest Dardanel kakor pa Soluna, ki bi ga morala braniti z vojsko, ki iz Afrike ne more, preden m končana vojna v Libiji — to vprašanje se bo moralo razrešiti poprej, preden se Ivo začel taliti sneg na gorah grško-bolgarske meje. sedniku Turčije, kakor tudi o sklepih, ki jih jc sprejela vlada glede lega. Med Ankaro in Moskvo so bili dolgi telefonski razgovori. Potemtakem je verjetno, kar ponekod nainjgavajo, da bo odgovor, ki ga bo dala Turčija, v veliki meri odvisen tudi od zadržanja Sovjetov. Na splošno pa je opažali v.časopisju neko brezbrižnost glede teh najnovejših razvojev. Turško časopisje na splošno naglaša, da bo Turčija šla v vojno, če io kdo napade, odnosno, če kdo tretji napade Grčijo. Koprena, v katero je stališče Turčije zavito, bo padla v |>onedeljek, ko se bo zbral turški parlament, ali pa vsaj v sredo, ko bo pred parlamentom govoril predsednik turške vlade Sajdani in morda tudi zunanji minister Saradžoglu. Nemški načrti z Grčijo Predlog v 6 točkah Bern, 7. marca. Švicarski radio je objavil članek, ki je izšel v : Sunday Dispatchu«, kjer neki angleški politik razmišlja o nadaljnih načrtih Nemčije glede Grčije. Pisec pravi da je treba v kratkem računati z ultimativniini predlogi, ki jih bo nemška vlada stavila Grčiji, kakor hitro bodo nemške čete jKipclnoma razvrščene po grško-bolgarski meji. Nemčija bo Grčiji predložila, naj grška vlada 1. prekine zavezniške odnošaje > Anglijo, 2. zahteva od Anglije, da i grškega ozemlja umakne svoje oborožene sile. 3. pristopi k trojni zvezi kakor so storile Madžarska. Romunija in Bolgarija, 4. dovoli Nemčiji nekatera pomorska in letalska oporišča ua grškem ozemlju, 5. proglasi mesto in pristanišče Solun kot svobodno luko, H. odpre Bolgariji svobodno pot do morja skozi Trakijo. Kot protiuslugo bi Nemčija Grčiji dovolila, da obdrži vse ozemlje, '' .. . Nemčija pa bi i>oleg tega Grčiji še jamčila za nedotakljivost njenih bodočih meja. Angleški politik meni, da ni treba niti trenutka dvomiti o tem, da bo grška vlada takšne ali jK>dobne predloge odklonila. Glede zadržanja Sovjetske zveze pa menijo v angleških vladnih krogih — kakor poroča švicarski radio — da se Sovj. zveza skuša za vsako ceno izogniti vojaškemu spopadu z Nemčijo in Japonsko. Sovjetska zveza računa tudi s tem, da bodo Anglija, Turčija in Grčija svoje skupne interese, ki se delno ujemajo s sovjetskimi, lahko same z uspehom branile, ne da bi bila Sovjetska zveza za lo potrebna. Bern, 7. marca. Švicarski radio navaja poročilo ;>Basler Nachrichten iz Berlina. Dopisniku tega lista jc neki zastopnik nemškega zunanjega ministrstva o položaju na Balkanu baje izjavil, da je potrebno še nekaj časa. preden bodo nemške čete v Bolgariji zasedle vse postojanke tako, da bo mir na Balkanu zavarovan in da sc bodo mogli začeli vojaški ukrepi proti Grčiji. Kdaj, kje in kako bo ta zadnja nemirna točka na Balkanu [Kimirjcna, o tem bo odločevala Nemčija sama. Zastopnik zunanjega minislrstva je pristavil, da so predlogi, ki jih je Anglija stavila Grčiji, zanjo zelo nevarei. »Odločitev v Grčiji bo prineslo orožje« - pravijo Madžari Budimpešta, 7. marca. b. >.VcMcr Llopd« piše, da ni nobenega izgleda za mirno rešitev grško-italijanskega spora. Nemške čete še nadalje prihajajo na bolgarsko-gr.ško mejo in njihovo šlevilo je sedaj že za polovico večje od grških čet. Teren je za vojaško operacije težak, toda v nekaj dneh se bo razmerje sil spremenilo še bolj v nemško korist. Kljub pričakovanju popustljivosti Grčije je treba računati s lem, da bo odločitev prineslo orožje. Kaj je Anglija predlagala Grčiji Trst. 7. marca. V zvezi s jxilovanjein angleškega ministra Edena v A lene piše tržaški Pic-roloi iz poučenega vira, da je Eden prinesel seboj fH>aebuo poročilo angleškega kralja. V tem Skupna izjava predsednika in podpredsednika kraljeve vlade, ki sta jo včeraj dala časnikarjem, prihaja brez dvoma v zelo resnem in nemirnem času, ko tudi prebivalstvo naše države vznemirjajo najraznovrstnejše novice. Z zadovoljstvom in posebnim zadoščenjem pa moramo naglasiti, da sicer kratka izjava predsednika in podpredsednika vlade obsega v bistvu vse ono, kar je naše ljudstvo hotelo iz merodajnih ust vedeti in slišati. Izjava najprvo poudarja, da pristojni činitelji pazno motre važne dogodke, ki se odigravajo okrog nas ter jih pravilno ocenjujejo, to sc pravi, da se zavedajo njih važnosti in daljno-sežnosti, ki jih v tem smislu tudi od naše strani vrednotijo. Napram dogodkom, ki pretresajo evropski jugovzhod, nismo ne brezbrižno fata-listični in tudi ne brezglavo presenečeni. Politično vodstvo države jih budno spremlja in vse svoje ukrepe usmerja pod edinim najvišjim vidikom, ki more biti merodajen za odgovornega politika narodne države, ki jc bila zgrajena s krvjo in kostmi stotisočev njenih najboljših sinov: neodvisnost države ter njena ozemeljska nedotakljivost. Od vsega početka sedanje vojne se je naša država prizadevala za mirno in blagohotno nevtralnost z vsemi bližnjimi in daljnimi sosedi. Od vsega početka je državno politično vodstvo naglašalo, da smo pripravljeni iti vo-jujočim se sosedom v vsakem pogledu na roko in da nikomur nočemo hote delati kakršnih koli težav, toda vedno le pod dvema pogojema: da vsakdo spoštuje našo državno neodvisnost in nedotakljivost našega ozemlja. To zadržanje kraljevske vlade je odobravala vsa Jugoslavija in bo tudi v teh težkih dneh brez dvoma z zadoščenjem sprejela na znanje, da se tudi po zadnjih dogodkih na Balkanu stališče naše državne politike ni spremenilo. Po božji in človeški pravici noben narod nc more manj zahtevati, ako hoče šc ostati svoboden na zemlji svojih očetov. pismu angleški kralj baje zahteva od grške vlade, naj slovesno obljubi, da v nobenem primeru no bo sklenila z Italijo posebnega miru. Eden menda ni dobil poveljnega odgovora, in mu je bilo baje rečeno, da t>o Grčija odredila svoje stališče šele, ko bo zvedela, kakšno stališče bo zavzela napram novim dogodkom na Balkanu Turčija, V Solunu ni Angležev Atene, 7. marca. Atenska agencija: Neki tuji list je objavil novico, da se je v Solunu izkrcala neka kanadska divizija. Atenska agencija je pooblaščena lo novico odločno zavrnili. Prav tako širi tuja propaganda novico, da je grška vlada pripravljena preselili se na otok Kreto. Atenska agencija je pooblaščena izjaviti, da teli tendenčnih novic tako rekoč ni potrebno zanikali, ker se poslavlja vprašanje, zakaj bi se vlada zmagovalne države selila, ko tega niti vlada nasprotnika, za kogar ni mogočo reči, da je zmagovalec nad nami, tega ni storila. (AA) Izdava v Berlinu Berlin, 7. marca. m. Na vprašanje nekega tujega časnikarja, ali Nemčija podvzema kako politično ali diplomatsko akcijo v Belgradu, je uradni zastopnik nemškega zunanjega mini« strstva odgovoril, da »odličnim d i p 1 o * matskim odnošajem z Jugoslavijo nc bi mogli ničesar dodati I« Sovjeti spet zanikajo... Moskva, 7. marca. TASS. Inozemski listi so razširili govorice, da je sovjetska vlada zahtevala od Romunije, naj ji odstopi nekatera pomorska oporišča v ustju Donave. Sovjetska agcncija je pooblaščena izjaviH, da so ta poročila neresna in brez vsake podlage. » Bolgarija postane bojišče« Ankara, 7. marca. b. Anatolska agencija ugotavlja z ozirom na dogodke v Bolgariji, da preki-njenje diplomatskih odnošajev med Anglijo in Bolgarijo sicer ne pomeni vojne, vendar pa vsekakor zadnjo etapo pred vojno. Ker bodo Angleži golovo napadli nemške postojanke v Bolgariji, bo tako Bolgarija postala vojno polje. Takšen načrt da je izdelal angleški general Ghoge. »Vijlkisclier Be-obachlerc piše o generalu tlhogeii kol »vojskovodji za pisalno mizo-. List dodaja: Za Anglijo bi sc ponovilo islo kot v Norveški, kjer je prišla prepozno. Sofija, 7. marra. PA Bolgarski listi polemizirajo z angleškim radiom, ki je poročal, da se je. v Bolgariji kršil mir in red. ko so vkorakalo nemško čete. V resnici je bila, pravijo, nemška* (Nadaljevanje na 2. strani) Zagrebška vremenska napoved: Na zahodu večinoma jasno in precej hladno. Mednarodni položaj in Jugoslavija Poleg izjave naše vlade, da naša vlada budno spremlja vse dogodke in da pri lem stalno upošteva neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost naše države, jc zbudil zanimanje članek dr, Krnjeviča v »Seljačkem domu«. »Hrvatski dnevnik« je posvetil temu članku uvodnik, v katerem pravi med drugim: »Za nas |e ta pomik in razširitev fronte na Jugovzhodu važna zaradi tega, ker vojni plamen vedno bolj zajema našo soseščino. Kadar sosedova hiša gori — je rekel pri neki priložnosti dr. Maček — ne more drugi sosed sedeti v svoji hiši, temveč mora iti vsaj na dvorišče, da vidi, kaj se godi ter .poskrbeti, da plamen ne bo zajel še njegove strehe. Zato morajo tudi mali narodi, čeprav stoje ob strani pri spopadu med velikimi narodi, na široko odpreti oči in opazovati, kaj se dogaja okoli njih. Položaj v Evropi postaja vse bolj zamotan, ker so odmevi velike vojske vse močnejši. Nevojujoče sc države pridejo vsak čas v položaj, naj zavzamejo stališče do dogodkov in po željah vojskujočih se držav. Pojem nevtralnosti postaja V6e bolj relativen. Mnoga dejanja, ki bi se nekoč smatrala za popolnoma nasprotna politiki nevtralnosti, se danes z razumevanjem sprejemajo kot nekaj neizbežnega. Žrtvujejo sc manj važne koristi, da bi se ohranile mnogo važnejše koristi. To ni nikaka politika slabosti, temveč znak politične zrelosti. Nevtralnost je načelo naše zunanje politike, katero skušamo v čim večji meri ohraniti. To bomo tudi v bodoče storili, imajoč pri tem pred očmi, naj nc bo naša zemlja področje, na katerem bi velike države med seboj obračunavale. Mi smo iskreno za mir in bomo varujoč ta mir storili vse, kar zahteva naš narodni obstoj in naša narodna svoboda.« »Basler Nachrichten« o pobijanju terorizma na Hrvatskem Pod naslovom »Jugoslovanski optimizem« je oroča o podpisu pakta o nenapadanju med Cilom in Bolivijo, do katerega je prišlo po večdnevnem obisku čilskega zunanjega ministra Biachija Gundiana v bolivijanski prestolnici La Paz. Podpis pakta ne preseneča toliko zaradi svoje vsebine, kakor /aradi samega dejstva, da je do njega sploh prišlo, ker je znano, da je morala Bolivija i/.ročiti i>o tako zvanem solitmem paktu iz prejšnjega stoletja Čileju svoj izhod na morje. Kako slikajo v Berlinu pobožaj na Jugovzhodu Berlin, 7. marca. PA. Tukajšnji politični krogi pripominjajo k raznim senzacionalnim vestem o tem, kaj lw>sta storili Turčija in Grčija, da so vse te vesti izvite iz trte in da jih razširja angleška politična propaganda, ki jc te dni posebno delovna v balkanskih prestolnicah in v Kairu, kjer skušajo vplivati na arabski svet v prid angleškim namenom. Niti Turčija, niti Grčija nisla storili Se nobenega končno veljavnega sklepa glede stališča, ki ga bosta zavzeli v bližnji bodočnosti spričo verjetnega bodočega razvoja dogodkov. Uradno poročilo turške vlade o pogovorih z ministrom tdonom govori zgolj o »skupnih pogledih na |)oložaj,< nikakor pa ne določa konkretno, kakšni da so ti skupni pogledi in po mnenju nekaterih turških listov Turčija nikakor ni za vsako ceno in slučaj pripravljena storiti kaj, kar bi jo moglo potegniti v vojno. _ Na vsak način je treba čakati, kaj bo Turčija storila, kar bo v prvi vrsti odvisno od stališča sovjetske države. To stališče pa je slej ko prej čisto nedoločeno, oziroma tako, da bodo Sovjeti skušali tudi v slučaju kakšnega spopada v Trakiji ostati izven vojne, ker so prepričani, da bodo na ta način zopet nekaj profitirali. Kar se tiče Grčije, poudarjajo v Berlinu, kakor v Sofiji, da sta se .Anglija in Grčija Skof.e pozivaTo Hrvate na evharistični kongres Zagreb, 7. marca, Poslovni odbor katoliških škofov je končal svoje posvetovanje ter izdal na koncu z ozirom na bližnji evhari6tični kongres poseben oklic na hrvaški narod, naj se udeleži letošnjega narodnega evha-rističnega kongresa v Zagrebu, ki bo od 20. do 23. junija. Hrvati se obenem spominjajo leto« 1300 letnice svojega 6preot>rncnja h krščanstvu. Zato bodo prve slovesnosti v Splitu, odkoder so Hrvati dobili sveti evangelij, glavne slovesnosti pa bodo v Zagrebu. Seja Zveze kmetijskih zbornic v Belgradu Belgrad, 7. marca. m. Danes popoldne je mela sejo Zveza kmetijskih zbornic v prostorih Srbske kmetijske družbe. Seji je prisostvoval zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Tomič. Udeležili so se seje tudi kmetijski minister dr. Č u -brilo vi č, prosvetni minister dr. Krek in prometni minister inž. Beslič, zastopnik vojnega ministra polkovnik Pečovnik, zastopnik socialnega ministra dr. KrmpitiČ, delegati vseh sedmih kmetijskih zbornic, S«.io je vodil predsednik Zveze kmetijskih zbornic Badžak, ki je v kratkem nagovoru pozdravil vse navzoče. Potem je govoril kmetijski minister dr. Cubrilovič in pohvalil delo Zveze kmetijskih zbornic. Podčrtal je njihovo važnost in poudaril potrebo rešitve vseh perečih gospodarskih vprašanj. K debali so se oglasili zastopniki vseh zbornic. V imenu Kmetijske zbornice za Slovenijo je govoril sv. Prelog, ki je naglasil zlasli potrebo za ureditev gnojišč in s tem racionalizacijo gospodarstva z gnojili. Poudaril je, da je za gospodarstvo zelo važno vprašanje obdelava vse razpoložljive plodne zemlje. Poseben referat o reorganizaciji kmetijskih družb je podal tajnik sarajevske organizacije inž. Obradovič. Sprejet je bil proračun za leto 1941—1942, poleni pa resolucija, v kateri poudarjajo, da je treba proizvodnjo življenskih potrebščin z vsemi razpoložljivimi sredstvi povečati, prehrano ljudstva v pasivnih krajih zavarovati s stalno preskrbo potrebne količine hrane za te kraje po čim nižjih cenah in preskrbeti ljudem zaslužek z javnimi deli. Posvet zastopnikov delavskih zbornic Belgrad, 7. marca. m. Na konferenci zastopnikov posameznih delavskih zbornic so bili zastopniki Belgrada. Ljubljane, Novega Sada in Skoplja. Ljubljansko Delavsko zbornico je zastopal predsednik Jože Jonke, član upravnega odbora Andrej Križman in tajnik Andrej Hafner. Sprejetih je bilo več važnih sklepov. Med drugimi, da se 6matra osrednje tajništvo za nepotrebno in preveč drago ustanovo, ki jo je treba likvidirati. Vzpostavi naj se ožje sodelovanje delavskih zbornic v okrilju Jugorasa pod predsedstvom predsednika vlade Cvetkoviča. Razprava o zvišanju železniške tarife Belgrad, 7. marca. m. Danes je bila seja tarifnega odbora, na kateri so razpravljali o predlogu železniške uprave o 10% povišanju železniške tarife. Seje se je udeležil tudi prometni minister inž. Beslič, ki je živahno posegal v razpravo in dajal rnzna pojasnila. Večina odliora je bila soglasna v tem, da je v sedanjem položaju nemogoče izvršiti preklasi-fikacijo blaga, oziroma najti drug način kritja izdatkov. Člani so merodajne činitelje opozarjali, da utegne imeti tudi to zvišanje zelo težke posledice za gospodarstvo, zlasti če se lx> striktno izvajal načrt kr. vlade, da se cene ustalijo. (>d zvišanja tarif »e izvzame pšenica, ko^ niza, krompir in drva. Bivši minister Mohorič je predlagal, da bi se tudi za pšenico in koruzo uvedlo zvišanje tarif, kar pa odbor ni sprejel. Sprememba uredbe o strokovnih društvih na vseučiliščih Belgrad, 7. marca. m. Na podlagi čl. 221 splošne uredbe je prosvetni minister predpisal uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o znižanju slušateljev vseučilišč z dne 20. aprila I<>34, 1937 in 28. decembra 1940. Po tej uredbi se člen 15 spremeni, in sicer prvi stavek, ki se zdaj glasi: »Vpis v redno članstvo strokovnega društva lahko izvrši tudi uprava društva ali dekanati fakultet za redne slušatelje svojih fakultet.« Uredba je objavljena v današnjih ,/Službenih novicah« in dobi tudi danes veljavo. sporazumeli, kakor pravi uradno poročilo samo, da bodo njuni skupni napori šli za tem, da preprečijo razširitev vojne. Iz tega pač noben človek ne more trditi, kar piše od angleške propagande odvi ni tisk, du bodo Grki tvegali vse, ila »vojno uu-vedejo do zmagovitega konca.« Sicer pa se tako v Londonu, kakor v Sofiji norčujejo iz tega komunikeja, da si namreč Anglija prizadeva, rla se ne bo vojna razširila in trdijo, rla je bila Anglija tista, ki si je z vsemi kriplji prizadevala, da bi se Turčija in še neka druga balkanska država priključili Angliji v vojski zoper Nemčijo in Italijo. Ta prizadevanja pa, da so se popolnoma ponesrečila. Berlinski listi poročajo nekatere podrobnosti iz Ankare in Aten in trdijo, dn je Eden prinesel lastnoročno pismo kralja Jurija, ki ga je izročil grškemu kralju, oziroma n jegovi vladi in v katerem Grčijo poziva, naj na noben način ne sklene separatnega mirti z Italijo, češ da bi to pomenilo za Grčijo isto, kakor za Francijo, dn bi se namreč Grčija s tem sama uvrstila v vrsto nasprotnikov Anglije. Nemški tisk pravi tudi, da se bo Eden podal na Portugalsko, potem pa v Nairobi, k jer se l>o sestal s predsednikom južnoafriške zveze Smutsoin glede novega reda v južni Afriki. Stodeset let srbske osnovne šole v Trstu Te dni obhaja stodesetletni jubilej srbska osnovna šola v Trstu. Ta šola še danes deluje tako, kakor je delovala pred 110 leti. V srbeki in hrvatski javnosti so se na viden način spomnili njenega res častitljivega juibileja. Belgrajske novice Belgrad, 7. marca. m. G. predsednik dr. Kulovec je danes ves dan prebil v svojem kabinetu in reševal tekoče posle. Sprejel je več bivših po-slancv, med njimi tudi zastopnika slovenske Kmetijske zbornice Preloga, ki je danes v Belgradu prisostvoval občnemu zboru Zveze kmetijskih zbornic. Belgrad, 7 marca. m. Danes je umrl po dolgi bolezni divizijski general v pokoju Dragoljub Uzun-Mirkovič. Belgrad. 7. marra. m. V današnjih »Službenih novinah« je objavljena uredba o javnih geo-detsko-geometrskih delih. Belgrad, 7. marca. m. Ministrski svet je na podlagi čl. 1 uredbe o spremembi obstoječih predpisov in izdajanju novih z dne 16. sept. 1939 na predlog pravosodnega, zunanjega in trgovinskega ministra predpisa! uredbo o trgovskem protokolu med Jugoslavijo in Dansko, ki je bil sklenjen in podpisan v Belgradu 1. novembra 1940. V veljavi ostane do 31. marca 1941. Ministrski svet je na podlagi čl. 1 uredbe o spremembi obstoječih predpisov in izdajanju novih z dne 16. septembra 1939 na predlog pravosodnega, zunanjega, trgovinskega in finančnega ministra predpisal uredbo o plačilnem sporazumu med Jugoslavijo in Dansko, ki je bil sklenjen in podpisan v Belgradu 14. oktobra 1940. Belgrad, 7. marca, m. Srbska kraljevska akademija znanosti je imela redni letni sestanek, ki inu je prisostvoval tudi zastopnik Nj Vel. kralja general Petrovič, navzoča sta pa bila še prosvetni minister dr. Krek in gradbeni minister Vulovič. Tajnik Jovan Radonjič je prečital poročilo o delovanja Akademije v lanskem letu. Potem sta bila sprejeta za prava člana Akademije dr. Milan Rešetar in Marko Murat. Osebne novice Belgrad, 7. marca. m. Za gozdarskega svetnika V. skup. je napredoval v Kranju inž. Franjo Jurhar; z odlokom prosvetnega ministra sta premeščena po uradni potrebi iz Lipovcev v Štrigovo učitelja Franc in Frančiška Gomilar. Belgrad, 7. marca m. Z odlokom prometnega ministra so upokojeni prometniki 8. skup. v Ljubljani Ivan Majdič, Engelbert Faganeli in Franc Legat. (Nadaljevanje s 1. strani) armada od prebivalstva prisrčno in slovesni sprejela. Civilna mobilizacija zdravnikov, lekarnarjev in bolničark je jzvedena. Tudi poročajo, da se Židje tako iz Carigrada, kakor iz Grčije in tudi iz drugih balkanskih držav naglo selijo v iuozemstvo. Maršal List pri kralju Sofija, 7. marca. Listi prinašajo uradno poročilo o včerajšnjih uradnih obiskih maršala Lista pri predsedniku vlade Bogdanu Filovu in zunanjem ministru Ivanu Popovu ter o njegovi avdi-jenci pri kralju Borisu. Maršala Lista je kralju Borisu predstavil nemški sofijski poslanik baron Richthofen. Dalje poročajo listi, da je maršal List obiskal včeraj tudi bivšega vrhovnega poveljnika bolgarske vojske generala Nikolo Zekova. Listi prinašajo sliko maršala Lista s temle besedilom: Maršal List, ki je včeraj opravil uradne obiske v prestolnici, se je rodil 14. maia 1880 v Oberkirehs-bergu. V svetovni vojni je bil generalštabni častnik. Leta 1938. je postal šef pete vojaške formacije na Dunaju. V vojni preti Poljski je maršal List poveljeval 14. nemški armadi, ki je operirala v najjužnejšem delu Poljske. V vojni proti Franciji je bil na čelu 12. armade in operiral proti Sedanu. (AA) Navodila bolgarskim oblastem glede nemških čet Sofija, 7. marca. AA. Časopisi prinašajo ukaz, ki ga je notranji minister Peter Gabrovski poslal vsem okrožnim načelnikom in predsednikom občin v državi. Ta ukaz se glasi: V dopolnitev pojasnila in ukaza v zvezi s prihodom nemške vojske v državo, ki so bili med tem dani gospodom oblastnim ravnateljem, upoštevajte in pojasnjujte prebivalstvu izjavo predsednika vlade, ki jo je dal pred narodnim sobranjem in ki je bila prebrana po radiu, ter naglašajte, da gre izključno za življenjske koristi in varnost države. Poročila iz teh krajev države pravijo, da ljudstvo sprejema korak vlade z veseljem, da ga popolnoma odobrava, da ga vodi zdrav narodni čut in da ga prevevata mir in varnost. Soglašajte s tem in ne dovoljujte, da bi se umetno ustvarjalo škodljivo razpoloženje in da bi se slabilo zdravo bolgarsko čutenje in močni narodni duh, ali da bi se oviralo prijateljsko ravnanje prebivalstva z nemško vojsko. Pojasnite, da so bili v soglasju z nemško vlado izdani vsi ukrepi, da se ohrani popoln red in zajamčijo koristi in mir v državi. Nemška vojska se bo oskrbovala preko bolgarske glavne intendanture v obsegu tistih količin, ki so bile dogovorjene s sklenjeno trgovinsko pogodbo za prodajo Nemčiji, ne da bi pri tem trpela preskrba in gospodarsko življenje v državi. Posebno nakupovanje neposredno od prebivalstva je dovoljeno samo izjemno v primeru neodložljivih potreb, plačevanja pa v gotovini v levih. Nemške vojaške oblasti so zapovedale svojim oddelkom naj ne nakupujejo in ne pošiljajo paketov. Stanovanja bodo podeljevali pristojni predsedniki občin, najemnina pa sc bo določevala v zvezi z nemškimi vojaškimi oblastmi ob plačevanju v gotovini, in sicer v levih, Madžarski listi o vlogi Jugoslavije pri končnem pomirjenju Balkana Budimpešta, 7.-marca, m. Madžarski politični krogi z največjim zanimanjem spremljajo^ stališče Jugoslavije v zvezi z dogodki na jugovzhodu. V Budimpešti poudarjajo, da bo na Balkanu v najkrajšem času zavladal popoln mir. V zvezi s tem mirom so na Madžarskem mnenja, da bo Jugoslavija pri tem igraln odločilno vlogo. > B u d a p es t c r Nachrichten«, ki je blizu madžarskemu zunanjemu ministrstvu, piše danes tudi o Jugoslaviji in med drugim pravi: »V Berlinu poudarjajo, da so odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo odlični. Prav tako niso manj dobri odnošaji med Jugoslavijo in drugimi njenimi sosedi. Znano je, da je Jugoslavija že dalj časa skušala doseči s svojimi sosedi sporazum in da je kot posledica tega prišlo do madžarsko-jugoslovanskega pakta Zato ne bi bilo presenetljivo, če bi sklenila Jugoslavija podoben sporazum z Nemčijo. Razen tega je v sedanjem trenutku več možnosti tudi za druga diplomatska dejanja, če se vse to vzame v poštev, tedaj težišče političnih dogajanj ni samo formalno, pač pa je v tem, da je pokazala Jugoslavija, ki je bila doslej važen činitelj na jugovzhodu in ki je izvajala politiko obvarovanja miru, svoje neodvisnosti in varnosti, voljo tudi za sodelovanje. Tako pisanje uradnega glasila v tujem tiska v Budimpešti je izzvalo veliko zanimanje. V madžarskih krogih prevladuje prepričanje, da bosta obe prijateljski državi Madžarska in Jugoslavija s svojo modro politiko ostali povsem izven vojne ter pri tem veliko doprinesli s svojim sodelovanjem k utrditvi miru na Balkana. Danes nam je umrl po daljšem trpljenju naš dobri, skrbni, zlati mož, oče, brat, stari oče, gospod Ivan Ostrožnik poslovodja v pok. in posestnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 9. marca 1941 ob 16 izpred hiše žalosti na Lokah na pokopališče v Zagorju o. S. Loke, Ljubljana, dne 7. marca 1941. Žalujoča soproga Josipina; Drago, sin; Viktorija, Ru/.a por. Šlern, Jnčka por. Jaoornik, Pepca, hčere; rodbine: Glavač, Javornik, Štern, Bcrgant. V Afriki V Albaniji italijanska poročila Nekje v Italiji, 7. marca. Štefani: Poročilo St. 273 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Grčiji se glasi: Na grškem bojišču nič novega. Grška poročila Atene, 7. marca. A A. Atenska agencija poroča: Uradno poročilo št. 131 glavnega stana grške vojske z dne 6. marca se glasi: Čez dan živahno topniško streljanje, ki se je uspešno zaključilo za grške čete. Uradno poročilo ministrstva za notranjo varnost pravi, da ni bilo nobenih dogodkov. Angleška poročila Atene, 7. marca. Atenska agencija: Angleško letalsko poveljstvo poroča, da so angleški bombniki hudo bombardirali sovražne postojanke pri Tepeleniju in Luzatti. Vsa letala so se po izvršeni nalogi vrnila nepoškodovana. V Afriki Nemška poročila Berlin, 7. marca DNB. .Nemško vrhovno poveljstvo poroča o operacijah v Sredozemlju: V severni Afriki so nemški bombniki obsuli z bombami lažjega in srednjega kalibra sovražnikove kolone, zbirajoče se čete in taborišča pri Derni. V taboriščih so nastali hudi požari. Uničili smo mnogo sovražnikovih vozil. Nekaj poslopij so bombe uničile, druga pa nevarno poškodovale. Italijanska poročila Nekje v Italiji. 7. marca. A A Štefani: Uradno poročilo glavnega slana italijanskih oboroženih sil št. 273 se glasi: V Severni Afriki: Naša letala so bombardirala neko sovražnikovo letalsko oporišče. Lelala nemškega letalskega zbora so napadla korakajoče kolone in zbirajoče se čete. Uničila so 20 mehaniziranih vozil, mnogo drugih pa nevarno poškodovala. Razen tega so bombardirala barake in taborišča v okolici Derne, tor zanetila požare. Druga nemška letala so bombardirala vojaške cilje v La Valelti (Malta). Na Sredozemskem morju in v vzhodnem delu Sredozemlja so naša lelala napadla sovražnikove ladje v konvoju, čigar spremstvo jo bilo močno in zadela neko križarko, neki torpedni rušilcc in tri parnike. V Vzhodni Afriki: Zavrnili smo neki sovražnikov napad v okolici Kunnuka v zgornjem Sudanu. V bojih pri Kerenu, ki jih omenja včerajšnje poročilo, smo prizadejali sovražniku občutne izgube. 4 ngleška poročila Kairo, 7. marca. Reuter: Uradno poročilo poveljstva angleških čet v Afriki se glasi: V Libiji so prednji naši motorizirani oddelki odbili ponovne najiade sovražnih tankov zahodno od A g e i I e. V Abesiniji večji oddelki še naprej vznemirjajo sovražne oddelke in jim povzročajo občutne izgube. V Somaliji so angleške čete zavzele F e r -vero. Na vseh ostalih odsekih se v Somaliji napredovanje uspešno nadaljuje. Do sedaj je bilo ujelih 10.000 vojakov. Fervera je 160 km severozahodno od Buloberdia ob reki Šebeli. (AA) Drugo poročilo, ki je bilo objavljeno danes opoldne, se glasi: Italijanska S o m a 1 i j a : Angleške čete stalno napredujejo naprej po cesti iz Mogadiša proti Džidžigi v Abesiniji. Vse operacije drugod v Somaliji se razvijajo za nas ugodno. A b c s i n i j a : Naše predstraže na poli proli Gondarju se nahajajo seda j že vzhodno od A m i ni ta. Abesinski četniki so od posadke, ki se je umaknila iz Burye, ujeli 300 vojakov, uplenili 4 topove in sestrelili en sovražni bombnik. Angleške čete pa so pobrale 1.700 sovražnih domačin-skih vojakov, ki so jih takoj uvrstili med svojo vejsko, ker se hočejo odslej borili proli 'taliji. Iz Libije in B r i t r e j e ni nobenih važnih poročil. Kairo, 7. marca. Reuter. Angleško letalsko poveljstvo poroča: Naši bombniki in lovci so bili zelo živahni na delu v Eritreji in v Somaliji. V področju Kerena so bombardirali prometna Ariži-šča, sovražne transporte in kolone vojaštva ter druge vojaške cilje. V Asmari pa veliko voja-vo skladišče. V Zuli so bombe uničile sovražno ,'ndno letalo. Na vseh frontah so lelala pridno pomagala suhozemskim četam pri napredovanju. in Evropi - nič novega Sodelovanje mornarice London, 7. marca. Reuter. Admiralitela je objavila dolgo poročilo o sodelovanju angleške vojne mornarice pri vojaških operacijah v italijanski Somaliji. Poročilo pravi, da so angleške vojne ladje najprej in prve bombardirale somalijska pristanišča Kisimaju, Bravo in Mogadtscio, šele potem je prišel napad motorizirane pehote. Veliki topovi križarke >Shropshire<", ki je vodila operacije, so povsodi napravili velika razdejanja, med drugim so potopili več ladij, kakor na primer petrolejsko ladjo »Penns.vlvaniat (6.800 Ion). Brodovje ni trpelo nobene niti najmanjše škode. Nato navaja poročilo admiralitele, da so angleške oborožene sile zaplenile v pristanišču Kismaju 5 velikih ilalijan. prevoznih ladij s skupno lonažo 18.000 ton, ki so padle nepoškodovane v angleške roke. Štiri druge ladje so posadke same potopile. Zaplenjene ladje so »Adria. (3809 Ion), :,Savoia< (.">190), >Erminia Mazella* (5742), Manon« (.">490) in •Lconardo da Vinck (7515 t.). Ena teh ladij, ki so bile potopljene, se imenuje .Margliera* (4531 ton). V pristanišču sta bili tudi nemški ladji, in sicer »Uckermann/: (7021), ki je bila ujeta na begu, a se je pozneje potojiila, in Askari. (5901), ki se je pognala na nabrežje. Boji nad Malto Nemška poročila Berlin, 7. marca. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča o napadih ua Malto: Oddelek nemških napadalnih bombnikov (str-moglavcev) je snoči z dobrim uspehom napadel pristaniške naprave in doke v La Valetti na otoku Malti. Naši bombniki so napadli letališča v južni in jugovzhodni Angliji in zadeli lope ter letala na letališčih. Ugotovili smo, da je letalski napad 5. t. m. na lelaliiče Halfar na Malti povzročil na letališču veliko razdejanje. Med drugim smo uničili tri težke bombnike in nrko veliko delavnico in neko barako, več letalskih lop in nekaj lelal je pa nevarno poškodovanih. ftoročila marca. Rputcr. Letalsko povel, itvo Angleška Kairo, 7. angleške vzhodne armade poroča: V sredo jp skupina nad 100 nemških in italijanskih letal skušala napasti Malto. Bombe so napravile nekaj škode na zgradbah, toda med žrtvami ni nobene vojaške osebo. V bitki, se je razvila v zraku, so angleški lovci sestrelili 4 .lun-kersi bombnike, on bombnik vrste »Doriiicr- in 2 »Messerschmidl lovca, protiletalsko topništvo pa je sestrelilo 1 lovca vrste >Messerschmidt« in 8 bombnikov raznih vrst. Mnoga druga letala so bila hudo poškodovana, tako, da se najbrže niso mogla vrniti na svoje vzletišče. Vsa angleška letala razen enega, so ostala nejioškodovana. Na zahodu Nemška poročila Berlin, 7. marca. DNB. Nemško vrhovno poroča: Neka naša podmornica jo potopila dve sovražnikovi oboroženi trgovski ladji s skujjaj 12.0G1 ton. Nekaj letal smo na zemlji uničili. Letala, ki so bila na nasilnih ogledih, so uspešno bombardirala več mpst na južnem in jugovzhodnem- Angleškem, med drugim tudi pristaniške naprave v Londonu. Neki nemški bombnik je v strmoglavnem poletu napadel tovarno letal v Fullonu Bombe težkega kalibra so uničile veliko poslopje, kjer montirajo lelala. Z obstreljevanjem z lota! smo uničili nekaj letal, ki so bila ravno dograjena. Np včeraj čez dan, ne preteklo no? se ni sovražnikovo letalstvo pojavilo nad ozemljem Nemčije. Angleška poročila London, 7. marca. Reuter: Letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost objavljata: Včeraj je ob sončnem zahodu neko sovražno lelalo vrglo bombe na neko mesto v zahodni Angliji. Več hiš jc bilo poškodovanih in je nekaj človeških žrtev. Ob prvih urah noči med četrtkom in petkom so lelala metala bombe tudi na druge kraje, toda škoda ni bila velika, žrtev pa sploh ni bilo. Davi je bilo sestreljeno blizu Norfolka neko bombno letalo znamke > Dornier«. (AA.) Admiralitela poroča, da so angleški bombniki potopili nemško prevozno ladjo ob nizozemski obali. Bombardirali so letališče in vojno pristanišče Den Helder in letališče Ockenburg. Vsa letala so se vrnila. Zemljevid k bojem v Eritreji, Abesiniji in Somaliji. Črtež še ne'upošteva zavzetje abesinske trdnjave Burie v Godžamu in Ferfera v Somaliji, ki leži kakih 50 km severno od Belet Vena na cesti, ki vodi proti Harrarju. Sredstvo v borbi proti nočnim bombardiranjem — najdeno ? Boru, 7. marca. Švicarski radio navaja poročilo ameriškega lisla »Newyork Times , tla se je Angležem posrečilo izumiti neki aparat, s katerim bodo mogli tudi v največji temi takoj odkriti lego sovražnega letala. Ta aparat je podoben potreso-meru in zapisuje ločno lego letula, kakor tudi vsak njegov gib. Angleško letalstvo sp tega aparata že poslužuje v liorbi proti nemškim nočnim bombardiranjem. Izkušnjo pravijo, da z uspehom. Najbolj se je la aparat izkazal pri zadnjem nemškem napadu na Portsmouth v noči od torka na sredo, kjer so morala nemška letala neprestano menjavati smer, tako točno jih je zalezoval protiletalski ogenj. Kanadski letalci London, 7. marca. Reuter, Visoki komisar za Kanado je imel danes govor, v katerem jc poudarjal, da se v Kanadi pripravlja na desetine ti-sočev mladih fantov, ki vadijo svoja krila, dokler ne pride čas, ko bodo prileteli čez morje kol jate orlov, krožili visoko nad nasprotnikom in končno zgrabili za svoj plpn . Komisar jp izrazil svoje prppričanjp. da bo sodelovanje Amerike in Anglije pripomoglo k zmagi svobode. K napadu na Lofote Stockholm, 7. marca. »Dagebladet« poroča, da je radio v Oslu včeraj poročni, da je nemški ru-rerner Norveške, Terboven. obiskal Lofotske otoke in sam vodil strogo preiskavo zaradi dogodkov pri napadu angleškega brodovja na Lnlotske otoke. Odredil je stroge kazni proti vsem, ki so Angležem pomagali pri operucijah. Pole;; stvarnih in osebnih kazni, ki bodo zadele prizadele, bodo morali otočani plačali še iixike denarne kazni, kakor tudi družine tistih laulov, ki so odšli z Angleži, (To poročilo se nanaša na napad angleškega vojnega brodovja na l.olotskc otoke pretekli torek, kakor je takrat »Slovenec poročal. Angleži so sc na otokih izkrcali, razdejali tovarne za konservi-ranje rib in pridelovanje ribjega olja, ujeli okrog 250 nemških vojakov, potopili 9 nemških trgovskih ladij in eno oboroženo pomožno vojno ladjo s skupno 18.000 tonami, ter odšli, ne da bi sami trpeli kakšno škodo. Na nemški pomožni vojni ladji je bilo 0 mrtvih, med njimi ph častnik, ladja sama pa jp bila potopljena. S seboj so Angleži vzeli tudi številne norveške mladeniče, ki so želeli pobegniti iz Norveške in vstopiti v angleško armado. Domačini so Angležem pridno pomagali pri izvedbi njihovih načrtov.) Beneševa prerokovanja Bern, 7. marca. Švicarski radio poroča, da jo včeraj govoril v londonskem radiu bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Beucš. V svojem govoru je med drugim napovedal svojim soro-jakom, da bodo Angleži in njihovi zavezniki še pred koncem poletnega časa začeli z veliko ofenzivo proti Nemčiji, iu sicer na vseh mogočih bojiščih. . f V .> ': * »t/.rV i ' f»»M v'-I 1 •* «» W\» i % < v VVJV L' + .i ^ s. i ♦-v •<-- ■> > v a m -K I it ' \ f r 'j v* j * ■ j <*■ -v ► • t » r • Ar^t- H*- > ', rt " \ W 1 •«- Beli in zdravi zobje SARGOV KALODONT proti zobnemu kamnu Ameriška pomoč Angliji RooseveStove izjave Washington, 7. marca. Associated Press: Predsednik Roosevelt je danes sprejel časnikarje in jim povedal, da bi zavlačevanje debale o zakonu o jiomoči Angliji znalo škodovati demokracijam, katerim je pomoč namenjena. Časnikarji so vprašali, če jo do sedaj demokratična stvar zaradi zavlačevanja v senatu trpela kakšno škodo. Roosevelt je odgovoril, da je vedno računal, da pred koncem februarja in v začetku marca zakona ne lio mogoče uveljaviti. Za enkrat demokratične države škode še ne trpijo, toda če bi se zakon še naprej zavlačeval, je neizbežno, da bi demokratična stvar bila resno oškodovana. Vashington. 7. marca. Associated Press: Senat je danes z 20 proti 16 glasovom zavrgel omejitveni predlog k zakonu o ameriški pomoči Angliji, po kaierem naj bi ameriške vojne ladje ne smele spremljati prevozov ameriškega orožja z ameriške celine v drugo polovico sveta. Kralj Karol — v London? Bukarešta, 7. marca. Up. Nekateri tukajšnji krogi trdijo, da bo bivši romunski kralj Karol s svojo priležnico Lupescu šel v London. Baje mu je pomagala bežati iz Španije angleška tajna policija. Najbrže bodo postavili bivšega kralja Ka-rnla za predsednika odbora takoinicnovane »svobodne Romunije«, ki ga je ustanovil bivši romunski poslanik v Londonu Tilea. (Kakor znano, je bil kralj dal španski vladi častno besedo, da se iz Sevillc ne bo odstranil. Zbežal je na avtomobilu, ki so ga potem pustili na odprtem polju v okraju Badajos. Preteklo nedeljo je bil pri bivšem kralju neki tujec, ki mu je izročil ponarejena potna lisla. Baje kralj ni plačal hotelskega računa, gospa Lupescu pa je pustila v svojih sobah štiri luksuzne j>se.) Nemško-finsko prijateljstvo Berlin. 7. marca PA. Pogajanja med Nemčijo in Finsko zaradi nove trgovinske pogodbe so končana. Sporazum določa znatno zvišanje blaga, ki ga bosta obe državi izmenjavali. Rim. 7. marca. V Helsinkiju so 6. t. m. odprli institut za italijansko kulturo na Finskem. Otvoritev je bila zelo slovesna in sta zastopnika Finske in llalije proslavljala čedalje bolj prijateljske zveze me dobema državama. 43 Nizozemcev ustrel en h zaradi neke skrivne organizacije, ki so jo vodili Amsterdam, 7 marca. DNB. Nemško vojaško sodišče v Haagu je včeraj končalo s procesom proli 43 nizozemskim državljanom, ki so bili voditelji neke skrivne organizacije. Čeprav ni navada, da bi se javnosti dovolilo udeležili se takih razprav, so predstavniki nizozemskega tiska lahko prisostvovali lej razpravi. Obtoženci pripadajo različnim strankam in poklicem. Obtožnica, ki govori o sabotaži, vohunstvu in četniškem delovanju, pravi, da so obtoženci s strupenimi kislinami pripravljali umore nemških vojakov. Cilj le lajne organizacije je bil la, da z vsemi sredstvi ovira in onemogoči življenje nemške okupacijske sile v Nizozemski. Skrivna organizacija, je razpolagala z eksplozivnim in drugim orožjem in so bili člani oblečeni po vojaško. Vodilni člani so privzeli vojaške čine. Pismeni ukazi so se nanašali na izvajanje sabotaže, na uporabl janje strupa v velikem obsegu. Vse lo jp bilo naperjeno proli okupacijski sili. Pri nekaterih obtožencih so našli načrte o napravah nemške obrambene sile. Po pripovedovanju obto- žencev, so bili ti podatki namenjeni Angliji. Nekateri od obtožencev so priznali, da so jim bila za primer angleške zmago obljubljena vodilna mesta. Po zasliševanju, ki jo trajalo )>et dni, je bila prečitana obtožnica, ki pravi, da imajo Nemci veliko spoštovanje do vseh listih, ki se borijo za svojo domovino. Toda odkar se je nizozemska vojska vdala, je vojna za Nizozemsko končana. Napram viteškemu zadržanju nemške obrambne sile so bili na delu obtoženi člani organizacije. Njihova organizacija se ni pomišljabi uporabljati najbolj pro-staškili sredstev in je morala okupacijska sila najstrožje posredovati. Obsodba pravi: Eden od obtoženih je obsojen na snirl zaradi I dejanj, zaradi petega pa na 10 lcl robije. Glavni obtoženec jp obsojen na smrt zaradi 3 dejanj in na 15 let robije. Polog lega jih je bilo na smrt obsojenih 16 ohlo-žencev. Eden od obtožencev je obsojen na 5 lcl robije in na denarno kazen v znesku 500.000 ho-landskih goldinarjev, drugi pa na štiri leta robije in 100.000 nizoz. goldinarjev. Dva mladoletnika sla bila obsojena na zaporno kazen, ki se jima šteje v preiskovalni zapor. Šest obtožencev je I > i lo oproščenih. dočim so ostali obtoženci bili obsojeni ca robijo od enega do sedem let. (AA) Položaj Argentine Buenos Aires, 7. marca. DNB; Podpredsednik argentinske republike Castillo, ki sedaj zaradi bolezni predsednika opravlja dolžnosti državnega poglavarja, je sprejel zastopnike tiska in jim podal izjavo o političnem in gospodarskem položaju v državi. Castillo ie med drugim izjavil, da bo v zvezi s sklepi, ki bodo sprejeti zaradi bolezni predsednika republike, vsekakor do konca tedna izpopolnil izpraznjena mesta v vladi. Nato je predsednik opozoril na izredno težki gospodarski položaj države in izrekel upanje, da bosta zaradi takega položaja obe zbornici prešli male zadeve med strankami in se posvetili urejanju odprtih vprašanj. Mad prvimi vprašanji, ki se zastavljajo Argentini, je Castillo opozoril na silno pomanjkanje ladij. Rekel je, da pomanjkanje brodovja pomeni za Argentino in njeno gospodarstvo veliko nevarnost. Dodal je, da vlada temeljito proučuje to vprašanje in da ga bo uredila z nakupom ali pa z najemnino tujih parnikov. Presežek žetve, ki ga je večinoma pokupila država, se mora za vsako ceno spraviti na tuje trge, jc rekel Castillo. (AA,) Tajsko—Indokina Pariz, 7. marca. DNB: Pariški tisk iskreno pozdravlja sporazum, ki jc bil dosežen med Francijo, oziroma Indokino in Tajem. >Petit Parisien« piše, da je ta sporazum zmaga zdravega razuma in realistične politike List piše nato o uspešnem razvoju pogajanj v Tokiu in poudaria važnost japonskih kompromisnih predlogov. (AA.) Vsi železarski uslužbenci v Bolgariji — v vojaški službi Sofija, 7. marca. Listi objavljajo sklep vlade z dne 5. t. m., po katerem se militarizirajo vsi uslužbenci bolgarskih državnih železnic. Mi.bili-zirani uslužbenci železnic in ladij dobe ustrezajoči vojaški čin po določilih vojaškega zakona. (A A) Hrvatsko predavanje v Berlinu Berlin. 7. marca. b. Načelnik oddelka za obrt, trgovino in industrijo banovine Hrvatske dr Mirko Lamer, je imel v Berlinu uspelo predavanje na poziv predsednika dr. Funten. Predavanju so prisostvovale najuglednejše osebnosti zunanjega ministrstva, gospodarstva, propagande 'er 'ospo-■ larskc komore rajha. Dr. Lamer je v svojem govoru prikazal zgodovinski razvoj in nastanek banovine Hrvatske in posebno njen gospodarsko trgovski razvoj. Trenja med Italijo fn Ameriko Ameriški državni tajnik o ukinjenih italijanskih konzulatih Washington, 7. marca. DNB: Zunanje ministr- « stvo poroča uradno, da je vlada sklenila omejiti delovanje tujih konzulatov v nekaterih ameriških mestih. Poročilo pravi, da je ministrstvo naprosilo italijansko vlado, da zapre italijanska konzulata v Detroitu in v Newarku. Na včerajšnjem sprejemu časnikarjev je zunanii minister sporočil vsebino note, ki jo jc o tem poslal italijanskemu poslaniku Nota se med drugim sklicuje na sporočilo italijanskega poslanika z dne 12 februarja Takrat ie italijanski poslanik sporočil zahtevo italijanske vlade, da se ameriška konzulata v Palermu in Neaplju preselita v druga mesta, po možnosti v mesta, ki ne leže južno od Rima Ameriška vlada, je rekel Hull, jc nato sklenila odpreti generalni konzulat v Rimu samem. S svoje strani je pa ameriška vlada zahtevala od italijanske vlade, da omeii potovanje svojih konzularnih uradnikov po Združenih državah samo na področje konzulatov, katerim ti uradniki pripadajo. Samo po sebi se razume, da se to ne nanaša na diplomatsko o*ebje italijanskega poslaništva v Washingtonu. Samo, je dodal Hull, bi ameriška vlada želela, da bi jo poslanik redno obveščal o potovanjih vojnega in pomorskega atašeja, (AA.) !ran 4 >SLO VliNIiO, sobota 8. marca 1941. Atev. D6. življenjski stroški so v februarju zopet narasli Po podatkih zagrebške revije Indeks, ki jo izdaja c;. Arlur Benko Orado, so življenjski stroški v treh največjih mestih banovine Hrvatske od januarja na februar 1041 zopet znatno narasli. Eksistenčni minimum je znašal avgusta 193!) za neoženjenega delavca (594.76 din, januarja 1941 že 1046.32 din in februarja 1053.56 din. Istočasno je narastel življenjski minimum za delavsko družino štirih članov od 1775 31 din v avgustu 10:19 na 2721.20 din v januarju 1911 in 2765.69 din v februarju 1941, Gibanje indeksov posameznih skupin jc bilo naslednje, če vzamemo za podlago ceue avgusta 1939 kot 100 i avg. 1939 jan. 1910 febr. 1911 165.6 175.5 100 132.9 153.3 165.2 186.4 100 132.0 155.8 prehrana 100 obleka in obutev 100 stanovanje 100 kurjava in razsvetljava 100 skupili indeks 100 lz lega pregleda je razvidno, da so življenjski stroški narasli od avgusta 1939 do februarja 1941 za 53.3%, do konca februarja pa že za 55.8%. Pri posameznih skupinah vidimo, da so najbolj narasli stroški za obleko in obutev, od avgusta 1939 do februarja 1941 za 86 1%, nadalje za prehrano za 65.2% (Ii stroški so bili januarja celo nekoliko višji), najmanj pa so narasli stroški za kurjavo in razsvetljavo, in sicer za 82.9%. Izdatki za stanovanje so ostali nespremenjeni. Poslovanje Obrtne banke kr. Jugoslavije Dne 23. marca bo v Belgradu občni zbor delničarjev Obrtne banke kraljevine Jugoslavije. Tu banka ima za cilj samo koristi enega stanu v državi ter jo njeno poslovanje v najožji zvozi s |>o-ložajem našega obrtnega stanu v vsej državi. Iz poslovnega poročila za 1940 je posneli, da se je število prošenj za kredite zmanjšalo, toda IKivečala se je vsota zaprošenih- kreditov. Posebno se je povečala vsota zaprošenih kreditov na področju centrale v Belgradu, dočim je bilo manjše povpraševanje za kredite v ostalih predelih države. Skupni plasman banke se je zmanjšal v lanskem letu od 140.65 na 137.15 milij. din. Plasman je bil konec leta 1940 naslednji (v oklepajih podatki za konec leta 1939): centrala 93.44 (93.33), glavna podružnica Zagreb 21.8 ('24.5(1), podružnica Ljubljana 9.7 (10.24) in podružnica Sarajevo 12.2 (12.5) milij. din. Ce primerjamo plasman po ključu, vidimo, da je centrala izkoristila manj kreditov, ki ji pripadajo po ključu, kar velja tudi za podružnici v Zagrebu in Ljubljani, dočim je sarajevska podružnica izkoristila več kot ji po ključu pripada. Za odpis predlaga banka v letu 1910 0.3 milil, din. od tega pri centrali 197.400 din, pri sarajevski podružnici 40.202, zagrebški 67.657, pri ljubljanski pa samo 9.447 din, kar dokazuje najoprez-nejše kreditiranje. Vloge na knjižice in tekoče račune so lani pri banki narasle od 43.3 na 52.0 milij. din, od lega pri centrali od 18.2 na 25.5, pri zagrebški podružnici so padle od 18.4 na 17.7, narasle pa so zopet pri ljubljanski podružnici od 4.3 na 6.2 in pri sarajevski od 2.36 na 2.57 milij. din. Banka ima znalna razpoložljiva sredstva: gotovine 8.9, neizkoriščenih kreditov pa 37.4 milijonov din. Poslovni uspeli je bil zaradi tega nekoliko slabši, preden so bili izvršeni predlagani odpisi: č>sti dobiček pred odpisi se je zmanjšal od 4.34 na 4.23 milij. din. Po izvršenih odpisih in rezerviranjih pa znaša čisli dobiček 3.52 milij. din. dočim je za 1939 znašal 3.5 milij. din. Čisti dobiček je razdeljen v I. 1910 takole (v oklepajih podalki za 1939): centrala 2.892 (2.760). podružnica Zagreb 0 112 (0.505), Ljubljana 0.071 (0.117) in Sarajevo 0.144 (0.117) milij. din. Banka predlaga za leto 1940 Isto dividendo kot za 1939. t. j. 10 din na delnico. Glavnica banke znaša 75 milij din in je lazdeljena na 225.000 delnic po 200 din imenske vrednosti, tako da znaša dividenda 5% Lastna sredstva banke znašajo sedaj že 84.2 milij. din, ker so rezerve banke narasle na 9.2 milij. din. Brutodonos je narastel od 9.2 na 9. 4 milij. din, povečali pa so se režijski stroški. Posojila Priv. agrarne banke Iz računskega zaključka Priv. agrarne banke za 1940 je razvidno, da so znašala vsa posojila Priv. agrarne banke konec leta 1940 877.2 milij. dinarjev, dočim so znašala konec leta 1939 samo 792.9 milij. din. Pregled gibanja vsot dolžnikov kaže, da je lani banka odobrila 48.7 (24.4) milij. dolgoročnih hipotekarnih posojil, ki so tako skupno narasla od 679.5 na 728.2 milij. din. Stanie dolgoročnih hipotekarnih posojil je bilo konec leta 1940 428.% dinarjev, od tega vodnim zadrugam 52.94, za lelo 1939 pa 405.7, od tega vodnim zadrugam 12.95 milijonov din. Posojila v tek. računu zadružnim ustanovam so znašala konec 1940 121.6 (137.6) milij. din. Manjša je bila vsota posojil zvezam agrarnih zadrug: 10.8 (16.8) milij. din. Izredno povečanje pa izkazujejo posojila za preskrbo s hrano. 2e leta 1939 j» Priv. agrarna banka s sodelovanjem Narodne banke odobrila ravnateljstvu za proučevanje in organizacijo kmetijstva v svrho prehrane prvo tranšo večjega kredita v znesku 25 milij., katerega je bilo koncc leta izkoriščenega 1 milij. din. V letu 1940 je banka odobrila še 25 milij. din in je znašal konec leta dolg 46.6 milij. din. Nadalje je ravnateljstvu banka na novo odobrila kredita 300 milij. din, od tega potrebo prehrane prebivalstva 275 in za zgradbo skladišč 25 milij. din. Dolg po tem kreditu je »na-šal koncc leta 1940 49.86 milij. din. Nadalje je odobrila banka v svrho zbiranja hrane za prehrano prebivalstva na področju banovine Hrvatske 250 milij. din Pogodu Konec leta 1940 je znašal dolg Pogodu pri Priv. agrarni banki 25 milij. din. V letošnjem letu 1941 pa je banka odobrila tudi Prevodu za potrebe naše banovine kredit 100 milij. din, ki pa še ni mogel biti likvidiran, čeprav bi bilo to nujno potrebno. * Občni zbor delničarjev Priv. agrarne banke je sklican za 6. aprila ob 10 dopoldne. Zakaj je naš pridelek na ha majhen V zadnji številki dunajskega tednika >SUd-jstechoc piše dr. Emil Popovič-Pecija o kmetijskih dobavnih problemih .Jugoslavije. Iz njegovih izvajanj posnemamo tole: Primerjava jugoslovanskega in zahodno- in srednjeevropskega kmetijstva kaže veliko zaostalost višine hektarskih donosov v primeri s temi državami. Raziskovanje kmetijskih razmer v Jugoslaviji si morn postaviti dve vprašanji: 1. Do katere meje je mogoče zvišati donose letine in 2. V kateri se da doseči točno določen napredek. Kot na Madžarskem se pri nas donosi le počasi dvigajo, dočim so v zadnjih desetletjih na primer v Nemčiji zMo narasli. Tudi pri nas se je ugotovilo, du so se pričakovani povečani donosi na ha samo v mali meri uresničili. Povprečni donos se ni spremenil, razlike med posameznimi letinami pa so velikanske še vedno. Za našo pšenico je treba upoštevati, da dorasle že okoli 1. julija, ker se potem toplota zelo zviša in se zrno hitro posuši in dozori. V Vojvodini dozori pšenica tri tedne prej kot v Nemčiji. Tako rastlina in zrno ne moreta dobiti dovolj hranil iz zem-ije. Če zrno zori dalj časa, postane večje in polnejše in posledica je višji donos. V naši državi bo zrno ostalo vedno majhno, tako da bodo donosi vedno zaostajali za nemškimi. Za naše kmetijstvo so številčni programi, ki so vezani na nek termin, ne dajo uresničiti. Vseeno pa mora priti do povečanja hektarskega donosa pri nas. Pridobile nam novih naročnikov! Jutri bo začel izhajati v slikali roman »POD SVOBODNIM SONCEM« IZREZUJTE SLIKE ! Službe-nih novinalu z dne 5. t. 111. V glavnem so pogoji naslednji: 1. Odobritve dajejo carinarnice na osnovi pismene prošnje uvoznikov. 2. Material mora odgovarjali odredbam pravilnika o proizvodnji, uvozu in prometu umetnih gnojil. 3. Uvozniki morajo vodili register o uvozu in prodaji umetnih gnojil s podrobnimi podalki. 4. Vsak prejem in prodaja se ima vpisali v register v kronološkem redu, in sicer takoj isti dan, ko se promet izvrši. 5. Direktni potrošniki morajo predložiti potrdilo pristojne upravne oblasti, da jim je v resnici potrebna količina gnojil za njih zemljišče. 6. Organi finančne kontrole lahko vsak trenutek revidirajo register, fakture iu zaloge. 7. Poraba blaga za kaj drugega se kaznuje po carinskokazenskih predpisih. 8. O vsakem uvozu bodo carinarnice obvestile rarinski oddelek, kakor tudi pristojni oddelek finančne kontrole, samo za uvoznike, ki morajo vodili regisler. Kategorizacija poslužnega in pomožnega osebja v hišah, lokalih in javnih bolnišnicah, kakor tudi kategorizacija kurjačev in strojnikov na mla-tilnicali. Minister za socialno poliliko in ljudsko zdravje je potrdil sklop Osrednjega urada za zavarovanje delavcev o kategorizaciji poslužnega iii pomožnega osebja v hišah, lokalih in javnih bolnišnicah, kakor ludi kategorizaciji kurjačev in strojnikov na mlatilnicah. Po tem sklepu se za služkinje in nadzornice hiš odreja vnaprej brez ozira na kraj zaposlitve 1. mezdni razred. Ta kategorizacija pa se nanaša samo na žensko osebje. Moško osebje pa se mora uvrstiti v razred, ki odgovarja njih prijavljenim prejemkom. Na kuharico, sobarice, vzgojiteljice olrok iti slično se la kategorizacija ne nanaša. Tudi se ne nanaša na poslužno osebje v obrtnih, trgovskih in drugih gospodarskih obratih. Strokovno pomožno osebje v javnih bolnišnicah se uvšrča vnaprej v 3. mezdni razred. Poslužno osebje v gostinskih obratih: natakarji, natakarice in sobarice se kategorizirajo samo v lokalih 1. in 2. razreda in samo v večjih krajih. Za strojnike pri mlatilnicah je vnaprej odrejen 5. mezdni razred, za kurjače pa 4. mezdni razred. Borze Dne 7. marca 1941. Denar Nemška marka 17.72—17.92 Ameriški dr'ar 55.— Devizni promet ie znašal na zagretiški borzi 14.515.322 din, na belgrajski 15.760.000 din, od tega 340.991 in 545.000 mark, 81.293 švic. frankov, 7705 dolarjev in 118.000 din v Sofiji. — V efektih je znašal promet na belgrajski borzi 1.6 milij. din. Ljubljana — Uradni tečaji: London 1 funt . . i , . , , 174.57— 177.77 New York 100 dol. 4425.-4485,— Ženeva 100 frankov 1028.64—1038.64 Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 100 mark ...... i . 1772.—1792.— Solun 100 drahem, den. . . , 37.50— —.— Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt . -. j i , : 215.90— 219.10 New York 100 dol. 5480,—5520,— Ženeva 100 frankov , . . , . 1271,10—1281.10 Zagreb — Zasebni kliring: Solun 100 drahem 37.50 denar. Belgrad — Zasebni kliring: Solun 100 drahem 37.15—37.85. Sofija 100 din 55.44—57.04. Curih. Belgrad 10, Pariz 7.30, London 16.90, New York 431, Bruselj 69, Milan 21.70 Madrid 40, Amsterdam 229, Berlin 172.50, Stockholm 102.575, Oslo 98.50, Kopenhagen 83.50, Sofija 425, Lizbona 17.255, Budimpešta 85, Atene 300, Carigrad 3375, Bukarešta 2125, Helsingiors 875, Buenos-Aires 99. Splavarlem še naprej ugodnost polovične voznine! Splavarji so že več let uživali ugodnost polovične vcSžnje pri povratku iz južnih krajev države, kamor spravljajo splave iz Savinjske doline in okrajev Dravograd in obeh okrajev Maribora. To ugodnost so si morali splavarji vsako leto izprositi. Tako so letos ponovno potrkali na merodajna vrata in prosili za ugodnost polovične vožnje, ki pa se jim zaenkrat še ni priznala. To odklonilno stališče ministrstva železnic bi naše splavarje silno prizadeto. Ugodnost polovične vožnje so splavarii uživali že leta in leta. Že sam socialni moment je dovoljni temeljni Vzrok poleg nacionalnega da ministrstvo železnic lahko upošteva prošnjo splavarjev in jim tudi letos prizna ugodnost polovične vožnje. Prepričani smo, da se bodo merodajni zavzeli za naše splavarje in jiin izposlovali tudi letos ugodnost polovične vožnje, naše delavstvo pa jim bo hvaležno za njihov trud. Vrednostni papirji Vojna škoda; v Ljubljani 477—478 v Zagrebu 477 denar v Belgradu 477.50 denar Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100—102, agrarji 56—57, vojna škoda promptna 477—478, begluške obveznice 85—86, dalm. agrarji 80.50—81—50, 8% Blerovo posojilo 106—108, 7% Blerovo posojilo 101—102, 7% posojilo Drž, hip banke 105—106, 7% stab. posojilo 97—99. — Delnice: Narodna banka 6900—7000, Trboveljska 380—390, Kranjska industrijska družba 142 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 100 denar, agrarji 56.50 denar, vojna škoda promptna 477 denar, begluške obveznice 85.75—86,50, dalm. agrarji 81 blago, 6% šumske obveznice 56.50 denar, 4% severni agrarji 80.50 blago, 8% Blerovo posojilo 107 denar, 7% Blerovo posojilo 102 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 102 denar, 7% stab. posojilo 99 denar. — Delnice: Narodna banka 7000 denar, Priv, agrarna banka 208 denar, Trboveljska 380—390 (380). Belgrad. Državni papirji: agrarji 57— 57.50, vojna škoda promptna 477.50 denar, begluške obveznice 85—85.50 (85), dalm. agrarji 80^-80.25 (80), 6% šumske obveznice 80 denar, 7% Blerovo posojilo 101 blago (101), 7% stab. posojilo 99.50 blago, — Delnice; Priv. agrarna banka 212 denar, Žitni trg Novi Sad. Oves, bač. srem. slav. 430—435. Ječmen: bač. srem. 570—575. Fižol: bač. srem, beli brez vreče 2% kasa duplikat 640— 642,50. Tendenca ncizpremenjena. Sombor, Ječmen: bač. okol. Sombor, 62— 63 kg 570—580. Tendenca neizpremenjena. Promet majhen, Cene živini in kmetijskim pridelkom Maribor (inesto), 3. marca: Voli I. 10, II. 9.75, III. 9; telice I. 9, 11. 8.25, 111. 7.50; krave I. 7.75, II. 7, 111. 6.10; toleta I. U, II. 8; prašiči špeharji 15 pršutarji 19 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso 1. 14—18, 11. 13—16, svinjina 20. slanina 24, svinjska mast 29, čisti med 42 din pa 1 kg. — Ječmen 4.50, rž 4.50, oves 4.25, koruza 3.75, fižol 7.25, krompir 2.25, seno 1.20, slama 0.85, jabolka 1. 16, 11. 12, lil. 8, suhe češplje 2—24; moka pšenična 5.50—9, koruzna 4.25, ajdova 13 din za 1 kg. — Trda drva 175 din za 1 kub. m, jajca I.25 din komad, mleko 3 din liter, surovo maslo 48 din 1 kg. — Navadno mešano vino v gostilnah 18 din, finejše sortirano vino v gostilnah 24 din liter. Živinski sejem v Kranju 3- marra. Dogon: 30 volov, 29 krav, 8 telet, 2 junca, 39 svinj iu 30 prašičev. Cene naslednje: Voli I. 11, II. 10, III. 9; telice 1. 11. 11. 10, 111. 9; krave I. 10. II. 9, III. 7; prašiči špeharji 19—19.50, pršutarji 17 do 18 din za 1 kg žive teže. Mladi prašički za rejo 300—350 din za glavo. — Goveje meso I. 16—18, II. 15—17, svinjina 24—26, slanina 26, svinjska mast 28—32, čisli med 36—40, oprana jezerska volna 112 din za kg. — Oves 4—4.25, koruza 3.75, fižol 8—10, krompir 2—2.25, seno 1.50—2, slama I, jabolka II. 8-10, III. 7—8, suhe češplje I. 20, II. 18, moka pšenična 5.50—9, koruzna 6 din za 1 kg. — Trda drva 180—188 din kub. m. jajca 1 do 1.50 din komad, mleko 2.50—3 diu liler, surovo maslo 48—56 din za 1 kg. Cene živini iu kmetijskim pridelkom v Celju, dne 1. marca t. 1. — Voli i. vrste 10 din, voli II. vrste 9 din, voli III. vrste 8 din, telice 1. vrste 10 din, telice 11. vrste 9 din, telice lil. vrste 8 din, krave I. vrste 8 din, krave 11. vrste 7.50 din, krave tretje vrste 6 din, teleta I. vrste 10—11 din, teleta druge vrste 9—10 din, prašiči špeharji 19—20 diu, prašiči pršutarji 15—16 din za kilogram žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del 16 din, zadnji del 18 din, goveje meso II. vrste prednji del 13 din, zadnji dol 15 din, svinjina 22—26 din, slan^ia 28 do 29 din, svinjska mast 32 din, čisti med 40 din. — Ječmen 575 din, oves 450 din, koruza 450 din, fižol 700 —900 din, krompir 275 din, lucerna 150 din, seno 120 din, slama 65 din, jabolka II. vrste 1000 dinarjev, pšenična moka 550 — 900 din, koruzna moka 475 din, ajdova moka 1000—1100 za 100 kg. — Trda drva 162.50 din za kub. meter, jajca 1.25 din za kos, mleko 3 din za litor. surovo maslo 48 din, čajno maslo 50—61 din za kilogram. Živinski sejmi Svinjski sejem v Ptuju dne 26. februarja t. 1. Dogon: 76 svinj in 30 prašičev. Cene: pršutarji 12 do 14.50 din, debele svinje 15 do 16 din in svinje za pleme 12 do 13 din za kilogram žive teže. Mladi prašički za rejo 160 do 250 diu za glavo. Težave pekov v sedanjih časih Zaradi krušnih nakaznic so peki izgubili skoraj vse delo. — Veliko pekovskih pomočnikov je že brezposelnih Ko so februarja meseca slopile v veljavo nakaznice za kruh in mcko. pač ni nihče mislil, da ho z njimi tako izredno hudo prizadet pekovski slan. Večina ie računalh. da l>o prebivalstvo, ki je doslej kupovalo kruh pri pekih, ludi še v naprej kupovalo kruh, moke pa samo toliko, ko-kolikor je potrebuje za kuho in druge malenkosti v gospodinjstvu. Vendar temu ni bilo tako. Ogromna večina prebivalstva se je odločila, da bo takoj 7. uvedbo nakaznic začela peči kruh doma. To velja zlasti za mesta, industrijske kraje in večja naselja. Na deželi pa že od nekdaj peki niso imeli mnogo dola in so večinoma pekli belo pecivo le za gostinske obrate in za nekatere icdke, recimo uradniške stranke. Kmečko prebivalstvo pa je itak navajeno vedno, da si peče kruh doma in je pok imel presnelo malo zaslužka od kmečkega konsuma. Pekovski boli kruh si naš kmet privošči večinoma le v gostilni ali pa kot priboljšek ob praznikih. 500 pekovskih pomočnikov brez dela. Druga nesreča, ki je zadela peke poleg toga, da so izgubili toliko strank, pa je bila v tem, da pekom po deželi niso nakazali prehranjevalni uradi skoraj prav nič moke. Zaradi teaa mnogi poki niso mogli peči, pa tudi ne prodajati in tako tudi ne nabrati potrebnih odrezkov nakaznic, ki bi jih opravičevale, da v prihodnjem mesecu zopet dobijo potrebne količine moke. Zato je promet v podeželskih pekarnah izredno močno padel, medtem ko so oslale režije obratov iste. Vsak pek jo moral svojo peč zakuriti, pa naj je intel pripravljenega veliko kruha za polo ali malo. To so najprej občutili pekovski pomočniki, za katere je v podeželskih pekarnah zmanjkalo dela. Peki so skušali kolikor monoče zmanjšati svojo režijo in prvi, pri katerem so skušali prihraniti, je bil samo po sebi razumljivo — pomočnik. Po podatkih, ki so jih dala Združenja pekov v Sloveniji, so prav zaradi tega pekovski mojstri v vsej Sloveniji že do srede februarja odpustili okrog 25(1 pomočnikov, ki so s tem zapadli v brezposelnost, iz katere danes ne vidijo nobenega izhcda. Po nadaljnih podatkih je s 1. marcem doseglo število odpuščenih pekovskih pomočnikov v mestih in na deželi že izredno visoko število 500. Peki zapirajo obrate Ta nesreča seveda ni ostala edina. Pekovski mojstri kljub redukciji svojega osebja zlasti na deželi niso mogli shajati. Za prazen nič so kurili svoje peči in če upoštevamo, kako so dandanes draga drva, moramo priznati, da je že kurjava izredno velika postavka v režiji pekovskega obrata. Mnogi so izračunali, da delajo s čisto izgubo in prišli do prepričanja, tla v par mesecih izgubijo lahko vse, če bodo še za malenkostni zaslužek vsak dan metali skozi dimnik velike vsote denarja, potrebnega za kurjavo. In tako je skoraj istočasno z odpustom pomočnikov nastopilo v Sloveniji in zlasti po deželi ustavljanje pekovskih obratov. Do srede februarja jc ustavilo v vsej Sloveniji svoje ohra-e že okrog 200 pekov. 1. marca pa je število pekov, ki so svojo dclavnice zaprli, naraslo že na okrog 300. Prav gotovo nihče tega ni storil rad, saj vsak obrtnik ve, kaj to pomeni za njegov ugled in za njegovo bodočnost. Tem hujše pa je lo dejstvo, če upoštevamo, da predstavlja 300 ustavljenih pekovskih obratov skoraj polovico vseh pekovskih obratov, ki so v Sloveniji. V mestih imajo peki prav malo dela V mostih je kriza, ki je zadela peke, za malenkost milejša. Zato mestni peki v glavnem še vzdržujejo svoje obrate in so na primer v Ljubljani doslej nehali obratovati štirje peki izmed (iti. Kriza, ki je zadela peke po mestih, pa ni zato skoraj prav nič milejša. V Ljubljani so ugotovili, da jc konsuni pri pekih padel povprečno za 75%, torej za cele tri četrtine. Vzporedno s padcem konsuma pekom seveda ni bilo mogoče znižati tudi režijskih stroškov na tri četrtine in zato danes obratujejo z razmeroma višjo režijo, kakor pa so v normalnih razmerah. Poleg tega cene kruhu niso šle navzgor vzporedno s cenami moke, tako, da so poki tudi že pri dovoljenih cenah v primeri z ugodnimi časi udarjeni. Sedaj jih pa tolče še razmeroma višja režija. Mnogi pečejo, še samo zato. ker se ni; morejo odločiti, da bi zaprli svoje obrate, čeprav se zavedajo, da jim obrat že nič več nc nese. a'i pa da imajo kakšen dan celo izgubo. Peki predlagajo: nakaznice naj veljajo v glavnem le za kruh Združenje pekov se je že obrnilo na pristojne činitelje in jih opozorilo na hude posledice sedanjega stanja Peki predlagajo, naj se tudi njihove težave upoštevajo prav toliko, kakor težave drugih stanov. Naj se prepreči to, kar grozi sedaj, da bi namreč peki bili odini. ki bi morali nositi vse hude posledice sedanjih težkih časov na svojih ramah. Prosijo, naj oblasti ukrenejo vse potrebno, da bodo mogli obratovati tudi še vnaprej v normalnem obsegu. To utemeljujejo tudi s prav dobrim in za prehrano vsega prebivalstva koristnim predlogom. — V januarju so peki že prodajali kruh iz mešanice pšenične in koruzno noke. konzum kruha ni prav nič padel, kor tedaj še ni bilo nakaznic. Sedaj pa ogromna večina prebivalstva peče doma in jemlje moko na nakaznico. To delajo tudi tisti, ki imajo šo kolikor toliko zalog. Vsi ti, ki imajo kakršne koli zalogo doma, seveda no pečejo koruznega kruha, ampak pšenični kruh. Ker takim seveda ne zadošča moka, ki jo dobijo na nakaznice, dodajajo iz svojih zalog. Takih neupravičenih lastnikov večjih ali manjših zalog jo po cenitvah pokov precej. Računajo. da ima 30% prebivalstva zaloge moko za več mesecev. Drugih 30% ima zaloge za mesec ali dva, 40% prebivalstva pa jo v resnici brez vsakih zalog. Glede ua to se glasi predlog pekov: na nakaznice uaj so no dajo, kakor do sedaj, moka ali kruli, ampak določena količina moke in določena količina kruha. Na la način bi prebivalstvo samo moglo kupiti mnogo manj moke. dobili pa bi jo peki, ki bi jo v resnici po predpisih pravilno mešali s koruzno moko in potoni ta kruh prodajali na nakaznice. Mnogi, ki bi hočeš nočeš morali kupovati koruzni kruh, bi najbrž v tem primeru raje pustili zapasti nakaznice za kruli in bi pekli šo naprej iz svojih zalog. Tako bi bilo pomagano na eui strani prehrani prebivalstva, saj bi se doslej skrito zasebne zaloge mnogo bolj izrabljale, kakor doslej, peki pa bi imeli tudi dovolj dela, da bi laliko zaposlili pomočnike in sami dostojno shajali. Tudi v prejšnji svetovni vojni je bilo tako in jo vsak prebivalec na nakaznice lahko dobil en kilogram moke na mesec in pa po 250 gr kruha na dan. Peki sedaj predlagajo, naj bi so uvedle nakaznice, ki bi dovoljevale mesečno na osebo 1 kg moke in pol kg kruha na dan. Ne vemo, kakšno stališče bodo oblasti zavzele do tega predloga. Smo pa vsekakor mnenja, da je treba upoštevati tudi j težko stališče vsega pekovskega stanu. ' Vzemite dojiisnico ali pa dolnjo naročilnico in naročite »SLOVENCA" tako!! F. S. Finžgarjev roman t,POD SVOBODNIM SONCEM" v slikah bo začel izhajati jutri! m^m—mmmmm—mmm (1ZRE2ITE IN POŠLJITE) ____________ Naročilnica Podpisani naročam »Slovcnca« za 1 mesec — za 2 meseca — za 3 mesece — za pol leta — za cclo leto — za 8 dni na ogled. (l esar ne želite črtajte.) ime in priimek ................................................... Kraj .. pošta hiš. št, LastuuroOui podpis. P. Uprava „SIovenca" Ljubljana Kopitarjeva 6 Letala, ki jih uporabljajo Italijani V sedanjem oboroženem konfliktu je Italija angažirala cel niz raznih vrst letal, ki posegajo bolj ali manj učinkovito v vojne operacije ua grški fronti, nad Sredozemljem in nad Afriko. Kot lovska lotala uporabljajo Italijani tri tipe: Fiat C. R. 42, Fiat U. 50 in Mačehi C. 200. Prav za prav sta prvi in poslednji največ uporabljana. Fiat C. I!. 42 jo enomotomi enosed, ki je po svoji konstrukcijski formuli navskrižno podprti pol-drugokrovnik. Opremljen je s 14 cilindrskim zvezdastim motorjem v dvojni zvezdi »Fiatt, ki razvije 810 IIP ua 3800 m. Oborožen je z 2 sinhroniziranima strojnicama, ki sta postavljeni na hrbtu pred pilotov im sediščem. Leti z največjo hitrostjo 450 km na uro v višini 4000 m, kamor se vzpne v 1 minutah in pol, na 6000 m |>a v 7 minutah. Praktični vrhunec vzjiona znaša 10.500 metrov. Drugi tip italijanskega lovskega letalstva je enomotorni enosed Fiat G. 50, ki je nastal v letih 1036-37. Razstavljen je bil ua I. mednarodni letalski Lovska enoseda Fiat C 50 (zgoraj) in Marclti C 200 (spodaj). razstavi v Belgradu leta 1938. ter je vzbudil veliko pozornost glede na dejstvo, da so se Italijani s leni tipom odločili za formulo enokrilca. Sporno vprašanje prejšnjih let — eiiokrilec ali dvokrilec — je bilo končno rešeno v korist enokrilca. Medtem ko ima eiiokrilec večjo horicontalno brzino in večjo moč vzpenjanja, pa je dvokrilec okretnejši, čvrstejši in stabilnejši. Zaradi teh prednosti so nekatere države, n. pr. Rusija in Amerika ter tudi Italija, v mnogih primerih zadržale dvokrilca kot lovsko letalo, pa čeprav poznamo tudi pri njih cel niz sijajnih enokrilnih konstrukcij. — Fiat G. 50 je |>ros!o-lioseči spodnjekrovnik docela kovinske konstrukcije, ki zloži kolesa navznoter pod trup. Oborožen je z dvema sinhroniziranima strojnicama kalibra 7.7 m ii i v krilih. Značilno za italijanske lovce je dejstvo, da morejo nositi s seboj tudi lažje bombe. To nam postane razumljivo, ako vemo, da tvorijo večjidel italijanskega jurišnega letalstva, to je letalstva za napadanje v nizkem letenju, prav lovski aeroplani. Tudi Fiat G. 50 je kombinacija lovca in jurišnega aeroplana lor nosi 30 (»kilogramskih ali pa 144 enokilogramskib bomb. Leti z največjo hitrostjo 400 km na uro na 6000 ni se vzpne v šestih minutah in pol, vrhunec vzpona pa mu je v višini 10.800 metrov. Tretji standardni tip lovskega letala je eno-motorni enosed Mačehi G. '200, ki je bil prav tako razstavljen v Belgradu in je zgoraj omenjenemu Fiatu G. 50 zelo podoben. Tudi Maechi C. 200 je prostonoseči spodnjekrilec docela kovinske konstrukcije. Opremljen je z motorjem i Fiat< s 810 HP ali pa z molorjom »Fiat« s 1100 IIP. Oborožen je z dvema sinhroniziranima strojnicama kalibra 12,7 milimetra, ki sta postavljeni na hrbtni strani spredaj. Leti z največjo hitrostjo 505 km na uro v višini 4800 m, na 6000 m se vzjine v 6 minutah in pol, vrhunec vzpona je določen z 10.100 m, akcijski radij pa znaša 700 kilometrov. V razredu lovskih letal je omeniti tudi Bredo 65. ki je prav za prav predstavnik tako imenovanih letal za več namenov, kajti Breda 65 je lovski enosed, lovski dvosed, daljni oglednik, lahki bombnik in jurišni aeroplan. Posadka šteje 1 do 2 moža. Italijanski težki bombnik na poletu. Letalo jc enomotorni prostonoseči spodnjekrovnik in je opremljen s 14 cilindrskim radialnim (zvezdastim) motorjem »Isolta-Fraschiuu z 870 IIP. BredaOS jo oborožen a) kot lovski enosed s 4 strojneami kalibra 7,7 nun ali 12,7 mm, ki so postavljene v krila. Mimo tega je opremljen z radio-teletonom; b) kol lovski dvosed ima isto oborožitev, lo da je pomnožena s podvojeno vrtljivo stiojnico za drugega člana posadke. Tudi v tem primeru ima radio-etelefon; c) kot daljni oglednik ima samo dve strojnici v krilih in eno vrtljivo strojnico za izvidnika-strelca. Mimo toga ej opremljen s fotografskim aparatom in z radio-telefonom; č) kot bombnik zadrži isto oborožitev kot pod c). Kot lovski enosed ali dvosed nosi 12 bomb po 4 kg, kot dal jni oglednik 12 bomb po 12 kg in kot bombnik 4 bombe po 100 kg. — Loti z največjo hitrostjo 425 km na uro, na 5000 ni se vzpne v doselili minutah, vrhunec vzpona mu jo pri 8000 m, akcijski radij z obremenoitvijo 500 kg bomb znaša 1000 km, kot daljni oglednik pa ima akcijski radij 1400 k i lome! rov. Mimo toli omenimo lahko šo Bredo 88, lovskega večseda ali rušilca in srednjega bombnika, ki je bil tudi razstavljen v Belgradu. — Breda 88 jo prostonoseči visokokrilec docela kovinske konstrukcije, ki dvigne kolesa v obe motorni gondoli. Opremljen jo z dvema 14 cilindrskima radialnima motorjema >Piaggio; po 1000 HP. Oborožen je s tremi trdno vgrajenimi strojnicami kal i Ura 12,7 nun. Vse tri strojnice so postavljene v nosu aeroplana, in sicer prva na zgornji, druga na spodnji, tretja pa na lovi strani. Bomb nosi 1000 kg. Breda 88 loti z največjo hitrostjo okoli 550 km na uro (?), na 5001) m šo vzpne v 11 minutah, službeni vrhunec vzpona znaša 8000 in. akcijski radij z obremenitvijo 1000 kg bomb pa 1800 kilometrov. Standardni tipi bombnih lolal v italijanskem vojnem letalstvu so Savoia-Marchetti S 79, Savoia-Marchetti S. 81 in S. 81 B, Fiat BI! 20 his in Cant Z. 1007 his. ki je najnovejši tij> italijanskega bombnega letalstva. Težki bombnik Savoia-Marchetti S. 70 (konstrukcija 1037) je trimotorui prostonoseči spodnjekrovnik lesene konstrukcije, le trup je delno kovinski. Opremljen je s tremi 0cilindrskimi radialnimi motorji »Alfa-Romeo-c po 780 IIP. Oborožen je s pe-timi strojnicami, od katerih sta prva in druga zgoraj za pilotsko kabino, tretja je v trupnein dnu, četrta in pela pa sta v levem in desnem boku. Bomb nosi do 1665 kg Savoio S. 79 uporabljajo Italijani tudi v pomorskem letalstvu kot torpedno letalo. V tem primeru nosi pod trupom dva vzporedno postavl jena 800 kilogramska lorpoda. Savoia-Marchetti S. 79 leti z največjo hitrostjo 414 km na uro na 5000 m, kamor se vzpne v desetih minutah in treh sekundah Službeni vrhunec vzpona znaša 7700 m, akcijski radij pa 2500 kilometrov. Savoia-Marchotli S. 81 (konstrukcija 1935) je ludi težki bombnik s štiričlansko posadko. Opremljen jc s tremi 9 cilindrskimi radialnimi motorji iPiaggiot po 700 IIP. Oborožen je z eno dvojno strojnico v kupoli na hrbtu, z eno talno strojnico tor z dvema strojnicama v levem in desnem boku. Bomb nosi 2000 kg Leti z največjo hitrostjo 340 km na uro, na 3000 m se vzpne v 12 minutah, vrhunec vzpona znaša 7000 tn, akcijski radij |>a 1500 kilometrov. — Njegov derivat Savoia-Marchetti S. 81 B (konstrukcija 1937) je dvomotorni težki bombnik z motorjema jIsotta-Fraschini po 840 IIP. Na hrbtu ima ku|iolo za eno navadno strojnico kalibra 12,7 milimetra, ali pa za eno dvojno strojnico kalibra 7,7 nun. Bočni strojnici sla predvideni tudi pri tem tipu. Bomb nosi do 2000 kg in loti z največjo hi-Irostjo 338 km na uro. Akcijski radij znaša 2200 kilometrov. V zvezi z inž. Marchettijovimi konstrukcijami je omeniti še dvomotornega enosedežnega strmo-glavca Savoia-Marchettj s. 85 (konstrukcija 1939), o kaloroni pa nam manjkajo podatki. Prav tako ni nobenih bližjih podatkov o t ri motor n eni bombniku tipa Cant Z. 1007, odnosno o izboljšani verziji Z. 1007 bis, ki se udeležuje akcij v Albaniji in v Afriki. Mod težkimi bombniki, ki sodelujejo z roko v roki z nemškim letalstvom nad Kanalom in Anglijo, je omeniti še tip Fiat lili 20 bis, ki jo izboljšana konstrukcija tipa BR 20 iz leta 1936. Nova konstrukcija je nastala v letih 1938-:19. — Letalo je dvomotorni prostonoseči srednjekrovnik s štiri- do petčlansko posadko. Opremljen je z dvema 14 cilindrskima zvezdastima motorjema ■Fiat t po 1000 HP. Oborožen je z eno strojnico kalibra 12,7 mm v kupoli v nosu. z eno strojnico istega kalibra na hrbtu ter z ono dvojno strojneo kalibra 7,7 mm v trupnem dnu. Bomb nosi okoli 1500' kg. Fiat BR 20 bis leti 7. največjo hitrostjo 425 km na uro v višini 4000 m. kamor se vzpne v 13 minutah Vrhunec vzpona znaša 8000 m. brez bomb pa 10.000 m. Akcijski radij pri hitrosti 240 km na uro v višini 4000 m jo določen s 3000 kilometri. V pomorskem letalstvu, ki je v Italiji relativno močno, no smemo prezreti v sedanji vojni zolo ak-tivneaa in vsestransko uporabljenega hidroplana Cant Z. 506 bis, ki je |>omorski bombnik. Ior|r. že prej omenjena Breda 65 in Breda 88. — V bombnem letalstvu pa opazimo močno tendenco k trimolornim težkim letalom, kar so' druge države že pred loti izključile in privzele formulo dvomolor-ca ali šlirimolorca Seveda (»oznani« tudi v Italiji več novejših dvomotornih konstrukcij. V pomorskem letalstvu opazimo zanimivo dejstvo, namreč da Italija kiju!- temu, da ima precej morja, sj>loh ni razvila matičnih ladij za letala, temveč je ustvarila hidroplane velike tonažo z velikim akcijskim radijem, s katerimi jo mogoče doseči katero koli ločko ua vseh obalah Sredozemlja. Tv Italijanski težki bombniki (od zgoraj navzdol): Savoia-Marchetti SM "9, Fiat BK 20 his. Savoia-Marchetti SM 81 in Savoia Marchetti CM 81 B. F.nžsarjev »D.vji lovec« v Skopiu Skopljc, 5. marca, Doc 4 marca jc bila v tukajšnjem Narodnem gledališču premiera Finžgarjevega »Divjega lovca<. Predstava je bila prirejena za proslavo 70-letnice rojstva F. S Finžgarja Tc ni prvo njegovo delo na odru skopljansilUie novice. Koledar Sobota, S, marca: Kvatre; Janez orl Boi:a. ^poznavalec ln ustanovitelj reda: Beata. mučenica. Nedelja. !). marca: 2. postna. Frančiška Rini-tka, vdova; Gregor Nacijanški, škof. Letopis 8. marra 1 n 17. leta je umrl v Berlinu grof Zep-pelin, duhoviti iznajditelj po njegovem imenu imenovanih zračnih ladij. Rodil -e je 8. julija 1838 v Konstanzi, se kot oficir udeležil amer secCsijske voine (lela 18t>3.). prav tako ev. ropskih vojn 1. 1860. in 1870.-71. Leta 1005. .je poslal general, loda že čez nekaj lrl je odšel v pokoj. L. 18K7. je predal \\urluinber-skemu kralju Karlu spomenico, v kalerl ga opozarja na velik vojaški pomen, pa Iudi prometno vrednost vodilnih zrakoplovov, toda posebna cesarska strokovna komisija je /r>p-pelinove načrte kot neuporabne zavrgla. KI juh neuspehu pa Zeppelin ni obupal, ustanovil j« posebno družbo in v letih 18!»-1900. zgradil svoj p"vi zrakoplov. Zaradi pomanjkanja sredstev -e je družba razšla, odpora vojaške strokovne komisije pa ni bilo mogoče zlomili, vendar je rasel iznajditelj potrebna sredstva in zgradil še trj zrakoplove. Nesreča 5. avgusta 10<>8. lela. ko sla jx>žar in vihar uničila četrti zrakoplov, ki je odtrgal od sidrišča, dela ni mo™la ustaviti. Prava vrednost Zeppe-linove iznajdbe se je pokazala šele v svetovni vojni, ko so se nemški zrakoplovi prvič |>o-javljall nad Londonom, še bolj pa po vojni, ko je Zeppelin« leta 1020. naplavil pol okrog svela. 8. marca 1M7. leta |e umrl v 08. letu stai'o*li v svojem gradiču na Okroglem pri Kranju mon-signor Tomo Zupan, apostolski protonolar, papežev lajni kolliornlk. bivši vodja Alojzije-vlšča in profesor. Hodil se je v Sinokilču pri Breznlcj na Gorenjskem 31. decembra 18H0. 1. Gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Ljubljani, na Dunaju pri Miklošiču pa se je učil sia-vistike. Lela 18<>7. je postal profesor verouka, odkoder je bil I. 1870. prestavljen v Ljubljano. Tu ie postal v času hudega nemškega pritiska eden najzaslužnejših mož, vneto se je zavzemal za slovenščino, kot vodja Alojzljevl-šča le vzgojil relo vrsto versko in narodno zavednih mož. Znamenito je tudi njegovo na-rodnoobrambno delo; ustanovil je Družbo sv. Cirila in Metoda ler ji od ustanovitve 1. 1885. pa do I. 1000 tudi predsedoval. Za slovstveno zgodovino so važni njegovi zapiski o Prešernu, tudi sieer je mnogo pisal, mimogrede je urejeval Jeratiovo Zgodnjo Danico (1008—1905). Posegel je tudi v pot i lično življenje, bil dvanajst let član deželnega šolskega sveta, od lela 1885. do 1802. pa ljubljanski mestni svetnik. Za njegovo vsestransko In plodno narodno delo se mu je oddolžila Ljubljana s leni, da ga je imenovala za častnega meščana. Novi grobovi + V Locuh pri Polifsnah je znllsnil svoje trudne oči H9 letni skrbni oče in posestnik Jo ze krainr. Pokojni je bil vzoren družinski oče, ki je iinel v zakonu 7 olrok. Njegov sin Franc je ka|)lan v Braslovčah v Savinjski dolini. Pokojnika hodo položili k večnemu počilku danes na farnem pokopališču v Ločali. Naj pokojni dobri oče v miru počiva, svojcem pa izrekamo ob bridki izgubi naše iskreno sožalje! + V Ljubljani je umrl Vinko Kcrn, sinček rodbine Hugo Kcrn. Pogreb br> jutri oh 3. popoldne iz kapelice »v. Janeza z Zal. Naj v miru počiva njegova duša! Ukinitev vožnje poštnih avtobusov Zaradi pomanjkanja avtomobilskih gum je direkcija po>te, telegrafa in telefona v Ljubljani priinorana začasno omejiti vožn je tudi na progi Brežice Novo mesto. (Id 8. in aren dalje izo-lanejo sledeče vožnje poštnih avtobusov: I. Odhiwl iz Kostanjevice ob Krki ob 5.tl">, prihod v Novo mesto oli h. — J. Odhod iz .Vivega itiesta ob JI.13, prihod v Kostanjevico ob Krki ob 22.1 2. * — Vsem bivšim gojencem sal. zavoda na Rakovniku sporočamo, da se bo brala maša z.adušnica ta pokojnega tovariša Bojana Kosa jutri, 9. marca ob 8 v kapeli deškega vzgajališča na Selu. Vabimo k udeležbi. — Namesto venca na grob in počastitev spomina prerano preminule ge. Marije dr. Fetlichove je naklonil 100 din Rdečemu križu dr. Avgust Plajh, odvetniški pripravnik na Jesenicah, Iskrena hvala! — Ker je križanka v soboto zaradi tehničnih ovir morala v drugi izdaji lisla izostali, jo prinašamo danes. — Poit« za internirance v Franciji. Z razpisom Glavnega odbora društva Rdečega križa v Belgradu ? dne 13 febr. 1941, št. A. br. 2189-41, je devizna direkcija pri Narodni banki v Belgradu Izdala odo-brenie, po katerem se more jugosl. državljanom, ki se nahajajo v koncentracijskih taboriščih v Franciji, poslati še 100 paketov po 5 kg teže preko pošt* v Ljubliani. Te pošiljke bo sprejemal banovinski odbor društva Rdečega križa v Ljubljani. Sleherni pošiljatelj mora izpolnili najprej vse formalnosti glede plačevanja carinskih pristojbin in poštnin«, ker francoske oblasti vračajo nelaksirane pošiljke r. opottlbo. da v Franciji ni ujetnikov; ra interni« lance v koncentracijskih taboriščih se pa uporabljajo posebne pravice po ženevski konvenciji. Pošiljka do 5 kg leže lahko vsebuje: obleko, par čevljev, dva komada perila, ostanek do 5 kg pa življenjske potrebščine domačega izvora, izvzemši fižol, milo, olje in sladkor. — Vse vozne knrfe pri Putniku. — Kolo iahačev in vnziifcv priredi sestanek 12. t. m. ob pol 7 zvečer v gostilni Mrak na Cesti 29. oktobra, na katerem se bo razpravljalo o letošnjih prireditvah. Vabljeni so vsi člani in drugi prijatelji konjskega športa. — Prosvetno društvo .Slomšek« v Sevnici ob Savi bo v proslavo 70letnice pisatelja f. S. Finžgarja igralo 9. marca ob 3 popoldne nje-govo: »Naša kri*. Vabljeni vsi, ki ljubite njegovo kleno besedo. — šmnrnicc za leto 1911. Izšle so šmarnice: Andrej 1'irc, -»Smisel in skrivnost trpljenja«. Prepletene so z zanimivimi zgledi in prav primerne za sedanji čas. Naročajo se v Misijonski tiskarni t Grobljah, p. Domžale. Cena 23 din. — Nesreča v Komendi. Pesler Valentin, star 18 let, doma iz Cerkclj pri Kranju, sedaj uslužben pri poscstniiui Sršenu v Suhadolah pri Komendi je gnal vola na vago v Mengeš. Vol jc poskočit in mu zlomil levo nogo. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico. — Smisel in skrivnost trpljenja. Knjiga po kateri so že mnogi povpraševali, je dolisfcalia. Danes se trpljenje nc skriva samo po revnih kočah, ampak je tako vse splošno, da mnogi že obupujejo in se vdajajo celo samomorilnim mislim, ker ne vedo, kako bi se rešili, drugi zopet tarnajo češ, čemu smo na svetu, ali bi ne bilo boljšo, da bi ne bili sploh rojeni? Tudi marsikateri fant in dekle je med temi nesrečneži, ki lako obupano govore. Glej, prijatelj, tu imaš tolažilno besedo, ki Ti bo pokazala zopet pravo pol do 6reče in veselja. Iz te knjige boš zvedel, odkod trpljenje in kako naj to trpljenje prenašamo. Tudi boš dobil v tej knjigi lepe nauke, kako pojasnili različnim l|udem dvome, ko govorijo, naj ni Boga! Ce bi bil kje Bog, bi nc dopustil toliko gorja. Kojiga ti bo jx>vedala, da je Bog naš najboljši Oče, da pa smo trpljenja večinoma krivi sami. In če si zašel še tako globoko v prepad, da se ti zdi, da ni več nobenega upanja zale, ti bo povedala knjiga, da šc ni prepozno, da še ni6i izgubljen, samo vedeti moraš, kaj storili. Odpri lo knjigo in zvedel boš. Naroča se pri Misijonsid tiskarni Groblje — Domžale. — Le eno je potrebno, dinarska knjižica za pripravo na misijon ali duh. vaje jc v enem tednu zaradi izrednih naročil pošla. V bodočem tednu se bo ponatisnila. Župnije, kjer ho lelos misijon ali duh. vaje, naj to knjižico sedaj pravočasno naročijo, če jo hočejo imeli. Za izredna večja naročila te knjižice sprejemamo do torka prednaročila. — Sveli križev pot. Uprava »Knjižic« ima v zalogi dinarsko knjižico, opremljeno z lepimi Pe«i-govovimi blejskimi slikami križevega pota. Na vsaki drugI strani so molitve za opravljanje pobožnosli križevega pola. Za postni čas so primerne tudi: Božji dolžniki, V znamenju križa, Zaščitnik družin, Najhujša nesreča, Vsn!< up pustite, Papež Pij XII., Papež miru, Na braniku, itd. Pri naročilu zahtevajte seznam. šestnajst učiteljev pred sodiščem V Mačvi se jc pred časom začela akcija za postavitev Učiteljskega doma. V la namen jc bil izbran upravni odbor iz. vr6t učiteljstva. Med zbiranjem prispevkov pa so se zgodile velike zlorabe z denarjem Člani odbora so si na debelo izposojali nabrani denar na brezobrestna posojila. Večji del izposojenega denarja nalo sploh niso vrnili, tako da je pri vsej akciji nastala velika škoda. Iz blagajniške knjige so bili iztrgani kar ccli listi. Ugotovili so, da samo blagajnik dolguje odboru 42.000 dpoldne v veliki škofijski dvorani veličastni film Mednarodni mladinski dnevi v Ljubljani v juniju 1. 1088.« Med solzami in smehom se je v njej sproščevala živčna napetost v neprestani »Ti... ti...!« Poročevalci in fotografi so se gnetli okrog Luxa. On pa jih je zavračal: »Julri; prosim jutri!« Potem pa. ko je bil z ženo na suuiem, ji je tiho dejal: Zakaj nisi prišla?« Zamaknjeno je zrla vanj in ga venomer božala po obrazu. »Danes opoldne sem ustavila uro. Nisem holela vedeti za uro. ako bi le doletela nesreča. Niti misliti nisem hotela na lo, da bi te mogla Izgubiti Ko pa sem zvedela, da si Ii drugi prispel na cilj, se tni je storilo milo, da nisem bila pri tebi.. .< >Pn vendar ne,t je za jecljal nekoliko zmedeno, >-pa vendar ne!« Mislil je nazaj na vožnjo, na nepopisno poslavljanje od vsega živečega in zazdelo se mu je, kakor da Je takrat zrl v globok, temen prepad pod seboj. Sedaj pa je doma. kjer je prej žena trepetala za njegovo usodo, ki pa je sedaj ob njem in pomeni zanj — življenje. In polagoma je prihajal do spoznanja, da je takrat, kadar gre za doni in ognjišče, še kakšno drugo važnejše podjetje kot — le enotirna predrznost. Dolgo sla še bdela oni večer in skupaj gradila svojo bodočnost — z željami in upanjem, da se jima korak za korakom že približuje novi svet. Že davno je 011 — ves truden in onemogel — ležal v postelji, ko je ona še sedela pri radiu in poslušala zadnje novice s tekme: »\Verner Lux, ki je že od četrtega kroženja dalje vodil, je zapravil gotovo zmago s tem, da se je — kot prvi — zadržal na kraju nesreče In od-hitel ležko ranjenemu Holandru na pomoči« Žen« je odklopi!« «p«r«l. Kdor je pripravljen drugemu pomagati, nikakor ni pustolovec. Nalahno je pomladila moža po glavi. Sedaj ve. d« |e v njegovem zavetju varna. (p. iiensei.) Ljubljana, 8. marca Gledališče Pmnin: Sobot«. 8 marca: šesto nadstropje.« Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, 0. marca ob 15: Princeska in pastirček.« Mladinska predstava Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Ob 20,: Olhellot. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 10. marca: Zaprto. — Torek, U. marca: Cigani.« Red Tok k. — Sreda, 12. marca: Brez tretjega.« Izven. Proslava 40 letnice umetniškega dela II in hit Nuiiča in gostovanje Vike Podgorske, članov zagrebške Drame. Opera: Sobot«. 8. man*: *Ple? v maskah.« Izven. Gostovanje tenorista Anatola Manoševskega, člana mariborskega Narodnega gledališča. — Nedelja, 0. marca ob pol 17: Koncert v proslavo 25 letnice ustanovitve Prve dobrovoljske divizije v Rusiji. Izven. Ob 20. Carinen.. Izven. Gostovanje allistke lilz.e Karlovčeve in sopranistke Manje Mlejnik-Sibinovičeve. — Ponedeljek. 10. marca: Zaprlo. — Torek. 11. ntarca: »Rusalka.« Red A. — Sreda, 12. marca: Subska kraljica.« Red Sreda. Gostovanje J. Gostiča, tenorista zagrebške Opere. Radio Ljubljana Robota, 8. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 V venček napeve veselo zložimo, s ploščami žalost, skrbi preženi-nio — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 V venček napeve vesele zvežimo, s ploščami žalost, skrbi preženllno — 14 Poročila, obiave — 17 Otroška ura: Trije potepini (Članice Nar. gledal.) — 17.30 Iz knjige pripovedk (plošče) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za vesel delopust igra Rad. or. — 18.40 Pogovori s poslušalci — 10 Napovedi, poročila — 19.25 Ob 300 letnici rojstva Iv. Vajkarda Valvazorja (g. Al. Potočnik) — 20 Zunanjepolitični pregled (g. dr. Al. Kuhar) — 20.30 Pisan večer: Ježkove muhe št. 3. — Besedilo prispevak Ježek. — Izvajajo člani Radijske i ur. družine — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dober konec tedna igra Rad. orkester. Drugi programi Sobota, 8. marca: Belgrad: 2015 Simf. koncert — Zagreb: 21.30 Madrigalisli — Bratislava: 19.40 Ork. koncert — Praga: 20.10 Simf. koncert — So-lijai 19.50 Wagnerjeva opera »Tannhiiuser« — Bero-miinster: 20 13 Koračnice — Budimpešta: 20 Opera Sottens: 20.15 Harmonikarji — Švedske postaj«: 20 Lahka glasba. Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m); 19.40 Poročila v slovenščini — YUF (16.69 m): 0 30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko — YUG (19.69 m): 3.30 Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Prireditve in zabave Pomladek Rdečega križa na 111. drž. realni gimnaziji priredi v soboto. 8. marca 19+1 ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani, v Ljubljani akademijo, da podpre revne dijake. Vstopnina: parter 12. 10. 8. 6 in 4 din, balkon 8, 6 in 4 din, stojišče 3 din. Predprodaja vstopnic v trgovini Sfiiigoj v Frančiškanski ulici, rre-plačila hvaležno sprejemamo. Predavanja Prosvetno društvo za Bežigradom priredi v ne-neljo, 9. t. m. po večemicah dr. Bohlnrevo predavanje o Egiplij. Skioptične slike. Vabljeni! Naše dijaštvo Zarndna -vodstva SDZ iz ljubljanskega okrožja imajo danes, v soboto 8. t. m. ob pol petih popoldne na drž. učiteljišču posvet. Udeiežba je za vse obvezna. — Okrožno vodstvo. Cerkvena glasba Pevke in pevci! Vsako soboto ob 6 zvečer in v nedeljo ob 10 pred akad. službo božjo pri oo. frančiškanih pevska vaja. Vabljeni vsi slari pevci, ki ste že sodelovali pri zboru in prav lako dobrodošli novi! Mestna zdravniška dežurna služba Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Fran Mis, Poljanska cesta 15-11, Telefon 32-84. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Koniolar, Vič, Tržaška c. 48, Poizvedovanja Revna služkinja je zgubila v sredo popoldne 300 din v bankovcih. Ker je to denar od njene gospodinje In mora škodo sama trpeti, se najditelj lepo naproša, da ga vrne v upravi »Slovenca«. Zgubljeno j« liilo nalivno pero zelene barve. Pošten najditelj naj ga odda v upravi proti nagradi. Izgubil« sem prstan od stolnice pa do poljanske šole. Prosim poštenega najditelja, da ga odda v upravi »Slovenca«. Kranj V Ljudskem domu nam bodo za postne dni zaigrali danes zvečer in julri popoldne močno dramo »Božji človik«, ki nam slika Dalmatinsko Zagoro, ko so jo vznemirjali še hajduki. — Lepi novi kostumi! — Vstopnice pri Hinkotu. Okrožni svet ZFO za kranjsko okrožje se vrši v nedeljo 16. I. m. ob 0 dopoldne v Kranju v Ljudskem domu. Vse odseke še enkrat opozarjamo, da se strogo drže navodil okrožnice. Odbor, t Franc Cimehnan. Snoči je po daljši mučni bolezni preminul knjigovodja in blagajnik Tiskovnega društva g. Franc Cimerman. Že dalj časa ga je mučila zavratna bolezen, loda še vedno je prihajal v pisarno, čeprav s težavo. Zadnje čase ga je bolezen toliko oslabila, da ni mogel več zapustiti bolniške sobe. Pokojnik je bil slar 55 let. Mnogo se je udejstvoval v društvenem življenju, Dolgo let je vodil cerkveni pevski zbor v župni cerkvi, nekaj časa pa Iudi pevski Zbor Prosvetnega društva v Kranju. Bil je zelo dober in prijazen uradnik, ki je užival veliko s|)0šlo-vanje pri svojih predstojnikih. Spoštovali so aa t tudi njegovi številni prijatelji. Zapušča sOproso in dva nedorasla olroka. Žalujoči družini, ki bo hudo pogrešala svojega dobrega očeta. Izražamo globoko sožalje! — Pogreb pokojnega g Cimer-mana bo v soboto oh pol 5 na novo pokopališče. Razglas. Predstojnišlvo meslne policije v Kranju poziva lastnike blciklov, ki še niso prijavili svollh koles za lelo 1011.. da iih v lasinem interesu in v izogib kazni prijavijo lakoi. naj-kashefe eln /J. marcu 1941. Zakoniti rok za prijavo je 31. jatiuaj-. rji LIUBL14M4 Proslava papeževega kronanja Jutri ob 11 ho v veliki dvorani Uniona proslava druge obletnice kronanju papeža Pija XII. Po pravici lahko rečemo, da je Pij XII. naslonil svoje vladanje v eni najl>olj burnih dob človeške'zgodovine. Kmalu namreč, pol letu komaj po tem, ko je zavladal, je izbruhnila vojna. Težka je njegova naloga v takih oko-lišiinah. On, ki je oče in vodnik krščanskih narodov, mora gledati, kako krvavijo ti narodi v medsebojni borbi ter si brezuspešno prizadeva, du bi prišlo do zaželenega miru. Vendar se papeštvo ravno ob takih okoliščinah najbolj izpriča kot ustanova miru ter trdna podlaga mednarodnega sožitja in medsebojne strplji-Aosti. Novi red, ki na in ga od vseh strani napovedujejo državniki in ugledni politiki, ne bo mogel iti mimo pape.štva, če hoče, da bo la novi red v resnici počelo nove dobe v zgodovini evropskih narodov, dobe miru in srečnega procvilu v duhovni kulturi in v matcrialucm blugostanju. Pred očmi nam je doba, ki je nustopila takoj po svetovni vojni. Tudi med svetovno vojno so napovedovali državniki novi red. i oda iz tegu novega reda so potem izključili ustanovo, na kateri sloni prav za prav bistvo pravega duhoviiegu skludja, ki je tudi za zunanjo ureditev meddržavnega življenja nujno potrebno. Nova Evropa se bo morula torej graditi na drugem temelju, kakor je bila zgrajena Evropa |x> prvi s\etovni vojni. Priznati bo morala avtoriteto duhovnih vrednot, ki jih predstavlja prav papeštvo. Zelo lepa in potrebna je navada, da sc vsako leto spominjamo na poseben dan velikih dobrot, ki nam potekajo iz te velike ustanove. Tudi katoliška Ljubljana se bo v tem smislu skušala oddolžiti na jutrišnji akademiji v veliki dvorani hotela Union. Dr. mira Fink speciialistka za ženske bolezni in porodništvo zopet redno ordinira Znak za mladce ZFO Po naročilu odbora ZFO sta izdelala priznana naša akad. kiparja Stane Dremelj in Frančišek S m e rd u plaketo z likom pokojnega našega vladike dr. Antona Bonaventure Jegliča. Po tej plaketi so izdelani iz bronaste zlitine znaki za naše mladce, ki 60 včlanjeni v ZFO. — Mladci, naročite znake pri Društveni nabavni zadrugi, Miklošičeva c. 7-1. Znaki stanejo 4 din in je treba poslali denar vnaprej. Poštnina se zaračuna posebej. — Enak način naročila je tudi za članske dr, Koroščevo znake, ki veljajo 5 din. v Ljubljani Včeraj je bilo v Skoplju veliko žrebanje državne razredne loterije Po dolgem času se je muhasta sreča spet enkrat nasmejala Ljubljani. Razvcdelo se je že zvečer, da je delež glavne premije 2,004.000 dinarjev — 501000 din zadel neki Ljubljančan, in sicer na Starem trgu. Srečka, ki je zadela ta lepi dobitek, ie bila kupljena pri »Vrelec sreče«. Lastnik kolekture g. Pl=minšek je takoj pohitel k srečnemu dobitniku ter mu izročil visoke denarce, na katere jih je mislilo toliko v državi. Seveda imena srečnega Ljubljančana g. Planirt-šek ni hotel povedati — taka je pač praksa! Pa naj že bo kdorkoli, prav mu bo nepričakovani in povrhu še visoki dar muhaste sreče gotovo prišel! Kino Kotlel jevo - Tel. 41-64 Danes ob 5 iu 8; nedeljska matineja ob pol 11 Eroll Flyn v mo nit mentalne m barvnem lil mu »NASTALO JE NOVO CARSTVO« * Robin Ilood 19. stoletja .. . Prekrasna epopeja svobode in junaštva. »Neznani otok« Magde Evans, John Boles 1 Finžgarjev »Divji lovec« bo jutri popoldne ob 5. napolnil frančiškansko dvorano, kakor sodimo po velikem zanimanju za lo izredno lepo ljudsko igro. Kdor si hoče preskrbeti boljši sedež, naj še danes izbere vstopnico pri Šoukalu, ker jutri ne bo več mogoče izbirati. S polno zasedeno dvorano bo Stolna prosveta najlepše proslavila sedemdesetletni jubilej našega najboljšega pisatelja Finžgarja. 1 Opozarjamo na koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice, ki bo v ponedeljek ob 20 v Filharmoniji. Vstopnice v Matični knjigarni. i Jutri s Putuikom na Kurešček ua sonce in po teloh. 1 Za častnega člana Jegličevega akademskega doma je bil imenovan ljubljanski župan g. dr. Juro Adlešič. Društvo mu je izročilo krasno diplomo za dokaz resnične hvaležnosti odbora in akademikov, ki so deležni 6adov novega Doma za revne visokošolce. 1 Pohvala albumu »Ljubljana«, Z velikim veseljem sem te dni dobil čudovito lepo delo o Ljubljani, »ljubici nebes in sreče«, ki me tako prijazno spominja na naš obisk Zelo rad sem knjigo postavil v svojo (zasebno) knjižnico, ker se posebno tudi moja žena razveseljuje z njo — tako piše o albumu »Ljubljana« univ. prof. dr. H. A. M u n s t e r, direktor novinoznainskega instituta na univerzi v Leipzigu, ki je predlansko pomlad obiskal Ljubljano s svojim zavodom ter si nato ogledal tudi druga mesta in lepote naše države. Prof. dr. H. A. Miinstcr slovi med najboljšimi nemškimi učenjaki, zlasti pa tudi kot veljaven sodelavec Jugovzhodno evropskega zavoda. Sodba odličnega strokovnjaka je pač najboljše priporočilo za album, ki bo v kratkem razprodan ter je na razpolago samo šc nekaj izvodov po ljubljanskih knjigarnah 1 Za zimsko pomoč mestnim revežem Ijublian-skjm je podaril 300 din gosp. Mihael R o ž a n c. Tržaška cesta 21, namesto cvetja na krsto g. Janka Jovana. — Dobrotniku izreka najtoplejšo zahvalo odbor. 1 Za mestne reveže sta podarili 150 din ga. Fani in Ivanka G e s t r i n namesto cvetja na krsto ge. Karoline Freyer. Mestni socialni urad je v znamenje tega darila položil na krsto preprost venec. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnicama najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! I Jutri ob 20 akademija Zasavskega okrožja v Ljuuškčm domu T MvStah. I V Stritarjevi ulici štev. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, se sedaj nabaja optik in urar Fr. P. Zajec, torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika. I Obletnico kronanja papeža Pija XII. bomo slovesno proslavili jutri v stolnici. Ob pol desetih je škofova pridiga, ob desetih slovesna škofova pon-tifikalna maša, po maši papeška himna. Vljudno vabljcnil 1 Jutri zvečer ob 8 bo v dvorani Trgovskega doma častni večer Janeza Završana ob 50-letnici njegovega udejstvovanja. Vabljeni vsi prijatelji. 1 Opozarjamo na veliko dobrodelno akademijo, ki bo v petek dne 14. t. m. ob 20. uri v veliki dvorani Filharmoničnc družbe. Na sporedu tc akademi- je, ki se bo vršila pod visokim pokroviteljstvom ge. banicc Nije dr. Natlačtnove, so ncitativi, prizor l Golnika ter glasbene točke za ..lavir, samospev, violino, godaliM orkester in Irije koncertni plesi. Vstopnice bodo v predprodaji od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice. 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnico ob 7 zjutraj. 1 Tatici starega železu ho »e ujeli. Slaro železo je zaradi razmer tako poskočilo v cenah, da je nabiranje starega železa prav donosen pouei. To so pogruntali. tudi mnogi tatovi in se redno ponavljajo ua policiji prijave o tatvinah železnih izdelkov ln predmetov, ki so bili najbrž prodani naprej za staro železo. Prav žalostno podjetnost ie pokazala pri nabiranju starega železa tudi šolska mladina. Seveda laka, nad katero starši premalo pazijo. Na prav zanimiv način je zasačila ljubljanska policija te dni skupino 15 do 20 lel starih malopridnežev, ki so kradli slaro železo kar naravnost trgovcu s starim železom izpred nosa. Trgovec je imel na svojem dvorišču velike zaloge starega železa. Dvorišče pa je bilo proli sosednemu dvorišču stanovanjske hiše zaprto z razmeroma visokim zidom in trgovcu še na misel ni prišlo, da bi mu prav s sosednjega dvorišča in čez zid prihajali tatovi. Ker pa je železo skoraj kar vidno kopnelo, je nastavil za tatove, ki od drugod kakor čez zid niso mogli prihajati, past in v resniri je policija zalotila precejšno druščino fantov pri njihovem poslu. Kaj bo 7. mladino, ki je tako zgodaj zašla v kriminal?! Krivda ni samo pri starših in pri mladini, ampak tudi pri prekupčevalcih, ki od otrok, ki se ne morejo izkazati, kupujejo staro železo. Tudi leni bi bilo treba stopiti pošteno na prste. 1 Do nezavesti sc je napil dveletni Jakec Toni iz Rudiiika. Fantek je bil sani doma in iztaknil nekje steklenico likerja. Ker mu je. opojna pijača dišala, se je Jakec napil do nezavesti. Domači so poklicali reševalce, ki so otroka prepeljali v otroško bolnišnico, kjer so mu izprali želodček. ,lakcu je sedaj bolje, likerja pa najbrž dolgo ue bo več pokusil, CELJE MARIBOR Vprašanje zaposlitve v tekstilni industriji če bo šlo po sreči, dobimo letos 15 milijonov kg bombaža sežnejša, kakor pa, če bi predpisala država prvenstveno izdelovanje enostavnejših, grobih tkanin, za katere se porabi pri manjšem delovnem času več preje. Najbolje pa bi bilo, če bi država lakih predpisov sploh ne izdala, temveč prepustila to podjetnikom samim, ki najbolje poznajo potrebe našega trga, poleg tega pa so sami zainteresirani na tem, da vzdržijo svoja podjetja čim dalje časa v obratu. K uvozu bombaža pa moramo dodali še uvoz umetne volne iz Nemčije in Italije. Ta volna se lahko predeluje ua navadnih tkalskih strojih, kakor bombaž. Mnoga podjetja v naši državi jo že uporabljajo kot dodatek k bombažu. Povpraševanje po umetni volni je zaradi pomanjkanja bombaža vedno večje ter bi se porabilo v naši državi na lelo okrog 3 milijone kg le surovine. Zal pa je uvoz iz Nemčije omejen, ker Nemcem samim primanjkuje blaga. Letos se bo uvozilo v našo državo iz Nemčije okrog pol milijona kilogramov umetne volne, s katero se. bo nekoliko izboljšal položaj zaradi pomanjkanja bombaža. Za Maribor bi bila rešitev krize v tekstilni industriji ogromnega pomena. V Mariboru in njegovem okolišu je koncentrirana dobra četrtina vse bombažne industrije v naši državi, število zaposlenega delavstva pred nastopom krize pa jo že preseglo 7000. Sedaj dela v tekstilnih tovarnah še okrog 5000 delavcev. Mnd 3000 brezposelnimi, ki se nahajajo na področju ekspoziture Delavske zbornice v Mariboru, je pretežna večina brezposelnih tekstilcev. Vsa mariborska podjetja, z izjemo tistih, ki delajo umetno svilo, so omejila svoje obrate, nekatera zelo močno ter so nekateri oddelki sploh ustavljeni. Veliko pozornost je vzbudila v naših gospodarskih krogih izjava mariborskega industrijalca g. Josipa Hutterja na proračunski seji mariborskega občinskega sveta. G. Hutter je izjavil, da obstoja upanje, da bo naša tekstilna industrija v letošnjem letu primerno zaposlena, lako da se ni bali prevelike brezposelnosti. Omenjal je, da je na poti iz Turčije v našo državo prva partija tamkaj kupljenega bombaža v teži 3 milijone kilogramov. Ta partija polu jp sedaj po Donavi ter bo v najkrajšem času prispela na odrejeno meslo. Potem je v Turčiji kupljenih in plačanih še nadaljnjih 8 milijonov kg bombaža, v Rusiji pa je kupljenih in plačanih 1 milijone kg bombaža. Tako bi dobila naša. tekstilna industrija v letošnjem lelu 15 milijonov kg bombaža. S prvo partijo 3 milijone kg bombaža bo zaposlena tekstilna industrija za dobo treh mesecev, celotna količina 15 milijonov kg pa bo zadostovala, da bodo naše tekstilne tovarne lahko delale 4—5 dni tedensko skozi vse lelo. Normalno potrebuje tekstilna industrija v naši državi 20 milijonov kg bombaža letno za polno zaposlitev. S količino, ki ie sedaj že kupljena in ki bo, če gre vse po sreči, v teku leta uvožena v celoti, bi bil problem zaposlitve tekstilnih podjetij za letos rešen, potrebna je samo še pravična razdelitev dobljenega bombaža na posamezne pokrajine in podjetja ter pametna rešitev vprašanja, kakšno blago se bo izdelovalo. Predvideno je namreč, da bo država predpisala tovarnam, kakšne vrste blaga bodo izdelovale. Če se bo predpisalo izdelovanje finejšega blaga, za katerega se porabi na meter manj surovin, zahteva pa več dela, poleni bo zaposlitev podjetij ob- m Forofila sta se v Belgradu gdč. Savina Hreščak, učiteljica v Sv. Lovrencu na Pohorju, in g. Miodrag Markovič, peli. kap. I. razr. v Belgradu. Mlademu paru prisrčne čestitke. m Zborovanje stavbincev sklicuje ZZD v Mariboru za jutri, v nedeljo, ob 10 v dvorani Delavske zbornice. Na dnevnem redu bo sedaj na začetku gradbene sezone vprašanje plač. m Diplomiran je bil na juridični fakulteti zagrebške univerze znani mariborski športnik gospod Valter Puh. Čestitamo! m Gostovanje Klajičeve igralske družine bo lo nedeljo zvečer v mariborskem gledališču. Gosti nastopijo s tremi zabavnimi srbskimi deli. Veljajo dramske cene. m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD ima lutri, v nedeljo, dr. Klin Krik, Grajski trg 1, poslopje Grajskega kina, tel. 22-10. m Protituherkulozni dinar je dosegel v februarju znesek 687.845 din. Izven stanovanjske akcije so prispevali v navedeni sklad: Ljubljanska kreditna banka v Mariboru 100 din, Predionica i tkao-nica v Mariboru 500 din in g. Kajč Josip 200 din. Vsem darovalcem iskrena hvala. m Dekliški krožek Maribor I. Obvezna vaja, ki je drevi ob 7. Vse in točno!_ J0t- Pridobite nam novih naročnikovi Jutri bo začel izhajati v slikah roman » POD SVOBODNIM S0NCEM< IZREZUJTE SI.IKE I m Ubiti nemški letalci prepeljani v Nemčijo. Kakor so naši časopisi že poročali, se je ponesrečilo pri Derventi v Bosni nemško vojaško letalo, ki je pomotoma zašlo nad naše ozemlje/ V lelalu je bilo 8 vojakov, od katerih so se štirje rešili z odskokom s pomočjo padal, štirje pa so treščili z letalom na tla ter se ubili. Trupla teh štirih ponesrečenih letalcev — enega oficirja in treh podčastniko> — so bila v četrtek prepeljana v Nemčijo. Prevoz se je izvršil preko Maribora v posebnem mrtvaškem vagonu. m 800.(MM) kg ruskega bombaža je prispelo v Maribor. V četrtek je prispela v Maribor preko Nemčije prva pošiljka ruskega bombaža za naše tukajšnje lovarne. Pošiljka obstoja iz celega transporta v količini 300.000 kg. Zadnja nakladalna postaja tega bombaža so bile Katovlce. Na balah bombaža piše vMade in SSSIU. Z železniškega tovornega kolodvora je bil bombaž odpremljen v skladišča tukajšnje rarinarnice na carinjenje. m + Rudolf Puh. Po daljšem bolelianju je umrl v svoji hiši v Gregorčičevi ulici blagajnik Mestne hranilnice g. Rudolf Puh. Pokojnik je bil star 58 lel ler je služboval od 1. 1013. pri Meslni hranilnici, kjer je opravljal posle blagajnika. Bil je v Mariboru popularen meščan, priljubljen za- Celjska MJRZ dr. Krtovci! Mladina JRZ iz Celja je v četrtek zvečer podala obračun svojega dela v pretekli poslovni dobi. Lepa udeležba na občnem zboru je pokazala, da se naša mladina strnjeno oklepa politične organizacije in ničnega vodstva, ki agilno in požrtvovalno mladino tudi upošteva. Zborovanja, katerega je vodil predsednik Krollič Jože. so sc udeležili predsednik krajevne in okrajne JRZ senator Mi-helčič Alojzij, dr. Voršič in Fazarinc Anton. Po poročilih in volitvah novega odbora ter živahni debati o bodočem delu je spregovoril vzpodbujajoče besede predsednik senator Mihclčič :n poudarjal velik pomen dela naše mladine v naših organizacijah. Po spominskih bsecdah o t voditelju dr. Korošcu, ki je ustanovitelj naše MJRZ, je članstvo počastilo njegov spomin .. trikratnim »Slava«. Na zborovanju je mladina izrekla vso vdanost predsedniku dr. Kulovcu in mu poslala vdanostno pozdravno brzojavko. Šahovski tunvr za prvenstvo Celja Pred dnevi so se sestali zastopniki celjskega in gaberskega šahovskega kluba in sklenili prirediti turnir za prvenstvo Celja. Za načelnika turnir-skega odbora je bil izvoljen g. Jože Grašer, v razsodišče pa gg. Kocmur Tine, 1'leterski Božo in Regner Andrej Turnirski odbor je takoj sestavil razpis turnirja kakor sledi. Prvi turnir za prvenstvo Celja bo pričel v petek dne 14. marca 1941 ob 20 v vrtni dvorani hotela Evrope. Na turnirju bo sodelovalo 14 igralcev. Pravico priiave imajo člani celjskega in gaberskega šahovskega kluba ter šahovske sekcijc Grafi-čarjev. Rezerviranih pa bo nekaj me<,t za udeležence, k: niso člani omenjenih organizacij. Posebni pogoji: Prijave je predložiti najkasneje do 12. marca do 20 v turnirski knjigi CŠK v igralnici kavarne Evropa. Prijavnina 25 din — Vsak prijavljenec prevzame obvezo, da bo turnir v redu odigral. Izstop iz turnirja je opravičljiv z boleznijo ali pozivom k vojakom. Za primer, da kateri izmed igral-ccv izstopi v prvi polovici turnirja, se njegove točke črtajo v turniski tabeli V primeru izstopa v drugi polovici turnirja pa izgubi vse nadaljnje partije s kontumacom Čas razmišljanja je določen na 36 potez v prvih dveh urah in 18 potez v vsaki nadaljnji uri. Posamezna kola se bodo igrala redno vsak petek in sredo od 20—24 v vrtni dvorani hotela Evrope. Odredbam vodje turnirja se mora vsak igralec brezpogojno pokoriti, ima pa pravico pritožbe na turnirsko razsodišče. Nagrade: I. 200 din, II. 150 din, III. 125 din, IV. 100 din, V. 75 din, VI. 50 din, Vil. spominska nagrada (šah knjiga). Za igro so merodajna pravila FIDE. V vseh nepredvidenih primerih odloča turnirsko razsodišče. Turnirski odbor pa si pridržuje pravico spremembe prostora in čas igranja, kakor tudi odklonitev udeležbe, če bodo prijave prekoštevilne. radi svoje dobrodušnosti. Prav sedaj je hotel na-siopiti zasluženi pokoj, pa ga je prehitela smrt. Pred smrtjo se mu je izpolnila velika želja, da bi sin končal študije na univerzi. Blagega pokojnika bodo položili k večnemu počitku jutri, v nedeljo ob pol 4 na pobreškem pokopališču. Naj mu sveti večna luč, preostalim naše globoko sožalje. m Dohodki mariborske carinarnice so znašali v februarju 13,488.582 din, od česar odpade na izvoz 1,920.030 din, na uvoz pa 11,518.552 din. Obenem je prejela carinarnica za 861.825.51 dinarjev depozitov. m Nevarnega razbojnika so prijeli orožniki v Košakih. Izvedeli so, da se nahaja 27 letni Avgust Germ, katerega iščejo oblasti zaradi požiga, roparskega napada in številnih vlomov, pri nekem viničarju v Peklu. Tam ga je presenetila orožni-ška patrola, ko je ravno sedel za mizo ter imel pred seboj steklenico vina. Germ je izvršil znano razbojništvo v Frajhamu na Pohorju, kjer je najprej zažgal posestniku Ačku njegovo žago, da je izvabil ljudi v pozni noči iz postelje gasit, nato pa je hotel stanovanje Ačka oropali. V hiši pa je naletel na Ačkovo ženo Julijano, kalero je napadel ter jo nevarno poškodoval. Poleg tega pa je izvršil Germ še več vlomov, nekaj v Rušah, enega pa v Rošpohu. Ker so ga pri nas preganjali, je pozimi pobegnil čez mejo v Nemčijo, od koder se je sedaj spet vrnil, pa so ga že pri po-vratku aretirali in zaprli. m Drzen roparski napad je bil izvršen v četrtek zvečer na Alojzijo Koudelka, soprogo upokojenega okrajnega tajnika. Gosjia Koudelka je šla zvečer okrog pol 0 domov iz mesta po Prešernovi ulici proti Tomšičevemu drevoredu, kjer ima svojo vilo. Ko je prišla čisto na konec Prešernove ulice, je pridrvel iz Aškerčeve ulice proti njej nepoznan moški, jo pahnil, zagrabil ročno lorbico, katero ji je iztrgal iz rok ter zbežal. Tekel je skozi Tomšičev drevored, preskočil ograjo lpav-čevega sanatorija ter na drugi strani izginil preko plota v Tvviklovein vinogradu. V ročni torbici je imela gospa 450 din gotovine, ključe in razne listine. Za roparjem do sedaj ni nobenega sledu. m Cmnbolnež pod vlakom. Poleg studenškega gozda so naleteli včeraj zjutraj na železniški progi na grozno odkritje — truplo mladega moža. katerega je prerezal vlak na dva dela. Ugotovilo se je, da je nesrečnež 23letni goslilničarski sin Rudolf Anderluh, ki se je ponoči vrgel pod vlak ter našel pod kolesi smrt. Bil je že nekaj časa Živčno bolan ter se je že zdravil v umobolnici v Novem Celju. Gledališče Sobota, 8. marca, ob 20: : Razvalina življenja -. Premiera. Finžgarjeva proslava. — Nedelja, dne 9. marca, ob 1">. »Caričine Amazonke«. Ob 20: Jazavac pred sudom«; Muha ; /Aiialfabelt. Gostovanje Klaiičeve družiue. Pridobile nam novih naročnikov! Jutri bo začel izhajati v slikali roman POD SVOBODNIM SONCEM« » IZREZUJTE SLIKE t c Oficirji cclj*ko garnizije prirede drevi ob pol 9 v Oficirskem domu družabni večer, na ka-lerega so vabljeni vsi prijatelji, znanci in obiskovalci leli večerov z njihovimi družinami. c DMK v Celju ima jutri, v nedeljo, ob 8 v kapelici pri šolskih sestrah cerkveni sestanek. c Kongrcgacija celjskih gospa ima svoj sestanek jutri, v nedeljo, ob 4 popoldne v Slomškovem domu. c Opozarjamo na gostovanje belgrajskega potujočega gledališča, ki bo priredilo v torek. 11. marca, v Mestnem gledališču tri komedije. Vstopnice za to predstavo se dobe v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. c. Občni zbor okrajne MJRZ bo jutri, v nedej Ijo, ob 2 popoldne v vrtni dvorani hotela Evropa« in ne v dvorani Ljudske posojilnice. V dvorani Ljudske posojilnice bodo le dopoldne predavanja za tečajnike. c Operni pcTee g. Slavko Lukman priredi drevi ob 8 v Mestnem gledališču koncert narodnih in umetnih pesmi. Nastopila bo tudi ga. Zora Jugova z recitacijami. c Lep prospekt z 10. slikami iz šmarskega okraja je izdalo Tujskoprometno društvo v Šmarju pri Jelšah. Prva slika kaže načrt šmarskega okraja, druga Šmarje pri Jelšah, dalje Rogaško Slatino, Rogatec. Planino. Št. Peter na Medvedovem Selu, Boč, žensko narodno nošo v Rogaški . Slatini iz I. 1812.. oltarno sliko pri Sv. Emi in Kocenovo rojstno hišo na Ponikvi. Zal, da je izšlo le 100 prospektov. Pobudo za izdajo je dal pro-pagator šmarskih lepot dr. prof. Pavel Strmšek. c. Jadranska straža v Celju bo imela svoj letni redni občni zbor v sredo, 12. marca, ob 8 zvečer v meščanski šoli v prvem nadstropju. c Predavanje o Hrvatskem Primorju bo v sredo, 12. marca, ob K zvečer v risalnici meščanske šole v Celju. Predaval bo ravnatelj Putnika na Sušaku g. Vrignanin. c Na 10 let robije so bili obsojeni. Okrožno sodišče v Celju je včeraj dopoldne obravnavalo žalosten dogodek, ki se je odigral 20. avgusta zvečer v Pečici pri Šmarju. V gostilni Bratuša Ivana je prišlo do besednega prepira med Ivanom Novakom in troiico — 32 letnim Gobcem Francem, 21 letnim Ciglerjem Antonom in SOIelnim Kristanom Ivanom. Pretep v gostilni je preprečil gostilničar, nakar se je Novak odpeljal s svojim vozom v spremstvu nekega drugega moškega po cesli. Trojica je tekla za njim s koli. Ko ga je dohitela, je planila na Novaka, eden pa je Novaka med drugim s lako silo udaril s kolom po slavi, da se je Novak nezavesten zgrudil ik> cesti s prebilo lobanjo. Nezavesten je ležal več ur. nalo pa izdihnil. Sodišče je obsodilo Gobca in Kristana po 4 leta robije, Ciglerja pa na 2 leti robije. c Osebna vest. Na II. drž. deški ljudski šoli v Celju so sledeče spremembe: upokojena sta Ivo Petrak in Šlante Martin. Gdč. Jerajeva je začasno dodeljena na dekliško šolo v Št. Jurju pri Celju. Na okoliški Šoli sla bila ukinjena dva razreda zaradi manjšega števila otrok. c + Martina Vrunf. V Novi vasi je umrla 25 letna Martina Vrtinč. Naj v miru počiva! c Dela v Vodnikovi ulici so se zopet začela nadaljevati. c Prva pošiljka savinjskega hmelja |e že dospela v Odeso. S tem ie hmeljarjem zagotovljeno tudi izplačilo druge polovice izkupička za hmelj. Nova pošiljka hmelja bo najbrže potovala Čez Nemčijo. c Suknje kradejo. S hodnikov na drž. trg. • šoli in v gimnaziji so neznani storilci ukradli dve moški suknji v skupili vrednosti do 10OO djn. KULTURNI OBZORNIK Predsednik kubanske republike je imenoval polkovnika Manuela I.opera Mogoja za poveljnika vse kubanske armade. Vojaki nosijo novega poveljnika na ramah. Razstava Kralj Fr. V iC«aleriji Obcrsnelc razstavlja omenjena trojica zbirko del slikarske, kiparske in grafične stroke v različnih tehnikah. Zbirka vsebuje po katalogu 73 del. Čeprav današnji časi niso umetnosti kdo ve kaj naklonjeni, st' pri nas umetniško življenje nenavadno bohotno razvija. Razstava se vrsti za razstavo, tako. da ima umetnostni kritik vedno bolj težavno stališče. Najtežje jc pri tem to. da male zbirke, s katerimi se umetniki predstavljajo javnosti, vselej nikakor ne ustrezalo kritiki na njeno temeljno vprašanje, namreč koliko je v tem delu individualnega umetnostnega napredka, še manj pa kje so danes nahaja slovenska likovna umetnost na splošno. Skozi goščo, večkrat povsem slučajno zbr anili umetnostuih predmetov, je težak I razgled v notranjost slovenskega umetnostnega organizma in bati se je. da naposled v nepreglednosti gradiva ne utonejo ludi najbolj primarni pojmi' o umetnostnih vprašanjih. Mislim, da jo Io naglico, s katero rastejo male. rekli hi priložnostne razstave — da v kratkem času zopet zapadejo pozabljenju — zakrivil čas. ki danes vedno bolj zahteva hilrili akcij, naglega razvoja, po drugi strani pa se moramo zavedati, da je velika večina teh prireditev v senci konzuma. ki pa itak živi v znamenju ^tekočega traku . Simptomatično pa je — če vštejemo finančna vprašanja — dejstvo, da je Jakopičev paviljon že dalj časa prazen. Slikar Godec France razstavlja 31 podob izvršenih v lemperi. Med njimi srečamo tiste, ki smo jih videli ob priliki njegove lanske razstave. Novo delo kaže mnogo znakov, da Godec z vsem temperamentom išče nadaljnih možnosti izraza in forme svojemu umetnostnemu oblikovanju. Predvsem je vidna neka nivelizacija izraznih sredstev, ki je predvsem očitna v barvnih vprašanjih. Dočim je v lanskoletni zbirki uporabljal Godec obširnejši koloristični register s strmoglavimi prehodi, češ: Znam tako, pa ludi drugače, če je treba,s; kar je značilno za mladega umetnika, ki se prvikrat, negotov, predstavlja občinstvu, je pričujoča zbirka že rezultat neke formalne (predvsem barvne) koncentracije, slrnjenosti okrog gotovega umetnostnega problema, obravnavanega z dokajšnjo samozavestjo. Dejal bi. da je Ipinpe-ra« slikarski način nam zelo blizu (časovno), je pa to tudi način, ki združuje v sebi dvoje nasprotij: zakrivanje začetniških napak ali pa abso-lutnosti obvladanja slikarskega predmeta Sčasoma l>o moral Godec spčj po drugih tehnikah (n. pr. olje) v zvezi z obširnejšimi kompozicionalnimi problemi. Dober primer umetnostnega uspeha te zbirke je >Dekle . V resnici lep uspeh, zanimiv v svoji barvni zadržanosti, polni rafiniranosti, a v celoti izredno skladen! Zanimiva je tudi snov Godčeve umetnosti, .le arhaicistična, eksotična, nekam dekadentna. toda obravnavana s precejšnjim temperamentom, .le pa tudi na marsikaterem kraju galerije efekt, v kolikor sa np alir- | mira psihološko-vsebinski svet Godčevcga ustvar- Uspeh dramatske šole M. Skrbinška Medtem ko se v drugih panogah umetnosti, na primer v literaturi ali slikarstvu, skoraj leto za letom pojavljajo nova imena, je naš igralski naraščaj razmeroma redek in skromen. Deloma je to nedvomno posledica dejstva, ker doma nimamo nujno potrebne dramatske šole, v tujino pa je le malokomu dano iti. To vrzel skuša nekoliko nadomestiti zasebni.dramatski pouk Med tistimi požrtvovalnimi delavci, ki imajo v tem pogledu največ zaslug, je Ireba imenovati zlasti g. Milana Skrbinška, pod čigar sprclnim in skrbnim vodstvom se je izšolalo že lepo število talentov, ki danes predstavljajo vidna imena v vrstah slovenskega igralstva. Zalo nas jp zanimal tudi interni nastop dveh Skrbinškuvib učencev, Antona Potuška in Hiuka Kosaka. ki sla se predstavila v četrtek ti. marca v šoli sami, naslednji dan pa tudi na odru Narodnega gledališča z nekaterimi odlomki iz Cankarja, Shakesjiearea in Schillerja Skupaj sta odigrala dialog med Maksom in Kantorjeni iz Cankarjevega »Kralja na Betajnovi« ter prizor med kraljem in Laerloili iz »Hamleta«, posebej pa sta podala Po-tusek kraljevo molitev iz Hamleta; m prizor iz >.Sna kresne noči. (Klobčič), Košak pa Mortimerovo izpoved pred kraljico v prvem dejanju »Marije Stuart«. Ta nastop je bil zlasti kol prehod s področja šole na oder, to je v resnični igralski prostor, juav zanimiv. Posebno Anton Polušek je pokazal, da se ni samo veliko naučil ampak jc tudi po naravi nadarjen igralec. Prepričevalen je bil najbolj v bistrem pojmovanju vlog, ima pa tudi piimeren organ, čeprav izgovorjava še ni brez nekaterih motenj (sičniki) in rahlega deklanialoričnega patosa. /.a zdaj je vsekakor močnejši v razčlembi kot v oblikovanju. vendar lahko govorimo že tudi o tej strani. Z močnim vživetjem je podal zlasti kraljevo molitev, pa tudi sicer je z raznimi spremembami (Kantor, kralj, Klobčič) pokazal, da bo prav uporaben karakterni igralec. Kakor večina naših igralskih novincev pa se. bo moral najbrž tudi on odreči nekaterim vlogam, ker mu bo manjkalo zanje potrebnih telesnih sjiosobnosli. Zelo bi bil zaželen njegov debut. Potrebni pa so mu vobče čim pogostejši nastopi na odru, kajti le v živem stiku z ansamblom more najti igralec tisto oporišče, ki ga potrebuje, da do kraja zaživi svojo vlogo. Manj prepričevalen je bil nastop llinka Košaka. Pri njem so za zdaj vidnejši uspehi šole, medtem ko o oblikovanju samem še ni mogoče govoriti. Kljub temu pa je vsaj pokazal smisel za značaj posameznih vlog ler je na primer v Mortimerovi izpovedi, v kateri je bil najboljši, zadel zanesenja-ški značaj tega mladeniča Tudi vsebinski poudarki so bili jirecej dobri. Težave pa mu delala izgovorjava (vokali) in naglas. Tudi v nastopu in kretnjah je še nesproščen in premalo naraven. Želimo mu čim večjih uspehov pri nadaljnjem teoretičnem in praktičnem učenju. France Vodnik. Predavanje o Michelangelu V prostorih instituta za italijansko kulluro je imel v sredo prof. E Gas|iarini svoje drugo predavanje o »Michelangelu med srednjim vekom in dobo baroka«. Kakor je v prvem predavanju pokazal prehodili značaj Michelangelove umetnosti na nadčloveško velikem kipu, ki da izvira fz srednjeveškega miinčnega simbola pred zlom in se razvija v baročno, simbola prosto kiparsko nalogo spretnosti, tako je v tem predavanju izbral eno samo Michelangeiovo temo v likovno umetnost in tudi v njegovi poeziji nagrobno podobo. Pokazal je na statični realizem pozne italijanske eolske nagrobne umetnosti in navezal nanjo Mi- - Godec - Lakovič janja. ki je kriv. da ponekod omahne v omled-nosj (priin. »Itciiiiuiscence«) Najmočnejša umetnostna osebnost na razstavi je Kralj France, ki razstavlja slike (treske) in kipe. Je to zanimiva zbirka, ki dokazuje, da je v tem ekspresionističnem borcu mnogo več umetnika, kakor pa bi rudi videli vsi tisti, ki iih je umetnik leta in lela vznemirjal pri njihovem udobnem po|»oldaiiskem spanju. Mislim pri tem na malo plastiko iz pušpana, ki jo pojmovana in izvršena lako po|H>lno. da mirne duše lahko trdim, da presega vse, kar je pri nas tovrstnega ustvarjeno. France Kralj je danes umetnostno razvojno prišel do nekakega ljudskega primilivi-zina, ki se formalno očituie v strogo kubični podreditvi figure, skoposti oblikovanja in nekake animaličnosti izraza. Vse Io preneseno v male mere — torej poplemenileno z malim formatom — ki učinkuje prisrčno, ludi snovno v tej smeri stopnjevano (otrok!) daje umetnostno obliko redke po|H)lnosli, za katero se čuti polna - umetniška individualnost. Druga skupina plastike, izvršene v peščencu — ki je poleg lesa klasično gradivo naših gotskih plastikov — dokazuje |k>dobiio umetnostno voljo. Le da je In prišel do izraza spričo druge snovi in večjega formata v preveliki meri kiparjev intelekt. Primitivizem sedanjega Kraljevega dela je rezultat zavestne naslonitve na splošno obliko ljudske umetnosti. Ostri intelekt kiparjev se je ujel v nekak začarani krog prekoncipiranega prabistva« ljudske umetnostne oblike — kdo more kaj gotovega reči o tem!? — in skuša lastno umetnost reducirati ma gotove formule.« Toda formula ni umetnost in danes je Kraljeva umetnost s te strani v veliki, toda nepotrebni nevarnosti. Le poglejmo kolo-rit »Kopajoče;;, ali pa »Sončenje.! Ob obeh primerili izzveni umetnikov duhovni, umetnostni napor v bolestnem disakordu. Vprašanje zase so freske. So mestoma polne intimnosti in formalne zrelosti, toda v simbiozi z okvirji v glavnem le kurioznosii, ki jim gre mesto v prefinjenih proslorili umetnostnih sladokuscev. Človek se vprašuje, ali je nekdanji revo-lucionarec v tem svojstvu oslal le še pri okvirjih? Včasih ,-e je umetnost Fr. Kralja prehitevala v odklanjanju starega in grajenju novega. Ne morem si misliti, da je te/.ina tp dobre umetnosti danes osredotočena na izoblikovanje umetnostnih pripomočkov. Od fresk omenjani lepo, pretehtano Piela-. -Kopalce-, ki me ljubeznivo spoininiajo na italijanske antične freske. Družino: in >Šop trate.« L a k o v i č V 1 a d i in i r je učenec Fr. Kralja. Stoji tik pred nadaljevan jem šolanja na akademiji v Zagrebu. Njegova dela kažejo, da je mladi umetnostni učenec nadarjen, v njegovih motioti-pijah in risbak s tušem zasledim prccej solidno-sli in smisla za kompozicijo. Je pa med slikami mnogo takega, čemur se bo Lakovič čez leta sam prizanesljivo smehljal. Takrat bo tudi možno kaj več povedati o njegovi umetnosti. Dr. S. Mikuž. chelnngelovo mladostno Piela v cerkvi Sv. Petra; tudi tu opažamo realizem podrobnosti in statični mir' celote. Pozneje pa je Michelangelov genij prerasel dani gotski okvir v vrhuncu vse evropske plastike — v medicejskih nagrobnih kipih. Tu ie v Noči, Somraku, Zori in Dnevu umetnik vlclesil svoj najbolj notranji koncept — misel o bolečini rojstvi iz noči in povratka v noč. V tragičnem hotenju se te figure mukoma trgajo iz mirovanja v silovito pregibanje in spet zamirajo. To je usmeritev mračnega phttonika. ki sp iz sveta forme in predmetov dviga v senčno prosojni svel idej. Tudi jioziio Michelangeiovo delo, Pieta Palestrina, dokazuje, kako se je umetnik neprestano boril s to svojo |>razasnovo. Nedokončana je ta Piela m komaj začeta potem Piela Rondanini, predsmrtno delo umetnika. V rrdot-nom nagrobnem oblikovanju sledi lorej Michelangelo nekemu docela mitičnemu pojmovanju, rekli hi slutnja o vseolisežnosti mraka; v takem gledanju pa je dedič povsem vezane dobe ali kol se je izrazil Ilodin, /zadnji gotik?, — Predavatelj je s sugestivno silo samega podajanja in z zelo lepim recitiranjem Michelaiigelovih verzov ustvaril topel odnos med seboj in poslušalci. K. K moji monografiji o Jakopiču Spoštovani gospod urednik! Ne mislim d"bati-rati s svojimi kritiki — o tem bom govoril obširneje v »Dodatku k jirvi Jakopičevi knjigi«, ki bo vseboval predvsem zgodovino nad 40 letnega Jakopičevega boja l njegovo okolico — zato mi dovolite, da objavim v Vašem li«lu stvarno ugotovitev, nanašajočo se zgolj nn postanek slovenske umetnosti t) njem bi lahko navedel |ioleg Jakopičevega mnenja — ki je zame najbolj odločilno — Se mnogo avtoritativnih mnenj, navedel pa bom zaenkrat le, kaj sla jiisala o tem zame dokončno rešenem vprašanju dva ugledna slovenska umetnostna zgodovinarja. Dr. Dobida: »Menim, da smemo s polno upravičenostjo prištevati slovenski umetnosti samo vse ono, kar je izšlo neposredno iz slovenskega naroda, kar nosi njegove karakteristične znake, samo vse tisto, kar je odločujoče vplivalo na sodobno in prihodnjo našo umetnost, prejemalo in črpalo iz naroda in um vračalo. Če premolrimo svojo umetniško zgodovino, vidimo, da upodabljajoče umetnosti v preteklosti malone nismo imeli. S tega stališča namreč, da jo umetnost organično telo, ki živi, raste in se razvija po svojih posebnih zakonih, bi se res o smotrni in zavestni slovenski upodabljajoči umetnosti moglo govoriti, kvečjemu od bratov Su-bicev sem. Kur je bilo na tleh n a še domovine :rasl,o prej umetnosti, ne spada v krog naše upodabljajoče umetnosti, akoprav je tekla po Muh teh mojstrov tudi slovenska kri Pri leni razumem slovensko umetnost kot razvojno celoto. Vsa la ne preveč mnogoštevilna dela starejše dobe so po veliki večini slabotna deta slabotnih epigonoo brez lastnega duha, posneta po tujih in to ne ravno najboljših vzorih. preneienn k nam brez pojmovanja in smisla za našo narodur> psiho in naš značaj. In kar je poglavitno: med temi starejšimi umetniki jih je bilo bore malo, ki so bili — res umetniki. (Ljublj. Zvon, 1920.) Univ. prof. dr. Fr. Stelc. član slovenske Akademije znanosti in umetnosti- »Opisani značaj slovenskega impresionizma le lahko smatra za izraz naše duševnosti v ume'nosti, in sicer prvi zavedno organiziran izraz slovenskega 'n.ičaja e umetnosti. Zalo je impresionizem tako važen za naš kulturni razvoj. Pred njim dvomim, da bi lahko trdili, da se je — četudi v kakem posameznem upodabljajočem umetniku — toliko pojavila in izrazila kaka osnovna poteza slovenskega narodnega značaja, da bi ga mogli reklamirati za skozi in skozi svojega.t K tem izjavam n; treba dodati posebej še mnenja mojstra Jakopiča tudi člana slovenske Akade- čebele, ki ne pikajo Tale je |>rav za prav ameiikanska, pa je morda vendarle resnična, že zalo, ker je vsekakor mogoča: V Newyorku baje prebiva uiister Brovvu Bur-leigli, ki je navdušen čebelar. Ima n manj ko 700 panjev, v katerih je kakih 35 milijonov čebel. Ta mož se že dolga leta ukvarja s tem, da križa posamezne čebelnu vrste. Njegova želja je bila, da bi s križanjem dobil prav posebno lepo, od|>orno in donosno čebelo. Pri teh poskusili se je pa lole zgodilo: Odgojil je res zelo lepo, veliko in pridno čebelo, ki pa je brez žela. Spočetka sam ni hotel verjeti, pa se je prepričal, da je res lako. Tudi drugi mu niso boleli verjeti, ko jiin je pripovedoval. Gospod Brovvn nikomur ni zameril, marveč je nekega dne lako prijateljsko povabil svoje prijatelje v svoj vrl k zajtrku, kjer jim je dobro postregel Gospodje so mirno sedeli pri mizi in se šalili. Bilo je zraven uljnaka. Brovvn je skrivaj dal odpreti svoj ulnjak, iz katerega so se naglo vsuli celi roji čebel nad goste. Poročilo sicer nič ne pove, ali so se gospodje kaj olresali, pravi le, da resnično niti eden izmed goslov ni bil |>ičen. Pri vsem tem pa je med teh čebel prav lako dober in sladak kakor listih, ki pikajo. Ljubljana : Viktorija (Karlovec) Jutri ob 15, predtekma Ljubljana Komb. : Svoboda oh 14. Najbolj zanimivo tekmovanje spomladanske sezone bo golovo finalno tekmovanje klubov za ponosni naslov državnega prvaka. Vsi ostali kandidati še tekmujejo v ligah narodnih zvez, Ljubljana pa, ki je domače prvenstvo končala že v jesenski sezoni, se je končno zdramila. Organizirala bo prijateljske tekme, da spravi moštvo v kondicijo. Zanimivo lio gledati nedeljskega gosta, ki je eden izmed najboljših provincijskih klubov hrvaške zveze. Za začetek bo gotovo dober partner našega prvaka, ki se je začel resno pripravljati za važne nastope. Prepričani smo, da bodo gledalci prišli na svoj račun, ker se bo Ljubljana hotela gostom revan-žirati za poraz v prejšnjem letu. Ker je povpraševanje po lepakih »Zgrabi srečo« veliko, o]>ozar}amo, da se jih lahko dobi v nedeljo |>ri blagajni na igrišču. Vsi znaki kažejo, da bo klubsko velikonočno nagradno žrebanje po udeležbi in dobitkih eno največjih v zadnjih letih. Smučarska zmaga Sarajeva Na Jahorini je bilo tekmovanje v smučanju med Belgradom, Sarajevom in Skopljem, torej smučarski I robo j mest, v katerem je zmagalo Sarajevo s 1354 točkami ter si je definitivno osvojilo pokal belgrajske zimskošportne podzveze. V teku na 14 km je bil prvi Leo Knap (Sni. klub Sarajevo) s časom 40:51, med juniorji se je pa na progi 7 km prerinil na prvo mesto Sreten Sti-šič (Sili. klub Sarajevo), ki je presmučal omenjeno progo v času 27:39 min. • »Ilustrovane športske Novosti« št. 10 z dne 7. marca I. 1. so izšle '/. naslednjo vsebino: Inž. St. Bloudek in Joso Goreč o smučarskih poletih sedaj in v bodočnosti; nekoliko slik s lekme Con-cordije in Gradjanskega; mednarodni biciklizem 1911, smučarske lekme na Sljemenu, organizacija visoke šole za telesno vzgojo, madžarski pro-vincialhi klubi; inž. Milan Stepišnik govori o svojih rezultatih: deset let priprav za daljavo 54,42 m; najboljša naša plavalka Danica Beara; plavalno srečanje z Nemci ho 14. in 15. septembra t. I. in še več drugih zanimivih člankov je v tej številki, ki je tudi precej bogato ilustrirana. Športni drobiž italijanski igralci v basketbalu so premagali Nemce v Monakovem z rezultatom 26:23 (17:5) Nemci so v drugi polovici — kakor že 6atn rezultat pove — igrali odlično Svetovni nemški prvak G. Berauer jc tudi v Lahtiju nedavno .zmagal v norveški kombinaciji 431.1 točk) pred Švedom Nestbergom 422 8) in Fincem Kaplasom (416.3), Drugi Nemci 6e pa niso posebno obnesli ob tej priliki. Bradi je zasedel v solo-skokih šele 12. me.sto. Dunajski dvigači so zmagali pri prvenstvu Ost-marke (bivše Avstrije), ki je bilo na Dunaju V olimpijskem troboju so hili od bantam«(>■' • r. ur-' ZAHVALA. Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi našega iskreno ljubljenega sojirogu in očeta, gospoda Karla Rottenbiicheria posestnika in mesarja kakor za poklonjene vence in cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, zlasti g. kaplanu Melhiorju Golobui za verska tolažila, zdravnikoma dr. Djordje čaviču in dr. Ivanu Hubadu za zdravniško omoč, poveljstvu I. planinskega polka za godbo in vojaško spremstvo, škofje-jšketnu Sokolu za udeležbo in venec, Udriiženju mesarjev in Družabnemu klubu vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnika v tako lepe —• "" njegovi zadnji poti. Vsem in vsakomur: najiskrenejša zaliv Pc Škofja Loka, dne 7. marca 1941. epom številu spremili ' ala! 1 a I u j o či 26. Toda glej! Zdaj je priletel krasen mladenič, |>odoben kraljeviču, o katerem je Vesna mnogokrat sanjarila. Rešil je deklico iz razbojniških rok in potegnil iz nožnice sabljo. Vsa presunjena je klečala Vesna, skritu za grmičkom. Grazia Deleddas 6 Marianna Sirca >Ali hočeš vstopiti?« ga je vprašala in se dvignila, toda on jo je zgrabil za roko in prisilil, da je zopet sedla. In ne da bi snel puško, se je vsedel na stopnico tik nje ter se nekoliko oddahnil, kot da bi bil tekel. Četudi sta sedela v neposredni bližini in se nista dotikala, je Marianna občulila vso njegovo vročino. Za trenutek si je vsa preplašena zazelela, da bi jo pritisnil k sebi ali da bi jo vsaj prijel za roko; a kmalu se je obvladala. Nista govorila. Polagoma se je umirilo tudi njegovo dihanje. Čez nekaj časa je on vstal, dal puško na ramo in odšel kot človek, ki se je odpočil ob robu ceste in nadaljuje svojo pot Vrnil se je še nekajkrati, a podnevi, ter se ustavil ob pastirjih, ki so opravljali svoje delo. Marianno, ki ie z delom v roki mimo sedela v senci hiše, je komaj [»zdravil. Dozdevalo se ji je, da vidi nekoga drugega, nekoga, ki sliči njenemu nekdanjemu hlapcu, le dama ima pri sebi nekaj tujega. Ko je opazila, da jo jjogleda le bliskoma, kot da bi ga še mučila zavest odvisnosti in spomin nekdanjega hlapčevanja, a da čaka na njen migljaj, ki bi mu vlil poguma, je zastrmela v njegov obraz vsa mirna, neustrašna; a v notranjosti je bil nemir mučnega pričakovanja. Simone se sicer ni ustavljal in ni nikdar sprejel vabila, naj bi ostal pri večerji in naj bi spal s pastirji. Po prvem večeru se je zdelo, da ga ta ponujana gostoljubnost vznemirja. Le na predvečer Mariannine vrnitve v Nuoro se je z njo zadržal nenavadno dolgo pod drevesom v goljavi. Zdelo se je. da ji hoče nekaj povedati, a da ne najde besed. Sedeč na kamnu, z glavo med rokami, je dvignil od časa do časa oči, polne 6enc ln naglo se menjajoče luči; gledal je v daljavo ter se zopet zaprl vase, kot da bi nekaj iskal. Kontno je vprašal: »Ali veš, Marianna, zakaj sem onikrat bežal iz tvoje hiše?« Odkimala je, ni vedela, in nihče ni vedel, niti njegova mati. »Dobro. Hočem ti povedati, Marianna.r In začel je pripovedovati svoje življenje. Začel je pripovedovati od takrat, ko je bil še otrok. Z rokami na obrazu in obrnjen proti njej, je govoril tihoma, kot da bi govoril sebi. Zdelo se je, da se sjjoveduje, in njegove besede so se zgubljale kot sapica. Marianna ga je gledala; v senci se ji je zdel njegov obraz ves ožarjen od luči, ki prihaja od daleč. Vse, kar ji je pripovedoval, ii je bilo že znano, kot z njim doživljeno; in vendar ji je vzbudilo čuden vtis skrivnostnih in fantastičnih doživljajev. Pripovedoval je, da je bila njihova družina revna in je bil oče zaradi neozdravljive kile vedno bolehen. Da bi šle njegove mlade sestre služit, bi bilo nevarno, kajti družina je bila poštena, a lepa dekleta bi gotovo padla kot žrlev v roke kakšnega brezvestneža. Mati je delala in se mučila, da bi obvarovala dobro ime hiše, in da bi notranje revščine ne kazala na zunaj. Tudi ona je bila bolna, a da ne bi vznemirjala moža in povečala njegovo bolest, je bolezen skrivala. Simone je bil v družini najmlajši; sestre so ga negovale in peslovale in se vedno z njim smejale. Hastel je 011. a rastle so tudi one in večje sestre so se že starale: ker so bile lepe, a ubož-ne, se ni nihče hotel z njimi poročili. Tudi gospodarstvo je kazalo žalostno lice; pridelek žita, ki ga je trudni oče prinesel domov, je bil majhen: oljčni gaj ni bil obširen in oljke so dajale le malo ojja. V družini, ki je bila zaprta v svoji hišici, obkroženi od železne ograje, daleč od posvetnega veselja, je primanjkovalo vsega. Starejše sestre se niso več smehljale. Z rtilo na glavi, povlečeno globoko na čelo, da je melala serico na obraz, so šivale; šivale so suknje iz usnja, ki je bilo tako trdo, ket njih usoda; pripravljale so srajce za ženine, a ne. za svoje. Zaslužek je bil majhen. Vse je bilo v njih življenju neznatno, nezadostno in majhno. Ko je bil Simone še deček, ga je neki sorodnik odpeljal v svnjo ovčarnico. Tega sorodnika so smatrali za bogatega moža, a bil je bogat le na videz, kajti bil je polh napak iu poln dolga in oderuhi so ga obrali do kosti. Po postavi je bil debel, po duši dobrohoten, jx>=tal pa je včasih divji, a nihče ni vedel zakaj. »Bilo mi je šele deset let,« ie pripovedoval Simone, »011 pa mi je govoril tako, kot da bi bil že zrel mož. Rekel mi je: Simone, bodi mož, in ne zajec. In pahnil me je v globino kakšnega prepada, kjer sem bil v nevarnosti, da si polomim kosli. To je delal zato, da bi postal gibčen, da bi se naučil« kako se moram rešiti v primeru, če bi me kdo zasledoval. Nekoč me je nesel naravnost v prepad in me pustil na dnu. On ie imel konja in je bil kmalu na vrhu. Od tam mi je klical: tako se naučiš zlezli gor in biti pogumen. Ko sem prilezel na vrh, njega ni bilo več; sam sem moral najti ceslo. Nisem jokal, a v prsih mi je srce močno utripalo in se širilo. Ko je sorodnik umrl, so dolgovi pojedli vse njegovo imetje. Moja družina je zaman čakala na dedščino. Nato sem poslal pastir in bil leta in leta le hlapec. Moja zmožnost in moja gibčnost mi nista prav nič koristili. Vrnil sem so domov. Svojega očeta sem našel na rogoznici, svojo mater trudno in bolno, moje sestre pa so šivale nevestam obleke. One se niso nikdar poročile. Takrat mi je bilo osemnajst let in sem žo sovražil moške, ki niso iskali mojih sester, sovražil sem ženske; vsaka izmed njih je iinela ženina, a mojih sester ni maral nihče. Tisti čas sem bil v tvoji hiši. Da. sovražil sem tudi tebe, kajti bila si bogata in bi so lahko jioročila, a one ne. Bil sem velik, n sem mislil ua otročarije. Neko noč sem nameraval zapreti tebe in tvojega slrica v sobo, vaju zvezati in prisiliti, da mi izročita ves vaš denar. A kakor ini Bog pomagaj, oči tvojega strica so mi vzbudile strah; še sedaj jih vidim; in tudi tvoja služkinja, ki se je ob najmanjšem šumu vzbudila, me je skrbela. Nekoč ste me poslali na pot. A jaz sem šel k svojemu botru, bogatemu duhovniku, ki živi v neki vasi; vprašati sem ga hotel, če me hoče sprejeli za hlapca; v resnici sem upal, da bi me vzel k sebi in mi pustil dedščino. kot jo ie pustil tvoj stric tebi. Dobro me je sprejel, a vzeti me ni hotel niti za hlapca. In tako je minila moja mladost. Da bi družino obogatil, sem hotel krasti, mnogo, mnogo — ne le jančka ali vola. Izvršil bi bil rad kakšno razbojništvo, da — morda bi ukradel svojemu botru zaklad in rac le jančka ali kuro, kot dela orel. A kje so bili tovariši, ki bi mi lahko pomagali? Tisti časi so minili. Marianna moja. Nesreča ie bila v tem, da'sem le reči vsem povedal. I11 jaz, ki nisem napravil zlega niti muhi, sem prišel po lastni krivili na slab glas; skrbno so me opazovali in čuvali. Ko sem se vrnil domov, sta me oče in mati gledala z žalostjo v srcu. Oče mi je z rogoznice s takšnim.glasom pridigoval. kot da bi prihajal izpod zemlje. A rekel sem mu: Oče, vi ste živi mrtvec, brez zemlje pokopan, ker ste vedno živeli kot zajec v svojem brlogu in niste nikdar imeli moči in poguma. Moje sestre so se pod svojimi rutami smejale, kakor da bi mi pritrjevale. Tako, Marianna. sem nekega dne sklenil spremeniti življenje. Vedno se bom spominjal: bilo je neko pusto nedeljo pozimi. Vrinil sem se med ljudi. Sel sem med maske. A medlem, ko so se vsi zabavali, sem mislil na svoje otožne sestre, ki sedijo doma okrog ognjišča: mislil sem na svojega očeta, slonečega zunaj ob zidu. v zapuščeni uličici. f'e nisem imel v sebi zmožnosti, da bi olajšal bedo svoje družiue, česa pa naj bi bil zmožen? Podp isana delavnica bo imela 1, pismeno pogodbo za prodajo papirnatih odpadhov in zavllalnega poplrla, pločevinastih in svinčenih odpadHov 22. marca 1941 ob 11 v svoji pisarni, kicr se lahko vidijo tudi pogoji vsak delavnik med delovnim časom. Kavcija se položi pri blagaim Državne hipotekarne banke v Beogradu, naši državljani 5°/», tuii 10"'», ob delavnikih med delovnimi urami vsai do 10 na dan, določen za pogodbo. Št. 1712 iz pisarne Tiskarske delavnice Ministrstva vojske in mornarice, 5. marca 1941 Beograd. Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih! Natečaj za izdelavo načrta za konstrukcijo sušilnice za sadje, zelenjavo in ostaie poljske pridelke Da bi bilo mogočo ekonomične je in bolje sušiti sadje, zelenjavo in ostale poljedelske pridelke, razpisujemo natečaj za izdelavo načrta za konstrukcijo take sušilnice po naslednjih pogojih: t. Sušilnica mora biti manjša od sušilnice tipa Glaviriič. 2. Biti mora kar najekonomičnejša kar se tiče porabe goriva in po možnosti prirejena tudi za uporabo drugega kurilnega materialu, kakršnega imamo v izobilju doma (n. pr. domači premog). "5. Izdelava sušilnice mora biti kar najpreprostejša, da bi jo lahko zgradili tudi izničiti vaški mojstri. 4. Vsebovati mora knr najmanj železnih delov, biti preprosta za ravnanje in imeti možnost, da se po potrebi luliko združi več sušilnic v eno samo. Načrti treh sprejetih sušilnic bodo odkupljeni, in sicer: najboljši.......za 30.000 din drugi .........za 20.000 din tretji .........za 5.000 din S tem odkupom postanejo načrti last Privilegirane iz\ozne družbe. Konstruktor, čigar načrt bo odkupljen, je dolžan po istem zgruditi sušilnico s sredstvi Privilegirane izvozne družbe in dokazati njeno ekonomičnost. Rok za vlaganje načrtov je 1. junij 1041. Zapečatena pisma s šifriranim podpisom jc treba poslati na: Privilegirano izvozno društvo, Obiličev veuac 2, Beograd, z naslovom: »Načrt za sušnice«. Pozivamo vse konstruktorje sušilnic, ki so doslej poslali načrte za sušilnice, da svoje ponudbe ponove v smislu tega natečaja. Privilegirana dein. družba za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije — Belgrad m—mmmmmmmmmmmMm^mmmmam^mm^mmmarnm, Brez posebnega obvestila Najin predragi sinček Vinko najin malček, ki nama je bil sonce na najini življenjski poti, uaju je danes za zmerom zapustil. V najinih srcih jc nastala brezdanja praznina in neizmerna je bol, ki jo občutiva ob tem težkem udarcu. Pogreb bo v nedeljo, dne 9. marca 1941 ob 15 iz kapclice sv. Janeza na Žalah. V Ljubljani, dne 7. marca 1941. Vita K e r n roj. C r o b a t h , II u g o Ker n, urednik »Družinskega tednika«. UPRAVNI ODBOR IN URADNIŠTVO MESTNE HRANILNICE V MARIBORU naznanjata žalostim vest, da je umrl dolgoletni in zvesti blagajnik ter iskren tovariš, gospod Rudolf Puh Ohranimo mu časten spomin! Maribor, dne ?. marcu 1941. Nagradna križanka Tvrdke. ki ietc delati reklamo zase vo križankah naI tzroft mota naročila en teden do-ureI o upravi »Slovenca*. ReSitev križanke ie treba poslati V upravo »Slovenca« ood mačko »Križanka« do icftrlka prihodnjega tedna — Rešitev križanke bomo objavili prihodnjo soboto. Med one. ki bodo pravilno rešili križanko, bomo z žrebatiiem razdelili 4 nagrade in sicer za vsakega list »Slovenec za en mesec zastonj 10 U 12 1 2 3 6 7 8 9 ION 1 I D D DD 1 1 1 aa a | i .7( 1 1 1 KS 1 1 1 !Q | 1 1 | L 1 D 1 1 1 in Besede pomenijo: , Vodoravno: 1 Znana solidna domaČa tovarna žime 2. Slovenska reka — Vzklik. 3 Srbsko mesto — Znan ljubljanski zlatar in ju velir — Vladarski naslov. 4 Pregrinjalo -■- Italijansko ime za Zader — Krstno ime italijanske filmske igralke. 5. Lastnik tovarne žime pod I vod 6 Domača ooroč. agencija — Krstno ime Nurmiia. slavnega tekača — Ime mnogih športnih klubov, avtomobilov itd. 7. Slovita ameriška filmska ipralka (Žena s trojnim živ-lieniem. A 'a zapoved kraljice) — Prilrdilnica. 8 Brodovje — Dalmatinsko zgodovinsko mestece — Kazalni zaimek. Navpično: I. Petnajsta in sedemnajsta črka v abecedi — Prvi dve črki. 2. Žensko ime — Začetnici popularnega ameriškega filmskega igralca IMorski volk. Na zapoved kraljice). 3. Srbsko mesto — Časovna kratica. 4. Povratno osebni zaimek — Draqa stvar, ki io po nai-višjih dnevnih cenah kupuje iuvelir pod 3. vod 5 Vodna žival — Rimski pozdrav. 6. Miselni ulrinek — Up. 7. Žensko ime — Angleško žensko krstno ime. 8 Veža. hodnik — Ploskovna mera — Osebni zaimek. 9. Tuie žensko ime — Veznik. 10. Kratice mednarodne krščan. družbe — Tiho! 11. Znamka in tovarna pražene žitne kave. 1. Egiptovsko božanstvo — Prilrdilnica. Dekoracija Montiranje lastorov! Franc Jagei tapetništvo LJubljana Sv. Petra cesta 17 Telefon 20-42 Zaloga najmodernejših Couch-zof, otoman, vseh trst foleliev in žimnic. V zalogi vedno žima, gradi za modroce ter blago za prevleko pohištva. Konkurenčne cene! Solidna izdelava! Slovenj Gradec Prosvetni dom sc pripravlja. Pred nekaj dnevi se je začelo z adaptacijo dr. Kunčeve hiše, katero ie kupila cerkev sv. Elizabete, kjer bo naš Prosvetni dom. Najprej se bodo preuredili pritlični prostori za društvene sobe, kakor sejna soba. čitalnica, pisarna, stanovanje za hišnika in drugo. Pozneje pa se ho preuredilo bivše gospodarsko poslopje, iz katerega je predvidena velika dvorana, v kateri bo tudi telovadnica. Vrt pa se bo preuredil za letno telovadišče. Tako bo tudi Slovenj Gradec prišel do svojega društvenega doma in prosvetnega ognjišča. Kaj se ho letos gradilo? V tem letu se bo nadaljevalo z gradnjo . ki bo predvido- ma še pred jesenjo gotova, u. Grein bo dokončal z minulo jesen prišlo aradnjo nove hiše blizu postajališča. Trgovski gremij namerava graditi novo stanovanjsko hišo polea nove Greinove hiše na Kr. Andreja cesti. 0. Vaupot Franc gradi novo dvonadstropno hišo v Cankarjevi ulici. Trgovec Karel Rojnik namerava podreti staro bivšo Ha-bermanovo in Baslijančičevi hiši na clavnem trgu ter namestu teh dveh zgladiti trinadslropno hišo, za katero je predviden proračun nad 1.000.000 dinarjev. Ce ne bo kakih posebnih mednarodnih motenj, bo v teku enega leta še marsikatera slavba zrasla iz tal. s ALI STE 2E PLAČALI NAROČNINO? Od M o rave do Save, od Donave do Drave proti kašliu vzemi Kavarne fe JiciVil Zavitki Din 5-— V apotekah Carinarnica I. reda na Rakeku bo v ponedeljek 10. marca in torek 11. marca t. 1. javno prodajala na dražbi 70 konj ki so bili zaplenjeni ob priliki poskusa izvoznega tihotapstva. — Dražba se bo oba dneva pričela ob 9. uri dopoldne. — O prednjem se obveščajo vsi interesentje. Iz pisarne Carinarnice I. reda na Rakeku št. 1880/41 Zahtevajte povsod nai list! Žalostnega srca, vdana v božjo vol jo, sporočam v svojem in v imenu svojih otrok, da je umrl danes moj dobri mož, skrbni oče, brat, svak in stric, gospod Franc Cimerman blagajnik in knjigovodja Tiskovnega društva Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 8. marca ob pol petih popoldne iz hiše žalosti, Grajska ulica št. 1, na novo župno pokopališče v Kranju. Kranj, dne 6. marca 1941. Žalujoča soproga Pavla Cimerman roj. Podrekar, Anica in Iranci, otroka — in ostalo sorodstvo. Zahvala Vsem, ki so izkazali zadnjo čast naši blagi, dobri in nepozabni mami, tašči in stari mamici, gospej ROZI LEYRER in nas pismeno in ustmeno tolažili, ali na kakšen drugi način počastili njen spomin, se iskreno zahvaljujemo. Zlasti pa čutimo dolžnost, zahvaliti se č. gospodu župniku p. Vateriianu za tolažilne besede ob odprtem grobu. Maribor, Košaki, Graz, 8. marca 1941, Obitelji Leyrer-H6tzl v imenu vseh sorodnikov. Brez oosebciega obvestila \ globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeui soprog, nenadomestljivi oče, predragi dobri stric, gospod Rudolf Puh blagajnik Mestne hranilnice in hišni posestnik ter se preselil po kratki mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, v četrtek po polnoči v lepše življenje. Pogreb dragega, nepozabnega nam pokojuika bo v nedeljo, dne 9. marca oh pol štirih iz kapele na mestnem pokopališču na Pobrežju v družinsko grobnico. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dtie 10. marca 1941 ob 7 zjutraj v stalni in mestni župni cerkvi. Maribor, Ljubljana, Teufenbach, dne 7. marca 1941. Žalujoča soproga Lina, sinova Kari in Bolli ter ostalo sorodstvo. Izdajatelj: Inž. Jože Sotlja Uredr''<: Viktor CenEili