V TEJ ŠTEVILKI: 26 '7 naša skupnost w — NOVEMBER 1981 ŠTEVILKA 11 olasm.0 sociAkiariCNi zvezi MkovNMA ljumtva oitiNi anosupuc OB PRAZNIKU REPUBLIKE ■«£r 'V ■h -TT I p v Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo ob 29. novembru — dnevu republike Skupščina občine, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti občine Groaiplje X in uredništvo ,jtaše skupnosti" X UTRIP NAŠEGA ŽIVLJENJA Izročih preteklosti in revolucionarnih tradidj, ki se prepletajo s sedanjostjo in postajajo življenje, ki ga živimo vsak dan, so povezana z dnevom predzadnjega novembra 1943, ko so se zbrali delegati vse Jugoslavije, da bi dah pečat našemu nadaljnjemu razvoju. Na II. zasedanju AVNOJ so bili postavljeni temelji federativne državne' skupnosti s tem pa tudi podlaga za njeno suverenost in celovitost, podprti z zavestjo, da je treba zdržati v boju na življenje in smrt do kraja, da ni druge poti, če hočemo preživeti in ostati gospodarji na svoji zemlji ter se organizirati tako, da bo zmaga pomenila tudi vzpostavitev demokratične ljudske oblasti, enakopravnost narodov in narodnosti in lepšo prihodnost DELEGATSKI OBVEŠČEVALEC objavlja gradivo: — Poročilo o šolstvu za šolsko leto 1980/81; — Poročilo o družbenem varstvu otrok v občini Grosuplje za šolsko leto 1980/81; — Predlog družbenega dogovora o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih; — Samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potrdi delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih za obdobje 1982 do 1985; — Seznam 435 štipendistov v občini Grosuplje v šolskem letu 1981/82. delovnih ljudi. Prav iz takih teženj in idealov smo razvili družbo v kakršni danes živimo. Vse to so razlogi, da danes lahl naš dolg do ljudi, ki so s svojim' slavimo. Ob tem pa nik' nami, saj še naprej —1 gospodarske stabilizai gospodarstva ne resnejša motnj funkcioniranj ' krepijo etat Gibanja v teh prob; enakop: aznujemo, kajti s tem izražamo tudi in delom ustvarili pogoje, da lahko HHuemariti nalog, ki stojijo pred “^"^^ jša naloga uresničevanje da brez stabilnega avni sistem. Vsaka tudi ovira za !Mia drugi pa se ega sistema, itireševanja ‘‘le doma m X- X' X* X‘ J> X- X* X« x» X« X- X« X* Ji, da smo l nojakcijo,_____ manjšo orom in jo dali ti. Svojo preminjati _2i bomo še jih bo vraka občina, 6, kot svoj interes in ponovno zavemo naših kažemo,da generacije pred boj za ideale in t stori: skupno energijo predsedr pripravijei stvari na I sprejeli, se , ^ TOZD in KS in Vrak «1 nujnost. ,' Prav je, da se v t *" najpomembnejših nalog in nami niso začele boja iz obti^pPB^tlltt^^hveč je bil to boj za cilje, ki jih še danes lahko odkrivamo, ce prisluhnemo sedanjemu utripu našega življenja v svobodi, miru in socializmu. Vse več v izvoz V Iskra Zmaj TOZD Spedal- (slika levo) je okoli 120 zapo-ne baterije. Šentvid pri Stični slenih, predvsem žaisk. Lani je ----------------------------- bilo prvo leto večjega izvoza. Na tuje so prodali za 600.000 dolarjev izdelkov. To je pome-nik) pomembno osnovo za nujno potreben uvoz surovin za proizvodnjo baterij. Povečanje proizvodnje, izvoz, modernizacija proizvodnje in kvaliteta so tudi glavni cilji te temeljne organizacije v tem srednjeročnem obdobju. Doseženi lanskoletni izvoz žeujo do leta 1985 potrojiti, tako da bi njegova vrednost znašala 1,8 milijona dolarjev. Takšno usmeritev zahteva tudi povečanje proizvodnje, ki jo bodo rfosegli s stalno rastjo produktivnosti dela. Ta seje povečala v prvih devetih mesecih letošnjega leta za 13 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. I • ISKRA AVTOMATIKA - TOZD STIKALNI IN ZAŠČITNI ELEMENTI DOBREPOLJE Marljive roke povečujejo proizvodnjo TOZD TELA. Tovarna TELA Ljubljana je bila ustanovljena 29. junija 1949 z „Rešenjem vlade FNRJ IV. br. 5130/49“, ki sta za podpisala Josip Broz Tito in tedanji minister elektrogospodarstva Petrovič ing. Nikola. Postopek za ustanovitev tovarne pa je sprožil pokojni prof. dr. ing. Viatislav Bedjanič, na osnovi rezultatov dela za ugradnjo nidrocentrale Savica in Mariborski otok. 2. februarja leta 1960 se začne 1978. leta se pričnejo intenzivne proizvodnja stikal v Dobrepolju, ki pripeve za reoiganizkanje DO in je bil ustanovljen kot obrat tovarne - • ^ <—j > TELA Ljubljana. Sprva smo sestavljali le zračna stikala DSZ IS, kasneje pa še oljna stikala DSO 15, nato pa še zračna stikala DSZ 35. V spodnjih prostorih stavbe je bila strojna delavnica za izdelavo sestavnih delov, v nadstopju pa samo montaža. Proizvodnja je lepo stekla, napravljen je bil tudi elaborat, za novo tovarno stikal, katera naj bi stala okoli 500 m vstran od obstoječe zgradbe obrata. Ob ustanovitvi je pričelo z delom delavcev, (trije od v obratu devet delavcev, (trije njih še vedno delajo), konec leta pa je bilo zaposlenih v obratu že 75 delavcev. Obrat je naši dolini veliko prinesel, saj za pridne roke do tedcj doma ni bilo dela. int tjANA, IEV in TELEKOMUN1KA CIJE se združijo in prevzamejo skupno ime ZP ISKRA. Tovarna TELA pa se preimenuje v APARATE. Vsaka integracija ima svoje dobre in slabe stranf Prav ta integracija je imela za naš takratni obrat in za matično tovarno veliko negativnih posledic. Potrebno je bilo opustiti okoli 60 odstotkov proizvodnje, iz obrata pa odpustiti večino delavcev. To je bilo leta 1962. Strojna delavnica je bila povsem ukinjena, v montaži pa ie delalo le 27 delavcev. ', sprejetem proračunu občine Grosuplje za leto 1981 so bili predvideni prihodki v znesku kateri so bili razporejeni na - tekoče proračunske potrebe v posebnem delu proračuna - tekočo proračunsko rezervo - za odvod na iztočeni račun po DD o omejitvi splošne porabe v letu 1981 S predlogom rebalansa proračuna se predvideva, da se bodo prihodki proračuna zvišali za 13.400.000 dm, in sicer lastni prihodki organov uprave občine Grosuplje za 4.400.000 din ter ostali izvirni prmodki za cca 9.000.000 din. 1 bodo razporedili za SOB Grosuplje ter _____________„ _______________ _ izvirni prihodki, ki se bodo po predvidevanju zbrali v višini cca 9.195.000 din, pa so razporejeni v višini 50 %, za odvod vrepublišci sklad sredstev za intervencije v kmetgstvu in porabi hrane v znesku 5.812.500 din, ostala razluca v znesku 3.382.500 din pa se po jpredtopu rebalansa izloči na posebni račun izločenih sredstev za 75.400.000 din, 72.230.000 din 740.000 din 2.430.000 din. financiranje kompenzacij in blagovnih rezerv v občini. Po predlogu rebalansa proračuna se predvideva naslednja razporeditev: Skupni prihodki obč. proračuna za leto 1981 znašajo in se razporedijo: - za tekoče potrebe v posebnem delu proračuna - za tekočo proračunsko rezervo - za odvod na posebni račun za Intervencije vkmetgstvu in porabi hrane v SR Sloveniji - za odvod na posebni račun za intervencije v porabi hrane in blagovne rezerve v občini Grosuplje 88.800.000 din 76.435.000 din 740.000 din 5.812.500 din 5.812.500 din Oddelek za splošne zadeve • PROSLAVILI SMO OBČINSKI PRAZNIK Kratko, a prijetno slavnostno vzdušje Osrednja proslava v Kulturnem domu — Podelitev priznanj — Množična udeležba — Slavnostni govornik je bil Janez Lesjak Z vizijo novega položaja osvobojenega človeka smo uničili stan sistem ter gradili novo socialistično družbeno ureditev. To je bil moto letošnje osrednje proslave ob občinskem prazniku. Kulturni dom v Grosupljem, kjer je bila slavnost 29. oktobra, je bil poln kot že dolgo ne. Tu so bili tudi Številni ugledni gostje, ki opravljajo pomembne funkcije v republiki in federaciji na čelu s Tonetom Boletom. Svečana strfa vseh zborov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine, ki jo je vodila Tatjana Lampret je bila dokaj kratka, toda potekala je v prijetnem svečanem vzdušju. Popestrili so . jo grosupeljski pevci in pevke s svojim nastopom ob začetku in zaključku. Osrednji govornik je bil predsednik skupščine občine Janez Lesjak, v imenu nagrajencev pa se je zahvalil Bogdan Pogačnik, Ob tej priložnosti je Janez Lesjak podelil pet priznanj in nagrad „Louisa Adamiča*', Valentin Mendiže-vec pa je petim nagrajencem vročil Jurčičeve plakate. 1. udarnemu bataljonu VOS OF za Dolenjsko so podelili domicil, Cankaijevci pa so občini podelili posebno priznanje za ' dolgoletno uspemo sodelovanje. IVO BREČIČ Kulturni dom je bil na proslavi' 29. oktobra pob, kot le do Igo ne. ■ s Priznanje s plaketo Borci in odbor 5. SNOUB Ivana Cankarja, ki ima domicil v na& občini že od 1979. leta. so podelili skupščini občine Grosuplje prizna- nje s plaketo brigade Ivana Cankarja za dosežene uspehe pri razvijanju partizanskih izročil in uspekiem sodelovanju z odborom brigade. • POVZETKI GOVORA JANEZA LESJAKA Z napori do uspehov Sedaj, ko so nastopili dokaj težki pogoji gospodarjenja, je veliko kritik in račun našega samoupravnega sistema, na počasnost in nedoslednost v reševanju gospodarskih problemov. Kljub nevšečnostim, ki nas spremljajo tudi v naši občini, pa je nesporno, da smo v teh povojnih letih, predvsem po v obdobju uvedbe samoupravnega sistema, dosegli izredno velike delovne uspehe, JANEZ LESJAK, predsednik skupščine občine Grosuplje. katerih rezultat je, da so danes naši kraji in naselja spremenili svojo podobo in je iz nekdaj zaostale dolenjske pokrajine nastala sodobno urejena, gospodarsko razvita, socialno in kulturno vsklajena občina. Upam si trditi, da smo imeli v naši občini vseskozi resnično samoupravno obnašanje naših občanov, tako v krajevnih skupnostih kot v delovnih organizacijah. Se vedno imamo 21 krajevnih skupnosti, ki im^jo uveden samoprispevek, nekatere med ijjlmi že drugič, tretjič. \_______________________________ Prav tako zbirajo sredstva delavci na osnovi solidarnosti in samoodločbe v delovnih organizacijah. Vsa ta prizadevnost in pripravljenost za sodelovanje nam je omogočila da so se gradile šole, zdravstvene postaje, vrtci, kanalizacije, trafopostaje, ceste in drugo. To pestro in bogato življenje v krajevnih skupnostih in delovnih organizac&ah nam daje usmeritev za delo našega delegat-sktga sistema. Delegatom je treba omogočiti, da delajo na življenjskih, konkretnih gospodarskih, socialnih ali kunurnih vprašanjih, ki se tičejo njih, kraja, občine ali širše družbene skupnosti. Povsod tam, kjer ni ljudem omogočeno konkretno sodelovanje in, če ljudje še ne doseždo razrešitev svojih problemov, Vi jih tarejo, je delegatski sistem v Krizi. Na žalost je tčh primerov vse polno, ne samo v naši občini. Zato obstala pri nekaterih delegatih precejšnje razočaranje. Ta dosedanja preveč formahstična oblika dela naših delegacij ustvarja resno nevarnost, da pri pihodnjih volitvah spomladi ne bo pripravljenosti ^udi,da sprejmejo oziroma dajo podpis na kandidatno listo. Menim, da je v naših sejnih gradivih oziroma točkah dnevnega reda zasedaijj tako zborov občinske skupščine, kot sej različnih interesnih skupnosti preveč formalizma, preveč je raznovrstnih glasovanj, ki so zgolj protokolarnega pomena. Uradno In v sladu s predpisi je to vse pravilno, vendar pri delegatih ustvarja nelagoden občutek, da so del nekega glasovalnega stroja, k) Je vnaprej pipa^jen in zrežiran. dejal, da je dobre rezultate HITREJE, BOLJE, PRODUKTIVNE JE... „Treba se je preusmeriti v izvoz, doma pa hitreje, bolje, produktivneje in ceneje delati!*4 je dejal predsednik CK ZKS France Popit na sestanku občinske konference ZKS Grosuplje, ki je bila 13. oktobra 1981 in o čemer smo žena kratko poročali. Obravnavali so ocene in ugotovitve o delovanju in uresničevanju nalog komunistov v občini in sprejeli usmeritve za delo komunistov na osnovi 21. seje CK ZKJ. Podlaga za razpravo je bilo gradivo, ki ga je pripravila delovna skupina CK ZKS pod vodstvom izvršnega sekretarja Franca Šalija, ki je bila junija letos ha delovnem obisku v naši občini. France Popit je izrekel marsikatero pikro na račun delovanja grosupeljskih komunistov, predvsem , tistih, ki kot funkcionarji nosijo veliko odgovornosti. Seveda pa te njegove pripombe na delo ne veljajo le za grosupeljske, temveč za vse slovenske komuniste. Podobno je namreč spregovoril tudi v mnogih drugih občinah, ki jih je letos obiskal. Skoda je le, da se sestanka ni udeležila večina komunistov v občini, kot je bil to primer spomladi v občini Ribnica. France Popit je med drugim dejal: .Komunisti (in seveda tudi vsi delavci) se morajo zavedati, da so proiz-vajalna sredstva družbena lastnina in da moramo z njimi gospodarno delati. To tudi pomeni (ko je govoril o delu SGP Grosuplje) da je nujna večja specializacija znotraj IMOSA**, France Popit je poudaril, da ne smemo sredstev drobiti, ampak se je treba povezovati na osnovi dohodkovnih odnosov in tako koncentrirati akumulacijo. Ob tem je možno doseči le, če bodo delavci obveščeni o problemih gospodarjenja in možnostih za njihovo razreševanje. Nujno je treba aktivnejše delo grosupeljske občinske konference ZKS in njenih osnovnih organizacij. Nerazumljivo je na primer, da še niso obravnavali priporočil 21. seje CK ZKJ in sprejeli konkretnih sklepov za nadaljnje delo. Tudi izo-b r a ž evanje grosupeljskih komunistov ni najboljše. Samo seminarji namreč ne rešujejo problemov izobraže- vanja. Komunisti se morajo ‘ )br - - Konkretnem aem v svojin osnovnih organizacijah ZK. izobraževati predvsem pri prem delu IVO BREČIČ SKLEPI QK ZKS 1. Gospodarska stabilizacija mora postati vsakodnevna in trajna aktivnost vseh delovnih ljudi in občanov vseh struktur naše samoupravne družbe. Zveza komunistov v občini mora s svojo organizacijo zagotoviti, da se angažira celotno združeno delo in druge D PO (vse subjektivne sile) v občini, v prizadevanjih za dosego ciljev stabilizacije. Komunisti v CZD, SIS, LS, IS Sob in Sob bodo zagotovili, da bodo samoupravni in drugi organi v vseh sredinah ob pripravi in sprejemanju letnega plana za leto 1982 obravnavali in ocenili razvojne možnosti za celotno obdobje 1982-85 in v luči te ocene vskladili planske naloge za leto 1982 z realnimi možnostmi in potrebami izvajanja gospodarske stabilizacije. Rok: do konca leta 1981 2. Komunisti v organih Sob in še posebno komunisti v IS Sob morajo zahtevati v teh organih, da se sprožijo postopki za vskladftev planov in ukrepov za njihovo uresničevanje za obdobje 1981-85 z realnimi možnostmi, temelječimi na oceni razvojnih možnosti OZD in KS. Komunisti morajo svojo aktivno vlogo pri obravnavi in sprejemanju planov za obdobje 81—85 zagotoviti, da bodo v srednjeročnem planu vgrajene dolgoročne komponente gospodarske stabilizacije sleherne OZD, KS in SIS. Rok: do konca leta 1981 3. Komunisti v samoupravnih organih DO in v organih Sob, zlasti v zboru združenega dela morajo zagotoviti analiziranje dosedanjih izvoznih rezultatov in ponovno oceniti izvozne možnosti. Pri obravnavi in sprejemanju izvoznih planov se bodo zavzemali za povečanje izvoznih naporov DO in za povezovanje z drugimi DO (na dohodkovni osnovi) za dosego večjih izvoznih učinkov. Rok: trajna naloga 4. Ocenjujemo, da je investicijska poraba v občini stabilizacijsko naravnana, ob upoštevanju stopnje gospodarske razvitosti občine pa je potrebna večja doslednost pri upoštevanju razvojnih kriterijev za nove naložbe, ki naj bi prispevalo k prekonstruiranju slovenskega gospodarstva. Komunisti bodo v vseh sredinah pri predlaganju in oceni investicijskih namer dosledno upoštevali razvojne kriterije, Id so zapisani v temeljih plana SR Slovenije in občine. Rok: trajna naloga. 5. Ugotavljamo, da bo gradbeništvo v naslednjem obdobju v težkem gospodarskem položiqu in da ga čakqo veliki napori za zaposlitev obstoječih kapacitet, predvsem na zunanjem trgu. Kljub temu pa v DO s tega področja niso bili izvršeni odločnejši ukrepi za realizacijo nalog, ki jih nalagajo sklepi problemske konference CK ZKS o gradbeništvu in sklepi 21. seje CK ZKJ. Osnovne organizacije v gradbenih delovnih organizacijah in v drugih objektih OZD, Id so vključene v izgradnjo investicijskih objektov, tudi stanovanj, so dolžne obravnavati sklepe omenjenih sej (21. seja CK ZKJ ' vse CO ZK) in pripraviti program aktivnosti za realizacijo le-teh. Rok: 15.11.1981 Sklepe in stališča s tega področja ter njihovo izvrševanje v občini morajo ponovno proučiti tudi komunisti v organih in službah Samoupravne komunalne skupnosti, stanovanjske skupnosti ter oddelku za urbanizem in gradbene zadeve Sob, ter sprejeti program aktivnosti za njihovo uresničevanje. Rok: do konca novembra 1981 6. Komunisti v Skupščini občine, IS Sob in v Kmetijski zemljiški skupnosti ter v kmetijskih OZD oziroma KZ TOZD in TZC so dolžni zagotoviti sprejem programov aktivnosti za povečanje proizvodnje hrane še posebej pšenice (setveni plan). V razpravi o programu aktivnosti se bodo komunisti zavzemali za večje povezovanje OZD s področja kmetijstva na temeljiti oceni razvojnih možnosti kmetijstva v občini. Pripraviti ie koncept razvoja kmetijstva v občini in gaje potrebno vključiti v dolgoročni plan razvoja občine. 7. Komunisti v DO, SIS, SOB in D PC se bodo zavzeli, da bodo pristojni organi ponovno proučili programe varčevanja, uporabo sredstev za reprezentanco, proslave in jubilee, zmanjševanje dopolnilnega, pogodbenega in nadurnega dela, za prenehanje dela delavcem, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev itd. Rok: do konca 1981 8. Ker se ugotavlja, da usposobljenost precejšnjega števila komunistov ni ustrezna morajo 00 ZK posvetiti temu vprašanju bistveno več pozornosti, in sprejeti konkretnejše programe usposabljanja za zagotovitev večje idejne in akcijske enotnosti in večje učinkovitosti dela v vseh oblikah političnega sistema. Zaostriti je potrebno posebno odgovornost in bistveno več pozornosti posvetiti, kako se sklepi izvajajo, hkrati pa kontrolirati tudi posebne zadolžitve posameznih komunistov, zato je nujno, da vse 00 ZK preverijo delovanje slehernega komunista. Rok: ob izvedbi programsko-volilnih konferenc (november—december). t Financiranje KS Več kot leto dni je bil v pripravi predlog družbenega dogovora o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. V času nastajanja do dane.' je predlog doživel vrsto sprememb in dopolnitev. Predlog družbenega dogovora, kije sedaj pripravljen temeni na tem: - da mora postati dogodek TOZD-ov, v katerih združujejo svojo delo delavci krajani posameznih krajevnih skupnosti, temeljni vir sredstev za zadovoljevanje njihovih skupnih potreb v kraju bivanja. - da Je ustrezna rešitev združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih bistvenega pomena za uresničevanje celotne samoupravne in ustavne zamisli krajevne skupnosti - da so osrednjega pomena nova vloga in pomen samoupravnega planiranja in sporazumevanja o temeljih planov krajevnih skupnosti, - da je z uveljavitvijo samoupravnih družbenogospodarskih odnosov v krajevnih skupnostih treba doseči trajno podlago za enakopravno uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, za doslednejše uveljavljanje uresničevanja načel vzajemnosti in solidarnosti in za preseganje nekaterih razlik pri materialni podlagi delovanja krajevnih skupnosti^ - da je treba še bolj uveljaviti krajevno skupnost kot odprto skupnost, ki se glede na skupne interese samoupravno povezuje z drugimi krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi. Omenjeni dokument predvideva ukinitev glavarine kot vira financiranja, hkrati pa terja od delovnih ljudi in občanov pospešeno akcijo in rešitev trajne podlage financiranja krajevnih skupnostt. V današnji Številki Naše skupnosti*1 Delegatski obveščevalec objavljamo omenjeni družbeni dogovor in primer samoupravnega sporazuma. Nedvomno je pred nami zahtevna naloga, kar pomeni, da je potrebno samoupravne sporazume čimprej skleniti, če hočemo zagotoviti materialno osnovo za uresničevanje razvojnih programov krajevnih skupnosti že v prihodnjem letu. • NEKATERE NALOGE V PRIPRAVAH NA PROGRAMSKO-VOULNE SEJE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK Nujna realna ocena V Zvezi komunistov Slovenije prihajamo v zaključno obdobje vsebinskih in kadrovskih priprav na programsko-volilne seje osnovnih organizacij ZK. Vsem 00 ZK so bila že posredovana izhodišča za pripravo in izvedbo programsko -to lilnih sej, kjer so bili opredeljeni pogbvttni vsebinski cilji in namen programsko-volilnih sq, kakor tudi temeljna merila za kadrovanje in izbiro vodstev ZKS ter delegatov za kongresa ZKS in ZKJ. Tako je v osnovnih organizacijah ZK stekla aktivnost, ki bo v mesecu zaključena z izvedbo samih programsko-volilnih sej Tako je novembru in decembru Vsebinski del sej Osnovne organizacije ZK morajo na svojih programsko-volilnih sejah konkretno in jasno oceniti družbenoekonomske razmere v svojih sredinah, vlogo zveze komunistov, osnovne organizacije ter vsakega člana v prizadevanjih za gospodarsko stabilizacijo. Predvsem gre za oceno, kako se te osnovna oiganizacija ZK akcijsko vključila oziroma razvijala takšen način delovanja, ki prispeva k mobilizaciji delovnih ljudi in občanov, da vsak po svojih načelih prispeva k premagovanju nekaterih težav in doseganju boljših rezultatov. Komunisti morajo kritično, pa tudi samokritično spregovoriti o vlogi njihove OO ZK inoceniti, koliko je idejnopolitično usposobqena, da lahko predstavna oporo akcijam delovnih ljudi za uveljavljanje socialističnega samoupravljanja in koliko odpira perspektive za samoupravno razreševanje posameznih perečih družbenih protislovij vokoljih, kjer komunisti deltrfejo. Gre torej za temeljito idejnopolitično oceno razmer in dela v OO ZK ter kstne učinkovitosti, na kateri bo temeljilo nadaljnje delo osnovne organizacije ZK, kakor tudi vsakega rti«nega posameznega člena v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah ter delencijah krajevne skupnosti, oziroma temeljne organizacije združenega dela, Kjer se mora uveljaviti revolucionarna in mobilizacijska vloga zveze komunistov. V programe dela osnovnih organizacij ZK morejo prhi naloge in akcije, ki zadevajo osrednje vprašanje delovnih sredin in krajevnih skupnosti, kot so dohodkovno povezovanje, produktivnost, uresničevanje družbeno dogosor-jenih prioritet, še posebej pa delovanje delegatskega sistema in vse, kar na tak in drugačen način prispeva k gospodarski stabilizadii in jačaniu materialne osnove samoupravljanja in krepi samoupravni pobžiri delavcev in občanov. Skratka, vsebino deta morajo osnovne organizacije ZK v čim večji meri črpati iz svojega neposrednega okolja ter družbenih odnosov, ki vtem , okolju nastajno ter jin povezovati z usmeritvami, sklepi in stališči občinskega vodstva ter osrednjih organov ZKS in ZKJ. S programsko volilnimi sejami se začenjajo široke predkongresne aktivnosti v zvezi komunistov, ki z ozirom na zahtevne družbenoekonom-ske In polhične razmere morajo prispevati k oživljanju revoluebnarne vloge volilne idejnopolitične sile. Komunisti se moramo še posebej zavesti odgovornosti do socialističnega samoupavljanja in spbšnega družbenega napredka. Tega pa ni mogoče uresničevati s spbšnim priseganjem in opozarjanjem, temveč z debm, z ustvarjalnimi napori v ustanovah političnega sistema, z doslednim političnim debvanjem med debvnimi ljudmi, pa tudi s kadrovsko poUtičnimi ukrepi. Priprave na volitve Podatki dosedanjih volilnih priprav, ki smo jih zajeli v našem drugem poročilu t.j. do oktobra kažejo, da je deb na volilnih pripravah dobro zastavljeno. Hkrati pa se opažajo sredine, kjer deb ne poteka tako kot bi morab. V tabeli, ki jo podajamo v nadaljevanju, želimo prikazati uspešnost evidentiranja kandidatov za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in za zbore skupščine občine. Tabela vsebine vse evidentirane tako v krajevnih skupnostih kot združenem delu. Evidentirani v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti: na dan Novo Stanje 30/5-1981 evidentirani 30/9-1981 skupaj: 1993 1066 3059 od tega žensk 642 536 1178 do 27 let 403 428 831 člani ZK 316 47 363 udelež. NOB 99 27 126 Evidentirani za zbore občinske skupščine: 1 skupaj: 1083 375 1458 od tega žensk 287 126 413 do 27 let 116 145 261 člani ZK 203 47 250 udelež. NOB 75 ”* 75 Čeprav so podatki evidentiranja ugodni, pa ne moremo biti zadovoljni z debm v nekaterih koordinacijskih odborih, tako v krajevnih skupnostih, kot v združenem delu. Marsikje deb teče prepočasi, ker se nabge ne opravljivo sprotno in v dogovorjenih rokih. To sigurno povzroča pri pripravi in oblikovanju podatkov dodatne težave. V vseh koordinacijskih odborih za priprave na volitve je potrebno pohiteti z izpolnjevanjem popisnic evidentiranih kandidatov, katere je potrebno posredovati na kadrovsko službo občine Grosuplje najkasneje do 27.11.1981. IZ DELA OBČINSKE KONFERENCE SZDL Do decembra sklic KK SZDL V minulih dneh je na pobudo občinske konference SZDL Grosuplje potekal posvet predsednikov Krajevnih konferenc SZDL v naši občini. Udeležba ni bila najboljša, stri se je od 23 predstavnikov krajevnih konferenc udeležilo le 14. Kljub temu so se pogovarjali o najpomembnejših nalogah, ki so postavljene pred organizacije socMistične zveze in se morajo opraviti še v tem letu. Dogovorjeno je bilo, da se v vseh krajevnih konferencah izvedejo programske konference najkasneje do 26. novembra tega leta. V nekaterih sredinah so konference že zaključene, drugod pa še potekajo. V začetku meseca decembra je programirana tudi programska konferen- ca občinske konference SZDL Na vseh konferencah bodo obravnavana poročila o delu socialistične zveze v tem letu in nakazana programska izhodišča za delo v prihodnjem letu. Bole« tega bodo obravnavale konference tudi uresnjčevanje ustavne vloge krajevne skupnosti. Ta tema in njena problematika je tudi osrednja točka programske konference v občini. Prav gotovo bodo konference ocenile tudi sedanje volilne priprave in pregledale naloge priprav na volitve, ki so pred nami. Želimo, da se programskih konferenc udeležimo ter na njih tvorno in aktivno sodelujemo. Delo—temelj napredka / \ OBRAZLOŽITEV OB PREJETJU ADAMIČEVE NAGRADE Stična je kraj svetovno znan po starem kuhumo umetniškem spomeniku - cisterijanskem samostanu. Le malo komu pa je znano, da so v bližnjem Vitu našli prvo človeško ribico na svetu, ki ie bila opisana v strokovni literaturi. Toda to je zgodovina, ki z vsakdanjim življenjem krajanov krajevne skupnosti Stična nima veliko stičnih točk. Danes, je to skupnost v kateri živi 959 prebivalcev od katerih je 412 zaposlenih in ima 15 zaščitenih kmetij. O življenju in delu te krajevne skupnosti sta pripovedovala Lojze Lubič, predsednik sveta KS in Milan Vrhovec, predsednik krajevne konference SZDl. Doma je le malo zaposlenih. Večinoma se rozijo na delo v bližnjo Ivančno gorico, s katero delijo nov šolski center, Grosuplje ali Ljubljano. Gospodarstva ni veliko, Tu je obrat Mesoizdelkov iz Škofje Loke (bivša klavnica Stična), obrat (mlekarna in skladišče sira) Ljubljanskih mlekarn, obrat TOZD Pekarne Grosuplje (valjčni mlin) in v KS edina TOZD Prašičereja. Čistih kmetov je malo, toda krajani so marljivi in večina med njimi se poleg službe ukvaija tudi s kmetijstvom. Pr e vlad in e predvsem živinoreja. Stična se je v zadnjem času urbanistično odprla in mladi1 so pričeli ostajati doma. To dokazujejo Krajevna skupnost Stična ima kot ena manjših krajevnih skupnosti velike zasluge za vsestranski razvoj v občini Grosuplje, in je zelo aktivna na vseh področjih družbenega življenja. Krajani krajevne skupnosti so samoupravno organizirani in alruzujejo svoje interese preko štirih združenih delegacij in temeljne delegacije zavzbor krajevnih skupnosti skupščine občine Grosuplje. Na področju razvoja se kaže izreden napredek in to še z&sti na področju urbanizacije, cestne povezave, telefonskega omrežja ter druge komunalne nadgradnje. Izpostaviti moramo tudi veliko aktivnost na področju kulturnega življenja, telesne kulture ter sodelovanje krajevne skupnosti m številnih društev s sosednjimi krajevnimi skupnostmi ter krajevnimi skupnostmi na območju občine. ^-------------------------------------------------------------------------y tudi številne novogradnje. Delavnost vseli organov KS in družbenopolitičnih organizacij pa rešuje številne probleme, ki tarejo krajane. Tako so razrešili mnoge komunalne probleme. Uredili so javno razsvetljavo, asfaltirali cesto proti Vrhu (rezervar-ju), potegnili asfah skozi Vir in na cesti od Stične prek Male Dobrave do tako imenovanega Kafehausa. Asfalt je tudi v Gaberju, ki mu včasih malce zlobno pravijo Kurja vas. Skratka asfaltirali so tiste ceste, ki zahtevajo večje vzdrževanje in so dokaj prometne, tomagali so si s samoprispevki, prostovoljnim delom in številnimi enkratnimi prispevki krajanov. Trenutno imajo uveden krajevni samoprispevek od katerega bodo 70 odstotkov namenili za šolski center, 20 odstotkov za komunalno ureditev in 10 odstotkov za novo trgovino. Sedanja je namreč premajhna. Tudi gostinstvo (imajo 1 gostilno in 1 bife) ne sledi vsem potrebam, predvsem turizmu. ' Načrtujejo izgradnjo mrliške vežice (pokopališče je namenjeno trem krajevnim skupnostim) in dokumentacijo so že pripravili. Z gradnjo pa še niso pričeli, kot pravijo, zaradi nerazumljivih pogoj e v republiške sanitarne inšpekcije. Kaj pa otroci? Veliko jih je, a voziti jih morajo v Ivančno gorico. Zato so si kot eno izmed nalog v srednjeročnem planu zadali, da v poslopju stare osnovne šole uredbo varstveni prostor za okoli 50 otrok. Gospodarsko pa Stična v zadnjem času počasi nazaduje. Tako, na primer, iščejo interesenta za izpraz-njen prostor, kjer je bil obrat Sinolesa (mizarstvo Stična), ki se je preselil v Ivančno gorico. Krajane to moti in zato iščejo ustrezne rešitve. Ob teh drobno posejanih iskricah spregovorimo še nekaj o živahnem družabnem življenju Stične. Imajo godbo, ki nastopa tudi izven občine. Tu je doma ubran pevski zbor. Kulturno umetniško društvo vsako leto, kljub slabim pogojem, pripravi dramsko delo. Tu pa je še sodobno opremljeno gasilsko društvo, športno društvo ... IVO BREClC KS STIČNA V ŠTEVILKAH Naselje število gospodinjstva Stična prebivalcev 629 181 Mala Dobrava 35 9 Gabetje 137 38 Vir 158 46 • ADAMIČEV NAGRAJENEC FRANC BABNIK: Težko za gradbeništvo V dneh, ko smo se v DO IMOS SGP Grosuplje pripravljali na praznovanje 35-letnioe ustanovitve detovne organizacije, je praznoval osebni jubilej in obenem 30, let neprekinjenega dela v SGP Franc Babnik, pomočnik glavnega direk-totja. To priložnost sem izrabila za kratek pogovor, saj je Franc Babnik človek, katerega sadovi trdega, predanega dela so vtkani v uspehe DO SGP Grosuplje O tem, kako se spominja svojih prvih delovnih let, ko ga je privedla kot mladega gradbenega tehnika v SGP Grosuplje odločba ministrstva za gradnje, ki ie direktno razporejalo, kam morajo mladi na delo po končani gradbeni tehniški šoli, pripoveduje zbrano, ob tem pa mu kdaj pa kdaj uide iz nadvse resnega obraza nasmeh: „Bilo je mnogo problemov, ker je primanjkovato strokovnih delavcev, pa tudi gradbenih materialov... In vendar je bilo lepo! Vendar, ko tiste probleme primerjam z današnjimi, se mi zdijo prav neznatni. Takrat je imela vetik pomen pri tem zagnanost delavcev in iniciativnost posameznikov, probleme smo morali reševati sproti in sami. Današnje težave so mnogo bolj pereče, zahtevajo še večjo odgovornost!** Pogovarjava se o današnjem gradbeništvu, o tem, da se nam ne pišejo ravno obetajoči časi. In -Negovi pogledi v bodočnost? : „Cas, Id prihaja, je za gradbeništvo izredno težak. Naj hujša so strahovita nihanja v investicijski izgradnji. Se lam nam je primanj-kovalo delavcev v operativi, danes je stanje povsem drugačno, ub temu lahko rečem, da sem optimist. Investitorji vedo, da je naša detovna organizacija solidna, tako glede kvalitete, kot rokov; to pa je, kljub za gradbeništvo težavnim časom, izredno pomembno. Nikakor pa ne smemo zanemariti dela v tujini, kjer tako rekoč še orjemo ledino. To bo namreč postalo nujnost, ko v Jugoslaviji ne bo več dovolj dela. Kljub vsemu sem prepričan, da bomo tudi sedanje težave prebrodili, truditi pa se moramo vsi, da bi bito to za naš kolektiv čim manj boleče**, Za svoja prizadevanja in nesebično deto ter prispevek k razvoju SGP Grosuplje je Franc Babnik že v letu 1969 prejel zvezno odlikovanje — Red dela s srebrnim vencem. Letos ga srečamo med ..Adamičevimi** nagrajenci. Kaj mu pomeni priznanje in nagrada ..Louisa Adamiča"? „Moram povedati, da me ie predlog za to priznanje zelo presenetil, ker sem v DO vseh 30 let opravljal zaupana dela iz prepričanja, da je vsakdo dolžan delati za kolektiv in družbo kot celoto, kot bi delal za svoj osebni interes. Prepričan pa sem, da delo posameznika ne more biti uspešno, če nima sodelavcev, s katerimi je mogoča izpeljava sprejetih zadolžitev. Prav to izjemno prednost pa imam, da delam z odličnimi sodelavci, v kolektivu, s katerimi je mogoče uspešno izpeljati tudi akcije v težkih situacijah. Zato menim, da je s tem priznanjem dano priznanje tudi cekitnemu kolektivu SGP Grosuplje, kije nedeljiva celota gospodarstva m prosperitete celotne občine Grosuplje.** Alenka ADAMIČ OBRAZLOŽITEV Tov. Franc Babnik, rojen v Ljubljani, po poklicu gradbeni tehnik, se ie v občini zaposlil 1950. leta pri takratnem okrajnem gradbenem podjetju Grosuplje kot šef gradbišča. Pri svojem delu seje izredno izkazal, predvsempri organizaciji dela, terminologiji dela in delovni disciplini. Zaradi izrednih sposobnosti na področju organizacije dela je 30 let uspešno opravljal dela in naloge tehnične operative, priprave dela in komerciale ter pridobivanja dela. Tehnična op^rativa se je pod njegovim vodstvom oh stalnem strokovnem izobraževanju tehničnega in kvalificiranega kadra razvila ter dosegla današnjo stopnjo razvoja m usposobljenosti, ki ga lahko primerja s katerokoli gradbeno operativo tistih gradbenih podjetij, Vi danes sodijo v vrh sto ven skega gr ad be ni št va. Tovariš Babnik ima veliko zaslug za uvedbo novih sistemov gradenj pri podjetju in sicer sistemov, ki so gradnjo pocenili, zavzemal se je za uvedbo računalniške obdelave podatkov pa tudi ne nazadnje za družbeni standard in rekreacijo delavcev. Za svoje deto je v letu 1969 prejel red dela s srebrnim vencem. V-.. ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ OBRAZLOŽITEV | ZA PODELITEV DOMICILA ^ Skupščina občine Grosuplje je na zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 21. oktobra 1981 sprejela sklep, da se I. udarnemu bataljonu VOS OF za Dolenjsko, ustanovljenemu v Zagradcu v znak priznanja za delovanje v času narodnoosvobodilne vojne na območju občine, podeli domicil v občini Grosuplje. Bataljon je bil ustanovljen 25. septembra 1943 v Zagradcu kot posebna enota narodnoosvobodilne vojske. Njen komandant je bil narodni heroj Albin Grajzer. Območje delovanja bataljona je bibžar v gospodarskem posbpju last Slavka Pavčiča iz Velikih Les št. 6. Hitra intervencija gasilcev in prisebnih občanov je preprečila veliko materialno škodo. Zaradi dotrajanega dimnika in zraven njega deponiranega sena, je 16. 10. 1981 v nočnem času prišlo do požara na gospodarskem poslopju last Antona Lukše iz Brvac št. 9, pri čemer na srečo ni bilo večje materialne škoder Tudi tukaj se je izkazala dobra pripravljenost in izurjenost gasilcev PGD Grosuplje in PGD Šmarje, ki so z nesebično požrtvovalnostjo preprečili veliko materialno škodo. TATVINA PLUGA ' Dne 12. 10. 1981 so neznani storilci iz gospodarskega poslopja last Antona Zajca iz Velike Loke pri Grosupljem ukradli traktorski plug, ki ga po vsej verjetnosti sami ne bodo uporabljali ampak ga bodo skušali prodati. O domnevnih storilcih miličniki imajo že osnovne podatke in so jim na sledi. TATVINA SKOBELNEGA STROJA V avgustu letos je neznani storilec iz delavnice tesarskega obrtnika Alojza Rebolja iz Sel pri Šmarju ukradel ročni skobelni stroj znamke Holzer in vrtalni stroj posebne izdelave oz. izvedbe za vrtanje lesenih strešnih konstrukcij. Skupna vrednost obeh strojev znaša 150.000 din. • REZULTATI AKCIJE »Brezhibno vozilo je varno vozilo« Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Grosuplje je v času od 29. 9. do 1. 10. 1981 otvaniziral prometno preventivno akcijo »Brezhibno vozilo je varno vozilo“. Pri izvedbi akdje so med drugimi sodelovali ZSAM Ivančna gorica, ZSAM Grosuplje, AMD Šentvid pri Stični, zlasti pa se je izkazala Transportna oiganizadja ..Avtopre-voz, Ivančna gorica, kije dala na razpolago prostore, naprave in strokovni kader za pregled vozil. Akdja je zajela osebne avtomobile v družbeni in zasebni lasti. Vozniki so imeli priložnost, da se brezplačno prepričajo o tehnični brezhibnosti svojih jeklenih konjičkov. Rezultati akdje so pokazali, da se vozniki premalo zavedamo, kako velikega pomena je tehnična brezhibnost vozil in uporaba varnostnih pasov za varnost v prometu, saj je bilo 53 % pregledanih vozil tehnično neizpravnih, med ugotovljenimi napakami pa so prednjačile napake na zavornem mehanizmu (27 %). Varnostne pasove uporablja redno le 10 % voznikov, skoraj polovica voznikov pa varnostnega pasu sploh nikoli ne uporablja. Oddelek za notranje zadeve V___________________________________________________________J Javne prireditve je treba priglasiti Združevanje občanov je njihova ustavna pravica, vendar mora biti organizirano in v skladu z zakonom. Zakon nalaga, da je treba vse javne prireditve in zborovanja priglasiti pristojnemu organu za notranje zadeve, v določenih primerih pa zaprositi za ustrezno dovoljenje. Praksa kaže, da organizatorji to dolžnost večkrat opuščajo. Oddelek za notranje zadeve, kije pristojen za izvajanje predpisov in odgovoren za stanje na tem področju ponovno seznanja debvne ljudi in občane z nekaterimi določbami zakona o javnih shodih in javnih prireditvah. Organizator mora javno prireditev priglasiti najpozneje pet dni pred nameravano prireditvijo. Za javno prireditev štejejo naslednje prireditve: gledališke predstave, ki so izvajane izven matičnega gledališča (vsa gostovanja gledališč), vse športne prireditve, razstave, veselice, proslave, znanstvene, tehnične in druge zabavne prireditve, kjer je dostop k prireditvi dovoljen vsakomur. Priglasitev ni potrebna za javne prireditve, ki jih organizirajo organizacije združenega dela in druge organizacije v svojih osnovnih prostorih. Priglasitev v teh primerih je potrebna le, če zgoraj navedeni organizatorji prirejajo telesno-vzgojne ali zabavne prireditve. V priglasitvi, ki se opravi pri oddelku za notranje zadeve je potrebno navesti podatke o sklicatelju javne prireditve, kraj, čas In trajanje prireditve; organizator pa je dolžan določiti osebo, ki bo vodila javni shod oz. prireditev. Vodja shoda je odgovoren za pravilen potek shoda oz. prireditve ter red na shodu. Z odgovornim obnašanjem vseh družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev, delovnih organizacij, krajevnin skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter gostincev je možna urejenost tega področja družbenega življenja v naši občini, brez uporabe kazenskih sankcij. S tem pa bo omogočen popoln pregled nad izredno obsežno aktivnostjo in ustvarjalnostjo naših delovnih ljudi in občanov. Oddelek za notranje zadeve Omejevanje naložb Ena bistvenih nalog pri nadaljnjem uresničevanju stabilizacije gospodarstva je vsekakor zmanjšanje naložb glede na to, da vse preveč postopku sprejeli zakon o družbenih sredstev za gradnjo določe: delom Da bi začasni pre^o\«d^razpolaganja^ < zmanjšali investicijska'vlaganja, je potrebno ponovno oceniti vse naložbe ter jih po potrebi skrčiti, ustaviti ali celo odložiti. Po podatkih lionov din. Med temi investicijami ie nekaj že dokončanih, večina pa bo dokončana v letošnjem letu. Nedvomno pa bo potrebno po ponovni presoji odložiti nekatere negospodarske investicije in tudi tiste spodarske investicije, ki niso namenjene izvozu oziroma povečanju oizvodnje hrane ter tako prispevati svoj delež k stabilizaciji. novni |0! pro Tehnični pregledi Obveščamo vse lastnike kmetijskih traktorjev, traktorskih priklopnikov in motornih koles, da v zimskih mesecih to je v decembru, januarju in februarju na območju občine Grosuplje ne bo tehničnih pregledov. Glede na to, da so tehnični pregledi na prostem, jih v zimskem času zaradi neugodnih vremenskih razmer ni mogoče izvajati. Redno se bodo pričeli vršiti zopet v marcu prihodnjega leta. Oddelek za notranje zadeve Po osebne izkaznice na uradne dneve Ker so izkušnje v mesecu oktobru in novembru pokazale, da se občani za zamenjavo osebnih izjaznic ne držijo razporeda, katerega je oddelek za notranje zadeve pripravil za KS Grosuplje se bodo do nadaljnjega osebne izkaznice zamenjevale na uradne dneve to je v ponedeljek od 8. — 15. ure sredo od 8. - 17. ure in petek od 8. - 15. ure Želimo, da občani čimprej zamenjajo osebno izkaznico, ker bo sicer v zadnjem letu precejšnji naval in dolga doba čakanja. Oddelek za notranje zadeve STARŠI! 1 Promet v naši občini nenehno narašča, zato je nevarnost na cesti vsak dan večja. Skrb za varnost otrok na cesti je vaša in naša družbena obveza. Zdrav otrok je največje bogastvo vsake družine in hkrati družbene skupnosti, zato z vami delimo skrb za njihovo prometno varnost. Za sodoben cestni promet so otroci potrebni vzgoje in znanja, Id jim ga ne more dati le šola, temveč tudi starši in okolica v kateri živi ZATO PREMI S UTE: Ali ste izbrali za svojega otroka najbolj varno, če tudi daljšo pot do šole? Ali ste mu opisali njegovo pot do šole, in ga dovolj dolgo spremljali na tej poti? Bodimo otrokom zgled pravilnega ravnanja na cesti kot vozniki, kolesarji in pešci. Tega ne pozabimo tudi tedaj, ko se nam mudi na delo ali nujen opravek. SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU V________________________________________________________J Potni listi Oddelek za notranje zadeve občine Grosuplje ugotavlja, da občani vse več potnih listov izgubijo, pogrešijo ali kako drugače ostanejo brez njih. Iz teh razlogov dajemo občanom nekaj nasvetov: - Potni list je dokument za prehod državne meje SFRJ in prebivanja v tujini. V tujini z njim dokazujemo istovetnost in državljanjstvo SFRJ. - Potni list doma in v tujini skrbno hranite. - Nosite ga s seboj, samo kadar ga potrebujete. - Potnega lista ne nosite v zunanjih žepm oblačil in ne v odprtih torbicah! - Ne puščajte ga v avtomobilu! - Potni list na potovanju in v domovini ne dajte v hrambo drugi osebi. - Po vrnitvi iz tujine ali po uporabi potni list shranite na varnem kraju v stanovanju, da do njega ne pridejo otroci, ki ga lahko poškodujejo, ali tine osebe, ki bi ga lahko zlorabile. - S skrbnim čuvanjem potnega lista boste preprečili krajo ali izgubo potnega lista, s tem pa tudi nepotrebna pota m stroške pri nabavi duplikata potnega lista. - Pravice in dolžnosti v zvezi s potnim listom so navedene na njegovi zadnji notranji strani. Oddelek za notranje zadeve PROGRAM KINEMATOGRAFIJE ZA DECEMBER 1981 M C 3. Grosuplje Italijanski gbsbeni film S 5. Podtabor TRAVOLTIADA N 5. Dobrepolje P 4. Dobrepolje Ameriška socialna drama N 6. Grosuplje NORMA RAE N 6. Ivančna gorica P 4. Ivančna gorica Kanadski barvni detektivski film S 5. Grosuplje SHERLOCK HOLMES IN JACK RAZPARAC N 6. Dobrepolje č 10. Grosuplje S 12. Podtabor N 13. Dobrepolje Angleška barvna seks komedija SUPER MOŠKI P 11. Dobrepo^e Kanadska barvna drama N 13. Grosuplje TEK JE MOJE ŽIVLJENJE N 13. Ivančna gorica P S N 11. Ivančna gorica Ameriška barvna kriminalka 12. Grosuplje SUROVO MAŠČEVANJE 13. Dobrepolje P 18. Dobrepolje Francoska barvna psiho drama S 19. Podtabor ZLOČIN BREZ STRASTI N 20. Grosuplje N 20. Ivančna gorica P 18. Ivančna gorica Ameriški barvni glasbeni film S 19. Grosuplje TA VRAŽJI JAZZ N 20. Dobrepolje C 24. Grosuplje S 26. Podtabor N 27. Dobrepo^e Ameriška barvna komedija VSE KAR STE ŽELELI VEDETI O SEKSU, PA SE NISTE UPALI VPRAŠATI P 25. Ivančna gorica Ameriški barvni pustolovski film S 26. Grosuplje BEGAVEC SAM N 27. Dobrepolje P 25. Dobrepolje Italijanska barvna ljubezenskadrama N 27. Grosuplje POTOVANJE Z ANITO N 27. Ivančna gorica Filma .Super moški" in „Vse kar ste želeli vedeti o seksu" nista primerna za otroke. Zaradi velike dolžine so zvišane cene lanovstopnicam za film „Begavec *am‘‘ in »Zločin brez strasti" na 25-in 30.-din. KINOPREDSTAVE: Grosuplje četrtek ob 19. uri sobota ob 2Q.uri in nedelja ob 16,uri Podtabor sobota ob I8,uri Dobrepolje petek ob 19,30 nedelja ob 15,00 in 19,30 Ivančna gorica petek ob 19,30 in nedelja ob 18,30 uri VSEM KINOOBISKOVALCEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1982! / N Želite presenetiti z naravno zagorelostjo obraza? Osvežiti utrujen videz vaše kože? Do novega leta po ugodni reklamni ceni v KOZMETIČNEM SALONU SILVE GLAVAN V GROSUPLJEM, BRINJE c. 1/47 vsak dan od 13. do 19. ure. Telefon številka: 772-132 V_______________________________________________J TEMELJNO SODIŠČE V LJUBLJANI ENOTA V GROSUPLJEM RAZPORED DEŽURSTVA SODNIKOV ZA NUDENJE PRAVNE POMOČI GROSUPLJE 25. 11. 1981 od 8. do 12. ure sodnica Mirjana Kranjčevič od 15. do 16.30 sodnica Mirjana Kranjčevič, vodja enote Gojka JelencGolob 2. 12.1981 od 8. do 12. ure sodnica Ladislava Polončič od 15. do 16.30 sodnica Ladislava Polončič, sodnica Mirjana Kranjčevič 9. 12. 1981 , od 8. do 12. ure sodnik Gorazd Kobler od 15. do 16.30 sodnik Gorazd Kobler, sodnica Ladislava Polončič 16. 12.1981 od 8. do 12. ure vodja enote Gojka Jelenc-Golob od 15. do 16.30 vodja enote Gojka Jelenc-Golob, sodnik Gorazd Kobler IVANČNA GORICA od 8. do 12. ure 2. 12. 1981 sodnica Mirjana Kranjčevič 16. 12. 1981 sodnik Gorazd Kobler VETERINARSKI ZAVOD KRIM GROSUPLJE GROSUPLJE RAZPORED SLUŽBE STALNE PRIPRAVLJENOSTI VETERINARJEV V DECEMBRU Za m^jne veterinarske Intervencije na območju občine Grosuplje je v stalni pripravljenosti od 14. do 7. ure naslednjega dne 1 diplomirani veterinar, z izjemo nedelje in praznikov, ko stalna pripravljenost traja od 14. ure od sobote, oz. predprazničnega dne do 7. ure v ponedeljek oz. dne po prazniku: 20. 11. od 14. ure do 1. 12. do 7. ure vet. Z. Vukelič tel.: 771-188 1. 12. od 14. ure do 4. 12. do 7. ure vet. M. Pangerc tel.: 783-111 4. 12. od 14. ure do 11. 12. do 7. ure vet. J. Žitnik tel.: 772-991 11. 12. od 14. ure do 18. 12. do 7. ure vet. Z. Vukelič tel.: 771-188 18. 12. od 14. ure do 2S. 12. do 7. ure vet. M. Pangerc tel.: 783-111 25. 12. od 14. ure do 31. 12. do 7. ure vet. J. Žitnik tel.: 772-991 31. 12. od 14. ure do 8. 1. 82 do 7 ure vet. M. Pangerc tel.: 783-111 Dobrepoljci v Kostanjevici Predstavniki krajevne skupnosti Videm-Dobrepolje, dekliški zbor in dobrepoljski oktet so 23. oktobra obiskali KS Kostanjevica, kije tega dne praznovala svoj krajevni praznik. KS Kostanjevica, je namreč naša pobratena KS, saj smo letos ob Tednu oživljanja tradicij NOB podpisali svečano listino o pobratenju. Obe KS je združila življenjska pot umetnikov, slikaijev bratov Kralj, ki sta rojena v Dobrepolju, večji del svojega življenja pa sta preživela v Kostanjevici, kjer sta ustvarila tudi svoja naj lepša dela. Udeležili smo se slavnostne seje KS Kostanjevica na kateri sta predsednika skupščin obeh krajevnih skupnosti še enkrat podpisala listino o pobratenju, ki bo še bolj zbližala krajevni skupnosti. Po slavnostni seji smo imeli tovariško srečanje, ki je pokazab, da naše pobratenje niso zaolj črke na papirju, ampak, da si želimo tesnejših stikov, izmenjav izkušenj m čimveč obojestranskih obiskov. Vesna Colič F ""eN* 60*'° transportno podjeije AVTOPREVOZ po. 61295 IVANČNA GORICA TEKOČI RAČUN: 50130- 601-31177 SDK GROSUPLJE UPRAVA: ceotrala (061) 783 021.783157 telei 31 SSO.VUATP IVG fjt. direktor 783 134 'tV promet 783 130 raiunovodja 783 123 POSLOVALNICE: 8E0GRAD 1011) 653584. 651 194 ZAGREB (041) 223 333 . 223 524 , 223 835 C /tele«/ 21 720. TU AT IGOR LJUBLJANA (061) 315052. 324 358 RIJEKA (051) 23694! 31557 /tele«/ 24 456. YU Al P IGRI Kolektiv transportnega podjetja »AVTOPREVOZ« Ivančna gorica čestita ob 29. novembru — DNEVU REPUBLIKE vsem občanom OPRAVLJA PREVOZE TOVORA V DOMAČEM JAVNEM CESTNEM PROMETU TER VRŠI POPRAVILA VSEH VRST MOTORNIH VOZIL KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE RAZPORED DE ŽURNE SL UŽBE ZA VODOVODE KOMUNALNEGA PODJETJA GROSUPUE Kličite telefon: 771-037 aU 772-311 Dežurstvo Dežurna Vodja strojnik Odgovorni v DO za delo od - do vodovodne ■ - ekipe ekipa dežurnih ekip «,3. 11.-30.11. 1. 12. - 6. 12. St. 1 Šinkovec Slavko St. 2 Miklavčič Janez Hribar Krašovec 7. 12.-13. 12. St. 3 Selišnik Franc Avgust Anton 14. 12. - 20. 11 St. 4 Adamič Ciril 21. 12.-27. 12. St. 5 Murn Matija 28.12.- 3.1.82 #.6 Lekan Jože 4. 1. - 10. 1. št. 1 Šinkovec Slavko Perčič Jože Mole Jože 11. 1.-17. 1. St. 2 Miklavčič Janez lesnlna, UMtUNA ORGANIZACIJA ZOR.JZtNRiA 01 . r SPLOŠNO MIZARSTVO GROSUPLJE Cesta na Krko 38 61290 Grosuplje Čestita vsem delovnim ljudem in občanom ob prazniku republike — 29. novembru OIMKslSii elektrotehniško podjetje grosuplje' pozd elektroservice m projektiramo, izvajamo in montiramo elektroinstalacije jakega in šibkega toka, razne naprave z avtomatiko, strelovode, trato postaje, skupinske antenske naprave, avtomatske telefonske centrale, servis in popravila. r. '/■'!!, n' /Pft\ Pr°lel---------------------------------------------------------—------------------------ nase skupnost DOPISUJTE Pohod po poteh heroja Ibarja V dneh 29. in 30. oktobra smo se pohodniki Mladinskega pohorskega pohodnega bataljona (MPPB) skupaj s pohodniki iz občine Trebnje udeležili občinskega pohoda „Po poteh heroja Ibra”. Pot srno začeli 29. oktobra v Ivančni gorici, nadaljevali preko Muljave, Krke in nato prispeli v Hočevie. Prijazni domačini so nam pripravili večerjo in prenočišča. Se | prej smo se ob tabornem ognju pogovarjali s prebivalci Hočevja in z borcem Tomšičeve brigade, tov. Strnadom. Drugi dan smo pot nadaljevali do Javh, kjer smo si ogledali prostor, Iger je bila partizanska bolnica. Nekaj zanimivih dogodkov iz NOB nam je povedal predstavnik ZZB NOV tov. Hinko Kavčič. Z Javh smo se napotili v Predstruge, lqer smo prisostvovali komemoraciji ob grobnici padlih borcev in spomeniku narodnega Iteroja Jožeta Kadunca—Ibra. Pohod smo zakjučUi v Ponikvah,kjer smo imeli tovariško srečanje v DVZ Pbnikve. Vesna COLIC Prometni znaki ao namenjeni ve^i varnosti v cestnem prometu. Nekaterim pa, kot kaže, znaki ob cestah niso všeč. Tako so že nekaj časa poškodovane table ob cesti Peroro — Polica. Doslej neznani storilci so začeli pri smerokazu, nada-IjevaH pri opozorilu za oster ovinek (na sliki)... Kdo bo tdcrepal in kdo bo popravil oznake? i mSA SKUPNOST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE ŠTEVILKA 11 DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE NOVEMBER 1981 PREDLOG NOVE GLAVEI Časopisa PRIZNANJE krajevne skupnosti DO SGP Grosuplje Na slavnostni seji skupščine Krajevne skupnosti Grosuplje, ki je bila dne 28. 10. 1981 v počastitev praznika Krajevne skupnosti občine Grosuplje, je bilo podeljeno Splošnemu gradbenemu podjetju Grosuplje »PRIZNANJE" za dolgoletno aktivno sodelovanje s strani KS Grosuplje. V kolektivu SGP Grosuplje smatramo, da ima podelitev takega priznanja poseben, iijemen in zeb gbbok pomen. Menimo in to ne brez delčka ponosa, da prihaja do takih podelitev zeb redko in v izjemnih primerih. To je tudi potrdib, da so ustvarjene koristne povezave med združenim debm in Krajevnimi skupnosti in to na različnih področjih dela. Ko razmigamo o življenju in delu v nekem urbanem okolju nikakor ne moremo mimo usklajenega dela med gospodarstvom in proizvodnjo na eni strani ter krajevno samoupravo, ki povezuje in vsklajuje dejansko vse ostab dogajanje takega urbanega okotya. Parola, ki jo khko večkrat slišimo »DELAJMO ZA BOLJŠI JUTRI" naj ne bo samo parola, ampak tudi dejstvo, ob katerem moramo vedeti, da delamo v proizvodnji tudi za tisti drugi del, v katerega se vračamo z dela v tovarnah, ; iz gradbišč ali iz pisarn in v katerem živimo tako in v takem okolju, kakršnega smo si sami ustvarili. To priznanje ima za AGP Grosuplje nekakšen gbb^i pomen, saj so se za izročitev tega odbčili neposredno krajani Grosuplja, v katerega *edi deluje in ustvarja DO SGP Grosuplje - 2707 delavcev in 277 štipendistov. Franc BABNIK Ustanovljena OOZSMS , SGP Grosuplje_________ V petek, 6. 11. 1981 ob 14,00 uri so se na ustatiovni konferenci ZSMS Debvne skupnosti skupne službe v SGP Grosuplje sestali mladi omenjene delovne skupnosti. Sami so namreč ugotovili, da je v DSSS kar 46 mladincev, zato je bib nujno, da začnejo organizirano debvati. Sicer pa so pogovori o ustanovitvi osnovne organizacije ZSMS potekali že dalj časa. Z anketo, ki jo je pripravil in mladim posredoval iniciativni odbor, je le^ta ugotovil, katera področja mladino v DSSS najbolj zanimajo. Tako so na ustanovni konferenci, ki sta se je udeležib tudi predstavnika ZK DO Ranico Krašič in Bogdan Korošec ter predsednik občinske konference ZSMS Jože Novak že imeli ‘okvirno dobčenp aktivno debvanje. Izvolili so tudi vodstvo OOZSMS DSSS in sicer: za predsednika Samota Marna, Anico Grandovec za podpredsednika in Jožeta Logarja za sekretarja, za člane predsedstva pa: Jožeta Baranašiča, Nevenko Mesojedec, Branko Jeršin, Angelco Javornik, Ivico Jlren, Sonjo Valentinčič, Tatjano štupnik, Tatjano Petek in Dušana Bariča. PO sklepu ustanovne konference se mora predsedstvo sestati še v novembru m izdelati natančnejši plan dela in pravila o delovanju 00 ZSMS. fti tem - začetnem delu, kjer najbrž ne bo šb brez težav, je pomoč novoustanovljeni mladinski organizaciji, predvsem pa njenemu vodstvu, v imenu občinske konference ZSMS, obljubil tudi predsednik Jože Novak. Upamo, da bodo mladi v DSSS odslej bolj aktivni in,da je ta ustanovitev vzpodbuda tudi mladini v drugih OZD, kjer mladi delajo, pa tudi nimajo svojih mladinskih organizacij. ALENKA ADAMIČ naša skupnost Izdala: občinska konferenca SZDL Grosuplje, Kolodvorska 2, telefon: 771-088. Ureja uredniški odbor. Glevni urednik: Vinko Blatnik {telefon: 771-088), odgovorni urednik: Ivo Brečič (telefon: 323-841). Priprave aa tisk; Dnevnik — IBM, tlak: tlakama Ljudske pravice, Ljubljana. Redakcija zaključeiia: 9.11.1981. Izhaja enkrat meacčno. Rok od Uo v in fotogrs-flj u« vračamo. Uradnih dopiaov ne lektoriramo. Prispevke za tekočo številko sprejemamo na naslov uredništva do S. v me* seču. Po mnenju republiškega komiteja za informiranje SRS st. 421-1/72 šteje jtiasilo med proizvode za Katere se ne pla- Izvršen setveni plan V akciji za jesensko setev pšenice v naši občini smo dosegli ugodne rezultate. Obveznost za oddajo 532 ton pšenice v občini Grosuplje ni majhna, zato smo morali usmeriti vse napore, da s pšenico - kvalitetno zasejemo čim večje površine. V družbenem sektorju je bib posejanih 58 ha površin, v zasebnem pa 100 ha površin. To nam daje realne možnosti, da bomo predvidene obveznosti po pridelku pšenice presegli. Zlasti veliko naporov » vbžile kmetijske zadruge, ki so s svojimi kooperanti sklenile 218 kooperacijskih pogodb za 200 ton pšenice, fted vidoma naj biti kooperanti oddali pšenico kmetijski zadrugi, le-ta pa žitno predebvalni skupnosti. J. B. Mladost v pesmi, besedi in spretnosti Zaključna občinska prireditev »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti", kije prikaz dejavnosti mladih vobčini v povezavi z JLA, je bila letos 14; novembra v Višnji gori. Poleg kuhurnega programa, je bila osrednja točka prireditve kviz z nastavom »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti". Najboljši tekmovalci bodo nastopili na regijskem tekmovanju v Ribnici. Marljivi organizatorji v Višnji gori so v sodebvanju z občinsko konferenco ZSMS Grosuplje pripraviU tudi tri razstave: Mladinsko prostovoljno deb v občini Grosuplje, Dela mladih likovnikov in Ročna dela mladink Dekliškega vrgajališča Višnja gora. N. V finalu so nastopile ekipe osnovne šole Smatje-Sap, Dekliškega vzgajališča Višnja gora in mladih iz krgjevne skupnosti Ivančna gorica. Zmagala je ekipa Ivančna gorica, sledile pa so ji ekipe Smarje-Sapa in Dekliškega vzgajališča. Zmagovalno ekipo (na sliki) so sestavljali: Bojan Žnideršič, Nataša Škafar, Tatjana Rojec in vojak Staniša Tomič. Čestitamo in želimo veliko uspeha na regijskem tekmovanju.