Poštnina plačana v goiomnt
MiarutorsM
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 176	Maribor,	torek	5.	avgusta	1930	»
'*haja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnsm ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 mesačno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13
Oglasi po larifu
Oglate sprejama tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4
Kočevska šeststoletnica in naša Koroška
. Te dni so slavili Kočevarji šeststo-tetnico svoje preselitve iz nemškega Severa na slovenski jug:. Nekateri si-c?r trdijo, da bi morali Kočevarji sla-Vlti že sedemstoletni jubilej; drugi pa so zopet mnenja, da so si celo za šest-pHetnico vzeli par desetletji predujma. Torej glede prave letnice pri-^0cla si niso vsi na čistem. Sicer je zlasti za nas na severni jezikovni docela postranskega pomena, ali j®, Se Nemci priselili na Kočevsko sto * Preje ali pa pozneje. Za nas je va-j“° to-le dejstvo: Peščica Nemcev se ijma* in ohranila svojo lastno Slr! ua*nost neokrnjeno v sredini ča<;	cev na^ p0* tisočletja! V tem
sfn Da se ’ie na^a severna narodno-p v® meja pomaknila vsled nemškega ^.‘‘■ska daleč proti jugu in je v tej do-v na stotisoče našega naroda utonilo jamskem morju!
Dnt °t°vitev tCRa dejstva je važna in s*la f.kna pri nas zlasti sedaj, ko pro-in 'a.^o Nemci desetletnico krivične nasilne plebiscitne zmage na sionskem Koroškem ter pripravljajo Za Priključitev tudi tega našega -ernija ^ ve]j^i Nemčiji. Nemški Ko-, Varii kot neznaten otoček brez vsa-lera Za,edia so se ohranili skozi sto-.slovenska fronta z velikim zale-fpr Da se ie umikala in prepuščala in ljudstvo nasprotniku, san dejstvo govori dovolj jasno ne •j' nam Slovencem na severni me-^ .ampak tudi Nemcem na tej in na ‘strani mejnih kolov, kdo je izvajal pn le i» pritisk iti kdo se je branil, v v® nam, kako smo postopali Sloje dC.i H^Pram nemški manjšini, in kako šiiia -po krajih nemška manj stva
Predsednik vlade v Dalmaciji
ODISK V DUBROVNIKU, KOTORU IN CETINJU. -
VOR V DUBROVNIKU.
PROGRAMATIČEN GO-
DUBROVNIK, 5. avg. Predvčeraj je prispel min. preds. general Živkovič^z vojno ladjo »Hvar« v gruško pristanišče in se z avtomobilom odpeljal v Dubrovnik, ki je bil v zastavah, na ulicah pa so množice naroda predsednika navdušeno pozdravljale. Predsednik si je ogledal u-rade in zavode in prisostvoval svečani seji obč. sveta. Nato se je z motornim čolnom vrnil na ladjo.
KOTOR, 5. avg. Včeraj zjutraj je predsednik vlade dospel semkaj in odtod na Cetinje. V Cetinju se je vršil opoldne banket, po katerem se je predsednik vrnil v Kotor in Dubrovnik, j DUBROVNIK, 5. avg. Sinoči je min. ! predsednik general ŽivkoviS v gruški j luki na bojni ladji »Hvar« priredil ban-i ket, katerega se je udeležilo krog 50 naj-I odličnejših povabljenih dubrovniških me-jščartov. Predsednik vlade je imel nago-j vor, v katerem je povdari! svoje veselje, | da more bivati v zgodovinskem Dubrov-■ niku, prvem žarišču jugoslovanske kuitu-ire in jugoslovenske misli, r-'.rovčani so ! vsikdar vztrajno in žilavo branili svojo j samostojnost pred tujimi vpadi. Prepričan je, da bodo tudi sedaj v svobodni domovini imeli dovolj moči in sposobnosti,
da bodo proti plemenskemu in verskemu obeležju prošlosti branili narodno ediu-stvo ter iskreno sodelovali pri konsolidaciji Jugoslavije v smislu velikih idej manifesta Nj. Vel. kralja z dne 6. jan. 1929, ki pomenijo prelom z vsemi zablodami in pogreškami prošlosti in združitev vseh narodnih sil za edinstvo naroda, za veličino in moč naše jugoslovenske domovine. Po manifestu z dne 6. jan., ki je prekinil brezplodne boje, po zakonu od 3. oktobra, ki je utrdil notranje ustroj-stvo države, in po deklaraciji vlade od 4. julija je jasno, da vlada ne bo odstopila cd začrtanih ciljev in da se moramo zbrati k sodelovanju vsi patrijotični elementi države, da se ne smemo več baviti s starimi računi iz dobe pred 4. julijem, in da bo moral po tem dnevu vsakdo za \se ono, kar bi ne bilo v službi resnične in udane jugoslovenske misli in kar bi ne odgovarjalo spoštovanju državnega ustrojstva ter ne podpiralo sedajnega pravnega reda, nosili posledice svojega slabega dela.
Gostje so sprejeli nagovor z velikim navdušenjem. O polnoči je ladja odplula s predsednikom proti Kotoru.
Za stol v Vmtaiki banji
JUGOŠLOVENSKA IN BOLGARSK A KOMISIJA POSLALI PO NOVE j INSTRUKCIJE. - BOLGARSKI DE LEGATI SE ČUDIJO NAPREDKU V
NAŠIH KRAJIH.
a s slovensko večino. Tega dej-
]fa7 X1?0 m°re nihče predrugačiti in po-toliv* .v.drugi luči, pa naj pride še s trj ;lrni izgovori in ouraviČbami. Po
ot (^c £a šc danes ohranjeni nemški »a d !,a Kočevskem na eni strani, Venili Pa pričajo dovolj glasno slo-'danf j 'pena krajev na oni strani se-neJ,e. državne,meje, da so bili ti kraji v0jt, na^’’ slovenski. Izid svetovne *emi^ nanl n* nr'!iwel niti pedi tuje ^,e’ Pač pa je nam odtrgal — tudi VCvcru — velike komplekse naše T0 . llske grude, z našlni narodom. fyeJe Potreba pribiti, ker je mnogo danes doccla zmotnega ska v?"'a’ da je bila Spodnja Stajer-iTipci .lTlc.cn’ ugrabljena in niso redki Vednšovinistični utopisti, ki še jo k ”, sanjarijo o tem, kako in keda.i pD°do rešili.
Cev v c'a sc levilo kočevskih Nem leta v z,adn.iem polstoletni od leta do od jn^ol10 holi krči ter je padlo že
tu J92lTV ,et" 188n-na 12-‘5(5S.V lc: Prjpišo ‘ J°da tega padca nikakor ni ampak + . a^resivnristl Slovencev, varjev t a^nemu izseljevanju Kočc-ter raznim drugim notranjim
BF.OGRAD, 5. avgusta. V delu ingo-sloveiisko-boigarske mešane komisije* ki zaseda v Vrnjački banji in ki razpravlja o 'ikvidaciji dvolastniških posestev ter o rešitvi raznih drugih vprašanj, ki so v zvezi z obmejnim prometom, je zadnje dni nas to: zastoj. Obe delegaciji ste zahtevali od svojih vlad novih navodil, po katera so odšli posebni kurirji.
Člani obeh komisij pa so medtem priredili več izletov v okolico. Bolgarski delegati se zelo čudijo naglemu napredku pokrajin, ki so bile v svetovni vojni opustošene, ki pa nudijo danes sliko zdravega gospodarskega in kulturnega razvoja.
Jutri bo komisija nadaljevala delo, ki bo trajalo predvidoma še precej časa.
modernizacija Plituičkih jezer Najmodernejše in najrazkošnejše zdravilišče v Jugoslaviji.
ZAGREB, 5. avg. Odbor strokovnjakov je izdelal velikopotezen načrt za modernizacijo in ureditev Plitvičklh jeze?. Svoječasno je bil v to svrho razpisan natečaj za načrt. Iz dospelih načrtov je bil sedaj sestavljen skupen načrt, ki predvideva zgradbo Kraljevskega dvorca, določa stil za zgradbe vil, deloma do-
mač jugoslovenski, deloma švicarski, regulacijo kraja, moderni letoviški dom z dvoranami za prireditve. Za poslovili svet je predviden poseben okraj, za ves okoliš pa uvedba vodovoda in kanalizacije. Nnčrt bo predložen vladi ter bo sporazumno rešeno finančno vprašanje. Potreben bo velik investicijski kapital. Plit-vička jezera pa bi postala na ta način najmodernejše in najrazkošnejše zdravilišče v Jugoslaviji.
Nou zakon o čržaunem suetu in upraunih sodiščih
BEOGRAD, 5. avg. Minister pravde je imenoval komisijo, ki ima nalogo, da sestavi načrt novega zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih. Predsednik komisije je dr. Ninko Perič, min. v p., člani pa: Mihajlo Poličevič, predsednik drž. sveta, Mihajlo Radivojevič in dr. Sagadin, člana drž. sveta, Mihajlo Ilič, prof. beograjske univerze, dr. Urbek, profesor zagrebške univerze, in dr. Milan Kugler, sodnik stola sedmorice.
gla zadržati niti bivša Avstrija. Kljub štetju po občevalnem jeziku in raznim drugim umetnim sredstvom, s katerim je forsirala nemški živelj, je padalo število nemških Kočevarjev od leta 1880. v vsakem desetletju približno za 2%, od 1. 1900. do 1910. pa celo za 6 odstotkov.
Tekom 30 let — od 1. 1880. do 1910. sc ie znižalo število nemških Kočevarjev za 9.76%. V istem času pa je padlo število koroških Slovencev od 85.000 v 1. 19S0. na 66.000 v 1. 1910., t. j. za dobrih 17%. Tako se je godilo pod Avstrijo! In vendar je znano, da
■^antnJcr 111pr' njintf samimi. Kort-..- ..................—	---------- .
lcKa padanja njih števila ni mo-Itako Kakor Kočevarji, ampak so ostali
• i sc
koroški Slovenci niso izseljevali
na rodni grudi. Poleg vsega tega je še potreba upoštevati dejstvo, da se Slovenci hitreje množijo nego Nemci. V tem oziru ni po prevratu na Koroškem prav nič boljše, kakor je bilo pod rajno monarhijo, ampak še mnogo slabše. Saj je število Slovencev padlo od 1. 1910. do 1923. za nadaljnih dobrih 15%. — Torej je tekom 40 let število koroških Slovencev padlo za celih 32.2% in seveda število Nemcev za joliko poskočilo!
Ali je ta padec na etii strani in prirastek na drugi strani naraven in pravičen?
Na to naj odgovore pri plebiscitnih proslavah!
Pregled samoupravnih računov.
Ministrstvo financ je izdalo vsem finančnim direkcijam naredbo, naj se čim prej izvrši pregled vseh občinskih in samoupravnih računov. Ta pregled je nujno potreben zaradi splošne ureditve finančnega stanja samoupravnih teles.
Hrana za našo vojsko
se bo v bodoče po naredbi ministra vojske in mornarice dobavljala neposredno od producentov na tržišču. V vseh gospodarskih centrih so ustanovljene posebne komisije, ki bodo po vsakokratni tržni ceni dobavljale potrebščine za vojsko. To se nanaša zlasti na vse vrste žita, seno in koruzo. Na ta način bodo mnogo pridobili producenti, ki so jih doslej izrabljali prekupčevalci. Ostale potrebščine za vojsko pa se bodo dobavljale po dražbi.
Več kovanega denarja
dobimo v kratkem. V ministrstvu trgov!« ne imajo pripravljen predlog za uvedbo srebrnih' novcev po deset dinarjev. Za enkrat bi se dalo v promet tega kovanega denarja za eno miljardo dinarjev. Kovali ga bodo v naši lastni kovnici na TopČideru ter bo imela država pri tem 40 odstotkov dobička. Tudi drobiž iz nikla po 10 par nameravajo v kratkem izdati.
Smrtna kosa.
Danes je umrl v 72. letu starosti g. Ivan Filiplič, upokojeni nadzornik mariborske kaznilnice. Pogreb bo v četrtek ob 10. iz mrtvašnice na Pobrežju. Blag mu spomin!
Toča na .južnem Pohorju.
Kakor nam pripovedujejo kmetje \z Visol in Tinja, je pretekli teden od srede na četrtek ponoči potolkla toča tamošnje vinograde in sadonosnike. Kmetje, ki so se veselili lepega letošnjega pridelka, so razočarani, ker jim je toča uničila več kot četrtino pridelka. Še nekaj takih neviht in z Bogom vino!
Vlomilci v šoli.
Pred nekaj dnevi so vlomili v poslopje narodne šole na Ruški cesti, dosedaj še neznani lopovi. Iz IV-b razreda so odnesli šolski zapisnik. 28 šolskih ravnil. 40 peresnikov, 2 učni knjigi, 50 šolskih cvezkov, iz zbornice v II. nadstropju pa mizarski skobelj, 2 mizarski dleti, sveder in drugo podobno orodje. Po pripovedovanju šol skega sluge, je morala biti izvršena tatvina pri belem dnevu.
Kolo je izginilo včeraj okoli polune ključavničarju Alojziju Žegi, ko je bil na obedu v javni kuhinji tia Slomškovem trgu Ukradel 20 metrov verig.
Prevozniku Rudolfu Rusu je neznanec ukradel v petek dne 1. t. m. raz voz na travniku v Linhartovi ulici troje verig v skupni dojžini ?2 me* l trov.
'
Strafl t
MarlRorsM V P 'č F P fl l V T.Trs
V Mariboru, 'dne 5. VIII. 1930.
Krili in težave Kdbancev
POPOTNI VTISI. - »TAJFUN«. — ŠE NTLOVRENŠKI BROD NE VOZI. -NEPRILIKE. — FALA IN TUJSKI PRO MET. - PROBLEM KOBANSKIH CEST. UPRAVIČENE ŽELJE OBMEJNEGA LJUDSTVA.
Pravijo, da meja ni varna, če je narod-prosvetno, kulturno in gospodarsko zaostala. Ce pa ni varna, tudi zaledje ni zavarovano. V tem oziru se je baje od strani zaledja mnogo grešilo in smo po 12 letih za naše obmejno ozemlje zelo malo storili. Pa sem sklenil, da jo mahnem med naše mejaše in sc o njihovih križih in težavah prepričam na lastne oči in na lastna ušesa — vse to na licu mesta. Morda se še da kaj popraviti. Sicer pa to zahtevajo interesi naše varnosti, ki je z mejo v najtesnejši zvezi!
Popoldanski koroški vlak je bi! natrpan, čeprav je vozil na navaden delavnik — četrtek. Trgovci, gostilničarji, lesni trgovci in splavarji so razpravljali o vsa-kojakih nesrečah, ki so na dnevnem redu. Pri Limbušu je pričel pihati »tajfun«, ki je vzbudil občo pozornost: Žitne kope so frčale po zraku, drevje se je klanjalo do tal, oleandri na bistriški postaji so omagali in se prekucnili po peronu. Potniki s Kobanskega in Pohorja so s strahom opazovali ta divji ples, češ — oklestil bo žlahtno sadje in morda izruval najlepše smreke, ki so še edini up na boljšo bodočnost .. •
»Sv. Lovrenc na Pohorju!« Izstopilo je pol ducata Duhovčanov in nekaj Kapeij-čanov, ki so se vračali po opravljenih poslih iz mesta. »Tajfun« jih očividno ni vznemirjal in radi so se zapletli v pogovor z menoj — tujcem, prijateljem obmejnih planin. »Da bi le bili kmalu doma!« je bila njihova edina želja. Šentlovrenški brod bi nas naj pripeljal na kobansko stran. Pa — oj groza. »Brod radi hudega vetra ne vozi!« je bil odgovor, ki je vplival uničujoč: že od ranega jutra so na nogah in slabotna starka še ni zavžila ničesar toplega! Burja pa je postajala vedno hujša, brodnik se ni udal niti lepim, niti hudim besedam obupanih Kobancev. Tudi onstran razburkane Drave so potniki in številni vozniki čakali na odrešenje, da pride vendar brod, saj že čakajo 2 uri nanj. Čakanje prav nič ni pomagalo; po enournem divjanju elementov se je divji ples še ojačil in s Kobanci, ki so hoteli še na vsak način pred mrakom domov, smo našli edino rešitev: Kapelj-čani peš po progi v Brezno, kjer je most, Duhovčani pa po progi na falski most, ki bo vsled viharja gotovo odprt. Prvi 9. drugi 5 km nepotrebne poti, kar sc baje
večkrat zgodi! Saj nihče ne misli na gradnjo prepotrebnega mostu, ki ga ni od Maribora do Brezna. Vse Kobansko je na tej črti že ob malih vodnih nezgodah ta-korckoč odrezano od zaledja, kar povzroča nešteto zamud in stroškov vsem, ki hočejo ne železnico. Potrpežljivo sem z Duhovčani obral mučno pot ob železniški progi. »Tajfun« se je z vso silo upiral v naše hrbte, dokler nas po poldrugo urnem maršu ni pustil čez most falske elektrarne, ki je sicer strogo zabranjen.
Željni kratkega počitka in okrepčila so Kobanci hoteli v gostilno pri elektrarni. »Gostilna začasno zaprta« je bil napis na vratih ličnega poslopja. Skoraj nisem mogel verjeti, saj vendar toliko govorimo o »tujskem prometu«! In če tu ob znameniti elektrarni, ki jo pride gledat nebroj tujcev, ne morejo primerno postreči gostom, zakaj torej toliko propagande o naših »krasotah« in »zanimivostih«! Gostilničar — bivši dobrovoljec in obmejni trgovec — mi je pojasnil, da je že pred mesecem prosil za dovoljenje točenja, pa še stvar ni rešena...
Kje ste propagatorji turizma in prijatelji naše meje?!
Na dolgi, enolični poti so mi mejaši potožili še to in ono: zaslužka in skromnega blagostanja ni več. Gozdovi, edini vir dohodkov, so sedaj malone brez vred nosti. Ko bi vsaj mogli priti enkrat do zgradnje boljših cest! Današnje so -.krajno slabe in deloma neuporabne, o čemer sem se prepričal v Sturmovi grabi, kjer se o »cesti« sploh govoriti ne more. In mostovi čez potoke! Smrtnonevarni so za človeka in živali in pomoč je nujno potrebna. Ne aidocesto temveč skromno, vsaj za gorske vozove brez nevarnosti uporabno cesto si želijo Kobanci! Žal je danes nimajo niti ob Čermenici, kjer se je pričelo preteklo leto že graditi, iz neznanih vzrokov so pa bila dela ustavljena. —
Dokler problem cest in mostov v našem najbližjem obmejnem predelu ne bo ugodno rešen, pač ne moremo računati na srečno obmejno prebivalstvo. Počasnost, zaostalost in mrtvilo nikdar ne bo v interesu naše narodne in državne meje, ki je za obstoj in za razvoj naroda vsekakor bolj važno kakor zaledje. -tor.
BUoriboroki iti dnemi drobiš
Zopet nezgoda mariborčana pri Bradcu
Kakor je davi že »Jutro« kratko poročalo, se je včeraj ponesrečil s svojim avto mobilom trgovec s šivalnimi stroji, motocikli in kolesi g. Alojzij Usar iz Maribora. Kakor doznavamo, sc je g. Usar v spremstvu svojega zelo previdnega šoferja vračal iz Gradca proti Mariboru. Pri Kalsdorfu sc je zaletel s vso silo v velik kilometerški kamen. Učinek je bil tako silen, da se je vozilo trikrat preobrnila h> pokopalo tako Usarja kakor šoferja Fišerja pod seboj. Avto se je popolnoma razbil. Oba ponesrečenca sta se s pomočjo drugih jedva izkopala iz neprijetne situacije, a sta dobila po izredno srečnem naključju koliUbrtoliko lahke poškodbe. Šofer je odnesel le nekoliko bunk in prask lažjega značaja, dočim čuti g. Usar bolečine v notranjih organih blizu jeter in v rebrih ter lažjo poškodbo na desni nogi. Nezgoda sc je zgodila zato, ker je odpovedala zavora. Ponesrečeni g. Usar je znan kot zelo previden vozač in je imel s seboj tudi šoferja enakih lastnosti. Kakor po čudnem naključju ali neki slutnji ni hotel g. Usar vzeti seboj na pot svojih — otročičev... Graški rešilni oddelek je nudil ponesrečencema prvo liomoČ in Usarja odpremil do Spilja, kjer ga je včeraj popoldne prevzelo mariborsko rešilno moštvo in odpremilo v domačo nego. _ Polomljeni avto so naložili na
neki tovorni avto in ga bo ponesrečeni šofer pripeljal danes v Maribor. Usarjevo stanje je zadovoljivo. —
U Rpače!
Da se omogoči tudi manj premožnim udeležba na prvi slov. veselici v Apačah, v nedeljo, dne 10. avg., imamo do sedaj na razpolago šc tri nadomestne (tovorne) avte s sedeži za voznino tja in nazaj v Maribor po 30 Din za osebo, za podeželske izletnike primerno matije. Prijave za Maribor v pisarni N. O. v Nar. domu, vsak dan od 18. do 20. ure; za deželo po dopisnici najpozneje do sobote 9. avg. (v nedeljo pošta ne posluje). Odhod iz Maribora (Nar. dom) v nedeljo točno ob 12.. vstop na vsaki postaji, kjer bo izvešena rdeča zastava, prihodov Apače po 14. uri. Odhod iz Apač ob 21. ali 22. liri. oziroma na občo zeljo kadarkoli prej. — Društva, povzročite čim večjo udeležbo za pro pagando in ugled slov. življa nasmeji!
Narodna Odbrana, Sokolska žima in klitb »Meja«.
Z dopusta
se je povrni! prvi državni pravdnih v Mariboru g. dr. Ivan Jančič in prevzel včeraj vodstvo poslov državnega tožilstva pri tukajšnjem 'okrožnem sodišču.
Tečaji za učitelje in učiteljice
kmetsko- in gospodinjsko - nadaljevalnih šol Dravske banovine, uvodni in metodični, se vrši od 18. do 29. avg. tl. in sicer za učitelje na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, za učiteljice pa na dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru. Prošnje je treba vložiti do 10. avg. neposredno na kmetijski oddelek banske uprave.
Enomesečni učiteljski tečaj za roko-tverni pouk
se vrši na deški meščanski šoli v Mariboru pod vodstvom g. ravn. Hu-meka. V tečaju je 25 učiteljev iz Drav ske banovine, večinoma iz Maribora in okolice. Zaključek tečaja bo 15. t. m.
S pešte.
• Nastavljeni sta Milena Auernikova in Amalija Volkova na glavni pošti v Mariboru, za pogodbenega poštarja S. C valite v Framu. Premeščene so uradnice: Fran Čiška Vrtačnikova iz Maribora v Litijo, Anica Škrbčeva iz Lilije na mariborsko glavno pošto, Pavla Kurinčičeva iz Maribora na Pragersko, Elizabeta Cafova iz Šoštanja v Mežo. — Izpit za administrativno službo I. kategorije je napravil uradnik v II-l Blaž Ukušič z mariborske kolodvorske pošte.
Borza dela v Mariboru,
Od 27. julija do 2. avgusta je iskalo dela 228 oseb, 154 moških in 74 žensk; 181 službenih mest je bilo prostih; dela je dobilo 94 moških in 48 žensk, torej 142 oseb; odpotovala sta 2; odpadlo jih je 29 in koncem tedna je bilo še 600 oseb v evidenci.
Preminula
jc v splošni bolnici mariborski v 71. letu starosti Marija Mclcer, vdova po upokojenem kapetanu. Pogreb bo jutri ob 17. iz mrtvašnice na Pobrežju.
Sprejem v I. letnik učiteljišč.
Po najnovejši naredbi ministrstva prosvete v Beogradu bo zdravstveni pregled učencev in učenk, ki se predhodno vpišejo v I. letnik učiteljišč, dne 14. in 15. septembra. Sprejemni izpiti se začnejo *17. septembra. Oni učenci in učenke, ki so položili nižji tečajni izpit na srednjih šolah, polagajo za sprejem samo pismeni izpit iz slovenščine, a ustni iz petja (glasbe). UčcnVi in učenke, ki imajo izpričevalo o položenem završnetn izpitu meščanskih šol, morajo polagati pismeni izpit iz slovenščine, a ustni iz slovenščine, narodne zgodovine, zemljepisa kraljevine Jugoslavije, matematike in petja (glasbe). Vse v obsegu snovi nižjih razredov srednjih šol. Učenci (ke), ki so pa vsaj z dobrim uspehom končali V. ali VI. razred srednjih šol in so rojeni leta 1913 in pozneje, morejo biti tudi sprejeti v I. letnik učiteljišč, ako polože sprejemni izpit, ki je predpisan za učence z nižjim tečajnim izpitom na srednjih šolah.
Ljudsko gibanje v Mariboru.
V mesecu juliju je bilo rojenih 50 moških in 52 žensk, torej 102 otroka; umrlo jih je 52, 28 moških in 24 žensk; porok je bilo 31. Po posameznih župnijah razdeljeno je pregled ta-le: stolna: rojenih 51 (33 m. 19 ž.); mrličev 9 (5 m. 4 ž.) porok 5; frančiškanska: rojstev 15 (4 m. 11 ž.); mrličev 6 (3 m. 3 ž.), porok 14; magda-Icnska: rojstev 34, (12 m. 22 ž.), mrličev 36 (19 m. 17 ž.), porok 11; cvangelska: rojstev 2 (2 m. — ž.), mrličev 1 (1 m. — ž. poroka l. —
Prizadetim staršem.
Poveljstvo v vojašnici kralja Petra javlja predstojništvu mestne policije, da se ponovno dogaja, da kvarijo otroci novo popravljeni zid okoli posestva vojdšnice in povzročajo s tem erarju znatno škodo. Policija opozarja starše, naj bolj pazijo na svoje otroke, ker bodo sicer zasledovani in primorani plačati vsako poškodbo.
Nenavaden sprejem.
Drevi ob 7. uri se bo vršil na mariborskem kolodvoru nenavaden   sprejem. V naše mesto namreč dospe 26 metrov visoka gasilska Icštva tipe »Magi-rus«, katero si je nabavilo agilno »Prostovoljno gasilno in reševalno društvo« v Mariboru. Lestva, ki je edina v dravski banovini (samo Zagrebčani jo tudi imajo, ne pa Beograjčani) jc stala 508.000,— Din in je vzbujala na gasilski razstavi ob priliki vseslovanskega kongresa gasilcev največje zanimanje. Orjaška lestva »Magi-riis« je avtomatična na motorni pogon. Drevi ob 7. io bodo sprejeli mariborski gasilci prav slavnostne
Sprejem gojencev v državno srednjo strojniško šolo.
V drž. srednjo strojniško šolo, oddelek nižje pomorske akademije^ v Bakru, ki služi strokovni srednješolski izobrazbi za poklic pomorskih strojnikov trgovske mornarice, se sprejme v l. razred za šolsko leto 1930/31. 25 gojencev in sicer one, ki so dovršili nižjo srednjo ali meščansko šolo, štiri razrede nižje trgovske odnosno druge strokovne šole, ki odgovarja nižjim razredom srednjih šol. ter absolventi strokovno-dnevnih (dveletnih) ali učenci priznanih strokovnih večernih šol (triletnih). P°" drobne podatke daje direkcija državne pomorske akademije v Bakru.
Tržne cene v Mariboru so ostale tudi ta mesec precej nespremenjene: govedina 1 kg po 10—^20 Din, teletina po 16—35 Din, svinjin® po 15—30 Din, ovčje meso po 12 Din. konjsko meso po 10 Din; piščanci komad po 25—40 Din, kokoši 30—45 Din, gosi po 35—50 Din, purani P° 30—75 Din; domače ribe belice 1 k£ po 1.50 do 4 Din, morske, ribe od 20 do 26 Din: mleko 1 1 po 2—3 Din; } kg surovega masla 34—35 Din; 1 3aF cc po 0.S0 do 1 Din: 1 kg jabolk P° 4—S Din, sliv po 4—10 Din, marelic po 14—16 Din, breskev po 10—16 Din. hrušk po 6—S Din; 1 kg pšenične in°' ke po 1.50—4 Din: 1 q sena po 50 do 80 Din; glavna salata po 1.50 Din. endivija po 0.50 do 1.50 Din kom.
Odzdrav z motiko.
451etni posestnik Ivan Polič iz SP-Kungote jc v nedeljo zvečer že v temi na povratku domu srečal ueznaii-ca in ga pozdravil z »dober večer«-Ta pa je stopil k njemu in ga z motiko udaril po glavi in rokah, da K moral Poliča včeraj mestni rešilni avto prepeljati v bolnico.
V gostilno ne smetil
S sodbama okrajnega sodišča v Rogat' cu je prepovedano zahajati v krčmo P°' sestniškemu sinu Štefanu Oberskemu i* Spodnjega Sečovega za dobo od 18. iu' lija 1930 do 18. januarja 1931 in posestniku Stefanu Mikoliču iz Cermožič zal0' bo od 13. julija 1930. do 13. julija 19$' Kaznuje se vsakdo, ki ve za to prepovedi pa vendar postreže taki osebi z opojilonn Najdeni predmeti.
Pretekli mesec so bile na mestni policiji oddane oziroma prijavljene naslednje najdene stvari: 1 cigaretna doza, } listnica in 2 denarnici z malimi zneski-1 surova svinjska koža, 1 nahrbtnik, 1 sveženj ključev, 1 broša, 1 zapestnica, 1 steklenica tobačnega ekstrakta, 1 žepna niklasta ura, 1 kuhinjski nož, 1 moški klobuk, 2 dleti, 2 psa, 1 psica, 2 prstana manjvredna, 1 srebrna verižica, 1 žep«’ nož in razne ženske torbice.
Osebni avto prevrgel kmečki voz s tremi potniki.
Ko se je včeraj posestnik Jožef Kocbek od Sv. Ruperta v Slov. goricah skupno s svojo ženo Marijo in lOletnim vnukom Ivanom vračal iz Maribora proti donm. je blizu kolarja Pcklar.ia v Krčevini ne' nadno od zadaj zadel v njihov kmečki voz neki osebni avto s tako silo, da se je vozu zlomilo desno kolo; voz se ie prevrnil in ž njim vsi trije potniki. Ke( se je konjiček mirno ustavil, so odnesli vsi trije le neznatne poškodbe.
Odmor v kriminalu. ,
Poslednjih 24 ur ni bil nihče are'«* ran. Prijav jc vloženih 12, poročil P3 šest.
Nezgoda v Hočah.
V Riidgersovi prepojilnici pragov v Hb* čah nameščeni 351ctni Štefan Fuks iz R°' goze je prišel med delom z desno roko ta-ko nesrečno med dva težka brzojavna jah’ bora, da mu je roko zmečkalo. Sinoči so ga z reševalnim avtom odpremili v m a’’*' borsko bolnico.
»Croatia«. zavarovalna zadrug* v Zagrebli,	^
naznanja, da jc s 1. avgustom prevzel glavno zastopstvo v Mari™' ru g. Anton Jare, bančni uradnik v P-ki stanuje začasno na Koroški ces št. IS. I.	2201
Društvo orožniških upokojencev v Ma' riboru	.
obvešča vse tovariše, da se vrši oben zbor društva, dne 10. avgusta 1930.
10.	uri predpoldne v restavraciji »Seni' ca« Tattenbachova ulica 5 v Maribonn^
Preseljevanje Prekmurcev
RREOBLJUDENOST IN NERODOVITN OST ZEMLJE. — PREDVOJNA EMIGRACIJA IN SEZONSKI DELAVCI. - PRISELJEVANJE PREKMURCEV V
APAČE.
Med slovenskimi pokrajinami je Prekmurje najgosteje obljudeno, saj živi na Primeroma nevelikcm teritoriju tu skoraj 100.000 ljudi, ki so razen tega še navezani domala izključno na poljedelstvo, saj industrije v Slovenski Krajini sploh ni, obrt ,ie pa tudi razvita le toliko, kolikor 'ahko krije domače lokalne potrebe. Vse-lm' temu se pa naposled pridružuje še 'nalorodovitna zemlja v gorenjem delu, na takozvanem Goriškem. Ker je pešče-lla ali ilovnata, lahko že najmanjša suša Ul,iči polovico pridelkov, včasih pa so Poljedelci sploh ob vse.
Ro vsem tem je razumljivo, da teži ves odvišek prekmurskega prebivalstva po ^selitvi. Pred vojno so tisoči odhajali v -družene države Severne Amerike, kjer Se dandanes obstoja močna prekmurska sl°venska emigracija s svojimi lastnimi organizacijami in celo s časopisjem. O-v 1 »° Postali sezonski delavci po madžarskih veleposestvih, ki so se le preko zime vračali domov in tako z zaslužkom • gjujine preživljali sebe in svoje družine. ^Rtlleta po vojni je odhajanje na sezonsko delo na Madžarsko postalo nemogoče, zato je Prekmurje, posebno Go-pSko, preživljalo težko socijalno krizo.
jurske delavce smo tedaj našli pov-,°d, kjerkoli se je v naši državi gradila z a železnica, cesta in slično. Pravi tok a srner sezonskega izseljevanja so pa ^ zala zadnia leta in sedaj so prelci Slovenske Krajine tisti, ki tvorijo kontingent naših sezonskih delav-cijl V Franciji’ Belgiji, Holandiji in Nem-
eu^e\ te prekooceanske in sezonske Ve(jgrac'je je pa slovensko Prekmurje ni i>OZlla!o še tretjo. Ta emigracija si tujin nove> boljše eksistence daleč v »ki hi-am.pak bo,J v nePosredni prekmur-ske j Bi,e so to Pomurske slovenske ,'ne> ki so se naseljevale na Oger dom'’ k^er so si Ponavljale nove lastne ve,v°Ve, Posestva, katera, so si nakupile An)111-0/1-13 z denarjem, prihranjenim v naju ali pri sezonskem delu. Tako tom 6ni° ~~ seveda pomadžarjene — posod °C teb Prekmurskih izseljencev pov-p0<- f° današnji južnozahodni Madžarski, moriebp°>g Šurda, v Porabju in v šo- I ski županiji, kjer so v vasi Taranj o- I
hranili celo še svoj slovenski jezik. Vedno so se Prekmurci pa tudi selili preko stare meje v Avstrijo, na Štajersko. V dolini Rabe krog Borinja in Vrbne tvorijo še danes njihovi potomci skoraj cele vasi, precej pa je tudi družin, ki so se bile tja preselile šele pred svetovno vojno ali med njo.
Zelo močan odtok je bil iz Prekmurja vedno usmerjen proti Radgoni. V samem mestu Radgoni je bilo krog 1. 1910. do 1200 slovenskih Prekmurcev, mnogo se jih je bilo pa tudi naselilo v njeni okolici, kjer so se v sedmih slovenskih vaseh in vasicah združili z domačimi in tako tvorili močan jez proti nemškemu potujčevanju. Ti so ostali na svojih novih domovih tudi po razmejitvi in so postali avstrijski državljani. Danes so — tudi po naši krivdi — v veliki nevarnosti, da se popolnoma potujčijo. Po razmejitvi med Avstrijo in Jugoslavijo je preseljevanje na Srednje Štajersko skoraj popolnoma prenehalo, le posamezne družine si še tu in tam nakupujejo posestva na desnem bregu Kučnice.
Zelo smotreno se je pa pričelo v zadnjih letih priseljevanje slovenskih, in sicer skoraj samo protestantovskih Prekmurcev v ponemčeno Apaško kotlino. Naseljujejo se na posestvih, katere kupujejo od nemških kmetov, ki odhaiaio preko Mure v Avstrijo. Tako so še ob prevratu čisto nemške vasi dobile že do danes dvojezično lice, in ker se Prekmurci naglo množijo, je v desetih letih uri čakovati popolne spremembe narodnostnega stanja te lepe obmejne kotline.
V Apaški kotlini in v obrobnih Slovenskih goricah imajo ti priseljenci seveda slovenske šole in pričenjajo se tudi že prvi stiki z bližnjim slovenskim prebivalstvom. Najtežje je zaenkrat tu versko vprašanje. Skoraj vsi priseljenci so protestantje. zato hodijo cerkvene obrede izvrševat zaenkrat le od časa do časa duhovniki iz Prekmurja, iz Murske Sobote, pričela pa se je tudi že akcija za ustanovitev samostojne evangeličanske župnije v Apačah. Tako bo tedaj v doglednem času nastala na bivšem slovenskem Štajerskem prva slovenski protestantov-ska župnija in zgrajena bo prva cerkev.
leg Prima de Rivere. Oglašajo se že tudi juristi ugotavljajoč, da nova naredba sploh ne more razveljaviti prejšnje.
Ta-le pregled bikoborb kaže, kako važne so te igre v življenju Špancev. Na Španskem je 228 odgojiteljev bikov za areno in okoli 10.000 borcev in njihovih pomočnikov. Tekom preteklega leta je bilo usmrčenih okoli 8000 bikov in je zgubilo življenje osem bikoborcev, težko poškodovanih pa je bilo 368 bikoborcev. K temu pa niso prišteti nešteviini incidenti ju smrtni slučaji v vaških bikoborbah. Španija ima sedaj okoli 500 aren. Svoječasno je bilo v vsaki sezoni ubitih kakih 9000 konj, dočim je po uvedbi prsnega oklepa padlo to število na 2000.
U dobi kongresou tudi kongres — tihotapceu
Tihotapci alkohola iz pokrajine Michigan v USA so imeli nedavno v Chicagu »sejo«, seveda brez vednosti policije. Biii so navzoči najznamenitejši tihotapski tipi, po izjavi nekega pravnega strokovnjaka je sedelo skupaj »najmanj dvesto let robije«. Seveda iz previdnosti vsi težko oboroženi. Kongres se je — naravno — bavil s prohibicijo, ki je za tihotapce življensko vprašanje. Vedno več glasov se oglaša v Ameriki proti prohibiciji, in to gre tihotapcem na živce. Če se nekega dne merodajni krogi odločijo proti prohibiciji, je tihotapskih dobičkov konec. Zato so pa tudi soglasno sklenili, da bodo storili vse, kar je le mogoče, za propagando prohibicije. Ustanovili so navidezno tudi »dobrodelno društvo odločnih abstinentov«, ki naj s plakati, in-sersii. s svetlobnimi napisi na fasadah itd. propagira potrebo prohibicije. Seveda imajo tihotapci veliko sredstev na razpolago, zato so sklenili, da bodo propagando za prohibicijo nadaljevali v takem obsegu in s takšno ostrostjo, da nobenemu »merodajnemu« ne bo padlo v glavo, odpravljati prohibicijo. Tihotapci si obetajo od te svoje akcije znatno povečanje dohodkov.
500 iet stara lačja
Deže'a mnogih starinskih znamenitosti je zlasti Švedska. Letošnje poletje vršijo pod vodstvom državnega zgodovinskega muzeja v enajstih različnih provincah izkopavanja. Med številnimi izkopinamije vzbudila najvčje zanimanje 500 let staraj vojna ladja, ki so jo našli na dnu kanala Riddarholm pri Stockholmu. Ladja spada med najstarejše srednjeveške vojne brodove, kar so jih kedaj našli. Podoba je, da je bila ta ladja s svojo vitko obliko neposrednja naslednica ladij Wi-kingov. Hrastova ladja je bila opremljena s težkimi železnimi topovi, ki so prava redkost za zgodovinski muzej. Na ladji so našli topovske krogle iz kamna, železa in svinca, v notranjih prostorih pa različno drugo orožje in orodje. Izkopavanje ladje je združeno z velikimi težavami. Ker pa je ogrodje izredno močno, upajo, da jim bo uspelo dvigniti in rekonstruirati zanimiv srednjeveški brod.
Tujski promet na Madžarskem
poslednje čase občutno pada. Znano je, da trošijo Madžari silne denarje za propagando svojega glavnega mesta. Vkljub temu pa je obisk Budimpešte tako tujcev iz inozemstva kakor tudi Madžarov samih vedno manjši. Predlanskim je pose-tilo madžarsko prestolico 269.000 ino-zerncev, lani pa niti 250.000. *Magyar Hirlap« je oni dan javil, da plača Madžarska za vsakega tujca 55 do 60 pengo. Stjošl.i za tujsko propagando znašajo1 namreč nič manj kakor 3,200.000 pengo, to je 25 mil ionov dinarjev.
V Kanadi na vsak knr komaj en človek.
Statistični urad britanskega dominijo-na Kanada je izdal najnovejšo statistiko obljudenosti te države, ki kaže, da stanuje na površini 9,659.430 km* komaj 9,954.500 ljudi. Število prebivalstva se .ic tekom leta dni pomnožilo za 137.700 duš.
»Samo« 36 političnih strank
imujr na Španskem. Tako poroča madridska lis* Ikraldo«. 15 strank je desničarskih, 21 levičarskih.
Spori
ASK Primorje protestira!
Kakor doznatno, je ASK Primorje vložil pri Jug. nog. savezu protest proti verifikaciji tekme za pokal JNS Primorje -Maribor, ki se je vršila predzadnjo nedeljo v Mariboru.
Tekmovanje za pokal JNS.
V nedeljo se je odigralo drugo kolo le-kem za pokal JNS, in sicer je v Osijeku zmagal Gradjanski nad Somborskim SK s 6:3 (2:3), V Vršcu je Obilič (Beograd) odpravil Dušan Silni 7:3 (4:1). Tekma Ilirija-Gradjanski (Karlovac) se ni vršila.
BSK v Južni Ameriki.
Jugoslovenska reprezentanca, ki nastopa sedaj na turneji po Južni Ameriki pod firmo Beograjski športni klub, je v nedeljo igrala proti reprezentanci Buenos Airesa. Jugosloveni, o katerih se je po tekmah v Montevideu razširil glas po vsej Ameriki, so bili izmučeni po dolgem potovanju in so dali zelo slabo igro, tako da so podlegli v razmerju 3:1 (3:1). V sredo nadaljujejo naši svojo turnejo po Južni Ameriki in se bodo vrnili šele v mesecu .septembru zopet v domovino.
Reprez. Santos:Francija 6:1 (2:0).
Tudi francoska reprezentanca prireja turnejo po Južni Ameriki in je odigrala proti reprezentanci Santosa (Brazilija) prvo nogometno tekmo. Zmagali so Brazilci v razmerju 6:1.
Hajduk:Wiener Šport klub 11:0.
Včeraj je Wiener Sportklub odigral drugo tekmo s Hajdukom, Dunajčani, ki so podali zelo Slabo igro, so bili katastrofalno poraženi v razmerju 11:0. Visoka zmaga Hajduka jc docela zaslužena, ker so gostje popolnoma odpovedali.
Blejski teniški turnir zaključen.
V nedeljo je bil zaključen teniški turnir za prvenstvo Bleda. Prvak gospodov posamezno je postal g. Maleček (ČSR). Prvakinja dam posamezno pa gdč. Lili Šre-ger (Subotica).
Dijaška olimpijada v Darmstadtu.
V nogometni tekmi dijaškega moštva Italija:Ncmčija je zmagala Nemčija v razmerju 2:1. Španska reprezentanca je porazila reprezentanco Luxembourga 8:0. Z istim rezultato je porazila tudi Nemčija slabo moštvo Luxembourga. — V veslanju so bili prvi Nemci, drugi Italijani in tretji Franci zi. V floretu je Italija zmagala nad Nemčijo 14:2. Francija nad Nemčijo 12:4. Nemčija^Danska 14:3, Francija:Belgija 12:4. V finalu je Italija zmagala nad Francijo z 12:2. V teniškem turnirju je v finalu zmagal Stefani (Italija) nad tCuhlmannom (Nemčija) 6:1, 7:5, 6:4; v double pa Kuhlmann - Uhtmoller nad Stefani - del Bono 4:6, 3:6, 6:3, 9:7, 6:4.
Ruska trgouska mornarica
pred vojno in po njej kaže naslednje številke. Leta 1914. je imela Rusija 1254 trgovskih ladij z 1,054.000 reg. ton, leta 1920. pa samo 613 ladij s 543.000 tonami. Od leta 1927. se jc stanje ruske trgovske mornarice znatno popravilo. Leta 1913. je imela Rusija v pomorski trgovini 2.14% vse svetovne trgovine, leta 1929. pa samo 0.65% torej niti tretjino predvojne količine. Po načrtu pjatiletke bi morala Rusija zgraditi' v domačih dokih letno okoli 200.000 ton. Toda to domače deic ni zadovoljevalo in morajo sedaj kupovati sovjeti trgovske ladje v inozemstvu. Tekom poslednjih dveh let se je povečala ruska trgovska mornarica za 130.000 ton.
Kako narašča tonaša jugosloveuskih ladij na Donavi?
Mednarodna donavska komisija je te dni objavila statistiko ladijskega prometa na Donavi v zadnjih dveh letih. Število ladij je v splošnem zelo naraslo. Največje tonažo imata Anglija in Italija. V i. 1929 je preplulo Donavo 649 ladij s skupno tonažo 1,409.103. Tonaža Jugo-s:avue je od 1. 1928 na 1929 narasla od 2000 na 58.216 ton.
Novo železnico v Črni gori
so o‘ varili včeraj iz Trebinja (v najjužnejšem kotu Hercegovine) do Lastve.
KrvoSolii I Spanci
80 DOBILI NOVA PRAVILA ZA BIKOBORBE, KI NE DELAJO ČASTI NOVI
ŠPANSKI VLADI.
No
I?ri-i prav''a za bikoborbo, ki jih je ec Policijski šef v Madridu, so raz-*a j 3 mn°2c Španjolce, ki so nastopali pr °> da se humanizira ta vrsta borbe, gat 3’ dovoljujejo uporabo ognjene-0st. ,0pia' so »topila v veljavo dne 1. trn., i e določbe pa postanejo obvezne šele • hmuarja 1931.
tr '!}nc> de Rivera in njegov minister tio-sta « pos^ov general Martinez Anido ker	c*e*0lua humanizTala bikoborbo.
Pck 'S*3 prcdpisala, da mora imeti konj nihh°fn °kleP- Nepotrebno mučenje plaš-tio» -U°V z ^njenimi kopji je bilo popol-bij 'I ,preP°vedano. Deci izpod 15 let je Vp.°blsk takih borb docela zabranjen.
»es
‘tiov
. ws Pa so se gotovi krogi borili proti d() /'darijam« in zahtevali uvedbo starih za bikoborbo. Dokler je imel tfiid ° ^r*n*p de Rivera, ic bil ves ta rastrzap'an- Društvo za zaščito živali in zak ln’ b' le bilo pravi inicijator novega jih pa> i®'ustanovilo odbore v vseh kra-Zabj,1 S° '-meb str°K nal°g Paziti na vse Vecll Vc’ k-ier bi utegnilo priti do prepo-°gnj(> 1 nap’nov 'gre. S ponovno uvedbo ltv0’,1,«*a ^opja je seveda sedai to dru-Našnll°sc! Rubilo na svojem ugledu, da je j dHiki bikoborbe so vedno trdili. ^Pan a 'rvoločna zabava ponižujoča za vajo- ravi 'juhilelji deri..........
s sabljo (matadorjev) b!aŠčar,|J/e:ilem metanu! velikih in malih crnu3. fcapas
v	 .ji	tega	športa	uži-
illnt ',p.rc,n°sti metalcev kopja (ban-l0Sa) m borcev
‘Protivi!
m mulelas).
i sc niso
Čimer c'Ccibi prsr,ih oklepov za konje.
žali na minimum, vendar pa tehnika borcev in svojstva bikov s tem nista bila prav nič zmanjšana. Ti ljudje so tudi o-dobravali ukinitev metode podžiganja plašnih bikov, kar je bilo višek surovosti in je množice gledalcev najbolj dražilo.
Zato priznava velik del Špancev, da pomenijo nova pravila za bikoborbe znaten korak nazaj. Izdani predpisi govore sicer o gotovih omejitvah pri uporabljanju kopja, vendar vse kaže, da bo imelo to malo vpliva na lmmaiiiziranje borbe. Prepovedujejo pa vendar borbo z biki. ki še niso dorasli ali ki niso dovolj nahranjeni. Vsakega usmrčenega bika bodo morali pregledati veterinarji in ugotoviti, če so se borci držali predpisov. Najmanj 480 kg mora tehtati bik, ki sme priti v poštev za borbo. Za neupoštevanje novih predpisov so zagrožene težke kazni. Tudi konii, ki ne bodo odgovarjali predpisom, se ne bodo smeli uporabljati v areni. In če bo konj toliko poškodovan, da ne bo več uporaben za areno, mu bodo prebili uho, da se bo že na zunaj videlo, da je za nič in da se ne bodo vršile na-dalnje kupčije z njim. Zelo dobra stran novih pravil je ta, da brez izjeme prepovedujejo bikoborbe po vaseh brez vsake prijjravc. Baš sedaj v poletnem času, ko sc vršijo velike procesije v čast raznim patronom, je bila navada, da so prelivali silne množine bikovske krvi.
Zanimiva ic ugotovitev, da so bila nova pravila uveljavljena z naredbo, ki jo je podpisala vlada," dočim je prejšnje bolj
se »rortni slučaji konjev zni-* humane predpise podpisal sam kralj po-
/ 5fn>.n 1.
V Mar ib" o ru, 'dne 5. VIII. 19311.
K, M, Capek - Chod:
Jindri
Roman. — Iz češčine prevel dr. Fran Bradač.
30
»Nekoliko prehlajen sem in izgovarjam nekatere glasove brez nosne akustike. Ampak v kolikor se tiče besednega dovtipa, je to prav božanski dovtip, saj je rekel sam Kristus: Ti si Peter, to je skala, in na tej skali — in tako dalje.«
»Trpite na kroničnem katarju duhovitosti, doktor!« je odvrnila siikarica in mu ponudila cigareto v dokaz; da se ne jezi.
»Hvala, sem popoieu abstinent tudi od nikotina. Toda čeprav ne pušim, vem vendarle, da je v tem času strašna sila za tobačne izdelke. Prosim vas, kje r>a vi jemljete te množine cigaret, ki jih vsak dan popušite? Nimate morda razmerje s kako trafikantinjo?«
Vzbudilo je Jindrovo pozornost, da je dr. Černy stavil to vprašanje tako priglušeno, kakor med štirimi očmi, le svojemu tenkemu sluhu se je moral Jindra zahvaliti, da ga je čul.
Niti to mu ni ušlo, da je šaljivo vprašanje dr. Čelnega gospo Putovo precej neprijetno zadelo.
»Torej kaj dela medresa, kolega?« se je obrnil dr. Černy naglo na dra. Pavaka.
»E, to je vedno enako, stvar stoji in ne gre naprej!« ie odgovoril vprašani ter zaničljivo zamahnil.
Toda Machnantova se je razljutila:
»Gospod doktor, nisem svetnica in reš prenesem svobodo besed do neke meje. če pa se hočete v naši prisotnosti breztaktno zabavati o svojih metresali, storite to vsaj potiho, da tega ne slišimo!«
»Ihihihi!« se je smejal dr. Černy takorekoč brez konca; kadarkoli se je smejal, vselej je posnemal konjsko rezgetanje.
»To se mi je posrečilo!« se je pomiril dr. Cerny. »Metresa, milostljiva gospa, in medresa je čisto nekaj druzega, vzhod in zahod! Me-dresa je arabska univerza in s kolego praviva tako naši univerzi, zato ker so na njej arabske razmere. Vprašal sem čisto preprosto za usodo habilitacijskega dela dra. Pavaka...«
Poraz gospe Putove je bil popoln.
»Jirina, kje ste?« je zaklicala, kar ji je dopuščal
glas.
»Tukaj, milostljiva!« se je glasil odgovor iz vrbovja.
»Pardon!« je rekla siikarica in odhitela, kar so jo noge nesle.
Duhovitost dra. Černega pa se je zdela bolj krč nego katar. Bil je sam aforizem, včasih zabaven, včasih bolehen in podajal je svoje krčne napade ob ugodni in neugodni priložnosti z nekakim mrzličnim a tempo.
Ko so se nekateri izmed prihajajočih gospodov seznanjali z mladim Pavčkom, ni smelo manjkati opomb dra. Černega.
Mladega kiparja, ki je imel sicer nekaj imena, toda s skandalnim poudarkom zaradi njegovih sandrovih kon torzij, na katerih so bile meče skoro obilnejše nego trup, je uvedel dr. Černy s pripombo, da je samo vojna preprečila njegov poziv v Pariz, da bi dopolnil Mi-
lonovo Venero; prav tako mladega in prenapetega klavirista in komponista je označil kot tačas najznamenitejšega prestidigitaterja na pianu in bodočega profesorja disharmonije na konservatoriju, zlasti pa je pohvalil njegovo Kakofonijo opus 3.
»Vi ste mož, ampak oni goslač, ki ste ga včeraj spremljali v Mozartu, bi bil prej zaslužil vrv za vrat nego lok v roko,« je pripomnil dr. Černy še povrh.
Prizadeti so se smejali, le »mladi pesnik ta stari pravnik«, o katerem je dr. Černy pripomnil, da jaha prav tako srečno na paragrifu kakor hlpografu — češ da pesnikuje že tako dolgo, kakor študira pravo, to je osem let — je sprejel to opombo precej nejevoljno.
»Kolikor vem,« je odgovoril napadeni, »se borite vi, gospod doktor, za privatno docenturo še dalj časa; moj proinotor najbrže ne boste nikoli!«
»Žalibog, to ni dovtip, kar pravite, mladi mož,« se je razgovoril dr. Černy, »ampak grenka resnica; zapomnite si, da mora biti koln>2Ž vselej vkuhan v sladkorju, tako se ga lahko uporablja slednjič celo kot slaščico. Pardon, gleda vam« — in pri tem se je zagledal na uho razžaljenega pesnika — nekaj iz žepa!« je hitro dopolnil stavek in potisnil svojemu nasprotniku konček svilenega robca nazaj v naprsni žep. »Ne nosite tega, mladenič, to ni logično, ker tale robec ne rabi namišljenemu namenu, in takega, ki v to rabi, skrbno skrivamo. In razun tega ne hodi danes ob nedeljah brez dekorativnega robčka niti boljši mesarski pomočnik.«
Pesnik je onemel — in se oddaljil.
»Tako je!« se je zdaj obrnil dr. Černy k Jindri, »taka je moja usoda, in ta usoda me je sprijaznila z vašim očetom, kajti oba imava precej isto usodo, samo s to razliko, da sem jaz sociolog, on pa indolog. Iz analitika mora prej postati paralitik, preden doseže redno profesuro na naši univerzi!
»Zli, nevarni človek!« — je pomislil Jindra.
Sam ni bil zmožen nobene besede, jezik mu je o-trpnil v tem ozračju.
II.
Kraljica Satavahana.
Sicer pa je bilo v tem hrupu in vrišču številne in mlade družbe »Opalke« težko razumeti lastno besedo.
Silva in Malva sta v svojih batikovanih trikojih povsod vršili Dalcrozejeve ritmične vaje po B5ttingro-vih slikah med gromovitim ploskanjem gledalcev. Celo družbo je obsedel najbrže že med skupno vožnjo dionizijski duh, ki se je zdaj v prirodi in na solncu iz-premenil v bakhijskega. Dekleta v vrhovi gošči so se hitela preoblačiti; vstajale so druga za drugo, da bi se pripojile.
Bile so vseskoz mlade in prav lične in njihove vitke postave je zviševala še oprava, ki je je bilo seveda čim najmanj; čim bolj je bila skopa, tem bolj je bila .radodarna. Jindra, čigar celo dosedanje življenje je bilo podvrženo trdi in uspešni samoupravi in ta je zadostovala do neke mere tudi za očeta — kajti glej, kam je šel, da ga je Jindra izgubil z vidika! — je skušal v teh prizorih najti obscenost, a ni je našel.
Pa tudi komičnosti, te sestrične obscenosti, ni bilo najti v tem plesu najad ob belem in pekočem dnevu, tako dovršena je bila ubranost oblik in ritma plesalk.
Toda priznati milino tega časa in mu celo podleči, to se je upiralo skoro asketičnim načelom tega strogega študenta. Trudil se je, da bi ji ušel s spominom na lepoto plavolase Jelene, ki je bila tačas nevesta svojega bratranca in Jindrovega tekmeca pri prvem plesu.
Ta bi bila v krogu takegale rajanja nemogoča, seveda, toda Jindri je zamrzelo, da se pri tem spominu ni v njem več ozvalo mesto, ki je drugekrati bolestno tožilo za svetnikovo Jeleno; to bi mu bilo pomagalo proti zapeljivosti trenutka.
To nasprotje, v spominu umetno narejeno, ga je tem bolj udarilo, ker se mu je Jelena za ta hip opravila V svoje dragocene kožuhovine.
O! kako je prismojen celo v svojih spominih!
Nepričakovano so začeli gospodje, ki so spremljali plesno improvizacijo dam »Opalke«, mnogoglasno žvižgati Chopinov žalni pohod; pianist Janč je posnemal piston vo^ške godbe zelo spretno in spačeno
Solo je plesala sedaj Malva.
Gotovo je oponašala kako bosonogo, ostalim znano plesalko iz javne produk.cije, kakor je bilo soditi po živem veselju gledalcev, ki so udarili v smeh, kadar je znala na kako posebno pretirano tremolo Jančevo odgovoriti z nič manj pretirano kretnjo.
Vsi so se izvrsttjo, zabavali.
Toda Jindra je občutil to njihovo kratkočasenje kot strašno žalitev — mahoma mu je bilo pomagario. Poznal je predobro Ghopinov žalni pohod ravno s pisto-nom, čul ga je skoro vsak dan pri vojaških, skoro nepretrganih pogrebih, včasih dvakrat na dan, dokler ni poveljnik bolnice prepovedal pogrebno godbo, češ da je to povod najtežje demoralizacije cele posadke.
Zagledal je v duhu cel špitalni pekel s karbolovitfl ^ smradom in kloroformovim vonjem, ki mu je JMUS'* doslej vedno dvigala prečno mreno.
Moral se je zelo premagovati, da ne bi zakriči na to razposajeno družbo.
Zakričal pa je nanjo drug, nem vzklik.
Družica Malvina, Silva, ki se je zdela še pred trenutkom bolj razposajena nego Malva, se je zvalila, kakor bi jo strela zadela, na travnik in si z dlanima naglo zakrila oči, kakor bi jo bil kdo udaril po očeh in jo P°‘ razil.
In spustila se je v tih, a silen jok'.
Produkcija je umolknila, kakor bi trenil.
Malva je hitro skočila k njej, tudi ostali so bili polni sočutja, toda Malva ni prišla dalj, le ljubeznivo jo je tolažila.
»Kaj ti je, Silvia?«
»Pst-pst-pst!« je svarila gospa Putova, z roko je zatrepetala nad glavo plakajoče deklice in položila ie še prst na ustnice.
Silva je sedela z glavo v dlaneh kakor okamenel*'
»Dovolj je plesa, dame,« je proglasila zvočno predsednica »Opalke«, »veste, kaj nas danes čaka, dokler j® solnce pri moči! Morgtte je danes le pol ure, da boste mogli potem takoj v vodo; toda nobenega balzamiranja mrtvecev, tega nam danes ni treba. Ali so prišle vse kraljice kralja Satavanahe?«
Štela jih je z glavo v zboru.
»Satavahane?« je godrnjaje popravil dr. Pavak.
(Nadaljevanje sledi-)
Stanovanja,
dve sobi in kuhinja, solnčna, zasebna, v novih stavbah, oddam. Vprašati Smetanova ulica 54._________________2202
Strojno barvanje čevljev,
Aleksandrova cesta 24, Ivan Pirc. 2195 Več lepih velikih zabojev poceni naprodaj. Naslov v upravi.
2000
Elektroinštatacije,
montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, poplavila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII
Dva gospoda sprejmem
na stanovanje in na dobro domačo hrano. Tattenbachova ulica 2/II, levo.	2174
Časopis! In inserati.
pri Hinko Sax, Grajski trg.
1651
MOŠKA ČRNA OBLEKA
za srednjo postavo, skoro nova, se ceno proda. — Beograjska ulica 22, part., levo.
Hitro popravilo ur,
ceneno in točno z 1—51etnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom.	XVII
Za potovanje:
potne kovčeke in torbe, v veliki izbiri od navadne do najfinejše vrste. Kov-čeki za auto in kolekcijo vzorcev po naročilu. I. Kravos, Maribor, Aleksandrova 13.	1763
i
Aleksandrova cesta štev. 13
i
Juristi!
Sodne
takse
broširano 32 Din, platno 44 Din, so pravkar izšle
pri Tiskovni zadrugi v Mariboru
»GRIFFON« motorji!
350 cm3 športna tipa. »Konigs-welle«, luksuzna tipa. Vse tipe na ugodna odplačila na obroke.
J U G U D. Z O. Z. — MARIBOR, 2186 Tattenbachova ulica 14.
TELEFON 280
PARNA BARVARNA IN KEMIČNA CISTILNICA
PAVEL NEDOG
Gosposka ul. 43, telefon 2170 Razlagova ul. 22, telefon 2282
Inserirajt«
v
.,VeSernSMi“
’ 'k
Opremljeno sobo
s prostim vhodom oddam. Cvetlična tu-23 III., Mučič.	2203
Fotoamaterji
kupujejo .pri strokovnjaku. Ca 200 apa* ratov stalno na zalogi. Izgotovljene slik v 6 urah. Fotomeyer, Gosposka 39.
V večnost se le preselil dne 5. avgusta, previden s sv. zakramenti, naš ljubi oče, tast in stari oče, gospod
FilipSič Ivan
upokojeni nadzornik kr. moške kaznilnice
v Mariboru, v 72. letu trudapolnega in skrbnega življenja.
Dragega pokojnika položimo k večnamu počitku v četrtek, dne 7. avgusta ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana dne 8. avgusta 1930 ob 7. uri v stolni župni cerkvi.
M a r i b or , dne 5. avgusta 1930.
Žalujoče rodbine:
Svoboda, Likar, Jurčič, Radovič In Filipih-
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani;, predstavnik izdajatelja to urednik; FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborsk
, * Mariboru.	1	.	•
i (iskanj d. d., predstavnik i-.AiNKU
Ug TEU