Številka 01 • Glasilo Občine Ig • Leto XXIV • Februar 2018 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Spoštovani bralci, bralke! N ovo leto in prva šte­vilka 24. letnika Mos­tiščarja je tu! Iz občin­ske hiše pišejo o več dogodkih – od decembrskega podpisa pogodbe za gradnjo prizidka k osnovni šoli, sprejema prora­čuna za leto 2018 do ponovo­letnega srečanja. Ne spreglej­te uradnih objav, kjer najdete pet javnih razpisov ter vabila k vpisu otrok v vrtec. V rubriki Društva najdete prispevek o prazničnem do­gajanju pod Krimom, kjer tra­dicionalno postavijo jaslice v naravni velikosti ter priredijo žegnanje konj na štefanovo. Še nekaj novic izpod Krima ima­mo v rubriki Življenje župnij. Veste, da v Tomišlju v čast sv. Antona vsako leto pripravijo licitacijo suhih mesnin? Na božič pa se, ko pade noč, do­mačini vsako leto odpravijo na pohod na Planinco, lani že trinajstič. Koncentracija kul­turnih dogodkov je decembra zelo velika – v Kulturi pišemo o številnih prazničnih kon­certih, ki so jih pripravili naši zbori. Šolarji so nam poslali nekaj prispevkov o prireditvah, ki so jih imeli decembra – uspešen novoletni bazar in prireditev ob prazniku samostojnosti in enotnosti. Vabijo tudi priredi­tve za otroke v Knjižnici Ig. Rubrika Zgodovina naših krajev je tokrat čisto zimska – se še spomnite, kako so včasih na vasi potekale koline, mnogi med vami to tradicijo še goji­te. Kako so potekale koline na Ižanskem nekoč, izveste v pri­spevku Antona Puciharja. Mi pa vas vabimo k sodelovanju, da stari običaji ne bodo čisto izginili v pozabo – če imate kakšno zanimivo zgodbo, sta­ro fotografijo naših krajev, nas pokličite ali nam pišite in do­govorili se bomo za objavo. Koledar izdaj Mostiščarja v letu 2018 Mesec Rok za oddajo prispevkov Predviden izid Januar Mostiščar ne izide. Februar 23. 1. 7. 2. Marec 22. 2. 9. 3. April 29. 3. 13. 4. Maj 3. 5. 18. 5. Junij 31. 5. 15. 6. Julij Mostiščar ne izide. Avgust Mostiščar ne izide. September 30. 8. 14. 9. Oktober 27. 9. 12. 10. November 25. 10. 10. 11. December 29. 11. 14. 12. Datumi so okvirni, zato spremljajte tudi aktualne mesečne podat­ke o predvidenih rokih izdaje na spletni strani in v Mostiščarju. Uredništvo Mostiščarja Za tiste, ki vas zanima svet okoli vas, lahko s kolesarjem Alešem Juvancem 'potujete' po severni Ameriki, kjer se je mudil lani poleti, nam pa pri­pravil potopis v dveh delih. Dobro je vedeti marsikaj, zato v tej rubriki pester kolaž tem – od mikroonesnaževal v vodi, nekaj o naravni pestrosti našega okolja do drugega dela prispevka o izumu prebujeval­nica, ki vam ga bo avtor Rudi Klarič predstavil tudi na fe­bruarskem srečanju oz. semi­narju na Golem. Čeprav je zima, planinci in pohodniki niso počivali – o njihovih podvigih v rubriki Planinski kotiček, v rubriki o športu pa o dosežkih naših rokometašev ter ustanovitvi Športne zveze Ig. Želimo vam prijetno branje, Uredništvo Mostiščarja Obvestilo Rok za oddajo prispevkov v prihodnji številki Mostiščarja je četrtek, 22. februar. Marca bo Mostiščar predvidoma izšel 9. v mesecu. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. PISANJE ČLANKOV – navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju Pred oddajo piscem priporočamo naslednje korake: -Vzemite si čas in še enkrat v miru preberite svoj članek. -Članek naj ima naslov, ta naj bo kratek in jedrnat – do 30 znakov s presledki – če je daljši, ga raje razdelite v nadna­slov in glavni naslov. -Ne pozabite se podpisati, nepodpisanih člankov ne obja­vljamo! -Uredite in izberite slikovno gradivo ter predvidite pod­pise k vsaki fotografiji (gl. še posebna navodila o slikov­nem gradivu). Uredništvo Mostiščarja Mostiščar je uradno glasilo Občine Ig. Občina Ig Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Zuhra Jovanovič, Anton Krnc, Franc Toni Naklada: 2.500 izvodov Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelič Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Matjaž Zupan Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostiščar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostiščar (spletna izdaja) Mostiščar 01 | Februar 2018 Podpis pogodbe za širitev OŠ Ig V postopku javnega na­ročila je bil v decembru skladno z Zakonom o javnem naročanju izbran iz­vajalec za izgradnjo prizidka in delno rekonstrukcijo OŠ Ig 25. redna seja občinskega sveta O srednja vsebinska točka dnevnega reda zadnje seje v letu 2017 je bila obravnava in potrditev predloga Odloka o proračunu Občine Ig za leto 2018. Pred­log proračuna so obravnavali odbori občinskega sveta – vsi so ga predlagali v potrditev, Odbor za gospodarstvo, turi­zem in gostinstvo je predlagal povišanje 1.000 evrov za pri­reditve, kar je bilo potrjeno, drugih predlogov v času javne razgrnitve ni bilo. V razpravi je nekaj konkretnih vprašanj zas­tavil svetnik Zlatko Usenik, ki ga je mdr. zanimalo, kateri ko­raki se bodo v letu 2018 izvaja­(priprava projektne dokumen­tacije, pridobivanje gradbene­ga dovoljenja, izvedba gradbe­no-obrtniških del, dobava in montaža opreme). 21. 12. 2017 je župan Janez Cimperman v imenu občine na šoli z izva­jalcem Marles hiše Maribor d.o.o. in z njegovim partner­jem PRO HBH 2000, d. o. o. podpisal pogodbo. Skupna vrednost pogodbenih del je 2.400.511,33 EUR brez DDV oz. 2.928.623,82 EUR z DDV. Priz­idava bo izvedena na 1.079 m2 neto površine, rekonstrukcija pa na 696,40 m2 neto površine. V letu 2018, od junija do avgu­sta, bosta v celoti adaptirani in razširjeni kuhinja in jedilnica ter garderobe ob telovadnici. Jeseni 2018 in v prvi polovici 2019 pa bo izveden prizidek z učilnicami, kabineti, sani­tarijami, dvigalom, zobozdra­vstveno ordinacijo, hišniškimi prostori. Na OŠ Ig je vključno s po­družnicami v šolskem letu 2017/18 641 učencev, v šol­skem letu 2019/20 (po izgra­dnji prizidka) pa predvido­ma 831. Samo na matični šoli je v letošnjem šolskem letu 532 učencev, v šolskem letu 2019/20 jih bo predvidoma 627, v šolskem letu 2020/21 pa že 649. Podpisu pogodbe so pri­sostvovali tudi učenci in izra­zili veselje nad novico o doda­tnih prostorih za šolo. Polona Skledar Sprejet proračun za leto 2018 Župan občine Janez Cim­perman je s sodelavci v četrtek, 18. januarja 2018, v sejni sobi Centra Ig pripravil ponovoletno sreča­nje, na katerega so bili pova­bljeni vsi, ki na kakršenko­li način ustvarjajo uspešne li pri razširitvi pokopališča na Kureščku, kakšni so načrti z Domom Zapotok, poudaril pa je tudi pomen, da so predstav­niki vaških svetov seznanjeni z načrti investicij v njihovih naseljih. Sledilo je glasovanje, na katerem je vseh 11 prisotnih svetnikov glasovalo za in pod­prlo Odlok proračuna Občine Ig za leto 2018. Odlok je bil ob­javljen v Uradnem listu RS št. 80/2017. Celotni načrt prora­čuna za leto 2018 je dostopen na spletni strani občine. Maja Zupančič 10 največjih investicij Občine Ig v letošnjem letu: Rekonstrukcija in prizidava OŠ Ig 1.359.074 EUR Kanalizacija in vodovod Tomišelj-Podkraj (kanalizacija, vodovod, razsvetljava, cesta) 385.236 EUR Vodovod Iška vas-Iška (vodovod, cesta, razsvetljava) 225.210 EUR Dvorana Ig 193.110 EUR Interpretacija biotske raznovrstnosti in dediščine kolišč na Ljubljanskem barju 191.861 EUR Obnova vodovoda Ig (Kalinova ulica) 157.300 EUR Ureditev lokalnih cest v občini Ig 136.243 EUR Obnova vodovodov Golo-Zapotok 126.876 EUR Investicijski transferji Gasilski zvezi Ig 82.947 EUR Ureditev Barjanske ulice 62.928 EUR Ponovoletno srečanje z županom zgodbe v naši občini. Poleg občinskih svetnikov, predsednikov vaških svetov, društev in zvez so bili vabljeni tudi predstavniki organizacij s sedežem v naši občini, javni zavodi in organizacije, ki sode­lujejo z občino. Vse zbrane je na začetku pozdravil župan, ki je v nada­ljevanju predstavil že končane občinske projekte in predsta­vil, kaj ima občina še v načr­tih v naslednjih letih. Zahvalil se je tudi vsem za vse, kar so storili v prid občine, saj le s so­delovanjem in skupnim delom lahko dosegamo zastavljene cilje. Srečanje se je nadaljevalo v neformalnem druženju. Marica Zupan, občinska uprava Obdarovanje otrok in starejših V športni dvorani na pravljica ter navdušile otroke dvorane in pripravo daril, Vrt-Janeza Cimpermana z voščili Igu je tako kot vsako in starše, zato jim gre zahvala cu Ig za okrasitev, PGD Ig za in darili obiskali predstavniki leto tudi lani 15. de-za trud. 603 otroke je obiskal varovanje, urejanje prometa in vaških svetov in Društva upo­cembra potekalo obdarovanje Božiček. Za pomoč pri orga-prvo pomoč. kojencev Ig. Hvala tudi njim. otrok. Vzgojiteljice Vrtca Ig nizaciji prireditve se občina 305 starejših nad 80 let so so uprizorile igrico Zmešana zahvaljuje OŠ Ig za pripravo v imenu Občine Ig in župana Polona Skledar Zadovoljni otroci z Božičkom in pomočniki Igrica Zmešana pravljica Obisk župana pri častnem občanu Jožetu Pozdercu V začetku leta je župan Janez Cimperman na novem delovnem mes­tu v Veržeju obiskal nekdanje­ga župnika na Igu in častnega občana naše občine Jožeta Pozderca. Od sredine lanskega leta je Jože Pozderec v Veržeju žup­nik in ravnatelj salezijanske skupnosti. Vesel je bil obi­ska, predstavil pa je tudi pos­lanstvo salezijancev v Veržeju. Najprej je pokazal notranje prostore Marijanišča s kapelo in njihov prenovljeni vrt. Za­vod Marianum Veržej ima ne samo verski pomen (z Iga v Ogled lončarske delavnice Veržej rade zahajajo zakonske skupine na kratke ali tedenske duhovne vaje oz. počitnice), ampak tudi pomembno izo­braževalno, socialno in kul­turno vlogo v severovzhodni Sloveniji. V okviru Zavoda deluje Center domače in ume­tne obrti DUO, ki promovira in izobražuje za pozabljene roko­delske poklice severovzhodne Slovenije. Imajo prodajno ga­lerijo, lončarsko delavnico in razstavni prostor. Pomembno je, da Zavod nudi tudi zaposli­tve lokalnemu prebivalstvu. V penzionu Mavrica je mo­goče tudi bivati, prav tako v kampu, kjer so posebej zani­mive zemljanke in igrala za otroke. V neposredni bližini so Terme Banovci, zato je pri njih možno bivati in dnevno hoditi na kopanje. Možna je tudi iz­posoja koles. Čeprav Jožetu Pozdercu ni bilo lahko zapustiti Župnije Ig, pa je v novi sredini v Veržeju, ki je blizu njegovemu rodne­mu domu na Melincih v Prek­murju, ponovno našel vrsto iz­zivov za delovanje. Pozdravlja vse Ižance. Polona Skledar Škoda na pokopališču V zadnjem času opažamo, da so na pokopališču Ig grobo­vi naših pokojnih oskrunjeni. Premaknjene so nagrobne plošče, vaze ali svečniki. Vsakršno nadaljnje poškodovanje nagrobnikov bomo posredovali pristojnim organom. Pokopališče je mesto miru, zato dovolimo pokojnim, da nam tudi danes govorijo s svojimi dejanji in s svojim življenjem. Obisk pokopališča naj vas vsakokrat navda z notranjim mirom ter hvaležnim spominom na rajne. Občinska uprava Načini obveščanja uporabnikov javne službe oskrbe s pitno vodo za leto 2018 S kladno z določbami Pra-- Zapotok – odcep za Zaur-trgovini na Golem gasilskem domu vilnika o pitni vodi (Ur. banco – kozolček - Matena – oglasna tabla pri Sistem Iška vas l. RS, št. 19/04, 35/04, - Zapotok 10 – oglasna tabla Matena 37a (Iška vas, Iška) 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, Brezje - Brest – kozolček pri gasil­ - Iška vas – oglasna deska pri 51/17, v nadaljevanju Pravil-- Zapotok 23a – oglasna tabla skem domu gasilskem domu nik) in z vsebino strokovnih - Škrilje – avtobusna postaja - Vrbljene – oglasna tabla na - Iška vas – oglasna deska na priporočil Nacionalnega inšti-Ledine gasilnem domu končni postaji mestnega tuta za javno zdravje obvešča-- Škrilje – avtobusna postaja - Vrbljene – oglasna tabla na­ avtobusa 19I mo o načinih in rokih obvešča-pri Škrilje 50 sproti kamnoseštva Žunko - Iška vas – oglasna deska v nja uporabnikov pitne vode v - Škrilje (Tlake) – oglasna ta-- Strahomer – oglasna tabla POŠ Iška vas posameznih primerih glede na bla nasproti Strahomer 20 - Iška – kozolček pri odcepu zahteve Pravilnika. - Škrilje (Mali Vrhek) – oglas-- Strahomer – oglasna tabla za Gornji Ig Vabimo vas, da se z vsebino na tabla pri mostu obvestil seznanite. Obvestila - Škrilje (Krajček) – oglasna Iz vodarne Brezova noga - Tomišelj – oglasna tabla na so objavljena tudi na spletni tabla (Kremenica, Draga) gasilskem domu strani Občine Ig. - Podgozd 40 – kozolček - Kremenica – pri kapelici na - Tomišelj – oglasna tabla pri - Dobravica – avtobusna po-Kremenici igrišču Sistem Golo-Zapotok staja - Kremenica – drevo pri hiši - Tomišelj – oglasna tabla pri (Golo, Zapotok, Škrilje, del Vi­- Dobravica – kozolček v vasi Kremenica 14 kapelici sokega, Podgozd, Dobravica, - Odcep za Visoko – avtobu-- Draga – drevo pri mostu v - Podkraj – oglasna tabla pri Sarsko, Klada) sna postaja Dragi avtobusni postaji - Sarsko – oglasna tabla - Klada – oglasna tabla - Draga – obvestilo CUDV - Ig – oglasna tabla pri Obči­- Golo – oglasna tabla pri tr-Draga ni Ig govini Sistem Visoko-Rogatec - Ig – oglasna tabla pri Cen­- Golo – oglasna tabla pri ga-(Visoko, Rogatec nad Želim-Iz vodarne Brest tru Ig silskem domu ljami) (Ig, Kot, Staje, Brest, Matena, - Ig – oglasna tabla pri poko­- Golo – avtobusna postaja - Rogatec – v vasi pri ko-Iška Loka, Vrbljene, Stra­pališču Gora zolčku homer, Tomišelj, Podkraj) - Golo 46 – oglasna tabla - Rogatec – na drevesu pri - Staje – oglasna tabla pri bi-Sistem Gornji Ig - Golo 37 – podružnična šola naselju Raj nad mestom feju (Gornji Ig) Golo - Visoko – pri Lenarčiču - Kot – oglasna tabla na za-- oglasna tabla na začetku - Golo pri št. 164 – oglasna ta-- Visoko – na kozolčku četku naselja naselja Gornji Ig bla Hrastje - Visoko – oglasna tabla (Vi-- Iška Loka – oglasna tabla - Zapotok – oglasna tabla av-soko pri 101) pri gasilskem domu tobusna postaja (odcep) - Visoko – oglasna tabla (Vi-- Iška Loka – kozolček pri Režijski obrat - Zapotok – oglasna tabla soko blizu 23) Iška Loka 1f (kamnolom) - Visoko – oglasna tabla pri - Matena – oglasna tabla pri Člen pravilnika Vzrok za obveščanje Čas obveščanja Način obveščanja 9. Vzrok neskladnosti pitne vode hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje Od začetka veljavnosti ukrepa, a najpozneje v sedmih dneh 1. Osebno – pisno obvestilo po pošti 2. Obvestilo na oglasni deski uporabnika(ov) hišnega vodovodnega omrežja 3. Telefonsko obvestilo upravniku v primeru večstanovanjskega objekta 21. Obveščanje v primeru omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode Od začetka veljavnosti ukrepa, a najpozneje v dveh urah (obvešča se vsak dan do preklica) 1. Lokalni radio: Radio Slovenija (Val 202, 1. program), Radio Zeleni val 2. Spletna stran upravljavca www.obcina–ig.si 3. Informacijske točke Na začetku in ob preklicu veljavnosti ukrepa, a najpozneje v 24 urah od začetka oz. preklica ukrepa 4. Aplikacija www.npv.si (obveščanje NIJZ, ZIRS, NLZOH) 22. Obveščanje, kadar se izvajajo ukrepi za odpravo vzrokov neskladnosti Od začetka veljavnosti ukrepa, a najpozneje v enem dnevu 1. Lokalni radio: Radio Slovenija (Val 202, 1. program), Radio Zeleni val 2. Spletna stran upravljavca: www.obcina–ig.si 3. Informacijske točke 31. Obveščanje v primeru odstopanja Na dan pridobitve dovoljenja, a najpozneje v sedmih dneh 1. Lokalni radio: Radio Slovenija (Val 202, 1. program) Radio Zeleni val 2. Spletna stran upravljavca: www.obcina–ig.si 3. Informacijske točke 34. Letno poročilo o skladnosti pitne vode Najmanj enkrat letno (najpozneje do 31. marca za preteklo leto) 1. Občinsko glasilo Mostiščar 2. Spletna stran upravljavca: www.obcina–ig.si 3. Aplikacija www.npv.si (obveščanje NIJZ, ZIRS, NLZOH) Mostiščar 01 | Februar 2018 Režijski obrat sporoča Navodila o prekuhavanju vode Z aradi vremenskih raz-upravljalca vodovoda (tudi mer v Sloveniji je v v primeru prekinitev ipd.). V nekaterih delih države primeru prekuhavanja vode potrebno prekuhavati vodo. pa priporočamo upoštevanje Zato svetujemo, da uporabni-spodnjih navodil. ki stalno spremljajo navodila Ponovno obvestilo V kanalizacijo ne sodijo vlažilni robčki, saj povzročijo okvaro črpalk v črpališčih. Prosimo uporabnike, da to upoštevajo. Režijski obrat Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporočite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Zbirni center – zimski delovni čas Zbirni center Matena bo od oktobra do predvidoma maja odprt ob sredah od 9.00 do 13.00 ter od 14.00 do 17.00 (če je ta dan praznik, bo zbirni center zaprt). Dodatne informacije: Občina Ig (Uroš Čuden, tel.: 01/280-23-12) Potem ko voda zavre, obi­čajno zadostuje, da burno vre še eno minuto. Ker se pogoji delovanja na klice spremi­njajo z naraščajo nadmorsko višino, je najbolje vretje po­daljšati. Zaradi večje varnos­ti priporočamo, naj voda vre tri minute. Tako uničimo ali inaktiviramo vegetativne ob­like patogenih bakterij, viru­se ter tudi ciste Giardiae in kriptosporidijev. Tri minute vretja zagotavlja tako široko varnost, da to vodo lahko uži­vajo tudi osebe z močno osla­bljenim imunskim sistemom. Zaradi možnosti naknadne­ga onesnaženja prekuhane vode je najbolje, da ostane v isti posodi, v kateri smo jo prekuhali. Hranimo jo v hla­dilniku v isti in pokriti po­sodi. Tako pripravljeno vodo lahko za pitje uporabljamo 24 ur, izjemoma do 48 ur. Če je motna, moramo pred prekuhavanjem odstraniti večino delcev. To dosežemo z usedanjem in nato filtraci­jo skozi več plasti čiste, naj­bolje prelikane tkanine ali skozi čist papirnat filter (npr. pivnik, filter za kavo). Ker je prekuhana voda lahko manj prijetnega okusa, za pitje pri­poročamo pripravo čaja oziro­ma drugih napitkov, lahko pa jo zaužijemo v obliki juhe ali kakšne druge jedi. Režijski obrat Vrtec Ig na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO in 55/70) objavlja vpis novincev za šolsko leto 2018/2019. Vloge za vpis otroka za šolsko leto 2018/2019 zbiramo do 31. 3. 2018. Če bo prispelih več vlog, kot je predvidenih prostih mest za šolsko leto 2018/2019, bo vse vloge, prispele do tega datuma, obravnavala Komisija za sprejem v Vrtec Ig na podlagi Pravilnika o sprejemu otrok v Vrtec Ig. Obrazec Vloga za sprejem v Vrtec Ig je dosegljiv na spletni strani vrtca: www.vrtec-ig.si, lahko pa ga dobite tudi v vseh enotah vrtca ter v tajništvu (Cesta na Kurešček 70, 1292 Ig). Izpolnjeno vlogo lahko oddate osebno v tajništvu vrtca ali jo pošljete po pošti na naslov: Vrtec Ig, Cesta na Kurešček 70, 1292 Ig. Do tega datuma morajo Vlogo za vpis otroka za šolsko leto 2018/2019 oddati tudi vsi tisti starši otrok, ki so bili uvrščeni na čakalni seznam že v šolskem letu 2017/2018, pa v vrtec niso bili vključeni. Svetovalna služba Vrtca Ig Mostiščar 01 | Februar 2018 Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS št.  45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 26/14), sklad­no z Odlokom o proračunu Občine Ig za leto 2018 (Uradni list RS, št. 80/2017), Statutom občine Ig (Uradni list RS, št. 39/2016) in Pravilnikom o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Ig za pro­gramsko obdobje 2015–2020 (Uradni list RS, št. 14/2016, 32/2016), objavlja Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig JAVNI RAZPIS za sofinanciranje delovanja društev in njihovih programov s področja kmetijstva v občini Ig v letu 2018 1. Predmet razpisa Predmet razpisa je sofinanciranje delovanja društev s področja kme­tijstva in pospeševanja razvoja podeželja, ki imajo sedež v Občini Ig. Cilj financiranja društev je spodbuda k ohranjanju tradicije med po­deželskim prebivalstvom Za njihovo delovanje je potrebno poleg lastnih prihodkov dolgoročno zagotoviti dodatna finančna sredstva. Sofinanciranje delovanja različnih neprofitnih oblik sodelovanja pode­želskega prebivalstva, ki so povezani s kmetijstvom, gozdarstvom in razvojem podeželja. 2. Višina sredstev Višina razpisanih sredstev za sofinanciranje delovanja društev s pod­ročja kmetijstva in gozdarstva je 5.590,00 EUR. Sredstva so zagoto­vljena v proračunu Občine Ig za leto 2018 na proračunskih postavkih 1011000 in 1011001, na kontu 412000. 3. Upravičenci in pogoji Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci programov, ki izpolnjujejo nas­lednje pogoje: - da so registrirani po Zakonu o društvih za izvajanje dejavnosti s področja kmetijstva in gozdarstva, - da delujejo najmanj eno leto, - da delujejo v javnem interesu, - da imajo sedež v Občini Ig, - da kot glavno dejavnost opravljajo dejavnosti povezane z pospe­ ševanjem, razvojem in promocijo kmetijstva, kmetijskih dopolnilnih dejavnosti in podeželja nasploh, - da imajo sedež v občini Ig, oziroma so člani društva občani Občine Ig, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organi­ zacijske pogoje za izvajanje registriranih dejavnosti, - da redno izvajajo svojo dejavnost, - da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, kot to določa zakonodaja, - da je društvo za preteklo leto podalo vsa poročila in dokazila Občini Ig skladno z zahtevami, - da imajo poravnane vse davčne in druge zakonske in poslovne ob­veznosti, - da dejavnost opravljajo na neprofitni osnovi. 4. Upravičeni stroški - izobraževalne vsebine splošnega pomena (predavanja, tečaji brez pridobitve certifikatov, - ohranjanje kulturne dediščine, prenos znanj domače obrti, - promocija dejavnosti društva (zgibanke), - organizacija razstav, prikaz običajev, tekmovanj na temo kmetijstva. 5. Intenzivnost pomoči - do 80 % upravičenih stroškov, - predavanja, ki so namenjena občanom in imajo značaj tehnične podpore, se lahko sofinancirajo do 100 %, - največja intenzivnost pomoči na društvo je 1.600,00 EUR. 6. Merila za ocenjevanje vlog pri izvajanju programa - število članov društva/število članov društva iz Občine Ig, - število udeležencev na posamezni aktivnosti društva iz občine Ig, - delež lastnih sredstev pri izvedbi programa s finančno ovrednote­ nim programom dela za tekoče leto, - program dela društva in opredelitev povečanja razvoja kmetijstva z delovanjem društva na območju občine Ig, - strokovno izobraževanje na področju dejavnosti društva (literatura, ekskurzije, tečaji), - programi oz. projekti pripomorejo k prepoznavnosti Občine Ig in promocije, - organiziranje in sodelovanje na občinskih prireditvah, - organiziranje ali sodelovanje na regijskih in državnih prireditvah ali tekmovanjih, - program dela društva in finančni plan društva za leto 2018, potrjen na občnem zboru. 7. Razpisna dokumentacija Razpisna dokumentacija obsega: - besedilo razpisa, - prijavni obrazec, - izjavo, - vzorec pogodbe. 8. Obveznost prijavitelja Društva bodo realizacijo programov za leto 2018 in vrednost izvedenih aktivnosti podala na obrazcu za poročanje z dokazili (računi, iz katerih je razvidna vrednost sofinanciranih izvedenih aktivnosti za najmanj 60 % programa; za ostalih 40 % posameznega programa, ki je sofinanciran po tem razpisu, je lahko priložena izjava o višini sredstev posamezne aktivnosti, podpisana s strani odgovorne osebe). 9. Vloga Vlogo za dodelitev sredstev in dokumentacijo, ki mora biti priložena k vlogi je potrebno oddati na razpisnem obrazcu, ki ga lahko dobite v času uradnih ur na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig ali na spletni strani www.obcina-ig.si. Vloga mora biti žigosana in podpisana s strani odgovorne osebe društva. Društvo, ki je že pridobilo sredstva za prijavljene aktivnosti iz dru­gih proračunskih virov, ne more uveljavljati te pravice ponovno preko tega razpisa. Vlogi je priložena izjava, da se posamezni prijavljen pro­gram hkrati ne sofinancira iz drugih virov Občine Ig ali iz drugih javnih virov, podpisan s strani odgovorne osebe. Izvajalci so dolžni v svojih promocijskih gradivih na primeren način predstavljati občino Ig. 10. Rok za vložitev vlog Vlogo je potrebno poslati na naslov Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, ali vložiti v sprejemni pisarni Občine Ig, najkasneje do petka, 6. 4. 2018. Veljavne bodo le pisne vloge na predpisanem obrazcu in vloge oddane v roku. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, komisija ne bo upoštevala. 11. Informacije o razpisu Vse informacije v zvezi z javnim razpisom so na voljo na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, kontaktna oseba je Andreja Zdravje, na te­lefon 01/2802-324. Vloge bo pregledala in točkovala komisija za področje kmetijstva, ki bo tudi pripravila predloge dodelitve sredstev. Prepozno prispele vloge se zavrže, neutemeljene in vloge na neustreznih obrazcih, pa zavrne. Vlagatelje nepopolnih vlog se v roku osmih dni pozove na pisno dopolnitev. Vlagatelji bodo v roku 30 dni od zaključka razpisa obveščeni o izidu razpisa. Datum: 24. 1. 2018 Župan Občine Ig Številka: 3300- 0001/2018 Janez Cimperman l.r. - 1 ­ Uradne objave Občina Ig objavlja na podlagi Odloka o proračunu Občine Ig za leto 2018 (Uradni list RS, št. 80/2017), Pra­vilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 03/13), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, na podlagi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Ig za programsko obdobje 2015–2020 (Uradni list RS št. 14/2016, 32/2016) JAVNI RAZPIS za sofinanciranje kmetijstva in razvoja podeželja v občini Ig za leto 2018 I. Predmet razpisa Predmet javnega razpisa je dodeljevanje sredstev pomoči za ohranja­nje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Ig za leto 2018 in sicer za izvajanje ukrepov s področja kmetijstva, za izvajanje ukrepov s področja skupinskih izjem za kmetijstvo in dopolnilnih de­javnosti na kmetijah (splošna pravila za gospodarstvo – pomoč »de minimis«) za naslednje ukrepe: UKREPI VIŠINA SREDSTEV SKUPINSKE IZJEME ZA KMETIJSTVO: Ukrep 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo 10.800,00 EUR Ukrep 3: Pomoč za dejavnosti prenosa znanja in informiranja 1.200,00 EUR POMOČ »DE MINIMIS« Ukrep 7: Pomoč za gozdarstvo – urejanje gozdnih vlak 7.500,00 EUR POMOČ OBČINE Ukrep 8: Štipendiranje bodočih nosilcev kmetij 1.000,00 EUR II. Upravičenci do sredstev 1. Pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro, majhna in srednje velika podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, oziroma, v primerih ukrepov po členih 21 in 29 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju, ter v primerih ukrepov po členih 38 in 43 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 de­javna v gozdarskem sektorju, zasebni lastniki gozdov, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, ter so vpisana v register kmetijskih gospodarstev. 2. Pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje nekmetijske dejavnosti, s sedežem na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine. 3. Registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na po­dročju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine. 4. Dijaki in študentje programov kmetijstva in gozdarstva, ki so člani kmetijskega gospodarstva, ki je vpisan v register kmetijskih go­spodarstev in ima sedež na območju občine. III.Razpisno področje UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetij­sko proizvodnjo Z naložbo se skuša doseči vsaj enega od naslednjih ciljev: - izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskega gospo­darstva, zlasti z zmanjšanjem stroškov proizvodnje ali izboljša­njem in preusmeritvijo proizvodnje, - izboljšanje naravnega okolja, higienskih razmer ali standardov za dobrobit živali, če zadevna naložba presega veljavne standarde Unije; - vzpostavljanje in izboljšanje infrastrukture, povezane z razvojem, prilagajanjem in modernizacijo kmetijstva, vključno z dostopom do kmetijskih zemljišč, komasacijo in izboljšanjem zemljišč, oskr­bo in varčevanjem z energijo in vodo; - obnova proizvodnega potenciala, prizadetega zaradi naravnih ne­sreč, slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravni­mi nesrečami, bolezni živali in škodljivih organizmov na rastlinah ter preprečevanje škode zaradi navedenih dogodkov. Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvo­ dnjo se lahko dodeli za: 3.1. posodabljanje kmetijskih gospodarstev, 3.2. urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov. 3. 1. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Pomoč se lahko dodeli za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proi­zvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: - stroški izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo (rekon­strukcijo) hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodar­stvih, - stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospo­darskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala, ki se nanaša na naložbo), - stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije, - stroški opreme hlevov in gospodarskih poslopij, - stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku z izje­mo namakalnih naprav, - stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenski­mi razmerami (protitočne mreže …), - stroški nakupa računalniške programske opreme, patentov, li­cenc, avtorskih pravic in blagovnih znamk. Intenzivnost pomoči: do 50 % upravičenih stroškov naložb na kme­ tijskih gospodarstvih. Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospo­ darstvu lahko znaša do 3.000,00 EUR. Upravičenci do pomoči so: - kmetijska gospodarstva, ki ležijo na območju občine, oziroma ka­terih naložba se izvaja na območju občine, - imajo v lasti nad 2 ha primerljivih površin, - imajo v lasti najmanj 2 GVŽ, - imajo v lasti drobnico najmanj 2 GVŽ. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. Pogoji za pridobitev: - za izvedbo investicije je potrebno predložiti ustrezno dovoljenje, v kolikor je le to potrebno (gradbeno dovoljenje, lokacijsko informa­cijo, projektno dokumentacijo za izvedbo naložbe), - za naložbo, ki mora biti v skladu z določili 14(5) člena Uredbe 702/2014, mora biti presoja vplivov na okolje, če je le ta potrebna, predložena z vlogo za pridobitev pomoči, - ponudbe oziroma predračun za načrtovano naložbo, - predložitev zadnje oddane zbirne vloge (subvencijska vloga), - mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, - drugi specifični pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. 3. 2 Urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov Pomoč se lahko dodeli za namen urejanja kmetijskih zemljišč in paš­ nikov. Upravičeni stroški: - stroški izdelave načrta ureditve kmetijskega zemljišča (nezahtev­ne agromelioracije, pašniki), - stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije, - stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z og­rajo, - stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino. Intenzivnost pomoči: - do 50 % upravičenih stroškov, - najvišji možni znesek je 2.000,00 EUR. Upravičenci do pomoči: - posamezna kmetijska gospodarstva in ali več kmetijskih gospo­darstev, vključenih v skupno naložbo (pašna skupnost, agrarna skupnost …), - kmetijska gospodarstva, ki ležijo na območju občine, oziroma ka­terih naložba se izvaja na območju občine, - posamezno kmetijsko gospodarstvo ima v lastni najmanj 2 ha pri­merljivih kmetijskih površin, - imajo v lasti najmanj 2 GVŽ, - imajo v lastni drobnico, najmanj 2 GVŽ. Uradne objave Pogoji za pridobitev: - ustrezna dokumentacija za izvedbo naložbe, - predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč, - v primeru agromelioracijskih del kopijo katastrskega načrta in pro­ gram del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, - dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča, - splošni pogoji opredeljeni v I. poglavju tega pravilnika, - drugi pogoji, opredeljeni z javnim razpisom. Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva. UKREP 3: Pomoč za dejavnost prenosa znanja in informiranja Cilj pomoči je zagotavljanje višjega nivoja strokovne izobraženosti in usposobljenosti v kmetijskem in gozdarskem sektorju. Upravičeni stroški: - stroški organizacije poklicnega usposabljanja, dejavnosti pridobi­ vanja strokovnih znanj vključno z usposabljanji, - izvajanje delavnic ter inštruiranje, Intenzivnost pomoči: do 100 % upravičenih stroškov. Upravičenci do pomoči: člani in delavci na kmetijskih gospodarstev, vpisani v register kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež na obmo­čju občine in se ukvarjajo z dejavnostmi v kmetijskem in gozdarskem sektorju. Izvajalci storitev prenosa znanja in informiranja: pravna ali fizična ose­ba, ne glede na njeno velikost, ki je ustrezno registrirana in zagotavlja ustrezno zmogljivost v obliki usposobljenosti in rednega izobraževa­nja osebja za opravljanje dejavnosti prenosa znanja in informiranja. Pravna oseba, ki organizira izobraževanje, je dolžna vabilo na izobra­ževanje javno objaviti v lokalnem časopisu Mostiščar in/ali na spletni strani Občine Ig, ter na oglasnih deskah Občine Ig. Prejemnik pomoči: pomoč se izplača izvajalcu storitev prenosa zna­nja in informiranja, razen za stroške iz drugega odstavka tega člena, kjer je prejemnik pomoči upravičenec do pomoči. Pogoji za pridobitev: – dokazila o ustrezni registraciji in usposobljenosti, – program dejavnosti prenosa znanja in informiranja s predračunom stroškov, – drugi pogoji, opredeljeni z javnim naročilom. Vsebina in način izvedbe dejavnosti prenosa znanja in informiranja, pogoji, ki jih mora izpolnjevati izvajalec usposabljanja, merila za izbor najugodnejšega izvajalca, in druge morebitne obveznosti izvajalca usposabljanj se določijo v razpisni dokumentaciji za oddajo javnega naročila. Če dejavnosti prenosa znanja in informiranja zagotavljajo skupine in organizacije proizvajalcev, članstvo v takih skupinah ali organizacijah ni pogoj za dostop do navedenih dejavnosti. Vsak prispevek nečla­nov za kritje upravnih stroškov zadevne skupine ali organizacije pro­izvajalcev je omejen na stroške zagotavljanja zadevne dejavnosti, ki je predmet podpore. UKREP 7: Pomoč »de minimis« – Pomoč za gozdarstvo – urejanje gozdnih vlak Sredstva so namenjena vzdrževanju, izgradnji in rekonstrukciji goz­dnih vlak z namenom odpiranja gozdov in ureditve dostopov posa­meznih parcel. Gozdne vlake načrtuje Zavod za gozdove Sloveniji (ZGS) v sodelovanju z lastnikom gozda in v tem okviru zagotovi tudi prenos načrtovane trase na teren. Nove vlake so zajete v gozdnogo­jitvenem načrtu ZGS. Upravičeni stroški: delo z bagrom ali rovokopačem (žlica ali udarno kladivo) – strojne ure in ure delavca. Pogoji za pridobitev sredstev: - elaborat gozdnih vlak s strani ZGS, - soglasje vseh lastnikov parcel, preko katerih poteka vlaka, - gradbene dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja. Intenzivnost pomoči: do 50 % upravičenih stroškov naložbe, oziroma največ do 900,00 EUR na kmetijsko gospodarstvo. Višina dodeljenih sredstev je ob upoštevanju navedenih finančnih do­ločb in ostalih pogojev v okviru ukrepa odvisna od višine razpisanih sredstev in števila vlog prosilcev. POMOČ OBČINE – UKREP 8: Štipendiranje bodočih nosilcev kmetij Namen ukrepa Namen ukrepa je finančna pomoč pri izobraževanju dijakov in štu­dentov kmetijskih programov, ki so predvideni za naslednike kmetij. Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - izjavo, da bo prosilec prevzemnik kmetije, - kopijo zadnjega šolskega spričevala, - potrdilo o katastrskem dohodku prosilca, - potrdilo o višini prejemanja štipendije (če jo prosilec prejema). Dodatni pogoj za pridobitev sredstev Prednost pri dodelitvi sredstev imajo prosilci, katerih edini vir dohod­ka izhaja iz kmetijske dejavnosti in prosilci z manjšimi dohodki na družinskega člana. Upravičenci do sredstev: - udeleženci izobraževanja kmetijskih programov, ki so predvideni za naslednike kmetij. Finančne določbe: - do 500,00 EUR na učenca v tekočem letu. Splošne določbe IV. Merilo za dodelitev sredstev ob upoštevanju pogojev razpi­sa je popolna vloga, ki je pripravljena v skladu z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo. Rok za dopolnitev nepopolno predložene vloge je 5 dni od dneva prejema poziva. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže. V. Vsebina vloge (obvezne priloge) in navodila za izpolnitev vloge v okviru razpisanega ukrepa je navedena v razpisni dokumen­taciji oz. na obrazcih vloge, ki jo prosilci dobijo na sedežu Občine Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na spletni strani občine na naslovu: www.obcina-ig.si Vloge za dodelitev sredstev za sofinanciranje tega ukrepa na podro­čju kmetijstva v letu 2018 morajo prispeti na naslov sedeža Občine Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, za UKREPE 1, 3 in 8 do vključno 26. 3. 2018 (velja datum žiga pošte). Vloge za UKREP 7 – gozdne vlake, pa bomo sprejemali do porabe sredstev oz. najpozneje do 27. 9. 2018. VI.Rok porabe dodeljenih sredstev Dodeljena sredstva za leto 2018 morajo biti porabljena v letu 2018. Vlagatelji bodo sklepe o višini sredstev prejeli najkasneje v roku 30 dni po zaključenem razpisu, za UKREP št. 7 – gozdne vlake, pa v roku 15 dni od prejema popolne vloge. Račun in dokazilo o plačilu računa mora biti izdan šele po izdanem sklepu Občine Ig o dodelitvi sredstev. Vlagatelji bodo prejeli pogodbo o sofinanciranju, s katero bodo dogo­vorjene medsebojne obveznosti. Če upravičenci ne vrnejo podpisane pogodbe, se šteje, da so odstopili od vloge za pridobitev finančnih sredstev. Vsa dokazila (račune) o plačilu storitev in zahtevek za naka­zilo je potrebno dostaviti najkasneje do 5. 11. 2018. VII. Nadzor in sankcije Nadzor nad namensko porabo sredstev spremlja in preverja občin­ska strokovna služba Občine Ig lahko pa tudi druga oseba, ki jo po­oblasti župan. V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem pravilni­ku, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve (2) leti. VIII. Način reševanja vlog Upravičenci morajo k vlogi, s katero se prijavijo na javni razpis, pri­ložiti vso zahtevano dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje pogo­jev, določenih v tem razpisu in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju kmetijstva in razvoju podeželja v Občini Ig za programsko obdobje 2015-2020. Komisija za kmetijstvo, ki jo imenuje župan opravi pregled popolnih vlog, občinska uprava pa pripravi sklepe o dodelitvi sredstev. Odpi­ranje vlog ne bo javno. Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2018, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. IX.Razpisna dokumentacija in informacije Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani na: www.obcina-ig.si ali v sprejemni pisarni občine. Vse dodatne informacije lahko dobite na oddelku za kmetijstvo, tel.: 01/2802-324, Andreja Zdravje. Datum: 24. 1. 2018 Župan Občine Ig Številka: 330-0002/2018 Janez Cimperman l.r. Uradne objave Občine Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig na podlagi Pravilnika o sofinanciranju prireditev v občini Ig (Mostiščar, UO št. 1/2011) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje prireditev v občini Ig v letu 2018 1. Predmet razpisa Občina Ig s tem razpisom sofinancira programe nepridobitnih orga­nizacij, društev, združenj, skupin, javnih zavodov, posameznikov in drugih institucij na območju Občine Ig, ki niso bili predmet sofinan­ciranja iz proračuna Občine Ig in drugih javnih razpisov oz. jih ni bilo mogoče prijaviti na ostale javne razpise za sofinanciranje prireditev v Občini Ig. 2. Pogoji za sodelovanje na razpisu Na razpis se lahko prijavijo izvajalci, ki izvedejo prireditev ali projekt na območju Občine Ig, za občane občine Ig in so v interesu Občine Ig, ali izjemoma izven Občine Ig, če izvedba prireditve bistveno pripo­more k promociji Občine Ig. Izvajalec lahko prijavi največ dva programa oz. projekta. Upravičenci do finančnih sredstev so izvajalci, navedeni v 1. točki razpisa, ki: - so registrirani po veljavni zakonodaji in imajo sedež v občini Ig oziroma ne glede na sedež, če je program dela zastavljen tako, da aktivno vključuje občane občine Ig, - so registrirani po zakonu o društvih in imajo sedež enote delova­nja društva v občini Ig, - imajo urejeno evidenco o članstvu, in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakonodaja in so registrirani vsaj eno leto, - imajo urejeno evidenco o plačani članarini oz. podajo izjavo, da društvo nima članarine, - imajo zagotovljene materialne, kadrovske in osnovne pogoje za realizacijo načrtovanih programov, - pristojnim občinskim organom redno dostavljajo poročila o reali­zaciji programov, - poslujejo v skladu z zakonskimi predpisi in statutom. 3. Višina sredstev in rok porabe Višina sredstev namenjenih za sofinanciranje prireditev po tem raz­pisu je na proračunski postavki 1104010 – razpisi prireditve 7.700€. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2018. 4. Merila in kriteriji Strokovna komisija bo ovrednotila programe glede na preglednost in kakovost, pomen prireditve za prepoznavnost občine, sodelovanje na občinskih prireditvah, članstvo, delež lastnih sredstev. Za vsako proračunsko leto lahko komisija določi še podrobnejša merila in kri­terije za izbor programov in projektov. Pri izboru programov/projektov bo komisija upoštevala naslednja merila in kriterije: MERILA ŠTEVILO TOČK Jasno opredeljeni cilji in namen programa: - jasno opredeljen 10 - delno opredeljen 5 - slabo opredeljen 1 Kakovost in zahtevnost programa: - kakovosten in zahteven 10 - delno kakovosten in zahteven 5 - manj kakovosten in zahteven 1 Program vsebuje organizacijo predavanj, delavnic in drugih izobraževanj ter strokovnih ekskurzij za člane oz. za širšo okolico 5 točk na predavanje, delavnico (priznata se 2 predavanji) Prireditve Pomen prireditve za prepoznavnost občine: - društvo je organizator in izvajalec prireditev 10 točk na prireditev (največ 2) - sodelovanje na prireditvah 5 točk (največ 2) Datum: 24. 1. 2018 Župan Občine Ig Številka: 325-0001/2018 Janez Cimperman l.r. MERILA ŠTEVILO TOČK - objava prireditve v koledarju prireditev 5 - sodelovanje na občinski prireditvi 5 Športne aktivnosti oz. možnost rekreacije za člane 5 točk na aktivnost (največ 2) Trajnost programa: - več let 10 - na novo 5 Članstvo Število članov s plačano članarino in stalnim prebivališčem v občini Ig: - do 30 članov 5 - 30-50 10 - nad 50 15 Finančna konstrukcija Višina zagotovljenih lastnih (neproračunskih sredstev) za izvedbo programa: - do 40 % 5 - do 70 % 10 - nad 70 % 15 Obletnice, jubileji 10 let 5 Do 50 let 10 Nad 50 let 15 5. Vsebina prijave Prijavitelj mora oddati prijavo na razpisanem obrazcu, ki je sestav­ni del razpisne dokumentacije. V kolikor prijavitelj prijavlja več prire­ditev, mora za vsako posamično prireditev izpolniti ločen obrazec. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge, ki so navedene v raz­pisnem obrazcu. Razpisno dokumentacijo lahko prijavitelji od objave razpisa dobijo na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, v času uradnih ur in na spletni strani www.obcina-ig.si Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu in v razpisnem roku oz. ne bodo izpolnjene po navodilih, se ne bodo obravnavale in bodo s sklepom kot brezpredmetne zavržene. 6. Rok za predložitev prijav in obveščanje Prijave je potrebno poslati na naslov: Občina Ig, Govekarjeva ces­ta 6, 1292 Ig v zaprti ovojnici s pripisom »Javni razpis – prireditve 2018«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden naziv in naslov pošiljatelja. Rok za prijavo na razpis je vključno do ponedeljka, 12. marca 2018. Prepozno prispele in nepopolne prijave ne bodo obravnavane. Izbor programov in izvajalcev bo opravila strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Programi bodo ocenjevani na podlagi Pravilnika in meril. Predlagatelji bodo v roku 30 dni s sklepom obveščeni o izidu razpisa. Občina Ig bo z izbranimi prejemniki sklenila pogodbo o sofinancira­nju programov v letu 2018 v kateri bodo opredeljeni pogoji in način koriščenja proračunskih sredstev. Če se prejemnik v roku 30 dni od prejema pogodbe nanjo ne odzove oz. ne vrne podpisane, se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev. Dodatne informacije v zvezi z objavljenim razpisom na tel.: 01/280­23-18, e-pošta marica.zupan@obcina-ig.si. Uradne objave Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov turistične de­javnosti v Občini Ig (UO št. 2/2013) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov turistične dejavnosti v Občini Ig za leto 2018 1. Predmet javnega razpisa Predmet razpisa so finančna sredstva proračuna Občine Ig za leto 2018, namenjena sofinanciranju programov turističnih in drugih dru­štev, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo v občini Ig in imajo to opredeljeno v svojih programih. 2. Upravičenci Upravičenci do sredstev so izvajalci na področju turizma (društva), ki so registrirani za izvajanje dejavnosti in izpolnjujejo sledeče: - imajo sedež na območju občine Ig - so registrirani za izvajanje dejavnosti, ki je predmet razpisa - društva morajo imeti urejeno evidenco o članstvu, plačani članari­ ni in ostalo dokumentacijo, kot določa Zakon o društvih - so registrirani najmanj eno leto - imajo potrjen program s strani Upravnega organa društva - imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organi­ zacijske pogoje za realizacijo načrtovanih aktivnosti na področju turizma - izvajajo redno turistično dejavnost - redno, dostavljajo občini poročilo o realizaciji programov in načrt aktivnosti za tekoče leto. Izvajalci prireditev lahko prijavijo največ 5 različnih prireditev. Izjemoma lahko pridobijo sredstva za sofinanciranje turistične dejavno­sti na tem razpisu tudi javni zavodi s sedežem na območju občine Ig. Prednost pri sofinanciranju bodo imeli programi in projekti z vsebi­nami: - izvajanja promocijskih dejavnosti lokalnega in širšega pomena - spodbujanje lokalnega prebivalstva za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma - akcije na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, ure­janju in varstvu okolja - organiziranje in izvedba turističnih prireditev lokalnega in širšega pomena - aktivnosti za zagotavljanje ozaveščenosti mladine za delovanje na področju turizma - izobraževanje članov za namene pospeševanja turizma 3. Višina sredstev Višina razpisanih sredstev za leto 2018 znaša 9.900,00 EUR. Dodeljena sredstva na podlagi tega razpisa morajo biti porabljena v letu 2018 za programe/projekte za katere so bila dodeljena. 4. Merila in pogoji Prejete vloge obravnava tričlanska komisija, ki jo imenuje župan. Sredstva se bodo dodelila na podlagi meril in kriterijev navedenih v Pravilniku o sofinanciranju programov turistične dejavnosti v občini Ig (UO 2/2013). Pri izboru programov in projektov na področju turizma bo komisija upoštevala naslednja merila in kriterije: MERILA/PROGRAM NAJVEČ TOČK 1. Izvajanje promocijskih aktivnostih lokalnega in širšega pomena Predstavitev občine in društva na raznih prireditvah izven občine (samo če je navedeno v poročilu) do 5 na prireditev Izvajanje informativne in promocijske dejavnosti v kraju do 10 letno Izdajanje promocijskega materiala (brošure, zgibanke, razglednice, drug promocijski material) do 25 2. Aktivnosti na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, urejanja in varstva okolja Organizacija ocenjevanja urejenosti domačij, kmetij, naselij do 50 letno Ohranjanje starih šeg, navad in spodbujanje k ohranjanju domačih obrti do 20 na društvo Urejanje in vzdrževanje sprehajalnih poti, tematskih poti, čistilne akcije do 10 letno 3. Organiziranje in izvedba turističnih prireditev lokalnega in širšega pomena Društvo je organizator in izvajalec prireditve v občini do 100 točk na prireditev V okviru prireditve sodeluje več društev do 20 točk na prireditev Organizacija tradicionalnega pohoda do 25 točk letno 4. Aktivnosti za zagotavljanje ozaveščenosti mladine za delovanje na področju turizma Delavnice za otroke in mladino do 5 točk/ delavnico 5. Izobraževanje članov za namene pospeševanja turizma Organizacija drugih delavnic, predavanj, strokovnih ekskurzij, ki se nanašajo na delovanje društva, namenjenih tudi lokalnemu prebivalstvu do 10 točk/ delavnico, izobraževanje 6. Reference izvajalca Sodelovanje na projektih Občine Ig v preteklem letu do 10 točk/ projekt 7. Poročilo o izvedenih aktivnostih društva v preteklem letu Izvedba poročila do 5 točk Za vsako proračunsko leto lahko komisija določi še podrobnejša me­rila in kriterije za izbor prireditev, ki se sofinancirajo. Podrobnejša me­rila so opredeljena v razpisni dokumentaciji. Višina sofinanciranja posameznega programa je odvisna od vrednosti točke. Vrednost točke se izračuna za vsako leto posebej na podlagi razpoložljivih proračunskih sredstev in skupnega števila odobrenih projektov. Predlagatelji ne smejo kandidirati z istimi predlogi na drugih razpisih Občine Ig. 5. Vsebina prijave Prijavitelji morajo oddati prijavo izključno na razpisnem obrazcu, ki ga lahko od objave do izteka prijavnega roka dvignejo na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, v času uradnih ur, objavljen pa je tudi na spletni strani www.obcina-ig.si. V kolikor prijavitelj prijavlja več pri­reditev, mora za vsako posamično prireditev izpolniti ločen obrazec. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge, ki so v razpisnem ob­razcu. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, komisija ne bo upoštevala. 6. Rok za predložitev prijav in način predložitve Rok za prijavo na razpis je do vključno ponedeljka, 12. marca 2018. Prijave je potrebno poslati na naslov Občina Ig, Govekarjeva ces­ta 6, 1292 Ig s pripisom »Javni razpis-turizem – društva«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov pošiljatelja. Prepozno prispele prijave ne bodo obravnavane. V kolikor bo komisija ugotovila, da vloga ni popolna bo pozvala prijavitelja, da jo v roku 5 dni ustrezno dopolni. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v navedem roku, se s sklepom zavržejo. 7. Obvestilo o izidu razpisa Prijavitelji bodo najkasneje v 30 dneh po odpiranju prijav pisno ob­veščeni o izidu razpisa. Izbranim prejemnikom sredstev se bo izdal sklep o izboru. Občina Ig bo z izbranimi sklenila pogodbo o sofinanci­ranju programov v kateri bodo opredeljeni pogoji za izplačilo sredstev in roki za poročanje. Če se prejemnik v roku 30 dni od prejema po­godbe nanjo ne odzove oz. ne vrne podpisane, se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev. Za vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom pokličite na telefon: 01/2802-318, 051/456-464 ali preko elektronskega naslova marica.zupan@obcina-ig.si. Datum: 16. 1. 2018 Župan Občine Ig Številka: 324-0001/2018 Janez Cimperman l.r. Uradne objave Občina Ig na podlagi Meril za izbor programov športa, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Občine Ig in Sprememb meril za izbor programov športa, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Občine Ig (Mostiščar, april/2012, februar/2013), objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje prijav za športnika, športnico in ekipo leta 2017 1. Skladno z Merili za izbor programov športa, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Občine Ig in Sprememb Meril za izbor progra­mov športa, ki se sofinancirajo iz proračunskih sredstev Občine Ig (Mostiščar, april/2012, februar/2013), lahko prejme priznanje Občine Ig za športne uspehe posamezni športnik, športnica ali ekipa. 2. Pogoji za dodelitev tega priznanja so: - nastop v mladinski ali državni reprezentanci; - osvojitev medalje na državnem prvenstvu; - odmeven mednarodni dosežek; - drug pomemben športni dosežek; - dolgoletno delo na športnem področju. 3. Predlagatelji morajo oddati prijavo na razpisnem obrazcu, ki ga lahko dobijo na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, v času uradnih ur ali na internetni strani www.obcina-ig.si. Prijav, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu, ne bomo upošte­ vali. Obvezna priloga je potrdilo nacionalne panožne zveze o rangu tekmovanja. 4. Prijave je potrebno poslati na naslov Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig, s pripisom »Javni razpis – športnica, športnik/ekipa leta«. 5. Izbor bo opravil Odbor za šport. 6. Rok za prijavo na razpis je 26. 2. 2018. Prepozno prispele in nepo­polne prijave ne bodo obravnavane. 7. Naziv športnik, športnica in ekipa za leto 2017 bodo podeljeni na prireditvi ob občinskem prazniku. Datum: 3. 2. 2017 Župan Občine Ig Številka: 6711-0001/2018 Janez Cimperman l.r. • IZ ŽIVLJENJA VAŠKIH SVETOV ///////////////////////////////////////////////////////////////// Ti le dobiček iščeš, ti delaš le za denar B ožični in novoletni pra­zniki so se oddaljili, z njimi pa tudi izražene želje in voščila. Nisem skoparil s sladkimi in prijetnimi izreče­nimi ali napisanimi besedami. Bile so namenjene tudi tebi. Tako kot po večini vasi smo tudi v Strahomerju okrasili va­ško smreko in postavili zvezdo repatico na zvonik cerkve. V Vrbljenah je bilo še veliko več vloženega dela s postavitvijo jaslic in okrasitvijo ob hipodro­mu, pa potem njihov blagoslov, kateremu je sledil še blagoslovkonj na Štefanov dan. V To­mišlju je prav tako potekala postavitev jaslic v farni cerkvi in zunaj v bregu pod cerkvijo. Vse je bilo tako lepo in, prizna­ti je treba, kar pravljično. Kar nekaj občanov je ure in dneve trdo delalo, a žal se ti nisi niko­li pridružil. Ko sem konec decembra raznašal ostarelim sovašča­ nom darila Občine Ig, si nisi vzel niti toliko časa, da bi me pospremil do svojega ostarele­ ga, skoraj nepokretnega star­ša. Ni se ti zdelo vredno. Pogosto se videvava, pa ti komaj odzdraviš. V januarju smo morali vse te slike, okraske in figure pospraviti in uskladiščiti, da bomo lahko prihodnje leto podkrimske vasi spet okrasili, da bodo praznične. Kar nekaj občanov je ure in dneve trdo delalo, a žal se ti do sedaj nisi nikoli pridružil. Bil sem prijetno presene­čen ob odpravljanju posledic decembrskega vetroloma na planinskih poteh, ki vodijo na Krim. Redni obiskovalci Krima so veliko pripomogli k vzpo­stavitvi prehodnih pristopov. Iz Planinskega društva Mer­cator sta dva markacista kar sama od sebe prišla pomagatčistit. Žal se ti nisi nikoli prid­ružil. Ko sem te spomladi vabil na čistilno akcijo, si me zavrnil, da naj čistijo tisti, ki so 'nasvinjali'. Ne predstavljam si okrasitev javnih površin brez požrtvo­valnosti nekaj domačink. Pa ne le spomladansko sajenje, tudi zalivanje čez leto so si vzele za vsakdanje opravilo. Košnje jav­nih površin se lotimo že nekaj let zapovrstjo eni in isti. Stra­homerci imamo vaško cerkev sv. Jakoba z okolico celo leto na skrbi, čiščenje in krašenje farne cerkve pa vsaj dvakrat na leto po en mesec, a razen treh žena noče nihče vedeti za to. Pri spravljanju lesa iz goz­da si na mestu, do koder se les vlači, pobral le debla. Veje, lu­bje in blato, pomešano s kame­njem in žaganjem, si tam pus­til, kot da se to tebe ne tiče. Še vedno pa je to bolje od tistega, ki je navlekel tja les in zdaj tam že mesece čaka na neznano usodo… Včasih smo se na Vid­mu sankali in smučali. Zdaj je to nemogoče zaradi tega lesa in navlake. Samo spomnim naj, da smo se pred obširnim spra­vilom lesa, poškodovanega od žledu in lubadarja, dogovorili, da bo ležal tam navlečen le dan ali največ dva. Kmalu bo pust in pustni karneval na Igu. Verjetno nam vsem godi, da je to ena večjih prireditev na našem koncu. Kdo bo pripravil slike z našega konca. »Ja, tisti kot vedno do sedaj,« je slišati. Sledila bo raz­stava velikonočnih jedi, ki tudi zahteva veliko časa in potrpež­ljivosti, a žal se ti do sedaj nisi nikoli pridružil. Pri prvomajskem kresova­nju nekateri sodelujejo toliko, da se znebijo smeti, ki jih pri­peljejo na kurišče, pa čeprav so vmes stvari, ki sploh ne sodijo tja – od plastike do keramičnih ploščic. Gasilska veselica je eden glavnih virov prihodkov društva. Nanjo bi lahko pri­šel v znak solidarnosti tudi ti, čeprav mogoče nisi obože­valec tovrstne glasbe ali ti je morda zoprn njihov poveljnik. Konec julija imamo žegna­nje ob sv. Jakobu. Večini godi druženje in pogostitev po maši. Vse te stvari potrebuje­jo neko aktivnost. Kaj če bi ti pristopil in vzel to stvar v svo­je roke? A glej ga šment. Za temi de­janji stojimo vedno eni in isti Mostiščar 01 | Februar 2018 ljudje. Ti se nikoli ne vključiš v delo, od katerega nimaš ne­posredne koristi. Ne pomagajo vabila, če pa ti jih osebno pre­nesem jaz ali kdo drug, imaš vedno pripravljen izgovor. »Ti že, ker imaš čas in nimaš no­benega dela.« Tudi jaz in tisti, ki se vključujemo v dogajanje okoli nas, imamo družine, hiše, vrtove in nekateri drugi še ve­like kmetije. Ko pa kaj ni tako, kot bi mo­ralo biti, se vedno zavedaš svo­jih pravic in jih tudi zelo glas­no izražaš. Ti imaš samo svojega dela toliko, da delavnik večkrat potegneš v noč in kratiš noč­ni mir. Vsakdo kdaj zaide v časovno stisko, pa si pomaga tako, da pozabi na kako nedeljoali praznik. Žal zate ta dneva že dolgo ne obstajata več. Brez slabe vesti na ta dan orješ, ko­siš, žagaš drva, brusiš, skratka povzročaš hrup. Nikoli ni prepozno. Mogoče boš imel že jutri pri­ložnost, da boš lahko odstranil zapadli sneg, ki je zdrsnil s tvo­je ali sosedove strehe na cesto. Ali pa ga boš raje zmetal na cesto še s svojega dvorišča? V letošnjem letu bodo tudi lokalne volitve. Pošteno bi bilo, da delček svojega življenja na­meniš drugim in s tem tudi sebi. Imel boš priložnost, da storiš nekaj za splošno dobro, morda kandidiraš za predstav­nika vaške skupnosti ali celo za občinski svet. Sokrajani te čakamo. Naj torej ta sestavek strnem z mislijo znanega ameriškega avtorja in matematika: »Ena od velikih skrivnosti življenja je, da je zares kaj vredno le tis-to, kar naredimo za druge.« V upanju na topel stisk roke in iskren pozdrav, ko se nam boš pridružil pri naslednjem opra­vilu, te lepo pozdravljam. Janko Purkat, SVS Strahomer • DRUŠTVA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Jaslice Člani Turističnega društva Krim smo tudi letos na pro­storu pred kozolcem postavili jaslice s figurami v naravni ve­likosti. Da bi bile jaslice zani­mivejše, smo se po dveh letih postavitev na kolišču odločili, da jaslice pripravimo v lov­skem motivu, zato smo posta­vili lovsko prežo, jasli in kupili nekaj divjih živali (srne, divji prašiči). Priprave smo tudi le­tos začeli že sredi leta, ko smo iskali nove dodatne figure za jaslice, saj so nam jih tudi lan­sko leto nekaj pokradli. Zaradi slabega vremena – dežja in mraza – smo letos postavitev začeli šele sredi decembra. Iz gozda smo pripeljali manjša debla in veje, obrasle z bršlja­nom, smrekove veje, nekaj smrečic, mah in listje ter nekaj štorov, s katerimi smo okrasili in pripravili jaslice. Okoli jas­lic smo kot vsako leto postavili leseno ograjo. Sledilo je popra­vilo delavnice in hlevčka, saj nam jih je letos neurje nekaj dni prej precej poškodovalo, ter postavitev smrečic in fi­gur. Nekatere smo morali prav tako prej urediti, popraviti in na novo obleči. S postavitvijo smo morali pohiteti, saj smo imeli letos blagoslov jaslic kot samostojno prireditev že 23. decembra. Blagoslov se je začel v so­boto, 23. decembra, ob 17. uri. Jaslice je blagoslovil domači župnik Jože Razinger. Ob tej priložnosti smo pri jaslicah pripravili tudi krajši božični koncert, na katerem so sode­lovali domači mešani cerkveni pevski zbor in skupina Arcus ter za boljše vzdušje zakurili velik ogenj, da so se obisko­valci lahko malo pogreli. Na koncertu in blagoslovu se je zbralo več kot 50 obiskoval­cev, prireditev pa je vodila in povezovala Darja Modic. Po koncertu smo vse prisotne postregli s kuhanim vinom in čajem, članice društva pa so spekle in pripravile tudi nekaj za pod zob. Blagoslov konj Blagoslov konj in živine je bil na hipodromu Vrbljene v torek, 26. 12. 2017, ob 10.30. Na blagoslov so lastniki konj pripeljali 29 konj, od delovno­kmečkih do športnih in poni konjičkov. Obred blagoslova je opravil domači župnik Jože Razinger, pozneje pa sta se mu pridružila tudi župnik in kaplan iz sosednje župnije Ig, Janez Avsenik in kaplan Si­mon Virant, ki sta zaradi dru­gih obveznosti malo zamudila. V sklopu blagoslova je župnik blagoslovil tudi sol in vodo, da so si ju obiskovalci lahko vzeli s seboj, vsakemu konju pa je dal košček blagoslovljenega kru­ha. Vse navzoče obiskovalce, ki jih je bilo kljub dežju okoli 500, je na začetku pozdravil župan občine Ig Janez Cimperman. Prireditev se je začela na po­budo župana z minuto molka v spomin na veliko prerano smrt našega sokrajana in igralcaJerneja Šugmana. Glede na to, da je ta dan tudi praznik dan samostojnosti in enotnosti, pa tudi z državno himno, ki jo je zapela skupina Arcus, ki je v nadaljevanju blagoslova konj zapela še nekaj božičnih pe­smi. Prireditev je povezovala članica društva Darja Modic. Ob koncu blagoslova se je zah­valila tako obiskovalcem prire­ditve, lastnikom konj, kot tudi tistim, ki so pomagali pri izved­bi prireditve (Občini Ig, Konje­rejskemu društvu Krim, PGD Žegnanje konj na štefanovo Vrbljene-Strahomer in članom Turističnega društva Krim). Prireditev je potekala na hipodromu v Vrbljenu, kamor smo pripeljali in postavili ter okrasili gasilsko prikolico, na kateri je bil postavljen oltar. Po koncu uradnega dela smo za vse sodelujoče pripravili toplo malico – pečenico z zeljem in žganci ter kuhanim vinom ozi­roma čajem. Najmlajše je obi­skal tudi Božiček, ki jih je sim­bolično obdaroval (pomaranče, bombončki, čokoladice). Janez Modic, TD Krim Andrej Indihar Konji in njihovi lastniki Božiček se je pripeljal s kočijo. T udi letos smo člani Ko-skupaj s Turističnim društvom žegnanje konj. Kljub ne preveč Božiček in obdaroval najmlaj­ njerejskega društva Krim Krim pripravili tradicionalno prijetnem vremenu se je zbra-še ter mlade po srcu. lo kar lepo število konjenikov, lastnikov konj, vpreg in osta­ Milan Knez lih ljubiteljev teh plemenitih Irena Kovač živali. Tudi letos nas je obiskal Starejši za starejše »O, kako lepo, da ste prišli! Dolgo vas ni bilo,« je stavek, ki ga prostovoljci pri projek­tu Starejši za starejše slišijo ob skoraj vsakem obisku. V letu 2017 je 25 prostovoljcev, ki delujejo v okviru Društva upokojencev Ig v programu Starejši za starejše, opravilo kar 730 obiskov. Projekt na državni ravni so strokovnja­kinje Slovenske filantropije in Zveze društev upokojencev Slovenije začele razvijati leta 1995. Njihovo trdo delo se je več kot obrestovalo, saj so v 13 letih s prostovoljnim delom 3.500 prostovoljci pomagali 160.000 starejšim. Za projekt so prejeli tudi nagrado evrop­skega parlamenta Državljan Evrope 2017, ki jo podeljujejo projektom ali institucijam, ki pomembno izboljšajo življenje v družbi in spodbujajo aktivno vključevanje državljanov. DU Ig je k programu pristopilo leta 2004 z namenom ugotovitve potreb po pomoči starejšim. Prostovoljci, ki sodelujejo pri projektu, so tudi sami že upokojeni, vendar še vedno dejavni in energični posa­mezniki z močnim socialnim čutom. Njihov cilj je pomaga­ti drugim starejšim osebam do bolj kakovostnega bivanja doma, zato je njihova prva naloga zbiranje podatkov. Ob prvem obisku prostovoljci sta­rejše prosijo za sodelovanje pri anketnem vprašalniku, ki služi kot izhodišče za nadalj­nji pogovor ter morebitno organiziranje pomoči drugih služb ali institucij. Prosto­voljci pri projektu Starejši za starejše tako uspešno sodelu­jejo s patronažnimi sestrami, ponudniki za pripravo in do­stavljanje hrane ter v izrednih primerih organizirajo tudi medsosedsko pomoč, ko je ta nujno potrebna. Če starejši ne potrebujejo pomoči, želijo pa si obiskov, se s prostovoljcem dogovorijo za ponovni obisk. Pogosto starejši potrebujejo le ramo, na katero bi se nasloni­li, in uho, ki bi jim prisluhnilo. Starejše pogovor s prostovolj­ci razbremeni, saj jim lahko zaupajo težave, s katerimi ne želijo obremeniti najbližjih družinskih članov. Prostovoljci s svojim delom prispevajo k zadovoljstvu sta­rejših ljudi, jim nudijo človeško bližino in prijateljsko toplino, ki ju v današnjem svetu po­gosto primanjkuje. V zameno za svoj čas in opravljeno delo ne prejmejo plačila, čeprav so prostovoljci projekta Starejši za starejše zgolj v Občini Ig v letu 2017 opravili kar 1.147 ur prostovoljnega dela. Njiho­vo edino plačilo je topel stisk roke in iskrena hvaležnost, ki ogrejeta dušo in srce. V večini primerov se prostovoljci v Ob­čini Ig s starejšimi, ki jih obi­skujejo, poznajo že dalj časa. To so njihovi prijatelji, sosedi, sovaščani, ljudje, ki jih sreču­jejo v trgovini ali na kulturnih prireditvah, v okviru projek­ta pa postanejo stiki z njimi bolj redni in namerni. Včasih se na ljudi, ki jih obiskujejo prostovoljci, navežejo in stke­jo prijateljske vezi. Žal pa se prostovoljci občasno srečajo tudi s težjimi situacijami in neprijetnimi odzivi starejših ali njihovih bližnjih. Neprijet­ni odzivi ali grobe besede sta­rejših ali njihovih svojcev pa lahko vplivajo na motivacijo in zagnanost. Tudi prostovoljci so namreč le ljudje s številnimi vrlinami pa tudi omejitvami. Vrline, kot so sočutje, empatija, razu­mevanje drugih in odprtost do ljudi, so tiste, ki jih spod­budijo k prostovoljnemu delu. Pri svojem delu pa se morajo pogosto spoprijeti tudi z ome­jitvami, na primer pomanka­nje znanja, nepotrpežljivost, lastno zdravje in življenjske obremenitve. Te omejitve ne­kateri prostovoljci vztrajno premagujejo že 13 let. Za nji­hov čas, trud in pripravljenost pomagati jih ne bomo mogli nikoli poplačati, lahko pa se jim za njihovo delo le iskreno zahvalimo ter nanj opozorimo tudi ostale. Hvala vam za vse vaše ure, za trenutke skrbi za sočloveka, za vso pomoč in dobro voljo. Zaradi vas so naši kraji starej­šim ljudem bolj prijazni. Nevenka Šutič in Marija Poredoš • IZ ŽIVLJENJA STRANK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Občinski odbor SDS Ig vabi na pogovorni večer v četrtek, 22. februarja 2018, ob 18. uri v dvorani Centra Ig (Banija 4). Naš gost bo dr. Anže Logar, poslanec SDS v DZ RS in predsednik Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu. S poslancem se bomo pogovarjali o bančni luknji oz. že drugi sanaciji slovenskega bančnega sistema, o pranju denarja v naši največji banki NLB ter drugih aktualnih temah. Pogovor bo moderirala Alenka Jeraj. Povabite svoje družinske člane, prijatelje in sosede ter vse, ki jih tematika zanima. Vljudno vabljeni! Ženski odbor SDS Ig vabi na pogovorni večer v petek, 2. marca 2018, ob 19. uri v dvorani Centra Ig (Banija 4). Naša gostja bo Romana Tomc, poslanka v Evropskem parlamentu, nekdanja podpredsednica Državnega zbora RS in predsedniška kandidatka na predsedniških volitvah 2017. S poslanko se bomo pogovarjali o prednostih Evropske unije, možnostih stažiranja mladih, zaposlitev za mlade, o socialni politiki ter drugih aktualnih temah. Pogovor bo moderirala Alenka Jeraj. Povabite svoje družinske člane, prijatelje in sosede ter vse, ki jih tematika zanima. Vljudno vabljeni! Praznični december na Govekarjevem večeru Z adnji mesec v letu. Za ot-možje. Miklavž, Božiček in De-svoje slike, ki nastajajo od ča-glasbene šole še s pesmijo za­roke mesec pričakovanj, dek Mraz. Njihove zgodbice, sov, ko je še žulil šolske klopi. želeli vse dobro v novem letu.želja, pisanja pisem … za deklamacije so dopolnili mla-Ustvarja predvsem z lesenimi odrasle … Pričakala nas je pol-di glasbeniki Glasbene šole barvicami, ki mu jih podarjajo na dvorana, bilo je tudi veliko Emil Adamič pod vodstvom prijazni ljudje. Tu pa se njego­nastopajočih. Predstavile so se Maje Anžur Kajzer. Zapeli in vo ustvarjanje ne konča. Rad mlade igralke Lutkovno dram-zaigrali so na Orffova glasbila. vzame v roke različne kose ske skupine pod vodstvom Ob koncu se nam je predsta-lesa. Iz njih nastajajo glasbila Božena Števančec Božene Števančec. Brina, Na-vil domačin Radovan Šteblaj. in različni uporabni predmeti. Alenka Jeraj talija, Kaja in Lara so nas po-Veliko zanimivega je povedal Njegove slike si lahko ogleda­ peljale po prazničnem decem-o sebi in svoji poti skozi živ-te na stopnišču Centra Ig. bru, ko nas obiščejo trije dobri ljenje. Na ogled je postavil Na koncu so nam učenci 87. Govekarjev večer Predstavitev pesniške zbirke Vodomec P o toplem in sončnem dnevu, ki je Prav depresija ga je pripeljala k poeziji. dišal že po pomladi, smo 87. Gove-Zbirka Vodomec je njegova prva pesni­karjev večer končali v objemu poe-ška zbirka, uvodno predstavitev je imel zije Martina Škafarja Barjanskega iz Črne lani maja v Plečnikovi cerkvi na Barju. vasi. Svojo profesionalno pot je začel kot Pesniška zbirka je razdeljena po oddel­novinar na RGL in sodeloval pri različnih kih (Rodbinske pesmi, Temačne, Mladim projektih dokumentarne vsebine. V nje-rodovom, Ljubezenske pesmi). Avtor nas govo življenje se je že v mladosti prikrad-je popeljal po pesniški zbirki in nam ob la bolezen. Depresija, s katero se sooča in pesmih razodel temačne sile depresije. bojuje, včasih bolj včasih manj uspešno. Ob zvokih violine ima poezija svoj čar. SPLETIVA V VENEC Spletiva v venec najini telesi, V rokah mladega violinista Sebastianav eno samo le drevo, Škoića je bil zven violine pravljičen. naj prsti se v vejevje tam pri vrhu stko, Poezija, glasba in likovna umet­izza nohtov pa novo listje naj požene. nost. Za konec so nas likovni umetniki Korenine neukrotljive poženiva, društva Fran Govekar Ig povabili na svo­jih potisniva do zadnjih globočin, jo retrospektivno razstavo. Razstavlja jih da preko prstov nožnih, čvrstih, štirinajst. Več o razstavi je povedala čla­načrpava galone vode še za čase, nica skupine Zdenka Vinšek. Razstavo si ko ne bo omembe vrednih padavin. lahko ogledate v knjižnici na Igu. In najine piščali, golena, stegna, Pregledna razstava Likovne skupine skupaj močni so kot sloka debla, Enkrat letno se člani Likovne skupine četudi sva le ti in jaz v enost ulita, predstavijo v knjižnici na Igu s pregle­ kot bron zvona z najbližjega zvonika. dno razstavo. Na razstavi se vsak posa- Mostiščar 01 | Februar 2018 meznik predstavi z likovnim delom, ki ga je ustvaril v zadnjem letu in ga želi predstaviti javnosti. Razstava je izjemno pestra po tematiki, tehnikah in motiviki. Gledalca popelje na čudovit likovni spre­hod skozi letne čase od barjanske krajine, visokogorja do morja. Na tem sprehodu nas nagovorijo živalske figure ali posa­mezni figuralni fragmenti, cvetna tihoži­tja in delček Plečnikove arhitekture. Rea­lističnim likovnim pripovedim s pridruži abstraktna slika, ki spodbudi domišljijo. prostorske kompozicije, perspektive. V delih so avtorji prepoznavni po svojstve­nih potezah čopičev in po subjektivnih barvnih kombinacijah. Na razstavi sodelujejo: Jožica Serafin, Marija Franinović, Julijana Peršič, MilanZgonc, Ivanka Demšar, Francka Železni­kar, Marija Minka Žagar, Zmago Werbole, Irena Gašparič, Lara Pangerc, Marijana Rous Gojak, Irena Brovet Zupančič, Mar­jana Dimec, Dani Baznik, Milan Šubic in Zdenka Vinšek. Avtorji del so ustvarjali v akrilu, olju na platno, akvarelu ter mešani tehniki. Božena Števančec in Slikarke in slikarji s to razstavo potrju- Zdenka Vinšek jejo pomembnost kontinuiranega dela za Alenka Jeraj rast znanj v obvladovanju tehnik, graditvi Praznični koncert Borovničk Božični koncert, 5. januar 2018, v cerkvi sv. Martina na Igu ob 19.00 K er v veselem decembru nismo našle prostega časa, smo praznični koncert izvedle v mesecu ja­nuarju. Januar naj bi bil pust in dolgočasen mesec, zato upamo, da smo ga z nastopom malo popestrile. Borovničke smo sodelovale z bandom (Lovro Frelih – kla­vir, Jure Brunšek - bas kitara, Miha Friedrich - tolkala) oz. 'tremi kralji' kot jih je poime­noval napovedovalec Tomaž Simetinger. Prvi del koncerta smo izvedle na koru a capella, in sicer naslednje pesmi: Ave Maria Acapella; Gregor Čer­ne: Naj se nocoj; France Ačko, prir. M. Sofianopulo: Tam stoji pa hlevček; francoska, prir. M. Sofianopulo: Slišati je angele; črnski duhovni: Somebody´s knocking at your door in pesmi izvedle ob spremljavi Tih večer, ameriško, slo. prir. Cimperman in Nadja Janežič). Nobody knows. benda. Slišali ste: angleško Tomaž Habe: Zvončki vsi, An-Za konec pa smo zapele še pe- V drugem delu pa smo do-božično: Virgin Mary, angle-drew Stein: Aleluja (L. Cohen), sem Naj sneži. gajanje preselile pred oltar in ško, slo. prir. Tomaž Habe: Paul Simon, prir. Kirby Shaw: Po končanem koncertu smo Bridge over troubled water vse obiskovalce povabile na (solo: Nadja Janežič), G. F. 'kuhanček', kjer smo si voščili Handel, Lowell Mason: Joy srečnega pa zdravega in ana­to the world, pesem iz risan-lizirali koncert. Ob tej prilož­ke Ledeno kraljestvo, Kristen nosti se zahvaljujemo vsem, Anderson-Lopez in Robert Lo-ki so kakorkoli pripomogli k pez: Let it go (solo: Živa Hvale izvedbi prazničnega koncerta, in Nina Modic), spiritual: On še posebej sponzorjem.nosi cel svet (He´s got the whole world), spiritual, prir. Audrey Snyder: I´ve got peace like a river (solo: Živa Hvale), spiritual, prir. Kirby Shaw: Tina Škulj This little light (solo: Urša Krispy Vabimo vas na 88. Govekarjev večer v ponedeljek, 19. februarja 2018, ob 19.00 v dvorani Centra Ig. Svojo poezijo nam bo predstavila Tončka Podlogar iz Želimelj. Z glasbo bodo večer obogatili učenci Glasbene šole Emil Adamič. Odprli bomo razstavo slik članov akvarelne skupine Društva Fran Govekar Ig z naslovom Od besede do gledališča, ki bo na ogled do 16. marca 2018. Vljudno vabljeni! Praznični koncert Mešani pevski zbor DU Ig V dvorani Centra Ig nas je v praznične dni popeljalo lepo petje. Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ig pod vodstvom zborovodje Klemna Jerinca je v petek, 22. decembra 2017, pripravil praznični koncert z gosti. Lepo je bilo videti toliko obiskovalcev. Med njimi sta bila tudi naš župan Janez Cim­perman s soprogo in prva zbo­rovodkinja zbora DU Ig Mira Vabilo Pevci in zborovodja Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Ig vabimo v zbor vse, ki želite svoj prosti čas popestriti s petjem. Posebej vabljeni glasovi tenor in alt. Pridite sami ali v paru. Z veseljem vas sprejmemo! Kontakt po telefonu: 041/317-233 ali 01/286-33-90 (Sonja Galanti) Gostje večera: Fone megale Gantar. V prvem delu so zapeli go­stitelji MePZ DU Ig. Nekaj pe­smi je bilo iz njihovega stalne­ga sporeda, nekaj pa novih, v duhu decembrskih praznikov. Za lepo petje smo jih seveda nagradili z aplavzom. Gostje na koncertu so bili pevci vokalne skupine Fone megale iz KUD F. S. Finžgar iz Senice. Tudi tokrat je bil naš zborovodja Klemen Jerinc v vlogi prvega tenorja. Navdu­šili so nas s pestrim izborom pesmi. Na koncu jih je povezo­valka Mojca Poredoš simpatič­no pozvala, naj zapojejo še kaj. Seveda so. Dobro razpoloženi smo ostali še v prijetnem dru­ženju. Pevci MePZ DU Ig so vred­ni vse pohvale! Ne le redne te­denske vaje, imajo tudi strnje­ne dvodnevne intenzivne vaje. To sezono jih bodo izvajali od 23. do 25. februarja 2018 v Repnjah na Gorenjskem. Pod vodstvom Klemna Je­rinca se trudijo za dobro in lepo petje. Zelo pomembno pa je tudi, da z mladim zboro­vodjem, srčno predanim petju, gradijo kakovostne medseboj­ne odnose. Naslednje leto zbor praznu­je 15. obletnico delovanja. Že-limo jim trdno zdravje, obilo dobre volje in seveda ubrane glasove. Organizacija koncerta je bila tudi tokrat zaupana Sonji Galanti, ki se je res potrudila. Darinka Mazi Batagelj, predsednica Odbora za kulturo pri DU Ig Revija pevskih zborov Občine Ig S poštovane zborovodki­nje, zborovodje, pevke in pevci, ponovno vas vabimo k sodelovanju, da so­ oblikujemo že tradicionalno Revijo pevskih zborov obči­ ne Ig, kjer se zbori srečajo ter prikažejo svojo ustvarjalnost in dejavnost skozi vse leto. Le­ tošnji termin revije je sobota, 14. april 2018. Dvorano revije bomo določili pozneje in vse prijavljene zbore o tem pravo­časno obvestili. Revija bo strokovno spre­mljana, zato prosimo, da pri­javi obvezno priložite notno gradivo. Vsak zbor na revijo prijavi tri skladbe. Prijavljene skladbe morajo biti, upoštevajoč lan­skoletno prijavo, v celoti nove in zaželeno je, da program ses­tavljajo: -slovenska ljudska pesem, -ena umetna pesem sloven­ skega avtorja, -pesem po lastni izbiri. Pozivamo vse zbore, ki de­lujejo v naši občini, da se prija­vijo v čim večjem številu, kajti želimo si, da bi lepa zborovska pesem še dolgo zvenela pod vznožjem Krima, saj pesem prinaša smehljaj na usta in srečo v srce. Revija in prijava nanjo bos­ta potekali tako kot vsako leto. Vaše prijavnice pričakujemo do ponedeljka, 26. marca 2018, na naslov Občina Ig, Gove­karjeva cesta 6, 1292 Ig, e-poš­ta: marica.zupan@obcina-ig.si. Želimo vam uspešne pripra­ve in veselimo se vašega sode­lovanja! Prijavnice bomo vsem zbo­rom poslali po pošti, dobite pa jo tudi na naši spletni strani www.obcina-ig.si. Marica Zupan, občinska uprava Božična koncerta ŽPZ Perunike Januarja smo pele na Rakitni Na koncertu v Repentaboru (Italija) V sako leto znova nas bo žičn o-n o v oletni čas preplavi z občutki miru, pričakovanja in duhov­nosti. Take so tudi pesmi, ki jih spet obudimo in z njimi na božičnih koncertih pričaramo praznično vzdušje in čarob­nost božiča. Pevke ŽPZ Perunike smo že poleti z veseljem sprejele povabilo, da sodelujemo 26. decembra 2017 na božičnem koncertu v Repentaboru. Na siv in deževen dan, ki ni prav nič kazal, da smo sredi zime, smo se z avtobusom odpeljale Božični koncert na Igu čez mejo v Repentabor. Na tak turoben dan smo bile prikraj­šane za razgled po Krasu in Italiji, ki ga sicer s skalnatega hriba uživamo v lepem vre­menu. Če že vreme ni hotelo pričarati zimske idile, so to na koncertu ustvarili nastopajo­či pevski zbori. Zvrstili smo se župnijski otroški zborček, cerkveni in mešani zbor ter seveda Perunike. S pesmimi Marija je rožice brala, Sto­ji, stoji suho drvo, Angelska pesem, Ave Maria, Witness, Jagnje božje in Festival Sanc­tus smo navdušile poslušalce D ruštvo Fran Govekar Ig in Župnija Ig sta organizirali Božični koncert v cerkvi sv. Martina na Igu, na katerem je zapelo kar osem zborov iz naše ob­ čine. Začeli so najmlajši; Mar­ tinov zbor, ki deluje v okviru Župnije Ig in ga vodita Vlasta in Mirko Merzel. Prvič so bili z nami pevke in pevci Glas­ bene šole Emil Adamič pod vodstvom Maje Anžur Kajzer. V nadaljevanju smo prisluh­ nili Mladinskemu pevskemu zboru Župnije Ig, ki ga vodi Brigita Gregorčič Lenarčič in Mešanemu pevskemu zbo­ ru Župnije Ig pod vodstvom Štemberger, ki delujejo v okvi­ru Društva Fran Govekar Ig. Zapel nam je tudi Mešani pev­ski zbor Društva upokojencev Ig. Lepe božične melodije so se prepletale z mislimi o miru, sreči in upanju, ki spremljajo božične praznike. Veseli smo bili številnih poslušalcev, ki so z nami praznovali z glasbo. V naši občini je pevska tradicija bogata in veliko zborov ohra­nja glasbeno dediščino naših prednikov. V letošnjem letu bo več koncertov, na katere ste prijazno povabljeni. Verjemi­te, ne bo vam žal, pevce pa z obiskom pohvalite za njihovo delo. in njihov aplavz je poplačal ves naš trud. Skladbo Festival Sanctus smo na tem koncertu zapele prvič in tudi same smo bile zadovoljne z izvedbo. Na klavirju nas je spremljala mla­da pianistka Anja Tavčar. Za konec smo se zbori združili in v cerkvi je zadonela še največ­krat zapeta Sveta noč. 6. januarja 2018 smo na predstavil s štirimi skladbami. Vse nastopajoče zbore vodijo mlade dirigentke in poslušalci so vse interpretacije sprejeli z odobravanjem in nagradili z bučnim aplavzom. Prijazni gostitelji iz Repen­tabora in Rakitne so po kon­certih pripravili druženje in ob pesmi ter klepetu smo končali nastope. povabilo Kulturnega društva Rakitna zapele tudi na bo­žično-novoletnem koncertu v cerkvi sv. Križa. Sodelova­lo je pet zborov z Rakitne in Božična koncerta ŽPZ Perunik Emilijana Meglič, okoliških krajev, vsak pa se je ŽPZ Perunike Društvo Fran Govekar Ig vabi na 18. REDNI LETNI ZBOR ČLANOV, v ponedeljek, 19. februarja 2017, ob 17.30 v dvorano Centra Ig (Banija 4). Dnevni red: 1. Imenovanje delovnega predsedstva (predsednik, zapisnikar, overovatelj zapisnika) in verifikacijske komisije 2. Poročila: - Predsednice - Nadzornega odbora - Disciplinske komisije - Blagajnika - Vodij skupin 3. Spremembe Statuta DFG 4. Določitev višine članarine za leto 2018 5. Načrt dela v letu 2018 6. Razno Igorja Kovačiča. Niso manj- Zbor članov bomo začeli s kratkim kulturnim programom. kale Borovničke z umetniško vodjo Nadjo Janežič, Moški Prisrčno vabljeni! pevski zbor Ig pod vodstvom Alenka Jeraj, Mirka Merzela in Ženski pev­ predsednica ski zbor Perunike s Kristino Mostiščar 01 | Februar 2018 Novoletni bazar OŠ Ig V četrtek, 7. 12., smo ime­li na OŠ Ig dobrodelno prireditev novoletni bazar. V dobrih dveh urah smo za šolski sklad s prostovoljni­mi prispevki zbrali 1.222,94 evra. Vsem darovalcem iskre­na hvala! Če boš podaril ko­vanček v sklad, ponosa boš v srčku začutil zaklad! Prisrčna hvala tudi Društvu žena in deklet na podeželju Ig, ki je v dneh pred bazarjem na­peklo peciva za polovico izku­pička bazarja, in učiteljem, ki so z učenci ves mesec izdelo­vali lične izdelke. Prav tako se zahvaljujemo prostovoljcem za dežuranje na stojnicah in občinskemu glasilu Mostiščar za objavo vabila na prireditev. Če si še kdo želi darovati, lahko na spletni strani naše šole dobi podatke za nakazi­lo, nova priložnost pa bo tudi aprila, ko vas bomo povabili na odprti dan OŠ Ig. Hvala in nasvidenje aprila! UO Šolskega sklada OŠ Ig Barbara Flajnik Šolska prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter božiču V sredo, 20. 12. 2017, smo imeli na Osnovni šoli Ig tradicionalno prire­ditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter božiču. Prire­ditev so pripravili učenci 4. in 5. razredov z mentoricami. Prvi del prireditve je bil na­menjen dnevu enotnosti in samostojnosti. Učenci so peli, plesali in deklamirali svoje pesmi in sestavke o domovini. Drugi del je bil božično obar­van. Prireditev smo končali z dramsko igro in prisrčnim vo­ščilom. Pred odhodom nas je nagovorila še ravnateljica Bi­serka Vičič Malnar, pohvalila avtorsko obarvano prireditev in nam zaželela lepe božično­novoletne počitnice. Romina Križman Barbara Flajnik Razvojni cilji tisočletja »Med leti 2000-2015 so predstavniki vseh držav na svetu izvedli program za boljši svet, ki ga imenujemo Razvoj­ni cilji tisočletja. Temeljni na­men programa je bil odpraviti revščino na svetu. Revščina povzroča lakoto, bolezni, po­mankanje ustreznih bivališč, zanemarjanje žensk in otrok ter preprečuje dostop do izo­braževanja. Uresničitev pro­grama je pomenila tudi uve­ljavitev človekovih in otrokovih pravic: pravica do zdravega okolja, izobraževanja, bivališ­ča ter varnosti.« (H. Verdev, J. M. Razpotnik, 2016, učbenik za družbo.) Učenci 4. b razreda so izde­lovali stripe na temo Razvojni cilji tisočletja. Predstavljamo vam izdelke učenk Brine Bu­dimir, Ize Ferkulj in Laure Ma­vec. Romina Križman Pri Sovicah imamo nove pričeske V letošnjem letu Sovice spoznavamo različne poklice. Tokrat sta k nam prišli frizerki Nika in Meta, ki sta nam pokazali raznovrstne frizerske pri­pomočke. S seboj sta prinesli tudi lutko, na kateri se frizerji učijo striči, izdelali sta nam plakat, eno izmed nas sta celo postri­gli. Vsem pa sta izdelali čudovite pričeske, ki smo jih več dni ponosno razkazovali. Skupina Sovice Sovice sta obiskali frizerki Nika in Meta. Banija 4, 1292 Ig Otroci, vabljeni na prireditve v Knjižnico Ig: Ura pravljic Ustvarjalna delavnica Kako sta Bibi in Gusti Dream in English - Winter Snow 21. februar ob 17.00 porahljala prepir Na delavnici Winter Snow (Zimski sneg) bomo začutili ča­ 7. februar ob 18.30 robnost, ki nam jo lahko prinesejo še zadnje zimske sne­ (izjemoma!) žinke. Interaktivno dogodivščino v angleščini vodi Špela Podkoritnik Mokorel in je namenjena otrokom od 3. do 8. leta starosti. Pripoveduje Nataša Uršič. Kamišibaj gledališče Beremo s tačkami Grajske zgodbe 28. februar ob 17. uri 14. februar ob 17.00 Te zanima, kako bistra Katarina pretenta kralja in Vabimo otroke, ki bi želeli s kužkom doživeti pozdravi svojo mamo? Si že slišal za kraljično Sončnico, najlepšo kraljično domišljijski svet pravljic, da se nam pridružite daleč naokoli? Ne? Potem pridi na prav posebno pripovedovanje ob slikah na in sami glasno preberete pravljico pravemu kuž­malem odru, ki izhaja z Japonske. Lahko boš izdelal tudi svoj mini kamišibaj. ku. Primerno za otroke od 7. do 12. leta starosti. Za vse ljubitelje dobrih zgodb od 2. oz. 3. leta dalje. Pripravlja Nataša Uršič. Delavnico vodijo prostovoljke iz društva Tačke pomagačke. Ura pravljic Obvezne prijave v knjižnici na 01/308-57-20 ali ig@mklj. Dobrodošel doma, bober! si. Zaradi zasedenosti mest 7. marec ob 17.00 zbiramo prijave za april in Pripoveduje Nataša Uršič. maj. • SVET OKOLI NAS ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// S kolesom čez Severno Ameriko (1. del) K olesarsko pot po Sever-obiskal sorodnike in si ogledal Naslednji dan sem kolesaril saril tudi po avtocesti – na ne­ni Ameriki sem konec dirko formule ena v Montrea-proti središču mesta, ki je katerih delih je dovoljeno, kjer lanskega aprila začel v lu. Po 52 dneh in 4.500 kilome-drugo največje v ZDA s štiri-ni drugih cest. No, jaz sem si Los Angelesu, na zahodni oba-trih na kolesu sem pot sklenil mi milijoni prebivalcev, in si dovolil še nekaj več kilome­ li ZDA. Doživel sem vročino v mestu Quebec na vzhodu ogledal olimpijski stadion, ki trov. Doline smrti in si ogledal zna-Kanade. je dvakrat gostil olimpijske meniti jez Hoover. Videl sem Iz Zagreba sem prek Frank- igre – 1932 in 1984. Ogledal Kosilo in kri v puščavi čudoviti Veliki Kanjon (Grand furta poletel v Los Angeles in sem si še dvorano Staples, kjer Na prvi majski dan me je Canyon) in imel zimske raz-najprej kolesaril do znamenite za LA Kings igra Anže Kopi-čakala naporna in predvsem mere v Skalnem gorovju. Prek plaže Manhattan, kjer zaradi tar. Nato sem kolesaril do zna-vroča etapa. Temperatura se Detroita sem pot nadaljeval v vetrovnega in hladnega vre- menitih plaž Venice, tam sem je povzpela do 40 °C, kar je Kanado, kjer sem v Torontu mena ni bilo mogoče plavati. se okopal v hladnem Pacifiku, prek 100 stopinj Fahrenheita. in Santa Monice, kjer živijo ne-Američani imajo tudi za tem­kateri slavni in bogati; prespal peraturo, kot vse ostale mere, sem na plaži. Tam se tudi zač-svojo enoto. Oviral me je tudi ne znamenita cesta – route 66, veter v prsi. Kolesaril sem po ki poteka čez celo državo do dolini Panamit, ki je sosednja Chicaga; prvi teden sem neko-od Doline smrti. Od zadnjega liko kolesaril po njej. Kolesaril postanka potem 130 kilome­sem skozi znamenita Beverly trov ni ničesar, samo puščava. Hills in Hollywood, kjer sem Imel sem dovolj vode, a je bila se s kolesom zapeljal po ploč-topla. Sem in tja je kdo ustavil niku slavnih. V Pasadeni, ki je z avtom in mi dal hladno vodo. leta 1994 gostila finale svetov-Tudi starejša zakonca, ki nista nega prvenstva v nogometu, šla v mojo smer, pač pa v vas, sem si ogledal stadion Rose ki je bila nekaj kilometrov od-Bowl. V notranjosti Kalifornije daljena od križišča oziroma mi je veter ves čas pihal v prsi moje poti. Želela sta me pe­in čakal me je vzpon čez prelaz ljati, a ni bilo prostora za kolo. Cajon. Vreme je bilo vse dni Gospod se je pozneje sam sončno in temperature med 25 vrnil pome, rekoč, da me pelje Zahodna obala ZDA – znamenite kalifornijske plaže in 30 stopinj. Nekaj sem kole-do vasi, čeprav sem želel, da Mostiščar 01 | Februar 2018 Jez Hoover na reki Kolorado me pelje na prelaz Towne, ki je bil na moji poti. Prišel je rav­no, ko sem imel počitek in sem končal s kosilom v metru sen­ce od prometnega znaka. Ko­silo, mehiški takos, sem imel s seboj v škatli, saj mi ga je večer prej dala receptorka ho­tela. Ko sva z gospodom prišla na križišče, si je premislil in peljal na prelaz. Potem sem se spustil proti Dolini smrti in se vmes ustavil v trgovini, kjer mi je neki Korejec plačal pivo. Ko sem se usedel, se mi je iz nosu ulila kri, verjetno od na­pora, domačini pravijo, da tudi zaradi puščavskega ozračja. Dres je bil ves krvav in kakšne pol ure sem zaradi tega poča­kal. Bila je že tema, bolj sem se bližal središču Doline smrti in bolj je bilo pozno, višja je bila temperatura. Ko sem ob dese­tih zvečer prikolesaril v kraj Furnace Creek, ki je središče Doline smrti in pravzaprav edino naselje v njej, je bilo 34 stopinj. Prespal sem kar na te­rasi nekega hotela. Naslednji dan je bilo še bolj vroče. Uradno je bilo v senci 41 stopinj, neuradno na soncu pa čez 50 stopinj Celzija. Sicer je Dolina smrti najbolj vroč kraj na planetu, julija 1913 so namerili 57 stopinj. Prikolesa­ril sem v zvezno državo Ne­vada in naslednji dan tudi v velemesto Las Vegas, ki ima s širšo okolico slaba dva mili­jona prebivalcev. Cel dan sem ostal v Las Vegasu in kolesari le po mestu, ki je predvsem kičasto in polno turistov. Obi­skal sem tudi Trumpov hotel, kjer nisem prespal, in poskusil Trumpovo vino – suho belo. Ogledal sem si znameniti jez Hoover, ki je bil nekoč največji na svetu, zdaj to ni niti v ZDA. Stoji na reki Kolorado, kjer je tudi meja med Nevado in Ari­zono. Gradili so ga med leto­ma 1931 in 1935. Visok je 221, dolg 379 in širok 14 metrov. V bližini jezu je močno pihalo v prsi, na ravnini sem imel hit­rost sedem kilometrov na uro, včasih pa sem moral stopiti s kolesa, da me ne bi odpihnilo. Veličastni Veliki kanjon V ponedeljek, osmega maja, sem spet kolesaril po zname­niti cesti – route 66, ki je naj­bolj znana cesta v ZDA. V me­stecu Williams me je lastnik grške restavracije pogostil z zastonj večerjo in zajtrkom. Prikolesaril sem do svetovne naravne znamenitosti, Velike­ga kanjona (Grand Canyon So­uth) in za tisti dan le za malo zamudil pogled proti dolini oziroma reki Kolorado; ima štiri različne dostopne toč­ke. Seveda sem si ga dodobra ogledal naslednji dan, kjer se tre turistov z vsega sveta. Med njimi je z druge strani ZDA prišel tudi Robin in mi poda­ril 100 dolarjev. Hoteli so bili dragi in zasedeni, zato sem brez slabe vesti dvakrat na različnih lokacijah prenočil na kavčih v lobijih hotelov. Veliki kanjon je seveda največji med vsemi kanjoni na svetu – dolg je 446, najširši del je širok 29 kilometrov in najgloblji glo­bok 1,6 kilometra. Nastal naj bi pred dvema milijardama let. Tudi v petek sem bolj malo kolesaril in vendarle zapustil famozni Veliki kanjon pri stari Aleš Juvanc in Veliki kanjon utrdbi Desert view ter srečal irskega kolesarja popotnika Iana, ki je kolesaril iz San Di­ega v Boston. V soboto sem prespal na policijski postaji, kot gost seveda, v čakalnici na tleh v kraju Kayenta. V nede­ljo pa na klopi pred trgovino v indijanski vasici Teec Nos Pos. V tem delu Arizone je kar precej Indijancev iz plemena Navajo. Zima v Skalnem gorovju Prišel je teden težjih etap oziroma klancev – Rocky moun­tains (Skalno gorovje) in tudi slabih, zimskih vremenskih razmer. V ponedeljek, 15. maja, sem približno dva kilome­tra kolesaril po zvezni drža­vi Nova Mehika. Sicer sem prikolesaril na stičišče štirih zveznih držav – Arizona, Ko­lorado, Utah in Nova Mehika, kar je menda edino na svetu, kjer se stikajo štiri države ali zvezne države ali pokrajine ali province. V Koloradu je na bencinski črpalki v kraju Bay-field do mene pristopil doma­čin Jeff, zobozdravnik, in me povabil k sebi domov. Prenočil sem v njegovi počitniški pri­kolici, večerjal in zajtrkoval pa sem v hiši z njegovo številčno družino. V sredo me je čakal vzpon na prelaz Wolf Creek (Volčji Potok); nadmorska vi­šina je 3.309 metrov. Že prej v dolini je občasno deževalo, 5 kilometrov pod prelazom pa me je zajel snežni metež in kmalu zatem mi je ustavil možakar z avtom, rekoč, da me pelje na prelaz in tudi v doli­no na drugo stran. Snežilo je vse bolj in temperatura se je spustila malo pod nič stopinj. Zame bi bil to najvišji prelaz, ki sem ga premagal s kolesom, a žal ni bilo tako. Najvišji pre­laz ostaja iz leta 2007 – 3.185 metrov (Čile). Tudi naslednji dan v dolini so bile zimske razmere. Jutro je bilo sončno, a hladno. Sredi dne se je znova na kratko usul sneg in kolesa­ril sem naprej, na srečo je pi­hal veter v hrbet. V petek zjutraj je bila tem­peratura okoli ničle in kas­neje naj bi kolesaril na prelaz La Veta (2.869 metrov), a že v dolini so me ustavili domači­ni v avtomobilu, ki so se vra­čali s prelaza. Zaradi slabih pnevmatik niso mogli čez in tudi meni so odsvetovali pot s kolesom. Organizirali so pre­voz zame, ko so našli gospo­da z avtom, ki me je odpeljal čez prelaz in na drugo stran v dolino. Razmere na prelazu so bile podobne kot na Wolf Creeku – snežilo je in tempe­ratura je bila malo pod ničlo, v dolini pa je deževalo. Nasled­nji dan je bilo sončno in tudi topleje. Počasi sem zapuščal Skalno gorovje in Kolorado ... (Se nadaljuje) Aleš Juvanc Zahvala pokroviteljem: ORF – slov. spored, Petrol, Sloven­ske železnice, Zeliščarstvo Maršič, Dot dent, Bauer, GH holding, Frizerstvo Alenka, Usnjarstvo Štajnar, Diem, Prevozi Petrič, Gostilna Strah, Gostilna Petkovšek, KTM Jamnik, Pro Cond, Žol­na, Frks, Ključavničarstvo Podržaj Stari zimski običaji – koline Ko se začnejo krajšati dnevi, listje odpade, začne se deževje in prihaja zima, zima bela … gledamo skozi okno, misli nas nesejo skozi čas nazaj, ko je bila še prava zima in se nam je v mladih letih veliko lepega dogajalo; sneg je škripal, mraz je stiskal, doma pa smo imeli domači praznik – koline. O tem prijetnem prazni­ ku so veliko že napisa­ li strokovnjaki kot dr. Janez Bogataj, ki ima ogrom­no zaslug, da so se vsaj na pa­pirju ohranili stari običaji. Sam pa bi napisal, kako smo to do­življali kot otroci in kot priča, kako nam potrošništvo jemlje nekaj, kar poudarja našo do­mačo prvinskost, iznajdljivost. S tem izgubljamo znanje in na­čine ekonomsko in okolju pri­jaznega preživetja. O tem sem se menil z nekaj preživelimi mesarji, predvsem pa z Mati­jem Bolha (Majnikovim Matič­kom) z Banije na Igu. Priprave na koline so se za­čele že spomladi, ko so kupili mlade pujske, ki so jih gospo­dinje zredile tako, da so imeli po več prstov na debelo sla­nino (špeha). Vsaka je imela bolj ali manj svoj recept, razen 'ta mlade' so se morale pri­lagoditi hiši. Tako je bila pri kolinah glavna gospodinja, ki se je uskladila s sosedami, so­rodstvom (žlahto), kdaj bodo kje imeli koline, preskrbeti je morala domače začimbe (čebula, česen, majaron), pro­seno in ječmenovo (ričet ali gerštelc) kašo, kupiti je mo­rala še začimbe, sol in včasih tudi malo riža. Pa na posodo je morala misliti – če je ni pri kla­nju zmanjkalo, je je bilo tudi za ohcet dovolj! Gospodar (v tem primeru mož) je prenesel mesarju da­tum kolin, popazil na leseno posodje (pominjek, škafček, korec, škaf in čeber), pa na stol (šrogelj), ploh, pijačo (šnops ali po domače žganje), pripraviti špine (maklenove ali tršlikove na ravnem, v hri­bih pa jelove). Sramotno si ni bilo izposoditi, ampak če je manjkalo. Včasih ni bilo hladilnikov niti hladilnih skrinj, hrano so kar hitro pojedli. Le v gostil­nah in mesnicah (mesarije in klavnice) so si pomagali z ledom, ki so ga shranjevali v ledenicah. Jesih jo je imel čez cesto v kleti, Javornik pri Zrimčevih, Ulčar pa tudi doma. Bila je tudi Gerbčeva ledenica. Dobravčani so bili največji strokovnjaki za reza­nje ledu na ribnikih v Dragi, za njegov prevoz in shranjeva­nje v ledenicah, vozili pa so ga tudi v Ljubljano. Zgodaj zjutraj je prišel me­sar k hiši, največkrat še v temi. Temu stricu so rekli klavec, ki se je obrti izučil največkrat od očeta, imel je svoj recept za klobase in meso, svoj način razreza in tudi špinjenja klo­bas. To so bili kar hišni klavci – iz roda v rod so tudi prena­šali znanje o boleznih živali. Včasih so skoraj pri vsaki hiši imeli koline, zato je bilo tudi več klavcev; na Igu so bili An­ton Juha (Miklavžev), Anton Jesih, Anton in France Bol­ha (Majnikov), Vili Javornik, Stane Možek (Rotov), Anton, Tone in Janez Špelak, Jože Bolha in Grmadinov ata. Med vojno in nekaj časa po njej pa so se morale tega posla lotiti tudi ženske Bolha (Matičkova mama), Cibrova Marija in Za­larjeva Hedi. Klavci so včasih delali najmanj dva dni, za 'lon' pa so dobili nekaj klobas in kos mesa. Šele v poznejšem času so dobivali 'krvav denar', saj so dobili za plačilo tudi ne­kaj denarja. Danes sta na Igu samo še dva klavca, ki znata delati po izročilu, to sta Jože Javornik in Matija Bolha (Maj­nikov Matiček). Se pa gotovo še najde kdo, ki bi za silo izpe­ljal domači praznik. Takoj za klavcem so prišli naprošeni držači, ki so pujska dvignili na stol (šrogel). Po-tem pa je bilo na vrsti krop­ljenje – seveda z žganjem za srečno delo. Vzpostavljena je bila nave­za med klavcem in gospodi­njo, ki je rekla: »Naredite tako kot v lani, ko je bilo vse dob­ro.« Pujsa so dali iz kože, ki je bila pravo bogastvo, meso razkosali po načelu »vsak udek ima svoj gudek« in na­redili krvave in jetrne klobase. Jetrne klobase so posebnost naših krajev, sestavo imajo kot krvavice, samo so brez krvi, dimljene in posušene na zraku. Tako so dosegli dalj­ši čas uporabnosti. Tlačenko pa so poznali le pri kolinah v gostilni ali je bila narejena po posebnem naročilu. Zanimiva je bila tudi juha, v kateri so se kuhale klobase in se ji reče godlja. Največkrat so jo zaku­hali z malo ješprenja ali riža in jo ob spremljavi krompirja v oblicah z užitkom pojedli. Drugi dan so naredili še mesene klobase, nekaj salam, dali meso v razsol in scvrli špeh za mast. Tu je konec ko­lin in uvoda, kako se je prišlo do kakovostnega in zdravega mesa ter s tem tudi hrane. Prav iz takega mesa in po družinskem receptu (tradicija, not je vse, kar mora biti) prip­ravlja salame in klobase Maj­nikov Matiček. Vsi, ki smo jih poizkusili vemo, da so odlične, sam pa se je odpravil na potr­ditev kakovosti celo na Ptuj. Tam poteka Državna razstava Dobrote slovenskih kmetij. Prvič je sodeloval 2011 in že takoj dobil bronasto priznanje za salamo. Od takrat naprej vsako leto sodeluje in vsako leto ga nagradijo najmanj s srebrnim priznanjem, do da­nes ima že 14 priznanj, od tega eno bronasto, 8 srebrnih in 5 zlatih za suhe klobase, salame in špehove salame. Ta prizna­nja imajo izredno velik pomen med strokovnjaki, posebno pa še med ljubitelji dobrot. Sam mi je pripovedoval, kakšen red tam vlada. Za vsak predloženi vzorec mora biti za meso podano veterinarsko po­ročilo, potrdilo o izvoru mesa (sledljivost) in izjava o ustrez­nosti in standardu pridelave hrane. Natančnost dokumen­tacije se strogo preverja od 15. decembra (tudi zadnji rok za prijavo) pa vse do začetka maja, ko se začne z degustaci­jo. To opravijo strokovnjaki s treh področij prehranske veri­ge. Da pa le ni vse tako lepo in gladko, poskrbi tudi birokraci­ja, ki pobere za prijavo in raz­lična dokazila in potrdila kar 62 € za posamezni vzorec (186 € za eno razstavo). Pravi, da je bolj trmaste sorte in da bo še sodeloval. Lani (2017) je spravil v živ­ljenje tudi svojo zamisel iz njegovega 'hobija', kakor sam rad imenuje kmetijstvo. Dol­go se je pripravljal, naštudiral postopke pridelave, žetja, su­šenja in stiskanja sončnične­ga olja. Sončnice je pridelal doma, kar je izredna redkost, pravi čudež pa je tudi zlato priznanje za sončnično olje, ki ga je dobil prav tako na Ptuju. To je 15. priznanje! Ta zapis ni – Bog ne daj! narejen v reklamni namen! Pozoren bralec bo videl, da so postopki domačega praznika po niansah različni od vasi do vasi, predvsem po okusu gospodinje in klavca. Srčno upam, da se boste spomni­li, kako lepo smo se imeli mi svoje čase, sedaj se imajo pa drugi. Rad pa bi postavil po­mnik ljudem, samoukom, ki so prenašali znanje iz roda v rod, skrbeli za zdravo hrano, za zdravje živali in ljudi. To so bili domači mesarji (klav­ci), ki jih je imela vsaka vas Vabljeni k sodelovanju Zgodbe o nekdanjem življenju po naših vaseh vedno pritegnejo. Odkrivajmo jih skupaj! Poznate zanimivo zgodbo, povezano z vašim krajem, običaje, imate mogoče staro fotografijo, razglednico naših krajev, ki bi jo delili z bralci Mostiščarja? Pokličite nas na 01/280-23-24 (vsak delovnik med 8. in 15. uro) in dogovorili se bomo za objavo! Uredništvo Mostiščarja Da ne uide spominu V eliko vas je, ki ste obi­skovali osnovno šolo na Igu, nekateri tudi Osnovno šolo Ljubo Šercer Ig. Tako se je namreč od leta 1959 do 1992 imenovala naša šola. Gotovo pa ste mnogi kdaj tudi slišali vprašanje: »Zakaj ti pa v izkazu (spričevalu) piše OŠ Ljubo Šercer? Kdo je to?« Pa se spomnimo. Ljubo Šercer je narodni heroj. Rodil se je leta 1915 v Braniku na Primorskem. Kmalu po prvi svetovni vojni se je družina preselila v Lju­bljano. Tu je končal nižjo gim­nazijo in nadaljeval šolanje na Vojaški akademiji v Beogradu. Bil je med prvimi jugoslovan­skimi oficirji, ki so se vključili v NOB (narodnoosvobodil­no borbo). Pridružil se je OF (Osvobodilni fronti) in julija 1941 odšel v partizane. Najprej je bil komandir Molniške, nato pa še Mokrške in Loške čete. Po izdaji so ga novembra 1941 ujeli in ga 16. decembra obsodili na smrt. Pričevanja pravijo, da je na sojenju rekel, naj ga obsodijo kot domoljuba. Star je bil komaj 26 let. 22. decembra so ga s še peti­mi partizani ustrelili v Rantah (Tomišelj). Tam stoji spome­nik, simbol naše polpretekle zgodovine. V času krajevnih skupnosti je bil ta dan pra­znik KS Tomišelj. Pokopan je v Tržiču (Monfalcone) v Italiji. Oktobra 1943 je bil razglašen za narodnega heroja. (povzeto po Wikipediji) vsaj nekaj. Obenem pa sem pokazal na ižansko vztrajnost, iznajdljivost in trmo ter po­gum, da svetu pokažemo, kaj še znamo. Zamislite si, kakšna izbira mesnin bi bila samo pri nas, če bi jih vsi našteti klavci po svojih lastnih receptih na­redili in ponudili. Nekaj se še da rešiti, to dokazujeta Matija in Jože, večinoma pa je odšlo za vedno. Anton Pucihar Danes se po njem imenu­je osnovna šola v Kočevju. Na naši šoli je v spodnji avli doprsni kip Ljuba Šercerja, delo kiparja Stojana Batiča. Učenci ob njem spoznavajo ki­parsko obliko. Ohranimo svetal, neideološki spomin, ki so nam ga zapus­tili mnogi domoljubi, ki so res verjeli. Darinka Mazi Batagelj Janez Žagar Mikroonesnaževala v vodi K o uporabimo izraz mi­kro, pomislimo na ne­kaj majhnega, morda tudi nepomembnega. Ko go­vorimo o mikroonesnaževa­lih, pa njihovo ime ne pomeni, da so nepomembna, temveč da jih v mediju, v katerem jih najdemo, zaznavamo v nizkih koncentracijah na ravni mi­krogramov, nanogramov ali celo manj. Če bi to zapisali kot decimalno število, bi za vejico tako našteli kar osem ničel (< 0,000000001 g/L). Na evropski ravni potekajo številni projekti, ki obravna­vajo sodobna onesnaževala v našem okolju, z njihovo pri­sotnostjo v podzemni vodi, ki je naš glavni vir pitne vode, pa se ukvarjamo tudi v mestu Ljubljana. Tako sta Geološki zavod Slovenije in podjetje JP VO-KA postala partnerja v projektu AMIIGA, ki poteka na območjih Občine Ig in Mestne občine Ljubljana ter je sofi­nanciran prek programa In­terreg Srednja Evropa. Neka­tera od teh mikroonesnaževal sicer spremljamo že desetletja, saj so nam to že v preteklosti omogočale laboratorijske ana­lizne metode, druga pa šele v zadnjem času, bodisi zaradi pomanjkanja orodij, s kateri­mi bi lahko (zlasti organska) mikroonesnaževala spremlja­li, bodisi zato, ker so se v vodi pojavila šele nedavno. V Evropi je registriranih več kot 100.000 kemika­lij. Krivde za njihovo visoko številčnost ne nosijo le njihovi proizvajalci, pač pa mi vsi, saj se jih velika večina uporabi za proizvodnjo industrijskih, kmetijskih, farmacevtskih, medicinskih in potrošniških izdelkov. Nekatere kemikalije, kot so zdravilne učinkovine, so nepogrešljive pri urejanju življenjsko pomembnih pro­cesov, druge, ki sicer niso ži­vljenjsko pomembne, uporab­ljamo vsi – izdelke za osebno nego, kozmetiko, dišave in detergente. Ostanki velike ve­čine teh izdelkov bodo končali svojo pot v odpadnih in povr­šinskih vodah. Razumevanje in spremljanje vpliva kemikalij na zdravje ljudi in na naše ži­vljenjsko okolje sta torej nujen pogoj za učinkovito varovanje okolja. Naša soodgovornost velja tako za njihovo pravilno (ali zmanjšano) rabo kot tudi za njihovo ustrezno odstranje­vanje iz okolja. S poznavanjem celostnega življenjskega kro­ga lahko kemikalije v okolju obvladujemo. Mikroonesnaževala so iz­jemno obstojna in kot taka pomenijo tveganje za okolje, nevarnost za vodne ekosiste­me in skoraj zagotovo vpliva­jo tudi na zdravje ljudi, saj jih s procesi čiščenja odpadne vode, ki jih večinoma uporab­ljamo danes, ne odstranimo ali pa nam to uspeva le deloma (njihov izvor prikazuje spo­dnja preglednica). Čistilne naprave sicer učinkovito ščitijo naše okolje pred vpli­vi človeka, saj odstranjujejo razgradljiva organska one­snaževala, a so hkrati tudi najpomembnejši vir mikro­onesnaževal v površinskih vodah, v katere se stekajo či­ščene odpadne vode. Enako velja za odlagališča odpadkov, katerih izcedne vode so lahko vir mešanice onesnaževal z nepredvidljivimi toksičnimi, estrogeničnimi, mutagenimi in genotoksičnimi vplivi na reprodukcijo občutljivih orga­nizmov v okolju. Zakonodaja Evropske uni­je za zdaj še ne predpisuje mejnih vrednosti parametrov onesnaženosti za mikroone­snaževala na iztoku iz čistil­nih naprav. Eno od zadnjih pomembnejših sprememb za­konodaje prinaša sprememba Uredbe o spremljanju stanja površinskih voda iz leta 2016, ki s predpisom vnaša na se­znam 10 snovi, ki jih je potreb­no spremljati (tako imenovana 'watch' lista). Med te snovi so­dijo naravni in sintetični hor­moni, antibiotiki, pesticidi in dodatki k hrani. Nadzorni sez­nam snovi se na ravni Evrop­ske skupnosti tako vzpostavlja tudi za podzemne vode, da bi v prihodnje lahko učinkoviteje preprečili njihovo morebitno onesnaženje. Še danes je na­mreč aktualen v nebo vpijoč primer onesnaženja s pestici­dom atrazinom, ki se v Evro­pi – tudi po več kot desetletju prepovedi njegove uporabe – izjemno počasi odstranjuje iz vodnega okolja. Strokovnjaki si glede mi­kroonesnaževal nismo pov­sem enotni glede stanja pri­sotnosti v našem okolju, prav tako ne glede stanja površin­skih in podzemnih voda, ki so pri nas glavni vir pitne vode. Strinjamo pa se, da je treba ukrepati čim prej. Pri tem pa imamo na voljo najmanj dva mehanizma. Prvi je prepreče­vanje ali zmanjševanje upo­rabe kemikalij, ki povzročajo tveganja v okolju, tudi s pre­povedjo ali nadomestitvijo z drugimi vrstami kemikalij, drugi pa odstranjevanje mi­kroonesnaževal z uporabo so­dobnejših postopkov čiščenja na čistilnih napravah za odpa­dne vode. Ne glede na končno izbiro nam vsak od ukrepov prinaša dodatne stroške. Kemijska industrija, ki nam v zadnjih desetletjih z razvo­jem številnih novih snovi po­nuja številne uporabne rešit­ve, je torej vse prej kot zelena. Čeprav se svojemu najljubše­mu šamponu morda še lahko odpovemo, pa je neprimerno bolj zapleteno etično vpraša­nje o morebitnem umiku zdra­vil s trga, ki človeku in živalim omogočajo preživetje. Da so spremembe možne in mogo­če, dokazuje Švica, ki že izvaja potrebne ukrepe na področju odpadnih voda. Tako na izto­kih na 100 čistilnih napravah, torej na polovici vseh v državi, že tečejo projekti za znižanje koncentracije mikroonesna­ževal in toksičnosti čiščenih odpadnih vod. In nazaj k rezultatom pro­jekta AMIIGA. Rezultati kaže­jo, da so nekatera mikroone­snaževala v podzemni vodi pri nas prisotna v zelo nizkih kon­centracijah, druga, ki nam lah­ko vzbujajo skrb, pa v nekoliko višjih. Za veliko večino mikro­onesnaževal, ki jih opazujemo in spremljamo, lahko rečemo, da niso prisotna v takih kon­centracijah, da bi jih s sodob­nimi analitskimi tehnikami lahko zaznali. Poslabševanja stanja evropska zakonodaja ne dovoljuje, to pa nam vendarle lahko vzbuja optimizem. Brigita Jamnik, JP VO-KA, Petra Meglič, Geološki zavod Slovenije Izvor mikroonesnaževal v vodnem okolju Kategorija Vrsta produktov Izvor Izvor/neodvisno od kategorije Zdravilne učinkovine/ Humana medicina Zdravila s protivnetnim, protibolečinskim, antipiretičnim, antiepileptičnim delovanjem, antibiotiki, sredstva za uravnavanje lipidov, poživila, beta blokatorji, citostatiki Komunalna odpadna voda iz gospodinjstev (izločanje) Bolnišnične odpadne vode Industrijske odpadne vode (emisije v okolje) Odlagališča (emisije v okolje) Zdravilne učinkovine/ Veterinarska medicina Antibiotiki Ostanki dodatkov k živalski krmi Kmetijstvo Sredstva za osebno nego Dišave, dezinfekcijska sredstva, antirepelenti, kreme za zaščito pred soncem Komunalna odpadna voda iz gospodinjstev (umivanje) Hormoni Naravni in sintetični steroidni hormoni Komunalna odpadna voda iz gospodinjstev (izločanje) Kmetijstvo Površinsko aktivne snovi Kozmetika, detergenti, emulgatorji, sredstva za povečanje topnosti, penilci Komunalna odpadna voda iz gospodinjstev (umivanje, čiščenje) Industrijske kemikalije Dodatki plastiki, sredstva proti koroziji in gorenju, dodatki hrani Komunalna odpadna voda iz gospodinjstev (umivanje, čiščenje, pranje, izločanje) Pesticidi Herbicidi, insekticidi, fungicidi Padavinska odpadna voda Kmetijstvo Mostiščar 01 | Februar 2018 Vse živo tik pred našim pragom O bčina Ig pestuje v svo­jem naročju območja, ki se ponašajo z izje­mno biotsko pestrostjo. Eno takih območij je tudi dolina Drage, ki se razteza na 2,5 kva­dratnih kilometrih. Območje je bilo zavarovano že leta 1985 kot naravna znamenitost, od leta 2008 pa je naravni rezer­vat v Krajinskem parku Lju­bljansko barje. Maja 2017 je na tem obmo­čju potekal hiter popis vrst, BioBlitz ali Natura v 24 urah. 124 raziskovalcev iz 30 raz­ličnih organizacij je izvedlo dvodnevni popis vrst, v kate­rem so uspeli popisati prek 1.600 vrst gliv, rastlin in živali. Toliko strokovnjakov s pod­ročja sistematske biologije v Sloveniji še ni bilo nikjer hkra­ti terensko aktivnih na enem mestu. Dogodek je organizi­ralo Botanično društvo Slove­nije v sodelovanju s Herpeto­loškim društvom – Societas herpetologica Slovenica, Cen­trom za kartografijo favne in flore, Slovenskim odonatolo­škim društvom ter Oddelkom za biologijo Biotehniške fakul­tete Univerze v Ljubljani. Zakaj so organizatorji izbrali prav dolino Drage oz. zakaj je bilo popisano število vrst tako visoko? Razlog za izredno biot­sko pestrost tega območja se skriva v pestrem naboru ži­vljenjskih okolij, kot so ribni­ki, potok Draščica, mokrotni travniki in gozdnata pobočja. Kljub zavedanju o pestrosti različnih življenjskih okolij so rezultati popisa presenetili tudi pričakovanja raziskoval­cev. V samo 24 urah so zbrani podatki (5.538) pokazali, da si na samo 2,5 km2 velikem izbra­nem območju svoj življenjski prostor deli vsaj 1.602 različ-nih vrst organizmov. Prvič v Sloveniji se je zgodilo, da se je na tako majhnem območju popisalo tako visoko število vrst v le 24 urah. Tudi v tuji­ni na podobnih dogodkih je meja 1.000 vrst redko prese­žena. Takšen rezultat pove, da je območje doline Draga pri Igu izjemno vrstno pestro. Od zabeleženih vrst je 206 ogro­ženih (uvrščenih na Rdeči seznam), 144 pa zavarovanih. Dolina Drage je eno zadnjih zatočišč močvirske sklednice, edine naše sladkovodne želve. Ribniki so dom ali počivališče prek sto vrstam vodnih ptic. Pester nabor vodnih vrst (ribe, raki in školjke) privablja tudi kraljico vode, vidro. V spomla­danskem času pa smo na tem območju priča množičnim se­litvam dvoživk (navadna kras­tača, hribski urh, zelena rega) iz gozdnih predelov v ribnike. Zakaj so podatki o biotski pestrosti pomembni oziroma kakšno korist imamo od tega? Biotska pestrost oziroma pestrost živega sveta je naci­onalna dediščina, ki smo jo dolžni varovati za svoje po­tomce, prav tako kot kulturno dediščino. Zavarovana je s šte­vilnimi zakoni in predpisi. Da biotsko pestrost lahko varuje­mo, jo moramo dobro poznati. Visoka biotska pestrost zago­tavlja, da je v naravi stabilno ravnovesje, da ne prihaja do pretiranega razmnoževanja in pojavljanja samo ene vrste, ali pa, da se v ekosistemih ne kopičijo škodljive snovi. Oboje lahko povzroča gospodarsko škodo ali celo ogroža člove­kovo zdravje. Podatki o priso­tnosti rastlinskih, živalskih in drugih vrst so pomembni pri odločanju o tem, kako bomo upravljali z naravo in prosto­rom, v katerem živimo in de­lujemo. Če imamo podatke, da na izbranem območju živijo redke vrste, ki so ogrožene ali celo tik pred izumrtjem, tam ne bomo načrtovali nove grad­nje ali namenili prostora go­spodarskim dejavnostim. Kako izboljšati dostop do kakovostnih podatkov o biotski pestrosti, ki omogočajo učinkovite naravovarstvene odločitve? Zbiranje kakovostnih po­datkov o biotski pestrosti je prvi korak, pomembno pa je tudi, da se v naslednjih ko­rakih ti podatki uporabijo v pravem kontekstu in pravilno. Pri tem procesu je potrebno vključiti izkušene strokov­njake s področja poznavanja in popisovanja vrst ter zago­toviti sodelovanje in dobro komunikacijo med njimi in upravljavci zavarovanih ob­močij, ki bodo zbrane podatke uporabljali. Kako to izvesti, je glavna tema evropskega pro­jekta BID-REX – od podatkov o biodiverziteti do odločanja (Interreg Evropa), katerega partner v Sloveniji je Nacio­nalni inštitut za biologijo. Zato je bila na dogodku Bioblitz v lelih spopada s to boleznijo in z njenimi občasnimi izbruhi skoraj vse življenje. Zdravniki priporočajo predvsem preven­tivo, torej gladka oblačila in uporabo raz­ličnih repelentov pred odhodom v naravo. Bene je dolga leta iskal naravno in traj­no pot ozdravitve ter na koncu odkril div­jo ščetico (Dipsacus sylvestris), ki deluje kot močan razstrupljevalec. To rastlino so proučevali že kitajski in japonski znan­stveniki, ki so ugotovili, da njen izvleček lahko pomaga tudi pri drugih boleznih, kot so kronični revmatizem, artritis, kro­nična kožna obolenja, putika, spodbuja tudi delovanje krvnega obtoka, ledvic in jeter, ugodno vpliva na različne poškod­be mišic, sklepov, kosti in pretrgane vezi. Pri številnih, ki se zdravijo z divjo ščetico, so opazili tudi, da jim izginejo starostne pege. Bene priporoča, da divjo ščetico je­mljemo na prazen želodec, kakšne pol ure pred obrokom. Trikrat na dan je kanemo nekaj kapljic v 10 ml vode in to čim dlje zadržimo v ustih ter žvrkljamo, da se zdra­vilne učinkovine bolje absorbirajo. Izvle­ček uživamo vsaj štiri tedne oziroma tako dolgo, da simptomi povsem izginejo. Čas zdravljenja je odvisen od posameznikove­ga imunskega sistema in od stanja bolez­ni, torej kako močno je borelioza prizadela telo. Izjemno pomembno je, da nato še eno leto jemljemo ščetico vsak mesec tri dni ob polni luni, saj se tudi bakterije boreli­oze razmnožujejo po luninih ciklusih na 28 dni. Boreliozo je priporočljivo nadzo­rovati vse življenje, saj je lahko prisotna v neaktivni obliki. Izbruhne lahko vsakič, ko človek doživi hujši stres, po poškodbah in operacijah oziroma kadar mu oslabi imun­ski sistem. Glede na to, da ima divja ščetica močan razstrupljevalni učinek, je treba količino zdravilnega izvlečka prilagoditi posame­zniku glede na njegovo starost ter telesno in duševno kondicijo. Med zdravljenjem je treba povečati vnos tekočine, vsaj dva lit­ra dnevno, saj s tem pospešimo izločanje strupov. Bene priporoča tudi pitje izloče­valnih čajev iz koprive, preslice in breze. Divja ščetica s svojo vitalno energijo deluje tudi tako, da znova obnovi vsako celico v telesu in s tem uskladi vse ži­vljenjske procese. Zato se pri zdravljenju lahko pojavi reakcija v obliki izpuščajev, herpes, srbečica, že obstoječe bolečine pa se pojavijo še v nekoliko močnejši obliki. Gre predvsem za bolečine v kosteh, skle­pih, križu in mišicah. Že po nekaj dneh običajno sledi občutno izboljšanje. V Sloveniji raste več različnih vrst šče­tice, prava zdravilna ščetica pa je samo ena. Zato ni odveč opozorilo, naj se nabi­ranja te zeli ne lotevamo sami, če nimamo potrebnega znanja o zeliščih. Divja šče­tica je precej občutljiva dvoletnica. Če jo Kim Doucette trgamo med cvetenjem, nova rastlina ne zraste več, zato jo je treba skrbno varovati in skrbeti za njeno ohranjanje. Še veliko več o boreliozi in o naravnem zdravljenju si lahko preberete v knjigi dr. W. D. Storla Naravno zdravljenje borelioze (Boreliose natürlich heilen). Na predavanju smo lahko preverili pri­sotnost bakterije borelioze v telesu z bio­resonanco (BICOM 2000). Diagnosticira­nje je opravljala Lilijana Knez Turenšek, pri čemer je ugotavljala tudi prisotnost parazitov in glivice kandide v telesu. Pre­verila je tudi, kako obremenjena so naša jetra in limfni sistem. Glede na rezultate bioresonančne diagnostike je Bene vsako­mur, ki je to želel, predpisal način zdravlje­nja z divjo ščetico. Na Golem smo 31. januarja znova gos­tili tudi šamanko in angelsko terapevtko Kim Doucette iz Kanade, ki je svoj skriti dar odkrila na potovanju po svetu. Leta 1997 je diplomirala iz angleške literature na Univerzi St. Thomas in takrat se je od­pravila najprej v Južno Korejo, kjer je štiri leta poučevala angleščino. Nato je nasled­njih pet let potovala po Aziji, kjer je našla 'novo sebe' in spoznala, kaj je pravi namen njenega življenja. Iz Koreje je odšla v Av­stralijo in sedem mesecev preživela v šo­toru povsem zlita z naravo. To je bilo zanjo odločilno obdobje in po vrnitvi v Kanado se je resno lotila razvijanja svojega daru. Naučila se je meditirati, lotila se je joge in drugih holističnih praks, ki ugodno vpli­vajo na človekovo dušo. Na angelskem tečaju je še dodatno razvila prirojeno spo­sobnost komunikacije z angeli. To ji je pomagalo, da je začela gledati prek meja tega sveta. Nato je odšla najprej v Afriko, kjer je poučevala v sirotišnici. Od tam se je odpravila v Brazilijo in pozneje v Peru, kjer se je učila pri tamkajšnjih šamanih. Od takrat potuje po svetu in predaja svoje znanje naprej, predvsem pa ljudem poma­ga s svojim vpogledom v njihov notranji svet. Na valentinovo, 14. februarja 2018, nas čaka še eno izjemno zanimivo predava­nje novinarja, raziskovalca miselnih pro- Rudi Klarič cesov, izumitelja in našega sovaščana iz Podgozda Rudija Klariča, ki bo s filmom in z živo besedo predstavil svoj izum Pre­bujevalnica®, s katerim lahko preprosto odpravi miselne vzroke za zdravstvene, partnerske, delovne in druge življenjske težave. Rezultat njegovih raziskav je nje­gov izvirni avtorski pristop Sem&vem. O tem in Prebujevalnici obširneje govori zanimiv članek v 9. številki Mostiščarja. V njem si lahko podrobneje preberete o Ru­dijevem izumu. Kot smo na začetku članka omenili, Venera v Turističnem društvu Kurešček že deluje na polno. Mi se bomo še naprej trudili organizirati poučna in zanimiva predavanja, na vas pa je, da se odločite in se predavanj udeležite. Na vseh predavanjih je vstop prost. Lepo vabljeni. Cenik oglasnega prostora v Mostiščarju Zadnja stran 300 Notranja stran 220 Zadnja stran 165 Notranja stran 120 Zadnja stran 100 Notranja stran 70 Cenik je potrdil Občinski svet na 8. redni seji dne 23. 12. 2015. Mostiščar 01 | Februar 2018 Izum, ki bo imel pomemben vpliv na razvoj človeštva Prebujevalnica® za višjo osebno kakovost življenja V prejšnji številki na­ šega glasila ste lahko prebrali, da v Obči­ni Ig obstaja Zavod Vest, ki si prizadeva za možnost čim širšega dostopa do pristopa Sem&vem®. Seznanili ste se lahko tudi s tem, da v Podgoz­du deluje dvorana Prebujeval­nica®, ki je orodje tega pristo­pa, danes pa si lahko preberete o tem, kako deluje Prebujeval­nica®, ki je uporabna bodisi v obliki kabine ali dvorane. Dvorana in kabina Prebujevalnica® Osnovna razlika je v tem, da v dvorani Prebujevalnici v Podgozdu ustvarja zgoščeno miselno energijsko polje ne­posredno izumitelj Rudi Kla­rič sam, v kabini Prebujeval­nici pa omogoča ustvarjanje enakega energijskega polja Računalniški Spletni Sistem Prebujevalnice – RSSP z upo­rabo posebej za ta namen ustvarjenih multimedijskih predstav. Te predstave avtor izdeluje v Podgozdu in z njimi preskrbuje kabine Prebujeval­nice po spletu ne glede na to, kje so postavljene. Prireditve v dvorani Prebu­jevalnici v Podgozdu potekajo redno trikrat tedensko po ur­niku, medtem ko je za pred­stave v kabinah Prebujevalni­cah (dve že delujeta v BTC-ju) možno izbrati katerikoli čas in opraviti rezervacijo po telefo­nu. Osebe, ki bodo imele Pre­bujevalnico doma, pa jo bodo lahko uporabljale bodisi zase ali za svoje bližnje, kadar bodo same želele, saj zmore delovati 24 ur na dan. Vsebinska razlika med ka­bino in dvorano je v tem, da osebe, ki pridejo v dvorano Prebujevalnico v Podgozd, lahko zastavljajo vprašanja neposredno Rudiju Klariču, medtem ko kabina Prebujeval­nica ta hip na vprašanja upo­rabnice ali uporabnika še ne odgovarja. Si pa Zavod Vest prizadeva, da bodo tudi kabine čim prej zmogle posameznim osebam ponuditi odgovore na čim več osebnih vprašanj. Zgoščeno miselno ener­gijsko polje bodisi v kabinah ali v dvorani Prebujevalnici v Podgozdu služi naslednjim na­menom: - globinsko sproščanje or­ ganizma za spodbujanje samodejnega naravnega sa­mozdravljenja za medicino še neozdravljivih oziroma kronično ponavljajočih se bolezni; - krepitev odpornosti telesa za bolj učinkovito varova­nje pred nalezljivimi, pode­dovanimi in drugimi zdra­vstvenimi težavami; - krepitev prisebnosti za va-rovanje pred poškodbami – za večjo varnost pri delu, v cestnem prometu, v športu, pri razvedrilu ... - krepitev samozavesti za manj treme na vseh področ­jih življenja, učenja, tekmo­vanja in dela; - bolj osrečujoče medsebojno razumevanje, spoštovanje in bolj naravno dopolnjeva­nje v spolnem, družinskem in delovnem partnerstvu; - manj nepotrebne zaskrblje­nosti in več življenjskega poguma, samostojnosti, ne­odvisnosti, svobode ... Bistveno višja kakovost življenja V 25 letih svojih raziskav in preizkušanj zgoščenega mi­ selnega energijskega polja, je Rudi Klarič na osnovi osebnih pogovorov z uporabnicami in uporabniki in tudi njihovih zdravniških izvidov ugotovil, da so dotične osebe bistveno izboljšale kakovost svojega zdravja in življenja. Nekaj primerov za višjo ka­ kovost življenja z uporabo Pre­ bujevalnice: - Med osebama, ki sta se prej odlično razumeli, se zgo­di, da naraščajo napetosti in nestrpnosti. Če vsaj ena od njiju začne uporabljati Prebujevalnico, se bistve­no povečajo možnosti, da obnovita medsebojno ra­zumevanje in spoštovanje. Če obe osebi še pravočasno (preventivno) uporabljata Prebujevalnico, se bistveno zmanjša porajanje medse­bojnih napetosti in nestrp­nosti. - Oseba je zelo zaskrbljena za usodo svojega doma, ot­roka, študija, službe, pod­jetja ... Zaradi strahu trpi njeno zdravje, moteni so njeni občutki, nima navdiha in zato tudi ne more videti možnosti za izhod iz stiske. Z uporabo Prebujevalnice si okrepi lastno prisebnost in življenjski pogum, za­radi česar njena intuicija postane zanesljivejša, nje­na inspiracija pa ji pomaga poiskati smiseln, hitrejši, enostaven in zdrav izhod iz težav. - Nekomu ugotovijo bolezen, ki je medicina še ne zna pozdraviti. Obstajajo sicer zdravila, ki lajšajo težave, imajo pa neprijetne stran­ske učinke. Z globinskim sproščanjem organizma v miselnem energijskem po­lju Prebujevalnice oseba izboljša prekrvavitev tele­sa in s tem tudi pospešeno izločanje škodljive hrane in odvečnih ostankov zdravil iz organizma. - Če se zasvojenosti oziroma nagnjenj, kot so ljubosum­nost, prepirljivost, spolna zavrtost ali nasilnost, ka­jenje, alkohol, požrešnost, nikakor ne morete osvo­boditi, imate priložnost, da poskusite s Prebujevalnico. Z uporabo Prebujevalnice se izkaže tisto, kar se je prej pameti dozdevalo kot ne­smiselno oziroma nemogo­če, kot povsem uresničljivo. Kar se je prej kazalo kot neobvladljivo in neizbežno, postane obvladljivo oziro­ma ozdravljivo. Zavod Vest si prizadeva za kar najširšo dostopnost Pre­ bujevalnic oziroma njihovega zgoščenega energijskega po­ lja predvsem za tiste, ki ima­ jo namen bistveno izboljšati ne samo lastno zdravje, pač pa tudi vsestransko kakovost svojega življenja. Ljudmila Obreza, direktorica Zavoda Vest Rudi Klarič Kdaj se bo postopek komasacije končal? Z akaj sem se odločila za tale zapis? Zato, ker (tako kot vedno) dr­žavne institucije prelagajo odgovornost druga na dru­go in druga na drugo kažejo s prstom, kdo bi moral delo opraviti. Vseeno je, za kaj gre, delo ni nikoli opravljeno. Pri tem primeru se Upravna eno­ta Ljubljana – Izpostava Vič-Rudnik sklicuje na Ministr­stvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Ministrstvo pa pravi, da bi to morala urediti Upravna enota. Pa poglejmo, za kaj gre. Vsi poznamo lepe njive na desni strani na začetku Iga, ki te pri­čakajo, ko prideš iz Ljubljane. Tam, kjer se Ižanska cesta ra­hlo prelomi, pa do Petrola. Tam, kjer je bil včasih prekrasen drevored in so topoli strum-no stali na obeh straneh ceste (sl. 1). Kakšna je zgodovina teh njiv? Pred drugo svetovno voj­no so na tem področju kmeto­vali tako veliki kot mali kmetje na svojih njivicah, razdroblje­nih po celotnem območju. Po vojni je z uvedbo podržavlja­nja lastnine lastnica zemlje postala država, upravljanje oziroma last nad njo pa so si izmenjevale različne ustanove (Agrokombinat Barje, KIT Lju­bljanske mlekarne …). V devet­desetih letih prejšnjega stoletja se je z denacionalizacijo, kar je edino prav, na tem področju iz­vršila še komasacija. Komasacija kmetijskih ze­mljišč je postopek, s katerim se zemljišča na določenem obmo­čju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da vsak izmed njih pridobi čim bolj zaokrožena zemljišča. Ko­masacija v splošnem pomeni združevanje drobne, razpršene posesti v večje zemljiške par­cele, po možnosti v posesti v enem kosu in pravilne oblike. Je kompleksna naloga, sesta­vljena iz mnogih postopkov geodetske, upravne, pravne, agronomske in drugih strok. Organizacija in vodenje po­stopka komasacije kmetijskih zemljišč je v pristojnosti uprav­nih organov (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre­hrano RS ter upravni organi na regionalni in lokalni ravni). V grobem jo lahko razdelimo na štiri dele: - priprava, - tehnično-operativna dela, - upravni postopki, - pritožbeni postopki in uve­ ljavitev novega parcelnega stanja v zemljiških eviden­cah (zemljiška knjiga in zem­ljiški kataster). Faze izvajanja tehnično­operativnih del si sledijo, lah­ko pa se med sabo tudi preple­tajo ali hkrati izvajajo: - ureditev meje komasacijske­ ga območja; - vzpostavitev in izmera točk izmeritvene mreže; - vrednotenje zemljišč (izde­lava elaborata vrednotenja); - razgrnitev elaborata idejne zasnove; - izdelava in razgrnitev elabo­rata obstoječega stanja; - razgrnitev elaborata vred­notenja zemljišč; - izdelava in razgrnitev elabo­rata nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju; - prenos načrta nove razdelit- ve zemljišč v naravo; - seznanitev in podpis za­ pisnika o prikazu meja na novo dodeljenih parcelah komasacijskim udeležen­ cem; - odločba o novi razdelitvi ze­ mljišč. Izvajanje tehnično-opera­tivnih del je stvar geodetskih podjetij, ki izpolnjujejo pogo­je za opravljanje geodetskih storitev, določenih po zako­nu. (Vir o poteku komasacije: Alojz Knavs; 2008; Vrednote­nje zemljišč v postopku koma­sacije kmetijskih zemljišč …) Komasacija na tem obmo­čju je bila izvršena in leta 1998 dokončana z vpisi v zemljiško knjigo. Lastniki so dobili od­ločbe in mapne kopije z ozna­čenimi parcelnimi številkami in … to je vse (sl. 2). Pri tehnično-operativnem delu pa se je nekaj zalomilo. Prenos načrta nove razdelitve zemljišč v naravo pomeni, da se nove parcelne meje v na­ravi določijo in zamejničijo v skladu s predpisi zemljiškega katastra. Izvajalec geodet­skih del mora pisno povabiti komasacijske udeležence na seznanitev z novo dodeljeni­mi zemljišči. Ob seznanitvi z novimi zemljišči se piše za­pisnik, na katerem prisotni komasacijski udeleženci pod­pišejo izjavo, da so seznanjeni z lego mejnikov, ki določujejo parcelo. No, in to se ni zgodilo. Mejnikov ni. Na desetine lastnikov ne ve, kje je njihova njiva, in je ne more uporabljati, čeprav vsi pridno plačujejo davke. Da pa zemlja ne bi samevala (saj ste videli, da je obdelana, kajne?), na njej kmetujejo 'veliki' kmet­je, ki pa prav tako ne vedo, komu naj plačajo najemnino za uporabo. Dejansko stanje v naravi je zdaj tako (sl. 3). In tako je, kljub vsem na­porom denacionalizacije in komasacije, ostalo na desetine oškodovancev. Zato sprašujem vse pristojne upravne organe: Kdaj se bo postopek komasa­cije končal? Hkrati pa napro­šam tudi občinsko upravo, da po svojih močeh, pomaga raz­rešiti te neurejene razmere na svojem območju ter aktivira pristojna geodetska podjetja. Alenka Toni Status kmeta S tatus kmeta se redko uporablja. Največ se ta dokument potrebuje pri nakupih zemljišč, včasih ga zahteva tudi banka in nekate­ri razpisi. Pogoji, ki jih kmet potrebuje na UE za pridobitev tega dokumenta, so naslednji: – lastnik, zakupnik to zemlji­šče obdeluje sam ali s po­močjo drugih – družinski član, ki se pote­guje za ta dokument, mora opravljati kmetijsko de­javnost kot edino oz. glav­no dejavnosti in biti za to usposobljen – dohodek iz kmetijstva (vrednost kmetijskih pri­delkov na kmetiji vključno s subvencijami) mora doseči vsaj 2/3 povprečne plače na zaposlenega v RS v istem obdobju – če kmet, lastnik ali za­kupnik ne more zaradi sta­rosti ali bolezni obdelovati zemljišč, je dolžan poskrbe­ti, da je zemljišče obdelano – za opravljanje kmetijske dejavnosti je potrebna na­slednja izobrazba: a) najmanj 4. stopnja kme­tijske smeri b) najmanj 4. stopnja kate­rekoli druge smeri in v tem primeru opravljen preizkus znanja po veljavnih progra­mih kmetijskih poklicnih ali srednjih šol c) pridobljen certifikat – na­cionalna poklicna kvalifika­cija (NPK) d) usposobljenost je mogo­če dokazovati tudi s petlet­nimi delovnimi izkušnjami (v tem primeru se UE rav­najo po poznavanju situa­cije, v nasprotnem primeru to ljudje dokazujejo s pri­čami) – dobrodošel je tudi izpis iz registra kmetijskih dejavnosti, ki ga izdajo le na MKG. Ta dokument si lahko pri­dobijo tudi s.p. ali d.o.o., ki do­kažejo, da je vrednost njihovih pridelkov s subvencijami in državnimi pomočmi nad 50 % dohodka iz kmetijstva. To je razvidno iz bilanc stanja in us­peha. Zlatko Krasnič, kmetijski svetovalec ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE Izpostava Ig, Gasilska ulica 10,1292 Ig tel.: (01) 292 9462 e-naslov:zlatko.krasnic@lj.kgzs.si Vabimo Vas na predstavitev rezultatov strokovne naloge z naslovom Spremljanje rodovitnosti kmetijskih tal na vodovarstvenem območju v Mestni občini Ljubljana ter na območju vodarne Brest pri Igu v letu 2017. Na podlagi rezultatov raziskave boste seznanjeni s priporočili za kmetovanje v rastni sezoni 2018, poseben poudarek pa bomo namenili pomenu pravilne izbire gnojil na podlagi dejanske rodovitnosti tal. V okviru predavanj vas bomo seznanili tudi z novostmi, ki jih je v prakso gnojenja prinesla sprememba Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Predavanje bo v petek, 16. februarja 2018, ob 9. uri v gasilskem domu Vrbljene. Program: 1. Spremljanje rodovitnosti kmetijskih tal na območju vodarne Brest v letu 2017 Predavatelj: Janez Sušin (30 min.) 2. Pravila kmetovanja na območju vodarne Brest v rastni sezoni 2018 Predavatelj: Janez Sušin (15 min.) 3. Novosti pri izvajanju Uredbe o varstvu voda pred one­snaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov Predavatelj: Janez Sušin (15 min.) 4. Skladiščenje pridelkov in skladiščni škodljivci Predavateljica: Damjana Iljaš (45 min.) Izobraževanje je financirano s strani Mestne občina Ljubljana. • ZDRAVO ŽIVLJENJE /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Ogrevanje in ohlajanje, 7 energijskih centrov Z ima, vlaga in mraz. Vse skupaj obdano z meglo. To so dejavniki, ki nam prinesejo več temačnih ur in bolečih sklepov ter togih mi­šic, temnega razmišljanja, in zato komaj čakamo, da posveti sonce. Lahko naredimo prijet­no atmosfero v prostoru in z naslednjo vajo premišljujemo, ogrevamo telo, ustvarjamo in se notranje zdravimo, da bi se tudi navzven pokazala naša svetloba in energija. Vaja Stojimo vzravnano. Iz pri­loženega seznama izberemo čustvo, pri katerem je opisana naša težava. Vprašamo se: Kje v meni je to čustvo in zakaj me blokira. Nato izvedemo vajo: Roki odročimo, obrnemo dlani v strop, nato nazaj v tla. Roki predročimo, zmehčamo komolce, obrnemo dlan proti dlani in čutimo pretok ener­gije med prsti (vadimo, dokler ne dobimo tega občutka), zdaj naredimo gib – kot bi objeli drevo. Vdihujemo (ob tem se malo širijo komolci (ne dviguj­te ramen!) in z vdihom, kolikor je mogoče, napolnimo trebuh in spodnji del pljuč ter rahlo stopimo na prste nog. S pozornostjo začnemo iz­dihovati in se spuščamo na Naši energijski centri cela stopala. Ko izdihujemo, se ukvarjamo s prej izbra­nim čustvom; komolce pri­bližujemo skupaj in naredi­mo okrogel hrbet ter z moč­no voljo odstranimo čustvo prek predklona, lahko tudi počepnemo in spustimo telo in roki. S tem oddamo vse ne­gativne naboje in prečistimo svoje energijske centre. Nato se z novo energijo zač­nemo dvigovati v stoječi polo­žaj in stegnemo roki nad glavo tako, da rastemo kot bilka iz semena, čutimo svetlobo in luč. Trudimo se, da zravnamo hrbtenico. Uživajmo v tej sub­tilni energiji in odpravljanju blokad. Ugotavljajmo, kako se znotraj sebe ogrevamo in kje so mesta, kjer se ohlajamo (to je notranje dihanje v hrbteni­ci!) S to vajo bomo sprostili ukleščene živce in prevetrili limfni sistem. Bolj ko bomo pozorno naredili vsak malen­kostni gib, bolj bomo vpliva­li na mišice in kite, na naše notranje organe in njihovo delovanje. Energijsko bomo bogatejši in to se bo odražalo na našem zdravju in počutju v vsakodnevnem življenju. Na delovnem mestu in v druž­bi bomo fit in pravilno bomo uravnavali ter krožili z energi­jami. Na koncu zakrožimo z ro­kama, jih položimo v predel pasu in se zmasiramo po zad­nji strani telesa, od ledvenega predela do stopal, in po notra­nji strani nog do popka. Kon­čamo vajo. Občutimo tople roke in noge. Roki lahko polo­žimo na mesta, kjer še čutimo potrebo po toploti ali hladu. Prevetrimo sebe, ogrejmo telo in srce. Ostanimo v zdra­vem ravnovesju. Uzrimo vse, kar nam prinaša vsakdanjik, in imejmo stres vedno pod kontrolo. To zmoremo, ker za­vestno vplivamo na dihanje v danih situacijah. Vdih je adre­nalin in deluje naše simpatič­no živčevje. Izdih je sprostitev, regeneracija in deluje na naše parasimpatično delovanje. Bo­dimo ustvarjalni – v bolečih trenutkih si pomagajmo in jih premagajmo. Vsak poskus je pomemben ne glede na leta! Vedno posije sonce! Seznam čustev za razmišlja­nje, primerjanje svojih sposob­nosti in doseganje razsežnosti: – ŽALOST: smo večno ža­lostni in zaskrbljeni – sproš­čajmo pljuča in debelo črevo, preprečimo bolezni prehladov in pljučnic, pre­prečimo bridkost in me­lanholijo. – STRAH: smo večno prestra­šeni – preverimo, kje je vzrok v laboratoriju, opravi­mo vnetja in težave z rodi­li, mehurjem in ledvicami, odstranimo vse vire nera­zumevanja in ne kričimo! Otroci ne smejo biti prepla­šeni. – JEZA: smo večno jezni – sprostimo vse predele jeter in žolčnika in s tem prepre­čimo rdečico, težave z očmi ali izguba zavesti, zakrče­nost, visok pritisk, težave z jetri. – SKRB: smo večno zaskrblje­ni – sproščajmo trebuh in črevesje, skrbimo za vnos tople vode in primerne hra­ne, pretirano smo zaspani, utrujeni. – VESELJE: se veselje tako razigra, da se ne moremo zbrati, se preveč prestraši­mo za vsako stvar ali ma­lenkost, smo zmedeni in dolgo časa prihajamo k sebi – utrdimo področje srca, pazimo na svoje otroke, da to ne vodi v glasen jok, odpravimo srčne težave in nespečnost. – PREMIŠLJEVANJE: potro­šimo vso voljo s pretiranimi premlevanji, analiziranji in se vrtimo v začaranem kro­gu – uredimo področje vra­nice in želodca, preprečimo prevelik in premajhen ape-tit, napihnjenost trebuha, slabo odvajanje, driske. – POHLEP: smo večno razo­čarani – sprostimo glavo, naši sivi lasje se bodo spre­menili in pogled razjasnil. Ne recite: nimam časa. Na kaj vse vpliva vaja, boste lahko začutili sami! Vsak lahko vsaj enkrat na dan z rokami odroči in se spusti v počep in dvigne! Ploskne z rokama in se zma­sira od ledvenega predela po nogah in po notranji strani nog navzgor! Večkrat na dan. Posnemajmo naravo. Smo v zimskem spanju, a vseeno de­lujemo. Spomnite se semena in kalitve. Naj vas vodi misel: o, kako lepa rastlina bo zrasla iz tega. Vajo ponovimo sedem­krat. Vseskozi se zavedajmo: jaz sem, čutim, delam, ljubim, govorim, vidim, razumem ... 7 energijskih centrov – to smo mi, vse je v nas! Tina Sešek, vaditeljica in terapevtka • ŽIVLJENJE ŽUPNIJ ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Koncert okteta Oremus V cerkvi sv. Martina na Igu smo v sredo, 10. ja­nuarja, gostili duhov­niški oktet Oremus. Oktet Oremus je začel pre­pevati v letu 2006. Koroški duhovnik Jože Kopeinig je ob praznovanju 100-letnice duhovniške zveze Sodalitas v Celovec povabil osem duhov­nikov iz Slovenije za pomoč pri praznovanju. Zbrali so se duhovniki ljubljanske in no­vomeške škofije za dve pesmi. Druženje in prepevanje na prvih vajah jih je povezalo in tako skupaj pojejo že 12. leto. Nadeli so si ime Oremus, kar pomeni molimo. Želijo sporo­čiti, da je njihova pesem moli­tev, da je njihov nastop priče­vanje za duhovni poklic in da z domovinskimi pesmimi moli­jo za našo domovino Slovenijo. Izdali so že dve zgoščenki, prvo leta 2010 pri založbi Sal­ve z naslovom S pesmijo preko cerkvenega leta in drugo 2013 pri založbi Družina z naslo­vom: Oremus za domovino. Oktet sestavljajo prvi te­nor: Sebastjan Likar, župnik v Šmartnem pod Šmarno goro in Andrej Župan, župnik v Radovljici, drugi tenor: Janez Avsenik župnik na Igu in Mar­ko Čižman, župnik v Podutiku v Ljubljani, prvi bas: Matevž Mehle, župnik na Jesenicah in Bogdan Oražem, župnik v Polhovem Gradcu, drugi bas: Marjan Lampret, župnik na Breznici in Janez Rihtaršič, župnik v Mirni Peči, ki oktet tudi vodi. Umetniški vodja je profesorica Damijana Božič Močnik. Koncert je bil na Igu zelo dobro obiskan, saj se ne zgodi ravno pogosto, da se osem du-hovnikov predstavi s pesmijo. Oktet je ta večer sodeloval s petjem že pri sveti maši, nato pa so začeli božični progra­mom. Bogat izbor prazničnih domačih in tujih pesmi ter posvečeni tenorji in basisti koncertu je pred župniščem veselje, da je prišlo toliko obi-žegna v letu 2018.so navdušili obiskovalce, ki sledilo druženje ob pecivu in skovalcev. Na koncu se je za­niso ostali ravnodušni in so kozarčku. hvalil za sodelovanje, obisk in Andreja Zdravje nastopajoče nagradili z buč-Domači župnik in član ok-pomoč pri izvedbi tega dogod­ Tadej Jamnik nim aplavzom. Po končanem teta Janez Avsenik je izrazil ka ter vsem zaželel božjega V prazničnem decem­ brskem času je v žu­ pniji Tomišelj pestro. Jasličarji Klemen in Jernej Oblak, Matej in Peter Pavlič ter Janez Meglič že vse od začetka decembra načrtuje­jo postavitev jaslic in prikaz božične zgodbe. Vsako leto je seveda nekaj dodano, drugače razporejeno, izvirno zasnova­no ... Postavitev jaslic jim je tudi letos odlično uspela, veli­ko otroških oči se je iskrilo ob pogledu na prikaz tomišeljske božične zgodbe, veliko odra­slih se je zaustavilo ob jaslicah in občudovalo njihovo izvir­nost, lepoto in umetniško na­tančnost. Na hribu nad župniščem levo od rožnovenske poti To­mišljani postavijo osvetljene Novice iz tomišeljske župnije jaslice v naravni velikosti, lučke ustvarijo silhuete figur božične zgodbe, ki so vidne v nočem času. Da je tomišeljska župnija resnično polna domišljije in izvirnosti, pa že nekaj let zapo­red dokazuje naš mladi faran Janez Meglič. Polovico doma­če dnevne sobe v božičnem času zasedejo jaslice, ki so iz­virno zasnovane, so posnetek podkrimskega življenja. Janez ljubezen do postavitve jaslic goji že dolgo časa, ko je še kot otrok opazoval jaslice v tomi­šeljski cerkvi in se potem nav­dušil nad postavitvijo prikaza Jezusovega rojstva tudi sam. Z leti je nabavil dovolj figuric in hišk, da lahko danes opazu­jemo res lepe in velike jaslice. Otroke je v začetku decem­bra obiskal dobri mož iz Male Azije sveti Nikolaj ali po do­mače Miklavž ter jih obdaril. Uvodoma so si navzoči starši in otroci ogledali krajšo dram­sko igrico o potrebi po mo­derno oblečenem Miklavžu in njegovem spremstvu angelov, ki je avtorsko delo oratorijske animatorke Simone Purkat. Pri božičnici so v progra­mu pred 'otroško polnočko' sodelovali pevci mladinske skupine Arcus pod vodstvom Mateja Pavliča in ob spremlja­vi na kitaro Žige Drnovška, ki so s petjem sodelovali tudi pri božičnici, ter mladi glasbeni umetnici na orglah in violini, sestri Jerneja in Zala Brancelj. Recital o božičnem upanju in skrivnosti svete noči, ki je nad vsakim predprazničnim hru­pom, bogatimi gostijami in pretiranimi darili ter sporočili Kraljice miru z Medjugorja pa so pripravili Simona Pavlič, Si­mona in Maria Praznik in Lana Lunder. Ob 24. uri, ko je sledi­la polnočnica, so v programu pred mašo sodelovali pevci Cerkvenega pevskega zbora Tomišelj pod vodstvom Štefa­na Balažica in ob spremljavi orgel Primoža Puciharja. V Tomišlju se božični čas prevesi h koncu z žegnanjem ob godu sv. Antona Puščav­nika, ki je zavetnik živinorej­cev in mesarjev. Letos je bil z nami pater Boštjan Horvat, frančiškan in kaplan na Viču, ki je tudi daroval sveto mašo. V svoji pridigi je poudaril ve­selje do življenja. Po slovesni sveti maši, pri kateri so sode­lovali pevci Cerkvenega pev­skega zbora Tomišelj pod vod­stvom Štefana Balažica, in ob spremljavi na orgle Primoža Puciharja je sledila tradicio­nalna licitacija svinjskih krač in klobas. Anton Tehovnik in Jože Krašovec st. že vrsto let skrbita za izpeljavo lepega starega običaja ob prazniku tomišeljskega sozavetnika sv. Antona. Simona Pavlič,Župnijski pastoralni svet Tomišelj Decembrski vetrolom v Mateni M očnejši veter, zaradi katerega je Agencija RS za okolje izdala oranžno vremensko opozorilo, je 12. 12. 2017 tudi v Mateni povzročil nema­lo nevšečnosti. Veter, ki je ponekod pre­segal hitrost 70 km/h, ni prizanašal niti objektom v Mateni. Odkrilo je okoli 40 stanovanjskih hiš ter gospodarskih poslo­pij po celi vasi. Gasilcem, ki so pomagali zaščititi in pokriti strehe, so bila priori­teta strehe na stanovanjskih objektih. Za sanacijo gospodarskih poslopij so poskr­beli lastniki sami. Opravljeno je bilo pribl. 110 ur dela. Na intervenciji je skupno so­delovalo 13 domačih gasilcev PGD Tomi­šelj in PGD Vrbljene-Strahomer. Posebna zahvala gre vsem gasilcem, ki so požrtvovalno priskočili na pomoč, nemudoma prihiteli iz služb in nesebično pomagali pomoči potrebnim krajanom. Upajmo, da bo takšnih intervencij čim manj. Uroš Demšar, predsednik PGD Matena Pomoč na stanovanjski hiši Sanacija strehe Sanacija strehe Gasilci na delu O b koncu preteklega leta smo bili na žalost spet priča vremen­ski ujmi. Ko smo že upali, da bomo leto končali brez večje nesreče, so se pred prazniki mnogi občani soočili s hudim vetrom, posledica katerega so bile razkrite strehe ter podrta drevesa. In spet smo poklicali na pomoč ob intervenciji naše prostovoljne gasilce. Glede na številčnost udeležbe na inter­venciji (11.-13. decembra) sta se spet pokazala solidarnost in čut za reševanja ljudi in pre­moženja. Mnogi gasilci in prostovolj­ci so se trudili očistiti teren, da je Elektro Ljubljana čim hitreje vzpostavila prekinjeno dobavo električne energije v naša naselja. Številni so reše­vali poškodovane strehe sta­novanjskih hiš ter same hiše izpod padlih nevarnih dreves. Hvala vam, spoštovani ga­silci, da ste svoj prostovoljni čas namenili drugim sovašča­nom in občanom v stiski. Žal pa smo bili tudi pri tok­ratni nesreči priča temu, da so mnogi občani od gasilcev pričakovali, da bodo – names-to za to usposobljenih obrtni­kov - strehe spravili v prvot­no stanje. Gasilci so glede na razsežnost nesreče zaščitili ljudi in njihovo premoženje – stanovanjske hiše. Zato šte­vilnih gospodarskih poslopij, ki so bila v manjšem obsegu prav tako poškodovana, niso zmogli oskrbeti. Vsak lastnik premoženja je kot dober gos­podar dolžan po svojih zmož­nostih sam poskrbeti za svoje nepremičnine. Naj povzamem člen iz Za­kona o gasilstvu, kaj je naloga prostovoljnih gasilcev: »Gasilske organizacije o­pravljajo naloge gašenja in re­ševanja ob požarih, druge zlas­ti preventivne naloge varstva pred požarom, določene na­loge zaščite in reševanja ljudi ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter določene storitve.« Naj bo leto, ki smo ga zače­li, bolj mirno in brez naravnih nesreč. Andreja Zdravje, občinska uprava Stojkov nočni pohod L jubitelji pohodništva so se 6. januarja letos že osmič podali na Stojko­vo nočno pohodniško avan­turo. Iz Želimelj v Zapotok pod Kureščkom in nazaj jih je vodila pot. Pred gasilskim do-mom v Želimljah, kjer je bilo zbirališče, se jim je pridružila skupina, ki se je na pot podala v obratni smeri – iz Zapotoka proti Želimljam in nazaj. Tako se je združena množica okrog 130 pohodnikov z lučkami po­dala v noč. Iz mraka v noč Pohodnike, ki so startali ob 16. uri izpred RTC Zapotok proti Želimljam, je ob pojema­joči svetlobi dneva spremljala bogata paleta barv, ki so se prelivale v mrak noči. Mrak omogoča postopno izostritev duha in prilagoditev telesa na razmere v temi. Tudi oči se postopno privajajo na temno površje. Oblačnost je prepre­čila, da bi imela luna dovolj moči, zato je bilo treba pot sem in tja obsijati z baterijsko svetilko. Nekatere pohodnike bolj izpolnjuje, če turo začnejo pozno popoldne, in ne šele v objemu noči. Ob 18. uri, ko je bil start iz Želimelj, pa je bila Živimo v času, ko ljudje na več načinov iščemo pot k zdravemu življe­ nju. Ena izmed teh je tudi po­hodništvo. Planinsko društvo Krim vsako leto konča svoje pohode z božičnim nočnim pohodom na Planinco. Tako kot vsako leto smo se že prava tema. Na Stojkovem nočnem pohodu pohodniki pravzaprav lahko izbirajo med obema variantama starta. Na pohod nas požene želja Hoja ponoči ni nekaj, kar bi si običajno radi želeli. Kaj je pravzaprav tisto, kar nas ne glede na čas in vreme požene na turo, v hribe, na sprehajalne in pohodniške poti. Začutimo, da moramo proč od vsakdana. Požene nas želja po gibanju na svežem zraku, požene nas preizkus vzdržljivosti, druže­nje na družabnem dogodku, na katerega smo čakali že vse leto, požene nas srečanje z znanci ali pa morda samo sni­denje z nekom. Iščemo kaj novega? Na pot se je večina pohod­nikov podala vodeno v sku­pini, nekateri hitrih korakov pa so odšli sami ali v manjših skupinicah. Pot je bila kot vsa­ko leto tudi letos dobro ozna­čena in zavarovana. Nekateri udeleženci nočnega pohoda se na pot podajajo tudi podnevi. Podnevi znana pot tako posta­ne znana tudi ponoči. Korak za korakom, pospremljeno z bit­jem srca in lastnega dihanja. Čeprav je steza in pokrajina ista, pa je vendar vse drugač­no, celo novo. Ali iščemo kaj novega? Morda svetlobo, mor­da pomlad, ki nas bo prerodila, morda iščemo življenje. Prijetno druženje v Zapotoku Ne glede na to, zakaj poho­dniki tako radi in množično pridejo na Stojkov nočni po­hod, pa imajo vsi skupno toč­ko. Vsi se veselijo, ko dosežejo cilj. Pa ne zato, ker jih na cilju čakata topel čaj in zaslužena jota, pač pa zato, ker so ljubite­lji narave in pohodništva tisti, ki ohranjajo moč in pogum, da je tudi pri težavni nalogi ved­no možno priti na vrh. Letos so si pohodniki lahko privo­ščili tudi kakšno pivo več, saj ob razigranem didžeju prav nihče ni mogel obsedeti. Pivo je na plesišču preprosto izpuh­telo iz telesa. Tako je bil tudi korak za pohodnike, ki so se v poznih večernih urah vračali nazaj v Želimlje, bolj lahkoten. Vsako leto nadaljujemo tam, kjer smo prejšnje konča­li, a vedno znova začnemo od začetka. Ne glede na to, kje startamo, v dolini ali na hribu, vedno imamo isto točko, ved­no pridemo na cilj. So izgovori, ki jih z veseljem prekinemo, in so poti, ki jih z lahkoto hodi­mo! Darja Mlakar, Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje 13. Božični nočni pohod na Planinco na božič, 25. 12. 2017, ob 17. uri zbrali na avtobusni postaji-pod cerkvijo sv. Janeza Krstnika v Podkraju. Vreme je bilo ugo­dno, zato se nas je zbralo veliko pohodnikov od blizu in daleč. Med potjo smo si tudi letos ogledali lepo postavljene jas­lice v obcestni votlini, ki jih je tudi letos postavila predsedni­ca Sveta vaške skupnosti Pod­kraj Darja Perme. Hvala, Darja! V lovskem domu se nas je zbralo okoli 80 pohodni­kov. Ob prihodu smo bili vsi presenečeni, saj je celoten lovski dom temeljito obnov­ljen. Vse je novo: okna, vrata, tlaki, šank, kuhinjska oprema, sanitarije, nov vhod, okolica razširjena itd. Lovci so za nas pripravili odličen lovski go­laž in druge dobrote, pa tudi na harmoniko niso pozabili, na katero sta igrala Milan iz Podpeči ter Štefan iz Vrbljen. Za takšno prijetno vzdušje se moram za skupno sodelovanje zahvaliti prav vsem udeležen­cem pohoda ter lovcem. Vsi smo se srečno vrnili domov in si ob slovesu zaže­leli vesele božične praznike in srečno novo leto 2018 z mis­lijo, da se drugo leto ponov­no vidimo na že štirinajstem božičnem nočnem pohodu na Planinco. Za ta letošnji pohod se mo­ram zahvaliti tudi vsem, ki ste sodelovali pri nabavi, izdelavi in postavitvi kovinskih drogov ter smernih tabel, in tistim, ki ste z motornimi žagami in traktorji očistili planinske poti na območju Krima ter poti od Tomišlja do Planince zaradi vetroloma. Jože Krašovec, vodja pohoda in načelnik Odseka za planinska pota pri PD Krim Zimski vzpon v Grebencu K o smo se z Jankom v lan­skem novembru potepa­li po prvi etapi pešpoti E7 iz Velikih Lašč do Vrhnike, sem se zapletel v pogovor z Zvonko in Matjano. Beseda je nanesla na vzpone v gorah po­zimi. Ves navdušen sem jima pripovedoval, kako čudoviti so občutki, ko se pozimi v soncu vzpenjaš po zasneženi grapi proti vrhu gore nad katero kra­ljuje modrina neba. Nobena od njiju tega še ni izkusila, zato sta obe sprejeli moje vabilo, da se ob koncu pravkar iztek­lega leta povzpnemo vrh Male Mojstrovke preko Pripravniške grape v Grebencu. Pristop prek grape se šteje za alpinistični pristop v zimskih razmerah, saj je ocenjen z naklonom med 40 in 50°, mestoma tudi do 55°, od­visno pač od snežnih razmer, grapa pa je visoka 250 m. Ves čas sem spremljal vre­mensko napoved in sprva je ka­zalo, da bo v torek, 26. decem­bra, lepo sončno zimsko vreme s temperaturami malo pod le­diščem, kar je idealno za vzpon. A bolj ko se je torek bližal, bolj se je napoved slabšala in dan pred tem je še kazalo, da sicer ne bomo imeli sonca, pač pa vi­soko oblačnost ter da naj bi za­čelo okoli treh popoldne rahlo snežiti. Zato smo v torek zgo­daj zjutraj kljub vsemu odrinili proti goram. Zbralo se nas je šest. Poleg Zvonke in Matjane so bili v skupini še Ana, ki sicer obiskuje alpinistični tečaj pri Alpinističnem klubu Vertika­la, Marjan Blatnik z Iga in naš starejši alpinistični pripravnik Anže, ki sem ga prosil, da mi pride pomagat pri vzponu. Z jutranjim svitom smo brzeli proti Gorenjski in opazo­vali težke črne oblake, ki niso obetali nič dobrega. Začuda pa je bilo med Mojstrano in Kranj­sko goro tudi nekaj jasnine, kar je bilo spodbudno pred vožnjo na Vršič. Cesta na Vršič je bila splužena prav do vrha, naprej proti Primorski pa ne. V moč­nem zahodnem vetru smo se stiskali v zavetrni strani avto­mobilov in si natikali prek kap plezalne čelade, na noge gama­še in dereze na čevlje ter se vsi opremili s cepini. Vreme se je ves čas vztrajno slabšalo, a ker je bila snežna odeja že dalj časa stabilna, smo krenili navzgor in ujeli sledi stare gazi v zasneženem pobo­čju melišča Male Mojstrovke ter se začeli vzpenjati v smeri grape. Med vzponom je začelo snežiti, vedno bolj je postajalo vetrovno, zakrili so nas oblaki oziroma gosta megla, ki nam ni dala videti več kot le nekaj metrov snežnega pobočja nad nami. Dekleta sem zato večkrat pobaral, kako se počutijo, in od­govor je bil vedno enak: »Dob­ro, vse v redu. Gremo naprej.« Menjavali smo se v vodstvu, kajti sneg se je večinoma kar krepko ugrezal. K sreči teren tako dobro poznam, da bi prišel do vstopa v Pripravniško grapo tudi z zavezanimi očmi. Zato smo se kljub megli, sne­ženju in vetru po slabi uri ga­ženja znašli na vstopu v smer. Razdelili smo se v dve navezi. Jaz sem navezal na vrv Zvon­ko in Matjano, Anže pa Ano in Marjana in s svojo navezo prvi krenil v grapo. Odlično nam je šlo, res predvsem po zaslugi obeh fantov, ki sta se menjava­la v vodstvu. Marjan je pred leti opravil alpinistični tečaj, ki sva ga z Boštjanom Gačnikom vo­dila pri PD Krim, zato mu zim­ski vzponi zelo ležijo, kot tudi Anžetu, tako da smo imeli pred seboj dva dobro usposobljena za sneg in gaženje. V zoženem delu grape, kjer dosega strmi­na zaradi obilice snega mes­toma tudi 55° naklona, sem se večkrat ozrl nazaj. Sproščeno vzpenjanje obeh mojih sople­zalk mi je dalo vedeti, da s str­mino nimata težav. V vrhnjem delu grape smo prišli do pole­denelega dela, ki ga je bilo pot­rebno prečiti vstran. Pokazal sem jima osnovne gibe oz. teh­niko prečenja, prečil pobočje, izdelal sidrišče in jima zaklical, da lahko gresta Hitro sta bilipri meni. Še par deset metrov smo se vzpeli in prišli do vrha grape, kjer je konec plezalne smeri. Od tu se pot proti vrhu Male Mojstrovke nadaljuje po zasneženem vršnem pobočju. Veter na izstopu iz grape je bril neusmiljeno. V grapi ga skoraj ni bilo čutiti, na planem pa nas je prestavljalo po grebe-nu. Videlo se ni nikamor, sneži­lo pa je vse bolj. Zaradi razmer smo se odločili, da nas bo vrh počakal in bomo nanj stopili ob kakšni drugi priložnosti, na primer na kakšen lep sončen zimski dan. Sestopili smo kar po isti grapi, a v obrnjenem vr­stnem redu. Najprej Matjana in Zvonka, za njima pa jaz, da sem ju med sestopom lahko ves čas varoval. Naših sledi z vzpona ni bilo več videti, veter jih je vse zasul z novozapadlim snegom. Na prelaz Vršič smo se spustili hitro, pri avtomobilih zmetali s sebe zasneženo in premočeno opremo, se otresli snega in poskakali v avtomo­bile. Odbrzeli smo navzdol do Tonkine koče, kjer je sneg že prehajal v dež. V zavetju prijetne planinske koče so se nam kljub zahtevnim zimskim razmeram, v katerih smo opra­vili vzpon, na obraz prikradli nasmehi. Res ni bilo tako lepo, kot sem obljubljal, a bilo je novo doživetje zime v gorah in dobri občutki, da smo v takšnih razmerah zmogli opraviti s smerjo. Če bi me zdaj po takšnem zimskem vzponu kdo vprašal, česa so zmožna dekleta v go­rah, bi marsikomu, ki ga poz­nam in vem, da zahaja v gore, previdno svetoval, da naj se res dobro pripravi, če bi šel z njimi na turo. Vsekakor – dekleta, kapo dol! Aleš Cvahte Planinsko društvo Krim vabi člane društva in ljubitelje gora, da se nam v četrtek, 15. 3. 2018, ob 18. uri pridružite v gasilskem domu Vrbljene-Strahomer (ob hipodromu) na vsakoletnem rednem zboru članov. Ustanovljena Športna zveza Ig Vmesecu decembru, točneje 19. decembra, so se na Igu zbrali delegati športnih društev, ki delujejo v Občini Ig na usta­novni skupščini Športne zve­ze Ig. Pobuda za ustanovitev je prišla iz regijske pisarne Olimpijskega komiteja Slove­nije – združenje športnih zvez Grosuplje, kakor tudi vsa teh­nična in strokovna pomoč. Na ustanovni seji so bili prisotni delegati iz društev: Karate-do klub Ig Shotokan, Konjerej­sko društvo Krim, Planinsko društvo Krim, Šahovski klub Ig, Športno društvo Krim-Bar­je-Mokerc, Športno društvo Mokerc-Ig, Športno društvo za baseball in softball Barje. Ustanovni skupščini so z svojo udeležbo in pozdravni­mi besedami dali še poseben pečat župan Občine Ig Janez Cimperman, mag. Janez Sodr­ V ŠD Mokerc Ig smo si tudi v sezoni 2017/2018 zastavili visoke cilje. Po jesenskem delu nam v sko­raj vseh kategorijah kaže zelo dobro. S člansko ekipo smo si po lanskem izpadu iz 1. B lige, ko so v nižji rang prvič v zgodo­vini slovenskih rokometnih lig izpadle kar štiri ekipe, za­dali cilj, da se v letošnji sezoni iz 2. DRL takoj uvrstimo nazaj v 1. B ligo, kamor vodita 1. in žnik – podpredsednik OKS­ZŠZ, Milan Knez, predsednik Športne zveze Škofljica ter Andrej Cevc iz regijske pisar­ne OKS-ZŠZ Grosuplje. Delegati so sprejeli pravila delovanja in izvolili predsed­stvo, nadzorni odbor ter disci­plinsko komisijo. Za predsednika Športne zveze Ig je izvoljen Gregor Pirc (predlagatelj ŠD Mokerc – Ig), za člane predsedstva pa: - Stanko Zavec (predlagatelj ŠD Mokerc – Ig), - Matej Kabaj (predlagatelj Karate-do klub Ig Shoto­ kan), - Adrijan Rožič (predlagatelj ŠK Ig) in - Milan Knez (predlagatelj KD Krim). Za člane Nadzornega odbora ŠZ Ig so izvoljeni: - Lili Nedeljko Rus (predla­gatelj Karate-do klub Ig prvenstva v rokometu 2. mesto iz 2. DRL. Po prvem delu prvenstva smo na vrhu lestvice kljub tekmi manj. Do­živeli smo le en poraz, in sicer v Ajdovščini, ki pa jo v drugem delu prvenstva gostimo doma. Drugi del prvenstva začnemo v začetku februarja, ko nas čakajo kar štiri zaporedne tek­me v gosteh. Prav tako uspešna je član­ska ekipa tudi v Pokalu Slo­venije, kjer smo v 1/16 finala premagali RK Sevnico, v 1/8 Shotokan), - Mladen Matić (predlagatelj Športno društvo za baseball in softball Barje) in - Irena Kumše Kovač (pre­dlagatelj KD Krim). Za člane Disciplinske komisije ŠZ Ig so izvoljeni: - Mojca Završnik (predlaga­telj Karate-do klub Ig Sho­tokan), - Špela Kadunc (predlagatelj KD Krim) in - Florijan Zupan (predlaga­telj Športno društvo za ba­seball in softball Barje). Milan Knez Pregled jesenskega dela državnega finala pa sicer presenetljivo, a zasluženo tudi RD Riko Ribni­co, ki je trenutno na 1. mestu 1. NLB lige in je zadnji dve leti igrala tudi v evropskem poka­lu EHF. Končni rezultat tekme je bil 32 : 30. Žreb parov za če­trtfinale Pokala Slovenije bo 5. februarja, ker pa bo Mostiščar v tem času že v tisku, boste informacijo o našem nasprot­niku lahko izvedeli na naši spletni strani www.mokerc­drustvo.si. Četrtfinalna tekma bo na Igu, po vsej verjetnosti v sredo, 14. marca 2018, s katero bomo lepo proslavili praznik Občine Ig. V skupnem seštevku tek­movanja mladih (to je sešte­vek točk iz 6 kategorij) smo v lanski sezoni osvojili odlično 3. mesto v Sloveniji, pred nami sta bila le MRK Krka in RK Ce­lje Pivovarna Laško. Ta rezul­tat bo v prihodnosti zelo težko ponoviti, kljub temu smo si tudi v tekmovanju mladih za- Skupinska slika članske ekipe po zmagi nad RD Riko Ribnico v Pokalu Slovenije Žana Mencej Igralci letnika 2011 (1. razred) na Božično-novoletnem turnirju dali visoke cilje. Kadetom se sicer žal ni uspelo uvrstiti v eno izmed polfinalnih skupin, zmanjkal jim je le en gol, zato bodo v spomladanskem delu tekmovali v nadaljevalni sku­pini C in se borili za končno 17. mesto. Brez težav pa so se v polfinalno skupino A uvrstili starejši dečki B, ki branijo na­slov državnih prvakov iz zad­njih dveh sezon. V državnem prvenstvu Slovenije pa še ved­no ostajajo neporaženi. Mlajši dečki A in B s pred­tekmovalnimi skupinami končajo do začetka zimskih počitnic, obema našima eki­pama pa zelo dobro kaže, zato upravičeno pričakujemo tudi uspešno nadaljevanje v pol­finalnih skupinah, v katerih bodo tekmovanje nadaljevali v marcu. Mlajši dečki C prav tako uspešno nastopajo v svoji kategoriji – za to kategorijo je potrebno poudariti, da se igra brez rezultata, saj se igralce le pripravlja za prehod iz mini rokometa v pravi rokomet in tekmovanja v državnem pr­venstvu. Finalni in razvrsti­tveni turnirji v tekmovanju mladih bodo potekali v maju in začetku junija. Naše Mini rokometne ekipe od 3. do 5. razreda so nastopi­le na turnirju v Ribnici, kjer je ekipa letnika 2007 osvojila 2. mesto, ter na turnirju v Grosu­plju, kjer pa so prikazali lepo in borbeno igro. Poleg tega so nastopili še na Božično-no­voletnem turnirju na Igu, kjer so nastopili tudi igralci 1. in 2. razreda. Tudi naši najmlajši igralci so prikazali, kako iz te­dna v teden napredujejo, zato se nam ni bati za prihodnost rokometa na Igu. Andrej Ambrož,ŠD Mokerc Ig Rokometaši ŠD Mokerc srebrni v Brčkem V lanskem decembru se je ŠD Mokerc Ig z rokometno ekipo dečkov letnika 2004 udeležil mednarodnega rokometnega turnirja Lokomotiva cup 2017 v Brčkem, v Bosni in Hercego­vini. V hudi konkurenci evrop­skih in državnih prvakov ter podprvakov iz devetih držav so osvojili odlično drugo mes­to ter dve individualni prizna­nji. Nastopili evropski in državni prvaki Na mednarodnem rokome­tnem turnirju Lokomotiva cup 2017 v Brčkem, ki je potekal od 15. do 17. decembra lansko leto, se je ŠD Mokerc predsta­vil prvič. Ekipa dečkov letnika 2004 je svojo igralsko formo preizkusila na zelo močnem turnirju. Nastopilo je 56 ekip iz devetih držav. V kategoriji letnika 2004 je nastopilo 18 ekip, med njimi tudi evropski in državni prvaki ter podprva­ki. Povračilo s Pick Szegedom z Madžarske Že prvi dan turnirja je bil za naše rokometaše velik pre­izkus. RK Gračanico iz Bosne in Hercegovine so gladko pre­magali z rezultatom 24 : 9. A popoldne je sledila še tekma s Pick Szegedom z Madžar­ske. Te zmage so si naši fantje najbolj želeli, saj so jim Ma­džari na jesenskem turnirju v Smederovem po izvajanju sedemmetrovk odvzeli zlato. Ekipa s trenerjem in pomočnikom trenerja s srebrnimi medaljami. Na povračilu v Brčkem so bili Mokrčani trdno prepričani v svojo zmago. Nastopili so samozavestno in odigrali so eno boljših tekem. Madžare so premagali za tri gole. Želji je bilo zadoščeno, igralci pa so s polno optimizma in za­gona pričakali nove tekmece. Tudi na tribuni navijači nismo mogli skriti svojih čustev. Bilo je vsega, navijanja, ploskanja, bobnanja, solz sreče … Malo zmanjkalo za zlato medaljo Naslednji dan so naši roko­metaši premagali RK Vojvodi­no iz Srbije in RK Moslavino s Hrvaške in se tako uvrstili v četrtfinale. Tretji, zadnji dan turnirja so odigrali tri tekme. V četrtfinalu so premagali RK Celje Pivovarna Laško z rezul­tatom 20 : 5, v polfinalu pa RK Slobodo iz Bosne in Hercego­vine z rezultatom 18 : 9. V fi­nalu so se srečali z ekipo RK Maksimir-Pastela iz Zagreba, večletnimi državnimi hrvaški­mi prvaki. Kljub borbeni igri in želji po zmagi, je našim fan-tom na koncu malo zmanjkalo za zlato. Zagrebčani so jih pre­magali za dva gola. Srebrna medalja in individualna priznanja Na tako močnem turnirju s hudo konkurenco je bila osvo­jitev srebrne medalje za naše fante velik uspeh. Potrditev uspeha sta tudi dve individu­alni priznanji, ki sta ju prejela dva naša igralca. Timotej Dr­novšek je prejel priznanje za najboljšega strelca turnirja v svoji kategoriji, Mark Ferjan pa za najboljšega vratarja tur­nirja v svoji kategoriji. Čestitke za vrhunsko odigrani rokomet Na slavnosti podelitvi me­dalj in priznanj so sledile tudi čestitke staršev in drugih na- Timotej Drnovšek in Mark Ferjan prejela individualna priznanja. vijačev, ki so spremljali fante in navijali za njih. Igralci, tre­ner Dejan Vujić in pomočnik trenerja Brane Drnovšek pa niso bili deležni samo naših čestitk. Za vrhunsko odigrani rokomet so jim čestitali tudi igralci in trenerji iz drugih ekip, saj so jih z veseljem prišli gledat, se česa naučit in uživat ob dobri igri. Tudi zlati fantje RK Maksimir-Pastela iz Zag­reba so priznali, da so končno le srečali ekipo, ki jim je ena­kovredna. Prav gotovo bo priložnost, da se bosta ekipi ponovno pomerili in tako pre­verili svoje rokometno znanje in napredek. Darja Mlakar, v imenu navijačevŠD Mokerc Ig Darja Mlakar GRŠKA MITOLOGIJA • februar 2018 • št. 134, leto 22 • 2,69 € • Je ženska, ki so jo ustvarili bogovi in jo po­slali na Zemljo, da bi kaznovali človeški rod. Obdarili so jo z lepoto, očarljivostjo, pretka­nostjo in pogumom, Zevs pa ji je dal skrinjico z vsemi tegobami sveta. Epimetej jo je kljub nasprotovanju brata Prometeja, ki je razkril zvijačo, vzel za ženo. Nekoč je dvignila po­krov skrinjice in nesreče, bolezni, vojne, skrbi ter druge tegobe raztresla po svetu – na dnu je ostalo le upanje. DERČ, Bogdan - prvi slovenski pediater, FRAZIER, Joe - že pokojni ameriški boksar, svetovni prvak v 70. letih, UTERUS - maternica 40 Mostiščar 01 | Februar 2018 • OGLASI //////////////////////////////////////// . ZAHVALE ///////////////////////////////////// ZOBNA AMBULANTA PRENADENT www.zobozdravstvo-prenadent.si • estetsko zobozdravstvo, • protetika, • implantologija, • otroško zobozdravstvo, • brezbolecˇinsko lasersko zobozdravstvo, • zdravljenje parodontalne bolezni Draga 1, 1292 Ig GSM: 040 934 000 GRADBENIŠT VO FIKRET TAHIROVIĆ, s. p. Rakarjeva ul. 13, 1292 Ig GSM: 041/ 739 515 T: 01/ 29 09 422 Podjetje z 20-letnimi izkušnjami izvaja gradbena dela: adaptacije in zidanje objektov zunanje ureditve in tlakovanje dvorišč fasade, ometi, tlaki ostala zaključna gradbena dela Nudim dnevno varstvo otrok (starosti 1-3 leta) na svojem domu na Igu. Za več informacij sem dosegljiva na številki 041/828-183. Mali oglasi so brezplačni in jih sprejemamo na naslov: Občina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 22. februar 2018. Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katere­ga lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Zahvala dobrotnikom Iskrena hvala vsem dobrotnikom za pomoč ljudem v stiski. Župnijska Karitas Ig Mostiščar 01 | Februar 2018 Mostiščar 01 | Februar 2018 • VABILA //////////////////////////////////////// • KOLEDAR PRIREDITEV ///////////////// Gledališče pod mostom iz Velike Loke pri Grosupljem vabi na uprizoritev komedije  NITI TAT NE MORE POŠTENO KRASTI. Avtor: Dario Fo, ki bo v soboto, 17. februarja 2018, ob 19. uri v Kulturni dvorani Golo. Prodaja vstopnic uro pred predstavo. Lepo vabljeni. Spoštovani ljubitelji zgodovine in Ljubljanskega barja! Vabimo vas na drugo letošnje predavanje iz serije Barje, ali te poznam Arheološke rAziskAve nA Gosposvetski cesti v ljubljAni predavatelj: arheolog rene Masaryk Mostiščar 01 | Februar 2018