Siev. 10. (Postno lak. raftni. - C.L css li Pssta). V Trstu, petek 6. marca 1925. A,- Izhaja Tilk petek opoldne. NatloT: Tr«t-Trie»te Casella Centro 37 ali pa: vi» Geppa 17/UI, Izdaja : konsorci] Malega /ista Leto III. TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. S*u>ei ena Iteviika 20 »totink. * Er. ’ » !■> Fol ')• U>'- J Četrt le1 (3 lir Odg. urednik Ivan Prešel Mali koledar. Petek, 6. marca: kvaterni, Perpetua. , — Sobota, 7.: Tomaž Akvinec. — Nedelja S.: 2. postita. — Pondeljek, 9.: Prančigka. — Torek 10.: Makarij. — Sreda, 11.: Tleraklij. — Četrtek, 12.: Gregor Veliki. — Petek, 13.: Rozina. MALE NOVICE. t Friderik Ebert. V soboto 28. februarja je umrl v Berlinu predsednik nemške republike Friderik Ebert. Bil je sin preprostih staršev, rojen v Heidelbergu 1. 1871. Z mladega se je učil sedlarstva, potem je postal časnikar in se v .politiki držal socialistične stranke. Po smrti starega Bebla je postal predsednik socialistične stranke. Ob času vojske je podpiral nemškega cesarja, pozneje ko se je pokazalo, da bo Nemčija spodaj, je zagovarjal mir. Po cesarjevem begu je bil izvoljen za predsednika (preziden-te) republike. Komuniste, ki so hoteli še nadalje razsajati, je z orožjem u-strahoval in rešjl deželo pfed notranjim neredom. Krotil je tudi nacionaliste. Kot predsednik republike se ni niešal več v strankarske spore, zato je užival ugled pri vseh strankah. Vsa Nemčija žaluje ob njegovem grobu. Tudi zunanje države so izrekle uradno sožalje. t Hjalmar Branting. Hjalmar Branting je bil prvi socialist na Švedskem, ki je postal ministr-.. ski predsednik. Načeloval je švedski vladi od leta 1920. Odlikoval se je tudi v mednarodni svetovni politiki ter užival velik ugled. Smrt ga je pobrala malo pred nemškim Ebertom. Dobitki uLjudske pratike». Napovedano žrebanje za dobitke se je izvršilo. Zadele so sledeče številke: 3546, 1406, 967. 1398, 4350. Vsak naj po-§leda v svojo pratiko, če je kaj zadel. Ako je, naj številko izreže in pošlje °benem s svojim natančnim naslovom v Trst na «Upravništvo Malega lista«, Casella centro 37. Ako bi se katera zadetih številk ne °fflasila, vršilo se bo nadomestno žrebanje tekom enega meseca. številka 967 naj tudi izjavi, ali želi bloško ali žensko uro. Pismo iz Francije. Iz mesta Carling v provinciji Mosel-1g nam piše slovenski delavec Andrej Lisjak, doma iz Saksida. Pozdrave sporoča vsem sorodnikom v Saksidu in Bihemberk-Vrhu. „Zame je dobro in želim, da pride moja družina sem. De-lam kovaško delo v premogovniku 8 na dan. Zaslužim 22 do 23 frankov (28 do 30 lir).” Opisuje potem, kako je Prišel v Francijo: „Naš transport je odšel 21. julija 1924. Bilo nas je približno šeststo. Imeli smo kontrakt (pogodil0) za 3 mesece. A mi nismo vedeli za Pogodbo. Zapeljani smo bili v železni rudnik Algranž. Od tam smo se raztopili na razne kraje; nekateri so šli 2oPet domov. Svetujem vsem drugim, pridejo, če jo le mogoče brez kontakta, kajti drugače no morejo poiskati dela, dokler kontrakta ne odslužijo.« Čaru'ja obešen. V petek 27. februarja je bila izvrše-15,1 »mrtna obsodba nad glasovitim *a.zbojnikom Jugoslavijo .Čarugo. Z *Jim je bil obešen tudi njegov pomočnik Prpič, ki je v razbojniški družbi n°8il naslov Prpič „Veliki”. Pred smrtjo sta se baje oba spravila z Bogom. Kako delajo grški roparji Grška dežela je znana kot domovina I predrznih roparjev, katerih organizacija je razprežena tako nekako, kot nekdanjih rokovnjačev. Imajo namreč zaveznike in somišljenike tudi v mestu in zvedo hitro vse novice. BOGATI LOVCI. Iz Aten je šla družba bogatih lovcev na zabavni lov v hribe. Med njimi je bil bivši minister Stais in druge odlične osebe. Spremljal jih je župan iz ICaiieis. Ta je tudi pryi opazil nevarnost. BEŽITE ! Bilo je prepozno. Četa roparjev so je vrgla nanje z orožjem v rokah. «Stojte! Kje je Fotinis?« Ko je miljonar Fotinis zaslišal svoje ime, se jo spustil v beg, drugi tudi. Roparji so začeli streljati. Zadeli so starega Staisa v noge tor ga vjelj. Vjet je bil tudi zdravnik Zamahi -kas, Fotinis pa je ušel. ODKUPNINA. Ker ranjeni minister r.i mogel z njimi, so ga roparji slednjič pustili na svobodi, odpeljali pa so zdravnika. Za tega sa zahtevali 200 tisoč drahem odkupa. Ge ne bi denar prijel pravočasno, bi moža ubili brez usmiljenja. Ees sta minister Stais in miljonar Fotinis z vso naglico poslala roparjem zahtevano svoto in tako je prišel zdravnik zdrav med ljudi. t Dr. Anton Medved. V Mariboru je umrl za pljučnico dne 26. februarja dr. Anton Medved, katehet na ondotni gimnaziji. Rojen je bil 6. decembra 18G2, na Gorici pri Rajhenburgu. Slovel je kot izvrsten cerkveni govornik, deloval pa je tudi s peresom. Naj uživa plačilo božje. Zopet veliki viharji. Od vseh krajev prihajajo poročila o strašanskih viharjih na morju. Španski parnik «Gristina Rueda» se je potopil v francoskih vodah. Žrtev je 14. Francoska vojna oklopnica «La Motte Picquet» je potrgala verige, s katerimi je bila privezana v pristanišču. Ponekod je morje poškodovalo obrežne nasipe in pomole, pa celo nizko ležeče hiše. Poslanec Besednjak pleše. Goriški mestni magistrat je enoglas' no sklenil prepoved vseh slovenskih napisov na grobovih goriškega poko-pališča. Poslanec Besednjak je naredil vse potrebne korake zoper to prepoved ter je vrhutega poslal kar najostrejši ugovor na ministrstvo. In res se je vprašanje rešilo: magistratova pre- poved je razveljavljena in preklicana. Upor Kurdov. Kurdi so divje gorsko ljudstvo na vzhodu Male Azije ob izvirih rek Evfrata in Tigrisa. Po večjem delu so podložni turški državi. Ti so se zdaj dvignili proti Turkom in je morala vlada v Angori mobilizirati pet letnikov vojaštva, da bi Kurde ugnala. Govori se, da je upor zaneten od Angležev ali pa od Rusov. Vpoklic vojaških novincev. Letnik 1905. bo, kakor je doslej javljeno, moral odriniti pod orožje koncem aprila. Ta letnik, ki je pod orožjem, ne bo imel najbrže nič skrajšane službe, kot jo je imel prejšnji. BELEŽKE. Kako sodi, oblastvo? Oblastvo dosledno preganja naše časopisje, edi-njaško in kapitalistično je varno. Na vprašanje nekega laškega Istrana, zakaj da preganjajo „Pučki Prijatelj”, a „Istarsko Riječ” puščajo na miru, so odgovorili: „Ist. Riječ” 6 nazionalista con le parole, 6 chiacherona, mentre la gente del „P. Pr.” e operosa e organiz-za il popolo”. Prej ena, zdaj druga. Do pred kratkim je prejemala — kakor smo že dokazali — uprava „Edinosti” lepe denarce od Jadranske banke. Sedaj je to nehalo. Vse se vprašuje, kako pa sedaj? Nihče ne vo odgovora natančnega, zakaj tako reči prihajajo na dan šele kasneje. Eno pa je že danes go- tovo: „Edinost” tuli točno tako, kakor tulijo tisti dnevniki, ki dobivajo milijone od Slavenske banke, ki jo vodi gospod Praprotnik v Ljubljani. Mariborska „Straža” je 30. januarja pisala, da so dobili edinjaši v Sloveniji en sam krat 4 miljone dinarjev od Slavenske banke. Mariborski list pravi: „Da bi gospoda ne menili, da smo si celo zadevo izmislili, naj stopijo na mariborsko okrožno sodišče, kjer je zadeva v rokah pravice”. Kapitalisti za. svoj interes. V okvirju „Društva narodov” se je sestala komisija za razoroženje. Na.vrsti je bil predlog, nai se prenove, .izdelovanje o-rožja privatnikom (kapitalistom); orožje naj izdelujejo le državne tovarne. Pa vsi laški delegati so se izrekli zoper la predlog. Zakaj? Ni treba še povedati! Ubogi Strossmayer! Ob času, ko je izšel postni pastirski list tržaškega škofa Fogarja, je naša preljuba ((Edinost« privlekla iz starih papirjev neko pisanje pokojnega djakovskega škofa Jurja Strossmayerja. Fogar govori v letošnjem pastirskem listu o pomanjkanju in težavnem stališču duhovščine v naši škofiji. To je vsenarodna in nepristranska. «Edinost» zamolčala. Privlekla pa je za ušesa Strossmayerja in naši duhovščini naštela njene napake iz registrov dja-kovske škofije izpred 50 let! In nalašč ravno za korizmeno poslanico ! Priporočamo v razmislek vsem onim duhovnikom, ki še stopajo za liberalnim banderom. Besedoborstvo. Emmyn v »Edinosti« hoče dokazati, da «Mali list« ne trdi pravega, ko imenuje nacionalizem hudičevo delo. Vmes pa le priznava, da ima «Mali list« prav. Pravi namreč, da ima tudi nacionalizem! svoje faze ali stopnje. No, da ! Saj to mi trdimo : na današnji stopnji je francoski, laški, poljski in še marsikateri nacionalizem isto, kar hoče Emmyn zvati imperializem, duh nasilja in krivice. Zato se nacionalizem današnje faze (stopnje) ne sme priporočati Slovencem in sploh nikomur. To je tedaj nekaj drugega, nego pošteno slovensko narodno čustvo in volja ostati Slovenci. Ne ere za besede, ampak za stvar, gospod Emmyn! ZANIMIVOSTI. Srečna dežela. Na otvoritveni seji parlamenta v Novi Fundlandiji je izjavil ministrski predsednik, da je finančni položaj te dežele tako ugoden, da vlada lahko opusti carino na meso in petrolej in da osebne dohodnino sploh več ne pobira. MIHEC: Vse norčije so dovoljene. JAKEC' ^esne prireditve ne. Mari so na glavo padli? Komaj je vlada razglasila, naj laški državljani vložijo seznam tirjatev, ki jih imajo do Avstrije zaradi pretrpljenih re-kvizicij, poškodb na lastnini itd., so že oblastveni organi v deželi padli na glavo: razposlali so mnogim Vipavcem in. Kraševcem poziv, naj vrnejo vso prejeto vojno odškodnino, ki so prejeli od laskih oblastev ter da naj nanovo vložijo prošnjo, češ da bodo prejeli odškodnino od Avstrije. Ta pa je lepa. Kdor je to znašel, zasluži patent. Poskrbljeno je, da bo poslanec Besednjak v družbi z nemškimi in italijanskimi poslanci z vso c-ostrostjo nastopil zoper ta udarec, ki nam preti. Imeniten pes. Skoraj vseli trinajst psov, ki so pe. Ijali na saneh serum zoper davico v vas Nome na Aljaski ob silnih snežnih viharjev in vas oteli smrti, je poginilo. Med njimi je bil tudi sloveči sibirski volčji pes Balto, ki je znan še iza Amundsenovega znanstvenega popotovanja. Finski voznik Kasson, ki je v snežnem viharju prišel ob oči, ni mogel sani voditi, zato je prepustil vodstvo Baltu, ki je v Nome srečno prispel in rešil vaščane. Zato piostavi vas Nome Baltu spomenik. Izrabljanje zemeljske toplote. Že večkrat se.je pisalo o tem, tako v Italiji, Mehiki, na Islandiji, Javi itd. Zlasti v Italiji so začeli v zadnjem času loviti parne izpuhe iz zemlje. Sedaj so napravili pri Firenzi velika in-dustrjska podjetja, ki dobivajo iz zemeljske pore in vode ne samo električno luč, temveč tudi kemikalije. Saj dobivajo že od leta 1910 naprej iz vrele vode vulkanskih mlakuž borovo kislino. Uspeli pri Firenzi je zbudil podjetnost in so -prišli sedaj na vrsto Vezuv, Etna ter Liparski otoki. Obilen ribji lov. V Ilastirigu na Angleškem se je posrečil ribičem izredno bogat ribji lov. Ko so prvič vrgli mrežo v vodo, so ujeli 4S lososov, od katerih je najmanjši 'tehtal 10 kg. Ribiči so si dali ulovek uradno potrditi, da bi se jim ljudje ne smejali, da jim pripovedujejo ribiško latinščino. A ta obili ribji lov se je tu-d v denarnem; oziru dobro obnesel, ker se plačuje kilogram lososa po 10 šilingov, so ujeli ribiči naenkrat več kakor 30 tisoč lir. Moda. Najnovejša novost pariške mode so čevlji, ki so v temi čisto navadno črni, na svetlem se pa bleščijo modro, zeleno in roza. Pred izložbami je vse polno ljudi, ki od jutra do večera občudujejo novo uiufo. Udeleženci prosvetnega tečaja v Gorici. == Kako Je s politiko , V -——— . - ' -- Italija je popolnoma v.inskuk- Mussolinija in njegove stranke. Pred novim letom se je zdelo, da bodo nasprotniki prevladali in vrgli Mussolinija. V ta namen so se bili zedinili Giolitti, Orlando in Salandra, trije vplivni možje, ki pa nimajo za seboj močnih strank. V trenutku, ko se je zdelo, da bo kralj odslovil Mussolinija in izročil vlado o-nini trem, se je vse obrnilo. Kapitalisti, zlasti pa..zemljiški veleposestniki, -so, ,se odločno zavzeli za Mussolinija. Prepričani so namreč, da je edino on zmožen odvrniti revolucijo in delitev zemljišč. Zakaj je Giolitti pogorel. Janez Giolitti je bil dosedaj priznan kot najbolj zanesljiv vremenski prerok italijanske politike. Kadar se je on dvignil proti Mussoliniju, je bilo pričakovati, da bo svoje namene dosegel. Pa se je urezal. Zakaj? .Ge hočemo to umeti, moramo seči nekoliko globo-keje. Liberalna demokratija. Od velike francoske revolucije leta 1789. se je polagoma v Evropi vpeljala liberalna demokratija. Poprej je bila vsa vladna moč v kraljih in cesarjih, gospodarska moč pa v grofih in baronih. Cesarska moč se s tujo besedo imenuje „absolutizem”, grofovska pa „fevdalizem”. Obema je francoska revolucija napravila konec, najprej na Francoskem, kasneje tudi drugod. Namesto absolutizma je prišla „demokratija”, kar pomeni „ljudsko moč” nasproti cesarski moči. Namesto fevdalizma pa smo dobili kapitalizem”, ker je moč fabrikantov in bankirjev nasproti grofovski moči. V politiki je bila sprememba zelo velika. Na vlado so prišli izvoljeni ljudski po- slanci, ki so zborovali v državnih zbo rib ali »parlamentih” ter določevali, kdo bo minister. V gospodarstvu pa je bila izpremem-ba le bolj navidezna. Preprostemu človeku je malo mar, ali mora delati grofu ali fabrikantu. Zlo liberalne demokratije je bilo posebno to, da so se kapitalisti potom časopisja in podkupovanja znali polastiti parlamentarne moči. Tako so parlamenti več ali manj služili kapitalističnim koristim. Drugo zlo je bila brezverska, in proticerkvena gonja, s katero so zakrivali svoje proti ljudske načrte. Zedinjena Italija. Sedanja Italija je nova država. Ustanovljena je bila iz drobcev starih fev-dalističnih državic v dobi, ko je bil liberalizem v najlepšem! cvetu (1848.— 1866.). Osnovna postava (»ustava”) te Nove Italije je takozvani albertinski statut. To je vzorec liberalne ustave. Vsa moč je v parlamentu, kamor voli poslance svobodno ljudstvo. Liberalna je bila ta Italija tudi v tem, da je kapitalizmu pustila prosto pot, preganjala pa katoliško cerkev in vero. Socializem. Zle strani liberalnega vladstva so kmalu našle ostre sodnike. Na Nen> škem je Jud Karel Mar-X spisal velikansko delo, v katerem je nadrobno prerešetal liberalni kapitalizem. Marx je tako postal začetnik kapitalizma. Na katoliški strani je škof Ketteler razpravljal o sličnih vprašanjih in postal oče krščanskega socializma. Z velikim povdarkom je posegel v razpravo papež Leon XIII. s svojimi znamenitimi okrožnicami. Tako se je v naročju liberalne države razvijalo novo socialno, protikapita- listično mišljenje. Liberalizem se je postaral in opešal. Nasilje. Sedaj, ko mu gre za glavo, je kapitalizem pozabil vse lepe besede o svobodi. Z liberalnim naukom se ne more več obdržati. Po končani svetovni vojni je kazalo, da bo naenkrat prevladal socializem ali komunizem. Da se obranijo te nevarnosti, so kapitalisti zatajili vse nekdanje besede o svobodi ter začeli vladati z silo. Razveljavljene so vse liberalne ustave, razveljavljeni vsi zakoni, vse odločitve so vladajočim proste popolnoma. Lahko se ravnajo po zakonih, lahko jih prestopijo, kakor jim bolje kaže za koristi kapitalizma. Tako je v več kakor eni državi v Evropi. Kje smo ? Jasno je iz tega, da smo sedaj v sredi revolucije. Kajti »revolucija” pomeni ,prevrat”. Kapitalisti so sami prevrnili dosedanji demokratični politični red. Ta prevrat je kriv, da se je Giolitti u-štel, ko je mislili priti na vlado. Kapitalisti so pripravljeni braniti svoje koristi tudi z orožjem. Oni se umaknejo samo oboroženi sili, ne pa kakim političnim intrigam, še manj pa »volji, svobodnega ljudstva”. li o možnosti obrambe velikih ameriških mest pred letalskimi napadi. Načelnik generalnega štaba Hines j* izjavil, da bi sovražna letala lahko tekom 24 ur mesto Newyork popolnoma uničila. Na seji so dalje ugotovili, da razpolaga ameriško vojno letalstvo le z 21 letali za zasledovanje mesto s 100, da ima le 24 letal za metanj« bomb mesto 58, in da so havajski otoki, panamski kanal in Filipini popolnoma brez obrambe. Vojaški krogi smatrajo, da bo parlament dovolil potrebne kredite za izpopolnitev ameriškega vojnega letalstva. Drugi nič manj. Londonski dnevnik „Daily Express” je objavil vrsto člankov najboljših mornariških strokovnjakov o oboroževanju na morju. List ugotavlja, da gradi Anglija letos 16 novih vojnih ladij, Združene države 11, Japonska 25, Francija 32 in Italija 16. Graditi pa nameravajo še: Anglija 9 ladij, Združene države 9, Japonska 43, Francija 94 in Italija 34. V Washingtonu sklenjena pogodba ni imela drugega uspeha kakor omejitev gradnje velikih ladij, zato pa grade toliko več lahkih križark, torpedovk in podmornic. Evropa ne bo našla miru po ti poti, po kateri ga sedaj išče. Države se oborožujejo. Prva leta po vojni so vlade zagotavljale, da ničesar tako zelo ne žele kakor ljubega miru. Sestavile so Zvezo Narodov in na posebni konferenci v Washingtonu v Ameriki so določevali, kako bodo zmanjšali oboroževanje in vojne stroške. Pa so bile samo lepe besede. Vsi se ipri pravijajo za vojno. Tudi Amerika. Iz Washingtona poročajo, da se je nedavno vršila tajna seja parlamentarnega odbora za državno obrambo v Washingtonu, na kateri so razpravlja- RAZN O TEROSTI. Silni borci. Ravnatelj nekega cirkusa v Nimes na Francoskem je nastopil z dvema slonoma in enim podvodnim konjem. Ker je slona preveč z bičem tepel, sta se razsrdila in sta se v jezi vrgla nad povodnega konja, hoteč ga poteptati. Ta pa je zgrabil nogo enega od slonov in jo je popolnoma zgrizel. Le s težavo so Ogromne borivce ločili. Po nedolžnem na smrt obsojen. Iz Budimpešte na Ogrskem poročajo listi: Pri državnem sodnem dvoru je bila razprava radi hudodelstva krivega pričevanja. Ta razprava je prinesla na dan, da je pred letom dni vojaško sodišče na pričevanje nezanesljive osebe obsodilo na smrt nekega ministrskega uradnika, češ da je vohunil proti državi. Dotični je bil res usmrčen, sedaj pa se je izkazalo pričevanje za lažnjivo. Stroji za talitev snega. Na Dunaju so te dni uvedli v mestnem cestnem gospodarstvu zanimivo novost: stroje za talitev snega. Namesto da bi sneg za drag denar vozili proč, ga na mestu stope. Stroj, ki je seveda na kolesih, ima velik kotel, v katerega dva delavca neprestano nalagata sneg; iz kotla vodijo žlebovi, po katerih se odtaka voda v cestni kanal-Vsako uro stopi posamezni stroj po 40 do 50 kubičnih metrov snega. PODLISTEK Dekle z JVločeVja «Taka je, da najprej misli nase«, je mrmral vsakokrat, ko se je ločil od nje. Vprašal se je, kako dolgo bi pač vztrajala njena ljubezen, če bi prišla preizkušnja. Skušal se je tolažiti s tem, češ vsak človek misli najprej nase; toda takoj se je spomnil Helge. Videl jo je, kako je stala v porotni dvorani in iztrgala sveto pismo, slišal jo je, kako jo zaklicala : «Tožbo hočem umakniti, še ga ljubim in nočem, da bii krivo prise* gel«. Želel si je, da bi bila taka, Hildur. Helga mu jo postala merilo, po katerem jo sodil ljudiresnično ni jih bilo mnogo, ki bi imeli tako ljubečo srce. Od dne do dne mu je Hildur manj ugajala; vendar mu ni nikdar prišlo na misel, da bi mogel odstopiti od poroko Skušal si je dopovedati, da je vsa njegova slaba volja le prazna misel. Toda večkrat je imel težko srce in vselej, kadar je imel v mestu kaj opraviti, jc skušal v pilvu ali vinu najti dobro voljo. Ko je izprazil par steklenic, je bil zopet ponosen na svojo poroko in zadovoljen s Hildur. Potem sploh ni vedel, kaj ga pravzaprav muči. Gudmund je večkrat mislil na Helgo in jo čutil hrepenenje, da bi jo videl. Mislil je, da ga Helga smatra za. slabega človeka, ker ni držal obljube, ki jo je prostovoljno dal, da je namreč ne bo podil stran. Ni ji mogel razložiti, niti se ji opravičiti, in zato se je izogibal, da bi jo srečal. Nekega jutra pa, ko je šel Gudmund baš čez cesto, je srečal Helgo. Priš-la je v dolino po mleko. Gudmund se jo obrnil in so ji pridružil. Videlo se je, da se ona njegove družbe ni preveč razveselila. Šla je hitro, kot da hoče mimo njega naprej in ni rekla besedice. Tudi Gudmund je molčal, ker ni prav vedel, kako naj začne razgovor. Od drugega konca cesto se je tedaj pripeljal voz. Gudmund, zatopljen v misli, ga ni opazil, toda Helga ga je videla in se je hitro obrnila h Gudmundu: «Ni potreba, Gudmund, da bi šol še dalje z menoj; zakaj če prav vidim, se pelje nasproti župan iz Alvakre.« Gudmund je hitro pogledal, spoznal konja in voz ter naredil kretnjo, kot da bi se hotel obrnili. A že v prihodnjem trenutku se je zravnal in šel mirno dalje ob llelgini strani kakor prej; in ločila sta sc, no da bi ji rekel besedice. Toda ta dan je bil tako zadovoljen sam. s seboj kot že dolgo ne. Veliko razočaranje. Določeno je bilo, cla bo Gudmundova in Ilildurina poroka na binkoštni ponedeljek v Alvakrii. V potek prod bin-koštmi se je peljal Gudmund v mesto nakupovat nekatere potrebne stvari. ^ mestu je naletel na nekaj mladih fan' tov iz svoje fare. Vedeli so, da jo Gudmund zadnjič v mestu pred svojo poroko. To so porabili za vzrok velikega P°' pivanja. Silili so Gudmundu, da je pit in končno se jim je posrečilo, da so Pa popolnoma omamili. V soboto zjutraj je prišel tako pozno domov, da sta oče in hlapec že šla nadelo. Spal je do poznega popoldneva. je vstal in se hotel obleci, jo zapazili d» je obleka na več mestih raztrgana. «Saj je videti, kot da bi sc danes P°' noči pretepaval«, je rekel im sc jc skušal domisliti, kaj naj bi se bilo zgodil0' Spominjal pa se je samo, da je pr°t* enajstim otlšel v družbi z ostalimi fanti v, gostilne. Kam da so potem odšli, s’ ni mogel priklicati v spomin. Bilo Je’ kot da bi skušal prodreti skozi velik0 temo. Ni vedel, ali so se podili samo P_ cestah, aliii so še kam zavili. Tudi se nl Ali se pieiii izplača? Letos se je pojavilo v naši pokrajini 'želo mnogo kupcev, ki so pokupili in odposlali v Turin, Milan in v druga italijanska mesta zelo mnogo pitanih prašičev. Cene so bile različne, v splošnem °d 7-8 lir za kg žive teže. Marsikateri kmetovalec je dobil za prašiča 1000 in *udi 1500 L., ali- pa še več. Kaj pomeni 1000 ali 1500 lir. Ta svota pomenil skoraj ravnotoliko lir kosmatega dohodka, ki pride vsakemu gospodarju zelo prav. Da dobimo pravi dohodek, moramo odšteti nakupno ceno mladega prašiča v znesku 100 L., potem stroške za rezanje in cepljene, in še Približno 200 do 300 lir za koruzo in krompir, krmo, katero bi lahko prodali ■ali pa smo jo morali kupiti. Ako odbije-% vse navedene stroške, nam kljub :{omu ostane še najmanj 500 lir, pa ?*l)di 1000. Ako bi mi sicer računali vse stroške "za prašiča ter si< zaračunali vse delo in '■Najmanjše stvari, ki jih jo prašič požrl, najprej izračunali, da prašičereja 'Sploh ni gospodarsko pametna, a dejstvo je. da se prevedi prašič predvsem s tako hrano, ki bi šla v odpadke in 'J7-Yršeno delo bi drugače sploh ne bilo • VHu-ano. In lo je ravno oni činitelj, katerega *»oramo vpoštevati pri prašičereji, da *e namreč izrabi vsak odpadek, vsaka obloda, in da. je tudi najmanjše delo Plačano. Nadalje moramo vpoštevati dejstvo, da imamo s prašičem opravka samo eno Wo. j,n da nam ni potrebno čakati za plačilo več časa. Prislužiti v enem letu ali 1000 lir .im še več, brez da bi trpelo ostalo gospodarstvo, pa ni malenkost. V tem oziru bi mogli prašičerejo primerjali '/. gojenjem sviloprejke, ki nam 'asič potrebuje nege, ne sicer celodnevne nege, a vsaj vsakodnevne. Predvsem mora itrn*ti prašič primeren izu In Genovi 1924. z Veliko pvemljo, diplomo In Zlato svetinjo Via Gaprin S pni Sv. Jakobu Trst 0) u =< 'S - g a g o a ><« u » o S a 'S S 3 cd > o -o Pl Pi *TJ > 131 s s H Pt w a u 1 a * W P4 > Li 73 o pM »O fl 0) u fS o > -j-* rrt -7-i (TJ >U 'Ll TJ Slo venci! Kupujte samo pni Forcessinut j Zobotehniini ambulatorij j j Egidij-a Schifflin a j Trst, Via lettefentane St. 6, I. natistr. J J * \ i le odprt nadalje kakor doslej : % n * 4jHDiHI!IIIIUilllllUIIII!IIHIIIIIIIlHRtlllimilllt0IIIM!llltilllllliltllinilllimiUlllllllltUII!illlllllllillllllllll!lllimil]IIIIII!MU{imiIHIil^ Andrej Puri« “sT'*1" | Vta Medla it. • S Vsakovrstna stavbena dela. - - železne ograje In omrežja - Takojšnja izvršitev. = poprawe Štedilniki vseh vrst. Izdeluje tudi 1 spopoinitve železne rolettes. ^liiHtHiiiiiiii!iiiiiii!iii!iiiiiiii!iHuiiiiiiiniiit!iniiHinniiiiiii!iim»iuHiii!itfiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiifiiiiiiiniiimiti^ iniHna: =«* ljubljanska kreditna banka Podružnica u Prstu: Via XXX Ottobrc 11 Brzojavni naslov: Bancalubiana - Telefona: 5-18, 22-98 t ♦ JhE5=[ Centrala v Ljubljani Delnilka glavnica In rezervni zaklad: ------- 60.000 OOO dlaara ------- j PodruZnlce: GOBICA, Brstiča. Celje, Ernam.lj, Kranj, Loialet, *. Marltir, Melkovii, N. Sad, Ptuj, Sarajeva, Selit.' . . ♦«.---------------------------------- Bavi se z vsemi bančnimi posli. - Sprejema vloge na vložne knjižico ter jih obrestuje z 4%, n vlogo na tekoče račune v Lirah in v Dinarjih po dogovoru. -Izvršuje borzne naloge in daja v nejern varnostne pušice (SAFliS) ------------------------------------------------------------- Blagajna je odprla od 9v2 do 12,50 in od 14V2 do 18 ure. u ■ ■ — ....ir:x’ .'.-i rn— ■■■■■—