METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list s prilogo Jrtnar".
Uradno
c. kr. kmetijske družbe
glasilo
vojvodine kranjske.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
„ Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji s prilogo vred 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje e. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) zaračunjajo se po nastopni ceni: Inserat načeli strani 16 gld., na '/a strani 8 gld., na 1li strani 5 gld. in na '/s strani 3 gld. Pri večik naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje. Vse inserate zunaj Kranjskega sprejemata le Haasenstein & Vogler na Dunaji (Wien, I.,AVallflschgasse Nr. 10).
Vsa pisma, naročila in reklamacije pošiljati je c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 5.
"H J*E.F»EIS!MR MESTE.
St. 12, V Ljubljani, 30. junija 1889. Leto VI.
0>»!si»»i>": Perntninstvo. — Škropilnica za trte. — Konjska dirka v trab. — Nekoliko besecl o paši in o zeleni klaji. — Bazne reči. Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Inserati.
Perutninstvo.
Spisnje Josip Lenarčič.
VI. Boritel j i.
Do sedaj opisane kokošje pasme so bile bolj ali manj gospodarskega pomena, akoravno nismo mogli vsa-ktere priporočati kmetovalcu.
Sedaj pa prihaja na vrsto pasma, ki služi sosebno le športu.
Boritelji, ki se dele v razne zvrsti, imajo tako značljivo obliko, da jih je na prvi pogled spoznati, ker se ločijo od vseh drugih kokošnjih pasem po močnih, de-belokostnih postavah. Imajo pa visoke, gole, rumene noge; truplo jim je mesnato, vender pa nikakor ne okorno, vrat dolg, glava močna, z debelim, nizkim grebenom; peruti sta kratki, rep močan in dolg. Nosijo se po konci, kot bi se hoteli z vsem svetom „kosati", hodijo lično in odločno. Zlasti pa so bojeviti in zato toliko pomenljivi ter razširjeni po vsem svetu.
Stari Grki in Rimljanje so se zabavali uže pogo-stoma s „petelinjimi boji", kakeršni so še dandanes navadni v Indiji in Ameriki, pa tudi še v Evropi, kjer zlasti Angleži in Belgijci goje tak šport. Dasi so v Evropi prepovedani taki boji, vender jih je še mnogo, in prav obilo se jih udeležujejo. Po dr. A. B. Meyer-ji iz Draždan (Dresdena) pobira na filipinskih otokih španjska vlada vstopnino k takim bojem, kar ji donaša do 100.000 dolarjev na leto. Za boj sposobne peteline plačujejo tam po 50 dolarjev = do 100 gld. enega. Petelini imajo pri boji na leve noge ostrogi pritrjen ostro-srpasto zakrivljen, do G3dolg nož, s kojim sekajo
po nasprotniku. Dva taka noža hrani etnografski muzej v Draždanah.
Du Roi pripoveduje, da indijski domači knezi tro-šijo velikanske vsote, da vzdržujejo take boritelje; tako na pr. porabi eden tak „Ilajah" na leto po 30.000 liver sterlingov = 300.000 gld. za peteline. Vsak tak drag petelin ima svojega slugo, kateri nima drugega opravka, nego da streže petelinu, za kar dobiva na mesec po 3 sterlinge.
Čuditi se je boriteljem, kateri so tako ljuti nasprotniki med seboj, da se človeka prav zelo privadijo, ter da so njih kokle, sedeče na jajcih, krotke kakor pure. Po dva meseca stara piščeta borijo se med seboj, da so vsa krvava.
Indijski boritelji so v boji stanovitnejši od angleških. Oni se morejo po 3 do 4 dni zaporedoma boriti, le ti pa le po kakih 10 do 30 minut. Seveda je tak kratek boj tolikanj hujši.
Boritelji se delijo v Malajce, Indijce s podvrsto Aseels, Belgijce in Angleže. Podrobneje jih ne morem razločati, ker se bojim, da ne bi čislanih čitateljev preveč mučil. Kdor se za to pasmo zanima, pouči se lahko po raznovrstnih knjigah o perutninstvu, koje to tvarino na široko razpravljajo.
Splošno hvalijo to pasmo, da kokoši dobro vale, dobro vodijo ter branijo mladi zarod proti podganam, mačkam in psom. Meso mladih piščet je izvrstno, pitati se pa ne dado.
Boriteljem jako sorodni so Yokahama, ki so prav lepe kokoši, toda brez gospodarskega pomena, zlasti ker so mlada piščeta jako občutljiva. Peteline krasi jako lep rep.
Feniks.
To so najlepše kokoši med vsemi znanimi pasmami. Bile so pripeljane z Japonskega, kjer jih redijo zaradi njihove krasote, koja se kaže posebno v prelepem, dolgem repu in krasnem sedlu petelinjem. Kokoš je zelo podobna domačim kokošim po postavi, ima pa rep malo doli zakrivljen ter podoben petelinovemu. Petelin te pasme ima srednje veliko glavo s kvišku stoječim, lepo zarezanim grebenom, rdeča lica, bela ušesa, rdeča pod-bradka pa siv kljun. Vrat je obraščen z dolgimi, ozkimi, visečimi peresi. Nogi sta visoki; perje po stegnih se dobro oprijemlje, tudi peruti se dobro pritiskata života. Najkrajše perje po sedlu seza do kolena (pravilno rečeno pete), najdaljše pa se vleče po tleh. Široko pa je 2 in do 50% dolgo. Bepna peresa, koja imajo navadni petelini široka in ravna, so pri Feniksu ozka in dolga ter tako zakrivljena kakor „srpi" navadnih petelinov. Reklo bi se lahko, da jih ima Feniks — petelin namesto dveh dvajset, vse ene dolžine, katera doseže do 2,nf 50
Akopram gojijo Fenikse le zarad njihove krasote, vender imajo te kokoši dobro lastnost, da pridno neso. Na Japonskem mora petelin vedno sedeti na drogu blizu stropa, nekoliko niže pa ima rep podprt z drugim drogom, da si ga ne polomi in ne pokvari. Dvakrat ali trikrat na dan navijejo Japonci rep petelinov na papir in ga pritrdijo v tem položaji (enako „papilotom"), potem pa denejo petelina na tla v ograjo, koder se kokoši sprehajajo, da se ž njimi nekoliko pokratkočasi, nato pa mora iti zopet nazaj na svoje mesto premišljevat mino-lost tega sveta.
V Evropi, kjer nismo tako prenatančni, šetajo se petelini prosto po suhem pesku. Res se prelepi rep nekoliko obtolče in obrabi, vender je žival tako bolj zdrava.
Pritlikavci ali Bantams.
S tem imenom zaznamenujejo s^ kokoši, katere mi-čejo vsled svoje majhne postave in ljubkega kretanja.
Oporekati se sicer ne more, da bi ne imele dobrih lastnosti, tako na pr. vse prav pridno neso, valijo in dobro vodijo, in zato pogostoma rabijo za valjenje prepelic in fazanov, vender se glede gospodarskih lastnosti ne morejo primerjati z drugimi pasmami, koje se v Bantams zopet ponavljajo le v prav majhni obliki. Delijo se v obče v naslednje vrste.
1.	Pritlikavi boritelji — podolgast život, visoki, goli, rjavi, ali zeleni, ali rumeni nogi, peruti visoko stoječi, greben enoten, petelinov rep s srpi.
2.	a) Navadni Bantams — krepkejše truplo, nogi srednje visoki, temne ali mesnate barve, peruti nekoliko niže stoječi, rožnat greben, rep s srpi.
b) Sebright Bantams — enaki prejšnjim, le peruti bolj povešeni in rep brez srpov.
3.	Chabos — truplo čokato, nogi prav kratki, goli, rumeni, peruti do tal segajoči, greben enoten, rep s »sabljami".
4.	Navadni pritlikavci — truplo čokato, kratki obraščeni nogi, peruti krepko k tlom obrneni, rep s „ sabljami".
Pritlikavi boritelji so jako mični ter se ob prvem pogledu prikupijo človeku. Oni so jako razširjeni med kokošerejci; po vseh kokošjih razstavah jih nahajamo prav obilo, vender pa niso vselej brez hib.
Na Angleškem čislajo zelo te kokoši in plačujejo za izvrstnega petelina po 15 do 30 sterlingov.
Pri vzgoji raznih pritlikavcev paziti je na to, da se podložijo jajca šele meseca julija, potem ostanejo piščeta majhna in zdrava. Valjenje tem času pa zahteva veliko pozornosti in snažnosti zarad razne golazni, ki v tem času najbolj kokoši nadleguje ter lahko mladi zarod popolnoma uniči. Izvaljena piščeta treba dobro krmiti, gledati pa je na to, da si ne pokvarijo želodcev.
O pritlikavcih je spisal K. Hutli iz Frankfurta nemško, zelo poučno knjigo, ki obseza vse zanimivosti te pasme.
Kot zadnjih pasem kokošjih omenjam še kodrov in svilnopei natili kokoši,
katere se ločijo od vseh prejšnjih po obliki perja. Perje je ali kodrasto, trdo, ali pa tanko, svili podobno.
Kokoši s kodrastim perjem se nikakor ne morejo prištevati k lepim, vender pa nesejo dobro lepa, debela jajca, valijo dobro in tudi vodijo dobro. Proti vremenskim neprilikam niso občutljive. To so lastnosti, katere jih priporočajo in ki zakrivajo njih neprijetno zunanjost.
Svilnopernate kokoši so doma na Japonskem. V velikosti so podobne navadnim domačim. Perje nima nikakih tuljav, zato pa posamezne nitke visijo prosto ter so podobne svilnatim nitkam. Znači jih razen perja še to, da je njih koža, kostna koža in meso temnovijoli-časte barve, ki spečeni živali še bolj zatemni. Te kokoši sicer niso dobre za gospodarstvo, ali njihova lepa zunanjost in pa krotkost jih kmalu prikupita.
Škropilnica za trte.
V 10. letošnji številki našega lista poučili smo vinarje, kako naj ravnajo s trtami, da jih ozdravijo od strupene rose. Rekli smo, da jih je najbolje škropiti z zmesjo od bakrenega vitrijola (galice) in apna. V podobi 25. v današnjem listu kažemo našim bralcem tako škro- j 1 4 | 4 <H| pilnico, in sicer Alhveilerjevo. Ta ■ k^F Pr^] škropilnica je kaj rabna, lično in J	Affigfj
trdno izdelana ter prši tekočino ^Mj ' z veliko silo in jako fino razde- 3\J|,	® |j
Ijeno na trte. Vsled teh njenih J Rji f Hff lastnosti je zelo lahko ž njo škro- i^Ma^M r-Jjil piti, in potrebuje se zelo malo JMff^ |J1 tekočine, kar je za velike vino-	rfj^
grade, ki so zelo oddaljeni, po-	•
sebno dobro. Na oralo vinograda	Podoba 25.
treba 2 do 3 hektolitre tekočine.
Kmetijska družba mora v svoji drevesnici škropiti hruške, ker jim tudi neka glivska bolezen škoduje. V ta namen rabi omenjeno škropilnico in je zelo zadovoljnavž njo. Le eno napako ima, in ta je njena visoka cena. Škropilnica stoji namreč 27 gld. 50 kr. Kdor jo pa naroči pri Ivanu Wegschaider-ji v Ptuji po naši družbi, dobi jo pa 1 gold. ceneje.
Konjska dirka v trab.
Ker misli c. kr. kmetijska družba kranjska pričeti prirejati konjske dirke v trab, in sicer prvo uže to jesen v Šent Jarneji na Dolenjskem (tist dan popoludne, ko bode ravno tam premovanje konj), zato hočemo razložiti našim bralcem, ki so konjerejci ter se zanimajo za to reč, kaj so konjske dirke v trab, kaj jim je namen, kaj je njih korist.
Vrednost konja in tudi vsake druge domače živali je zavisna od njegovih notranjih in vnanjih lastnosti. Vnanje lastnosti njegove so njegova pravilna postava in rast, in z ozirom na to pravimo, da je konj toliko več vreden, kolikor lepši je. Notranje lastnosti so pa tiste, ki izvirajo iz konjeve notranje sestave, ki so torej za-visne od pravilnega in njegovi naravi primernega sodelovanja vseh telesnih delov, to je organov in udov. Najvažnejša notranja lastnost konjeva je rabnost za delo. Na kmetih je imenitna rabnost konj za težko delo ali pa za vprego v kočije. Konj zadnje vrste sicer kmet ne vzgo-juje za se, ampak za prodaj, dobi pa za nje toliko več, kolikor so lepši in čim bolje tečejo. Ako je res, da so hitri konji več vredni nego počasni, onda naj konje-rejec gleda, da ne vzgoji samo lepega, ampak tudi hitrega konja. Kako naj pa ravna? Samo ob sebi je umevno, da bode vzredil tako žrebe. kakeršna sta bila žrebec in kobila, in ako ga še dosledno pravilno odreja, lahko bode še boljše od njegovih staršev. Torej velja načelo: kolikor boljšo kobilo imaš in h kolikor boljšemu žrebcu jo pripustiš, toliko lepšega žrebeta se smeš nadejati. Dobra izbira staršev in umna vzreja pa ni še vse, poskušati moraš žrebetu tiste lastnosti, ki so ti posebno važne, popolniti in ojačiti.
Zelo važna lastnost konja za vprego v kočijo je hitrost. Konjerejec, ki umno vzgojuje take konje, uril jih bode tudi v hitrem teku. Veča ali manjša hitrost je sicer konju prirojena, a konjerejec jo lahko izdatno poveča, in to, ako konja vadi in uri. Človek je z umnim ravnanjem z domačimi živalimi uže mnogo njih notranjih in vnanjih lastnosti izdatno zboljšal, zlasti pe konjsko hitrost. Konjereja na Kranjskem, zlasti na Dolenjskem, in to pa posebno še okoli Sent Jarneja je na čast tamošnjim kmetovalcem res prav lepo napredovala. Vzrejajo najlepše konje za kočijo ter jih precej drago prodajajo, a bi jih še draže, če bi sloveli dolenjski konji tudi za hitre dir-jače. Smelo trdimo, da bi Dolenjci prodajali svoje konje še dvakrat, trikrat draže, ko bi bili na glasu hitrih dir-jalcev. Kakor si je Dolenjec priredil konj, ki se odlikujejo z hpo vnanjostjo, tako si more tudi takih, ki slove za hitre. To si je namenila poskusiti naša e. kr. kmetijska družba v Ljubljani.
Rekli smo, da se da marsikatera notranja lastnost živalska zboljšati in ojačiti, ako žival primerno urimo in vadimo. Povečane in ojačene lastnosti pa prenese potem žival tudi na svoj zaroti, in tako si moremo dokopati po več rodovih do splošno zboljšanega plemena. Ogrska goved na pr. daje jako malo mleka; na širnih ogrskih pašnikih na pr. so velike krane, ki imajo komaj toliko mleka, da morejo tele živiti. Zakaj? Zato, ker se Oger za to lastnost govejo nič ni brigal, on ni rabil mleka, zato tudi ni krav molzel. Pametni kmetovalci na Ogrskem, ki so drugače dobre lastnosti te govedi vedeli ceniti, pričeli so se brigati tudi za mlečnost in znali so z umno izbiro in z dosledno molžo tudi mlečnost zboljšati. Vzemimo drug vzgled. Angleški polnokrvni konji so znani kot najhitrejši dirjalci v galop po vsem svetu. Ta njih hitrost je pa veča od rodu do rodu, in sicer tako, da bi, če bi vzeli najhitrejšega konja, ki je živel pred tridesetimi leti, danes prišel, dirjajoč s sedanjimi angleškimi konji, daleč odzadi za vsemi drugimi na cilj. In kako so to dosegli ? Oni urijo svoje konje v hitrem teku, in to dosledno ven in ven, izbirajo za pleme najhitrejše živali, in le tako je mogoče, da vzrejajo konje, ki so od 10 do 100 tisoč goldinarjev vredni.
Ako hočejo torej Dolenjci svoje konje n a r e d i t i h i t r e j š e, m o r a j o j i h pravilno vaditi
v hitrem teku. Take vaje v hitrem teku bodemo popisali v prihodnji številki. Predobro pa poznamo naše kmetovalce, kateri bodo, prebravši tudi te vrste, morda rekli, da prav govorimo, a svojih konj vender ne bodo vadili hitrosti. Da jih do tega dovedemo in tako rekoč rahlo prisilimo, pa je ravno namen konjskih dirk v trab, katere bo kmetijska družba prirejala. Konjska dirka v trab ni sama sebi namen, ona ni igrača, ampak je javen izpit ali izkušnja, pri k a t e ri naj konjerejci pokažejo, kako so znali vaditi in uriti svoje konje. Posestniki najurnejših konj bodo pa dobili visoke premije ali dobitke ter bodo tako počeščeni pred vsem svetom. Korist konjskih dirk je torej ta, da izpodbujajo kmetovalca rediti hitre in zatorej več vredne konje. Konečno pa pristavljamo, da hočemo v tem listu tudi še popisati, kako se vrše take dirke, in, ako se bode pokazalo, da se naši konjerejci zanimajo za to reč, skrbela bode kmetijska družba tudi za to, da dobimo v deželo ruskih trabskih žrebcev, ki po vesoljnem svetn slove zarad svoje hitrosti.
Nekoliko besed o paši in o zeleni klaji.
Vsekakor in po pravici je paša živini naturna in nje zdravju najugodnejša krma, in zato boljša od klaje. Po pašnikih se žival svobodno giblje po svežem, zmerom zdravem zraku ter odbira izmej mnogovrstnih zelišč tistih, ki jej najbolj ugajajo. Zatorej vpliva vztrajno bivanje na planem zelo močno na zdravje in veselo prospevanje živali. Vsakdanje sprehajanje po pašnikih pospešuje hitro pretvarjanje snovi v živalskem telesu ter pretvarja vso hrano v kri in meso. Važno je pomniti, da se po pašnikih živali vedno le zmerno gibajo, sprehajajo in letajo, nikoli pa ne toliko, da bi opešale. Nekateri jih preveč naganjajo. Vsled tega so močno utrujene, tako da nečejo žreti, dokler se ne odpočijejo. Kdor tako ravna, škoduje svoji živini, ker jo preveč muči s preveliko hojo in na-ganjanjein. Tega ni bati se na pašnikih. Živali letajo, kolikor jim se ljubi in njih zdravju ugaja.
Ne da se pa tajiti, da ne bi zganjanje na pašo imelo svojih slabih strani. Mnogo jih je, na primer: prevelika vročina, deževje, neenakomerna krma, zdaj je J prebujna, zdaj prepusta in prepiČla. časih zmanka pitne i vode, in dostikrat so pašniki predaleč od hleva. Živali pridejo tukaj v marsikatere nezgode in nesreče, katerih se po hlevih dobro izogibljejo. Po pašnikih nalezejo živali clo-stikrati bolezni, katerih po hlevih nikoli ne dobijo. Nadalje pripominamo, da živali veliko laže in hitreje pomagamo, če v hlevu zboli, nego na paši. Toda živali pogrešajo po hlevih blagodejnega svežega zraka in prostega gibanja po njem. Vrhu tega se lotijo živali po hlevih tudi bolezni, ki jih po pašnikih ni.
Zatorej moramo reči, da ima oboje nekaj ugodnega, a tudi nekaj neugodnega, namreč zganjanje na pašnike in zadržavanje živine po hlevih. Kdor pa reč prav presodi, priznaval bode, da se. nezgode po pašnikih dajo mnogo laže skrčiti in zmanjšati. Vremenskim izpremem-bam se privadi sleharno živinče polagoma ter postane za nje manj občutljivo. Kdor vrlo pazi, odvračal bode uspešno tudi vsakojake bolezni, katerih živali navadno dobivajo na paši, vsaj njih število lahko skrčimo.
Z ozirom na vzrejo zlasti plemenske in vprežne živine, ima paša veliko prednost mimo klaje v hlevu, ker v takih slučajih je gledati najprvo na prirodi primerno rast in ugodno krmljenje mlade živine. Polaganje po hlevih pa ima zopet drugih prednosti: živali dobivajo
hrane enakomerno in določeno množino, česar na paši ni, pa tudi biti ne more.	(Konea prih.)
Razne reči.
—	Zakaj Gorenjcem spomladi burja rž jemlje? Pred nekoliko leti slišal sem vsako spomlad skoro vse kmetovalce težiti: letos bodemo morali ovsen kruli jesti. Na vprašanje, zakaj, odgovarjali so mi: burja nam je vso rž vzela. Seveda mi ta odgovor nij bil razumen, a spominal sem se ga kasneje večkrat, ko sem uže vzroke pozvedel, zakaj burja ravno rž jemlje. Malokateri kraj na Slovenskem ima prve spomladaojske dni toliko mrzlih vetrov, izimši Vipavo, kakor ravno Gorenjsko. Precej ko sneg skopni, začenja burja pihati; močna ni, pa mrzla je; ona posuši poprej zmrzlo polje hitro in pokonča v tem času rž in tudi pšenico. Vzrok temu je to: zemlja je bila, ko je bil sneg skopnel, zmrzla, za 2 palca, včasih še več, od spodnjega sveta vzdignena. Eavno v tej globočini imata pa rž in pšenica svoje korenike. Ko se zmrzlina nekoliko zmanjša, vzdiguje se zemlja najbolj in vleče s seboj rž in pšenico na kvišku; tako sta ti rastlini v nevarnosti, da se jima korenike ne odtrgajo, ker se vedno nekoliko korenik vsake rastline drži spodnjih tal. Da se je zemlja zarad mraza vzdignila, vsak lahko zapazi, ko na njivo stopi, in se mu tla udirajo. Burja ima prosto pot do vseh korenik in zemljo z rastlinami vred obveje in posuši; ako še spomladanjske dni po noči zmrzuje, izgubavata se rž in pšenica še hitreje z njive. To je lahko preprečiti z valjanjem, da se vzdignena zemlja z rastlinami vred k zemlji pritisne; burja nima potem pota do korenik, in jih ne more prezebati. Kdor se hoče te škode obvarovati, ravnaj tako le: Precej ko sneg skopni, in se zemlja toliko osuši, da se več valjarja ne poprijema, povaljaj jo, ako se je vsled zmrzline vzdignila, s tako težkim valjarjem, da se, kakor jeseni, človeku noge ne udirajo. Valjar narediš lahko, kakor je treba, teži ali laži; v ta namen napravi na njem sedež za hlapca. Kadar je s pšenico ali ržjo obsejana zemlja spomladi vzdignena, ne zamudi je noben gospodar valjati, drugače bo sam kriv, ako mu nastane škoda. Opominam, da bi ne smel noben kmet na Gorenjskem biti brez valjarja, ker ga lahko v letu večkrat rabi.
—	Dovoli mladiču, katerega misliš za pleme obdržati, kar najdalje moreš, sesati, ker materino mleko ga najbolje redi in dela močnega. Kdor si hoče živino večo iz manjše domače vzrediti, ima v tem, če mladiče delj časa sesati pušča, gotov pripomoček. Za pleme obdržana teleta, jagneta in kozlički naj sesajo najmanj po 6 tednov, žrebeta pa po 6 mesecev; praseta sesajo večidel, dokler se jim ljubi.
—	Pitni vodi SO večkrat gnijoči živalski in rastlinski deli primešani ali razne soli v njej raztopljene. Taka pijača je posebno takrat zelo škodljiva, ko dalj časa stoji in se pari; take luže ali mlake živina včasih rada zaradi tega pije, ker je v njih mnogo človeške scalnice, in ker naši živini soli zelo pomankuje, primorana je celo tako škodljivo gnojnico piti. S tem se radi telesni soki spridijo, kri se lahko razkroji, živina se pomehkuži, in mnogovrstne prebavilne bolezni se lahko napravijo.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 94. Kaj utegne biti krivo, da mi letos_ kar po vrsti pogibljejo 2 do 4 tedne stari piščanci, če tudi imajo obilo hrane, pa vso snago. Peruti kar povesijo in potem kmalu poginejo. (I. T. v M. v.)
Odgovor: Bolezen je premalo popisana, da bi mogli vedeti, katera bolezen prav za prav mori vaša piščeta. Izmed kužnih bolezni utegnejo biti perutninska kuga, vročinska bolezen, kolera ali vranični prisad. Z zdravili ni da bi pomagali
perutnini, bolje je paziti, da je bolezen sploh ne napade. V ta namen treba hlev cediti, zračiti in razkuževati. Živali naj imajo veliko svežega zraka, a bolne naj bodo ločene od zdravih. Ob vseli teli nalezljivih kužnih boleznih dobivajo naj živali ki-slikaste in zagatne piče ter pitne vode. v katero devajte zarjavelega železa ali pa nekaj železnega vitrijola. Ako piščeta bolehajo za eno teli bolezni, gotovo so jim čreva vneta.
Vprašanje 95. Moj konj si je zgornji konec repa do krvi obdrgnil, menim zato, ker ga nadlegujejo strženi v črevesu. S čim se odpravijo strženi? (Mat. F. v Z.)
Odgovor: Ker nam ni znano, kaj so strženi, zato vam tudi ne moremo dati pravega odgovora. Popišite nam to bolezen natančneje. Ako menite črve v črevih, odpravite jih, ako vdenete konju kako klistirko, vanjo pa vlivate pelinove vode. Dokler konja zdravite, pokiadajte mu le mehke piče.
Vprašanje 96. Ti začetkom tega meseca skalil se mi je sod rumenega starega vina, katero je dobilo tudi nekoliko drugačen okus. Bojim se, da se mi ne spridi. Kaj mi je storiti, da se zopet učisti? (J. M. Zg. K.)
Odgovor: če bi hoteli izreči veljavno sodbo o vašem vinu, morali bi ga poprej videti in pokusiti. Ako se peni, tedaj je vsled velike toplote, ki je skoraj gotovo v kleti, pričelo pokipevati, in drožje, ki je ležalo na dnu, dvignilo se je ter vino skalilo. Ako se je vino iz tega vzroka skalilo, vsekakor je nevarno, da se ne pokvari. Sieer pa, kakor smo rekli, ne moremo, dokler ne pokusimo in ne vidimo vina, izreči ni sodbe ni dati kakega sveta.
Vprašanje 97. Blagovolite mi naznaniti, ali bi smel iz močnega letošnjega mladiča, t j. iz prvega roja narediti sam roj, kakeršnega župnik Porenta popisuje v knjigi svoji. Kedaj bi bilo zato najpripravnejši čas? (T. B. v V. pri Celji.)
Odgovor: Gotovo, da lahko to naredite, če imate dobro pašo, a storite to prav precej. Kakor nam je ravno te dni pravil tukajšnji izkušeni čebelar, močni so letos po ljubljanski okolici roji v občo toliko, da bodo kar vsi rojili. Bog daj tudi vam dobro letino, kakeršne se tukajšnji čebelarji nadejajo.
Vprašanje 98. Imel sem vsako leto do konca izvrstno kislo zelje, letos mi je pa začelo vedno manj kislo prihajati in dobiva nenavaden duh in okus, dasi ga čistimo navadno po 2krat na teden. Tudi drugi gospodarji se takisto pritožujejo. Gornje zelje treba odstraniti, ker ni kislo, spodnje pa rabi le za silo. Kaj je storiti? (A. N. v M)
Odgovor: Ako je zelje skoz in skoz uže pokvarjeno, kar prihaja od tega, ako se mlečnokislo kipenje izpremeni v gnilobno kipenje, onda ni več pomoči. Ako je pa zelje še količkaj dobro, osnažite ga skrbno, potem ga skupaj stisnite ter zalijte s slano vodo. Zelje se gotovo zato kvari, ker ni bilo zmerom z vodo zalito in ž njo od zraka ločeno. Zeljna voda mora zelje vedno popolnoma pokrivati, in če jeni dovolj, treba jo nadomeščati s slano vodo. Priporočajo tudi zelje škropiti z dobrim belim vinom.
Vprašanje 99. Moj 4 leta stari konj čvrstega zdravja začel se je, odkar dobiva novo krmo in se zelo redi, tako močno izpodtikati, da ga je komaj udrževati z vajeti. Kaj je temu krivo, in kako mu pomagati, da se mu noge zopet oja-čijo? Kovanje ni krivo, in naglo ga tudi nisem nikdar podil, da bi se mu bile noge potresle. (A. U. v Stv.)
Odgovor: Izpodtikanie gotovo ne prihaja od krme, temveč je drugih vzrokov iskati. Mladi konji, vzgojeni na mehkih tleh, oslabe v noge, kadar pridejo na trde ceste. Hitro ustavljanje brzo tekočih konj, obračanje na majhnem prostoru tudi slabi, posebno sprednji nogi. Najglavnejši vzrok je pa nepravilna vožnja, zlasti pa brzdanje (širanje na glavi). Ako konj, če voznik ne drži pravilno vajetov, ali če je slabo obrzdan, ne more, ali pa, ker je len, noče pravilno po konci glave držati, razvadi se prav kmalu ter se začne izpodtikati. S ve-
tuj eni o in priporočamo vam pravilno voziti in brzdati, da se konj navadi glavo po konci držati, noge pa drgnite dobro po vsaki vožnji in sploh jih drgnite tudi s flujidom, ako pa tega nočete kupiti, pa z vinom ali s kakim žganjem.
Vprašanje 100. Imam devet krav, ki so se preteklo zimo vse otelile* a od tega časa je vedno katera kruljava. Sprednji nogi ji zatečeta v kolenu, in jo tako boli, da se komaj prestopa. Sedaj so pa na planini še pod trebuhom pričele otekati. Kaj je vzrok temu, in kako je pomagati? (A. Pr. v L.)
Odgovor: Oteklina v kolenu ter po trebuhu je revmatično vnetje vsled prehlada. Da je pa bolezen napadla ravno krave, ki so se otelile, je pa naravno, ker so ob tem času kakor tudi vsaka druga žival, najbolj občutljive. Gfotovo imate mrzel hlev, v kojem je tudi močen prepih, ki je posebno škodljiv. Od te bolezni bodete ozdravili krave najlaže s toploto; na planini pa ne ugaja takim govedom.
Vprašanje 101. Imam pava, katera mislim, da sta koristna udomačena ptiča, Letata vedno okoli, in to ne samo po mojem posestvu, ampak tudi po sosednih. Sosedi (zlasti eden) se pa pritožujejo, da jim delata škodo, in ker jaz nisem o njiju škodljivosti prepričan, prosim mi razložiti, kaj je na tem? (M. P. v E.)
Odgovor: Pav je res koristen ptič, ker išče in požre mnogo škodljive golazni, a na vrtu je, ker brska, vsekakor zelo nadležen, ali pa kar naravnost škodljiv. Na vrtu, koder so obdelane zelenjadne ali cvetlične grede, ne smemo ga nikakor trpeti, če nam je kaj do lepo obdelanega vrta.
Odgovor na mnoga vprašanja glede Dzierzonovega panja. Gosp. učitelj Anton Brezovnik v Vojniku pri Celji nam poroča, da on preskrbuje lepo izdelane take panje z dvojnim pokrovom po 2 gold. Naročila je njemu pošiljati ali pa mizarju Juriju Gorečanu v Vojniku.
Gospodarske novice.
*	Umrl je 22. junija t. 1. gosp. Karol Demšer, posestnik, župan, bivši šolski nadzornik in nadučitelj v Senožečah ter ud naše družbe. Pokojnik je bil jako odličen, za vsak napredek vnet mož, čigar zasluge so bile tudi na naj-višem mestu pripoznane, kajti cesar ga je odlikoval z zlatim križem za zasluge. Blag mu spomin!
*	Gospod cesarski svetnik Murnik, novo izvoljeni naš predsednik, imenovan je od odbora za dunajsko kmetijsko in gozdarsko razstavo 1. 1890. za častnega predsednika. Gospod svetnik Murnik je pa ob enem tudi v onem odboru te razstave, ki bode priredil izložbo hišnega obrta.
Bartol Francelj, umirovljen profesor v Varaždinu, rojen Slovenec, naročnik našega lista, odkar izhaja, ter tudi sotrudnik mu, umrl je 16. junija t. 1. v Varaždinu. Pokojnik je bil jako vnet kmetovalec, ki je z besedo in z vzgledom veliko pripomogel kmetijstvu do povzdige po Varaždinski pokrajini.
v * Kosmas Schiitz, tajnik c. kr. kmetijske družbe koroške, dobil je te dni v priznanje zaslug svojih za povzdigo kmetijstva naslov cesarskega svetnika.
*	Deželna trtnoušna komisija je imela v ponedeljek 24 t. m. pod predsedstvom gosp. deželnega predsednika barona A. Winklerja svojo letošnjo sejo. Navzoči so bili razen predsednika še kulturni referent g. vladni svetnik Dralka, komisijski člani gg. vodja Dolenc, dr. Mencinger, tajnik Pire, dr. Vošnjak, nadinžener Witschl ter tehniški vodja naredeb proti trto uši K. Reiehl. Gospod Eeichl je poročal o stanji trtne uši na Kranjskem konec leta 1888., iz česar je razvidno, da se je škodljivka v tem letu posebno močno širila. Komisija je ukrenila kmetijskega ministerstva prositi, naj se rezanice v
Kostanjevici pravilneje in bolj strokovnjaški prirejajo, naj se po državnih trtnicah cepljene trte vzgojujejo in ceno oddajejo vinšča-kom, in naj se pri rede kurzi za cepljenje trt. Gosp. vladni svetnik Dralka je poročal, da je c. kr. kmetijsko ministerstvo zapoved a lo ustaviti preiskave vinogradov. Torej se je vender uvidelo brezuspešno pregledovanje trtnoušnih komisij, ki so neizmerno veliko stale, med ljudstvom pa le ne-voljo vzbujale. To delo prevzamejo sedaj lokalne komisije, ki nič ne stanejo. Lokalne komisije morajo vinograde vsako leto enkrat pregledati in, ako najdejo kaj sumnega, glavarstvu naznaniti
* Premovanje konj na Kranjskem 1.1889, Na Kranjskem se bodo leta 1889. delila državna darila v srebrnih svetinjah ter tudi priznanski diplomi:
a)	Za kobile z žrebetom, ki še sesa ali je že odstavljeno;
b)	za mlade, t. j. tri- do petletne kobile, in
c)	za eno- ali dveletne žrebiee po naslednjih šestih konkurenčnih postajah:
dne 2. septembra 1889. 1. ob 9. uri dopoludne v Lescah za konje noriškega plemena,
dne 4. septembra 1889. 1. ob 9. uri dopoludne v Mengši za konje noriškega plemena,
dne 5. septembra 1889. 1. ob 9. uri dopoludne na Vrhniki za mesto Ljubljano in za okrajna glavarstva ljubljanska okolica, Logatec in Postojina,
dne 7. septembra 1889. 1. ob 10. uri dopoludne v Eibnici za okrajno glavarstvo Kočevje,
dne 9. septembra 1889. 1. ob 9. uri dopoludne v Trebnjem za okrajni glavarstvi Rudolfovo in Litija,
dne 11. septembra 1889. 1. ob 9. uri dopoludne v Št. Jarneji ze okrajni glavarstvi Krško in Črnomelj.
Za delitev daril veljajo odredbe, katere so se ukrenile po dotičnili ukazilih visokega c. kr. poljedelskega ministerstva z ozirom na razmere te dežele. Važne odredbe so :
Ce bi se kdo odpovedal zgoraj navedenim darilom, podeli se mu namesto teh daril priznanski diplom z imenom do-tičnega konjerejca, s kratkim popisom obdarjenega konja in z opomnjo, da se je dotični konjerejec odpovedal darilu.
Konj, ki je bil na kaki konkurenčni postaji obdarjen z državnim darilom, izključen je za tisto leto od nadaljnje konkurenci je za državno darilo na kaki drugi postaji.
Na postajah Lesce in Mengeš se morejo za darila poganjati samo kobile z žrebetom, mlade kobile in žrebiee noriškega plemena, po drugih postajah ni glede plemena nobene omejitve.
Za darila se smejo poganjati kobile z žrebetom žrebčar-niškega plemena samo od svojega petega, kobile z žrebetom noriškega plemena od svojega četrtega leta dalje.
Kobila z žrebetom, ki je bila prejšnja leta že edenkrat ali večkrat obdarjena, ni izključena od nadaljnje konkurencije.
Za darila se smejo poganjati mlade, t. j. triletne ne-ubrejene in štiriletne ubrejene ali neubrejene kobile žrebčar-niškega plemena, ter tudi triletne ubrejene ali neubrejene kobile noriškega plemena; štiriletne kobile noriškega plemena in petletne kobile žrebčarniškega plemena samo s tem pogojem, če so bile dokazno ubrejene v letošnjem letu.
Za darila se smejo poganjati lepe žrebiee po svojem izpolnjenem prvem ali drugem letu, ako so dobro rejene in po svoji rasti obetajo, da se pozneje dobro razvijo in izrede.
Posestniki triletnih, za pleme sposobnih žrebcev se vabijo, naj jih ob priliki obdarjanja pripeljejo pred komisijo v ta namen, da se zapišejo, ker bi se utegnili pozneje kupiti.
Vsak konjski lastnik, kateri prejme za plemenskega konja darilo, mora podpisati reverz, s katerim se zaveže, da tega konja obdrži še eno leto po zvršeni delitvi daril, in da, ako ne izpolni tega obeta, brez ugovora povrne prejeto novčno darilo; ta zaveznost se pri kobilah z žrebetom ne razteza tudi
na žrebe obdarjene kobile, ker se ne obdari žrebe, ampak samo kobila.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Seja glavnega odbora dne 2. junija 1889.
Posvetovanje je vodil družbeni podpredsednik gosp. Jos. Fr. Seunig, navzoči so bili odborniki gg. baron Lazarini, Jos. Lenarčič, Ivan Murnik, Vink) Ogoreve, Fran Povše. Luka Eobič, Josip Šiška, Fran Witsehl, dr. M. pl. Wurzbach ter tajnik Gustav Pire.
Predsednik pozdravi novo izvoljene člane glavnega odbora, zlasti v odbor novo- došlega gospoda Ogorevca, ter jih prosi, naj složno sodelujejo v korist družbi.
Odbor ukrene udeležiti se razstave v Oseku, in sicer z vsemi knjigami iz zaloge e. kr. kmetijske družbe kranjske.
Za prireditev kranjskega oddelka na dunajski gospodarski in gozdarski razstavi se izvoli odbor, sestavljen iz gg. Murnika, Golla, Lenarčiča in Pirea.
Poročila e. kr. deželne vlade o povernenih škodah, storjenih od divjačine v zadnjih treh letih, vzame odbor na znanje, ter jih ukrene prijaviti štajerskemu deželnemu odboru, ki je prosil obvestila o tej reči.
Tajnik peroča o subvencijah, katere je c. kr. kmetijsko ministerstvo dalo družbi za to leto v prospeh kmetijskega pouka. Poročilo vzame glavni odbor na znanje.
Na novo se vzprejmo v družbo nastopni gg. :
Ferlinc Franc, gostilničar v Ljubljani; Klun Karol, državni poslanec iu kanonik v Ljubljani; Marcjuis Gozani Ferdo, e kr. okrajni glavar v Črnomlji: Oršulak Rudolf, c. kr. okr. komisar v Omomlji; Miiller Janez, o. kr. kaneelist v pok. in posestnik v črnomlji: Lackner Andrej, hotelier v črnomlji; Lozar Franjo, trgovec iu posestnik v Črnomlji; Mohar Peter, župnik v Dragatnšu; Maji6 Peter posestnik in trgovec v Vinici; Vertin Matija, trgovec in posestnik v Dobličah ; Strueelj Štefan, posestnik v Delč-jem vrba; Pokom Jakob, kaplan v Črnomlii; Sclnveiger Janez, trgovec in posestnik v Črnomlji ; Kupljen Anton, c. kr. notar in posestnik v Črnomlji; Žlogar Anton, kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani: Koželj Jakob, gostilničar in posestnik v Viševku; Kuhar Ivan, učitelj v Trbojah; Miiller Janez, kaplan v Smledniku.
INSERATE
sprejema »Kmetovalec" po ceni,zaznamovani na prvi strani. V „Kmetovaleu" priobčeni inserati imajo najboljši uspeh, kaj:} list je razširjen posebno po-deželi, zlasti pa v premožnejših kmečkih krogih. Zelo priporočljiv je „Kmetovaleo" za objavljanja pri nakupu a:.
prodaji gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
Poslano.
Iz poročila banke „Slavije'! za leto 1833 posnemamo tele številke: Vseh členov štela je banka 205.090, ki so imeli zavarovan kapital 195,669.783 gld. 64 kr. in so zato uplačali, 1,508.637 gld. 74 kr. zavarovalnine ter 80.848 gld. 54 kr. pristojbin. Rezervni in poroštveni fondi narastli so na 6,737.435 gld. 88 kr. in so, kakor je razvidno iz 'pregledno sestavljenega izkaza, naloženi vseskozi varno in v urednostnih papirjih, v posojilih na zemljišča in v posojilih na lastne police. Čistega dobička imela je banka 98.884 gld. 52 kr., od katerega se bode 24.485 gld. 68 kr. razdelilo členom odd. I. in II, ostalo pa dodalo rezervnim in poroštvenim fondom. Uradniški pokojninski fond narastel je na 155.610 gld. 30 kr., dosegel je tedaj številko, s kakeršno se zamore izkazati red-kokatera zavarovalnica. Uradniki „ Slavije" zamorejo zatorej zaupno gledati v bodočnost. Kar se tiče bilancije banke „Slavije", moramo priznati, da je sestavljena jako pregledno in lahko umevno, človeku, ki jo pregleda, leži jasno pred očmi vse denarno gospodarstvo zavoda. Inventarja, organizacijskih stroškov, tiskovin in akvizicijskih predplačil — kar vse navaja večina zavarovalnic mej aktivi ne nahajamo v bilanciji banke „Slavije" : dokaz da je njena uprava vseskozi previdna in p: štena. Letos preteklo je dvajset let, odkar so češki rodoljuhi ustanovili banko „Slavijo". V teh dvajsetih letih izplačala je svojim članom 14,225.165 gld. 22 kr. — Te številke menimo, govore dovolj jasno.	(44—1)
Proti boleznim v vratu,
hripavosti, kašlju, zlasti pri otrocih;
— proti boleznim v želodci in mehurji =
kakor tudi fina namizna kislina voda
je posebno priporočan	(12—12)
koroški rimski vrelec.
(2-8)
»Ljubljanski zvon".
Stoji pol leta gld. 2.30, četrt leta gld. 1.1.r>. ♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦❖♦♦♦♦♦♦❖❖♦♦❖♦❖♦❖♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦J*
««
Fran Terček
trgovec z železnino
|| v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 5	||
J*	priporoča za sedanji letni čas:	||
♦♦ Najboljši cement, kamniški, romanski in	♦♦
♦♦ portlandski; štorje za štokadovati;	♦♦
♦♦ (38-5)
K obilnem obisku vabi
|| mavec (gips) iz Dovjega za gnojitev;	||
II iglasti drat in pocinjeni drat za	||
.	...	v	,	♦♦
♦♦ ograje; karbolinej za mazo lesa proti	♦♦
♦♦ vlagi in gojilobi; mykothanaton (glivja	♦♦ ♦J smrt) skušeno sredstvo za pokončevanje
nn I Ami • MM * « 14> ■ A A M« ■	T ^
smrt) skušeno sredstvo za pokončevanje	++
II gliv (gob) na lesu; asfalt; katram;	II
II strešno lepnico (papir) ter vse drugo	♦♦
♦♦ " " .....
železninsko in kovinsko blago, okove, || II štedilna ognjišča in obstojne dele || II za zidana štedilna ognjišča; zelez- II niške šine za zidanje; vodnjaki za ♦♦ || v zemljo zabijati itd. itd.

Fran Terček v Ljubljani. ||

„AZIENI)A"
avstro-francoska družba za zavarovanje življenja in rent.
avstro-francoska družba za zavarovanje proti elementarnim škodam in nezgodam.
Ravnateljstvo :
na DUNAJI, I., Wipplingerstrasse štev. 43.
Imovina družbe: 9 milijonov gld. avstr. velj.	2 milijona gld. avstr. velj
Družba zavaruje
človeško življenje v vseh navadnih kombinacijah;
Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem;
Zavarovanje za doživetje preskrbovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost;
Zavarovanje dosmrtnega dohodka udovskih pokojnin in dohodkov za odgojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati.
a)	proti škodam, ktere napravijo požar ali strela, parne ali plinovo eksplozije, ali se narede z gašenjem, podiranjem in izpraz-nenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobiljah in vsakovrstnih opravah zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah ;
b)	proti škodam, ktere napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gumnih in stogih;
e) proti škodam, ki je napravi toča na poljskih pridelkih;
d) proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in po suhem;
Zavarovanje proti telesnim nezgodam se se ni pričelo, a se bode pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kakor se prične.
Zastopstva družbe.
V Budimpešti, Wienergasse 3 in Sehiffgasse 2; v Gradci, Albreehtsgasse 3; v Inomostu, Bahnstrasse, Hotel „Goldenes Sehiff"; v Lvovu, Marijin trg 9, nova; v Pragi, Vaclava trg 54; v Trstu, Via Št. Nieolo 4, na Dunaji, I, Hohenstaufengasse 10.
V vseh mestih in večjih krajih avstro ogerske monarhije nahajajo se glavne in krajne agenture, ki rade dajo pojasnila in dajo ponudbene pole ter prospekte zastonj in vsprejemajo zavarovanja.
Glavni zastop v Ijubljani, fcelenburgove ulice štev. 3, pri
JOSIPU PROSENC-u
(5-6)
*	Založba tovarne
pri
Franju Detter-ju v Ljubljani .
na starem trgu št. 1, nasproti železnemu mostu (v lastni hiši),
Tu se dobivajo najbolj različni kmetijski in drugi stroji in orodja n pr. mlatilni stroji na vlačilo (Gopel) in na roko slamorezni, šivalni, potem stroji, s katerimi se žito čisti in odbira, dalje malni, ki snažijo, žito trejo (šrotajo) in sadje mečkajo, potem otrgači za koruzo robkati in grozdje obirati, za vino in sadje, smrki (pumpe), dalje tudi trombe za gnojnico; stroji s katerimi se repa in korenje drobi, preproste in dvojne pluge, blagajniee, varne pred tatom in ognjem, stroje za žehtanje in ožemanje po Strakosch in Bonerjevemu načinu i. t. d.
Kmetovalci, ki ne morejo precej plačati nakupno vsoto za prekoristne stroje i. t. d., morejo plačati tudi pozneje, pr. o Vseh svetih, o Božiči i t d. Imam tudi za kmetijske stroje veščega monterja (mašinista, ki se zastopi na sestavo strojev), ki je v stanu vsak stroj, bodisi, da ga goni človek, žival, voda ali par najboljši sestaviti ter ga prirejiti da dobro gre. To je velike vrednosti za kupca mojih strojev, zlasti ker jih monter skoraj nič ne stoji.	(45—1)
Jaz se tedaj priporočam za prav obilno nakapovanje, svarim pa ob enem gg. gospodarje, da se varujejo kupiti stroje od potovaleev (agentov), kateri so s svojim nepoštenim postopanjem uže marsikaterega gospodarja spravili v zadrego. — Praviloma naj nikdo ne kupi reči, katere ni poprej videl, in če to ni mogoče, vsaj ne od ljudi ali od tvrdk, katere nihče ne pozna. Z neprevidnem postopanjem je bil uže osleparjen rnar-sikater dober in pošten kmetovatee.
Moj popotnik Ivan Gti-el>enc ima mojo legalizo-vano, splošno pooblastilo, nanj se morejo kmetovalci popolnomo zanesti in mu dajati naročila za mene. Drugači pa prosim se pismeno in s zaupanjem na me obrniti.
S spoštovanjem
Franc Detter.
Bolezni želodca
Naznanilo.
Kranjska hranilnica naznanja, da je v Stanu dovoljevati posojila na podlogi spremenjenega § 17. svojih pravil, katero spremembo je dovolilo vis. c. kr. ministerstvo notranjih zadev in sicer:
a)	Občinam, okrajem ali deželam v pokrajinah onih kraljestev in dežel, katere so zastopane v državnem zboru in sicer le tistim občinam, okrajam ali deželam, katere smejo v svojem delokrogu denar na posodo vzeti in posojilo nazaj plačevati z dokladam na davke, ali pa ki dobe zato postavno dovoljene. V vsakem slučaji pa le proti tem, da se posojilo vrne v obrokih z obrestimi vred.
b)	Posojilnicam na Kranjskem, ki so osnovane na podlogi vzajemnosti in kojih družabniki eden za druzega in za vse dobri stoje in to tudi nasproti osebam razven društva na pr. družbenim upnikom.
V Ljubljani, 15. junija 1889.	(46—1)
Kranjska hranilnica v Ljubljani. •-—-
TVilhelm Klenert
prej Klenert & Geiger 1. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice
' v Gradci. -
(Ta drevesnica pripoznana je kot ena največjih in najbolj vredjenih v Avstriji.)
Priporočamo veliko in izborno zalogo: Vrtnic, visokodebelnatih in pritličnih; sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje. kordone in enoletne požlahnitve: divjakov in podlag za pritlikovce; Jagodnega sadja; lepotičnega drevja in grmovja, drevja
(6—11)	za drevorede itd.
Razpošiljate? pravilno imenovanih cepičev vsih vrst sadja. Cenike je dobiti zastonj in franko.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx%xxxxxxx\i XX jt . t	X	xx
Andr. Druškovič
trgovina s železom, mestni trg št. 10,
XX	priporoča po zelo nizki ceni
okove za, okna, in vrata, štor je za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški JPortland- in Roman-cement, sklejni papir (Dachpappe) in as/alt za tlak, kale r tudi
lepo in močno narejena
XX
I
XX ♦♦
H
XX ♦♦
štedilna ognjišča in njih posamezne dele.
Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti;
ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in že-lezoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste tromhe in ventile in železna okova


«« ♦ ♦
Za poljedelstvo: vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna železne in lesene brane in zobove zanje, mo-tike, lopate, rezovnice, krampe itd.
Tudi se dobiva zmerom sveži dov-ski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. (42—4)
XX
xxxxxxxxxxtxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxtxxxxtxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
Nik. Hoffmann,
tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume-talni. ter orožni kovač in nožar
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 12,
priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zalosa obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega blaga narejena
Zlasti so v zalogi najboljši noži za f I vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh no-
\J žarsko in fino kovaško orodje za kmeto- I_
valce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd. Reči, ki niso v zalogi, se po naročilu precej m v najboljši kakovosti narede.	(14-11)
in spodnjih telesnih delov, jeter in vranice, zlata žila, zaprtje, vodenica in kronična driska zdravi se najvspešneje s rMoooli-
§jevo „Esenco za želo-tleo", koja je tudi izvrstno sredstvo proti glistam. Pošilja jo izdelovatelj lekarnar Piccoli v Ljubljani (na Dunajski cesti) proti poštnemu povzetju. Izdelovatelj pošilja
esenco za želodec
v zabojčkili po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr., poštne stroške trpe p. t. naročniki.	(11 — 11)
Posamezne steklenice dobijo se pa razven pri zdelovatelju lekarju PIC-COLI-ju „pri Angelu" v Ljubljani po Varstvena znamka. 10 kr., tudi še pri lekarju Rizzioli-ju V Rudolfovem in skoraj po vseli lekarnah na Primorskem, Tirolskem, Koroškem, Stajarskem in v Dalmaciji in sicer po 15 kr. steklenica