Izhaja v«ak Četrtek. Cena ma j« n K na leto. (Za Nemčijo 4 R, n Ameriko in druge tuje dr£ave 6 K). — Posamezne fttevilke se prodajalo ..	po 10 vinarjev.	■■
S prilogami:
M kmečki dom, Diuštvenik, Kaša gospodinja
Spisi in dopisi so po&iljajo : Uredništvu „Domol,|uba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-seratl pa: Upravništvu ..Domoljuba", — Ljubljana, Kopitarjeva ulica. —
Ši8¥. 16.	V Ljubljani, dne 18. aprila 1912.
EvMslični shod.
..etos od 12. do 15. septembra bo lia Dunaju evharistični shod, ki pridejo nanj zastopniki katoličanov s celega sveta, čas jc res primeren. Shod sc prične dne 12. septembra. Ravno ta dan leta 1tl8.'J. jc kralj Sobieski, potem ko je zjutraj v cerkvici na Kalenbergu, hribu poleg Dunaja, prejel sv. obhajilo, premagal Turke, ki so oblegali cesarsko mesto. Konča se pa dne 15. septembra, na praznik Marijinega imena, ki ga praznujemo ravno v spomin te sloveče zmage.
Turkov ni več v naše kraje; od njih t-a ni več ničesar bati naši veri. Zato jo pa drugih sovražnikov, surovih in brezozirnili, v marsičem nevarnejših od Turkov, vse polno. Nasproti tem je treba boja za križ, za versko reč. Evharistični shodi so v ta namen izrednega pomena. Katoličani, ki se ga udeležijo, sc zavedo naenkrat, kako ogromno je njihovo število, koliko vnetih bratov in sestra imajo po svetu in iz tega jim jvzraste nov pogum, mlada samozavest, Kivo navdušenje, ki se zanese po frsem svetu po popisih in pripovedovanju o sijaju na shodu. Sovražniki pa tudi zvedo, da katoliška zavednost ne-te zaspali in tak shod jim prešine s r, ra'<om kosti in zlomi njihovo predrznost.
KvIiai'istični shodi imajo ime od R . 11'osede evliaristija, ki pomenja sv. nesnje Telo. V čast te skrivnosti naše nore m v povzdigo njenih pobožnosti so
So hm taki shodi "a Francoskem in . bih začetkom omejeni samo na to »'zavo. Leta 1881. se je pa uresničila k,,/?1, naj bi se jih udeleževali katoli-<jm celega sveta. V francoskem mestu ju je bil tega leta prvi mednarodni fcvnaristični shod. Od takrat so se po-
navljali skoraj vsako leto. Leta 1882., 1883., 1885., 1886. in 1888. (v Parizu), 1890. in 1892. (v Jeruzalemu), 1894., 1897., 1898. in 1899. (v Lurdu), 1901., 1902., 1904. in 1905 (v Rimu), 1906., 1907.. (v Meču). Od tega leta dalje je udeležba na teh shodih silno narastla. Veličastni shodi so bili leta 1908. v Londonu, 1909. v Kolinu, 1910. v Montrcalu v Ameriki in 1911. v Madridu.
Letošnjo leto bo evharistični shod prvič na avstriisVih tleh, na Dunaju. Avstrijski narodi ne smejo zaostali, ko bo na tisoče in isoče katoličanov iz drugih, tudi jirekoinor,škili držav prihitelo, da počasti največjo skrivnost naše vere in s tem pokaže svoje živo versko prepričanje.
Za ljubljansko škofijo se je v Ljubljani pod predsedstvom našega ljubljenega knezoškofa osnoval priprav-1 javni odbor, ki bo poskrbel, da bodo naši ljudje na potu in na Dunaju imeli varno, zanesljivo vodstvo. Poleg velikih skupnih slovesnosti bo imel vsak narod svojo posebno cerkev. V tem oziru bo preskrbljeno tudi za Slovence. Odbor bo dobil za naše udeležence spretnih voditeljev, ki jih bodo v manjših četah vodili po Dunaju in vse potrebno uredili, da si bodo mogli ogledati vse večje zanimivosti našega lepega cesarskega mesta. Prilika videti Dunaj bo zvezana s priložnostjo nasrkati se dandanes tako potrebnega verskega navdušenja in utrditi se proti vedno hujšim nasprotnim napadom.
Vsak, kdor se je udeležil naših katoliških shodov, dobro ve, kakšno moč ima na človeka, ko vidi na tisoče somišljenikov, ki so vsi pripravljeni delati in tudi boriti se za našo sveto reč. Katoliški shod enega naroda se pa more komaj primerjati veličastnemu shodu, ki je na njem zastopan ves katoliški svet. Nepopisen mora biti prizor,
i
! če koraka, kakor se je n. pr. zgodilo leta 1909. v Kolinu, nad 60.000 mož z , nebrojnimi zastavami za procesijo, in če jo nad 200.000 vernikov-glcdalccv spoštljivo pozdravlja. Na imenovanem shodu je bilo 70 škofov in opatov in ljudstva iz vseh slojev in stanov. Taki prizori se dado videti za ogromno večino udeležencev samo enkrat v življenju in njihov vtis ostane do smrti neizbrisen.
Odbor bo poskrbel znižano vožnjo; stanovanja bodo poceni; cena in dobra hrana bo zagotovljena. Stroški za posamezno osebo bodo znašali krog C0 kron. Pri tem je že všteta vožnja in znesek, po 2 K na dan, ki se bo plačal za udeležbo.
Naš list je političen, vendar pa opozarja na evharistični shod, ker vsi vemo, da naša vspešna politika sloni na živem verskem prepričanju, in da vse, kar utrjuje ljudstvo v veri, tudi krepi našo stranko, jo osrčuje in ji daje duha edinosti in vzajemne ljubezni. Naša politika ima svoje temelje v katoliški veri in kjer ta peša, tam tudi politika hira. Sovražniki so vedno na delu in ne zamude nobene priložnosti, kjer bi se dalo ljudstvo razcepiti in nahujskati. V izrednih časih jo treba izrednega ognja. Prepričani smo, da dunajski evharistični shod užge tak ogenj tudi med nami.
Leta 1868. je bila v naši državi vpeljana splošna in osebna vojaška dolžnost. Leto pozneje je bilo določeno, da dobi avstro-ogrska armada vsako leto 95.500 novincev ali rekrutov, okroglo 9500 potrjenih nabornikov pa pride v nadomestno rezervo. Akoravno je voli
jaška uprava že tedaj zahtevala^ 100 tisoč novincev na leto, vendar se število do leta 1889. ni zvišalo. To leto sta avstrijski in ogrski državni zbor sklenila še sedaj veljavni brambni zakon, ki določa za armado na suliem in na morju 103.100 novincev. Od teh jih dajo Avstrija po številu prebivalstva 59.024, Ogrska 44.076. Skupna armada šteje danes v mirovnem času okroglo 32.500 častnikov, 380.000 moštva in 70.400 konj.
Brambni zakon pa določa, da bi se moralo vsako deseto leto, kakor se vrši tudi ljudsko štetje, iznova določiti, oziroma zvišati število vojaških novincev. To pa se iz raznih vzrokov od leta 1889 ni zgodilo; le za avstrijsko deželno hrambo je državni zbor pred nekaterimi leti dovolil 4290 novincev več. V zadnjih dvajsetih letih pa so sosedne države znatno pomnožile svoje armade. Najmočnejšo armado ima Rusija. Ta vdržuje v mirovnem času 62.000 častnikov, 1,350.000 moštva in 200.000 konj; ruski državljani dajejo na leto 45G.000 novincev. Drugo najmočnejšo armado ima Nemčija. Nemška armada šteje 32.000 častnikov, 70.000 podčastnikov in 112.000 konj; število vojaških novincev šteje že sedaj 280.000. In nedavno je nemška vlada predložila državnemu zboru načrt zakona, po katerem se bode nemška armada pomnožila še za 60.000 mož. Italijanska armada se more že sedaj po številu skoraj meriti z našo, ker štele 14.000 častnikov, 276.000 mož in 53.000 konj. Leta 1907 je število italijanskih rekrutov znašalo še 95.000, leto pozneje pa že 110.000, torej skoraj 7000 več, kakor pri nas; in leta 1910 je italijanska armada dobila 134.000. Ravnotako so Francozi, Srbi, Bolgari in Rumuni v zadnjih letih jako pomnožili svoje armade.
Zaostala pa je v tem oziru ravno naša država, akoravno je skupna vlada že večkrat zalitcvala višje število novincev, toda Ogri, bolje rečeno, Ma-žari so sc uprli in ostalo je pri starem. Prirastlo je samo v Bosni in Hercegovini 8 pešbataljonov in en lovski bataljon. Iver pa je naša vojaška uprava od teta 1891. sem pomnožila kavalerijo za en polk, železniški oddelek za en bataljon, topničarstvo pa za 28 poljskih in 12 trdnjavskih baterij, si je morala od pešpolkov izposoditi več tisoč mož. Zato se jc jako znižalo število moštva pri pešpolkih, posebno pri četrtih bataljonih, ki so skoraj samo na papirju.
^ Zadnja leta pa so v Evropi med državami nastalo tako napete razmere, da ena drugi več ne zaupa. Med Nemčijo in Anglijo je lani skoraj prišlo do krvave vojske. Od leta 1882. obstoji zveza med našo državo, Nemčijo in Italijo. Zvezale so se, da se podpirajo, ako bi bila katera napadena od druge strani. Dogovor z Nemčijo drži. To se je pokazalo, ko so Angleži, Francozi in Rusi naši državi pred tremi leti hoteli zabraniti osvojitev Bosne in Hercegovine in se je mala Srbija nam 2>
postavljala po robu. Zveza z Italijo pa ni piškavega oreha vredna. Pred pragom naše države, na Balkanu, pa je vsak čas mogoča nevarna vojska, v katero bi mogla biti v prvi vrsti zapletena tudi naša država. Najpohlevnejši človek pa ne more v miru živeti, ako ima zlobnega soseda, pravi pregovor. Naša država torej v teh razmerah potrebuje močno in dobro pripravljeno armado.
To so vzroki, ki so napotili naše merodajne kroge, da zahtevajo močnejšo armado. Že pred letom je ogrska vlada predložila državnemu zboru načrt novega brambnega zakona. Ker je bil tedaj avstrijski državni zbor razpu-ščen, je avstrijska vlada enak načrt zakona predložila novi zbornici julija mcseca. Mažari pa hočejo po svoji stari navadi tudi z brambenim zakonom napraviti dobro kupčijo. Zahtevajo namreč z zvijačo in silo v tem zakonu take določbo, ki bi mogle sčasorn razdeliti tudi skupno armado v avstrijsko in samostojno mažarsko. Da bi to bila nepopisna škoda za armado in naravnost nesreča za skupno državo, tega ni treba dokazovati. Že nad deset mesecev je v ogrski zbornici to vprašanje na dnevnem redu in danes še nihče ne ve, kdaj in kako bodo Mažari sklenili ta zakon. Avstrijska poslanska zbornica pa je šele pred prazniki po večdnevni razpravi načrt brambnega zakona odkazala odseku. Zato tudi še niso razpisani vojaški nabori, ki se bodo morda vršili koncem poletja.
Za naše bravce je najvažnejše vprašanje: Kaj določa načrt brambnega zakona? Danes hočemo in moremo na to vprašanje le kratko odgovoriti. Vlada zahteva, da se za prvo leto, ko stopi novi zakon v veljavo, število novincev zviša od 103.100 mož na 136.000, za drugo leto na 154.000, za tretje leto in nadaljnih 9 let na 159.500 mož. Po ljudskem štetju 1. 1900 bi torej morala Avstrija od skupnega števila voja.ških novincev dati prvo leto 77.859, drugo leto 88.164, tretje leto in nadaljnih devet let po 91.313 mož. Za izpopolnitev avstrijske deželne brambe zahteva vlada za prvo leto 20.700 novincev, za drugo leto 22.300, za tretje leto 23.700, za četrto leto 25.000, za peto leto 26.000, za šesto leto in nadaljnih šest let po 26.977 mož. Zakon bi torej veljal za 12 let, Prvo leto bi sc zvišalo število no-vinccv v skupni armadi za 32.900 mož, drugo leto zopet za 18.000 in tretje leto za 5500, skupaj za 56.400 mož; od teh odpade na Avstrijo 32.289, na Ogrsko 24.111. Od skupnega števila vojaških novincev 56.400 mož bi se porabilo 2000 mož za pomnožitev mornarice, ki šteje sedaj 25.000 mož. Dalje bi vojaška uprava porabila 25.200 vojaških novincev za izpopolnitev ali ojačenjc že obstoječih polkov. Ostalih 29.200 vojaških novincev pa bi nadomestilo tiste vojake, ki bi že z drugim dosluženim letom prišli v rezervo ali na dopust.
Vojaš>a uprava namreč dobro ve da morda ne dobi od državnega zbora več vojaških novincev, ako obenem ne
olajša vojaške službe. Zato predlaga y načrtu zakona, da velja za pešce d v c« letna služba in deset let v rezervi, Za konjike pa bi ostala triletna služ-f ba, ker po trditvi vojaških krogov po-i trebuje vojak za izvežbanje s topom; ali konjem več časa. Tudi za mornarje! ostane štiriletna služba. Pravico dq dveletne službe bi dobili sploh vsi vo, jaki, ki so dovršili najmanj šest razrc, dov srednje šole ali vso javno obrtnih ško, umetniško, tehniško, trgovsko, po-* Ijedelsko ali rudarsko šolo. Pod čas ir. i. ki pa bi morali služiti skoraj vsi po tri leta. Ta določba se nam zdi malo srečna. Torej tisti vojaki, ki so vsled] večjo izobrazbe in spretnosti sposobni za podčastnike, bi bili primorani služi-i ti po tri leta. Posledica utegne biti, dai bode marsikateri vojak kakorkoli poskrbel, da ne postane podčastnik. Sc-i veda hoče vojaška uprava boljše podčastnike pridobiti za daljšo službo ■/, višjimi plačami in boljšimi državnim? službami. Ravno to in pa višje število armade bode znatno zvišalo stroške zal armado. Če ta načrt postane zakon, so bodo vojaški stroški že v prvih treh letih pomnožili okroglo za 65 milijonov kron. Ko bode brambeni odsek dovršil svoje delo, bomo ves zakon obširno pojasnili svojim bravcem.	Ž.


POLITIČNI POLOŽAJ.
Grof Stiirgkh o svojih načrtih.
Grof Stiirgkh izjavlja, da mu delajo tisti, ki naglašajo, da parlament prezir ra, krivico; saj jo večino svojega življenja preživel v parlamentu in da s a še sedaj zelo zanima za politiko parlamenta. Nato je naglašal, da je bila; prejšnja večina v parlamentu premajhna in da so se tudi razmere čisto izpremenile. Krščansko-socialna stranka, ki je prej zbornico vodila, se je zdaj pomaknila v ozadje in tudi Italijani sa nejevoljni radi težkoč pri rešitvi vpra^ šanja glede na pravno fakulteto. Prejšnja zbornična večina se jc razdrobila. Vlada potrebuje večino s širšo podlago. Imena ji ine išče, ampak biti mora mino organizirana. Predno se bo začelo zbornično delo znova, se bo grof Stiirgkh posvetoval z vsemi strankami.
Vlada hoče ustvariti delovno večino. To večino naj bi tvorila nemško-narodna zveza, Poljaki, Cehi in Jugoslovani. Manjših strank Stiirgkh nc misli izključiti; upa, da se večini tudi Italijani priklopijo, ko se reši vprašanje italijanskega vseučilišča; to upa tudi o Rusinih, ko se razmere med Poljaki in Rusini urede. Glede na sestavo večine ne misli grof Stiirgkh čakati, da bi se preje sklenila češko-nemška spra va, ampak hoče neodvisno od tega vso stvar v roke vzeti, če se bo delovna večina izkazala, se bo sestavilo tudi ministrstvo iz zaupnikov strank. Stiirgkh namerava s to večino najprej rešiti

hnmlvic in finančne predloge. Prepri-n je da liodo vlado glede na bramb-„0 prcosnovo vse velike stranke podpirale.
Spravna pogajanja Čehov in Nemcev.
prepir med Čehi in Nemci v češki (leželi se menda bliža koncu, če poročili kakor žc večkrat, ne varajo. Pričakuje se sprave kmalu po Veliki noči. potrebo čuti cela dežela, ki jc prišla |.]jUl) temu, da je najbogatejša dežela v \vstriji, tako daleč, da ne more več plačali svojih ljudi. Finančni referent ne ve kje dobiti denarja in boje se, da lio morala vlada imenovati gerenta. Uspeh pogajanj je odvisen od Nemcev, ki morajo bolj ko doslej upoštevati zahteve čeških manjšin.
V »Venkovu« razpravlja načelnik kluba čeških radikalcev, posl. Udržal, n političnem položaju in izjavlja, da delajo Čehi resno na to, da se češko vprašanje reši v zmislu avstrijske državne ideje. Grofu Stiirgkhu očita, da je pri rešitvi tega vprašanja preveč pasiven. Želi sprave mod Nemci in Čehi, toda gospodarstvo Nemcev Čehi v svoji deželi ne morejo pripoznati.
RAZMERE NA HRVAŠKEM.
Kraljevi komisar, bivši ban pl. Čuvaj, ki je od navadnega feldvebeljna prišel do te izredne moči in časti, divja na Hrvaškem kar naprej. Najhuje je vzel na piko časopisje, ki je vsak dart I k 11'isci runo. Pri cenzuri časnikov uganja policijsko poverjeništvo nečuvene [isilnosli. Zaplenjen jc bil neki list radi črke i. Ko so to izpustili, je prišla nova zaplemba, češ, da se preveč pozna, da je bil ko so ta i izpustili — list že enkrat konfisciran. In spet so morali slaviti znova. Torej same sitnosti, s katerimi hočejo uničiti časopisje, da ne bi potem mogel zvedeti svet o groznih luniparijah Madžarov in njihovih hlap-: rev. Poleg neprestanih konfiskacij- zadevajo liste neštevilne denarne kazni, ko so našli pri uradni preiskavi v uredništvu »Hrvatske« dva izvoda lista, M ie bil konfisciran, je moralo uredništvo plačati 500 K globe. Časopisom 12 Avs;rij°> ki poročajo kaj več o zagrebških in sploh hrvaških razmerah, jo zaprta pot na Hrvaško. Že na kolodvoru čaka poseben uradnik, da zapleni ysc take liste.
Kljub takim in enakim nasiljem, i' bl jih lahko našteli celo vrsto, pa so ■Hrvatje čisto mirni. Njihovi politični ■voditelji so uvideli, da mora biti vse inirrio, če hočejo doseči, da komisar odide. Ko namreč vlada uvidi, da je nabavila z imenovanjem komisarja veli-■ko' neumnost, ga bo odstavila že radi \etovnega javnega mnenja. Če bi pa rini • zaCcli z revolucijo ali kaj polom- -v' bi komisar dobil delo in tako ima Sv°j Prihod- Poziv voditeljev "a popolen uspeh. Hrvaška izgleda javn (iru^°krat; za komisarja se v Co 1 1 loliko omenijo, kakor da ga ni. kri "h posreCi ohraniti ljudem mirno ' 1)0 ta strahovlada kmalu končana.
Dalmatinski pravaški poslanci so se sešli dne 10. t. m. v Splitu in obravnavali tudi o hrvaških razmerah. Na predlog drž. poslanca Prodana so bile sprejete rcsolucijo, katerih prva izraža solidarnost s Hrvati v kraljevini, druga izjavlja, da so dalmatinski pra-vaši pripravljeni sodelovati za varstvo celotne troedine hrvaške kraljevine skupno s Srbi in Slovenci, tretja pa zahteva, da se poslanci v parlamentu zavzamejo za rešitev Hrvaške iz madžarskih krempljev.
LAHI IN TURKI.
Med redkimi poročili iz Tripolisa je vzbudila malo zanimanja vest, da se laško vojaštvo punta in noče izvrševati povelj svojih višjih častnikov. Kažejo se vplivi socialno demokracije tudi v armadi. Tako poroča list »Avanti«, kako so vojaki letnika 1888. nezadovoljni. Povelja nalašč zelo počasi in včasih celo narobe izvajajo. Častniki ne nastopajo proti njim, ker upoštevajo njih duševno stanje. Ti vojaki so namreč že šest mesecev pod orožjem in zahtevajo, da se jih izpusti.
Manjši boji so bili dne 31. marca in 1. aprila pri Tobruku. Turki so v teh bojih po turških poročilih zmagovali. 4. t. m. je 50 Turkov zasedlo pri Tobruku laško utrdbo. 3 laški bataljoni so Turke napadli. Ko so Turki dobili pomoč, so Lahi zbežali, četudi so jih podpirali topovi bojnih ladij.
Laški generali v domovini napadajo v svojem vojaškem glasilu »Esercito italiano« vlado in ji očitajo, da general Cancva v Afriki zato nikamor ne more, ker ga vlada od doma komandira. Generalu Canevi svetujejo, naj dela čisto na svojo roko in naj se ne ozira na vlado.
STAVKA NA ANGLEŠKEM KONČANA.
Po štiridesetdnevnem štrajku se vračajo angleški delavci k delu. Dosegli so minimalne plače, a način, kako sc bodo določale, ni po njihovem, drugega pa niso nič dosegli. Lahko se tedaj reče, da jc njihovo zopetno delo znamenje poraza in listi odkrito pravijo, da bi vlada, če bi ji ne bilo mari ljudske bede, lahko prisilila dclavce k delu, no da bi dosegli še to. Vzrok, da so šli delavci vendarle na delo, je glav-mo v tem, da so se vendar začele prazniti tako bogate zakladnice. Vendar rudarski delavci nimajo šc take izgube. Večja revščina je s tistimi, ki so prišli ob delo radi pomanjkanja premoga. Mnogo jih še štirinajst dni ne bo moglo delati, mnogih se bodo pa tovarnarji tako na lep način odkrižali. Kakor pri vsaki nesreči, si manejo veselja roke tudi tu nekateri bogatini, ki so znali na svoj način izrabiti dobo štrajlca. Posebnih izgub pa baje tucli lastniki rudnikov nimajo, ker so se na stavko pri-, pravili in veliko prihranili s tem, da ni bilo treba izplačati 120 miljonov delavskih plač.
Kranjski deželni zDor.
Soja dne 16. februarja 1D12.
Interpelacije.
Dr. I.ampe odgovarja na interpelacijo poslancev Matjašiča in tovarišev glede siabe izvršitve d r a š i C k o ceste, glede vodovoda v Sinjem vrhu in vprašanja, kako je sploh z velikim vodovodnim načrtom za Belo Krajino. — Podjetnik drašičke ceste res ni izvršil tako, kakor jc bila pogodba, kolavdacijska komisija delo ni odobrila in vsled tega je podjetnik moral izvršili potrebne poprave. Kolav-dacija, ki so v kratkem izvrši, l>o pokazala, ali je zdaj cesta v redu. Co je deželni tehnik nadzorstvo slabo izvrševal, ga bomo na odgovor poklicali. Prosim, da sploh vsi, ki na deželi opazujejo taka tlela, deželni odbor opozore na nedostatke. — Kar se vodovodnega načrta za Belo Krajino tiče, je preiskava dognala, da so vsi studenci prešibki. Zdaj se študira projekt vodovoda iz Kulpe, pri čemer bi bilo treba vodo iz Kulpe 200 do 300 m visoko dvigati. Od strokovnega mnenja v tom oziru in od finančne strani bo odvisno, ali se ta načrt izpelje. Če ne, bo treba napraviti več manjših vodovodov, vodnjakov, kapnic in napajališč.
Na interpelacijo poslanca Zabrcta ln tovarišev, da v kranjskem okrožju v vodovodu ponekod zmanjkuje vode, je vzrok ali v kaki poškodbi, najbržeje pa v tem, da se voda trati, zakaj ljudje pravijo, da se je porabila voda v to, da se je napravilo drsališče in v druge industrijske svrhe, zakar pa bi se moralo plačati. Deželni odbor bo poskrbel, da se iz občinskega odbora vasi, ki imajo vodovod, odslej povsod osnuje poseben kontrolni odbor.
Dr. Pcgan odgovori na vprašanje poslanca Bar to 1 a in tovarišev, kaj je z občinskimi posredovalnimi uradi, ki jih ljudstvo tako pričakuje, da je zakon stopil v veljavo že 13. decembra 1911 in da bi se bili že od tistega časa lahko začeli posredovalni uradi osnavljati. Deželni odbor se bo obrnil do vlade, da bo sodišča opozorila, naj v stvareh, ki po zakonu spadajo v področje občinskih posredovalnih uradov, ne poslujejo, da se tako ustanavljanje takih uradov pospeši.
Znrjraciba vipavskih hudournikov.
Poročevalec kmetijskega odseka L a v r e n-č i č izvaja glede zakonskega načrta tega odseka, da se izvrši zagradba hudournikov Mo-čilnik, Pasji rep in Bela na vipavskem ozemlju, sledeče:
Upravičeno so opeva vipavska dolina pa svoji legi in naravni krasoti kot raj kranjske dežele. Le žal, da tako lepo pokrajine tarejo leto za lotom razne vremenske riozgode, posebno povodnji. One preplavljajo vsako leto obsežna polja, razjedajo njive in travnike, prete vodnim napravam, posamnim hišam, vasem in spreminjajo vipavski trg v kranjske Itenetke; nadalje motijo promet od Št. Vida, oziroma Vipave noter doli do Ustja in Uhanj, t. j. meje kranjske dežele, in nadalje po Goriškem. Ni moj namen opozarjati na velikanske poškodbe, vsaj je visoka zbornica že tolikrat priznala, da je uravnava voda in zagradbe hudournikov na Vipavskem v zasebnem in javnem interesu nujno potrebna; pa tudi s svojimi sklepi je dokazala, da hoče Vipavcem, ki kličejo na pomoč nad ono dobo človeškega življenja, pomagati. Projekt za zagradbo hudournikov je napravila leta 1888. heljaška sekcija c. kr. gozdarsko-tehniškega oddelka za zagradbo hudournikov ter ta projekt sedanjim razmeram primerno leta 1000. prenaredila. Načrt za "uravnavo reke Vipava in dotokov pa se obravnava posebej in se predloži visokemu deželnemu zboru, ko se zagotovi pokritje potrebščino. Iskreno se želi, da bi se to skoro zgodilo in zakonski načrt predložil že pri prvem zasedanju. Financielno je izvršitev projekta za zagradbo teh hudournikov Močilnik, Pasji rep in Bela ter nekaterih drč na južnozapadnem pobočju Nanosa zagotovljena v skupnem pokritju potrebščine v svoti 80.000 K. — Po prizadevanju deželnega odbora in posebno tov. dr. Žitnika kot državnega poslanca prispeva v izvršitev tega projekta poljedelsko ministrstvo iz državnega melioracijskega zaklada 66 odstotkov; dežela naj prispeva z ozirom na bedo vipavskih interesentov
M odstotkov. — Vendar -pa bodo deželni pri-Bpevek nižji, ker prispeva državnocestna uprava 11 000 K. Stroškov za vzdrževanje zagradbe-benih naprav bo dežela prosta. K nJim bodo prispevali in siccr: državno-cestna uprava 25 odstotkov, okrajni cestni odbor vipavski 25 odstotkov, ostalih 50 odstotkov pa lnteresovane krnjne občine: St. Vid 23-5 odstotkov, Podraga 10 odstotkov, Lože 7-5 odstotkov, Vipava 31-5 odstotkov, Slap 11 odstotkov, Vrhpolje 16-5 odstotkov.
V imenu kmetijskega odseka predlagam:
1.	Dovoli se deželni prispevek 34 odstotkov k potrebščini 80.000 K za zagradbo hudournikov Močilnik, Pasji rep ln Uela.
2.	Tozadevnemu načrtu zakona se ustavno pritrdi.
3.	Deželni odbor se pooblasti, da izposluje sklenjenemu načrtu zakona Najvišjo sankcijo.
Perhavc izvaja: Vprašanje zagradbe vipavskih hudournikov je bilo že neštetokrat v tej zbornici na vrsti. Govornik navaja vse to-radevne predlogo, resolucije in sklepe: 22. oktobra leta 1881, 7. oktobra leta 1882. 18. oktobra leta 1884, 14. decembra leta 1885, 21. januarja leta 1887, 20. septembra leta 1888, 20. oktobra leta 1888, 31. oktobra leta 1889, 22. novembra leta 1889, 28. oktobra leta 1890, 15. januarja leta 1895, 31. Januarja leta 1896, 21. februarja leta 1898, 7. aprila leta 1899, 22. septembra 1. 1903, 18. novembra leta 1905 in 21. novembra leta 1905.
Do pozitivnega rezultata pa nI prišlo. Na-Crti so so napravljali in popravljali toliko ča-ga, da si je voda napravila vedno nove struge, čezdalje več razdrla in so proračuni vsled tega tudi vedno bolj naraščali. Zdaj imamo hvala Bogu zakonski načrt. Zahvaljujem se vladi, deželnemu odbora in zlasti dr. Žitniku, ki se |e za to stvar veliko prizadeval in dosegel pri ministrstvu 66 odstotkov prispevka. Govornik opisuje, koliko škode napravljajo vipavski hudourniki, koliko so njiv uničili, koliko pridelkov pokončali in kako je vsled tega tudi za-fcela živinoreja padati. Šele gnojenje travnikov i umetnimi gnojili Jo žalostne razmero nekoliko izboljšalo. Zato bo zagradba hudournikov velikega narodno gospodarskega pomena. Izra-Ea pa tudi upanje, da se bodo merodajni faktorji po tem delu lotili glavnega, namreč regulacije Vipave. Zato predlaga sledečo resolucijo:
Deželnemu odboru se naroča, naj vse potrebno ukrene, da se že v prihodnjem zasedanju predloži deželnemu zboru načrt zakona za uravnavo reke Vipave.
Šele tedaj, ko se tudi g tem začne, bomo rekli Vipavci: Deo gratiasl (Hvala Bogu!)
Zakonski načrt in resolucija Perhavfeva se sprejmeta.
Na vrsto pride poročilo kmetijskega odseka o samostalnem predlogu posl. Gangla in tovarišev glede na pospeševanje kmetijskega pouka po ljudskih šolah. Poročevalec Lavren-tlč predlaga:
Samostalni predlog poslanca E. Gangla se izroči deželnemu odboru.
Gangl pravi, da je s tem sklepom njegov namen dosežen. Utemeljuje potrebo kmetijskega pouka. Predlaga obenem sledeči resoluciji:
1.	Vlado se pozivlje, da reorganizira učiteljišča, da bodo sposobna vzgajati učiteljski na-ražčaj v zmislu kmečkih potreb.
2.	Uvede naj saj kmetijsko-nadaljevalne tečaje za učiteljstvo.
Predlog odseka in resoluciji Ganglovi so sprejmejo.
naaaaanaaaagnnM
LISTEK
D 0
Požipec.
i.
Zjutraj po viharni noči si je mojster Veseljak ogledoval svojo hišico. Bila je to stara stavba in ne baš velika. 41
Takoj nad pritličjem se je dvigala strma slamnata streha in mojster Veseljak jo je lahko dosegel z roko, tako nizka je bila. Molče je stal na dvorišču, roke v žepu in gledal kvišku. Njegova pozornost je veljala strehi.
Zelen mah jo je poraščal od vrha do tal. Slama se je biia tekom časa zni-čila tako, da je tvorila le šc prav tenko plast. Na več mestih so zijale globoke verzeli, kjer so gnezdili požrešni vrabci. To so bile že stare poškodbe; sedaj pa je nočni vihar delo, ki je bilo še ostalo zobu časa, popolnoma dokončal Vsa streha je bila raztrgana in docela uničena. Oče Veseljak je dvomljivo zmajeval z glavo, kajti streha je potrebovala temeljite poprave. Na nasprotni strani tesnega dvorišča je stal hlev Micika, Vcseljakova brhka hčerka, je ravnokar prinesla krme živini. Ugledala je očeta in obstala poleg njega.
»Nocoj je teklo skozi streho in voda je kapljala celo v sobo. Treba bo streho popraviti.«
»Da«, odvrne oče, »popraviti bomo morali, a kako? Krpanje ne pomaga nič več. Leta so dovršila svoje delo, kar je pa šc manjkalo, je dostavil nocojšnji vihar. Poslal bom po krovca, da naredi novo streho.«
»Ali bi ne mogli sami zakrpati in zamašiti poškodovanih mest? Jaz bi napravila otepov, vi, oče, bi jih pa privezali.«
Oče se je nasmehnil. »Draga moja, tako enostavna stvar pa vendar ni to, kakor si ti misliš. Pa tudi bi to ne bilo prav, ako bi hoteli sami narediti. Vsak ima svoje opravilo, svoje delo, katero razume in s katerim se živi. Zato naj vsak ostane pri svojem rokodelstvu in naj se nikar ne skuša v tujih. Meniš, da bi bil jaz vesel, če bi vsak kmet svoja kola naredil ali popravil sam? Kaj bi pa jaz potem delal? Glej, zato hoče tudi krovec imeli svoj zaslužek.«
Oče in hči sta stopila okrog hišo. Tam je trhel napol podrt plot ločil malo Veseljakovo imetje od mogočnega sosedovega posestva. En pogled na streho ju je poučil, da je tudi na tej strani nevihta gospodarila z isto silo kakor na nasprotni.
Micika se je kar raztogotila. »Jaz ne vem, zakaj ti presneti vrabci ravno našo hišo tako ljubijo! Nikjer jih nimajo toliko kakor ravno pri nas. Poglejte vendar neštete luknje v strehi, to je vse njihovo delo. Potem se pa zažene veter, in kaj čuda, če vse raztrga in odnese slamo. Ali ni nobenega sredstva, da bi pregnali te grde nepridiprave?« Zamahnila je s predpasnikom proti strehi, kakor bi jih hotela prepoditi. »Vš! VSI Ti tam gori! Ali se mi ne po-bereš!«
Vrabci na strehi so pa zvedavo na-krepali glavo, da bi bolje videli, kaj se godi na tleh.
»Vš! Vš!« je ponovila Micika. a pre-drzneži se niso zmenili za njene osorne klice. »Pip, pip!« s0 čivkali prav zadovoljno, skakali po strehi semintje, dokler m tu ali tam kateri izginil v tonlo ernezdice.
Oče Veseljak se jo smejal, Micika se je pa jezila. »No, takih predrznežev, pa še nisem videla! Oni tamle gori so obnaša, prav kakor bi mu nihče no imel pravice ukazovati, kakor bi bil on samolastni gospodar strehe. Le počakaj me! Se bo že našel kak pripomoček, da se vas bomo iznebili.«
»Temeljito jih pokaditi, Micika, pa bodo šli! Pokaditi!« sc je smejal Ve.se. ljak. Gorečnost njegove hčerke ga jo zabavala. »Ako jim je prevroče se izse* lijo, druga reč ne pomaga.«
»Dobro jutro, mojster Veseljak; Dobro jutro Micika!«
Skoraj prestrašena sta se oče in hčerka ozrla, kdo bi bil. Med živahnim pogovorom sta bila popolnoma presli-i šala, da je med tem sosed prišel k plotu in tam obstal. Nadaljeval je: »Dobro, Io tako naredite. Postavite vrabcem rde-, čega petelina na streho, pa jih prežene* te za vedno.«
»Ne vem, kaj menite s tem, sosed.«
Ta se je zasmejal. »No, le nikar so sedaj ne delajte, kakor bi ne bili rov-nokar o tem govorili, da hočete s top-, lim dimom postreči svojim vrabcem. Pametna misel to, potem boste imeli vsaj novo hišo.«
Oče Veseljak je resnobno nagulmn-čil obraz. »Niste naju prav razumeli, sosed Gričar. Tega midva nisva mislila resno. Beseda mi je kar tako ušla iz ust, ker je Micika s predpasnikom hotela preganjati vrabce. Človek večkrat zine kakšno šalo kar tja v endan, nc da, bi pri tem kaj mislil. — Toda vendar«, je nadaljeval z mirnejšim glasom, »nova streha mora na hišo. Z Miciko sva o tem že govorila. Po tem silnem nocojšnjem viharju nismo prav nifi varni, da nam ob priliki ne odnese šo to slame, kar jo je ostalo. Potem nas voda s posteljo vred odnese. Deževalo je sko« zi strop že nocoj.«
Micika je opazila, da sta oče in so< sed .prišla v daljši pogovor, zato je 9 kratkim pozdravom odhitela po svojih opravkih. Po smrti materini je namreč vsa skrb za gospodinjstvo slonela na njenih dvajsetletnih ramah.
Sosed Gričar je z zelo različnimi čuvstvi zrl na Miciko, dokler ni izginit la za oglom. Micika je bila precej veli« ke, močne, a vendar vitke postave, tega Gričar ni videl danos prvič. Pridna iti redna je bila tudi, o tem so bili v vasi vsi edini. Če mu je pa kljub temu pogled nanjo vzbudil v duši nezadovolj« stvo, je bil temu vzrok njegov sin in dedič.
Gričarjcv France je imel takrat so demindvajset let. Odkar je bil dorasel, mu oče niti najmanjše stvarice ni mogel očitati; edino zadnje čase se mu jo dozdevalo, da njegov naslednik v go< spodarstvu zelo prijazno pogleduje zal sosedovo hčerjo. In kadar je šel France na polje in je imela Micika opraviti v vrtu, tedaj je fant navadno nekaj tre-notkov postal ob plotu in kramljal z . njo dalje, kakor pa se je zdelo njegove* mu očetu za ohranitev medsebojnega prijateljstva potrebno.


Vendar se je Gričarju vse to zdelo malenkost, ki navadno nima posebnega pomena, in zato se mu tudi ni ljubilo zaradi tega izgubljati besed. Saj jc bila po njegovem mnenju vendar vsaka zveza mod hčerjo rokodelca in njegovim sinom toliko kakor nemogoča. Toda vendar se ni mogel iznebiti nekega neprijetnega čuvslva. Kajti že enkrat je tesnejša vez vezala Veseljakovo ja GriCarjevo rodbino.
Bilo je to še za časa pradedov. Ta-rrat so imeli pri Gritčarjevih hčerko, trepko veselo dekle, rdečih lic in velikih črnih oči. Tej je mladi kolar Veseljak tako ugajal, da ga je na vsak najin hotela dobiti za moža. Ker je tudi mladi Veseljak čutil isto nagnenje do deklice, je prišlo čez čas do poroke. Ali ie takrat prednik današnjega Gričarja radevolje pristal na to zvezo, to se danes ne da več dokazati, a toliko je vendar znano, da je privolil.
Vendar s tem stvar še ni bila koivčana. Mladi par je moral imeti tudi svoje domovanje, če je hotel živeti. Mladi Veseljak je bil sicer spreten kolar, priznan rokodelec, a posestva in zakladov žalibog ni imel. Tako se je tedaj zgodilo, da je prišel nekega dne v vas zemljcmerec in odmeril tretjino Gričarjcvega vrta. Na tem zemljišču Bta si mlada zakonska sezidala hišico b hlevom, prav ono hišico, v kateri je že od dedov sem domovala poštena Ve-Beljakova rodovina, hišico, katere streho je bil vihar tako razkopal, da je nujno zahtevala prcnovljenja.
Sedanji Gričar se je bil navadil, da )e v zemljišču, ki ga je posedoval Veseljak, gledal vedno le posledice obžalovanja vrednega družinskega dogodka iz dobe pradedov. Grizlo ga je, ko so ga sosedje, dasi le v šali nazivali »dve-tretjinskega kmeta«. Vsako jutro, ko je Blopil i7. veže, je sicer njegov prvi pogled velja.! petelinu na cerkvenem stolpu, ki mu je prerokoval vreme, a pri tem ga je vselej dražilo bližnje, manj vrodno sosedstvo. Vselej ga je zbodlo nekaj v srce, ko je gledal zemljo, ki je bila nekdaj del Gričarjcvega posestva. Čim dalje tem bolj se mu je zdelo kot častna zadeva in del njegove življenjske naloge, da pridobi nazaj pogrešano zemljo in tako svojim potomcem zapusti staro družinsko posest v njeni prvotni obsežnosti. Kar je bil praded za-gre&il, to je hotel on poraviti.
Najprej je poskušal odkupiti, a ni £1<>, ker se je Veseljak temu odločno ustavil. Medsebojno občevanje je kljub J^rnu ostalo šc prijazno, vsaj nazunaj. uriear je namreč dobro vedel, da bi sam sebi stavil zapreke, če bi se kazal £;?nega iu sovražnega. Zalo je sklenil čakati ugodne prilike, a pri tem 'UKOar izgubiti izpred oči svojega cilja.
Tcvl °St bo že Prišla' tako uPaL LT fadnji čas mu je postajalo to mir-
teliov n'e kaj m^čno. Več kot prija-razwtrazmerje' ki se je bilo začelo (lovn i x mecl nje&ovim sinom in sose-EmJ rj0' ga J° Podžigalo, naj 2C'čnc iZl>eljavo svojega načrta.
Ko je tedaj zjutraj Gričar zagledal škodo, ki jo je bil na kolarjevi strehi povzročil vili ar, so mu vstajale v duši nove nade. Tu ni pomagalo nobeno krpanje več, ker to bi stalo lepo vsoto denarja, in to je bila končno ona zaželje-na prilika, ki jo jc hotel in moral porabiti, porabiti tem raje, ker je bil prepričan, da preneha razmerje med njegovim sinom in sosedovo hčerjo, kakor hitro bi ne bilo vač soseda v njegovi bližini. Tako jc Gričar čakal, kedaj se Veseljak prikaže iz hiše, da ogleda škodo, in res, njegovi računi ga niso varali. Veseljak si je ogledoval hišico, in ko je Micika odšla, sta oba soseda ostala sama.
Gričar je naredil premeten obraz. »Kaj ? Novo streho, tega vendar ne mislite resno, sosed? Zidovje je preslabo, da bi nosilo novo težo.«
»Da, ako bi pokril z opeko, tedaj imate prav. Toda slama je lahka. Pa mi sezidajte novo zidovje, za streho potem poskrbim sam!« se jc zasmejal Veseljak.
»In če bi jaz to storil? Tik za vasjo imam kos zemlje, ki je večja, kakor ta del vrta in kakor nalašč ustvarjena za zidanje kakega poslopja. Tam bi si s časom lahko posestvo razširili. Torej, midva menjava zemljo za zemljo, in jaz vrhu tega še nekaj prispevam k stavbenim stroškom.«
»Ne, ne, sosed. Iz tega ne bo nič. Dobro poznam naše kmete! Predno bi me kateri hotel iskati dalai zunaj, bi že sam vse popravil. Tukaj sredi vasi je prostor za mojo obrt. In veste, človek se težko loči tudi od stare in revne hiše, ako je bil rojen v nji.«
Gričar, ki je čutil, da se je prezgodaj veselil, se je jezno ugriznil v ustnico. Videl je, da sme na izpolnitev svojih želja čakati še nekaj lepih let, ako pusti, da pride na hišo nova streha. »Vi ne uvidevate velikega dobička, ki bi ga imeli s to zamenjavo, soised,« je zopet začel. »Nova streha! Kdo, povejte mi, dela danes še kaj podobnega! Ozrite se vendar nekoliko okrog; kje imajo dandanes še krito s slamo! Nikomur ne pride več kaj takega na misel. Glejte, kako rada bi gorela ta stara šara! In ko bi bilo enkrat vso vpepeljeno, bi zavarovalnica plačala vse stroške za novo stavbo. Midva pa zamenjava prostore in jaz še nekaj priclam, zanesite se name, tako da si lahko cclo graščino sezidate na novem prostoru. Saj vi ste danes sami že nekaj govorili o preka-jenju, čemu tedaj pomišljati.«
»Nikar se ne šalite s takimi rečmi, sosed. Iles, žal mi je, da sem prej blek-nil to besedo. Toda ker ravno govorite o zavarovanju . . . moje je te dni poteklo. Zavarovati moram dati tudi les, ki sem ga nakupil. Ali vam je kaj znano, kdo bi se peljal jutri v mesto?«
»No, morda se bo dalo kaj narediti. Moje stvari bi sicer nekaj dni lahko še počakale, toda vam na ljubo hočem že jutri zapreči. O tem sva torej na jasnem. Kaj pa z zamenjavo prostorov, kako stoji s tem?«
»Ne bo šlo, sosed, ne bo šlo.«
»No, kakor hočete. Toda streho pu-i stite za sedaj še v miru. Zamašite luk« nje, pa boste prestali čez poletje. Pred-* no pride zima, je časa še dovolj, in morda med tem premislite moj predi log in se odločite. Kar sem rekel, to sto. ji, in pri tem ostane. — Torej jutri, sosed!«
»Da, jutri!«
Mirnih, samozavestnih korakov Je odšel Gričar proti svoji hiši. Vendar je bil ta mir le navidezen. V srcu je ku-hal jezo nad trdovralnostjo soseda. Zopet so mu načrti izpodleteli in upi splavali po vodi! Toda svojih nakan ne opusti, nikdar in nikoli. Ta kos vrta mora imeti — tako ali tako. Tuji vsili jenec se mora umakniti.
V	svoji nevolji je Gričar s tako silo odpahnil vrata, ki so vodila na domače dvorišče, da je močni udarec vrgel na tla pritlikavo človeče, ki je nič hudega sluteč hotelo na vrt. Pogled na tega človeka, ležečega na zemlji, z moško glavo na slabotnem, skoraj otroškem telesu, s strahom v očeh, z rdeče nabreklim čelom in krvavim nosom, je vzbujal nehote sočutje. Bil je to Gašper, brat Gričarjev. Ko je bil star kakih pet let je padel nekoč s kozolca na gla-i vo na tla, tako da so vsi mislili, da je mrtev. Toda čez nekaj časa se je zopet zavedel. Dolgo časa je trpel vsled pretresenih možganov, in le počasi se je zopet naučil stati in hoditi. Njegov nadaljnji telesni razvoj je pa od tistega dne naprej zaostal. Ne more se reči, da jc bil pokvečen, a bistveno je ostal vedno na oni stopnji, katero je bil dosegel pred onim nesrečnim padcem. Sedaj so seveda ostarele poteze obraza in sivi lasje pričali, da je že pol stoletja skoraj šlo mimo, odkar se je bil ponesrečil.
V	vasi so ubogega reveža navadno' nazivali Gričarjev pritlikavec, domači pa so ga klicali z njegovim krstnim imenom. Le malo se jih je še spominja-* lo, da bi bil pravzaprav on moral biti gospodar na Gričarjcvem posestvu. Tako je leta in leta lazil okrog hiše, niko-^ mur v veselje, pa tudi nikomur v nadlogo, kdor ga jc pustil na miru. Ako je bil pri volji, ga je bilo mogoče dobiti tudi za kako malo opravilo, toda večinoma jo bil brez dela pripuščen samemu sebi.
Po naravi pritlikavec ni bil hudo-« bcn. Tako je na primer nasproti sosedovi Miciki, ki je tu in tam imela zanj kak dober grižljaj in je tudi drugače kljub svoji mladosti prav po materinsko poskrbela za nesrečneža, kazal nenavadno ljubezen in vdanost. Česar mu je namreč manjkalo, jc bila ljubezen. Možki niso imeli časa, da bi se bili ukvarjali z njim. Tako so ga, odkar Je bil že v zgodnji mladosti izgubil mater, tuji ljudje prerivali semtertja; on jc bil vedno kriv vsega, kar so navadno druge zakrivili. To je bilo vzrok, da je postal zvit in potuhnjen. Njegov premeteni način, kako se je znal za vsako, bodisi resnično ali tudi izmišljeno krivico. kruto maščevati, je moral vsake-
5»
ga napolniti s čudom, a tudi s strahom jn grozo. Svojemu bratu je šel s pota, kjer je le rn ogel. In Gričar je večkrat pozabil, da e nesrečnež bolj vreden in potreben .sočutja, kakor p;i ostre roke.
To se je zopet pokazalo pri nezgodi ob vrtnem uhodu. Jasno je bilo, da ni gospodarja zadela pri tem rtikaka krivda, ko je revčka tako nesrečno zadel z
I vrati in pahnil na tla. Toda da ga je ! tebi ni': meni nič pustil ležati na tleh in ni imel zanj niti erie besede sočutja, | io je bilo trdosrčno in sirovo, nič manj ! kot bratovsko. Tako se je pritlikavec j čez nekaj časa sam skobacal pokonci in j si z roko mencal boleče čelo; toda pogled, ki ga je poslal za svojim odhaja-; jočim bratom, ni oznanjal nič dobrega.
Prepogosto so ga suvali in tolkli nante noma, kakor da bi sedaj verjel, da bil to le nesrečen slučaj. Zatirani vmj povsod hudobne namene. Ker pa silo. rna ni mogel ničesar opraviti, je kakor vedno molčal, saj se je bil s časom iz. vrstno naučil, počakati priložnos i primernih sredstev, da se maščuje.
(Dalje.)
m
Umrl je pretečeno soboto, 13. t. m. r Tržiču č. g. Jernej Primožič, župnik v pokoju. Pokojni je bil rojen v Tržiču 10. avgusta 1846. V rna.šnika je bil posvečen" 31. julija 1871. Služboval jc v Polhovem Gradcu. Postojni, Košarii, na Gori nri Idriji, v Vrabčah in Gori-čah. Zadnja leta je preživel v pokoju v svojem rojstnem kraju. Odlikoval se je pokojni po svoji izvanredni, prijazni postrežljivosti. — Pogreb se je vršil v torek, 16. t. rn. ob deseti uri dopoldne. Svetila rriu večna luč!
Državna podpora. Notranje ministrstvo je v sporazumu s finančnim ministrstvom dovolilo 9000 K državne podpore posestnikom v oblinah Am-brus, Ajdovica, Dvor, Smuk, Zagradcc in Žužemberk, ki so trpeli leta 1911. škodo vsled suše.
Shod županov. Na belo nedeljo, dne 14. t. rn., se je vršil v Mariboru tečaj za župane, svetovalce iri odbornike. Predavali so: dr. Krek, dr. Pegan, dr. Korošec, dr. Lcskovar, Roškar in Pišek. Na tečaj so bili povabljeni tudi vsi drugi ukaželjni možje in mladeniči.
Duhovske izpremembe na Goriškem. Premeščen je č. g. kurat Valentin liatič iz Livka v Lom. V Livek pride za kurat a č. g. Anton Pisk, dosedaj prvi kaplan v Tolminu, č. g. Anton Ilu-tar, drugi kaplan v Tolminu, jc imenovan za prvega kaplana istotam.
Koroški romarji na Sv. Goro. Koroški Slovenci prirede letos dva romanska vlaka v Gorico. Romarji sc podajo na Sv. Goro. Prvi vlak pride v Gorico dne 20. t. m., drugi pa 27. t. m.
Liberalna »Glavna posojilnica«. Graško nadsodišče jc zavrnilo razsodbo ljubljanskega deželnega sodišča, ki jc razsodilo, da oni niso člani »Glavne posojilnice«, ki niso bili pri seji odbora sprejeli za Člane tako, kot pravila z i-htevajo ter se je izreklo, da so ti ne glede na pravila sprejeli člani pravi člani in torej odgovorni za poslovanje Glavne posojilnice. Sedaj bo govorilo najvišje sodišče!
Zabaven večer priredi v nedeljo, dne 21. aprila zvečer ob sedmi uri »Katoliško društvo za delavke« v veliki dvorani »Ljudskega doma«. Na sporedu so pevske in tamburaške točke ter velezanirniva prizora »D ve m a t c i i« in »K o čari c a Meta«. Vstopnice sc 6'
j dobe v predprodaji v društveni sobi, Ljudski dorri, II. nadstropje in pred predstavo pri blagajni. Velezanimiv spored bo brezdvoma napolnil dvorano Ljudskega doma.
Imenovanje. G. dr. Fr. Dolšak, zdravnik v Ljubljani, je imenovan za deželnega zdravstvenega tajnika.
f Profesor dr. Jakob Sket. Dne 11. aprila zjutraj je umrl po kratki bolezni c. kr. profesor, v pokoju in vladni svetnik dr. Jakob Sket. Pokojnik je bil dne 1. rnajnika leta 1860. rojen v Šmaru pri Jelšah na štajerskem. Po končanih študijah se jc udeležil leta 1877. kot poročnik vojske v Bosni. Pozneje je služboval v Celovcu. Bil je plodovit pisatelj, posebno za družbo sv. Mohorja. Dolgo vrsto let je deloval pokojnik tudi kot odbornik Družbe sv. Mohorja, po smrti gospoda Apiha je prevzel ravnateljstvo. Naj v miru počiva!
Kaznovan skrunilec svetega razpela. Pred par meseci je delavec Ernest Križaj v Solkanu pri Gorici med pre-klinjevanjem Boga in duhovščine vzel v roko sveto razpelo in Kristusu z nožem izvrtal oči. Še isti večer pa mu je stroj v mlinu odrezal prav isto roko, s katero je skrunil sveto razpolo. Ležal je nekaj časa v bolnišnici. Čakala ga jc za njegov zločin tudi kazen posvetne pravice, ki ga pa ne more zadeti, ker so ga preteklo soboto na cesti našli ubitega.
Zgorela sta dva kozolca in dva skednja veliko soboto zjutraj v Kamniku pri Prcserju. Škoda sc ceni okrog 4000 kron, ki jc deloma krita z zavarovalnino. Prihitele so na pomoč občinska brizgal na s Preserja in prostovoljni gasilni društvi iz Podpeči in Notranjih goric, katerim sc je zahvaliti, da so ni ogenj razširil naprej. Kako je nastal ogenj, se šc ne ve.
Na Zaplazu bo tretjo nedeljo po Veliki noči romarski shod. Vsem, ki so meseca marca darovali za zaplaško cerkev, najiskrenejša hvala! Marija povrni vsem! Ob shodu tretjo nedeljo sc bo za vse dobrotnike darovala sveta maša. — Henrik Povše, župnik.
Žalostna smrt. V celovški bolnici je umrla 32 let stara soproga krojaškega mojstra Terezija Fink, ki se je zastrupila, ker jc bilo njej in njeni družini odpovedano stanovanje. Dvanajst
nepreskrbljenih otrok žaluje po mru teri.
Pazite na otroke! Na Tezni pri Mariboru jc padel štiriletni otrok kurjača Franca Rajha v vrelo vodo in so tako opekel, da bo najbrže umrl. V Laškem trgu na Štajerskem je po nesreč-i ni okoliščini padel v VVeberjevi us-! njarni otrok gosp. Pirnat-Ulaga v vodo, vsled česar je drugi dan uato umrl.
Po trideseih leiih v ječo z ara ti i tatvine. Pred 30 leti je bilo v Št. Jurju na Dolenjskem iz vinogradnih k loti pokradeno več vina. Te tatvine so obdolžili Matijo Kosa iz Cemž. Ko Kos to izve, jo odkuri na Hrvaško. Dne 6. t. m. pa pride obiskat brata. Za ta posel je izvedelo orožništvo in ga odpeljalo. Kos pripoveduje, da je isto vino samo pil in da je bilo takrat več enakih tatov, za katere bo žc sodniji po, vedal.
Ubil -se jc v pijanosti v Zgornji Po-hanci, občina Sromlje na Štajerskem, posestnik Travnikar. Šel je nekoliko vinjen iz svojega vinograda proti domu. Pri tem je tako nesrečno padel čez neko pečino več metrov globoko, rla jo obležal na mostu mrtev.
Slana na debelo kakor sneg jc ležala zadnje dneve minolega tedna po ljubljanskem polju. Slana bo na cvetočem sadnem drevju gotovo pustila svo« je sledove.
Med igranjem je padel v uiorjc v Trstu šestletni deček strojevodje drž. j železnice Franc Pauletič in utonil.
Povozil se je. Voznik Martin Klanjšek je peljal težko obložen voz sodčkov za pivo iz Laškega trga proti Celju. Proti njemu se jc peljal voz, i" da bi sc mu izognil, jc skočil Klanjšek na tla. Pri tem je prišel pod kolesa, ki so mu šla čez nogo. Dobil je tako hude poškodbe, da je v celjski bolnišnici umrl.
Mrtvega so našli dne 10. t. m. 511ci-nega hlapca Jožefa Ferliča iz Spodnjega Veterna pri Križali na Gorenjskem, in sicer v viharni noči od torka do sK; de. ko je šel domov. Ne ve sc, ga jc 1» zadela kap, ali pa ga jc vrgel alkohol.
Požari. Minule velikonočne praznike jc gorelo na raznih krajih Špoa; nje Štajerske. Prvo je izbruhnil ogenj, v hlevu posestnika Franca Mastnaka
A
Račici pri Zidanem mostu, kt jo popolnoma uničil hlev in poleg stoječo hišo Ogenj je uničili tudi vse pridelke in Dohištvo. Škoda znaša okrog 4000 K, zavarovalnina pa 2000 K. — Dne 8. t. m jc nastal ogenj pri posestniku JožefuArnušu v liajdini pri Ptuju, ki je popolnoma uničil pod, hišo in druga gospodarska poslopja. Gašenje je bilo vsled vetra zelo otežkočeno. — V Zavrta pri Ptuju je nastal dne 8. t. m. proti 3. uri zjutraj ogenj pri posestniku Tomažu Murkoviču. Uničil je Murkoviču popolnoma gospodarska poslopja ln tudi hiša je bila v nevarnosti.
Nesreče pri streljanju. Povodom streljanja ob zadnjih velikonočnih praznikih se je vsled nepazljivosti pripetilo več nesreč. V Pečkah pri Slovenski Bistrici je devetletni Jožef Crepin-ko izgubil na levi roki dva prsta. — V Oselici pri Slovenski Bistrici je Francu Riliterju prestrelilo levo roko. — 221ctni infanterist Franc Krisper od 27. polka v Ljubljani je na Vildonu na Štajerskem streljal s staro puško. Ko je ho!el sprožiti, se je razletela cev in mu popolnoma raztrgala levo lice. Tudi oko jc izgubljeno. 201etni kočarjev sin Jožo Rozec v Št. Rupertu pri Celju je streljal z možnarjem. Možnar se ni hotel sprožili, lhv.ee ga je nato vzdignil, a možnar se mu je sprožil nepričakovano v roki. Dobil je na levi roki vo£ težkih poškodb. — V Ročinu na Goriškem po je pri streljanju ponesrečil mladenič Vlbcrt Gerbic, podomače Lipičev. — Pred nekaj leti se je na enak način ponesrečil mladenič Ivan Ipavec. Več previdnosti je treba!
Nesreča iz neprevidnosti. Dne 2. aprila je zapazil železniški čuvaj ne daleč od postaje Ricmanje ob progi mrvo truplo moškega, ki je imel na glavi globoko rano. Poklicana sodnij-ska komisija jo dognala, da jo to Peter Bassanese, poštni sprevodnik iz Kopra. Omenjeni je bil poklican v Pulj kot priča pri neki obravnavi in se je pripeljal z lastnim vozom iz Kopra do Ricmanj dne 1. aprila. Njegov šestnajstletni sin naj bi ga tu počakal, ker se je drugi dan nameraval povrniti in i vozom odpeljati v Koper. Povrnil se je z večernim vlakom ob 10. uri, kateri ^ pa ne ustavi v Ricmanjih. Da ne bi njegov sin zastonj čakal, skcril je iz vlaka ne daleč od postaje, a tako nesrečno, <la si jo razbil čelo in ostal na licu mosia mrtev. Prepeljali so ga 3. apvila v Koper. Zapušča vdovo s šestimi nedoraslimi otroci. Pokojnik jc bil b-ag značaj in ga vse pomiluje.
Vosi iz Amerike. Poročil se je v Uiebli, Golo., Anton Terglav z Anico ouster. Oba sta jiz Savinjske dolino na Sta:crskcm. — Ustrelil se je iz neznanega vzroka v Franklinu, Kan s., iiaietni Franc Vrhovnik. — Pri veliki CKsploziji dne 20. marca so sc v Okla-natni ponesrečili trije Slovenci: Fr. Martmčič, doma nekje pri Rakeku, ftnt.Majdi« iz Hrastnika in Tom. Ko-™t iz celjske okolico. — V rudniku £e"ogu, Ida., jo ubilo SOletncga Valen-
Oblaka, doma nekje na Gorenj-
skem. — V Hibingu je umrl rojak Jakob Majerle. — V Ely, Minn., je umrla Marija Prošnik, 18 let stara. Omožila se je preteklo leto. — V Clevelandu je umrla ga. Zakrajšek iz Notranjskega in stara 34 let. Zapušča štiri otroke v starosti 6 do 12 let. — V Puebli, Colo., jc umrl Josip Hrvat, 24 let star. — V Kansas City, Kana., je umrla ga. Katarina Glavinič, doma iz Predgrada pri Kočevju. — V Moon Runu, Pa., je umrla 221etna soproga Slovenca Antona Vehar.
Važno za dekleta. Na mlekarski šoli na Vrhniki se priredi poseben mlekarski tečaj za kmetiška dekleta. Učenke se bodo vežbale v izdelovanju masla, sira, ravnanju z mlekom, krmljenju živine in prašičev, v gospodinjstvu itd., sploh v vsem v toliko, da bodo lahko same vodile majhne mlekarne. Tečaj traja tri mesece in se bode začel 1. maja t. 1. Prošnje je vlagati takoj na deželni odbor. Sedaj je še nekaj mest za oddati.
Na lep način je počastil spomin svoje dne 29. marca umrle soproge kamnoseški pomočnik Fran Kokelj v Ljubljani. Te dni ji je namreč postavil na grob pri Sv. Križu lep spomenik v obliki piramide, ki ga je izvršil popolnoma sam.
Listnica uredništva. Gosp. Fran Suhadolnik v Borovnici : Radi Vam potrjujemo, da niste pisali dopisa »Iz Borovnice« v 8. številki letošnjega »Domoljuba.«.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 V2°/o brez kakega odbitka.
Uradne ure U 8. M Is l. popise.
le? iiaserat!
a ct r~? >ca csi c^TSEa a Eš7E3 cEs ca euj a cj n
jj tor&fif&is iisiisios ||j
g Kat. politično društvo za škofjeloški okraj ima redni občni zbor na sv. Jurija dan, 24. aprila, ob pol 11. uri dopoldne v »Društvenem domu« v Škofji Loki. K obilni udeležbi vabi odbor.
g Iz Tržiča. Dne 13. aprila t. 1. je umrl pri nas č. gospod Jernej Primožič, župnik v pokoju. Rojen je bil v Tržiču leta 1846., v mašnika posvečen leta 1871. Služboval ie na več krajih, na
Vrabčah kot župnik 16 let, v Goričah 11 let, zadnja tri leta pa je preživel v pokoju v svojem rojstnem kraju. Bil je mož, prod svetom sicer malo znan, a tem ljubši Bogu. Ne vemo, kako bi dostojno proslavili njegov spomin, tako izredne čednosti so ga dičile. Najlepši spomenik si je pač sam izklesal v srcih svojih nekdanjih faranov. Pobožen, ljubezniv, skfomen, delaven do zadnjega vzdiha, pravi junak v prenašanju 121ctne bolezni, skratka biserno čist značaj: kaj čuda, če ga je vse ljubilo? Bog ga je sedaj rešil dolgega trpljenja in njegova dela so šla za njim. Vsem pa, ki žalujejo ob njegovem grobu, bodi njegov zgled bodrilo k posnemanju njegovih čednosti. Bodi mu rodna žemljica lahka!
Iz Kovorja. V naši občini je bil izvoljen je zažupana Janez Zupan, posestnik v Kovorju, podomače Padar, odločen pristaš S. L. S.
g Iz št. Vida nad Ljubljano. Naša velika nova šola nima lastnega svojega harmonija, ka ga pa nujno potrebuje za poduk v petja. Zato bo prihodnjo nedeljo predstava, ki jo prirede naši šolski otroci pod vodstvom učitelj-stva. Kdor hoče s svojo udeležbo otrokom napraviti veselje, pa tudi sam užiti nekaj nedolžnega veselja, naj v nedeljo popoldne pride v telovadnico Orla. Preplačila pri vstopnini se hvaležno sprejemajo, ker se bo z dohodki te prireditve nabavil nov šolski harmonij. — Nanašišoli bodo odslej do konca šolskega leta razejri .gospoda nadučitelja podučeval<i-same(g,ospodič-ne učiteljice, ker sla učitelja gospoda Kump in Jeločnilc odšla na trimesečen risarski tečaj v Ljubljano. — Dva-mesečnipodučni tečaj za mizarske mojstre na tukajšnji šoli se je zaključil preteklo nedeljo. Pod vodstvom strokovnih učiteljev iz Ljubljane so se namreč mizarji učili delati proračune, stroškovnike in drugo potrebno pri svoji obrti. Tečaj je s primernim nagovorom zaključil ravnatelj obrtno pospeševalnega urada gospod ing. Remec, nakar sta se zahvalila domači župan in načelnik mizarske zadruge.
g Iz brdske okolice. Lukovške občine odbor je 3edaj sestavljen iz osmih pristnih naprednjakov. Koliko je tem mogotcem za občinski blagor, so precej pokazali. Mislijo sedaj delati vodovod, katerega naj bi plačevala občina. Vodovod bi imeli pa samo štirje ali pet posestnikov. Nad 95 odstotkov občanov bi pa bilo po tej naredbi brez vode. Toda tako ne bo šlo! Par lukovških liberalcev naj bi imelo svoj vodovod, ko ima že vsak svoj vodnjak in dosti vode! Druge vasi pa naj bi samo plačevale! Ne boš, Jaka! Še eno vprašanje na gospoda župana! Vsak župan je imel še do sedaj občinsko tablo obešeno kje na vidnemkraju. Zakaj pa jo imate Vi tako skrito, menda kar samo za svojo prijatelje? — A. S. Podgradiški.
g črnučo, V nedeljo je bila naša dvorana zopet polna. Gospod urednik K a 1 a n ie imeil zanimivo in temeljito
71

predavanje o alkoholu. Svoje dokazovanje je potrjeval s slikami. Marsikdo jo iele sedaj spoznal, kako hudoben je alkohol, kako strašno je njegovo delo — največji škodljivec in uničevalec človeške sreče! Prodani grunti, bera-ška palica, gorje in solze v družini, zanemarjeni otroci, zapeljana, podivjana mladina, prepiri, pretepi in uboji, ječa, bolnišnica in norišnica, prezgodnji grob in največkrat pekel — to je strašno delo krutega, neusmiljenega alkohola! — Pa se nam dela tako sladkega, nedolžnega. Ne boš nas več sieparil, pošast, sedaj te poznamo. Zato smo vsi ■navzoči sklenili neizprosen boj temu sovragu. Nekateri so se že, drugi se bo-bo prihodnjo nedeljo vpisali v to sveto vojsko. Naprej mladina, zakaj, ti si naš up — stare in slabe pustimo, naprej zlasti vi, pogumni mladeniči in brhka dekleta, naprej v sveto vojsko do vesele zmage nad najhujšim sovražnikom! S tem bomo najlepše poplačali nema.li trud gospoda predavatelja. Bog vas živi in blagoslovi Vaše zares misijonsko delo v naši deželi!
K Sv. duh pri Stari Loki. Ponesrečen ropa r s ki 11 a p a d. V gradu Ehrenau (last Otona pl. Detela) je za oskrbnika Oiletni Franc Debeljak, podomače Mružev France. Ker jc za en č. s čisto sam v gradu, je to priliko porabil neki dozdaj še nepoznan tujec. V petek, to je 12. t. m. zvečer pride France kot navadno od čela, si pripravi nekaj večerje, nakar začuje trkanje na vrata. Misjpčv da je prišla njegova hči, gre odpret, a v tistem hipu jjlanc nek lopov z nožem nanj z besedami v nemškem jeziku: »Tvoje življenje sem!« France se umakne v sobo, ta za njim, tu Franceta pobije na tla in vbije luč. Toda France, dasi že 64 let star, ni izgubil zavesti. Ko lopov prižge užigali-co, misleč, da ima zadosti in hoteč pograbiti malo sekiro v bližini, skoči France kvišku, zagrabi na mizi svoj žepni nož in večkrat sune proti napadalcu. Bila je borba za življenje in smrt. Med tem se France spravi do vrat, skoči ven in leti do sosedov. Seveda jo od kuril tudi lopov, vedoč, da v pesteh razjarjenih mož ne bi bilo dobro biti. France je dobil več udarcev na glavo in si prerezal roko, ko je zagrabil za nož, namenjen njemu v glavo. Razbila sta uro in luč. Orožništvo je bilo takoj obveščeno. Napadalec je bil zvečer še v tukajšnji gostilni ter se je jako zanimal za okolico in grad, kupil tudi svečo, da bi nemoteno opravil vizite v grajskih sobah. Zgubil je tudi čepico. Ua bi se le posrečilo najti lopova!
g Dob. Dne 2. aprila se jc v Krtini delila podpora našim živinorejcem. Tudi mi se pridružujemo dopisniku iz Ihana v zadnji »Domoljubovi« številki. Edino S. L. S. ima srce za kmeta in resno voljo, da mu pomaga do pravega napredka. Kdaj so se v dobi liberalnega gospodarstva delile take podpore! — Naše društvo vabi svoje prijatelje k prireditvi, ki bo dne 21. aprila popoldne po službi božii Dri Milaiznovih. 81
g Dob. Da imajo liberalci »srce« za ljudstvo, kdo je o tem še dvomi . Tudi pri nas so pokazali, da imajo lep kos velikega liberalnega srca. V svoji znani ljubezni do bližnjega so bili nas dobri gospod Kuhar, zemljiški posestnik, vpokojeni učitelj in občinski svetovalec v eni zadnjih sej strašno zoper to, da dobska občina prispeva majhen donesek za organistovo in ccrkveniko-vo plačo. Že (ako je pri nas organisto-va plača prav malo sijajna; g. Kuhar bi mu v svoji ljubezni rad še to odje-del in to celo svojemu stanovskemu tovarišu! To je menda premalo napredno, da bi človek dobival za svoj trud še plačo. Zato pričakujemo, da se bo g. Kuhar v svoji znani ljubezni do kmečkega ljudstva odpovedal tudi svoji pokojnini, zlasti ker mu jo plačuje klerikalna kranjska dežela. Kadar se to zgodi, se bom zopet oglasil.
—	Opazovalec.
g Iz Št. Vida na.1 Ljubljano. Prejeli smo naslednji popravek: Ni res, da bi storil brat Robert Kenda, suplent na ljubljanski realki, veliko boljše, ko bi se učil in pripravljal za profesorsko izkušnjo, kajti res je, da je profesorski izpit za srednje šole iz zgodovine in zemljepisja s slovenskim in nemškim učnim jezikom uspešno napravil že pred več nego 3 leti — Z odličnim spoštovanjem Robert Kenda, namestili re-alčni in gimnazijski učitelj. — Ljubljana, dne 13. aprila 1912.
g Iz Št. Vida nad Ljubljano. Nogo si je zlomila na Poljanah v ponedeljek posestnica Apolonija Tome. Padla je iz hleva v takozvan »trahtar« za seno. Prepeljali so jo v bolnico v Ljubljani.
—	Umrla je v soboto, 13. marca, pri svojem bratu Jožefu, župniku v Po-virju na Notranjskem, gospa Marija Zakotnik, roj. Novak, v starosti 69 let. Pokojnica je bila rojena v nekdanji Vojdovi hiši v Št. Vidu. Bila je vsled svoje ljubeznjivosti povsod priljubljena ter slovela še za časa župnika Blaža Potočnika na šentvidskem koru kot izvrstna sopranistinja. Pokopali so jo v ponedeljek v Povirju. Naj počiva v miru blaga žena! Ostalim naše globoko sožalje
aapr^aanaDnaannnt-jn
o
n
nsuace
D
mannaacmaaannmS
d Iz Ambrusa. V četrtek dne 11. t. m. se je konstituiral naš občinski odbor. Županom je bil izvoljen Jakob Mu-hič iz Ambrusa. Svetovalcem pa Anton Hrovat, Anton Vidmar, Janez Hočevar, Janez Kenik, Janez Za vodnik in Franc Papež. Razume se, da so vsi zvesti pristaši S. L. S. Tako smo po dolgotrajnem boju prišli do občinskega odboja in starešinstva, ki nima med seboj mož, ki imajo vse za čisto resnico, kar jim kak liberalec natvezi in krog katerih bi se smukali liberalni Puclii — Živela S. L. S.l	'
d Iz Adlešič. 11. aprila. Ker mi iit)C, ralni dopisun v »Slovenskem Domu« še ne da miru in me zopet pobalinsko napada, naj mu bo tole v odgovor! Zdaj me je napadal v dopisu iz Gribelj* Seveda ni nikdo tako nespameten, da bi mislil, da je to pisal kak GribijC(. Mi dobro znamo, da je fabrika za tako; neumne in lažnjive dopise pri nas ju tudi vemo, kateri so ti fabrikanti. uijc. ralni mazač tega dopisa pravi, da »sem tako daleč padel in se upam stanovskega tovariša župnika Rometa, p0 »Domoljubu« črniti, samo da sebo lopo-ga delam in da ne bi prišel v nemi-losi«. Nesramni lažnik! Kdaj sem jaz svojega soseda g. župnika Rometa kje črnil? 25 let sva soseda in si zmrroiu dobra. Da bi ga pa kdaj črnil, nisem: imel nikdar vzroka. Pa bi tudi ne bilo lepo od mene, vsaj je 11 let stareji od mene. Če sem pa jaz v svojih dopisih omenja), kako so volili Gribeljci i« kako so se nedostojno obnašali v naši fari, torej v tuji občini, s tem venda« nisem črnil g. župnika Rometa, vsaj on. ni na tem prav nič kriv, pač pa kdo drugi. Vsaj so Gribeljci pri predzadnji volitvi 18. oktobra 1910 vse drugače volili, namreč 59 s S. L. S. in samo 4' liberalca Gangla. Da so pa zdaj druga-či, vemo kdo je kriv. Sicer pa se uliši, da nekateri že obžalujejo, da so .s« dali zapeljati. Saj je tudi med njimi šo več poštenih mož. In potem pravi, da sebe lepega delam, da ne bi prišel v ac-. milost. S čim bi sebe lepega delal, no vem. Pač pa sem očitno pohvalil svojo župljane, da so po veliki večini ■/. menoj edini, poslušajo moj glas in volijo pri vsakih volitvah s S. L. S. Spomh njam. med drugim šc posebno na lan-, ske ohOinske volitve. S kako ogromna večino je takrat zmagala naša stranka! Takim poštenim, zanesljivim in s ano-i vitnim možem-volilcem res vsa. čast. Te sem lepe delal in hvalil, sebe pai nikdar. Potem pa je liberalni mazač še zapisal »pfuj, lastna hvala«! Pftij jo nemška beseda, a slovensko se prav? pa: fej te bodi, liberalni dopisun in lažnik! In take poštene župljane moje iti volilce imenuje dopisnikar v omenjenem grdem dopisu »backe«! Potem prt piše še o »biču«, češ, da smo si t-ra mi prisvojili, a da je njihov, lo je liberalcev. No biča vam pač nismo vzeli, kcil ga prav nič ne potrebuje naša stranka in bi bil nam le v sramoto, le pridržito si ga, da boste ž njim vihteli po nas, kadar dobite oblast, kakor pišete. Mis-> lim pa, da boste morali še dolgo čakati, predno pridete do te oblasti. Dobro pa, da vže naprej vemo, kako se mislita' vesti proti nam. Toraj z bičem preti liberalna stranka naši stranki! Nekateri res, da rabijo že zdaj bič ali kaj takega. pa kar po glavah, celo do krvi. l'o je liberalna omika! In kaj še pravijo?! Da je treba farovže zabiti. No kaj takega pa do zdaj menda še niso zahtevah liberalci, ampak anarhisti. Vidi pa s° iz lega, kako si želijo portugalskih razmer. In pa še kako pobožno znajo pisati liberalni mazači! Pišejo daljen »I>og je stvarnik neba in zemlje, kmet
stvarnik kruha«. Da bi bil kmet Stvarnik«, tega pa še nismo slišali in »®Jcli Kmet nam res preskrbuje hra-o in kruli, za kar mu moramo biti h- - 'ožni, a stvarnik pa vendarle ni, to ie edinole Bog, ker se pravi ustvariti , nii( kaj narediti, kar more edinole Pog iu ta liberalni mazač, ki je imenoval malo preje moje župljane, ki so vsi kmetje, »backe«, jih imenuje tu stvarnike«. Takih protislovij je zmožna gamo kaka neumna liberalna pa-3t	Ivan Šašelj.
d Janče. Samo žalostne novice iniam sporočati. Franc Marolt, posestnika sin iz Vnanjarjev, si jo pri na-pravljanju drv zlomil nogo. Isti dan, Ko so tega pripeljali iz bolnišnice, peljali so drugega v Ljubljano, namreč Marka Jeranta, posestnika iz Gabrinja, lu si jc tudi zlomil nogo. Splezal je namreč na visoko kostanjevo drevo iskat mladih golobov, pri tem se mu je zlomila veja, na kateri je stal in padel ;e 15 metrov globoko. — Dne 10. t. m. so našli mrtvega na postelji Antona Gotice, kočarja iz Gabrija. Prišel je zvečer pijan domov, se vlegel in se ni več prebudil. Bil je velik pijanec. Umoril ga je torej »geruš«. Ta žalostna smrt je zbudila v srcu marsikaterega pijanca trden sklep nikdar več .se ne vpijanili. Na enak način so našli tudi v sosedni fari Prežganje posestnika Malnarčka mrtvega. Podnevi je spil 15 frak oljno v šnopsa, zvečer se je vlegel na peč, kjer so ga našli zjutraj mrtvega. Ko bi gospodje, ki dovoljujejo prodajo žganja, živeli med ljudstvom i/i bi videli, koliko gorja napravlja ta pijača, bi gotovo nobenemu nc dovolili prodaje te peklenske pijače. Proč torej g čnopsom!
d Iz Prečne. Prav vesela in prijazna sc jc nam obetala letošnja zgodnja pomlad. Vreme je bilo ugodno tako, tla jo zgodaj začelo zeleneti. Po polju smo marsikje zapazili rženo klasje, tudi sad je se nam je prav bogato obetalo, v vinogradih je prav lepo kazalo. Ali sedaj se je kar naenkrat zaobrnilo, dne 10. in 12. aprila jc zapadel sneg, tako da je sadje in po vinogradih trte popolnoma uničil. — Pa upajmo, da bo Bog dal boljše, kakor mislimo! — Prav veselo je bilo slišati petje ptičev pomladanskega jutra, ko so veselo žvrgoleli vsak svojo pesem. Ali nek tič, ki se nc ustraši nobenega mraza, jc zopet 7. apel v »Slovenskem Domu«. Sedaj se je spravil s svojim rumenim »kljunom« nad na-šega gospoda župnika in <aplana, češ, da jih bosta dobila od liberalnih hujskačev, če bosta prihodnjič še agitirala. Pa kdo je bolj agi tiral kakor dotični dopisnik sam? Zato mu Pa mi povemo, če bo on še agitiral, ne no dobil samo po tistih delih života, so hrbet neha, ampak tudi po hrbtu. vid Raka. Tu so so že v jeseni 1. 1. vršile občinsko volitve. Liberalci so so Pritožili, pa to pot jim ni šlo tako kot si mislili. Računali so z gotovostjo, ua pri drugi volitvi mogotče spravijo neka,j mož v odbor. Vsled pravilnega Postopanja od naše strani pri zadnji
•
volitvi je c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem pritožbo zavrnilo in izvolitev potrdilo. Sedaj so liberalci za eno bla-mažo bogatejši. Dne 26. marca je bila volitev občinskega starešinstva. Za župana je bil izvoljen zopet prejšnji župan Fr. Šiška, ki je jako marljiv in razumen mož ter vestno in natančno skrbi za občino. Za svetovalce so izvoljeni sami možje S. L. S. Vsa čast zavednim volilcem in vsem tistim, ki so pripomogli do zmage. Liberalci sc jezijo nad tukajšnjima gospodoma Bonom in Drnovškom, češ, da sta omenjena dva kriva poraza liberalne stranko, ker sta z nami volila. Gg. Bon in Drnovšek sla zvesta somišljenika S. L. S. in ne bosta nikdar tulila v liberalni rog, izvoljena sta tudi za svetovalca. Iskreno zahvalo izrekamo gg. Bonu in Drnovšku, ker sta stala na naši strani, ne meneč se za liberalne prismodarije in tako pripomogla do lepega uspeha in sijajne zmage. Raka je in ostane vedno v rokah S. L. S. — Živio 1
d Št. Rupert. Občinske volit-v e bodo pri nas dne 2. maja in 3. maja. to je v četrtek in petek v začetku prihodnjega meseca se bode vidalo, koliko je še zanesljivih, odločnih katoliških ljudi v fari Št. Rupert, ki se ne dajo zbegati od laži in sleparij liberalcev. Zato kličemo še enkrat: Ža pošteno pravdo krščanske m i s 1 i vsi na delo, da bo zmaga proti liberalcem tem lepša in sijajnejša. Tu se ne gre za nobeno osebo, gre se za to ali zmaga poštenje in resnica ali pa laž in krivica. Želimo, da tako zopet pride potem mir in medsebojno spoštovanje. Možje, žene, dekleta, mladeniči, z omahljivostjo proč in na delo!
št. Rupert. Liberalci sedaj lažejo, da bode Bukovec župan. Strašno se tega človeka liberalci boje. Bukovec pa jc že liberalcem davno obrnil hrbet — pozna jih pa do dna duše: zato jc tudi rekel v obraz liberalcu: Jaz še župan biti nočem, ker se bojim, da bi se mi pri liberalcih um pomračil. Na te besede pa je tisti sin liberalnega očeta in »umnega« katoliškega liberalca kar pobledel in umolknil. Če torej liberalci lažejo o Bukovcu, da bode župan, sebi samim lažejo. Naša katoliška stranka hoče samo zmagati, župana bodo pa ti najboljši možje cele fare že med seboj našli. Kaj pa imajo liberalci? Ali nc govore sami liberalci med-seboj: Saj bi jaz žc tudi prestopil, pa me jo sram, sram mc je, ker nimamo skoro n«Č mož med seboj. Prav imajo! Liberalci goljufajo celo deželo in tudi državo, zakaj bi našega kmeta ne?
d št. Janž na Dolenjskem. Ganljiv pogled je bil velikonočno nedeljo zjutraj na 19 Orlov, ko so stopali v procesiji prod sv. Rešnjim Telesom. Nasprotniki Sokoli so neljubo gledali te rdeče vrste. Tudi nekaj precl Rcpovžc-vo gostilno zbranih liberalnih »napredni ako v« je pokazalo svojo nekatoliško oliko s tem, da se niso niti pred Najsvetejšim odkrili. Ravno tako tudi med službo božjo pri cerkvenih vratih cigarete kadijo in še drugo surovosti uga- i
njajo. Radovedni smo, kdaj preprečijo to poklicani organi ter odstranijo zaničevanje ter motenje vere med službo božj o, ki se skoraj vsako nedeljo m praznik vrši v spremstvu nekega So-količka pod korom.
d š!. Janž. Cvetno nedeljo je dekliška zveza priredila žaloigro »Mater Dolorosa«. Igra se je ob ogromni udeležbi jako dobro obnesla. Ker je to liberalce, zlasti pa Sokole peklo, so si zadnji v tolažbo okrog prizorišča z rogom trobili in z »živio« klici razsajali zato, da bi igralce in ljudstvo motili. Starosta Ivo Majcen naj poprej svoje So-kolčke olike nauči, posebno pa svojega vajenca, da ne bode Orlom brez povoda priimke dajal, preden bo potom »Slovenskega Doma« gospoda župnika pozival v poslavljanje konjedirca varstvo svojega psa in slabo postreže-nili konjev. Na ostalo domišljijo še no odgovarjamo ne, ker smo prepričani, da vse izvira od tukajšnjega liberalnega učiteljstva, ki jih še ljudstvo ne mara videti pri naših predstavah, posebno ne, ker se na vsaki liberalni veselici kot prvi vsiljujejo. Učiteljstvo pa nikakor ne more ovreči, da "je v katoliški veri popolnoma mlačno, saj jih je redko videti v cerkvi. Tudi šolska Ančka se je izrazila, da ne pojde več k sveti maši in k pridigi, ker se nji baje preveč vest z leče sprašuje. — Zato ne moremo imeti zaupanja v tako učitelje, ki bi imeli biti šolskim otrokom v zgled, kar pa sedaj niso!
d Iz Tržišča na Dolenjskem. Hudo je »pekel sokolskega kpiovodfe;'zadnji dopis v Domoljubu. Rehtačil je,"še pri-dušal in stresal svojo onemoglo jezo na popolnoma nedolžne ženske. Resnica ga je zbodla v oči in zaprisegel je klerikalcem maščevanje. In glej! V zadnjem »Svinjskem domu« so zavekale liberalne »sove« in sc obregnile v naše Orle, ki so na velikonočno nedeljo prvič javno nastopili. Liberalne »sove« so v skrbeh, kako bodo Orli zmogli stroške za kroje; povemo jim na uho, da so Že plačani. Pač pa bodo težko liberalne' »sove«, če se bodo sploh vgnezdile, zmogle stroške svojih uniform, ker bodo poleg velikih stroškov za svoja dolga grla morali plačevati še za svojo nezakonske otroke, katerih imajo v svojih vrstah lepo število. Pa tudi kar je naprednih gospodarjev pri »sovah« jim bode trda predla, ker niso kot gospodarji preveč na glasu, nekaj takih mož niti župni-kove bere ni zmoglo, temveč so jo ostali na dolgu. Zato naj »sove« le pazijo, da sebe dobro podpro, ker gre njim samim trda za gnezdo. Ker g. Prijatelj noče za »sove« nesti svoje kože v stroj, so se baje obrnili na gospoda Šerceljna v Pi-jovcah, da bi jim dal na razpolago živinski hlev, pa tudi g. Šercelj jim no gre na roko. Zato naj »sove« pazijo, da v tem hudem mrazu v že zvaljenih jajcih ne zmrznejo.
d Semič. Zgradba nove železnice napreduje. Sicer zunaj na prostem še ni mnogo videti. Pri predoru se pa že. precej pozna. Od severa od Prelogov sem je izvrtanega že nad deset metrov.
od juga pa nekaj manj. Hitreje bo šlo delo od rok, kadar bodo začeli delati mine s stroji. Do tega časa pa bo na jugu trajalo še kaka 2 meseca. Stroje bo namreč gonil stisnjen zrak. Tega bodo napeljali iz Prelogov, kjer je glavna hiša za stroje, po ceveh čez Semiško goro in tu bo s pritiskom 6 atmosfer gonil stroje. Uporabljali ga bodo tudi za ventilacijo. — Dela se vsak dan, ob delavnikih in nedeljah, v dveh oddelkih (šil.tih) po 8 ur, vmes pa je 8 ur za zračenje predora. — Izvedeli smo še za en nov vzrok, zakaj se je delo zapoznil.i. Tvrdka Biedermann se je pogajala z domačimi vozniki, da bi prevzeli vožnjo. Ti pa so stavili tako visoke pogoje, da bi tvrdka imela že vnaprej izgubo. Zato je podjetnik sklenil pogodbo z nekim Judom z Moravske, ker je stavil ta bolj krščanske pogoje. Domačini bodo pa ob lep zaslužek prišli. Vse, kar je prav! Domačimi, zapomnite si to! — Iineli smo dva dni hudo slano, kar se bo gotovo občutno poznalo v vinogradih.
D □
a
D
□
o
□ > tcž czižz.3 >~ t. d i^t	k.	h
n Iz Idrije. Tretjo nedeljo po Veliki noči praznuje Katoliška delavska družba bolj slovesno svoj društveni praznik. Varstvo sv. Jožefa je tudi zanjo povod, da se spominja njega — vzor-deIa,vca. Kakor navadno, bo imela družba pri sv. Antonu ob pol 8. uri sv. mašo z nagovorom. Moški zbor Kat del. družbe bode pel med daritvijo in na večer bode v Didičevi dvorani Finž-garjeva igra »Divji lovec«. Ker zadnjič radi navala par sto ljudi ni moglo dobiti prostora, se sedaj nalašč za te še ponovi. Člani kakor tudi prijatelji naše družbe se vabijo k udeležbi zjutraj in na večer. — Jašek »Marije Terezije« so do tal podrli. Le še orjaški dimnik žalostno stoji in čaka, da še njega odpravijo. Leta 1738. je bil napravljen, služil je torej 171 let. A ker je bil le z močnimi hlodi napravljen in kar 300 metrov globoko v zemljo, ter se hrib, ki je precej izkopan, zelo useda, se je les na nekaterih krajih udal in odprtina je mesto naravnost navpična postala nekolik o kriva, da se je voz zadeval ob to sedaj ob ono stran, ko jc vozil na površje ali se spuščal v globino. Baditcga je ministrstvo odredilo, da naj se odpravi vsa naprava in jašek zasuje. Lansko leto so jašek cesarja Josipa II. nanovo s cementom obdali in letos moderno železno dvigalo napravili; zato bode lahko on sprejel še ono, kar je dosedaj nudil stari »šaht«. — Te dni se je podrla tudi stara erarična hiša na starem šolskem trgu, katero je rudnik prepustil gozdnemu oskrbništvu, odkar se je to ločilo od rudarske direkcije in se priklopilo leta 1872. dirckciji v Gorici. Stavba je bila zelo stara, morda okoli 300 let, in ni več zadoščala sedanjim potrebam. Na istem prostoru so
Ti
zgradi nova stavba, ki bo služila istemu namenu.
n Žiri. Naša abstinenčna gostilna deluje že dolgo časa v splošno zado-voljnost in je tako podala dokaz, da moremo tudi Zirovci shajati brez opojnih pijač: vina, piva in žganja. Prav potrebni smo bili abstinenčne gostilne; prej so morali ljudje iskati zajterka po gostilnah, in hočeš nočeš si zazval z jedjo že zjutraj kozarec vina, piva, kar je obžalovanja vredna in škodljiva razvada. V abstinenčni gostilni se ne bo ne tebi ne drugim čudno zdelo, če ne bo pri jedi opojne pijače. Zlasti glede otrok, ki morajo vsled zelo oddaljenih krajev ob prejemu sv. zakramentov v Žireh zajterkovati, si človek oddahne, ko jih vidi, da gredo zjutraj v absti-nenčno gostilno, ker so s tem obvarovani marsičesa, kar še ni za take ljudi. Abstinenčno gostilno imamo, rabimo pa šo mnogo, mnogo dobrih in zvestih abstinentov.
n Gouki liberalci, to so vam tiči Na dan izvolitve novega župana pride deputacija goških liberalcev k novemu županu Ivanu Mislej ter mu čestitajo k županski časti. Med drugim se tudi drznejo trditi, da so bili oni vedno za to, da bi bil on goški župan. Nesramna hinavščina! Ako ne veste več, koliko glasov je Ivan Mislej od liberalcev dobil, vam tukaj povemo, da niti enega ne, iz česar se lahko sklepa, da ste bili vsi liberalci za to, da Ivan Mislej še odbornik ne bi bil, kaj še župan. E, Ivan Mislej je dobro razumel namen liberalne deputacije, vsled česar so se liberalci že isti večer prepričali, da je to grozdje prekislo. Kaj takšnega so le liberalci zmožni.
n Na Gočah bode v nedeljo, dne 21. aprila ob 3. uri popoldne občni zbor pevskega društva »Nanos«. Ta občni zbor bode velevažen, ker se bodo pravila tako preuredila, da se bode poleg petja gojila v večji meri tudi druga izobrazba. Na občnem zboru govoril bode Gočanom že dobro znani g. Jež, ju-rist iz Vipave. Ker je tako društvo na Gočah zelo potrebno, se vabijo vsi, kateri so za napredek in pravo izobrazbo, da se tega občnega zbora udeleže.
n Iz Spodnje Idrije. Na Veliko noč, na dan najsvetejšega praznika naše krščanske vere, kažejo tudi naši socialni demokratje, oziroma njih poglavarji že leto za letom svojo globoko vero. Ker se vrši procesija Vstajenja zgodaj zjutraj, razsvetlc vaščani in okoličani svoje hiše; nešteto lučic sveti v čast vstalemu Odrcšeniku, najrevnejši vaščan ali rudar se ne boji darovati nekaj krajcarjev za razsvetljavo v svojem stanovanju, da počasti svojega Zveličarja, samo m o k r a š k i k o n -sum jc v temi in spanju. Tej hiši menda še ni zveličanje došlo! Za Boga nimajo tam nobene luči, čeprav jih drugim prodajajo! Za denar ljudem vse prodamo — za B o g a zastonj nimamo v naši mokraški prodajalni nobene sveče. Kaj pravite deležniki mokraškega konsuma k temu? Ali Vam je prav to, ki tam kupujete?
Če radi vidite, da Je tako, potem ste si zelo enaki, če pa tega ne odobravate zakaj pa to trpite in take pogane pod^ pirate? Ko vsa župnija obhaja dan Vstajenja, praznik svetlobe — obhaja mokraški konsum prazni^ teme in spanja. Lahko se bodo ša konsum in njega prebivalci norčevali iz spodnjeidrijskih ljudi, dokler ne bo več krščanske zavednosti. Krščansko zavedni možje in žene pa bodo mokra-škemu konsumu drugače p o s v e i t i 1 i, kakor sveti ta svojemu Bogvt na dan Vstajenja. Spodnja Idrija, čas bi bilo, da tudi ti vstaneš, da te ne bo* do komandirali pogani I
n Goče. Občinske volitve so sedaj na Gočah končane s popolnim porazom liberalcev. Liberalci niso nobene občine tako ljuto naskočili, kakor Goče. Franjo Mercina je že dolgo pred volitvami napovedoval, da mora pasti go^ ška klerikalna trdnjava, vsled česar so bili vsi liberalni agitatorji alarmirani in napeli so vse sile, da bi to trdnjavo osvojili. Še tik pred volitvami je trdil Mercina, da gotovo zmagajo vsaj v dveh razredih, zato je pa bil pri skru-tiniju toliko bolj razočaran, ko je videl na lastne oči — bil je zaupnik liberalne stranko — cla so povsod pogoreli. Nasprotniki so vložili proti volitvi ugovor, a je bil zavrnjen, in na velikonočni ponedeljek se je vršila volitev starešinstva. Županom je izvoljen Ivan' Mislej, svetovalcem pa Bihard Ferjaiv. čič in Anton Vovk.
n Iz Koč pri Prestranku. Zadnji dopis v »Domoljubu« iz Matenjevasi je posebno liberalcem všeč, ko smo jih tako lepo fotografirali. Zacvilili so v. »Narodu«, da je bilo joj! Seveda je vsega kriv naš g. župnik. Ta jim je trn v peti, ker sc trudi za pošteno stvar med poštenim ljudstvom. Da bi pa ravno on' sam bil dopisnik »Domoljuba«, to se pa ne more zahtevati, saj So prismo-darije prestranskih liberalcev tako da-leč naokrog znane, da zamore še kdo drugi o njih pisati. Badovcden sem bil, kaj pravijo Kočani na »Narodove« čenče. Da je ves dopis sama laž in pre-tiranje, sem žc prej izvedel. Kar pa piše o razmerah v Kočah, je že vredno, da o tem seznanim bravce »Domoljuba«. Grozno je bil razžaljen dopisnik »Naroda«, ker ni on delil otrobov. V Ljubljani pa že vedo, komu se taka reč izroči, in Če kje, je ravno Vadnjal v Kočah pravilno in nepristransko v^e razdelil. Lc delajte račune, za koliko jc ljudi oslcparil, le imejte še dosti opraviti z otrobami, pa bodete imeli še dosti opraviti s sodnijo! — Dalje liberalce skrbi mlekarna! Nikar nc imejte preveč skrbi za nas! Mi smo s svojo mlekarno jako zadovoljni, posebno sedaj, ko smo nekaj sitnežev in šuntov-cev vun vrgli — in bomo zanaprej vsakega, ki bo le poizkušal po vašem pod-pihovalcu delati zgago v naši zadrugi. Občne zbore pa bomo imeli, kadar so bo nam prav zdelo — zato je občni zbor za 21. t. m, bil sklican samo v vaši naduti buči! — Načelnik mlekarne vani tudi ni povšeči. Ni čuda! Izvolili so ga
drugi, ki poznajo moža, da jc za to zmožen. Kaj mislite, da bodo izvolili tistega šuntovca, ki jo znabiti par trdnih kmetov spravil ob vse premoženje? Ivdor pa dela na to, da bi nekateri ustanovili svojo lastno mlekarno, in jih k temu še hujska, ta je ali tako neumen, da nc v6 kaj dela, ali pa tako zloben Kot hudoba, češ, čc sem jaz ob vse prišel, naj pridejo še drugi! Kako Štirimi' upravlja sodnijskim potom njemu izročena posestva, za to skrbi sodnija. Dopisnik naj raje bolj skrbi za Samcev užitek, da ne bodo imeli brez potrebe odvetniki lepih dohodkov. Tistih 404 K, čez katere je g. Kanale naredil prepoved, mu jih Krnel radevoljc pusti in privošči, da bi jih hodil vsaj toliko časa na pošto iskat, kakor je hodil medved gledat na trn, kdaj bo rodil. Tedaj bo dobil tudi tistih 20 kron, o katerih pravi, da jih jc koza zavekala, — pa jih dosedaj šo nobenemu ni bilo treba šteti. Koza se sedaj nahaja v Selcu. Vse kar sem izvedel v Kočah o dopisu v »Narodu« jc sklepati po vseh neumnostih, ki so stlačene v njem, da liodi en velik kozel za kozo.
n Ie Knežaka. Znano je, kako sramotno so pogoreli naši liberalci pri letošnjih občinskih volitvah. Poraz je liil tako hud, udarec tako strašan, da ga liberalci ne morejo preboleti. Zdaj si jc pa učitelj Čcsnik — vodja naše liberalne garde — izmislil nekaj drugega; da bi imel vsaj nekaj pristašev, jc ustanovil — »fajcrbor«. In ta naš > fajerber« je nastopil prvikrat pri velikonočni procesiji, seveda brez cerkvenega dovoljenja, ker boječo biti — tudi kristjani. Čudno je pa, da ljudje, ki nikdar cerkve od znotraj ne vidijo, ljudje, ki sovražijo vse, kar je s cerkvijo v zvezi, da vendar gredo k cerkvenim slovesnostim in tako slepim ljudem vržejo nekaj peska v oči. Prav ko pa storili, da so ostali — zunaj cerkve! — V ponedeljek so pa pripeljali svojo novo brizgalno. Žc v Št. Petru so jo »blagoslovili« z dvema sodčkoma piva. To jc bilo pijače potem doma, nazadnje pa pretep ob 3. zjutraj. Mi seveda proti požarni brambi kot taki nimamo nič, ker je povsod nujno potrebna, ampak tega ne moremo pripustiti, da bi se požarna bramba zlorabljala za liberalne namene, da bi se naša mladina navzela liberalnega duha in da hi se po liberalnih veselicah napeljevala k pijančevanju in zapravljivosti. Požarna bramba je Česniku — deveta briga, liberalizem pa — prva! On hoče iz mladih fantov dobiti pozneje zase — volivcev. — O g. Pircu, drugem učitelju in tudi »fajerberju«, bomo pa poročali, ko nas bode zapustil in se preselil kmalu drugam, da no bode tudi tam pustil tako lepih »spominov«, kakor pri nas. Menda se razumemo! —
Požarni brambi pa kličemo: Parado in liberalizem proč, pa bomo prijatelji!
n Iz Knežaka. Prihajale so nam že večkrat pritožbo glede pristranskega postopanja g. orožnika Krambergcrja. Gradiva sc je nabralo dovolj! če je klerikalec, ga naznani, čc jc liberalec, ga pardonira. Naše potrpežljivosti je konec. G. Kramberger naj bo liberalcc, kakršen hoče biti, ampak to naj zase obdrži; mi pa zahtevamo enako pra-vico za vse! Drugače bomo jasneje govorili!
n Iz Kilovč. Menda odkar izhajaš, moj dragi »Domoljub«, še ni bilo od nas dopisa v tebi. Smo res oddaljeni od sveta, toda tudi pri nas je zasejal hudobni duh slabo seme »Slovenskega Doma«. Pri volitvah so naši možje le preradi poslušali znanega Pavlina in volili z liberalno stranko. In tako smo razvpiti po svetu kot — hudi liberalci, pa smo le zapeljani. Zato imajo gospod župnik prav, ker nočejo potrditi liberalca za mežnarja. Liberalec naj gre k liberalcem za mežnarja. Možje, takih ljudi, kot so Pavlin, Ivane in Kovačev sin, ki imajo svinjski »Slovenski dom«, ki je bil zaradi hudodelstva motenja vere zaplenjen, ne poslušajte! Čas je že, da se tudi v Kilovčah zdani! — Ki-lovčan.
nač55BDEn5EE55Ean
j iz raznih kraf«. \\
□caaaaaaaaaaaaaciaa
Podbrdska Bača (Goriško). Gospodarski napredek. Pred nedolgim časom se je tukaj ustanovila mlekarska zadruga »Sirarna« s sedežem na Bači. Novosczidano lepo poslopje kaže veliko požrtvovalnost posestnikov ter tudi obeta dobro prihodnjost živinorejcem. Deželnemu odboru v Gorici sc vodstvo sirarne iskreno zahvaljuje za dovoljeno podporo. Obenem pa tudi naznanja vsem kupcem sira, t. j. trgovcem, gostilničarjem itd., da ima društvo (sirarna) na razpolago veliko množino že več meseccv starega sira. Ceno istemu pove vodstvo sirarno na Bači, pošta Podbrdo. Kupci! Obrnite se na domačo, zanesljivo dobro, pristno blago, gotovo Tiodete zadovoljni. — Vodstvo sirarne.

sr 01
0
NAPOVEDANE PRIREDITVE:
Kainnik. Ker je občinstvu zelo ugajala prva uprizoritev igre »Mati svetega veselja« ln so se slišale želje, naj se igra ponovi, zato so bo v nedeljo, 21. aprila, ob pol štirih v Kam-
niškem domu v drugič igrala. Čas je za okoličane ugoden, ker bodo lahko Se po dnevu do-ma; konec igre bo namreč pred C. uro.
Katol. slov. izobraževalno društvo za
šentpetersko posavje priredi v Šmartnem o. S. v nedeljo, dne 21. aprila t. '., popoldne ob štirih zanimivo predavanje. Predava tajnik šentpe-terskega prosvetnega društva Jožef Pire »O razvoju gledališča«. Vabimo posebno fante in dekleta, da se predavanja v velikem številu udeleže. Ob dveh popoldne iste nedelje jc sestanek šmartinskili Orlov. Pridite v velikem številu!
Iz Dobrniča. Slov. katol. izobraževalno društvo je uprizorilo zadnjo nedeljo novo dramatizirano igro »Jurij Kozjak«. Natančneje iz-pregovoiimo o njej prihodnjič. Ker je 21. t. m. celodnevno češčenje, se igra ponovi šele dne 28. t. m., t. j. Jurjcvo nedeljo. Toliko v vednost sosednim društvom.
Iz šinkovega Turna. Katol. slov. izobraževalno društvo priredi dne 21. in 28. aorila 1912 veselico s sledečim sporedom: 1. Petje. 2. »Dve materi«, igrokaz s petjem v štirih dejanjih. 3. »Čašica kave«, veseloigra v enem dejanju. Začetek popoldne ob 3. uri. Vstopnina navadna. Vse prijatelje poštene zabave vabi uljudno odbor. — Tudi fantje pripravljajo dve igri, in sicer »Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta« in »Kazen ne izostane«. Fantje, le naprej!
Boli. Srednja vas. V nedeljo, 21. t. mes., takoj po nauka priredi izobraževalno društvo predavanje o svati deželi, ki ga bodo pojašnje-vale velike sli' e s skioptikonom. Vstopnice 20 vin. Kdor hoče videti na lastne oči, kakšna je sveta dežela, naj ne zamudi priti pogledat,
POROČILA O PRIREDITVAH:
Vrhnika. Društvena prireditev dne 14. apr. sc je kar najlepše obnesla. Tako polne dvorane, kakor je bila to pot, morda še ni bilo, kar obstoji naš Društveni dom. Vstopnice ni bilo mogoče dobiti prav nobene več in občinstvo, dasi v taki gnječi, je bilo vendar kar očarano od posameznih točk sporeda. Pri dosedanjih prireditvah smo nad vse pogrešali petja, to pot pa je zapel društveni mešani žtiOV pod vodstvom g. učitelja Jovana štiri pesmi tako dovršeno, da se jc vse čudilo, kako se more povzpeli zbor v kratkem času na tako visoko stopinjo. Gotovo velika čast za zborovodjo in pevce! Finžgarjev »Divji lovec«, ki se je nato uprizoril, je dosegel popoln uspeh tudi na našem odru. Zlasti glavne vloge so bile rešene s čutom in ognjeni, kakor še nikdar ne. Ker je moralo mnogo ljudi vsled pomanjkanja prostora oditi, se vsa prireditev ponovi v nedeljo, 21. aprila. Najprisrčneje povabljeni vsi od blizu in daleč!
Z Jezice. »Mati svetega veselja« se je na belo nedeljo v Društvenem domu predstavljala ne brez solza in ne brez duševnega vžitka pri domačem ljudstvu, kakor tudi pri odlični gospodi, ki je predstavo posetila. Dekliške družbe opozarjamo na ponovitev velikonočne predstave. ki se vrši v nedeljo, dne 21. t. m., ob pol štirih popoldne. Vešče osebe sodijo, da vtis in uspeh uprizoritve na manjšem odru in s samo ženskimi vlogami ni dosti manjši od onega v Ljudskem domu v Ljubljani. Vsak se vrača iz gledališča z vzvišenimi čuti, iz katerih diha Velika noč. Bodi še omenjeno, da je bil po končani predstavi poklonjen g. svetniku Simonu Zupanu velik portret v spomin in v priznanje njegovih požrtvovalnih trudov in del pri Društvenem domu in društvenem življenju sploh. Sliko jo umetniško izvršil naS dični mojster g. Iv. Jebačin.
Postojna. Iz občnega zbora izobraževalnega društva posnamemo, da je imelo društvo v preteklem letu stroškov 554 K in G64 K dohodkov; preostanek 100 K je naložen v hranilnici. Prcčitalo se je 896 knjig in sta knjižničarja poleg tega še preuredila knjižnico. Kon-
ls$13Š8l'!© Ii ISOBe®i®l©^ Revmatiške, trganje, glavobol, zobobol? Ali ste si jih nakopali na prepihu vsled prehlajenja? Poizkusite vendar bol lajšajoči, zdravilni, krepilni Feller-jev fluid s z. „Elsafluid". Ta je res dober. To ni samo reklama! Dvanajstorica za poskušnjo 5 K franko. Izdeluje lekarnar Feller v Stubici. Elsatre IG (Hrvatsko).
cem marca se je društvo preselilo v novi prostor; s tem je storilo društvo velik korak naprej' ker ne bo treba pločevati stanarino, ki jo doslej zahtevala veliko žrtev. — Na cvetno nedeljo je igrala Bogomila igro »Junaške Blej-ke«; s prvim nastopom je lahko zadovoljna. Tudi novinke - igralke so sigurno nastopale; lepo je prednašala Bogomila pevske točke. Vabimo tem potom vsa zavedna postojnska dekleta in žene, gospodične in gospe, da pristopijo k Bogomili, ki ima ob ponedeljkih, sredah in petkih na razpolago društveno sobo, knjižnico in razen brezverskih vse slovenske Časopise. Ob nedeljah popoldne imajo prost vstop vsi Člani izobraževalnega društva. Tamburaški odsek Orlov je izvajal na velikonočni ponedeljek na novi maši g. Antona Albrehta v Orehku v lepo okrašeni lopi zlasti iz hrvaške »Tamburice« izbrane točke v splošno za-flovoljnost navzočih gostov.
Ogromen izseljenimi peni ponesrečil.
V ponedeljek ob 2. ponoči se je po-,topil ogromen izseljeniški parnik »Ti-tanic« dražbe White Star Linie, ki se fe zadel ob plavajoč ledenik. Na par-niku je bilo 2200 potnikov in 900 mož posadke. Rešili so samo 675 ljudi, večinoma žensk in otrok. Utonilo je 1500 oseb. Parnik je veljal 50 milijonov ter Je izključeno, da bi ga dvignili iz morskega dna. Painik je zapustil 10. aprila Soathampton na Angleškem. Slovencev najbrž ni bilo na tem parniku,
šmarnice. 18 Marijinih pesmi za mešani zbor, deloma z orglami, zložil p. Ilugolin Sattner, založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Drugi pomnoženi natis. Cena partituri 3 K, glasovi po 50 vinarjev. — V tej zbirki se nahajajoče Marijine pesmi je prištevati med najlepše, kar jih je zložil naš priljubljeni in sloviti p. Hugolin na čast preblnženi Devici Mariji. — Omenjeni napevi so bili izdani prvikrat leta 1904. ob priliki jubileja petdesetletnice pro-glašenja brezmadežnega spočetja, pa Bo bile kmalu razprodane. V novi izdani zbirki je pridejanih še 7 drugih Marijinih napevov. Vsi napevi so pravi biseri, ki jih je skladatelj vpletel v venec Marijinih pesmi. Najlepša in naj-krasnejša izmed teh pesmic je pa brezdvomno pesem št. 4.: »S cvetlicami To venčamo«, ki jo že marsikaterega poslušalca do solz ganila. — Oblika par-titure jc zelo prikupljiva in lična. Tisk naravnost krasen, papir izredno lep in rnočan. — Majnik, Marijin mesec, se bliža. Vse se trudi in med seboj tekmuje, da na najlepši način v tem mesecu nebeško Kraljico proslavi. Cerkveni pevski zbori bodo pa Marijo najlepše častili in proslavljali s tem, da bodo p. Hugolinove »Šmarnice«, ki se dobivajo v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani, marljivo gojili in proizvajali, posebno v majniku, kakor tudi pri vseh drugih prilikah Marijinega češčenja.
52
100 Praelndia organi je naslov zvezku, ki ga je izdal stolni regens chori g. Stanko Premrl, založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani, cena 3 K 80 vin., po pošti 20 vin. več. — Pre-ludije so daljše in krajše; nekatere so prikladne za vstop ali konec božje službe, večina služi za medigre. Pisane so večjidel na dva zistema, nekaj jih je za vajo pisanih na tri. Zastopani so vsi durovi tonovi načini do štirih križev in peterih C; razvidni so iz indeksa, ki sc nahaja na notranji strani ovitka. Pedal je po potrebi zaznamovan, frazi-ranje je označeno z loki. Menjava manualov je prepuščena igravcu in se ravna po forte in piano. Nekatere igre so homofonne, večina pa je tematična, a tudi v homofonnih je mnogo imitacije. — Glede notranje vrednosti omenim, da so igre delo zrelega mojstra, ki ničesar ne poizkuša, marveč kar zapiše, to velja. Dalje izjavljam, da so motivi jako plemeniti, postopi glasov samostojni, gladki, dosledni, kontra-punktika zmerno moderna. Vsaka igra prinese kaj novega, značilnega, v vseh veje bister, svež duh; čudim se bogati invenciji, ki je skoro neizčrpna. Zdi se, da čujem igrati samega mojstra, čegar fantazija na orglah je naravnost goro-stasna. — Igre bodo jako dobro služile v cerkvi, iz njih sc pa tudi vsakdo lahko uči dobre, zdrave kontrapunkti-ke. Slovenska cerkveno-glasbena literatura je pomnožena z odličnim delom, kakršnih je malo med nami. — Izdaja je priročna, ker ležeča, papir lep in trden, tisek izredno krasen, napak nobenih. Igre bodo šle po celem svetu, priporoča jih tehtna vsebina. — P. H. Sattner.

n
Drobfine
Zlata doba. Prejeli smo iz kmečkih rok sledeči dopis, ki ga priobčujemo ncizpremenjenega. — Največ gorja in uboštva in prepira povzroča alkohol, posebno žganje. Kakšni so nasledki! Pijanec sedi celo dopoldne, tudi celi dan, da, celo po dva dni pri žganju, katerega vliva v svoje nenasitno grlo, dokler se ne začne opotekati in preizkušali svojo glavo ob zid ali ob kamen, kamor prileti. Poglejmo žganjarja pri »šnopsu«, kako kvanta, nobena beseda mu ni pregrda in preostudna. Pohujšuje male otročiče, druge in svoje, ako mu jih Bog d&. Iluduje se čez davke in slabe letine, posebno grdo čez duhovnike in čez trezno misleče ljudi, češ, da so skopuhi, ker ne dado za noben fra-kelj »šnopsa«. Stopimo v nedeljo v kako gostilno, videli bomo, koliko se zabavlja zoper Cerkev in njene naredbe. Z s »šnopsom« okajenimi možgani hoče pijanec vse preurediti. Po volji mu niso pridige, posebno če gospod s priž-mce svare zoper pijančevanje in liberalizem. Potem imajo v znani gostilni pn frakeljnu veliko besedo. Birt jim
pritrjuje in k zabavljanju še podpihu, je. Od prve maše pride opoldne ali zve, čer, da, celo drugi dan s kakim »šteni, peljnom« na čelu domov. — Kaj pa doma pri taki hiši, kjer je oče pijanec?, Kaj pa žena in otroci? Žena joka, otroci hodijo v nedeljo brez maše okoli, kei. nimajo potrebne obleke za v cerkev. Za molitev je kreg in kletev in zato tudi ni blagoslova pri hiši. Zato boj alkoholu, pooebno žganju! Želeti bj bilo, da bi poklicane oblasti poskrbela za govornike, da se povsod ustanova treznostni odseki in se ljudstvo tako zopet povrne nazaj k treznemu živ-, ljenju. Zakaj to je kuga za naše kraje. Naj bi to prepričanje se razširilo po, vsod po naši mili slovenski domovini. In tudi drugod, kjer prebivajo naši bratje, posebno v Ameriki. Kakor je čuti, tudi tam dela alkohol veliko gorja. Cenjeni bravci »Domoljuba«: vsi na delo zoper žganje! V vsaki župniji ustanavljajte ireznostne odseke. Začeti se mora že pri otrocih in fantih in dekletih! Pa tudi starši dajte svojim olročičem s tem lep zgled, da se zapišete v treznostni odsek. Somišljeniki na delo za treznostni odsek v vsaki župniji!
1156	sa
Iz proste roke prodam Kleptecn 'irre-(l|0 v. št. 46 in 88, k. občine Dobra pri (Iftetliki na Kranjskem, koja obstoja iz:
27 parcel rodovitnih njiv, 22 „ gozdov, stelnikov in pašnikov, 1 „ vinograda, 12 let stare nove trte, 3 „ vrtov ali sadovnjakov z primernimi poslopji.
Posestvo leži tik bodoče belokranjske železnične proge, nekoliko sežnjev od prostora, kjer bo stala bodoča mala postaja Dobravice, ter je dobre pol ure od mesta Metlika.
Več pove podpisani lastnik, pismeno ali ustmeno.
Dne 26. sušca 1912.
Joliet, ILL, Hme/iia.
uracacacacairsj! ^safrVjčacid1
| Za kratek čas ]jj
SMEŠNICE.
Po domačo razloženo. Urban: »Slišim praviti, da je Sirk zadel veliko srečko (los). Ali se to lahko zadene?« — Jernač: »To ti bor.) prav po domače razložil: Misli al, da greš za plugom in kadiš iz pipo, ki ima pokrov odprt. Nad tabo leti vrana in zadaj nekaj od sebe spusti. Ce bi tisti odpadek tebi ravuo v odprto pipo padel, bi bilo to ravno tako, kakor če bi zadel veliko srečko! Sedaj veš, knk« so to težko primeri!«
Usmiljen Človek. A.: »Moj prijatelj I.a-Sian no pusti nobenega reveža proč iti!« — B.: >,To jo res, ampak ga pusti toliko časa stati, da sam odide!«
Slab organist. Cerkveni ključar je v svoji oporoki volil organistu sto kron pod tem »o-
j0jem, da pri njegovi pogrebni maši ne bo
°rgl8prl zdravniku. Zdravnik pogleda v čakalnico in vpraša: »Kdo že najdalje čaka?« Krojač pa, kateremu je bil zdravnik dolžan, reče: »Jaz žo čakam od lanskega leta!«
Tovarna za sukno I. Marek
Liberce, Češko, dobavlja najlepSe, najcenejše in najtrpežnejše blago za površnike. Zahtevajte vzorce. 1057
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 10. aprila: 52, 64, 45, 85, 68. Dunaj, 13. aprila: 48, 66, 51, 61, 32.
Gradec, 13. aprila: 28, 77, 52, 42, 4.
Tržne cetMi
za 100 kg.
Ljubljana, 15. aprila 1912.
Deželni pridelki:
PSenica ....
R2 .....
Ajda.....
ječmen ....
Oves.....
Proso belo . . Proso rumeno . Koruza stnra Koruza nova . Leča . . . , . Grah .... Laneno seme GraSica .... DomaČa detelja . Gorenjska rvpa . Fižol Ribmčan . Fižol Prepeličar Fižol A\und» Ion Čebula . . . Krtmpir . . . Zelje sveže Zelje kislo brez soda . . . Repa sveža . . Repa kisla brez
soda Brinje..... Kumna ....
Orehi.....
Gobe suhe . • .
Jožice.....
2eiod.....
Smrekovi storži
Seno.....
Slama .... Stelja.....
Cena
ZlYlM, 111630
živa vaga:
Goveda pitana	.	.
I eleta težha .	.	.
Teleta mola .	,	.
Pr» šiči . . .	.	.
KoSiruni . .	.	.
Kuretnina in drugo:
Maslo kuhano od iv 260 — do . . . Maslo surovo od K 280 — do . . . S!an;nasveža(Speh) Slanina prekajena . Mast svinjska . .
Loi.......
jajca ioo komadov » išanci . , . . .
Golobi.....
Raca......
Gos ... . . .
Kclonlja!no hlago na debelo:
Ri2 Ranfjon od
K 28 — do . . . Kava Santos od
K 280 — . . . . Sladkor
Petrolej.....
Cena	
K	-v
01	
inO	. —
105	, —
134	—
104	
300	_
32(1	
I5H	—
108	—
174	—
04	—
7	—
1	70
—	60
2	70
e	
30	
207	_
VI	75
40 1	50
Gospodarska zveza v bjtifelšani.
Zaloga kave, riža, sladkorja itd.
Priporoča se trgovcem nn deželi.
Prodaja semenski fižol, ribenčan, prepeličar in mandalon.
Zaloga cementa umetnih gnojil in krmil.
HOJA STARA
ffkušnia ino uči. da moram za nogo kožo rabiti lo sieckenpterd llli|nn m!e6-0 milo Bergmunna & Co., ToSin ob atJ1* Komad po 80 vin. se dobiva povsod. 442/1J/13
Najprimernejša darila si more v»ak izbrati iz velikega, lepo ilustro-Vanega cenika, ki ga na željo radevolje ^"pošlje ljubljanska tvrdka H. Sutt-er> VBletrgovina z urami, zlatnino in
srebrnino.
Prebavila naj se varujejo, ker človeško telo nima organa, čigar še tako nepomembna motenja bi tako obsežno vplivala na vse organe in jim lahko povzročila najhujše nasledke. Varujejo se pa prebavila, če jim skušamo olajšati delovanje s tem, da zbujamo funkcije prebavil z lahko odvajajočim sredstvom. Tako sredstvo imamo v 40 letih predobro preizkušenem dr j a. Rose balzamu za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah.
Sprejmcn takoj «grc>fiflr 20 za
M&iKlll&affil mizarsko obrt.
Ježe? Veispr, mizar. Koroška Eeia 07
lisi	Pošta : Javornik.
V*
M'
Za vsako qospodinjstvo in za
vsako perilo Izbirno P ra "no: l kos 23 m Werncrjevega platna, z io fina Kakovost, 3 kosi rjuh prva kakovost, veiUost l4o 200 cm, vse skupaj ie za 25 K. — Franko po povzetju na v^ako postajo.
JAN VVERNER,
Dobruška 520 (Češko),
Ikaln.ca za platno in bombaževino. Nova pomladna in poletna zbirka vzorcev zastonj in franko	678
• B
Jablane, 1< o kosov od Iv 25 naprej, hruško, orehi, bros-kvo, domači kostanj, češnje, češpljO, marelico it4l., komad od K 1'— naprej. 200.000 komadov iepotllniii In drevored-nih dreves, komad od (>0 vin. naprej. 2 milijona različnih Iepotllniii grmov, 100 komadov K 15-—. 20 milijonov akaolj In gletiioij, za 1000 komadov od K 12—70. — 15 milijonov gozdnih 8'dlk: smrek, borov-cov hrastov itd.. 1000 kom. od K 8—20. Pasmona perutnina in nje jajca. tazani in n|ih iajcaza valjonje Na zahtevo Uustrovani ceno vnik zastonj.
Grofi Z ge BiMa
graščinska uprava
Giendlah pri Radgoni.
Zanesljivi možje
se ISčejo Stanujejo lahko v mtstn aH na deželi. Poklic laliko poljuben. Prevzeti fe razpoSllialnlca, ki jamči trajen, dober zaslužek Potrebujemo le zane-slilvih ljudi, vse drugo o-skrblmo sami. Reklama na naSe stroške. Strokovno znanie, kaDltal ali trgovina nI potrebna. Pojasnila zasloni Ponudbe pod F 2123 na anoneno pisarno
109
Wollzelle 9.
3 let o Jamsko

Naivcflja in najboljša tvrdka za Kclusa; šivalne stroje ter njihovo dele.
Najboljši Izvor
za koles, šivalno stroju, pne-umatiko in druge potrebščino. Janus koles s 3 letnim jamstvom od 93 K naprej, zunanja pneumatika (Man-tel) oa K 4*20, notranja pneumatika (Lultsfhlauch), pr-vekavosti.nesešili.odK 2*80, ccetilinske svetilke od K 2'—, od IC 1*20 ročni zvonci in dr-od 20 h. prvovrstne verižice od K 2*70, podali prvo vrsto od 1C 2-50, posta s prostim tekom (Freilauinabe) od K 12-50 naprej. Sedla, torbico, osi itd , za vso sisteme, umlj. covi v vseh merah itd., najcenoje Lastno poprave, zavod za ponikljanje Inemaj liranje. Pošilja vsak dan po pošti.
Zahtevajte cenik 1012 zastonj in poštnine prosto.
Dvozna tvrdka za kolesno obrt
Maks Skutezkg.
Dunaj I. 8tubenring 6.
Ikš" Le naravnost
od tovarniško razpo-šiljalnice
„SlfDET13"
Krnov štv. 42 favstr.Slejija)
kupite 2l>32
blago n moške in ženske obleke kakor tudi šlesko
platnino rrfbollie kakovosti po naltilillli tovarniških cenab.
Ostanki zelo poceni, m Zahtevajte vzorce. Krasne sezij ske novosti
Naročajte
..Slovenca"!
1085	Razglas.
Dno t. maja ob 3. uri popoldne 80 proda na prostovoljni dražbi, enonadstropna hiša podomače Korenčk.na v Pudobu St. 29, ima 6 sob, 2 kuhinji, 2 kleti, živinski in svinski hlevi, 6kedenj in poleg ležeči vrt, leži oh deželni cesti na sredi vasi ter je pripravna za prodajalno poslopje je Se skoro nova in v dobrem stanu; proda se tudi nekaj njiv, travnikov, pašnikov in gozd. — Natančno se izve pri prodajalcu
An onu Ponutla v Pudobu h. St. 6, pošta Stari trg pri Ložu.
yC€NCA
1171
od 14. do 15. let starega za kovaško obrt sprejme takoj Jožef KogovSek, kovač. Dravlje, p. št, Vid nad Ljubljane.
r
Ohranitev zdravega
želodca
obstoji zlasti v tem, da vzdržujemo, pospešujemo in urejujemo prebavo ter se varujemo nadležnega 14	zaprtja.
Preizkušeno iz Izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbiio napravljeno, tek zbujajoče in pre-bavranje posredujoče in lahko odvajajoče domačo zdrav ilo ki ublaži in odstrani znane nasledke nozrner-nosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. fforečico, napenjanje, nezmerno tvorbe kislin ter krče je dr. Rose balz::m za želodec iz lekarne D. Fragnerja v Pra^i.
S
VRRILOI Vsi deli embalaže imajo postavno
deponovano varst znamko
GLAVNA ZALOGA: LEKRRNn
B. FRfIGNER-ja, o. In kr. dvor. dobavitelji, „Pri črnem orlu", ?R1\QT\, Mala strana 203, — Po pošti so razpošilja vsak tiai.
vogal Nerudove ulice.	8119
Cel« stekl. 2 K, pol stekl. 1 K. Proti naprej vpošil). K i 60 se pošlje mala steklenica, za K velika steklenica. za K 4 70 2 veliki steklenici za K 8 — 4 veliko steklenice za Iv 22*— 14 vel. steklenic poštnine prosto
na vso postaje avstr.-ogr. monarhije. Zaloga v lekarnah avstr.-ogr. V Ljubljani: Rfh.
VSušnik, Dr. G. Piccoli, Jos. Cižmar.
Langen&Wolf
DUNAJ X, Laxenburgerstrasse 531. Zsstopalk Galriel Brinšek.
Ljubljana, Bleiweisova c. 16
Original M" motorji
na bencin, benzol, peirolin, surovo olje, sesalni plin.
3

bili lURUillUUlil s ali brez Me
Stroji za obdelavanje lesa.
Kompletna naprava za žago in mizarske delavnice. Naprava ledenic in hladilnic.
Obisk Inženirjev, nabava proračunov, prospekti It26, A. B, Z. im-iplačno.
Domoljub 101-
Slov. ir,
jjna«auBOBoas»as5««ii«ia«a»»»I,!i^
b CLJMAX mclori na peirele! |
S -	Najceneišl obrat. K"
B	a H
S ' ^' r ' V-N.
g ' ;rrJ Bstf Tleh & £o. »
c-	tovarno zn motorje fJJ
DUNAJ XIX.6, g|
HeillgensIBdterstras. 0 JI je. 10 NajslnrejSa Specialna fovar-a monarhije za dvotaktne me-torje na surovo olje.
HusaiiaBaBaaaBeioaonoBBBBBHGOBBa
Proda se pritlična hiša
z vrtom za zcle.-liavo in sadjem. Hiša obstoji iz 3 sob in ku-ilnjc -tuji ob okrajni cesti m je oddaljena od kolodvora2omin. Jd Zupne cerkve in šole pa 20 min. Vodrjak pri hiši. Ceno jovc lastnik Frsnc Hulan, zg. tta cli št. 86, pošta d. M. lSii	v Pol|u pri L)ubl)anl,
Či i'1 Rfipff nilibi zallPania vcdiio osebe O jPii [1 7H\|| ilfilil kiobisluijejozasebneod-iiv,wi!ll lil uuulUfdllllij jemalce, se iščejo proti zelo visoki proviziji, za prodajo naših znamenitih 1139* in patentovanih zastorov za okna. Visok i.joden zaslužek.	Vzorci franko.
Združene ivnice rolet m Plazil 1. s Lici, igesierl na OSri. Getti
Občuje se v srbsko-hrvatskem, Češkem, laškem, teniškem in ogrskem jeziku. S prevzetjem zastopstvo lu.c tvrdkc si pridobite časten in visok zaslužek.
sc mora izprazniti radi prezidave do 30. aprila. Podpisana tvrdka se je odločila, da izprazni velikansko ondi so naliajajočo zalogo, oddajati blago po naslednjih cenah:
iOO kosov vojaškega platna prej 03 sedaj 45 v meter, 540 kosov močnega oksford prej 90 sedaj "18 v, !>tiO kosov krasne, lc izbrane tiskane tkanine prej 95 sedaj 55 v. 325 kosov dvojno tisk. tkanine prej Iv t — sedaj 68 v; 450 kosov svilenih robcev prej KC'50 sedaj K 3-95, 980 kom. svilenih pokrivalk, prej K 4-50, sedaj K 2-30, J85 kom.: pod. hlač iz gradla prej K 2-20 sedaj K 1 ■ :.">, i'til kosov turist, srajc za gospode prej K 1 '.10 sedaj K 2-50. 1COO kom. dvoj. tisk. predpasnikov, širokih, prej K 1-70 sedaj K 1-—: 420 koso\ krasnih popita volnenega blaga 120 cm šir. prej K 1-<<S sedaj K 1-2(1 za meter; 430 kosov pcrilnega \oiic blaga prej 85 v, sedaj 50 v meter; 160 kosov izgot. brisač prej K 330 sedaj K 2 20; t,so kosov gorskega sukna, 150 cm šir.,' prej K l'1)0, sedaj K 1-20 meter; (iV kosov preprog 95 cm širokih Manila, svitlo rujavih in rudečih, prej K 3-20, sedaj K 1-00; 480 kosov buret-oprem (2 posteljni in ena namizna preproga, hordo ali alivne barve, prej K 14-50, seeaj K 'J-80; 950 kosov čipkastih zastorov, 100 cm šir., ptej K 1-liO, sedaj 85 v meter. Močno blago za hlače (črno, sivo ali rujavo) prej K 5-60, sedaj K 3-UO.
..laihiisi zsr SMaha"
GRADEC, ANNENSTRASSE 68.
Naročila nad K 20 - franko v hišo. Neprimerno se vzame nnzaj.	oo4
d: j.' slast podlaga dobre prebave, slast do jedi lorcj nai->.!/i:c; I p ,.oj zdrave«I žlvlje j.i. Vsak, ki mu jc na tcin le,- t e, da ostane /o:odci- zdi. v in da dobro prebavija naj pdlkli I /c ve£ desetletij ireizkulcne Braity-Jev8 I*MMm konijice. I rrj Alanjaceliske želod,ne kapljice imenovane katere so žc i ddavnaj priznane kot najzanesljivejše domače sredstvo pr. ti vsem želodčnim tež vam za oiroke in od-i.islo. !• bi.a;o sc po 90 vinarj.v steklenica in po K rflO dvojna steklenica. Kjer se ne dobi. pošlje i pelovaieli C. Drady, Dunaj I., Flcisctimarkt 2 462 pršlnine proi o na tlom o steklcnic za I< 5 SO ali li dvojn. steklen, za K B 30
Fino
egMS
francosko (japonsko) in luzetnsko najboljše vrste 1151	Ima zu oddati
Vilh. Steinherz, Ljubljana
Dunajska cesta.	Mathiauova hiša.
itlSf i
Kdor želi prodati kmetijo v Radovljiškem okraju, vredno okoli 20.C00 kron naj se takoj oglasi. Naslov kupca pove upravništvo Domoljuba pod besedo „Gorenjec".	H90
Več ženskih delavk
sc sprejmejo takoj proti dobri p|a, za lahka dela v papirnici nForstmiihle" v Bistrici ob Dravi na Koroškem.
Hi
zložna, cena in varna

as,^—C^sfC^^-* "s
' Crniard Line
Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Carpalhia 30/4, Saxonia 14 5, Pannonia 25/5. Iz Liverpoia: Lusitanija (naihitrejši rimvcčji in najlepši parnik sveta), 27./1., 18./5.8/6, 29 6, 27/7 Mauretania 1912, 11.-5. 1 /6., 22 6, 13/7, 1912. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljub-l;ana, Slomšk. ul. 25, blizu ccrkve Srca Jezusov. Cena vožnjiTrst-New-)ork III. razred K 220'— za odraslo osebo vštevši davek in K 120.— za otroka pod deset let vštevši davek.
Nad ?sak dvom |
vzvišeno je, da gotovo učinkuje preiskuSen | in zdravniško priporočen
CONTKHEUMAN
besedni znak za (mentolov saliciziran kostanjev izvleCek) j
za hitro pomiritev in ozdravljenje, za I splahnitcv oteklin in zopetno pridobitev pregibnosti členkov in odstranitev tih-j. panja učinkuje presonetljivo, zanesljivo | za vrihavanje, masažo ali obkladkc. I	1 pušica t krono.
Izdelovalnica in glavna zaloga v
lekarni B. FRflGNER-;a
c. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA III., št. 203.
Pri naprej plačilu K 1'50 so počijo t pušica ti.. ' . ■ » » » > t> » , ,»■-.. 10 . Poror na line Izdelka in lzdclovutel|al
ZALOGA V LEKARNAH. V Ljubljani: Rili. Sušnik, Jos. Čižuinr.
dr. G. Piccoli.	3117
Motorji.
Obratni stroški 1 konjsko silo.
Motorji r.a surovo olje in z močnim pritiskom ■ ort 10 do 20 IIP. 1'., vinarja na uro za
Ležeči ali stoječi motorji na : bencin, petrolin ali bencol :
od I—50 HP. kakor tudi lokomohll od 1'—iOHP. Obratni stroški 5—6 vinarjev na uro za konjsko silo.
I. VVARCHALOVVSKI
Dunaj, lil., Puu usnasse 3. — Uudapešia,
VI., VSci-kOrut 37. Uijodnl plačilni pogoji. — Ceniki in obiski odjemalcev zastonj.
furoi trgovsna
se je
v now prostore
1194
štev. 3
(Kordinova hiša zraven knezoškofijske palače).
Priporoča se za mnogobrojni obisk.
Lastna glavnica K 608.996 84
-gag
Stanje »log dne 31. decembra 1910 čez 21 milijonov kron.
LJUDSiCU POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno .zavezo	6
Ljubljana, Miklošičeva cesta st. 6, prireje, v lastni hiši nasproti Hotela ..Unlcn" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloqe vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po —
^/2 /o
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih ItiO kron čistih ^•50 kron na leto.
Fran Povše, komercijalni svetnik, vodja, graščak, državni in deželni poslanec, predsednik. Josip	stolni kanonik, podpredsednik. Odborniki:
Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Dr. Josip Dermastia. Anion Kobi, deželni poslanec, posestnik m trgovec, p. B. Karol Kausdieoo, veleposestnik v Ljubljani. Matija K.olar, stolni dekan v Ljubljani. Ivam Kregar, podpredsednik, trg. m obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran iLeskovic, hišni posestnik in blagajnik »ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak,
in posestnik v Ljubljani. Gregor Slibar, župnik na Rudniku.
Za nalaganje po pošti so poštno - hran. položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vredn. papirjev. Menjice se najkulant eskomptirajo.
tovarnar
feanlska deželna banka v Ljubljani v deželnem dvore«,
vhod v Gosposki ulici štev. 2. =
Obrostoje lira M «/ n / ?""<-' vloge po 4 /4 °/0 pKie^aCCg> odhi,k"' Ob.estl seprl-GffiS R^vnici polnletno. Vloge v Z u": R"o-r»6,nu In na bl.igainl-— "" P" "»mrortnrimi, pogojih.
Daje I »nunalna posojila občinam, okrajnim in lolkim odborom tei zdravstvenim 4 1 A, O//, koma-zastopoin T *V /2 /Q nalnlh
zadolJnicah.	MO
Hipotekama posojila t zastavnih listih po
4 Va °/o
Eskomptnjc menice denamih zavodov ln daie lombardn i posojila. Prodaja lastne pnpllnrno-varne komunalne zadolžnice in zastavne liste.
Banka ie pupilarno varen zavod, ter Jamii zanjo dežela Kranjska.
Uradne ure za stranke viak delavnik od pol 9. ure dopoldne d> I. nre popoldne.
Superfosfat
vsake vrste razpošilja
Tovarna kemičnih Izdelkov na Hrastnika.
488
„TITANI A"
brzoparilniki za živinsko krmo
s odplrajočlm se plaščem, popolno Iz kovanega leler-a ln kovlnaste pločevine so zajamčeno ne-poruSnl. — Najmanjša poraba kuriva, najhitrejši
razvoj plina, najkrajše parjenje. Kalovredna krma postane potom pare v Titania" brzoparilnikih za živinsko krmo ropot vporabna in sposobna za krmljenje,
Frnpekil, cenili iaitn|. Plača:« u lahko na obroka.
fitania-flerke, Wels 1
(Zgor. Avstr.)
Specialna tvornlca za brzopa-rilnike za ilvlnsko krmo, mleta« centrifuge, letalne stroie, Knene grablje, brioparilnlke, ■troje za pranje ln mencanje, tzplahovalnlke, aparate za osve-lenl« sraka Itd.
ftiu mm. u ttilirilo 1« Iranitko ^^ brzoparilnlk se oddaJa
FRfiH m. Gradec, MarlengassB22, z za£XnrSa!pravo ~
Izjavljam,
Lysofarma
kot desinfekcijsko sredstvo priznano najboljše. Dobiva se z vporabnim navodilom v vsaki lekarni in drožeriji po 80 v izvirnih steklenicah. Lysoforin toaletno milo 1 K komad. 206 62—1
da je potrebno v vsakem gospodinjstvu znnes-Ijivo razkuievalno sredstvo. Za čiščenje ran, turov, za odvrnitev infekcijoznih bolezni, v svrho desinleciranja ob bolniških posteljah ter proprečenja slabega duha ter potenja nog je steklenica
Ugodna prilika 8
Ker imam veliko zalogo opeke, ki je Izdelana še iz cenenega cementa, oddajam
cementne strešnike
(z zarezo in brez zareze) po znižani ceni.
. i
Cementna strešna opeka prekaša po svoji trpežnosti druge vrstne opeke ter dajem za njo vsako poljubno garanoijo
936 IUH91 JELHCII1 LJUBLJfHUl
OJ
QJ
><n
CJ
ss
jj QJ
JS
QJ
o
£3-
<M
n
Q>
CO
Občno naznanilo!
Najugodnejši nakup blaga za moške in ženske obleke, kakor tudi velikansko zalogo najdete pri čez 40 let obstoječi občno znani, zanesljivi trgovski hiši
¥ LMani. Strltarleva ul. 5
in v podružnicah te tvrdke, to so gvantne (manufakturne) trgovine
„pri Škofu" in „pri Miklavžu".
Krasne novosti volnenega blaga za obleke in bluze, fini perilni kambrik in cefir.
Tovarniško skladišče bele kotenine za perilo in rjuhe. Poseben oddelek blaga za moške obleke, fini modni kamgarn, ševijot, lovsko sukno, fino črno blago, kakor tudi vse vrste hlačevine. Najokusnejši in vedno najnovejši vzorci svilenih in poisvilenih rut in šerp na izbiro brez enakosti. Zunanjim naročnikom se pošlje zanesljivo dobro blago, na zahtevo tudi cenik brezplačno. Zelo priporočljivo jc, preskrbeti se v tej trgovini z lepim in trpežnim blagom. — Gospodom trgovcem in krošnarjem se priporoča, da si ogledajo oddelek za na debelo.
Ustanovno leto 1869.
Ustanovno leto 1869.
tovarniško skladišče bele kotenine, cvilha i. t. d. za trgovce
Volneno in perilno bl-go. Su*no, kamgarn, modno blago za moške
0
N O
•"■K
O <3
o
rj CO
EL
ra
CD
m »■»•
ST CO
s*
10
«"3
1
ra
co
ST
o<
CO

^ KSEiESi' T. C.-' i -,Wž
Moja
g št. 410 nikel Roskopf
jako dobro idoča, samo k 4-10, št.500zsekund.kazalcem k5-50 Dve leti garancije.
Izdaja konzorcij ..Domoljuba"
Lastna profokolirana fovarna ur v Švici.
Vsak čitatelj tega časopisa dobi zastonj in poštnine prosto moj bogati cenik od ur, zlatnine in srebrnine. - Pišite še danes eno dopisnico za 5 vinarjev na tvrdko
Tiskala Katoliška tiskarna.
Odgovorni urednik: Ivan Hakovec.