GORIŠKI LETNIK, II
Ob koncu januarja 1986 je izšla 11. Številka Goriškega letnika, zbornika GoriSkega muzeja.
Obsežna publikacija pri-naSa tokrat gradivo simpozija ob 200-letnici rojstva Matije Vertovca (1784—1851), vsestranskega gospodarskega in kulturnega delavca, ki je praktično in publicistično deloval na področju vinarstva in kletarstva, kemije, astronomije, napisal občo zgodovino in izdal knjigo pridig. V enajstih prispevkih obravnavajo njegovo življenje in delo France Kralj, France Adamič, Lojze Hrček, Jože Koruza, Bogo Grafenauer, Fran Dominko, Stane Granda, Marino Verto-vec, Dušan Terčelj in Hilarij Kosta. Gradivo obenem osvetljuje čas Vertovčevega mnogo-siranskega delovanja in nosi tako še dodatno vsebino, zanimivo navsezadnje tudi za etnologijo.
Gradivu sledi šest razprav. Beatriče 2bona-Trkman piSe o eneolitski oz. zgodnji bronastodob-ni in rimskodobni poselitvi, ki sta izpričani na najdišču Pavlini v Lokah, in dveh najpomembnejših najdbah: votivnem napisu in kamniti sončni uri. Jernej Zavrtanik v prispevku »Poznoantično grobišče pri Kosovelih« obravnava del antične zbirke Stipeta Stekarja, znanega zbiralca starin na Vipavskem.
Peter Stih je skušal na podlagi strokovne preučitve urbarja iz leta 1598 analizirati tolminsko gospostvo. Iz urbarja 158 se kažejo zanimiva up-
ravna ureditev, gospodarske enote, dajatve in storitve, mere in denar, socialna struktura prebivalstva.
Sledi nadaljevanje v deveti številki Goriškega letnika začetega članka Petka Lukoviča z naslovom Naknadni podaci o borbi primorskih Slove-naca protiv italijanskih iredentističkih pretnzija na slove načke teritorije 1878, i njen odjek kod srbskog naroda u Srbiji i Vojvodini. Avtor na podlagi novoodkritih virov dopolnjuje svoje predhodne razprave o boju Slovencev proti ire-dentizmu v času vzhodne krize leta 1878 in o odmevih tega boja pri srbski javnosti. Razprava Pavla Budina »Hranilnica in posojilnica v Mirnu« (2. del) zajema tokrat njeno pravno ureditev in poslovanje. Ta del zbornika se zaključi z objavo »Katalog rezljanih oltarjev 17. stoletja v Goriških Brdih« spod peresa Boruta Uršiča, ki je sicer sestavni del njegove diplomske naloge -Zlati oltarji« v Goriških Brdih.
Med Zapiski srečamo tri etnološko zanimive prispevke. Prvi je delo Bra-nimirja Reriarja, pokojnega učitelja mizarske tehnologije v Beogradu in Zemunu, sicer doma lz Stomaža pri Stjaku. Sestavek o reki Raši in njenih mlinih ni le Čustveno obarvan avtorjev spomin na otroška leta, pač pa prav gotovo dragocen dokument, ki tenkočutno, natančno in z
izrednim smislom za opazovanje, pripoveduje o sočasnem načinu življenja.
Drugi sestavek obravnava del duhovne kulture iz Posočja, natančneje motiv vedomca, sklicuje pa se na stoletnico dveh objav: Simona Rutarja Zgodovini Tolminskega (1882) in Frana Erjavca (v Letopisu Matice Slovenske) iz potne torbe 1882/83. Avtor omenja tudi vplive, ki se kažejo v leposlovju (pri Preglju, Bevku, Lovrenčiču). Pavel Med veš Ček, dolgoletni delavec Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica, piše o pastirskih igrah iz Zarščine (vasice pod zahodnim pobočjem Ko rade). Poroča o terenskih skušnjah iz petdesetih let, predstavi pašništvo na tem področju in pregledno analizo sedmih pastirskih iger dopolni z nazornimi risbami igralnih pripomočkov. Prav gotovo je to lep prispevek k poznanju dela duhovne kulture področja med Brdi in Kanalskim Kolovratom,
Ker sem v predstavitvi 11. Številke Goriškega letnika namenila večji poudarek etnološko zanimivejšim prispevkom, naj omenim le še, da zadnji Goriški letnik prinaša poleg omenjenih sestavkov in rubrik ša običajno rubriko »Ne-krologi« (Arduino Cre-monesi, 1912-1983, Ca-millo Medeot, 1900-1983. Rudi Honn, 1915-1984) in tudi običajno rubriko Ocene in poročila,
Katja Kopej