PoStnina plačana T gotovini. Leto LXIV., št. tli Ljubljana, četrtek 1« oktobra I93I Cena Din lw Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit + rv_ a ^? vrst 0111 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji Inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VN18TVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica ftt. 6 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3128. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg ftt. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 1M. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — — Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani ftt. 10.351. KOMISIJA, KI NAJ NAPRAVI IZ SOVRAŽNIKOV PRIJATELJE Pričetek praktičnega sodelovanja med Francijo in Nemčijo na gospodarskem polju Berlin, 1. okt. Eden najvažnejših uspehov berlinskega poseta francoskih državnikov je brez dvoma osnovanje mešane komisije, ki bo imela nalogo proučevati razne gospodarske probleme obeh držav in glede katerih bi bilo koristno, da pride z Francijo in Nemčijo do tesnejšega sodelovanja. Kakor je napovedal že francoski ministrski predsednik Laval ob svojem povratku v Pariz, bo ta komisija imenovana najkasneje v desetih dneh ter bo takoj nato pričela s svojim delom. V komisiji bodo zastopniki obeh vlad, vodilni zastopniki industrije in trgovine ter tn- di zastopniki delavstva. Komisija bo sestavljena tako, da bo obsegala vse glavne gospodarske panoge. Zasedala bo izmenoma v Berlinu in Parizu, kakor bo pač v vsakem posameznem primeru bolj kazalo. Glavna naloga komisije bo združevanje industrijskih kartelov, znižanje carin, izboljšanje prometa in sploh pospešena izmenjava blaga. Na ta način se bo najhitreje odstranila medsebojna konkurenca in tako izboljšali medsebojni gospodarski odnošaji, kar bo povoljno vplivalo tudi na politične odinošaje. Trende! en burg Weissmann Hag en Z nemške strani bodo imenovani v to komisijo za predsednika državni podtajnik dr. Tren delen burg, za tajnika generalni tajnik VVeissmann, kot zastopnik gospodarstva pa Lotiis Ha-gen, tajni svetnik Biicher in bančnika Mendelssohn in VVahrburg. Zastopniki delavstva še niso določeni. Tako francoski kakor ruski tisk si obetata od dela te komisije mnogo uspehov. Nemci bi sicer želeli, da bi ta komisija razpravljala tudi o reparacijah in vojnih dolgovih, vendar pa sta si obe vladi to vprašnje pridržati. [ Lavalova pot v Ameriko Pariz, 1. oktobra. Zunanji minister Briand je imel včeraj dolgo konferenco s francoskim poslanikom v Washingto-nu Claudelom, ki se mudi v Parizu. Razpravljala sta o podrobnosti potovanja ministrskega predsednika Lavala. Laval se bo vkrcal \% t. m. tako, da bo prispel 15. v Newyork. Tam bo prisostvoval proslavi 150-letnice bitke pri Jorktownu, nakar bo imel s Hoovrom posvetovanja. V Ameriki bo ostal približno tri tedne, tako da bo odsoten iz Francije vštevši potovanje približno 25 dni. Za časa odsotnosti ga bo zastopal poljedelski minister Tardieu. Biicher Mendelsohn Wahrburg Angleški zapletljaji Angleški parlament bo odgođen do 7* oktobra, nakar bo najbrže razpuščen in razpisane nove volitve London. L oktobra. AA. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je ministrski predsednik Macdonald izjavil, da bo parlament odgođen do 7. oktobra, ni pa povedal, če bo razpuščen. Politični krogi menijo, da ministrski predsednik želi dati konservativcem in liberalcem dovolj časa za sporazum v carinskem vprašanju. Odločitev o volitvah bo padla najbrž prihodnjo sredo. London, 1. oktobra. AA. Politični krogi menijo, da bo angleški parlament razpuščen bržkone že prihodnji teden. V tem primeru bodo volitve 28. ali 29. oktobra. London, 1. oktobra. Včeraj je bila izročena spodnji zbornici peticija proti zmanjšanju podpore brezposelnim, ki jo je podpisalo nad pol milijona oseb. Ministrski predsednik Macdonald je napo- vedal, da bo v petek govoril na zborovanju delavske stranke v svojem volilnem okraju. Vprašanje pa je, ali bo imel za to priliko, ker je vodstvo stranke sklenilo njegovo izključitev. Lloyd George in njegovi politični prijatelji so slej ko prej proti novim volitvam. Ako pa bi liberalni člani kabineta vendarle glasovali za nove volitve, bo najbrž prišlo do razcepa liberalne stranke. Kongres konzervativcev, ki bi se moral vršiti prihodnji teden, je bil odpovedan. London, 1. oktobra. AA. Pred policijsko stražnico v Bowstreetu so priredili včeraj brezposelni velike demonstracije. Policija je razgnala množico s palicami. Demonstranti, ki so bili aretirani pri včerajšnjih demonstracijah pred parlamentom, so bili izročeni sodišču. Škandal v buditnpeštanskem občinskem svetu Budimpešta, L oktobra. AA. Na včerajšnji seji občinskega sveta je prišlo do burnih razprav v debati o ukrepih za pobijanje gospodarske krize. Med socialističnimi in kr-ščansko-socialnimi občinskimi odborniki je prišlo do spora, v katerem so se medsebojno žalili in obtoževali Poedini občinski odborniki so zapustili svoje klopi in poskušali napasti svoje protivnike. Med dvema občinskima odbornikoma je prišlo do dejanskega 6popada. Zupan Ripka, ki je predse-, doval seji, *e pa zaradi tega prekinil sejo občinskega odbora. Med odmorom je poslanec in socialistični občinski odbornik Pajer vrgel klop proti predsedniški mizi. Tedaj je prišla v dvorano policija, ki je pa po odredbi policijskega prefekta, navzočega pri seji, zopet zapustila dvorano, ne da bi intervenirala. Konflikt med fašizmom in papežem likvidiran Rim, 1. oktobra. Generalni tajnik fašistične stranke je poslal vsem fašističnim organizacijam okrožnico, v kateri jih obvešča, da je prišlo med fašizmom in Vatikanom do sporazuma. Zaradi tega se ukinja svoječasno izdana prepoved, po kateri člani fašistične stranke niso smeli biti člani Katoliške akcije. 5 tem je smatrati konflikt med Vatikanom in fašizmom za likvidiran. Medparlamentarna konferenca Bukarešta, 1. oktobra. Danes bo v Bukarešti otvorjena 27. mednarodna medparlamentarna konferenca, na kateri bo zastopanih 25 parlamentov raznih držav. Na dnevnem redu konference so politični, gospodarski in humanitarni problemi, med njima tudi viprašnja razorožitve, federalne ureditve Evrope, manjšin in finančnega sodelovanja. Na programu je izlet v Sinajo, kjer bo delegate sprejel kralj Karol. Konferenca bo zaključila svoje delo 7. oktobra. Sestanek lige za DN Ženeva, L oktobra, AA. Svet lige za Društvo narodov bo imel v Pemgiji od 2 do 6. oktobra t. 1. srvoj jesenski sestanek. Prijavljenih je mnogo delegatov, med njiani tudi jugoslavenski delegat Šahović. Na kongresu bodo konference, na katerih bodo razpravljali o več perečih vprašanjih mednarodnega značaja, kakor na primer o vprašanju sklicanja mednarodne gospodarske konference, o propagiranju ideje o razorožitvi, o gruzinskem vprašanju v zvezi z Društvom narodov, o jamstvih za narodne manjšine, in o vprašanju absolutne prepovedi kemične vojne. Angleško - francoski trgovski spori Pariz, 1. oktobra. Padec funta v Angliji je povzročil že resne pravne zaplet-ljaje v trgovskih odnošajih med Francijo in Anglijo. Francoski izvozniki zlata, ki so za premogovnike v Walesu dobavljali jamski les, so ustavili dobave, ker zahtevajo od Angležev plačilo v zlatu. Angleži se seveda branijo, da bi odstopili od pogodb, v katerih so določena plačila v funtih. Moč italijanske vojske Rim, 1. oktobra. AA. Italijanska nota Društvu narodov, ki jo je objavil danes »Popolo d'Italia« navaja, da šteje italijanska armada 385.000 mož. Nota poudarja, da je stanje armade tako visoko le v poletnih mesecih, dočim se znižajo vojaške edinice pozimi na najmanjšo mero. Italijanska vlada naglasa končno, da je po proračunu določeno najvišje stanje itali-jr.nske irmade 462.000 mož. ,Nautilus« potopljen Washingtohcet«, tako lepo so urejene hiše. Vsi uvidevni gospodarji zaslužijo pohvalo in naj bi se ravnali po njih še oni, ki so na svoje hiše pozabili. * Zadnje dni naglo preurejajo naš Sokolski dom. Tudi ta je dobil novo lice. Urejajo ga pa tudi v notranjosti. Preurejali in izboljšali so električno napeljavo, dvorana je kakor nova, jutri prično polagati parkete. V pohvalo za živahno razgibanost v našem sokolskem društvu naj povemo, da že imamo dokupljen svet okrog Sokol-skega doma. Mislimo na razširitev lokalov; dvorana je premajhna, oder ne odgovarja potrebam; zato je vse sokolsko delo utesnjeno. Povečani prostori bodo omogočili večji razmah. In tega rabimo; saj Sokolski dom je in mora biti žarišče vsega kulturnega življenja pri nas! * Poveljstvo orožniškega voda, ki obsega žandarmerijo vsega litijskega sreza, je prevzel žand. podporočnik g. Vlada Maj-strovič. Dosedaj se je šolal v žandarmerij-ski šoli, kjer je položil predpisane izpite. Simpatičnemu oficirju iskreno čestitamo! S prihodom g. Majstroviča je razrešen poveljstva voda g. Mate Ferlič, žand. nared-nik-vodnik, ki se je s svojo uvidevnostjo in nepristranostjo zelo priljubil v vsem srezu. V nedeljo je naša agilna godba spet zadovoljila litijsko publiko. Gasilski godbeniki so priredili dopoldanski promenadni koncert. Sličnih prireditev želimo še več. Odkod to ime? V močvirnatih krajih najdemo rastlino, ki se latinsko imenuje »Špiraea ulma-ria«'. Ta rastlina vsebuje snov, ki pomaga pri raznovrstnih obolenjih, posebno pa pri prehlajenju in se tudi nahaja v znanih Aspirin tabletah. Če se primerja imena »Aspirin« in »Spiraea«, je lahko spoznati njihovo srodstvo. Ze več kot 30 let so Aspirin tablete v prometu in so svetovnega pomena. Pri prehlajenju in revmatičnih bolečinah torej samo: Stran 2 iSLOVENSKT NAROD«, -■-- dne 1. oktobra 1931 Stev. 222 Brzopotezni turnir v radiu Dr. Aljehin, Niemcović, dr. Tartakower in dr. Vidmar so odigrali brzo turnir v radiu Ljubljana, 1. oktobra. Za sinoči je povabil Radio Ljubljana šahovske velemojstre dr Aljehina. Niemcovića, dr. Tartakowerja in dr. Vidmarja, da odigrajo mednarodni šahovski brzoturnir in da povedo kaj o sodobnem šahu Ln o blejskem turnirju. Poslušalce na radiu je najprej pozdravil g. Bogo Plenicar, nato je pa imel dr. Vidmar daljše predavanje o pomenu blejskega turnirja. Za njim se je oglasil k besedi svetovni prvak dr. Aljehin. ki je govoril v ruščini o mladi šahovski generaciji. Po Aljehinovem predavanju so Niemoo-vic. dr. Tartakower in dr. Vidmar igrati šahovski brzoturnir. Na takem turnirju mora vsak igrač na dano znamenje z zvoncem tekom vsake 15. minute potegniti potezo, v nasprotnem primeru je pa kontumaciran. Žreb je določil za prva nasprotnika Niem-coviča in dr. Tartakowerja. Otvoril je Niem-covič kot beli, njegova otvoritev pa ni bila baš najboljša. Dr. Tartakower je kmalu prešel v energičen napad in si v končnici priboril drugo damo. S tem je bila seveda Niemcoviča usoda zapečatena in moral je kapitulirati po 52. potezi. Partija je bila zelo zanimiva. Nato je igral dr. Tartakower kot beli I proti dr* Vidmarju. Zamenjala »ta kmalu več figur in je predla igra v končnico kmetov, kjer je imel dr. Tartakower sicer za las boljšo pozicijo, toda skozi Vidmarjevo obrambo ni mogel prodreti. 2e sredi partije je bilo videti, da bo končala remis, ki ga je dr. Tartakower dr. Vidmarju res ponudil in ga je slednji tudi »prejel. Partija je trajala 56. potez. Zelo se je vlekla tretja partija med dr. Vidmarjem in Niemcovičem. Mojstra sta zavzela solidne pozicije. Dr. Vidmar je skušal sicer opetovano prodreti, pa so se vsi njegovi napadi razbili ob izborni Niemcovice-vi obrambi. Po nad enourni igri je končala nezanimiva partija remis. Končno stanje je bilo: dr. Tartakower 1 in pol točke, dr. Vidmar 1 Ln Niemcovič pol točke. Dr. Tar-takower je prejel nagrado 1000 Din in krasno umetniško diplomo inž. Pengova, dr. Vidmar pa 600 Din nagrade. Turnir je oddajal po radiu Milan Vid-mad ml. tako razumljivo, da so mu lahko vsi poznavalci kraljeve igre sledili. H koncu je dr. Tartakower spregovoril v radiu, pov-darjajoČ, da Jugoslavija na šahovskem polju vsestransko napreduje. Dokaz temu sta blejski turnir in predavanje v radiu. Tržni dan zadnjega Tudi na trgu se je včeraj poznalo, da ljudje nimajo denarja Ljubljana, 1. oktobra. Se vedno jemo in pijemo, le zadnjega nam dela ta usodna navada precejšnje preglavice. Sicer je pa stvar kmalu rešena — kratkomalo ne jemo do prvega, pa potem dohitimo, kar smo zamudili. Seveda tega noče nihče verjeti povsem in meščani ne verjamejo prvega niti sami sebi. kako jim je predla slaba še pred 24tim: urami. Grenkih spominov jim sicer ne nameravamo vzbujati, treba je le ugotoviti, kako je bilo včeraj na našem živilskem trgu; živilski trg je namreč najbolj zanesljivo merilo naših križev in kriz. saj edino na njem še niso uvedeni plačilni obroki, poleg tega ga pa ljudje tudi ne morejo uspešno bojkotirati. Sadna letina prevladuje letos tudi na trgu. Vagoni in vagoni sadja prihajajo v Ljubljano že več mesecev in gotovo je konzum temu primeren, kam bi pa naj šlo drugam toliko sadja kot skozi želodec. Sadna letina se pa pozna predvsem le v množini uvoženega sadja in da je z njim trg preobložen, ne pa toliko v ceni. Trdi se sicer, da sadje ni drago, vendar bi bilo lahko cenejše. Toda gre skozi toliko rok in vsak hoče zaslužiti čim več. Tudi včeraj je bil Fogačarjev trg ob koncu stojnic založen s sadjem kot je že deli časa vsak dan. Tu prodajajo sadje na debelo ter zalagajo z njim branjevce na Vodnikovem trgu in deloma tudi na Po-gačarievem. Na Pogačarjevem trgu prevladuje na stojnicah zaenkrat še grozdje. Lepo, izbrano je razstavljeno in branjevke se res trudijo, da pride njihova umetnost čim bolj do veljave. Grozdje nalagajo v nehotične stolpe, na kar so seveda sila ponosne, zato si ne morete misliti večje nesreče, kot če se takšen stolp nenadoma poruši. Vse žive barve so spreletele včeraj neko nesrečnico, ko se ji je zrušil babilonski stolp, kajti tovarišice ne sočustvujejo z nesrečnico ob takšnih prilikah. Ti stolpi nikakor niso brez pomena; čim višji je stolp, tem višja je cena. Najvišja je zaenkrat 10 Din za kg grozdja. Na živilskem trgu naletimo najprej na gobe, med gobarji je pa tudi precej sadjarjev. Jurčkov je že malo. Kdor bi mislil, da je zadnjega trg prazen, bi se motil. Zadnjega je celo najbolj živahen in seveda ne brez vzroka. Med gobarji je bila včeraj neznanska gneča. Kupovalke so se prerivale kot na Miklavževem sejmu. Zadnjega je treba obrniti sleherni dinar tolikokrat, da se celo bolj oznojiš kot takrat, ko si ga zaslužil. Gospodinje to stvar najbolje razumejo. Ce hoče kakšna kupiti n. pr. gobe, mora vprašati slehernega gobarja za ceno in tako ni vpraševanja ne konca ne kraja in končno so gobe še vseeno predrage. — Po čem je merica gob? — Po 5 Din, so zadnje, gospa, nič več ne rasto, po 4.50 vam jih pa dam. Gospa ne čaka niti odgovora, kar mehanično vprašuje naprej po ceni. Možje, ki cenijo svoje boljše polovice premalo, bi jih naj šli opazovat na trg, gotovo bi jih potem pričeli občudovati, ko bi se prepričali, kakšne napore zmagujejo z občudovanja vredno potrpežljivostjo. Kupovati v sedanjih razmerah je res težko, saj mora gospodinja na vseh koncih in Krajih štediti. Skoraj ni bilo opaziti, da bi kje sklepali kupčije. Tudi barantanje ni bilo posebno živahno, saj so gospodinje kar teke, če se jim je zdela cena previsoka. Tudi grozdja, ki gre sicer precej v denar, so včeraj prodali zelo malo. Jabolka so bila še precej lepa po 4 Din kg vendar ni bilo kupčije. Kmečki sadni trg sega zdaj tudi v ulico ob semenišču, kjer so prodajalci večinoma južni bratje. Ljudem se zdi nekoliko od rok, zato v tej ulici ni posebnega prometa. Čim dalje pa greš v ulico, tem cenejše postaja sadje. Tako n. pr. lahko dobiš na koncu prodajal-nih miz v ulici češplje po 4 Din kg brez barantanja, ob začetku ulice pa, z baran-tar»".-m Značilna jesenska sadeža, kostanj in orehi, se kažeta vedno bolj izmed hrušk, jabolk in grozdja. Toda ljudem se zdita nekakšen luksus, zlasti orehi, ki *>o jih včeraj nudili prav lepe po 4 Din liter, kdor je pa barantal, jih je dobil seveda še ceneje. Najznačilnejša slika včerajšnjega dne pa se je kazala v tem, da so ostale 4 vrste piodajalnih miz prazne, čeprav je bil tržni dan. Ob tržnih dneh je navadno na trgu takšen naval, da prodajalnih miz celo primanjkuje, včeraj pa je bilo pač zadnjega in kmetice vedo, kaj to pomeni, zato raje nislo prišle. Na cene pa datum ne vpliva. Krompir je tudi precej drag, je pač najvažnejše ljudsko živilo poleg kruha; nudili so ga po 1.25 Din kg, čeprav bi moral biti zdaj najcenejši, ker ga je največ. Razume se pa, da kmetje kljub temu nimajo preveč mastnih zaslužkov. Včeraj so prodajali krompir tudi na debelo na Sv. Petra nasipu in sicer kg po 1— 1.20 Din. Še dovolj primerno ceno imajo zeljnate glave, ki so že precej debele po dinarju, največje pa po 2 Din ter so cenejše kot salata. Tudi repa v komadih ni preveč draga, po 0.50 Din komad. Pesa in paprika imata enako ceno, 6 kom. dinar. Zelo dobro je še trg založen s kumarami, ki jih Ljubljančani ne morejo in ne morejo uničiti. Za dinarček dobiš kakšno kumaro, da je ima dovolj cela manjša družina. Zaradi jajc smo pričeli tarnati zadnje čase, ker baje »kažejo tendenco navzgor«. Vendar pa ni tako hudo. Jajc je na trgu še vedno dovolj — tudi po primerni ceni, po 1.25 Din komad, ali par 2.25 Din. Tudi na kokošjem trgu je bila včeraj slaba kupčija, vendar so se pa redke gospe zanimale tudi za piske, a to ni kar si bodi. Večer pesmi v Tržiču Tržič, 30. septembra >Vrčer pesmi«, ki ga je priredilo Sokolsko društvo Tržič v nedeljo, je privabil v meščansko šolo toliko občinstva, da je bila dvorana do zadnjega kotička polna. Spored bogat in pester. Gdč. Pretnarjeva nam je zaprla s svojim mehkim, ljubkim sopranom so?t pesmi, izmed katerih je najbolj ugajala Pielovčeva >Dekliška pesem t. Za ostajale seveda niso narodne, pri katerih je prišla osobitf vokalizacija do veljave. Toplo podajanje nam dokazuje, da je gdč. FranirJ materijal, ki bo ob vztrajnosti in pravilnem šolanju kaj kmalu na višini. Gospa Schieckova, soproga tukajšnjega tovarnarja, je imela repertoar Brahmsa in Vvolfa. Njen obsežen glas in rutina sta nam takoj razodela, da stoji pred nami pevka visoke šole in ji najtežje pasaže ne delajo preglavic. Osobito smo bili prijetno iznenađeni, da je bila izgovorjava slovenskega teksta nepričakovano brezhibna, za kar jo Je občinstvo Še posebej nagradilo s takim odobravanjem, da je morala dodati še >Potrkan ples«. Obe solistki sta prejeli lepe šopke. G. Paternost je med drugimi odpel tudi dve rumunski pesmi. Pozna se mu, da se je z vso vnemo lotil solo-petja in se odlikuje osobito s čistimi končnicami. Obseg njegovega sonornega baritona od nižine do višine je presenetljiv. Ravnotako g. Lajovic 9 svojim prijetnim tenorjem. Odveč bi bilo posebej omenjati njegovo obvladanje petja, ki je priznano že desetletje kot duša zbora, kateremu načeluje bas toliko časa. Krona večera sta bili >Ave Mariac in >Na goro«, odpeti v duetu po gg. Lajovlcu in Paternostu. Prva je občinstvo zavedla v pobožno molitev, medtem ko je druga v svoji melodijozni živahnosti tako ugajala, da so običajno ne baš temperamentni poslušalci energično zahtevali ponovitev. Imel sem občutek, da ponovitve >Ave Maria« niso zahtevali ravno radi preglobokega, svetega občutka. Srečno je bil izbran kot zaključek A. DarhomYzskega trio >Nočevala zlata je meg-Mca«, ki so ga odpeli ga. Schieckova in gg. Paternost in Lajovic, in je bil za razvajene Tržičane novost. Spremljal je večino pevskih točk g. profesor Ravnik, ki je bil s svojo rutino solistom mogočna opora. Želimo, da nam prosvetni odsek Sokol-, skega društva kaj kmalu zopet nakloni tak užitek. J. K. Vzpon na Mont Blanc Zanimivo predavanje dr. Oskarja Reye o turi na naj višjo goro Evrope LJubljana, l. oktobra. Tudi pri nas se je pričel vedno bolj uveljavljati esperantski pokret, ki dokazuje veliko idejno in življenjsko silo esperanta. Vendar pa se splošnost ne zna dovolj ceniti velikega pomena esperantskoga jezika; agilni Ljubljanski esperantski klub pa svojo vzvišeno nalogo častno opravlja ter skrbi, da se esperantsko gibanje Siri med nami čim borj. V ta namen je letos uvedel redna esperantska predavanja za člane in javnost, ki so bila snoči otvor-jena z zelo zanimivim predavanjem dr. Oskarja R e y e o njegovi turi na najvišjo goro Evrope. Salon hotela Miklič je bil zaseden, da ni mogel biti bolje ter ni nihče pričakoval tolikšne udeležbe. Med udeleženci smo opazili zlasti mnogo prijateljev turistike, pa tudi prijateljev esperanta je bilo mnogo. Predsednik Esperantskega kluba g. D. H e r k o v je pozdravil navzoče in razložil namen esperantskih predavanj, da se naše občinstvo pobliže seznani z lepim in lahkim esperantom, ki ga še vse premalo pozna ter ceni, nakar je predstavil predavatelja, ki nam je potem v lepem espe-rantskem jeziku opisal težko turo na Mont Blanc in njegovo veličastno lepoto. Predavanje so spremljale krasne skioptične slike, ki so nazorno pokazale tudi to, česar niso razumeli poslušalci, ki še ne razumejo dovolj esperanta. Predavatelj je krenil iz Ljubljane na pot sredi avgusta. Prej se je na težko turo dobro pripravil, premagal je vse višje gorenjske vrhove. Ustavil se je v Innsbrucku, kjer si je nakupil vse potrebno za turo, zlasti toplo obleko, kajti pod vrhom Mont Blanca je precej mrzlo. Tako dobro opremljen je nadaljeval pot preko Švice, čez Chur in sedlo Furca, pri Martignvu pa je prekoračil francosko mejo. Od tam je izpeljana lokalna gorska železnica v Cha-monix. V Chamonixu se je v pisarni vodnikov prijavil, da se želi vzpeti na Mont Blanc, kjer je dobil tovariša Francoza za pot. Naslednji dan je krenil s tovarišem, vodnikom in nosačem proti vrhu. Popoldne ob dveh so krenili v bližnjo vasi- r Ivan Bajželj | Včeraj popoldne je prestal dolgotrajno bolezen na svojem domu v Šiški g. Ivan Bajželj, daleč po deželi znani zastopnik Zagrebške pivovarne. Pokojni je bil rojen pred 63 leti v Stražišču pri Kranju in se naselil takoj, ko je odslužil vojake, v Ljubljani, kjer je bil najprej v službi pri tvrdki Tonnies, pozneje pa pri Stavbni družbi. Kmalu se je osamosvojil in pričel trgovati ter prevzel najprej zastopstvo vrhniškega piva, pozneje pa od slovenskih naprednjakov ustanovljene pivovarne Ža-lec^Laško. Ko je to domačo pivovarno prevzela družba Union, je Bajželj pred 10 leti zadel prav uspešno razpečavati po Ljubljani in vsej deželi zagrebško pivo. Ivan Bajželj pa ni bil samo dober trgovec, temveč tudi vedno zaveden napred* njak in član V6eh naprednih društev, zlasti navdušen je bil pa Sokol. Pred vojno je stal v prvi vrsti naprednjakov kolizej-skega okraja in pokojna napredna vodite* »Ija dr. Tavčar in dr. Žerjav sta ga štela med svoje naj vdane jše in najagilnejše prijatelje. Čeprav je bil Bajželj silno krepak mož, vendar }e opešal pri delu za svojo številno družino in jel bruhati kri. Pred tremi meseci ga je zadela kap in na njenih posledicah je včeraj izdihnil. Vso svojo družino je vzgojil v strogo nacijonalnem duhu in izšolal do lepih poklicev. Najstarejši ajegov sin Lojze je višji komtrolor železniške direkcije v Zagrebu, dr. Ivo je zdravnik v Beogradu, France pa trgovec v Ljubljani, a najmlajši Polde pomaga voditi doma podjetje svoji vzorno pridni materi Gusti. Najstarejša hčerka Gusti je soproga trgovca Gorjupa na Miklošičevi cesti, Ivanka je vdova tr* govca Bizovičarja v Šiški, Mara pa poročena s stavbnim tehnikom Macorattijem, a najmlajša Draga pomaga doma. Pogreb bo jutri ob pol 15. v Šiški iz hiše št. 7 v Gasilski ulici na pokopališče k sv. Križu. Pokojnemu časten spomin, družini pa iskreno sožalje! K sadni razstavi v Ptuju Na mnoga vprašanja radi vožnje po železnici daje pojasnilo razstavni odbor za I. banov, sadno razstavo in sadni sejem v Ptuju, da je generalna direkcija drž. železnic z odlokom od 16. sept. 1931 br. 75144/31 dovolila polovično vožnjo po jugoslovenskih železnicah in sicer za vse vlake razen S. O. E. na ta način, da si kupi dotičnik. ki namerava obiskati razstavo in sadni sejem v Ptuju, pri odhodni postaji cel vozni listek do Ptuja, katerega pa pri izstopu v Ptuju ne odda, temveč ga obdrži za brezplačni povratek nazaj, seveda si mora na razstavi od razstavnega odbora dobiti potrdilo, da je razstavo posetii, kajti le s tem potrdilom velja prvotni vozni listek za brezplačni povratek. Polovična vožnja je dovoljena v času od 9. do 17. oktobra. Enako je tudi znižana tarifa del II., odsek B XIII. za blago, ki se pošlje na razstavo. Dalje nam poročajo, da bo ves čas razstave obratovala v Ptuju najnovejša in po modernih principih urejena tovarna za sadne in grozdne sokove. Ta tovarna, ki je menda enake vrste se m v naai državi, bo na vpo- co Les Pelerins, od koder vozi vzpenjača proti vrhu in sicer do višine 2650 m. Od tu pa grade še eno na bližnji predvrh Mont Blanca, na Aiguille du Midi. V 20. minutah so se dvignili z vzpenjačo 1650 m. Chamonix leži 1050 m nad morjem. Od tu so hodili še kakšne pol ure, nakar so prišli na ledenik Les Bossons. Po eni uri naporne hoje med ledeniškimi razpokami so prišli na levi ledeniški breg, do La Joiction. Tu se stikata ledenika Les Bossons in La Taconnaz in je najnevarnejši kraj vse ture. čez široke in globoke ledeniške razpoke drže lestve ter je treba previdno korakati preko. Pot so nadaljevali po gornjem delu ledenika Taconnaz in so prispeli Čez 3 ure do koče na skalnatem grebenu Grands Mu-lets ter dosegli višino 3050 m. Do tu je šlo vse po sreči. V koči so prenočili. Ponoči se je pa vreme skvarilo. Deževalo je nepretrgoma ves teden in turistom je že primanjkovalo potrpežljivosti in — denarja. Vendar pa je predavatelj dočakal lepo vreme in krenil potem brez tovariša z vodnikom in nosačem še ponoči naslednjega četrtka proti vrhu. Od ledenika navzgor ni več razpok ln so sama snežišča. Ker je ves teden snežilo, so morali prvi gaziti svež sneg. Pred-no prideš do glavnega grebena, moraš preko malega in velikega platoja ali planote. Od velike planota je še uro hoda do grebena, odnosno selišča Col du Gouter, kjer je najvišje neoskrbovano zavetišče Cabanne Vallot. Do tja so dospeli ob 7. zjutraj, v višino 4362 m. V koči so se dobro pripravili za zadnjo etapo ture in odložili nahrbtnike in drugo manj potrebno prtljago. Burja je pod vrhom precej divjala, vendar jih ni preveč ovirala. Stopinje so bile zabrisane, morali so si izsekati nove. Pod vrhom so še prešli grebena Bosses. Razgled se jim je nudil lep in tudi burja je ponehala. Po triurnem napornem in nevarnem vzpenjanju so dosegli zaže-ljeni vrh ob 11. Predavatelju se je zahvalil predsednik Esperantskega kluba, občinstvo ga je pa nagradilo z zasluženim odobravanjem. gled vsem obiskovalcem razstave brezplačno, na razstavi sami pa bodo razstavljeni sadni sokovi te tovarne ter v okrepčevalnici za poskušnjo na razpolago — seveda proti plačilu. Ptuj, ki je vinski in sadni center, je postal obenem tudi center za sadne in grozdne sokove. Na dan otvoritve razstave dne 11. oktobra bo v Ptuju tudi sadjarski shod popoldne ob 15. uri v Narodnem domu. Na tem občnem zboru se bodo obravnavala zelo važna vprašanja v sadjarstvu, ki bodo velikega pomena za bodočnost. Na razstavi bo mogoče videti sadni izbor vseh srezov dravske banovine ter pakova-no sadje po zahtevah svetovne trgovine. VABIMO VAS, ^blecite se pri nas! Po svojem okusu si izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Nudimo olajšana plačila. A. Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. L oktohra, četrtek: Pritličje in prvo nadstropje. Red C. 2. oktobra, petek zaprto (generalka). * Opozarjamo na nocojšnjo predstavo v ljubljanski drami. Vprizori se Nestrov* jeva veseloigra »Pritličje in prvo nadstropje« v režiji prof. Šesta in premijerski zasedbi. Za red C V nedeljo, dne 4. t. m. bo nova dramska premijera letošnje sezone in sicer veseloigra »Takšna je prava«. Veseloigro je zrežiral prof. Šest. Zasedba je naslednja: Gabrijelo igra ga Nablocka, njeno hčer Helo gdčna Rukčeva, Ljubico ga Medvedova, kuharico gdčna Slavčeva. Gospod Danes igra Petra Janšo, g. Železnik Alberta Berganta, Lajnarja pa g. Plut. Ve> seloigra obravnava v treh dejanjih dogodek iz družinskega življenja in je po svoji vsebini zelo zabavna. Predstava se vrši izven abonmana po običajnih dramskih ce* nah. tli KLJUČ 23 KOLIN SKA TVOftMlCA CIKORIJE LJUBLJANA. im tfCelinsCa Gama t KOLEDAR. Danes: Četrtek 1. oktobra, katoličani: Remigij, Semi&lava, pravoslavni: 18, septembra, Evmenije. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Mamselle Nitouche. Kino Dvor: Flirt. Kino Ideal: Ljubezen na povelje. Jakopičev paviljon: JakČeva razstava. Otvoritev Jenkove plesne šole ob JO. t Kazini. Drama: Pritličje in prvo nadstropja. C. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. Smrt štajerskega originala Se ni minulo leto, kar smo ob njegovi demantnl poroki opisali po vseh naših vinorodnih krajih znanega godca in pevca Franca Sikovška iz Brežic. Talentirani mož je bil doma iz Podsrede, kjer se je seznanil tudi s pesnikom Antonom Ašker- Pokojni Sikošek s svojo 83 letno ženo Ano ob njuni demantni poroki v mesecu februarju t. L cem in pesnik mu je v svoji 2>Godčevi baladi« postavil večen spomenik. Posebno nadarjen je bil za slikarstvo in je obisko-val tudi slikarsko šolo v Gradcu, ni pa imel sredstev, da bi bil šel na akademijo. Zato je ostal doma in poslikal mnogo kapelic po naših vinogradih. Veseljak, znan po imenu Pavletec, je znal prav za prav vse ter je bil pravi črnošolec, ki je zabaval svate na ženitovanjih po Dolenjskem ter tako preživljal svojo družino. Ko se je preselil v Brežice, je postal ugleden sobni slikar in umetnik celo v striženju las. Njegovi spomini so bili neizčrpen vir najveselejših anekdot in zabavljic, ki so z njim na žalost domalega izginile v grob. Včeraj so vedno veselega 821etnega starčka, ki zapušča še vedno krepko vdovo, spremile na pokopališče velike množice prijateljev ter njegovi sinovi in hči, ki so vsi na uglednih položajih, pa tudi več njegovih vnukov in vnučic. Veselemu godcu in pevcu vesel spomin! Sadni ogled v Laškem Letošnja obilna sadna letina omogočil tukajšnjim sadjarjem, da zopet razstavijo svoje lepe in okusne sadne plodove. Z veliko vnemo in ljubeznijo do bouatih prirodnih darov vrše priprave za otvoritev sadnega ogleda, ki bo v nedeljo, dne 4. t. ni. ob 9.30 dopoldne. Velike množine najfinejših namiznih kakor tudi sočnih mostnih sort sadja je pripravljenega, da si ga ogledajo razni domači in drugi trgovski ter privatni interesenti. Razen sadja bodo imeli cenjeni poselniki priliko videti tudi domače vrtnarske in čebelarske proizvode. Pričakuje se mnogobrojen obisk tudi iz drugih krajev, zlasti ker se je nadejati, da se bodo med ogledom izvršile številne sadne kupčije. Razstavni odbor bo šel vsakomur po vseh močeh na roke. Ogled se zaključi z licitacija razstavljenega sadja, ki se bo vršila v ponedeljek, dne ">. t. m. ob 16. uri. Kakor kaže, bo to ena najlepših go*po-darsko-kulturnih prireditev v Laškem. Zato naj noben ljubitelj sadja, ki mu je posot omogočen, ne zamudi prilike ter se na lastne oči prepriča, kako fine in izborne sorte sadja goje našj sadjarji. Moževa sreća. — Kino je pa res imenitna ustanova. — Kako to? Saj nisi prijaie'j t'im-ske umetnosti in kolikor mi je znatio. v kino sploh ne hodiš. —Jaz res ne hodim, pač je pa nio-ia stara vsak večer v njem. BERAČ — Ali naprosjačite čez dan toliko, da se morete preživljati? — Navadno mi zadostuje, včasi pa moram dodati iz svojega. Stev. 222 >S L O V E N S K T NAHOD«, dne 1. oktobra 1931 Stran 3 Abonma I. Danes ob 4M 7 in 9 zvečer OPERETA sijajne komike, smeha, petja in zabave V4 V glavnih vlogah popularna ANY ONDRA GEOBG ALKXA\DER, OSKAR KARLWEIS, HANS JUNKERMANN Kot dopolnilo I. veliki Ufin kabaret z najboljšimi pevci in komiki: nadalje nastopa prvič znameniti orkester — »Dajos Bela«. Predprodaja vstopnic od 11. do yz 13. Elitni kino Matica Telefon 2124. Dnevne vesti — Ali imamo preveč inteligence? So- trudnik zagrebških »Novosti« je posetii TOOuSSiskega profesorja in akademika dr. A. Baza I o, ki se že več let peča s prosvet* nimi in šolskimi vprašanji ter je o njih že mnogo pisal in predaval. Novinar je hotel xvedeti od učenjaka, ali je re«s, da imamo «*»di pri nar, preveč inteligence. Dr. Bazala je povedal v daljši izjavi v bistvu tole: Vsakemu narodu in vsaki državi je potrebno čim več strokovno izobraženih lju= di. Splošno vzero torej sp'.oh ne moremo govoriti o nadprodukciji inteligence, ker inteligence kot potrebnega kapitala za kulturno delo nikoli ni dovolj. Trditev, da ?mamo preveč inteligence in inteligenčnega naraščaja, dobiva morda poseben pomen pri nas. ker ljudje večinoma mislijo, da mora država vse šolane ljudi preskrbeti in da morajo postati po študijah uradniki. Misli o redukciji 6rednjih šol še nismo opustili. Pravilno bi se pa dalo to storiti samo tako. da se ustanovi strokovna šola povsod tam, kjer bi ukinili srednjo Šolo. Ka/voj našega srednjega šolstva je treba usmeriti tako, da dobimo čim več Šol za i praktične poklice. - Dr. Tomičič v Pragi. V Prago je p.ri spel šef zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v trgovinskem mrinistrstviu dr. Juraj Tomičič. Praski lisui so zabeleži!: njegov prihod s konstatacijo, da je dr. Tomičič odličen jugoslovenski strokovnjak na poliju narodnega gospodarstva in da Je rodilo njegovo delo že bogate sadove. — Mednarodni kongres geografov v Parizu. Od 16. do 25 septembra se je vršil v Parizu mednarodni kongres geografov, ki se *a je udeležilo nad 600 delegatov. Našo državo so zastopali general Stevan Boško- ' vič. šef vojn ©»geografskega instituta, ter vseučiHški profesorji dr. Pavle Vujevič in dr. Borivoje Milojcvič i/ Beograda, dr. Mi-Lan Šenoa in dr. .Vtur Gava//i i/ Zagreba ter dr. Anton Melik iz Ljubljane. — Iz železniške službe. Premeščeni so prometni uradnik Ivan Jaklin iz Beograda za postajenačelnika postaje Vojvoda Bojo-vič. postajenaČelnik postaje Martdnci Edvard Pilih za postajenačelnika postaje Kle-nak-Sava, prometnik Ivan Volf s postaje Be-govhan na postajo Kopljare, prometni uradnik Jerko Jerič s postaje Doboj na postajo Begovhan, prometnik in šef postaje Veržej Gregor Vrhovec v Ljubljano glavni kolodvor in pomožni oficijal prometno-komeret-jslnega oddelka sarajevske direkcije Viktor dlažar v Brežice. — Opozorite? udeležniknm pravniškega kongresa v Skoplju. Razpis glede znižane vožnje v Skoplju je spremenjen'v toliko, da naj kupijo udelezniki kongresa na odhodni postaji le četrtlnsko karto. V Skoplju si morajo dali potrditi svoje legitimacije pri tamkaj snem odboru, za povratek si pa kupijo zopet retrtinsko karto. S to se morejo vrniti tudi po drugem potu kakor pa po onem, ki so fja uporabili za potovanje v Skoplje. Odhod iz Ljubljane je kakor že javljeno v pe-ttk dne 2. oktobra z dopoldanskim brzovla-kom. — Odbor društva >Pravnikat. — Premolit ve v poštni službi. Premeščeni so od poŠte Ljubljana I. k pošti Ljubljana VL uradnica Marija Klacer, k pošti Vič manipulantka pošte Ljubljana I. Miroslava Klemenčič, k pošti Ormož manipulantka pošte Ptuj A vrelija Šafarič, k poŠti Slovenska Bistrica uradnica poste &t. Lenart v Slovenskih Goricah Mara Štukelj, k dravski direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani uradniški pripravnik dunavske poštne direkcije Jernej Sturm, k posti Ljubljana I. uradnica poste Vič Ivana Windischer in uradniški pripravnik pošte Beograd II. Anton Miklavec, k pošti Maribor II. manipulantka pošte Novo mesto Terezija Radovan, k pošti Novo mesto manipulantka pošte Maribor T T. Josip f'ož, k pošti Tržič uradnica poŠte Ljubljana L Roza Smerdn in k pošti Celje uradniški pripravnik pošte Beocrrad II. Bra-nislav Todorovid — Iz notarske službe. Notar v Maren-bergu g. Avgust Kolšek je 12. septembra umrl. Posle izpraznjenega notarskega mesta vodi začasno notarski -pripravnik v Ma-renbergli g. Anton Lovšin. — Razpisana služba. Javna borza dela v Ljubljani razpisuje mesto pogodbenega služitelja pri podružniioi javne borze dela v Maribora. Nastop službe 1. novembra. Prošnje je treba vložiti pri predsedniku upravnega oibora javne borze dela v Ljubljani. Čopova 1 do 15. t. m. —Prepoved zahajanja v krčme. Okrajno =oiišče v Šoštanju je prepovedalo Ivanu Mela.nšku iz Šoštanja zahajanje v krčme za dobo enega leta, okrajno sodnšče v Velikih Laščah pa pose&tnikovemu sinu Ivanu Gradišarju iz Kneja za dobo dveh let. — Za mrtve proglašeni. Deželno sod! šče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve Alojz MandoP", rojen 1. 1882 v Spod. Top«h, Anton Modrijan, roj. 1890 na Vrhnika, Anton Bohinc, roj. 1893 v Misačah in Franc češko, roj. 1892 v Loki. Vsi so odšli v začetku vojne na bojišče in se niso vrni Id. — V Zagrebu v treh letih okrog 500 samomorov. Zagrebški -Jutarnji list« priob-čuje zanimivo statistiko o samomorih in poskusih samomora v Zagrebu v zadnjih treh letih. Obupancev, ki so si končali ali hoteli končati življenje, je bilo v Zagrebu zadnja tri leta okrog 5O0. Največ se zastrupi žensk med 15. in 30. leiom. Samomorilci najraje Begajo po oetovi kislini in v t^m pogledu je Zagreb med evropskimi mesti na prvem mestu. Samo z oetovo kislino so se zastrupili 204 obupanci. — Za sadno in grozdno razstavo, ki bo v Sevnici dne 5- oktobra, je dovoljena polovična vožnja na ta način, da kupljena karta velja tudi za povratek, če je žigosana od razstavnega odbora. Vozni listek velja od 2. do 13. t. m. — V Zagrebu samo 290 reklamacij. Tudi v Zagrebu je bilo zanimanje za volilne imenike veliko in 3.500 volilcev se je prišlo prepričat, če so vpisani. Volilnih reklama cij je bilo pa samo 2°0. — Vreme. Vremenska napoved pravi, na bo lepo vreme. Včeraj je bilo »e po vseh krajih naše države bolj al* manj blačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 19.4. v Skoplju 16.8. v P.'.raJ->vu 16.2, v Ljubljani 15.9. v Zagrebu 15.8. Da v* je kazal barometer v Ljubljani 766.2. temperatura je znašala 4.7. — Brata svoje ljubice ubil. V Paučju pri Diakovu se je odigrala pretresljiva tragedija. Stanko Zarič je bil zaljubljen v sestro svojega 6oseda Stanka Mirkoviča, s katero je imel nezakonskega otroka. V torek ponoči je pa prišel Zarič s sekiro pred .Miikovičevo hišo in začel razbijati po vra = tih, češ, naj pride Mirkovič iz hiše, da obračuna z njim. Mirkovič je poslal sestro k sorodnikom po pomoč, pa si ni nihče upal ukrotiti razjarjenega fanta. Ko se je sestra vrnila, je našla brata že mrtvega v koruzi pred hišo. Zariča so orožniki aretirali. — Samomor. V torek popoldne si je končal v Subotici življenje tapetnik Jovan Faner. V smrt ga je pognal obup. Nedavno je bil otvoril gostilno, 6 katero pa ni imel sreče in kma^u je izgubil V6e svoje prihranke. Vrnil se je k svoji prvotni obrti, pa je menda obupal nad življenjem in ker ni videl drugega izhoda iz kritičnega položaja, se je obesil. Danes odločilna borba Kop : Travaglini Iz Ljubljane —lj Z banske uprave. Ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič jutri v petek 2. t. m. zaradi službene odsotnosti ne bo sprejemal strank. — Jutri v petek 2. oktobra pomočnik bana g. dr. pirkmajer ne bo sprejemal strank, ker je odsoten. —lj Naše operno gledališče bo kot prerojeno, ko ga končno obnove. Obnovili niso le zunanjosti temveč obnavljajo tudi že delj časa notranjost. Dvorana je še vsa zaodra-na, okrog in okrog ob stenah skozi vsa nadstropja stoje odri. kot če popravljajo pročelje velike hiše. Najvišji oder so že podrli, ker so zgoraj že popravljeni in pobarvani mavčni okraski. Ne zdi se verjetno, da bi bili s popravilom mavčnega ometa in z barvanjem že do sobote gotovi, ko nameravajo otvoriti operno sezono. V vseh ložah in drugih prostorih morajo^tudi Še pripeti nove tapete, ker so stare vse odstranili. Pleskarji morajo še prepleskatj vsa vrata in bi že zaradi tega ne mogli otvoriti gledališča v soboto, ker bo barva še presveža in bo tudi še smrdela. Hodnike so prebarvali z rdečo barvo, v I. nadstropju pa polagajo po vsem hodniku nov tlak, posebno betonsko maso, mešanico cementa, žaganja in barve. Takšen tlak je prožen, mehak ter se pri hoji zagluši ropot. Pred glavnim vhodom pa delajo velik pristešek, 9 m dolg ob fasadi, kt sega od nje čez ves trotoar. Streha bo minimalno položna. Konstrukcijo tvorijo 4 vodoravno ležeče traverze manjšega profila, ki so na eni strani vzidane, na drugi pa slone na vitkih železnih stebrih. Na tej konstrukciji bodo ležale lesene lege. na katere bo pritrjen opaž, na njem pa pločevin«. Traver- ze bodo opažene tudi na spodnji strani ter opaž ometan. Pristrešek bo nekoliko kazil iasado, ker jo bo zakrival. t._ Prijave za uradniški abonma v Elitnem kinu Matici. Danes, jutri in v soboto sprejema Elitni kino Matica prijave za uradniški abonma za oktober. Abonenti državni uradniki in upokojenci morajo kupiti potrebne vstopnice za pet oktobersk h predstav Ln to: opereto Mamsell Nitouche (Any Ondra, Karlweis. Junkermann in Ge-org Aleksander), za velefiiim »Arijanac z Elizabeto Bergnerjevo, za šaloigro »Omahljiva devica« (v glavni vlogi Szoke Szakall) za velekomedijo Revizor Haselhuhn, v kateri nastopa najboljši komik Vlasta Burian ji za Kalmanovo opereto >Pustna vila« (v glavnih vlogah Oskar Karlweis, Any Ahlers, Szoke Szakall, Harry Halm). Ves ta izvrstni spored prinese Elitni kino Matica v teku oktobra in abonenti morejo posetiti te predstave ob znižani ceni po 10 Din (namesto normalne cene 15 Din) na parketnem prostoru. Natančnejše podatke in pojasnila 6e dobe pri ravnatelju Elitnega kina Matice. —lj Trojiški spomenik bodo končno popravili. Popravljati so ga začeli že lani o Miklavžu, a so z delom prenehali zaradi mraza. Poleti so popravilo nadaljevali, dokler niso zopet prenehali zaradi drugih nuj-nejših del. Ob priliki letošnjih slavnostnih prireditev na Kongresnem trgu so ljudje plezali po spomeniku ter so pripomogli, da imajo zdaj kamnoseki za nekaj časa dovolj dela. —lj Koncerti slovenskih izvajajočih omet-nikov v Ljubljani niso ravno pogosti. Prvič ker nimamo mnogo umetnikov, ki so se izključno posvetili koncertnemu življenju, drugič pa naše koncertne prilike niso ravno rožnate in vesele. Zato je tem večja dolžnost ljubljanske publike, da v slučaju ko se vrši koncert umetnika-domačina z velikim po-setom pokaže zanimanje za njegovo umetnost ter ga podpre vsaj moramo v nadalj-nem njegovem delu. Prihodnje dni se vrši koncert violinista Rupla. Dasiravno mlađ. ie že danes cel umetnik. Študiral je mnogo in to z velikim uspehom, slišal je mnogo svetlih vzorov im njegova igra je danes umetniško in tehnično dovršena. Posebno srečen pa je tudi v izbiri programa, katerega sestavi tako, da more v njem pokazati vse svoje odlične sposobnosti. Zato opozarjamo na njegov koncert, ki bo v ponedeljek 5. oktobra v Ujiionski dvorani. Vstopnice se dobe v Matični knjigarni. Danes odločilna borba Kop : Vravaglini —'lj Iz krogov ljubljanskih mesarjev nam pišejo: V svoji sobotni številki od 26. sept. t. 1. je »Slovenec« zopet napadel ljubljanske mesarje, češ da kupujejo živino žive vage po 4 Din, meso prodajajo pa po 15 Din Ta vest je seveda neresnična, toda »Slovencu« gre ooividno za to, da sistematično hujsika proti nam, ki se nam v teh časih tudi prav nič dobro ne godi, 6aj konsum pada. mesarjev je pa vsak dan več. Mi hočemo zato pribiti, da je ljubijan* ski župan dr. Dinko Puc nalašč poveril enesja mestnih veterinarjev, da nadzoruje v mestni klavnici cene nakupljenih volov in na trgu prodajo mesa. Ta g. veterinar ve zato prav dobro, ali odgovarja cena mesu nakupni ceni volov. Ker živi kot je splošno znano v prijateljskih razmerah z uredništvom Slovenca, bi to prav lahko ;z prvega vira dobilo avtentične podatke in bi lahko vsaj enkrat natočilo konsumen-tom čistega vina! Mi smo namreč uverjeni, da se omenjeni gospod ne more in ne bi smel strinjati z napadi na mesarje, ker mora vedeti resnico. Dr. Marija Fink specijallstka za ženske bolezni bi porodništvo ordinira sedaj 12451 OD 9.—11. DOP. IN OD 2.-5. POP. —lj Stanica za žigosanje elektrostevs cev v Ljubljani je ustanovljena na Tehnični srednji šoli. Za upravnika stanice je imenovan prof. ing. Viktor Turnšck, za tehničarjasžigosarja pa Rajko Vernik. Stanica prične poslovati 15. t. m. —lj Fedor Dostojevski v filmu. Z. K. I). bo predvajala v soboto in nedeljo veliki zvočni film >Bratje KaramazovU po znamenitem istoimenskem romanu F. Dostojevskega. Na veliko filmsko delo opozarjamo že danes. —lj Opozorilo državnim uradnikom! Državni uradniki in uslužbenci se opozarjajo, da imajo samo na podlagi uradnega potrdila od svojega šefa pravico do brezplačnega zdravljenja v bolnici. To potrdilo naj vsak bolnik prinese s seboj takoj ob prihodu v bolnico. Sklicevanje na železniške in druge legitimacije je brezpredmetno, ker bolnica potrebuje tozadevno prilogo k spisu. —lj Narodno železnifarsko glasbeno društvo >Slogac ima danes zvečer ob pol 8. un generalno vajo oratorija >Samsona<. Udeležba vseh pevk, pevcev in godbenikov obvezna! Prosimo vse za točnost. —lj Komorni in glasbeni večer NTar. železni carskega glasbeneca društva > Sloge«, napovedan za ponedeljek dne 5. oktobra ob 20. uri, odpade radi Ruplovega violinskega koncerta v Unionu. Komorni večer >Slo-ge se preloži vsled tega na ponedeljek, dne 12. oktobra t. 1. ob isti uri. —lj Na prosvetnem večera >Svobodec in >Zarjec, ki bo v sredo 7. t. m. v dvorani Delavske zbornice, bo poleg koncertnih in pevskih točk tudi Ciril Stukelj predaval o nedavni največji mednarodni športni olimpijadi na Dunaju in bo na modernem apidia-skopu pokazal nad 100 fotografskih posnetkov. —lj Ženski pokret opozarja svoje članice na 9estanek, ki bo drevi v Selenburgovi ulici št. 7/II. ob 20. —lj Ceneje nego ▼ raiprodaji in prj tem le prvovrstno blago za plašče, obleke, zimske suknje hi vso ostalo manufakturo nabavite pri znani tvrdki NOVAK na Kongresnem trgu. —lj Otvori.ev plesne šole glasbenega društva >Zarjec bo v nedeljo 4. oktobra 1931 ob 15. un v dvorani Delavske zbornice — lj Dre k i otvoritev Jenkove plesno šole ob 20. v Kazini. Sonny-Boy-J&n. Večerna toaleta lašeljena. Prijavo in informacije za tečaje ter posebne ure dnevno od 10. do 13. in 15. do 21. 500-n —lj Kongres Jugoslovenskega ženskega naveza, ki je bil napovedan za oktober v Novem Sadu, se je preložil na prihodnje leto. Društva, kj še niso poslala letošnje čla- Ljubljana. 1. oktobra. 2ivimo v dobi prevratov in reform in ni čuda, da hočemo reformirati tudi našo prehrano, ker stari način prehrane ne odgovarja več izsledkom moderne znanosti. Teorije o reformi prehrane se pojavljajo skoraj vsako stoletje in resnica je. da je danes naša prehrana že skoraj popolnoma drugačna, kakor je bila na primer v času Valvasorja. Naš okus se menja naglo, kakor moda in kakor je današnja moda sloka, tako pridigajo novodobni apostoli tudi tako prehrano, ki človeka ne debeli. Zmernost so propagirali tudi vsi ustanovitelji raznih verstev in sekt ter zapovedovali poste. Katolicizem je te poste polagoma, zadnja leta pa zelo naglo skrajno omilil in skoraj odpravil, zato imajo pa druge vere, na primer judovska, muslimanska in pravoslavna, še dolgotrajne in prav stroge poste, da ne omenimo Indijcev, ki njih stroge zapovedi glede postov poznamo od Gandhija. Sv. Janez Krstnik si je predpisal kobilice in sladke koreninice, judje niso smeli in ne smejo jesti svinjskega mesa, Mohamed je pa tej prepovedi dodal še vino. V poznejši dobi o smatrali za edino izveličavno vegetarijanstvo, ki prepoveduje vso mesno hrano, *in tudi več katoliških redov, n. pr. kartuzijanci so vegetarijanci. Nazaj k prirodi sta med drugimi in tudi za njimi priporočala Priessnitz in Kneipp, še bolj je pa to teorijo izvedel naš Rikli, ki je že 1. 1855 ustanovil na Bledu prvo zračno in solnčno zdravilišče na svetu. Veda, zrak in solnce ob zmerni hrani so njegova glavna zdravila. Od Priessnitza in Kneippa se njegova metoda loči po tem, da ona dva zdravita z mrazom in tako ponajveč z mrzlo vodo telesu odvajata toploto, Rikli je pa vedno zdravil tako, kakor je pacijentu prijalo in je po vsaki ohladitvi telo zopet ogrel s toplo kopeljo in masažo. Hrana Po Riklijevih načelih je bila skrajno preprosta ter ponajveč rastlinska, pekel je pa tudi kruh, kakoršnega priporoča sedanja novodobna prehrana. Riklijev zavod na Bledu je slovel po vsem svetu, da so ga ineognito obiskovale tudi kronane glave, vsako leto je bil pa med pacijenti gotovo tudi član kake dinastije. Iz Riklijevega instituta se je razvil tudi sedanji največji zavod na svetu \Veisser Hirsch pri Leipzigu. Ta najslovitejši zavod, ki ga je ustanovil in ga vodil večletni Riklijev zdravnik na Bledu dr. Lah-mann, se je razvil v celo mesto. Lahman-na pa poznamo tudi po povsod razširjenem Lahmannovem higijenskem perilu iz čiste volne. Riklijevo zdravilišče je bilo poleg prirodnih krasot največja privlačnost Bleda, a kmalu po prevratu smo to svetovnoslav-no atrakcijo Bleda brez nadomestila krat-komalo uničili. Pred dobrim letom je pričel pri nas propagira*! re'orrno preh-ane tudi nadzornik šolskih vrtov v p. g. Humek najprej v mesečniku »Sadjar in vrtnar«, ki ga ureja z največjim znanjem in ambicijo. »Sadjarju in vrtnarju« je sledila revija »Žena in dom«, a tudi drugi listi so objavljali članke o nekuhani hrani, dokler ni končno Humkova hčerka Štefanija po spisih Švicarskega zdravnika dr. M. Bircher Ben-nerja in po kuharski knjigi njegove žene izdala knjige »Prehrana po novodobnih zdravstvenih načelih«. Na zadnjem vele-sejmu je g. Humek imel na zelenjadni razstavi tudi nekaj predavani in pridobil za Bircher Bennerjevo reformo več pristašev in strastnih učencev, ki so se snoči zbrali v brezalkoholni restavraciji v Unionu k prvemu zborovanju. Drugi oddelek brezalkoholne restavracije so zasedle do zadnjega stola skoraj same za želodce svojih možičkov vnete miade gospodinje, ker pač vedo, da ljubezen gre skozi želodec. Med damami smo opazili le malo gospodov, ki so bili pa vsi bolt sloke postave. Naravno, da se je v teh mecenatskih časih udeležil zborovanja tudi po 1 zastopnik naših slikarjev in slikaric. Mize so bile okusno okrašene s cvetlicami in visokimi čašami limonade in malinovca. Sklicatelj zborovanja g. Humek je omenil v uvodu svojega govora namen zborovanja, da se spoznajo ljudje, ki imajo o prehrani iste nazore, da se bodre in podpirajo pri propagandi svoje metode in da se seštejejo. Bistvo novodobne prehrane ni vegetarijanstvo, ki se je že davno preživelo in ima prav malo stikov s sedanjimi nauki. Vegetarijanstvo prepoveduje samo meso, vso ostalo prehrano pa pušča pri starem in ne zabranjuje kuhane hrane. Novodobna prehrana pa pomeni pravo revolucijo dosedanjih prehranjevalnih načinov in zato pomeni tudi velik preobrat notranjega človeku Pred vsem ^antevajo di. B'rther-Renneijevi nauki oregruoacijo vseh živil take da je to sedaj spredaj, kar je bilo prej z«daj. Dosedaj srni pri obedu jed-i najprej juho, potem meso in nazadnje sad- narine, se poživljajo, da čim prej izpolnijo svojo dolžnost. Vse informacije, ki se tičejo Jugoslovenskega ženskega saveza in naših ženskih društev, se dobe odslej v pisarni saveza v Selenburgovi ulici št 7/1 L, kjer je tajnica na razpolago članicam vsak četrtek od 10.—12. - lj Nogavice, volnene, flor in svii^n^, res trpežne pri Sterk nasl. Kamičnik M:ir« trg 18. —lj Tvrdka kUvirjev in glasbil Alfom Breznik je sedaj na Aleksandrovi cesti 7. js, seda- je pa sadje na prvem mestu, meso, z.astj kuhano ali pečeno, pa prav na zadn;cm. Prej smo za pravilno orehrano zahtevali zlasti mno^o živalskih be'jaku-v-n, večkrat celo 120 do 150%. sedaj pa kvečjemu le 30%. Prej smo ufivaii ponajveč kuhano hrano, sedaj pa samo fttnvo ali pa tako kuhano, da se koristne snovi, p-edvsem pa mineralne soli in vitamin;, re uničijo. P-e; smo stregli svojemu z-o rčnemu oku-.t« n se razvajali v slilo-kusec ter pr. fed! umivali, seJaj se p<» samo še zmerno hranimo in ne cenimo več okjsnih jedi', temveč le ta€>jim Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsemogočni poklical k sebi našega nad vse ljubljenega in dobrega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda IVANA BAJ2ELJA zastopnika Zagrebške pivovarne danes ob 4. uri popoldne po dolgi mučni bolezni, pre videnega s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega blagopokojnika se vrši v petek, dne 2. oktobra ob % 3. uri popoldne iz hiše žalosti Šiška, Gasilska ulica 7, na pokopališče k Sv. Križu. TJubljana, dne 30. septembra 1931. GUSTI BAJŽELJ, soproga; ALOJZ, dr. IVO, FRANCI in POLDE, sinovi; GUSTI poročena GORU P, IVANKA, por. BIZOVIČAR, MARA por. MACORATTI in DRAGA hčere; DRAGO GORI P, zet; LADO MACORATTI, zet; MARICA BAJŽELJ, sinaha; DUŠAN, MAJDA, BOŽO, MARJAN in BREDA, vnuki. Kratek klavir ali oianmo orvovrstne znamke, dobro ohranjen, takoi kuDim. Ponudbe z navedbo cene na UDravo »Slov. Naroda« ood »Klavire/2720. Več pleskarskih in soboslikarskih pomočnikov samo prvovrstne moči, SPREJMEM takoj J. HLEB S, Ljubljana, Sv. Petra cesta 33 MORSKE RIBE! Danes in jutri sveže pošiljke! Prvovrstna dalmatinska vina samo iz lastnih vinogradov v gostilni na dvorišču »Hotela Tratnik«. _ SUN ARA. Kupim parcelo v LJubljani Ponudbe z natančnim ooisom lesre. velikosti in skraino ceno na uoravo »Slov. Narodac ood »Stavbena Darcela«/2723. Strojepisni pouk dnevni in večerni tečaii. Učna ura 4 Din. Voisovanie vsak dan. — Christofov učni zavod Ljubljana. Domobranska c. 7. 7221 Morske ribe in jutri ter v gostilni RA-2EM na Žabjeku. — Prvovrstna vina in sladka portngalka po Din 10.—. SLIKE ZA LEGITIMACIJE izvršuje najhitreje loto Anton Jlancini Rožna dolina pr! Ljubljani podružnica: Jesenice na Gor. Ml iščemo vas! In vi zooet nas! Vi iščete stalno zaooslitev. mi Da zooet aeilne in zanesljive moči za domača dela. za not. za vodstvo Dodružnice itd. Marliivim cjsebam se nudi odlika za brezskrbno bodočnost. Proti oriloei znamke za odeovor daie izčrone informaciie Be-renvi. Osijek. 2719 VALET EXPRES se s 5. oktobrom preseli na Mestni trg 5, II. nadstr Lika, kemično čisti, posije, modernizira; tudi obrne dam-sko ali moško garderobo. — Likanje Din 18.—, obračanje Din 280.—. — Poseben oddelek za uniformiranje, likanje in popravljanje uniform gg. častnikom in uradnikom. OSVALD DOBEIC Ljubljana PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega ln modnega blaga po najnižjih cenah. Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. in C. M. S. predmetov. NA DEBELO! NA DROBNO! OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi HAJKO TURK carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Trajirjn Jorip, Zupanas, mm Za »Narodno rtokarnoc Fran Jeserfiek. « Za upravo ln lnseratnl gel Usta; Oton caristof, — Vsi v Ljubljani.