GLAS NARODA
f
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily te the United State«.
leaned every day except Sundays and legal Holidays 75,000 Read« .
TEUTON: CHelsea 3—3878
No. 29. — Stev. 29.
Entered as Second Clasi Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879.	TELEFON: CHelsea 3—387«
NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 4, 1936—TOREK, 4. FEBRUARJA, 1936
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
FRANCIJA SKLEPA PAKTE Z BALKANSKIMI DRŽAVAMI
Kritičen dan na konvenciji Delavske Federacije
RICHARD LOEB JE NAMERAVAL POBEGNITI
Zarotniki so hoteli razstreliti kaznilniški zid. Državni pravdnik b o zahteval prekopati dvorišče.
JOLIET, 111., 3. fob. — Državni pravdnik W. R. McCabe trdi, da ima v svojih rokah dokaze, da so soujetniki pred nekaj dnevi v kaznilnici umorjenega morilca Richarda Loc-ba izdelali načrt za beg iz kaznilnice in sicer bi najprej razstrelili kaznilniški zid.
Vodilni uradniki kaznilnice so to trditev takoj razglasili za nesmiselno, toda McCabe, ki vodi preiskavo Loebove^a umora, je nato odgovoril, da bo zahteval, da prekopljejo dvorišče kaznilnice, kjer je po njegovem mnenju zakopano razgrel ji vo.
"Celuloid prihaja iz celice Looba in čikaškega morilca Edvarda Skeilowskega, ki ga je vporabljal za izdelovanje prstanov in vsakovrstnih drobnarij/* pravi McCabe. "Slišal sem, da so bile izpraznjene štiri gasilske posode, da je bilo iz tega izdelano močno raz-streljivo v kaznilniški delavnici in bilo nato zakopano na dvorišu. Skeilowskega b o m zaslišal in napotil kaznilniško upravo, da poišče razstrelji-vo. Dognati hočem tudi, ako je bil Loeb vodja te za rote."
NA STAROST NEHALA KADITI
ST. LOUIS, Mo., 3. febr. — Ker misli, la zena na starost ne sme imeti slabih navad, je zdravnica dr. Marie Charlotte de Goliere davenport, ki je stara 111 let, nehala kaditi.
Navzlic Svoji visoki starosti pa je zdravnica še vedno delavna.
"So ved to imam mnogo narediti," je rekla, "in nikdar ne morem biti brez dela. Mnogim ljudem bi še rada pomagala.'*
Ko je bila stara 2 leti, je zbolela na kolero, in zdravnik jo je že razglasil za mrtvo.
Rojena je bila leta 1842 v Pet-rogradu v Rnsiji. Bila je trikrat porojena in je porodila 11 otrok, od katerih najstarejši še živi in je star 90 let.
Vsak don Se hodi po več milj na izprehod in pogosto tudi jaha. Je malo mesa, pa mnogo zelenjave in sadja, pije tudi konjak, t*»hta pa samo 84 funtov.
PAPEŽ JE PREHLA JEN
VATIKAN. X febr. — Navzlic prehladu je papež Pij XT. opravil na <Svečnico cerkvena opravila.
Papež jo zaradi bolezni dva dni odnovedfcl a v d i j e n c e. Zdravniki zatrjujejo, da njegovo zdmvst"ono stanje ni ne-
NOVI RAZVOJI HOFFMANOVIH POIZVEDOVANJ
Samo Lindbergh je videl zagonetnega moža pri pokopališču.— Tajna preiskava v teku.
TRENTON, N. J., 3. feb. — Governer Hoffman bo na prvi konferenci ta teden načelniku državne policije polkovniku Schwarzkopfu navedel ime zagonetnega moža z "žepnim robcem".
Lindbergh je tega moža videl, ko je v svojem avtomobilu čakal preti St. Raymond pokopališčem ono noč, ko je dr. John F. Condon "Johnu" izplačal odkupnino za njegovega sina.
Četudi je bil Bruno Richard Hauptmann kot edini odvaja-lec in morilec Lindberghovega otroka obsojen, je vendar governer Hoffman mnenja, da je zločinec imel pri tem delu po-magače in je vsled tega uvedel privatno preiskavo, da privede tudi sokrivce pred sodišče.
Lindbergh je videl moža prihajati ob zidu pokopališča. Ko je šel mož rn'ruo avtomobila, si je tiščal robec na usta, bodisi, da bi ga ne bilo mogoče spoznati, ali pa da je komu s tem dal kako znamenje.
Policijske oblasti so pozneje prišle do prepričanja, da je bil to samo kak mož, ki je prišel slučajno mimo »n s celo zadevo ni bil v nikaki zvezi. Go-vernerjevi detektivi pa so baje že pred nekaj tedni dobili podatke o tem možu in tudi iz vedeli za njegovo 'me. Hoffman bo sedaj od Sehwartz-kopfa zahteval, da tega moža aretira ali pa ga oprosti vsake krivde pri zločinu.
Governer Hoffman s tem ni zadovoljen, da je bil Hauptmann spoznan krivim in obsojen, ker je mnenja, da je bilo pri zločinu vdeleženih več ljudi, katere tudi hoče dobiti v roke pravice in jih kaznovati.
Šele potem bo, kot pravi governer, zanj cela zadeva rešena.
ZA LEVOMA V SMRT
BEZIERS, Francija, 1. feb. — Tukaj so morali ustreliti dva leva, ker sta ušla iz kletke. Njun lastnik, cirkuški ravnatelj, je bil tako ra<zburjen, da ga je zadela srčna kap.
IRSKO ŽGANJE
BELFAST, Irska, 1. feb. — Parnik "American Importer", o katerim se je podala Lind-berghova družina v Anglijo, je privedel s seboj v Združene države štiri tisoč zabojev irskega žganja.
varno.
Advertise in 'Glas Naroda*
GREENOV GOVOR BO NAJBRŽ
POVZROČIL PRELOM
RUSIJA OBSOJA JAPONSKE CILJE
MOSKVA, Rusija, 1. feb. — Mogočno je završalo po celi Japonski, ko so sovjeti odkrito povedali svetu, da so letošnji vojaški proračun podvojili, toda rusko časopisje, ki rado vodi polemiko >z Japonsko, je molčalo.
Samo l»st "Izvestja" je priobčil nekaj člankov, v katerih se norčuje iz nekaterih japonskih militaristov, Češ, da se boje sovjetske rdeče armade.
"Rdeča armada je orožje za mir, ne pa za agresivnost/' pravijo Izvestja. "Sovjetska unija ni nikdar nameravala napasti Japonske in je tudi danes ne misli napasti. Ravno nasprotno je očitno in ves svet ve to. V takih okolščinah sedanja taktika japonskega časopisja nikogar ne more preslepiti.'*
V odgovoru na zanikanje japonskega lista "Nici-NiČi", da bi Japonska imela z Nemčijo kako vojaško zvezo, pravijo "Iz ve s tja":
"To samo kaže, da japonski militarist!, četudi so že več let ščuvali japonski narod proti sovjetski uniji, niso dosegli ničesar in da japonski narod ne odobruje pustolovske politike proti USSR, pa vendar smatrajo ti militaristi za potrebno, da pred japonsko javnostjo in celo pred civilnimi oblastmi in vnanjim uradom prikrivajo tajna pogajanja, ki se vodijo v Berlinu."
WASHINGTON, D. C., 3. februarja. — "Voditeljev United Mine Workers ne bom prijel z zidanimi rokavicami,** je rekel predsednik American Federation of Labor William Green, ko je bil vprašan, kako taktiko bo zavzel v svojem govoru na konvenciji premogarske unije.
Tudi Green je izšel iz premoga rskih vrst in je 20 let delal v rudnikih. Green skuša poravnati spor z Lewisom, ki zagovarja organizacijo delavstva po industrijah, Green pa je za organizacijo po strokah. Vsled tega spora med Greenom in Lewisom- je nevarnost, da bo premogarska unija izšla iz tabora ameriške delavske federacije in Green hoče ta razkol preprečiti.
Premogarska unija je na svoji konvenciji sklenila, da izstopi iz federacije, kadarkoli smatra njen voditelj Lewis za potrebno. Ta sklep je^Ai prvi vrsti obrnjen proti Greenu.
Lewis je pred kratkim s predsednikom Amalgamat e d Clothing Workers, S. Hillma-n o m, predsednikom Ladies Garment Workers, Davidom Dubinskym in z voditelji dragih strokovnih unij sestavil odbor za industrijsko organizacijo. Green pa je kot predsednik delavske federacije izdal povelje, da je ta odbor razpn-ščen. Temu povelju se Lewis ni pokoril in rekel, da bo izvr-ševalni odbor delavske federacije prej videl v peklu v oblekah iz asbesta. Vsi premogar-ski voditelji odobruje jo Lewi-sovo stališče in preloma med American Federation of Labor in United Mine Workers of America najbrže ni več mogoče preprečiti.
Vsled spora glede' industrijske in strokovne organizacije je v 50 letih, odkar obstoji delavska federacija, prišel kritičen trenutek.


RIBIČEM PRETI LAKOTA
WASHINGTON, D. C., 3. febr. — Na otokih Tangier in Smith preti veliko pomanjkanje nad 1000 prebivalcem, ki se pečajo z ribolovom. Vsled ledu v Chesapeake zalivu so odrezani od celine in živež jim bo po šel v nekaj dneh.
. Ko je vladni aeroplan letel nad Tangier otokom, so prebivalci prih;teli iz hiš in nek oto-čan je zakiical proti aeroplanu.
"Vsem primanjkuje živeža. Potrebujemo meso in zelenjavo. Prosimo, da na kak način pošljete zdravnika, ker je mnogo ljudi bolnih. Eden že umira za pljučnico."
Tudi na Smith otoku je polo-čaj tako brezupen.
Iz Philadelphije je bil odposlan aeroplan na Tangier otok z zdravnikom in živežem.
Proti otokoma sta bila poslana ledolonK'R Apaclie in Mohawk, dj* prebijeta led od otokov do celine.
\
POLJSKA PROTI EMBARGU NA PETROLEJ
ŽENEVA, Švica, 3. febr. — Poljska, ki je ena izmed 12 držav, ki pridelujejo petrolej, je bila povabljena, da je vdele-žena pri razpravi o novih sankcijah preti Italiji ter je naznanila, da na sejo Lige narodov na bo poslal svojih zastopnikov.
KonfereiR-a je bila sklicana, da odloči, ako bi se razširile sankcije za Italijo tudi na prepoved prodajali Italiji petrolej.
Kot vzrok za to, da noče biti vdeležena pri tej sankciji, je Poljska navedla, da svojega petroleja e izvaža v Italijo, temveč največ na Čehoslovaško.
Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1936- — Vreden je 50 centov.
__
ITALIJA BO PREHRANILA PREBIVALSTVO
Mussolini hoče Italijane odvaditi jesti meso. — Kuruzo dobiva Italija iz nesankcijskih držav.
RIM, Italija, 3. feb. — Italija bo zdržala, tudi kar se tiče prehrane. To je prepričanje vlade in izvedenev v prehrani, ako je mogoče verjeti njihov-mu zatrjevanju, ki prihaja če^ mejo.
Pridelek pšenice, riža, fižola, krompirja, svežega in suhega sadja, pomaranč, limon, sira, sladkorja in grozdja baje zadostuje za pokritje domače potrebe. Toda za domačo vpo-rabo ne zadostuje pridelek koruze, ovsa, ječmena, olja in mesa. Toda za vsako pomanjkanje imajo fašisti pripravljen odgovor.
Koruzo dobiva Italija kot prej iz nesankcijskih držav.
Uporaba ječmena v pivovarnah je prepovedana. Pivovar-n»rji so od vlade prejeli navodilo, kako je mogoče kuhati pivo tudi brez ječmena.
Velik problem za Italijo je, kako odvaditi prebivalstvo "prevelikega" vživanja mesa. Nepristranski opazovalci pa ne verjamejo Mussoliniju, ko pravi, da so Italijani do sedaj jedli preveč mesa. Zlasti velja to za mestne delavske prebivalce, ki so tudi v normalnih časih živeli v največji bedi in si mesa sploh niso mogli privoščiti.
Navzlic temu pa je Mussolini znižal vživanje mesa; vpeljal je tudi dneve, ko se meso sploh ne sme jesti. Vsakdo, ki vživa mnogo mesa, je označen kot izdajalec domovine.
Oblasti skušajo pospešiti rejo zajcev in kokoši. Vpeljati pa skušajo tudi posebne vrste krompirja, sočivja in sadja.
Posebno pa polaga vlada veliko paznjo na pridelovanje sladkorne pese. Iz tega sladkorja je namreč mogoče izdelovati alkohol, katerega bi bilo mogoče porabljati mesto petroleja, ako bi Liga narodov prepovedala prodajati Italiji petrolej.
Po vladnih odredbah mora vsak pridelek slujsiti v vojne namene.
EKSPLOZIJA V PREDORU
CAMBRIDGE, Ohio, 3. febr. Pri kopanju predora blizu Kim-boltona je eksplodiral drnamit in ubit je bil en delavec, eden je bil nevarno poškodovan, 22 delavcev pa je bilo zasutih.
Ubit je b.l 28 let stari Bert Grubbs, kp je zažgal 15 uneov dinamita.
Vsled eksplozije se je sesula zemlja 1-liani izhoda, in delavcem je bila zaprta pot, toda čez eno uro so jih njihovi tovariši odkopali.	_____:
STARHEMBERG JE SPOROČIL ŽITI ŽALOSTNO NOVICO, DA SE MORA ODPOVEDATI PRESTOLU
Francija hoče zgraditi nepremagljiv zid proti Nemčiji. — Pri tem igra vodilno vlogo vnanji minister Flandin. — Anglija, Francija in Rusija bodo rešile brez Italije problem evropske varnosti.
Velesile nasprotujejo avstrijski monarhiji.
PARIZ, Francija, 3. februarja. — Iz zanesljivega vira prihajajo poročila, da se francoski državniki pogajajo z balkanskimi vladarji in državniki, da bi postavili skupni zid proti razmahu Nemčije proti vzhodnji Evropi.
Poglavitni namen Francije pri tem je skleniti tesne zveze z balkanskimi državami ter dvigniti njihovo gospodarsko življenje s pomočjo trgovine z Anglijo, Francijo in Rusijo.
Pri tem pa gre tudi za preprečenje obnovitve avstrijske monarhije, ker bi ogrožala Cehoslovaško, Jugoslavijo in Romunsko.
V pogajanjih z balkanskimi državami je prevzel vodstvo francoski vnanji minister Flandin in bo razpravljal z jugoslovanskim regentom princem Pavlom, madžarskim vnanjim ministrom baronom Kolomanom Kanya, z avstrijskim podkan-clerjem knezom Starhembergom in turškim vnanjim ministrom Ruždi Tevfik Arasom, pozneje pa še z bolgarskim kraljem Borisom in romunskim kraljem Karolom.
Prihod bolgarskega kralja Borisa v Pariz in njegov razgovor s Flandinom je dal povod trditvam, da hočejo Anglija, Francija in Rusija rešiti problem evropske varnosti brez Italije.
Po teh poročilih bo tudi Bolgarska, navzlic svojim tesnim zvezam z Italijo, sodelovala z Malo, antanto in Balkansko zvezo, v zameno za to pa bo! dobila razne trgovske ugodnosti. Ista ponudba bo stavljena tudi Madžarski.
PARIZ, Francija, 3. februarja. — Avstrijski podkancler knez Ernst Ruediger Starhemberg bo bivši avstrijski cesarici Žiti prinesel "žalostno novico , da mora biti vrnitev nadvojvode Otona na prestol njegovih pradedov za nedoločen čas preložena.
Starhemberg je prevzel to nalogo povedati Žiti, ki se že dolgo vrsto let bori, da bi svojega sina spravila na avstrijski prestol, da mora za sedaj o-pustiti vsako tako misel, ker so Francija, Anglija in Rusija postavile svoj veto.
Starhemberg je prišel v Pariz iz Londona ter se je takoj odpeljal v hotel, v katerem se je baje že nastanila tudi cesarica Žita.
Srednjeevropski diplomati zatrjujejo, da je Benito Mussolini pripravljen za zvezo z nemškim kanclerjem Hitlerjem in hoče pri tem tudi žrtvovati Avstrijo ter je vsled tega obnovitev avstrijske monarhije nemogoča.
Pri diplomatičnih pogajanjih, ki so se pričela po pogrebu kralja Jurija med raznimi državniki, ki so se vračali iz Londona, je romunski kralj Ka-rol francoskemu vnanjemu ministru Flandinu zagotovil, da se njegova vlada z nemško vlado ne bo spuščala v kako politično kupčijo.
Diplomatski krogi zatrjujejo, da je Hitler Romunski ponudil ugodne trgovske odnošaje, da bi bila poravnana škoda, ki jo ima Romunska za-« radi sankcij. .	_

New York, Tuesday, February 4, 1936
THE L A T^n EST SLOVENE DAILY IN V. 8. 7L
a
Glas Naroda


VXN1C PUBLISHING COMPANY (A OtcponttiR)
Tnu.
Htm T«t Otj. N. V.
«Ufl NARODA (TriM «f UM fMpla)
J5KZ-55L
tadajni
Holiday

Tm New lock m celo lato	§7.06
Za pot leto ...................ft bo
Za inoMMtro aa ealo lato	$7.00
Za pol lata......... • 'Mr	m*
Subscription Yearly 16.00
Nerede"
▼aakl dan
acdelj Id pramlkor.
pod plea la oeetmoetf 9e«UJetl po Mooej Order. Prt mum todl ptelipje blreUifle
aa ae prloteujejo. Denar maj aa blagorotl iprememM kxaje naroCnikor, pratao, da aa bupibI, da hitreje najdemo
NABODA". til W. 19th
CBelave
M. S.
VOJNA V PRAGOZDU
Iz Slovenije.
OBUP MLADEGA DE-1 HUDE NESREČE V KI-
Južnoameriški republiki Bolivija in Paraguay sta se začeli meseca 1932 boriti za Cliaco okraj, ki ni nič drugega kot kos pragozda.
(>lxi republiki imata dovolj zemlje za naselitev in prebrano svojega prebivalstva. Cemu sta se torej zgrabili zaradi kosa pragozda ter žrtvovali v to svrlio na stotisoče svojih vojakov?
To vprašanje se je ver k rat pojavilo, toda prebivalstvo obeli držav ti i nikdar dobilo povoljnega odgovora nanj.
Pri tem ne gre za nič drugega kot za pravico, kdo bo smel izrabljati petrolejske vrelce v Cliaco, ki jih je pa treba prej še odkriti.
Bolivijee so naščuvali proti Paragvajce-m oziroma Pa-ragvajee proti Bolivijcem ameriški interesi. In če piše danes ameriško časopisje, da je bila to najbolj brezpotrebna vojna v svetovni zgodovini, ima prav.
Časopisje bi moralo to že pred tremi leti konštatirati in prepričati javnost, pa bi danes ne žalovalo stotisoče mater, žena in zaročenk za svojimi sinovi, možmi in zaročenci.
Toda ameriško časopisje, posebno tisto, ki zastopa intern*© veleindustrijc, ni storilo ničesar za končanje tega klanja. Prizadevanja Lige narodov se izjalovila. Šele paname-riška konferenca je zajamčila nekakšen "mir".
Državi bosta izmenjali vojne jetnike, naroda se bosta zbližala, in rane se bodo polagoma zacelile.
Ker je bila v obeli državah vojna silno nepriljubljena in ker so jo podžigali samo vladujoči razredi, nimata bolivij-ski in paragvajski narod nič proti temu, ker je končana, kajti, ko se je začela, ni Bolivijeev in Paragvajeev nihče vprašal za dovoljenje in za svet.
Ta primer jasno kaže, da se vojna skoro v nobenem o-ziru ne izplača, da je brezpotrebna in da mora zanjo plačevati le delavski razred v blagu in krvi.
Kaže pa tudi, da druge civilizirane države ne ugovarjajo vojni, dokler jim prinaša dobiček. Šele ko ni več dobička in ko >o bojujoče se države bankrotu«1, se začno mirovna l>oga-janja.
One države, ki so nastopile kot posredovalke in uveljavile mir, bi storile dosti bolje, če bi šle že leta 1932 na delo.
V tem slučaju bi živelo 100,000 mladih ljudi več, 100,000 pohabljencev bi »bilo manj, municijske tovarne in banke bi pa seveda ne imele tako velikih dobičkov.
Od vojne v Cliaco so imeli dobiček le izdelovalci muni-cije in velebankirji.
Dokler bosta ta dva razreda na krmilu, se bodo morali narodi klati med seboj.
DENARNE POS1LJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem Kurzu.
T JUGOSLAVIJO
$ 2.7S____________Din. 1M
$ Mft____________Din. 200
$ 7.25__________Din. tN
tlLTO__Din. tM
faj«_____Din. 1#M
947JI___Din. NN
V ITALIJO
Za $ 925 $ 18JM $ 44.M f 87.50 $174.00 $£80.00
______ Ur 100
_____Lir 200
____Lir 500
.. Lir 1000 ... Lir 2000 ..... Lir 8000
ni BE CENE 8EDAJ BIT BO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI
8t »ur1-*"- ve*Jib saeakor kot ngoraj tondeao. bodld v dmnrJUa ali lirah dowoUoXtto k bolje pogoj«.
Osla ▼ • B-
$18.—
aaaaooaeaa Ml
•	e e mo
•	nen^^ee«« 94UM
•eeeeeeeee
Prejemnik dobi t starem kraja IxplaCUc ▼ dolarjih.
NUJNA NAKAZILA IZVB&UJEM0 PO CABLE LKTTSB ZA PRISTOJBINO $L—

mxg&mc publishing comekede
»GI«!
M.X
KLETA
KRANJ, 22 jan. — Ana Ko-zjekova iz Podbrezja, občina Naklo v kranjskem srezu, je v samomorilnem namenu skočila v vaški vodnjak, kjer je utonila. Pokojna Ana se je bila septembra lani vrnila iz ljubljanske umobolnice, kjer se je celo leto zdra\ ila za težko živčno boleznijo. Ni pa popolnoma ozdravela in materi je vedno tožila, da njeni živci še niso v redu in da si bo zato končala življenje.
17. januarja ob 2. uri zjutraj je izpolnila svoj namen: vstala je iz postelje in zapustila sobo. Mati jo je opazovala, in ko je slišala, da je odšla na dvorišče, jo je začela klicati. Ker f>a se Ana ni odzvala, je mati v zli slutnji poklicala svoja sina, naj jo gresta iskat. Ta dva sta jo iskala vse dopoldne in sta jo ob 11. uri izsledila v vaškem vod-ujaku utopljeno. S sosedi sta jo izvlekla iz vodnjaka in jo odnesla domov na mrtvaški oder. Or< žništvo ni našlo Tia utopljenki ni kak ih znakov nasilja in je tako potijena domneva, da je brina ženalTrdiupnem razpoloženju sama končala svojo žalostno u«rodo.
OBSODBA LAŽNEGA ZOBOTEHN1KA
LJUBLJANA, 22. jan. — Pod predsedstvom sodnika Kovača se jt danes vršila pred malim senatom razprava proti Ernestu Potratu, že večkrat predkaznovanenm zaradi izvrševanja zobotehniške obrti, za» katero ni imel predpisane izobrazbe.
Tudi dane«* se je moral zagovarjati za isti delikt in obtožnica je kazala celo v rs't o nedovoljenih zdravljenj: ruvanja korenin, plombiranja, izdelovanja kron itd. Povrhu vsega pa se je obtoženi ogrešil tudi raznih prevar na račun svojih pacientov, ki jih je zdravil med preživljanjem svojih počitnic. Najbolj marljivo je vršil prepovedano prakso v Prevojali in Trebojah od 1. 1932 naprej, dokler aretacija ni prekinila njegovega plodnega dela. Obsojen je bil na 2 leti ječe.
SMRT PLEMENITE 2ENE
KOČEVJE, 14. jan. — V nedeljo so položili v grob mater znanega kočevskega veljaka A. Kajfeža in poštarja v Novih selili Josipa Kajfeža, Nežiko Kaj-feževo, rojeno Pogorelčevo. To je zadnja se-trična bivšega slovenskega vodilnega politika kanonika K irla Kluna. ki je leta 1894, ob zasedanju delegacij tako tragično dovršil svojo življenjsko pot in blestečo politično kariero: bila je tudi načaki-nja svoj era snega nad vse priljubljenega kanonika in dekana Kramerja v Škofi i Loki, kjer se je tudi izobrazila.
SOVŠKEM ROVU
ZAGORJE, 22. jan. — Nista še minila dva meseca od nesreče, ki se je v kisovskem rovu pripetila Antonu Prašnikarju, ko je treba beležiti v istem rovu novo hudo nesrečo. Nesrečnemu Antonu Prašnikarju se je vsula plast zemlje na hrbet in mu dvakrat zlomila križ. Praš-nikar je ponesrečil baš tam, na isti dan in celo ob isti uri, kakor je postal pred f> meseci žrtev nevarnega poklica njegov brat Jože. Prašnikarji so znani dobri delavci. Dva brata, ki še delata, imata vedno pred očmi strašno usodo Jožefa iu Antona. Antona so nedavno pripeljali iz ljubljanske bolnišnice nazaj domov. Revež je živ mrlič. Niti ganiti se ne more in na postelji bo čakal, da ga smrt reši trpljenja.
Včeraj proti večeru pa so prinesli v bolnišnico bratovske sklad nice tretjo žrtev nesreč v kisovskem rovu. To jo mladi, a že oženjem rudar Jože Likar. Kakor Antonu Prašnikarju se je tudi njemu vsula na hrbet plast zemlje. Revež ima zlomljeno hrbtenico.
'NAJLEPŠE KRAJE SLOVENIJE"
knjigo, ki vsebuje nad osemdeset umetniških fotografij, smo poslali vsem Onim, ki so nam j>o novem letu pridobili kakšnega novega naročnika.
Tozadevna ponudba je veljavna do 15. MARCA.
Sicer pa stane knjiga $1.— ter jo ima v zalogi knjigarna:
"GLAS NARODA"
obtoženi Vogrinc, ki se je moral danes zagovarjati pred velikim senatom, s hčerko pokojne Ge-ratičeve nezakonskega otroka. Pokojna Geratičeva pa ni bila naklonjena Vogrincu, zaradi česar so bile razprtije na dnevnem redu. Do viška se je stopnjevalo to
ratičeva je zbežala. Vogrinc pa jo je dohitel, jo z nožem trikrat sunil in ji prerezal odvodnico, da se je zgradila v mlaki krvi. Po zločinu je Vogrinc zbežal, toda orožniki so ga kmalu izsledili in zaprli.
Pri razpravi je dejanje odkrito priznal, zagovarjal se je pa s silobranom in pijanostjo. Senat je njegov zagovor deloma upošteval, in na obsodil zaradi uboja le na 4 leta robi je in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let.
Naši v Ameriki
Peter Zgaga
SLOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKSATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
Elena Grigelič v So. Običaju je zadnje dni izvršila sa-trupeno ozračje, ko j momor na dva načina. Najprej
SMRTNA NESREČA PRI RADIJSKI POSTAJI
LJUBLJANA, 21. jan. — Ljubljana in vsa Slovenija se j«* sinoči čudila, da se ljubljanska radio-postaja ob 18. ni o-glasila, kakor običajno. Sprva si ljudje tega molka ni so znali pojasniti in ponekod so se že širile vse mogoče govorice. Kmalu pa se je raz vedelo, da se je pri radio postaji v Domžalah pripetila smrtna nesreča. Monter posts)je Ivan Povše jo kakor običajno snoči ob 18. priklopi! postajo na zvezo s študijem v Ljubljani. Pri tem pa se mu je zazdelo, tla nekaj pri a-paratih ni v redu. Stopil je v oddelek, kjer so razni stroji in aparature v»seke napetosti, da bi poiskal napako. Pri tem pa je iz še nepojasnjenega vzroka prišol v dot'ko z napeljavo visoke napetosti 10,000 voltov. Kakor ob bliska zadet se je na mestu zgradil mrtev. Ostali uslužbenci postaje so preplašeni priskočili na pomoč, toda bilo je že prepozno. Tudi zdravnik dr. Kremžar, ki so ga takoj poklicali, mu ni mogel več j>o-magati.
2ILO JI JE PREREZAL
MARIBOR, 21. jan. — Pred mariborskim okrožnim sodiščem so danes dopoldne pretresali dva tragična dogodka. Veliki kazenski senat je razčiščeval slučaj, ki se je pripetil dne 1. decembra 1935 v Čren-sovcih, ko je 22-lotni posestniški sin Ferdinand Vogrinc naperil samokres proti Mariji Ge-ratičevi in trikrat sprožil proti njej, nato pa ji še z nožem presekal žilo odvodnino na levi roki, da je izkrvavela in kmalu zatem izdihnila.
V obtožnici se navaja, da ima
je hčerka pokojne Geratieeve Marija Klobasa šla s svojo prijateljico k Vogrincu na obisk, otroka pa pustila doma. Ko se je Marija Klobasp, vrnila proti večera domov, ji je pokojna Geratičeva med drugim očitala, zakaj puš^a otroka samega doma. Sledil jo prepir, v katerem je pokojna Geratičeva zgrabila za sekiro in zamahnila z njo proti Klebasovi, ki je pa pričela klicati ra pomoč. Vogrinc, ki jo je bil spremljal do vrat, jo bil v bližini sosedne hiše, ko je zaslišal klice. Vrnil so je, ko je ravno Klobasova hotela o<tfti z otrokom, česar pa Gera tičeva ni pustila. Vogrinc je razburjen zakiical: "Ce ne da ste otroka ven, grem v hišo in vse pobijem!" Pokojna Geratičeva je šla takoj, ko jt* slišala grožnje, v klet in zapahnila vezna vrata. Vogrinc se j« vso silo zagnal v vrata in jih vrgel s tečajev. Na ropot in kričanje je šel stari Klobas,-pred hišo, toda komaj je stopi ven, ga je udaril Vogrinc po desnici. V naslednjem hipu se je pojavila tudi pokojna Gera tičeva oborožena s koloni. Napadla je Vogrinca, ki je stopil nekaj korakov nazaj ter oddal štiri strele nanjo. JJadel je samo eden, in sicei v levico. Ge-
BASEN O DOLGEM ŽIVLJENJU
IMAMO V ZALOGI
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1936
Cena 25c
s poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N. T.
je zavžila strup in nato se je obesila v kleti svojega stanovanja.
★
Te dni je umrl v Chicago rojak Louis Atočan, star -iS let.
Zapušča mater in tri sestre. *
Kari Lavrič iz Traunika, Mich., se nahaja v bolnišnici v Marquette-u. Napadel ga je hjegov bik, ko je krmil živino v hlevu in ga težko poškodoval.
★
V	sredo popoldne je umrl v Clevelandu Andrej Možek, star 52 let. Doma je bil iz vasi Rob pri Velikih Laščah, odkoder je prišel v Ameriko pred o0 leti.
*
V	četrtek se je podal v Glen-ville bolnico v Clevelandu Ivan Zupan, urednik Glasila KSK.J. Podvreči se je moral o|>eraeiji in ga najbrž več tednov ne bo v uradu.
V	Livingston, III., je umrla Agues Vidmar, stara 53 let in doma s Planine na »Štajerskem. Prej je živel dolgo let v Kansasu. Zapušča moža in eno hčer v Chicsgu, v Livingston pa MJia in tri hčere.
★
V	Conway, N. Dak., je umrl slovenski farmer George Šute, ki je svoječasno bival v okolici Calumeta, Micli. Bil je star naseljenec in doma iz Bele Krajine. Zapušča ženo in šest sinov ter pet hčera, ki so vse omože-ne in bivajo v okrožju bakrenih rudnikov v gornjem Miehi-ganu.
★
V	rovu v Warsaw, Mo., je ubilo rojaka Vincenta Cestnika. Star je bil 5(i let in doma iz Trbovelj. Zapušča ženo in Štiri otroke^
ZA ZABAVO OTROK

Nekaj priporočljivega za dolge zimske večere: — Slovensko - A merikan-ski Koledar.
Ko je Stvarnik dovršil svoje delo, je vse še enkrat pregledal in je bil zadovoljen.
Pozval je k sebi človeka in vse druge stvore, lioteč jim določiti način in mero življenja oziroma število let, ki jih bodo preživeli na tem božjem svetu.
Prvi je stopil pred Stvarnika človek, in Stvarnik mu je rekel:
—	Človek, ti si krona vsega stvarstva. Dal sem ti pokončno in plemenito postavo. Dal sem ti dar misli in govora. Vsem drugim bitjem boš vladal. Na zemlji boš pa živel štirideset let.
Žalosten je odstopil človek misleč:
—	Postal sem torej kralj vsega stvarstva. Vsega bom i-mel v izobilju. Odmerjenih mi je pa borih štirideset let. Premalo je, dosti premalo.
Prišel je osel na vrsto, in Stvarnik mu je rekel:
—	Mučil se boš in trpel, tovore boš vlačil, potil se boš in ubijal; trnje in osat bosta tvoja krma. Živel boš pa petdeset let.
Osel je pokleknil in zaprosil:
—	Z delom se bom mučil, trnje in osat mi bosta edina nagrada. Odvzemi mi dvajset let.
Stvarnik mu jih je odvzel, polakomnil se jih je pa človek, in Stvarnik mu je prisodil leta, ki jih osel ni maral.
Na vrsto je prišel pes, in Stvarnik mu je rekel:
—	Hišo boš stražil; priklenjen boš in varoval imetje; kosti boš glodal. Živel boš trideset let.
—	Usmiljeni Stvarnik, — ga je začel prositi pes, — torej kosti naj glojem celih trideset let .' Deset let naj zado stuje.
Stvarnik ga je uslišal, človek se je pa polastil let, ki jih je pes zavrgel.
Slednjič je prišla opica na vrsto.
—	Le navidez boš taka kakor človek, — je razsodil Stvarnik,—-sicer boš pa otročja in nespametna; sklonjena boš hodila, in otroci se bodo norčevali s teboj. Živela boš pa še-tdeset let.
—	Stvarnik, ne bodi preveč krut z menoj! — je moledovala opica. Človeku bom le navidez slična, nespametna boni, in otroci bodo brili norce iz mene. Dovolj bo, če živim trideset let.
Stvarnik jo je uslišal.
Človek je pa hlastnil po letih, ki jih opica ni marala.
so dale zgraditi sovjetske oblasti malo električno železnico v parku mesta Arhangel. Pri tem se otroci tudi praktično vežbajo, kako je treba ravnati z motorjem.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stori kroj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v veh etvareh. V sled nase dolgoletne »kuinje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila in tudi mi potrebno prukrbeti, da j* potovanje udobno i* hitro. Zato «• «*«pno obrnite na nas ta vsa pojasni**.
Mi preskrbimo vse, bod/Hi prošnje ca povratna dovolje-nja, potne tiste, vieoje i* sploh vse, kar je sa potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ea najmanjše etrotke.
Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, te* prodno se dobi it Washington^ povratno dovoljenj*. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en tftesee.
Pišite torej takoj ta brezplačna navodila in enaotavlja-mo Vam, da hosts poceni in udobno pofof**'*
SLOVEN1C PUBLISHING TRAVEL BUREAU 216 We*t 18th Street New York, N.Y.
CO.

Stvarnik se je pomembno smehljal in pomilovalno gledal pohlepneža.
In tako je človek živel kot ki al j stvarstva do štiridesetega leta, torej dobo, ki mu je bila določena.
Vesel je bil, veder in zadovoljen.
Do šestdesetega leta -e je pa moral ubijati, truditi in mučiti.
To so bila njegova oslovska leta.
Ce si je kaj prihranil, če je spravil skupaj premoženje, ga je ljubosumno varoval in se po pasje zadiral na vsakega soseda. Privoščil si je le tisto, kar je drugim ostalo.
To so bila njegova pasja le-ta.
Če pa doživi človek osemdeset let, mu jame pešati pamet, postane otročji, hodi sklonjeno, in otroci se norčujejo iz njega.
To so človekova opičja leta.
G L "A S WARVDA "
New York, Tuesday, February 4, 1936
THE LARGEST SLOVENE 7TA1LT 7N V. 9. 7t.
II. TABARELLI:
Brzovlak: *črna kača se vije po pokrajini, če pogledaš skozi okno vagona, je svet ko film z vernim ratata-ratata ... Gozd pripleše ir odpleše mimo. Cerkveni stolpi oživijo in se obračajo" za teboj, ijuclje so ko šahovske figure, so ko ljubke, nedostopne iutk« v marijonetnem gledališču. Vso je tako navidezno, karkoli vidiš iz brzo-vlaka.
A ljudje, Te i >o v vlaku? Zdi se, ko da bežijo pred samim sr-boj in zelo se jim mudi. Mudi s«* jim bodi zaradi kupčij, lwnli radi razvedrila, ali je poročno potovanje — ali ?
V nokom predelu jt* na klopi pot bledih vrtnic, ki sličijn potim delitev i m. žalostnim <!ekliš-kim obrazom. Vrtnice so že uvele in so žejne vode. Poleg njih sedi sloka crospa, vrtnice so njene — in tudi njej je tako kot vrtnicam.
T?«»kla je oil;« svojemu možu, de se odpelje, kamorkoli, na oddih. In je upala, da ji bo rekel, naj se nikar ne odpelje. Toda njeuov odgovor je bil kratek:
"Seveda ..."
tu so ji- odpeljala: kam, ji je bilo vseeno.
Vrtnice pa si jo sama kupila.
Brzovlak: gosposki ljudje so v njem. Spredaj pa je mož, ki streže lokomotivi, ki mora paziti na vse Ves je sajast in utrujen. Ta se ne sme zanimati za rožo. Vendar, mogoče so vsi tisti zeleni, rumeni, rdeči sitniali, vso te lučko, ki so po-ntomlmo zanj, ki jih na svojih vožnjah videva spet in spet, ki mora (paziti nanje, morda so to rože, ki jih mora on trgati. Motročo. Mop oče pa misli na v«o tisto lepe prospe, ki jo njih življenje v njegovih rokah. Saj. če se vlak ponesreč'- kdo je kriv? Strojevodja.
Kakor razbeljona šivanka se je zabadal brzovlak v črni za-stor neskončne teme. Gospa jo fipnla kakor njene trudne jožo in vlak je brzel skozi praznino. Okno vagona je bilo odprto in zdaj pa zdaj je zapihal in je odpihnil his s čela speče gospe. Tedaj so se ji ustnice zgenile in potezo krog njih so bile bridke in vprašujoče.
Rože so bilo še vedno na kov-čoiru. nikjer niso bile doma. nihče jih ni podaril.
Strojevodja stoji na svojem mostu. Strmi v iskrečo se žerjavico, pogleda na kazalo, merilo za daijnvo in spet strmi v
GOSPA Z USODO
i;eč. Kad bi mislil na doni, pa ne sme. Brzovlak, le ta je njegova misel.
Dolžnost — dolžnost!
Pozornost, nobenih mislil, gledanje!
Spet se prikaže luč. Čudno, da miglja in sc premika. Ali je kako postajališče? Ali se je kaj pripetilo ?
Strojevodja potegne za zavoro. Ves vlak zaškrtne, zakriči. pretrese ljudi. Slednjič obstane na odpiti progi.
Tudi gospa se prestraši, in odhiti k vratom. Xato poskoči, na tla in dobi stiojevodjo, ki se prička z neko ciganko, ki s«- je hotela z otrokom vred vreči pod j vlak, a ji jo v zadnjem hipu u-padel pouriim. V naročju drži majhnega f nitka, v roki pa hi-terno, ki ji j«, rešila življenje.
Ko je stala gospa pred joka-jočo in obupano ženski) in je za hip vzela otroka v naročje, toda j jo zbežala ciganka ko vihra in izginila - med grmičjom ob tiru. Ostali so je strojevodja, gospa z otrokom v naročju in — brzovlak.
Tedaj je dejal strojevodja:
"Lejte si no. kakšen fantiček." Saj ni bil vajen, da bi se izbrano izražal in je le še dodal: "Skoraj bi bi i mrtev."
"Xe, ne — nikar umreti! Živeti. živeti," je vzkliknila gospa, pritisnila negodno, drobno bitje k sebi in je odhitela v svoj vagon.
Brzovlak: koliko zgodb bi mogel povedati!
Sonce je vzhajalo, razsvotlilo okna in je zasrledalo srečo. Zagledalo jo ž"iio. ki doslej ni vedela, zakaj je na svetu, a ki je zdaj to 3pozuala. V jutranjem svitu se jo fantiček igral z rožami in mahoma jo vzkliknil: "Mama!"— to najlepšo besedo izmed vseh n;' svetu.
Zares — sreča je bila tu. Gospa si jo neprestano govorila: "Zdaj si priti, zdaj si mama, :<dnj je sprt vse dobro.'*
Zdaj jo gospa vedela, zakaj jo kupita rože: ker je zaslutila. da so bo •/ njenega strtoirn življenja iazv*l -še velik praznik.
Tudi stvoje\odja se jo veseli! in je bil zadovoljen in dobre volje. Kjmm Jono jo brzel njegov vlak daljo . . .
"MATIN" NIKOLI NE POPRAVLJA
Pred dobrimi 40 leti je priobčil pariški "Matin" vest o smrti znanega sotrudnika aristokratskega "Figara" Emila Blaveta. Navzlic nekrologu vodno dobro informiranega "Mutina" je bil Blavet živ in zdrav, grel se jo na solneu na francoski rivijeri. Ko je čital v "Matinu", da jo umrl, so jo brž odpeljal v Pariz in odšel naravnost v uredništvo preklica t svojo smrt in svoj pogreb. Glavni mejnik "Matina" mu je prisrčro '"osti t al, da je živ, in izrazil upanje, tla 1 »o minilo Še več lot, prodno so izpremeni preuranjena vest v žalostno resnico. Blavet jo bil tudi zelo prijazen in pred odhodom je dejal:"Jutri torej priobčite popravek
"Popravek?" so jo začudil glavni urednik.
"Matin" nikoli ne popravlja tega. kar V »bjavil. Iskreno me veseli, da ste že živi, toda za naš list sto zda i — mrtvi."
OPERACIJA S POMOČJO MRAVELJ
dajajo "doktorju" drugega za drugim teiminte, katerih čeljusti so široko odprto in priprav. Ijeno, da vgriznejo. Z mastnimi prsti, od katerih kaplja kri, prijema starec te naravne klešče in jili poklada na rob rane. Termit vgrizne in tedaj mu od-ščipne "doktor" s svojimi dolgimi nohti glavo. Mravljina glava spm kot sponka rano in začetek šiva je storjen. Tridesetkrat se isto ponovi.
Med vso grozovito operacijo bolnik «an<o enkrat na kratko zagodrnja. Znoj curlja ž njega, polt mu jo mod rosi va. Toda di-lia, živi. Živi tudi, ko mu žalno zunanjo rano s trni, ko ga ogrnejo z umazanimi cunjami, da ne bi zmrzoval ponoči. Živi, f»z<lravel
Tako so ro pred nekaj leti "operirali" v puščavi.
PREDORA CALAIS-DOVER NEBO
Saročite se na "Glas Naroda'' največji slovenski dnevnik v Združenih držaivth.
Vod^rPružbe
ZA LETO 1936
so dospele. Oni, ki so jih naročili, so jih že dobili po pošti.
Kdor jih hoče od nas naročiti, naj pošlje: —
$15°
IJCTOfcNJA ZBIRKA VHBBUE
SIJEDECE KNJIGE: VODNIKOVA PRATIKA;
POT K MRTVIM IDEALOM; (5 KNJIG)	JTEMNA ZVEZDA;
SPA? WilR^	ZLATI CEVKUrtU;
PETDESET ODSTOTKOV (povest),
KNJIGARNA "GLAS NARODA" RH
Rupert Dotikali piše v svoji knjigi *4Vstajenje Arabije": j Neki Mura. (prebivalec jir/.-,noafriško puščave Kul> el ('hali) je hil v sulico ranjen v -/.*•Io-dec. Ker je bil še mlad in dober bojevnik, je bilo sklenjeno, da ?ra operirajo. Raztegnjen \ pesek leži ranjenec nepremično. dokler m* bodo ogreli in raztopili masla ter prinesli mravelj. Dva .In"', in tri noči mora ležati, da -o vrnejo odposlani možje z nekako 30 velikimi rjavimi mravljami, katerih orjaško čoljusti <o že pri majhni zapreki <»lprn kakor klešče.
Stari Aribee nato razgali strahotno rano ter medtem moli. tbn S:m,| (sedanji kralj večine Arabijo) mora odganjati z volblodjim krznom muhe, njegov brat Moahmed in bratranec Džiluvi držita bolnika, ki zapre oči, so vzpenja in krivi, ni pa čuti glasu njegovo bolesti. Starec — Čarodej potopi svojo roke in veliki nož v vrelo mast ter oblije ž njo tudi rano. Z enim sami mrezom odpre paeijentov trebuh. Kri brizgne kvišku. Starec seže z rokami mod rail jenčevo drobovje. S svojim prstom mora Ibn Sand držati belkasto maso in robove rane tiščati skupaj. Ostali Muri po-
Prvi na'*rii za zgraditev podmorskega predora, ki bi vezal Francijo z Anglijo, so bili izdelani že leta 1805. Takrat se drzni načrt ni zdel nemogoč, kajti morje med obema državama ni posebno globoko in takrat so strokovnjaki trdili, da ima apnenčasto dno. Predora pa niso začeli graditi in kmalu jo prodrlo splošno prepričanje, da ni šlo toliko za tehnično ovire in pomanjkanje denarja, kolikor za odpor angh^koga vojnega ministrstva, ki se jo balo, da bi prinesel prodor Calais-Dover angleškim otokom stalno nevarnost. To splošno nabiranje izpodbija zdaj angleški mornariški strokovnjak Missen-don, ki omenja obenem zanimivo podrobnosti o zgodovini tega naerta.
Ob koncu 10. stoletja so proučili geologi - morsko dno med Oalaisom in Doverom iiL ugotovili, da ob-toja iz apnenčastih skal. Missonden pravi, da je bila že prod 25 leti ustanovljena delniška družba za zgraditev prodom, ko so pa začeli in-žonjorji na doverski strani vrtati v večji globini, so spoznali, da so -o geologi temeljito zmotili, kajti na dnu morja ni masivnih apnenčastih skal. To je pa zahtevalo temeljito revizijo načrta in gradnja predora je padla zaenkrat v vodo. Missonden pa navzlic temu izraža upanje, da bo v doslednem času zgrajena primerna zveza med obema celinama, čeprav kako drugače. On priporoča sistem parnikov, zgrajenih tako, da lahko prevažajo čez morje vlake. kakor je to pri mesinski ožini, med Dansko in Norveško ali kakor je bilo na Bajkalskom jezeru pred zgraditvijo bajkal-ske železnico. V Vzhodnem morju imajo tako zvezo že več let med baltiškim mestom Sas-niri in švedskim Trolleborgom. Parižan bi sedel v spalni vagon, zjutraj ob S. bi pa že zajtrkoval v Londonu.
POMILOSTITVE ČAKAJO
(J*-ški politični jetniki se skozi zamreženo okno pogovarjajo b svojimi prijatelji. Bili so prijatelji Venizelosa, toda novi grški kralj jih bo najbrž pomilostil.
KNJIGARNA
216 WEST 18th STREET
"GLAS NARODA"
NEW YORK., N. Y.
in . . • •
. .. . Poučni	Spisi
\(IVS NEW AMERICAN INTERPRETER. —	OJAČEN BETON. 123 strani. Vezano. Cen«.. JM
Trilti vez. 271) strani. Cena ..............1.40	Učim knjig« s sliknini za stavbne obrtnike.
Učna knjiga za Nemce in za one. ki so nem-	qB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA —
ščine zmožni.	94 strani. Cena ..........................
AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J.	Napisano v spomin mota. ki je prvi med na-
M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena......5.—	mi uspešno propagiral veliko idejo jugo-
npis posameznih držav: priseljevanje Slo-	siovanstva.
veneev: njihova društva iti dru?u narodne	I K) ORHIDA DO BITOMA. V' "»rani. Cena .70
ustanove. liogato ilustrirano.	Zanimiv potopis s slikami tistivi krajev naSe
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr.	*tarr> domovine, ki so Slovencem le malo
F. J. Krm. Vezano. Cena ................2.—	znani.
RURSKA VOJSKA. «i strani. Cena...........10	OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50-
BALKANSKO TURŠKA VOJNA.. 181 str. Cena .80	Knjiga je namenjena v prvi vrsti ?a stavbno,
RONTON. 2S0 strani. Cena ....................umetno in strojno ključavničarstvo ter iele-
Knjiga o lej»em vedenju, govorjenju in obla-	zolivarstvo.
eenju v zasebnem življenju.	ODKRITJE AMERIKE, splswl H. M AJAR. Trije
BODOČI DRŽAVLJANI naj narote knjižico —	Ueti: u;2. 141. iss stmni. Cena ineliko vez. J50
"How to become a citizen of the United	Cena vezane .GO.
States".	Poljuden in natančen opis mlkritja novega
STATES. V tej knjigi so vsa pojasnim in zako-	sveta. Spis se čita kakor zanimiva povast ter
ni zn naseljence. Cena ...................30	sestavljen po najboljših vlrib.
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA	FO GORAH IN DOLINAH. Spisal Fnvel Kunaver
ZA BREZPOSELNE. 75 stran«. Cena ____ .35	107 strani. Cena .........................80
CFRKMSKO TF7FRO fV OKOV IP A Knl..l	V kn,,J"ri ,l'«M,t'* ,,a5e !4,ovt'U!'ke
CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal	domovine. Kraso jo krasne slike nas.o naj-
M. Kabnj. Trda vez. 75» strani. Cena ......L5!0	-u l *•»•
V	knjigi je 21 slik In en zemljevid. ?~jdovi-	1 J fTl',_____m .	t	__
na in pripovedke o naravnem čudu. kakršnih	PRAKTIČNI RAfTNAR. TnJn vez. 251 «tr .75
je le malo na svetu.	Priročna knjiži,-a. ki vsebuje vse. kar je pri ■
nakupu iu prodaji notrebno.
.............................."""LA ZA OUK«. 1«	..... *
Denarni prohiem Je zelo zapleten in težaven	Nasveti in navodila, kako se je trsba obnas«-
in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega.	ti v družbi.
Pisatelj, ki Je znan češki narodno-gospodnr-	PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
ski strokovnjak, je razSiril svoje delo tako.	Spisal rlr. F. Veber. JMl strani. Cena .... .70
da bo služilo slehernemu kot orientačnl spis	Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se
o denarju.	hoče seznaniti z glavnimi črtami sodobno
DOMAČI VRT. Spisal M. Humek. 234 str. Cena 1.28	filozofije.
Splošno vrtnarstvo: posebno vrtnarstvo; sa-	RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj.
dno drevje: kako vrt krasimo; navodila za	41.1 strani. Cena ..........................1.50
sobne rastline. 102 sliki.	V* knjigi so opisani predhodniki in idejni ute-
DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str.	meljitelji te svojevrstne ruske stroje.
Trda vez. Cena ......1.50	Broš. cena 1.25 RADIO. 244 strani. Cena ....................1.75
Navodila slovitega župnika, ki je 'dravll naj-	Kdor se zanima za radio aparate, ne more te
razliČnejše bolezni z navadnimi pripomočki.	knjige pogrešati. Spisal jo je strokovnjak,
Opis bolezni. Slike.	profesor Andree. S slikami.
GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani.	RAČTNAR. 206 strani. Vezano. Cena ........ .75
S slikami. Cena ..........................1.50	S pomočjo te knjige vam je mogoče naglo iz-
GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S sli-	računati obresti od pol odstotk.i do dr.rn.j-
kami. 200 strani. Orna ....................1.20	s,ih ,,',stotkoV- v«'»»uje tudi drnlatek o me-
Knjijra se odlikuje j»o svoji izbrani vsebini In	rS ,n
veliki koristi. Sel jo nudi ženam in dekletom	STANLEY V AFRIKI. lr_» strani, r-na ...... J»0
v vs<^h vprašanjih gospodinjstvi*.	Dr.Žlvljajl slavm-gsi p.izi-kovaJca. ki j«- ttv5
GOSTILNE V STARI LJUBLJANI	raziskal "Črni kontinent".
."»1 strani. Cena ...........................00 SPOMINI. (Spisal Jože l.avtižar « 24:; «trani.
Podrfrben opis starih ljubljanskih gostiln.	Cena......1.50
s katerimi j«* v gotovi meri zvezana zgodo-	v t»-j "'..ija :i:>> znani |»<.tf»pi*-ei- ?.upnik
vlnn slovenske prestolir-e. .	I.avMžnr s|H.n;ii»n na svoja brezštevilna .'o-
GRŠKA MITOI.OGIJA. .".11 <tnud C«-n;» ......L—	tovanja.
Opis božanstev, v katera so verovali slari	SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA Z\-
tlrkl.	KONA. i?i 2:r. strani. Trda vez. Cena 3.--• IZ TAJNOSTI PRIRODE. strani. Cena .... .50 sLOV.-ANGLKSKI IN ANGLEŠKO-SLOVKN-
Poljudni spisi o naravoslovju in zvewloznan-	SLOVAR. 1 !*< strani. Cena .............. .90
______ . ,	SLOVENSKO-NEMŠKf SLOVAR. 143 str Cena .40
IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc	,)rlti:il j^jovi,,, knjig- vsebuje n-mško-slo-
I.pv-tik. 220 strani. Cona ................ .J«	ven<Ki b.var in kratko slovnieo slorenskeea
f.evst i k. 220 strani. Cena broš. ...90 vez. 1.1)	jn n,.ni-kp;:a >zikjl
.JLGOSKWIJA. Si.isal Anton Melik. Prvi in dru-	SPRETNA-KUHARICA. 248 strani. V.-zana. Cena 1.45
del obsegata "21 strani.	v klljijr| j,. tul,i najvažnejših kulmr-
O na : I. Del.....; ^	skih navodil.
Zemljepisni pregled: natančni podatki o pre-	spof ul BKZKN> MATERINSTVO. Cena ... -50
biva 1st vu. gorah. ^kah. PjJJ««'**Knjižno jc spisal prof. dr. Za bor ter je na-KRATKA SRBSK A C.KAMA i	oo st r.....
menjena dekli«"am v starosti štirinajstih let.
KKVTKX ZCiODOVINA SLOVENCEV. HRVA-	Spo|NA NEVARNOST. Cena .................25
TOV IN SRBOV. !>5 strani. Cena.........w	Na Enajstih straneh je dr. Frane Pergane
KNJHi \ O LEPEM VEDENJU. (Crbani.. Vez. 1.25	„akratko pojasnil nalezljive snoln.- bolezni. KNJIG \ O DOSTOJNEM VEDENJU. 1" str. .50 ufNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60
KI BICNA R.VCUNICA. Trda vez. 144 str. Cena .75	Knjiga vsebuje tinli slovnU-o ln kratek slovar.
Navalila za izračnuanje okroglega, rezane-	(jCBENlK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni-
ga in tesanega lesa.	niea in siOVar. 21»5 strani. Cena broš.......1.25
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. :WG str.	Vezano......1.50
Cena............UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber.
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .70	:KV_» *tnini. Cena ........................1.50
V	teh treh knjigah je zbrano vse književno	VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... .50
delo nagega velikega kritika, pesnika, pisate-	Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretno-
Ija in jezikoslo\<*a.	sti: burke in šaljivi j>oskusl: vedeževalna ta-
LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. .50	Ula: punktiranje; Ziistavk-e.
Politična Študija, ki nazorno prikazuje smer-	VGŠČILNA KNJIŽICA. 03 strani. Cena ...... .50
nice nekoC tako važne angleške politične	Zbirka voščilnih listov in i»esmi<: k eodovom,
stranke.	novemu letu in drugim prilikam.
HISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. - ^	VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... JM
275 strani. Cena ..' •••^•'V ™	VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL —
Razprava o blaznosti in posledicah pljanfie-	^ ^^ ^^ ........................ ^
MAIERUA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo čer-	VAL^™ VODNIK SVOJEMU NARODU. -
melj. S slikami. 100 strani. Cena..........L25	^^ ^ena "1Y»" V"" V j^i......... **
Nauk o atomih, molekulih ln elektronih. Po-	Y P™ f	f TMm
ljudno pisana razprava o izsledkih modeme	£ v drogi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivau
J ^	Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornika,
znanosti.	glasbenika in časnikarja.
CenT	VODNIKOVA PRATIKA za let. 1927. 128 str.
Knjiga za mlekarje'in'iVubit^'je miekam'va '	^^ ^^ ^^ ^ ^
sp _	mena.
NASVETI ZA H1SO IN DOM. 410 strani. Cena 1.—	VODNIKI IN PRFRoki i-hj	p„0	„
Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati t raz-	JS S L ^ M
nlh vprašanjih in neprilikah, ki se dnevno	t^ !^Jh^ m Vodnikove drtrfbe
" i «« j ,	ter VSC(,Uje življenjepise mož- ki so s svojim
pojavljajo v delokrogu gospodarja ln gospo-	delom ^ sioven8kl oarod iz suženl«^
din je in je torej vest svetovalec v vsakem	v gpob^do -8ia domu.
NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cen......40	^ " ^
Poliuden o t, is naJseverneišeea naroda na	Zanimivosti iz rusko zgodovine fh natančen
Poljuden opis najsevernejšega naroda na sve-	opis vojaike republike zaporoskih kozakov
tu. njegove šege in navade.	. J7. "l,WUMU1 itozajtov.
.„ ,	ZDRAVILNA ŽELlSCA. 02 strani. Cena.......40
NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.....?5	v knjižici najdeš v lepem redu omenjeno vse.
Knjiga vsebpje veliko zbirko ljubavnih In	kar potrebuješ, da si ohraniš in popraviš svo-
ženitnih pisem.	je wlravje.
NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Flere. 60	ZGODOVINA UMETNOSTI^ PRI SLOVENCIH,
strani. Trda vez. Cena .................. .'5	SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena----130
To Je nekak slovenski abecednik, sestavljen	Znamenito delo našega znanega umetnostne-
po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami.	ga zgodovinarja Jwipa Mala. V kejigi je 67
Primerno saa otroke, katere hočete naučiti	krasnih slik.
slovenskega pravopisa.	ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........1.25
NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA	Higijena doma in v šoli. Opis bolezni pri
30S strani. Cena ..........................1.50	mladini.
To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestav-	ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI, spisal
ljena po najboljših arabskih In egiptovskih	dr. Just Bačar. Cena................•./.... 1.25
virih. S slikami.	Sestav, delovanje in nega človeškega telesa.

__

"9L 5f» WZBVD2*
New York, Tuesday, February 4, 1936
TW LARGEST BUJTElftffSlLJ W V. 8.
PRODANE DUŠE
28
ZA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
' 'Gospod konzul, vzeti vam bom morala mnogo časa in vas zato prosim za odpuščanje. Toda povedati vam moram vse, da tudi vse razumete. .Obe sve zapuščeni in izgubljeni v tuji deželi. četudi imave še nekaj denarja in moreve nekaj časa živeti, pa vzeli so nama potne liste in tudi najinih stvari nisve mogli vzeti s seboj, ko sve pobegnili.
Konzul z velikim zanimanjem gleda bledi Rozin obraz, na katerem je bilo mogoče videti veliko zbeganost. Začuden se vzravna.
"Pobegnili? Kimate potnih listov? Kako naj to razumem ?"
4'Pod goljufivimi pretvezami so naju izba vili v Argentino, gospod konzul, presleparili so naju tigovei z dekleti in samo takojšnji beg iz hiše, v katero so naju pripeljali, naju je obvaroval najhujšega, kar more doleteti kako žensko. Prosim, da me poslušate.*'
Vse Rozino obnašanje, njen popoln damski nastop in njene jasne oči so na konzula napravile najboljši utis. Obema dekletoma ponudi stole in tudi sam sed2.
"Torej prosim, povejte, saj je moja služba, da vas poslušam in vam pomagam, če j<* mogoče.''
Roža v jasnih, jedrnatih besedah pripoveduje, kako ste bili z Marto najeti, kako je posredovalka po telefonu dobila priporočila za Petrija itd. Sedaj je bila prepričana, da je bil pogovor po telefonu samo sleparija. Nato pripoveduje konzulu, kaj vse je opazila na vožnji in da se ji sedaj njihovi ob-brazi *zde drugačni kot pa spočetka.
Nato popisuje prihod y Buenos Aires, kako je bila začudena, pa vendar še jii ničesar slutila, ko se je Petri s koirto-ristinjami odpeljal v nasprotno smer.
"Odpeljali smo se. Ne vem, v katerem kraju se nahaja hiša, v katero so naju pripeljali. More biti v kakem predmestju, kajti vožnja je trajala precej dolino in bilo je vedno tišje in ulice slabejše razsvetljene. Samo nekolikokrat sem videla Rio de la Plata in sem opazila, da smo se vozili nasproti njenemu toku. Slednjič smo se vstavili preti neko hišo, ki stoji na samem na koncu neke ulice."
Roza popisuje majhni trg z nasadi, iz katerih je odseval liirainornati kip. Konzul pazno posluša in nato pravi:
"Brez dvoma ste bili v Belgrano. Pogosto sem se že peljal mimo t«*»;a trga. Toda prosim, pripovedujte dalje."
Roza natančno popisuje, včasih rdeča, včasih bleda od sramu in razburjenosti, kaj ste z Marto doživeli v hiši senhore Morbida. Ko Koza prvič imenuje senhorino ime, se konzulove oči zasvetijo. Roza pripoveduje dalje i-i mu poroča vse natančno d<> trenutka, ko. je z Marto srečno pobegnila iz hiše. Ko skonča, konzul nekaj časa pomilovalno gleda obe dekleti, nato pa p ravi resno:
"Zahvaliti se morete Bogu in služkinj:, ki vama je pomagala pri begu."
Rozine oči se posolze.
"Morete si misliti, gospod konzul, da Bessie Holhvood ne bom nikdar [»zabila, kar mi je storila. In Bogu sve se že iz dna srca zahvalili, ko sve bili sinoči zope'. na svobodi, četudi brez vsake pomoči v tuji deželi."
Usmiljeno gleda konzul v njen fini, Med i obraz.
"Sedaj vidite, kako nevarno je za kako damo, da brezskrbno gre iz dežele." Roza globoko vzdih ne.
"Druge izbire nisem imela, gospod konzul, imela sem goda sem zapustila domovino. In v najslabšem slučaju sem mislila, da bom našla zavetišče pri svoji teti, ki že mno^o let živi v Argentini in stanuje sedaj v Rosario. Sicer mi je ostala i>opolnoma tuja in je nisem nikdar osebno poznala, pa vendar mi je bila tolažilna misel, ko sem vedela, da
je tukaj. Seveda ji ne maram biti v svoji sili v breme _
rajši bi si pri tujih ljudeh služila kruh in sem pripravljena prijeti za vsako delo.
"Kaj pa znate?"
"Angleščino in francoščilno obvladam popolnoma in za 0 tuch španščino in italijanščino. Igram tudi klavir in sem se poleg tega učila, kar se more vsakdo učiti v dobrih šolah Znam opravljati vsa hišna dela, tudi likati in šivati. In gospodična Preler je dobra in pridna služkinja. Ima dobra iz-pncevala, katerih pa jaz nimam, ker še nikdar nisem bila v
ii? , ?<l8po<1 konzul» mogoče bi nama mogli pomagati, da dobi ve kakoršnjekoli delo, da si hove mog'.i s lužiti kruh "
Konzul pogleda Rozo in premišljuje. Kako junaško dekle je to!
"Ali ste brez vsakih sredstev?" jo vpraša.
"Premoženje, ki sem ga podedovala po svojih stariših in od čegar obresti sem s svojim varuhom in njegovo ženo brezskrbno živela, je bilo vsled inflacije izgubljeno — sem popolnoma revna, imam samo pet sto mark in nekaj nakita iz boljših časov, ki je tudi vreden nekaj sto mark. Toda ne bi ga rada prodala, ker ga je nosila moja mati."
"Denar in nakit imate pri sebi — ali se še nahaja z vašimi ostalimi stvarmi?"
"Vse to sem vedno imela pri sebi. In gospodična Preler ima še tudi stopetdeset mark. Ko bi le mogli pomagati, gospod konzul."
Konzul gleda v njene proseče oči.
"Se bo že kako naredilo. Najprej moramo gledati, da dobimo vaše p&tne liste. To bo še najlažje. Toda dobiti vaše stvari od senlkore Morbida bo mnogo težje. Prav gotovo bo za potne strdške, ki jih je prav gotovo plačala, hotela vaše stvari pridržati."
Obe dekleti ga prestrašeni pogledate. Konzul pa se pomirjevalno smeje.
"čSkušali jo bomo vdariti z njenim lastnim orožjem. Senhora Morbida mi je jio imenu poznana., Že nekaterikrat so ji prišli na sled, toda nikdar ji ni bilo mogoče ničesar do<-kazati. Sedaj pa mi je razumljivo, po izpovedi Bessie Holl-wood, da ima senhora Morbida pri policiji plačane pajdaše. Sedaj pa ji bomo dokazali in njene pomagače bomo tudi naj-brže mogli prijeti."
"Odpeljali so se v Santa Fe, gospod konzul,M pravi Roza in mu pove, kako je prišla na to.
.(Dalje prihodnjič.),
"GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane }7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
NAŠLA SE JE TRDNJAVA
FRANCOSKA KUHA
Najoriginalnejši so seznami izgubljenih in najdenih predmetov. NjJiovo originalnost je potrdil nov primer najdenega predmeta, čigar lastnik se sploh noče javiti. Po senzacionalnih pustolovščinah baronice von "Wagner ua Galapaških otokih so jeli le-ti zopet obračati nase pozornost vsega sveta in sicer po svoji novi tajni. Znanstvena ekspedicija kalifornijskih učenjakov je odkrila te dni na otoku Alben arle v Galapaškem otočju trdnjavo, opremljeno najmodernejšimi oklopniini stol pi, utrdbami in brzostrelnimi topovi, izdelki ameriške orožarne. Presenečenje učenjakov je bilo razumljivo, ko so našli na enem izmed otokov "raja na zemlji" ogromne topove, utrdbe, strelske jarke in protiaero-planska zatočišča, vse to pa zapuščeno. N"; bilo težko uganiti, da je zahtevala izgraditev trdnjave najmanj dve leti napornega dela, ki je bilo šele nedavno končano.
Toda kdo je lastnik te zapuščene trdnjave? Vlada republike Equader. ki ji pripada to otočje, jo takoj uvedla preiskavo. Jasno je. da je bila trdnjava zgrajena kot oporišče za morebitni spopad na morju. Mnenje strokovnjakov je deljeno. Fini pravijo., da je trdnjavo zgradila republika Chile, večina je pa prepričana, da jo je zgradila Amerika za primer oborožene«* konflikta z Japonsko. Ofici jelni krogi v obeli državah pa odločno protestirajo češ, da o tem t. i česar ne vedo. t Tudi Japonci skromno molče in tako/tako najditelji ne lmdo dobili po zakonu nriznanili 10 proe. vrednosti nnjdenega predmeta.
GLAVNI STEBRI NEGUŠOVE VOJSKE
Francozi imajo besedo gourmet, kar pomeni ljubitelje dobrih, izbranih jedi in pa besedo Razen številnih evropskih gourmand, l:i pomeni požeruha, r svetovalcev, katerih vloga je V pokrajinah, kjer še držijo na | zlasti moralnega in strategične-stare šege, so navadno oboje v eni osebi. Saj pravi francoski, burgundski pregovor: "Pri delu se izkazi, kolikor moreš, a pri jedi napni vse svoje sile." Vendar so le v praznikih taki. ob delavnikih pa jedo kaj preprosto.
Na deželi ima poglavitno besedo tako zvana juha; to je goveja ali zelenjadna juha, ali kar vrela voda. ki nadrobijo vanjo kruha in dajo raznih začimb in soli, popra in timijana. Po juhi zaužijejo še kako jajce ali sir ali sadje. — Juha, po francosko soupe (župa) izhaja iz švabske besede "supfen", kar pomeni: srkati, srebati. To se pravi, da so najprej posrebali tekočino, nato pojedli goščo.
Kakor imamo "bosanski lo-nac" tako imajo tudi Francozi svoj "lonac", ki dajo vanj: govedino, čeeen, kolerabo in krompir; tudi kokoš z rižem. Posebna francoska podeželska jed je še cnssoulet (kasule); svinjsko in goveje meso s fižolom skupaj dušeno; ali razrezana govedina s krompirjem, kolerabami v rjavi omaki. Povsod imajo zelo radi fižol, ki ga je več ko 14 vrst.
Po vojni se je razširilo kislo zelje, ki ga prej Francozi niso poznali. Jedo ga povsod, na deželi in v mestih, največ s klo-basicami in pelži. V Parizu pa imajo polno posebnih kuh, kakor avstrijsko, ogrsko, češko, poljsko, rusko, grško, kitajsko in alzaško. -- Sicer se pa pritožujejo francoski kuharji, da ljudje ne znajo nič več gosposko jesti, da ne uživajo jedi "u-metniško", da Američani n. pr. najfinejše belo vino pomešajo z mal i novcem . . .
Zato, pravijo, se za novodobne bogataše ne izplača r^ kuhati z ljubeznijo . . .
ISLOVEN1C PUBLISHING CO.
TSATML BUREAU u« was* is* mm niw iou, m. i ntan mam za čuva voznih uiror, u-
ZKRVACUO KABIN. Of POJASNILA CA PO-7CVAKJB
tove vzroke
Naročite se na "Glas Naroda*" največji slovenski dnevnik v Z d ruze n i h d rža va h
ga pomena, je cesarjeva glavna opora slepe verujoča koptska duhovščina in plemski ponos njegovih zveznih knezov, ali raso v. Le-ti ne opravljajo zgolj funkcije poveljnikov, marveč so tudi v drugih ozirili poglavitni stebri njegove moči in pomembnosti. Kakšni so torej ti neguševi mogočniki ?
Ras Kasa, upravitelj pokrajine Bekliemeder, vrhovni povelj-nik levega krila abesinske armade na severni fronti, velja za najpremožnejsega človeka v A-besiniji, ne izvzemši samega cesarja. On razpolaga z armado 120 tisoč mož, ki so dobro oboroženi in \ zorno disciplinirani. Ras Kasa je hladne nature, preudaren in preračunljiv do skraj nošti, prav tip afriškega vladarja. Ko ima seboj veliki končni smoter, računa vedno tudi z najneznatnejšimi podrobnostmi okoli sebe. Naslanja se predvsem na visoko duhovščino.
Ras Ajelu, upravitelj pokrajine Volka i t v severovzhodnem kotu Abesinije, je drzen in spreten vojskovodja, ki je že uspešno napravil več vpadov v italijansko Eritrejo. To je diktatorska natura. Popolu Evropec z imponirajočo zunanjostjo je tudi preudarnega in bistrega duha. Evropejci ga imajo za največji organizatorični in strategični. talent meel Etijopci. Pod njegovim poveljstvom stoji armada 60.000 mož, ki pa so bolj površno izvežbani in oboroženi.
Skora j popolno nasprotje o-menjenih dveh rasov je upravitelj Tembiena, ras Sejum. poveljnik armade pri Makali. On je vnuk '-Iranske linije bivšega cesarja Janeza, toda kljub svojemu visokemu pokolenju živi v neposrednih in tovaris-kili stikih s podreienci in pod-ložniki. Nobeden izmed rasov ni pri armadi tako priljubljen, kakor ras Sejum. Vzgojen v evropskem duhu, ceni visoko evropsko kulturo, upošteva Žene-
vo, a sovraži iz dna srca Italijane, kar jiin je med sedanjo vojno dal že pogosto čutiti. Ras Sejum si neprestano prizadeva prepričati cesarja, da je treba z Lahi čim prej krvavo obračunati. Njegova bojna poročila negušu so kratka m samozavestna. Pri zadnjem genialno izvedenem zavzetju Addi Abija je na pr. brzojavil: "Bog je ščitil Vaših skromnih vojakov. Judov lev je zmagal." Njegova armada šteje 50,000 ne posebno dobro opremljenih mož.
Negušev steber v Ogadenu je ras Nasibu. upravitelj pokrajine Harar. On je tipični pred-stavnik sedobne Abesinije ki stremi po popolni evropeizaciji. Njegova izobrazba kakor tudi sijajne vojnŠke sposobnosti dajejo popolno zaupanje v njegovo moralno moč in avtoriteto. On poveljuje armadi 60,000 mož ki so izborno izvežbani in oboroženi.
V A 2 N O ZA

NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno dt kdaj imate plačano naročnino Prva številka pomeni mestec, dru ga dan in tretja pa leto. Zadnjt opomine »n račune smo ratpo slali za Novo leto tn ker bi žele li, da nam prihranite toliko ne potrebnega dela in stroškov, za to Vi s prosimo, da skušate nu ročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali je po plačajte našemu zastopnikn v Vašem k-aju ah pa kateremm izmed zastopnikov, kojtn imeni so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbinef kjer je kaj no iih rojakov naseljenih.
SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI
KOLEDAR
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA
50 CENTOV
/
Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New York, N. Y.
MICHIGAN: Detroit
Mv
MINNESOTA: Chisholm, Frank Govfla Ely, Joa. J. Pesbel Eveleth, Louis Goal« Glluert, Louis Vessel Bibbing. John Porte Virgin!*, Frank Hrvaticfc
MONTANA: Roundup. M. M. Paulas Washoe, L Champa
NEBRASKA: Omaha. P. Broderick
NEW YORK: Gowanda, Kari Strelska Little Falls,
PENNSYLVANIA: Broughton, Anton IptVM Clarldge, Anton Jerina Conemaugh, J. Breasiee Exoort. Loots SopmHi Parrel, Jerry Okorn Forest City, Math K—In Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Kiayn, Ant. TauSelj Lnserne, Frank Balioch Manor, Frank Demshnr
CALIFORNIA: San Francisco, Jatafc 1—eMm
COLORADO:
Pueblo, Peter CuUg. A. SaTtlf
Wal sen burg, M. J. Btfnk
INDIANA:
Indianapolis, Fr. Zupančič
ILLINOIS: -	,
Chicago. J. BeJ. Lukanlcfc Cicero. J. Fabian (Chicago. Cicera In Illinois
Jollet, Mary Bamblch. Joseph ▼a*.
La Salle. J. Spellch Mascoutab, Frank Angustln North Chicago. Jaie Zelen«
KANSAS:
Glrard, Agnes Motnlk fansas City, Frank Žagar
MARYLAND:
Kitzmiller. Fi. Yodopivec Steyer, J- Černe (sa Panna. W. Va. in Md.)
OHIO: Barber ton, Frank Trsha
Cleveland, Anton Bobek, Cfaas. linger, Jacob Resnlk. John Slspv"J Glrard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Jfnr* fte
Warren, Mrs. V. Racbai Youngstown. Anton BltZŽ OREGON: Oregon City, Ore, J.
5. februarja:
Majestic t Cherbourg
8. februarja: Rex t Genoa 12. februarja:
Wasbinfcton ▼ Havre Bremen v Bremen
14.	februarja:
Berengaria ▼ Cherbourg
15.	februarja:
Cbamplain v Havre 19. februarja:
Europa v Bremen if), februarja:
Europa v Bremen •_*0. februarja:
Majestic v Cherbourg 21. februarja:
lie Je France ▼ Havre 'J6. februarja:
Manhattan v Have Aquitania v Cherbourg 29. februarja:
Conte dl Savola v Genoa
4. marca: Berengaria v fherbourg Bremen v Bremen
7.	marr-a: Cbamplaiu v Havre
11. marca:
Aquitania -v Cherbourg Washington v Havre
14.	marca:
lie de France v Havre
15.	mart-i:
Europa v Bremen Berengaria v Cherbourg !!.">. marea :
Manhattan v Havre "27. marea :
Aquitania v Cherbourg
28.	marca :
Conte Ui Savoia v Genoa Cbamplain v Havre
1.	aprila: Xormanilie v Havre
2.	aprila :
Bremen v Bremen
I :>. aiu*ila :
j Berengaria v Cherbourg
8.	aprila: Washington v Havre
10.	ai»rila :
He tie France v Havre
11.	aprila: Rex v Genoa
14.	aprila : Europa v Bremen
lo. aprila :
Aquitania v Cherbourg
15.	aprila:
4 >a fa yet te v Havre
22.	aprila :
Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havre
23.	aprila : Bremen v Bremen
25. aprila:
Conte di Savoia v Genoa Cluimplaiu v Havre
29.	aprila :
Norma urile v Havre
2. maja : Europa v Bremen Vulrania v Trst li. maja : Washington v Havre
8.	maja:
Berengaria v Cherbourg
9.	maja:
Bremen v Bremen Ijifayette v Havre Hex v Genoa 13. maja:
Xornnuiilie v Havre
19.	aprila: Europa v Bremen
20.	aprila : Manhattan v Havre
21.	aprila:
Aquitania v Cherbourg 23. aprila:
Champlain v Havre Conte di Savoia v Genoa
27.	maja: Normaudie v Havre*
28.	maja :
Berengaria v Cherbourg
29.	maja:
Rex v Genoa Bremen v Bremen
Midway, John 2ust Pittsburgh, J. PogaEar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Scklfrer West Newton, Joasob lovaa WISCONSIN: Milwaukee, West Allis. Sheboygan, Joseph KakeS WYOMING: Rock Springs, Lsnl Diamond villa, Joe KoUek
VPBAYA "GLA* K4MQQA"