ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Nwxlviser. dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
amBHMBWBlHBIIIBlilBHlBlH^HlMBBiBlllialllB IIBHIBBMIBIIH
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO | THE BEST MEDIUM TO REACH 180,0001 SLOVENIANS IN U .S., CANADA | AND SOUTH AMERIC A.	|
I
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR I jjPLAG AND TO THE REPUBLIC FOr| 1 WHICH IT STANDS: ONE NATION 1NDI-| VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE |
FOR ALL,"	|
t—; . ^
VOLUME VI. — LETO VI.	CLEVELAND, O., SREDA (WEDNESDAY) MARCH 21, 1923.	ST, (NO.) 68.
Single Copy 3e.	Entered as Second Class Matter; April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland O., under the Act of Congress of March 3rd 1879.	rf ,	Jj	Posamezna številka 3c.
KOMUNISTiČNi APELI PREDLOŽEN! PRI FOSTERJEVI OBRAVNAVI.
^OSEKUCIJA PREDLOŽILA DOKAZE, DA SE JE NA KONVENCIJI POŽIVLJALO K UPORABI SILE. NADALJNA IZPRIČEVANJA VLADNEGA ŠPIJONA.
-o-
St. Joseph, Mich., 20. Marca. — Prosekucija je te-C0Tn današnjega dne pri obravnavi proti W. Z. Fosterju Položila dokaze, da ise je sna konvenciji v Bridgemanu citalo podžigajoče apele komunističnih pisateljev, požirajoče,k uporabi "oborožene akcije in ne oboroženih izražajoče pohvalo herrinskim rudarjem in izra-2ajocem. mnenje, da je prišel čas, da se nastopi s kroglja-511 in ne glasovnicami.
. Prosekucija je s pomočjo svoje glavne priče, Fran-^ Morrowa ki je :bil 'navzoč na konvenciji kot delegat da-Slra.vno se je nahajal v službi justičnega departmenta, davilo v sodni rekord veliko maso komunističnih govo-rav in pamfletov in v rekord se je spravilo tudi resoluciji ki jih je sprejel kongres tretje komunistične intema-c'i°nale, ki se je vršil v Moskvi leta 1921.
Frank P. Walsh, odvetnik za obtoženca, se je boril ^ti sprejemu vsakega kosa dokazov, toda sodnik White njegove ugovore povečini ovrgel, današnje izpričevanje vladnega špijona, Francis Mor-ki je bil navzoč na konvenciji v Bridemanu kot e%at, se je tikalo povečini poteka konvencije. Morrow I6, ^Pričeval, da je Foster predsedoval konvenciji od pet-, a> 18. avgusta, do nedelje 10. avgusta, ter da je zapustil %ivencijo v nedeljo zjutraj, par minut potem, ko se je ptelo v Nižini dva zvezna detektiva, Jakoba Spolanskyja n ftdwarda Shanahana.
, , Morrow je pri izpričevan ju izjavil, da je bil Foster M navzoč, ko je nastopil pred konvencijo Artaoid Lo-^vsky iz Moskve, ter kot zastopnik -ruskih sovjetskih ^»iteljev podal pdročila in govoril pred konvencijo.
j. ■ • y. Smith, pomožni michi-
državni pravdnik, je,: ^tai pre<j , poroto članek, ki \ n. tJe fts,pisal new-yorški katru- . . Hobert Minor, -član central-j^*4 odbora komunistične stran* ^ omeni enem članku je Mi-^Pisal: • * -
fošem "ta članek, so čas« Vnesli vest o bitki v dzia-^naois. To je bik bitka, v kafra Je Ve^.'tisoč premogarjev na-f^o pohod proti skebskemu 2oJJl)tu' «a oblegalo ter po gno b^k m spopadu premagalo ske-J^0 artn'ado in zaprlo rudnik, .kislim, da; naša glana dolž-t^ obstoja v izdajanju brez-tetakov in proklamacij ^^ženih uporih, temveč sle-
vo*J ?r0ti' nas 130 P°stav^a ik
ki neizogibno do-rj^ oboroženi revolti." ^■^ečibaio se je tudi neki dru-cJ ek> ga je objavil "The saj ^Unist" in katerega je napi-^	O'Flaherty iz Chica-
Je "tudi ined obto*en<$. Ici> .herty je v omenjenem član-
"Jf
tij r^unisti niso pacifisti. O-j^J® nasproti pacifizmu, ki se ^iK ° U<lclorii 1 gospodarjev d ^ verujejo v vojno — ^Hb ° Vo^no- 50 nasprotni kapitalizma, ki po-^ i bratomorni boj delav-j toda oni Pravl_ J« mogoče kapitalistično C :prevrniti z iste vrste z o-^.^o silo, ki se je poslužuje Hje j vk<kjočj nazred za drža-elavf^ega razreda v jarmu, tj^.^ujejo v diktaturo prole. ^ ^ 8 silo in vzdiianje iste-d^L ot<>m sile tekem prehodne ^ kapitalizma v socijali-
''JHi
^ 81» 86 ne zuiažamo otročje ®ovnico kot na edino oro-dosego politične moči; in ** Jk^.114 u»pe§nost genfralne-'Pravi komunist se orožja proti ko-tod'a s trdnim paepri-
IINJUNKCIJA BO DALA MRT-j VIM TEDEN MIRU. ! ■ —_____
iPonca City, Okla., 20. marca. — Tukajšno okrožno sodišče je danes izdalo začasno injunkcijo, glasom katere se Knox Oil Co. prepoveduje vrtanje za oljem na United Brethern pokopališču.. In junkcijo so zahtevali sorodniki pokopanih. Končno se bo spor o-dločil prihodnji teden.
;-O-—
—	Sodnik Silbert deli ja-ko Ostre kazni kršilcem avtomobilske ordinance. John McCullya iz 2500 E. 89 St., Obtoženega, da je vozil v pijanem stanju, je obsodil na 45 dni zapora v Warrensvil-le. Petnajst dni mu je odpustil, mesto tega pa mu bo
odvzet avtomobil za dobo« 90 dni. Osmim drugim kršilcem so bili odvzeti avtomobili •za različne dobe.
—	Prodajalec omami ji vih snovi obsojen. Carey Mc Neal iz 2488 E. 31. St. je bil Obsojen včeraj na pet let zapora v Atlanta jetnišniči. Obtoženi je priznal, da je prodajal narkotične snovi. Frank Randazzo iz 2217 E. |36. St., ki je podpisal vašči-no za McNeala, je tudi obtožen kršenja narkotične po-Istave. Kot se'je dognalo, je bil on tisti, ki je zalagal Mc Neala z morfinom in kokainom. Na prclstem se nahaja pod $10,000 varščine.
čanjem, da kenčni naval na sovražnikove trdnjave ne bo napravljen z glaisovnicami, teniveč s krogi jami. Ne s'tem, da se preneha z delom, temveč potom masnega napada od delavstva, vo-denegji od skuŠenih komunistov, vajerji^ na žrtve in izvežbanfh 'v borbi potom neprestamih dhe^-■ nih;ty>jev delavstva.1''-' ••
• 1 v ' ♦ . i n , > ' t • ' » t 't
Fašisti v Ohio.
GLAVNI S'.TAN OROANIZO-VANJE FAŽLSTOV SE NAHAJA V NEW YORKU.
Kot se je zvedelo včeraj, so v Ameriki živeči Italijani tudi tukaj pričeli z orgazovanjem fašistovskih organizaij. Ena taka organizacija obstoji že v Cleveland u in tudi po več drugih o-hijskih mestih, kjer je naseljenih več itaiijanskih naseljencev.
O tem se je zvedelo, ko se je včeraj >cglasil v Clevelandu Silvester Tamburella, ki je svoječa-sno živel v Clevelandu, sedaj pa' je po kratkem bivanju v Italiji bil poslan od italijanskih fašistov v Zedinjene države, da orga-nizuje fašistovske organizacije med tukajšnimi italijanskimi na-seljenci. Iz Clevelanda se 'bo Tam burella podal v Columbus, Cincinnati. Dayton. Lima in druga; večja mesta ter ustanavljal fašistovske organizacije.
Fašistovske organizacije v A-meriki bodo imele ravno tako u-niformo kot Mussolini j evi fašisti v Italiji, namreč črne srajce in črne kape.
Tamburella pravi, da Cleveland ska fašistovska organizacija šte-. je že 350 članov in da se priča- j kuje v kratkem število dvigniti na 1,000. Glavni namen teh organizacij kot pravi faišistovski organizator bo, zbirati prispevke za fašistovske organizacije v Italiji. V ameriško javno življenje se ne bodo vtikale, pravi Tamburella.
Glavni' stan %.šistovsk'e organizacije se nahaja V New Yorku. Kot. izjavlja vodja new-yorškega stana, U. Menicucci, je namen fašistovskih organizacij v Ame-' riki nuditi pcinoč italijansk. vojnim veteranom, pomagati naseljencem, iskati defo za svoje rojake ter širiti amerikanizacijo.
Kot se izjavlja, se bodo fašisti Po nekaterih italijanskih naselbinah ikot v Youngstownu in v Niles, .O., posebno zavzeli, da u-ničijo "črno roko". K fašistom se sprejme le one, ki so za časa vojne služili bodisi v italijanski, ameriški ali kaki drugi zavezniški armadi. ItailjanSki delavci proti fašistom.
New York, 20 marca. — An-thonu Di Biasi, ki je v odboru krojaške organizacije "Amalgar-mated Clothing Workers of A-merica", je danes izjavil z ozi-rom na poskus italijanskih fašistov, da organ izu je jo svoje tgiba-nje med italijanskimi izseljenci: "Fašisti so pričeli organizova^-ti v tej deželi skupine istega kalibra kot so črnosrajčniki v I-taliji, kar je v popolnem nasprotju z zakoni in ustavo te dežele. Kot rezultat so italijanski stroškovni organizirani delavci pričeli s kampanjo preti fašistom in bodo odločno zavrnili vsak poskus, da se zaplete v gibanje Italijansko organizirano delavstvo.'"
Neka druga delavska organizacija v New Yorku je proglasila, fašiste za sovražnike organiziranega delavstva in socijaliz-ma ter za orožje mednarodne reakcije!	f
-O-
— Arbitracijski odbor, ki ima določiti, kakšno plačo5 naj dobivajo v bodoče mo-tormani jfi sprevodniki po pouličnih karah, je sedaj skupaj., Unija ae imenovala svojim zastopnikom sodnika Waltheria^ .dražba Thomas P. Schmidia in tadva sta d-menovala Fielder Sandersa, bivšega provof^hega komi-
k .''.M^ , . ! '	»
Harding bo zopet predsedniški kandidat
■
JUSTlCNl TAJNIK DAUGH-ERTY PRAVI, DA JE HAR-DINGU ZAGOTOVLJENA PONOVNA REPUBLIKANSKA NOMINACIJA.
Miami, Fla., 20. mai-ca. — Ju-stični tajnik Daugherty je danes komentiral na izjavi, ki jo je podal že preteklo soboto z ozirom na ponovno kandidaturo predsednika Hardinga v prihodnjem ■letu ter je dejal, da je povsem gotovo, da predsednika Hardinga dosegel ponovno nominacijo brez bojsa'.
"Oni, ki skušajo dokazati da pride do 'boja radi nominacije, so obsojeni na razočaranje," je de-jia'l Dauigherty. "Platforma stran ke bo temeljila nai našem rekordu, to je razvozljanja kompliciranih vojnih problemov, znižanju stroškov, znižanju davka, u- i vedbi trgovskih principov pri vladi in vsiljeviainje zakonov."
-O-
Nemški deficit dose-gel nov rekord.
DEFICIT ZNAŠA 7,100 BILIJONOV PAPIRNATIH MARK KOT VZROK SE NAVAJA FRANCOSKO INVAZIJO.
Berlin, 20. marca, — Kot izkazuje današnje, i^adno poročilo. o stanju nemške finance, se je vladni deficit zvišal na: 7,100 bilijonov papirnatih mark ali 6,200 več kot pa preteklo lesen..
Finančno ministrstvo pravi, da je to rezultat ruhrske okupacije, ki je vrednost marke zopet silno znižala, všled česiar je bila vlada absolutno nezmožna* shajati na podlagi napravljenega proračuna;.
Delavski poslanci za posredo- . \-anje Amerike. >
Pariz, 20. marca. — Tukaj se je zbrala konferenca^ delavš-ikih' in socijalištičnih poslancev iz Anglije. Belgije, Francije in Italije, mai kateri je bilo soglasno sprejeto, da se deluje na to, da bi Zedinjene države .posredovale v ruhrskemu sporu, ako pa bi do tega ne prišlo, da naj bi se celotni položaj predložil Ligi narodov. Konferenca se je vršite v neki komitejski sobi francoskega parlamenta.
Angleško delavsko stranko so zastopali na konferenci Ramsay j McDonald, Arthur Henderson, C. R. Buxton, Tom Shaw in Gen. Thompson. Belgijske socijaliste sta zastopala M. Vandervelde in Camille Husmmms. Italijanske ■poslanca Modiigliatni in Treves, francosko soc. stranko pa Jean Lonjguet, Leon Blum, Vincent Auriol in Paul Boncour.
Vsi delavski poslanci na konferenci so se strinjali v mišljenju, da je mirna rekonstrukcija Evrope nemogoče, ako Francija ne odpokliče svojih čet iz Ruhra.
--O--
— Danes je umrl v Lakeside bolnišnici rojak Joseph Cepoh; star 43 let. Tu zapušča 3 sestre, v stari domovini v Horjuiah pri Vrhniki pa 2 brata! Bil je član dr: 444 SNPJ; Pogrebom sprevod se vrši v soboto zjutraj iz stanovanja prifkpjnikove sestrq na 967 Addi$0n Rd. Bodi, mu; Jato tuja zemlja
Herrinski proces.
PRIČA ZA PROSEKUCIJO PRAVI, DA JE BIL NAVZOČ KO JE BHXJ USTRELJENIH ŠEST STAVKOLOMCEV.
Marion ,111., 20. marca. — Včeraj se je tu "zopet pričelo nadaljevati z obravnavo proti šeste-rim unijskim rudarjem, ki so obtoženi umora v zvezi s herrins-kimi izgredi. Danes je izpričeval za prosekucijo George Dodd, ki je izjavil, da je bil navzoč, ko je bilo na pokopališču na obronku. Herrina ustreljenih šest stavko-lomcev.
Marshall Lentz, herrinski trgovec, je preje izpričeval, da je videl, ko so rudarji peljali šest zajetih delavcev skozi Herrin. Dejal je, da) so bili jetniki goio-glavi in brez suknjičev, in da s0y je tedaj nahajalo na ulicah do tri tisoč oseb.
Herrinski trgovec z železnino, E. D. Sanford, je izpričeval, da je prišla dan pred pohodom v njegovo trgovine skupina mož in vzela nekaj municije, rekoč da že ve, ''komu naj račun pošlje.
-O-
ŽENA, Ki JE "UKRADLA" MOŽA, BO DEPORTIRANA.
Cincinnati, O., 21. marca. — Našeljeniške oblasti so odločile, da se mora! 19-letna Marija Cse-bi vrniti nazaj v Jugoslavijo, odkoder je prišla. Marija je prišla v"Cincinnati pre« enim letom z Elijo Belajičem in postala njegova žena. Do konflikta z nasel-jeniškirai Dhlasti je prišlo, ko je prišla v Cincinnati iz New Yor-ka 27-letna Helena Csebi, sestra Marije. Helena je izjavila, da je Blajič njen mož in da gai ji je Marija, ukradla......
Belaljič priznava^ da'je živel s Heleno, 4oda da ni bil žnj<c nikdar legalno poročen,- in d^t ni nikdar marala otrok, ki so bili rojeni v koruznem zakonu,
. "Marija je prišla k nama v New York, pred dvemi leti," pripoveduje Belajič. "Ona je. bila*,za otroke boljša , kot pa njih prava mati. Končno sem jo vprašal, če hoče iti z mano. Rekla je "da" nakar sva) odšla v Cincinnati in se poročila. Ona je moja žena. Jaz skrbim zanjQ in nihče ne more reči, da je javno breme. Poleg tega sem tudi ameriški državljan."
Ko so našel jeniške oblasti odločile, da se mora Marija podati nazaj v Jugoslavijo, je Bela jič [izjavil, da ako pojde ona1, tedaj ! bo šel tudj on ^njo«
-O-
LENIN JE BOLJŠI. h.......
Moskva, 20. marca. — Po dveh dneh nestrpnega pričakovanj® je danes moskovsko prebivalstvo zopet čitalo buletin o stanju Nikolaja Lenina. Današnji zdravniški buletin pravi, da se je njego vo stanje znatno izboljšamo. Lenin je zopet v stanu nekoliko ganiti 2 paralizirano reko in nogo, toda govoriti še vedno ne more.
-O--
LUNDINOVA OBRAVNAVA.
Chicago, 20.; marca. - Danes se je tu pričela obravnava proti političnemu "bosu" Fred Lindinu, ki je obtočen, da je iz mestnega sklada za vzdrževanje šol pone-veril milijon dolarjev Obtoženih : je / tudi vefc ura&likov Šolskega odbora. Ludin je poglavar politično marine, ki je izvolila seda-fftjega župana Thompsona.
SOCIJALfSTIČNA DEBATA V ANGLEŠKEM PARLAMENTU.
-o<-
GALERIJE SO BILE POPOLNOMA NABASANE S
POSLUŠALCI. — DEBATA SE BO NADALJEVALA PO VELIKI NOČI.
-o-
London, 20. marca. — Resolucija Philipa Snowdena, delavskega člana angleškega parlamenta, je prišla na iVršto nocoj. Razvila se je takoj deJbata, ki pa je bila zelo mirna.
Navzočnost poslancev ni bila polnoštevilna, toda galerije so bile nabasano! polne posušalcev in na stotine jih je bilo odvrnjenih, ker ni bilo več prostora zanje.
Debata je zgubila nekoliko na isvoji zanimivosti, ko je vlada naznanila, da se bo enkrat po Veliki noči o resoluciji še enkrat debatiralo. Nocoj celo več delavskih poslancev ni bilo navzočih. Nekaj jih je odpotovalo v Pariz, medtem ko je bilo več drugih odsotnih radi raznih političnih obveznosti.
V resoluciji se predlaga, da se v bodočnosti deluje na to, da se kapitalistični sistem nadomesti z novim industrijalnim in socijal-nim redom, temlječim javnem \ lastništvu in demokratični kontroli vseh produkcijskih in distribucijskih sredstev. Tu se ne gre samo za prazno govoričenje, temveč za spopad med silami kapitalizma ter delavsko opozicijo.' V tem spopadu stojita obe liberalni frakciji trdno na strani vlade.
Nocoj šni govori isto bili le splo- ' snega značajo. Debatai se bo nadaljeval® po Veliki noči, ko se vrnejo tudi ostali delavski pos- ( lanci v London. 20,000 angleških rudarjev na stavki.
Cardiff, Wales, Anglija; 20. marca. — Danes je odšlo v South Wales na stavko 20,000 rudarjev, da vsilijo zahtev0 m ustanovitev ene same velike unije. Sta-vkarji, člani federacije z.a South Wales, hočejo, da se jim pridružijo vsi neunijski delavci in čht-ni ostalih delavskih unij.
Kot se poroča iz Ehondda dis-trikta je tamkaj zagrozilo zas-tavkati 40,000 tamkajšnih rudarje iz istega razloga v teku dveh tednov.
Kudarji iz South Wales pa' so tudi sklenili, da pretrgajo sedanjo mezdno pogodbo, ki velja za rudarje širom Anglije, ter zahtevati višje plače. Rudarska federacija za South Wales želi, da se ji v borbi pridružijo tudi ostali rudarji.
Štrajk farmerskih delavcev.
London, 20. marca. — Angleški farmerski delavci, ki so pred kratkim organizirali svojo unijo, odhajajo trumoma na štrajk. Stavka se je pričela v Norfolk okraju, kjer je zastavkalo 10,000 delavcev kot protest proti poskusom farmerjev za znižanje plače od šest pencev na pet pencev in pol na uro in ko se je hotelo u-vesti 54-urni teden mesto 50-ur-nega, ki je bil do sedaj veljaven. Potemtakem bi delavci dobivali nekoliko več kot $6 pltače na teden.
Stavkta farmerskih delavcev se je sedaj razširila tudi po Soffolk okraju, Delavci zahtevajo več plače ter posebn0 plačo m pre-kourno delo tekom poletja.
Situacija se ne tiče samo o-krajev na deželi, temveč bo imela najbrže za posledico, da far-merske delavce. Delavska stran-<ka jih je sprejela v svoj krog ter omgianizovala <kot svoje posebno krilo«
1 Ministrski predsednik Bonar Law priznava, da je položaj delavcev na kmetih še slabše kot v industriji, toda pravi, da vladi ni mogoče nuditi nikake pomoči.
Clevelandske novice
—	V soboto bo sojen bandit, ki je oropal 28. februarja stanovanje Mrs. Myra Arnold. Vzel ji je zapestnico in tri prstane. Piše Se Prank Shapiro, 26, ter stanuje na 1131 E. 113. St.
—	Včeraj se je pričela o-bravnava proti Tony Far-rettio, 35, ki je obtožen, da je usmrtil lOletnega Dominic Benedittoja, 11103 Danville Ct. Obtoženec priznava, da je dečka ustrelil, toda pravi, da je bil tedaj pijan. in ni vedel kaj dela. Tra gedija se je završila 16. julija lanskega leta. Ferrettio j epričel brez vsakega povoda streljati na veranao, kjer je sedela družina Beneditto. Dočim je dečka ustrelil, pa sta bili njegova 191efcna sestra in mati ranjeni.
—	Falotje dobijo še vedno kako žrtev, da jo spravijo ob denar. Nekateri ljudje so pa tud'i silno lahkoverni in jim Vsi zgledi in Številne sleparije ne odpro oči. Včeraj sta prišla dva moška ob $3,000, ker sta verjela besedam nekega tujca, Lucian Kuroski, 3333 E. 49 St. je srečal v pondeljek zvečer nekega tujca, ki ga je nagovoril, da je dal zavezati $2,000 svojega denarja z $5,000 tujčevega v žepni robec, češ, da je to! garancija, da bo dobil delo v nekem ga-ražu, katerega misli odpreti. Zavoj je bil zamenjan in Kuroski je dobil kup nare-zljalnega papirja, ko je odvzel robec, njegovih $2,000 pa ni bilo nikjer. — Andy Sholtis iz 1980 ColumbuB Rd. pa je srečal dva moška, ki sta mu obljubila dobiti doibro delo za $1,000. Neumnež je res šel na banko, dvignil denar in ga izročil moškima, ki sta z denarjem seveda pobegmila.
—Danes je 21. marca, to
je prvi uradni pomladanski dan. Solnce se je sicer* do^- . poldfte .nekam sramežljivo skrivalo, toda vseeno smo videli že dovolj pomladin-skih znamenj sem in tja. — Vrabci čivkajo živahneje, trava poželenju je, in pop je . po drevju se tudi že pripravlja, da zbrsti ob prvem gor kem dhevu. Seveda, - -če bi računali na pomlad {po ženski modi, bi bila-prišla, že par mesecev nazaj. Rožice na slamnikih bo namreč že zdavnaj cvetele.
STRAN 2.
' 'ENAKOPRAVNOST':'
■"." 1,1 ".I. »!■■■■ uplinil.......»JI. «H_|i ■ ■■■
MARCH 21st, 1923.
i4Enakopravnost'5
ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV.
Owned and Published by:
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Business Place of the Corporation_—_6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
T.y Carrier .......................1 year S5.50. 6. mo. $3.00. 3 wo. S2.00
Cleveland. Collinwood, Newburgh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.73. 3 mo. $2.00
Europe and Canada ......................... 1	6 u-.o WA
POSAA1EZNA ŠTEVILKA 3._SINGLE COPY 3c. _
Lastuie in izdaja ca Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVENUE___
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvc.
CLEVELAND, O.. SREDA (WEDNESDAY) MARCH 21, 1923.
Princeton 551 Randolph 581« *_____;---
McDONALD PRI KRALJU.
-O-
Kakšen je splošni vtis med angleškim delavstvon kot rezultat obiska delavskega voditelja McDonalda v •kraljevski palači, kamor je bil formalno povabljen od kraljeve dvojice, še ni povsem jasno.
Natančno bo mogoče soditi šele, kadar pridejo semkaj angleški delavski listi, ki so o zadevi gotovo vsi podali svoje mnenje.
Vendar pa je na podlagi kabeljskih poročil mogoče sklepati, ki sicer niso vedno povsem zanesljiva, da angleško delavstvo ni nič kaj zadovoljno, da se njih vodje družijo na družabnih prireditvah s predstavniki krvne in denarne aristokracije.	'
Dvaindvajset sko'tskih delavskih, poslancev, članov angleškega parlamenta, je na večer McDonaldovega odzvanja kraljevskemu povabilu objavilo v škotskem delavskem organu "Forward" formalno' izjavo, naznajajoč, da se taki obiski ne vršijo z odobravanjem delavske stranke kot take.
O takih incidentih je teško nemudoma ustvariti sodbo, kajti vsak ima svoje posebne karakteristike, katere je treba upoštevati. Delavstvo v Splošnem svojim voditeljem o njih privatnem vedenju ne more diktirati, toda naravno pa je seveda, da se snidenj delavskih voditeljev s predstavniki vladajočega razreda ina prireditvah zabavnega in dritžbnega 'značaja ni nikdar odobravalo. Vendar pa je oči vidno, da je treba pri takih obiskih upoštevati okolno-sti.
Kot se je vršila mednarodna konferenca v Genovi, se je tudi ruska sovjetska delegacija odzvala povabilu italijanskega kralja ter se vdeležila banketa, ki je bil prirejen na čast delegatom. Toda to je bila formalna uljudnost. kateri so se Rusi teško izognili, ne da bi se pokazali kot neotesance.
, Takega značaja je cčividno tudi obisk angleškega delavskega voditelja McDonalda v Buckingham palači. Ako je bil značaj McDonalda dovolj kremenit, da se celo za časa vojne ni udal splošni vojni psihologiji in je trdino vztrajal na svojem pacifističnem stališču, akoravno so -mu za vsakim korakem sledili vladni špijoni, je pač teško misliti, da bi se danes, ko je delavsko gibanje Anglije r,a višku svoje moči, za kar ima on nemalo zasluge, dal u-krotiti za krožnik juhe iz kraljevske kuhinje.
Besarabski problem.; «
Besaiabija je dežela, zaradi katere mora Romunija pozorno motriti rusko politiko. Besarabija je bila pred svetovno ivojno, o-ziroma pred rusko revolucijo ruska dežela, med revolucijo pa jo je Romunija posedla in anekti-rala. Tega stanja pa Rusija noče priznati, kar poudarja pri vsaki priliki.. Romuniji tedaj ne kaže drugega, kakor da je pripravljena na vse slučaje, da z orožjem v roki, ali dokler mogoče, s primernimi vnanjepolitičnimi zvezami varuje svojo res z lahkoto pri-borjeno posest.
Do Besarabije so že dolgo pri-glašali Rumun: svoje aspiiacije, utemeljujoč jih z narodnostnim in historični mnačelom. V turški in predturški preteiklosti je res Besarabija tvorila del rumunske (kneževine Moldavije, iz katere dobe ima dežela tudi svoje ime Ko pa se je Rusija razširila do Črnega morja in se je gostoma širila ob njega severozapadnem obrežju na jug v smeri proti — Carigradu, je njena pot vodil preko" Moldavije. Ruski načrt je prvotno bil, pridružiti si te de-žele> (ki so bile dotlej del Turčije, brez ozira na narodnost, po veri pa so bile itak pravoslavne. Vrh tega o kaki narodni ideji takrat sploh še ni bilo govora.
Po zmagoviti vojni s Turčijo j Ise je Rusija leta 1812. razširila j preko Dnjestra s tem, da ji je! j sultan odstopil Besarabijo, to je deželo med Prutom in Dneje-strom do dolnje Donave. Rusi so imeli vso Besarabijo v posesti do leta 1856.s ko jih je v krim-I s'ki vojni koalicija škoro vse Evrope prisilila, da so južni del de-; žele zopet vrnili — Turčiji, ozi-iroma Moldaviji, ki se je nahaja-! la še pod turško nadoblastjo. i Med tem pa je nastala potom združitve Moldavije in Vlaške nova Rumunija. Leta 1877. do 1878. se'je znova odločila usoda Besarabije. Rusija se je vno-jvič bojevala s Turčijo in poma-| gala ji je mlada Rumunija, ki ji :je dovolila prost prehod skozi svoje ozemlje, obenem pa se po-I prej tudi udeležila vojnih opera-! cij s svojimi četami. Ko se je j sklepal sanstefanski mir, si je ! Rusija izgovorila zase Besarabi-jpo, v zameno pa je dala Rumu-j ni j i Donavsko delto in pa Do-! brudžo — na turške stroške. Po površini zamenjava za Rumune ni bila ravno v škodo, po rodo-1 vitnosti paq niso z njo pridobili. Toda Rusi so s tem dosegli zo-ipet breg dolnje Donave. Rumu-r.i pa svoje prirodne primorje. |
Toda v teh časih, zlasti pa ob i času prve rusike posesti je bila i
| Besarabija skrajno zapuščena de-ižela. Skoz njo so skozi stoletja I vihrali narodi od vzhoda proti zapadu, od severa proti jugu. Vsi so prinašali le škodo, pustošenje in uničevanje, nihče koristi. Skoz njo so naposled marširale neštete turške armade proti Poljski in Rusiji. Zato se je prebivalstvo razbežalo na vse strani ali pa se skrilo v varnejša zavetja; ostalo ie skrajno malo ljudi, posebno malo v južnem, stepnem delu. Ko so Rusi prišli v deželo, so jo začeli po svoji stari navadi kolonizirati. Klicali so vanjo ljudi od povsod; prišli so največ Rusi, Veliko- in Malorusi( prišli so Nemci, Bolgari in drugi, nastajale so nove vasi, civilizacija in napredek. Prebivalstvo je tedaj 'elo mešano, v vsem podobno, '-akor n. pr. naša Voiyodina; °umuni imajo sicer relativno večino, a popolnoma orevladujej" e v severnem delu. Toda narodna zavest med Rumnni samimi ni -losebno živahna; r-.nogo jih jf -;olitično orijentranih v ruski meri. Posebno je b'lo to ooaža-med boiari in pa med meščanstvom. Sicer pa je v besarabskih mestih silno zastopan židovski ži-"elj, ki tvori povečini polovico mestneera prebivalstva, ponekod ~elo več.
Vrn'mo se k politični zeodovi ni dežele. Rumunski nacijonali-izem je že pred leta 1856. rekla-imiral Besarabijo zase, sklicujoč Ue na historične in narodnostno ! pravo. Zato pa je ostalo v Ru-muniji močno nezadovoljstvo nad 7ameniavo leta 1878.; izguba Besarabije je bolela nacionalistične kroge in jih gnala v tabor ri's^ih nasprotnikov. Zato se ie r.Tpateljstvo med Bukarešto in Pet'OTadom po letu 1878. roo""o obWlilo in začelo se je nagibale Rumunije na avstrijsko in nemško stran, ki ga je povečevalo seveda posebno krvno so-ro.^st-vo rumunske kiralievske di-nastiie z nemškimi Hohenzol-lernci. Ko se je zvezala Francija vedno tesneje z Rusijo, je 7»^ela rumunska nacijonalna politika omahovati; poudarjanje la'-'ne^ete, skupne romanske preteklost:] je moderne rumunske peT>er»cije vodilo na stran Fran-ciie, ki so jo pričeli v Bukarešti naravnost oboževati. Tako sta se tvorili dve strani; ena je bila za prijateljstvo s Francijo in z njo zvezano Rusijo, dasi sledenje sama ni marala; ta struja je hotela osvoboditi z antantno pomočjo 'predvsem Transilvanijo, ki je je-čala pod Ogrsko. Druga struja je hotela vztrajati na strani nemškega bloka, smatrajoč za prvo | in morda tudi najlažjo nalogo, osvojiti Besarabijo izpod ruska , vlade.
Nadaljni razvoj dogodkov je znan. Prevladala je frankofilska struja in Rumunija se je bojevala na strani Rusije zoper centralne > sile. Riuska revolucija je sicer prinesla katastrofo te rumunske po- 1 litike, toda popolni zlom ruske države je pripomogel Rumunijo 1 do ugodnega zaokreta. Avstro-filska Marghilomanova vlada je posegla v dobi splošne zmede v Rusiji po načelu "sacro egoismo" aktivno v dogodke, zasedla Besarabijo ter leta 1918., dne 11. aprila, proklamirala v Kisinjovu, njenem glavnem mestu, aneiksijo dežele. ''Po več nego sto letih se je vrnila ta moldavdka pro-
vincija k materinski deželi........"
Vrhovni svet antante v Parizu je oriznal rumunske aspiracije do Besarabije spomladi 1. 1920.
Rusija pa se doslej Besarabiji še ni odrekla. Dokler so vladale zmede v Ukrajini in Velrkorusi v njej niso imeli premoči, marveč so se morali boriti za njo s Petljurovci in s Poljaki, toliko časa niso bili neposredno intertsi-'•ani v Besarabiji, 'ld je soseda U-kraiine.
Odkar pa so Rusi neposreden gospodar Ukrajine, brez tekmeca, odtlej se nahaja besarabski problem vedno v ospredju razmerja med Moskvo in Bukarešto. Rusi odrekajo Rumuniji pravico do Besarabije, trdeč, da so se polastili dežele s silo, brez privoljenja prebivalstva ali celo proti njemu. Zahtevajo, da se vprašanje posesti reši po načelu svobodne odločitve prebivalstva samega, ki pa se more pokazati šele, ako Rumuni zapuste deželo. Iz tega in iz konseikvenc, ki jih orinaša tako stališče, je razvidno, da gre boljševikom na koncu koncev za sovjetiziranje dežele; njihov cilj je nekaj slične-ga (kakor so dosegli v Kavkaziji, v Ukrajini in v drugih delih svoje države.
Dokler je Rusija, kakor danes na zunaj skoro brez moči, besarabski? problem za Romunijo ni nevaren. Opašem pa bi mogel postati, kakor hitro postane Rusija zopet sposobna za vnanjepo-litične akcije.
Kako pa je naše stališče v ru-munskem vprašanju, to je stvar zase, zadeva, ki ni tako enostav-: na.
-O-
Pogreb dr. Rašina.
V sred0 21. feb. popoldne so se vršile v Pragi veli'ke sveča-. nosti icb priliki pogreba pokojnega finančnega ministra dr. Rašina. Krsta se nahaja pod sokol-sko stražo v 'Pantoenu, kamor i .so se začele zbirati še dopoldne I razne korporacije, društva, de-
i nT lili.	■	■ ■ .i.l ■ „1 . i lil L
legacije iz vseh krajev republi- j ke ter zastopniki civilnih in vo- •; jaških oblasti. 0 krsti so stali sorodnik in. prijatelji pokojnega ! ministra, ženske so plaikisie, pla-kal je tudi prezident Masaryk. Prvi se je poslovil od velikega češkega državnika v imenu vlade minister J. Stribrny, za njim je igovoril dr. Fr. Soukup, ki je izročil pokojnemu zadnji pozdrav v imenu njegovega sotrudnika; in prijatelja ministrskega, predsednika Švehle. Končno je govori" dr. K. Kramar, iki se je poslovi.1 od dragega pokojnika v imenu njegovih političnih prijateljev in češke Mlade Generacije. Depu-tacij z dežele je bilo toliko da niso imele prostora v Ranteonu in so morale čakati zunaj.
Po govoru dr. Kramara so postavili krsto na katafalk in položili nanjio šopek rdečih rož, ki jih je prinesla žena pokojnega "ministra. Prezident Masaryk je bil navzoč v -spremstvu kancelar-jia; dr. Šamala, dr. Webra in dr. Schieszla. Sprevoda se ni mogel udeležiti, ker je bil prehlajen.1 Udeležba pri sprevodu je ibila ta- i ko ogromna, kot je Praga še ni videla doslej.
Zastopana; so bila vsa; poslaništva, konzulati in zastopniki tujih vlad. Za. krst0 so stopali sorodniki umrlega, člane vlade, narodni poslanci in narodno-demo-knatični senatorji na čelu z dr. (Kmmaremi in dir/. Lukavskym1, mnogo poslancev in senatorjev drugih zaveznih držav in nešte-vilna .množica uglednih zastopni-; kov političnih, kulturnih in dru-|gih organizaciji. Pred jkrsto so ' nesli' člani Mlade Generacije in [dijaki nad 105 vencev in palmo-:vih šopkov. Sokdstvo se je udeležilo pogreba z 32 zastavami, 1849 člani in 70 člani na konjih. V krem&toriju, kjer s0 sežgalo [truplo pokojnega, se je poslovil 1 cd njega njegov visokošolski tovariš poslanec dr. A. Hajn. -O-
i • *
h stare domovine.
Ivan Luzar.
Umrl na Dunaju nagle smrti upokojeni uradnik južne železnice g. Ivan Luzar v starosti 78 let. Pokojnik je bil vedno odličen narodnjak ter je bil dolgo let eden najagilnejših našišh rojakov, ki so se udejstvicvali v dunajskih naših narodnih 0rganiza-
jcijali. Največ zaslug si je stekel kot funkcionar Podpornega; dru-[štvti za visokošolce na Dunaju "in je kot tak prav po očete,vsku s,krbel za slovensko akademsko mladino. Kot odbornik slovenskega izobraževalnega; in družabnega društva "Zvezda" je bil naj-jačja sila., ki je znala vabiti ro-j.ake v tujini na; skupno dela Javnemu blagru je posvečal svoje sile prav do pozne starosti ter si ohranil s svojo požrtvovalnostjo in neumornicstjo najlepši spomin.
Lovski blagor!
Volkovi,'ki niso bili na Kranjskem pravzaprav še nikoli bljeni, so se že med vojno pojai' ljaii vedno v večjem številu, P° vojni pa so postali strah in ^ pet naših lovišč. Ta zver ni samo izredno previdna in oprez" napram pastem, temveč skrajn0 nezaupljiva; napram ' hovini, ki je spolh ne pogleda' ,ler more dobiti kaj tople krv^ ,Ni čuda torej/ da jo je i^ecln. 'težko zatreti. Koliko truda so ^ i vzeli naši kočevski, ribniški i 'krimski lovci, kakor: knez Auerperg, Rudež, dr. Lo renčič, bratje Tavčar, oba. f e' efeina odbora ribniški in , r ki itd., da bi iztrebili volka-^
■	i.reti uničiti vso našo srnjad-
■! da vkljub temu, da se ustreli _ |ko leto več volkov, se vendar^ Javljajo še vedno nova ! ' Zato nas izredno veseli
v -XT tlOQv
• ] ki smo jo prejeli iz Loža. v .
1 jo dne 28. januarja so usti^ ■ilovci snežniške graščine v e ^ ' 'samem pogonu takoj nad * 11 niškim igradom 4 stare volK^ 'iined temi 2 volkulji. Lov Je
■	dil višji gozdar Kibic. Ta
' i ni 'Nimrod se je kljub težki i
■	kodbi _ pred nekaj tedni se 1 je pri strelu na košuto razi«! 1 puška in mu raztrgala levo
spravil nad volkove. Tekolj.-' ri so že dalj časa čutili v L šu snežniške graščine.	^
no spretno izvedenemu , s ziaistavicami (Lappen) se 3 v bicu posrečilo obkoliti malem porstoru 5 volkov, p je i bili raztrgali srno. Od peta« ^ .'uteknil ^n sam, štirje &o ! ležali na. bojišču. Je to .'den lovski uspeh, ki je t! gozdarju Kibicu, kakor tu«1 ^ -jvse požrtvovalnim logarje115 ^^
-	žniške graščine zares v
-	čast.
DR. L.. A. STAiiC^	S
Edini Slov. Opthalmologist -- ŠPECIJALIST ZA O®	|
6127 St. Clair Ave. Cleveland, 0h;<> *
Ure: 10—12; 2—4; 7—8.	Ob sredah:
,	.....iiffliiniiimiiwiuiiiiHinHiDii»m»»iiMiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiinaiiiiiiiiUD»»'»"'»nllllW!l"lf?
f! tr'HaHMUHiiuciniUJiJwiauiiiiiUMiiiitimuinitaiwHUUHiciitmniiuiuuiiuiiutiriiMiuiiui^HiuMiH«^' |
1 | KARL MAY:	| |
|j WINNETOU I
RDEC! GENTLEMAN
I I r
y ;fF3i:n^iiiiicaiMUHiiUic3muttMiaiuiitiuiiic3iii:[iiiininiiHtiiHtiiuii:iiiuiiiiE]iitLiiiiisiiui.-:iiiti{i::cai:i^ |
Bilo bi neumne nasprotovati temu povelju. Bilo je šest rdečih meni nasproti, kojim bi ne bilo težko premagati me s silo. Lahko bi bil sicer nektere izmed njih pobil, toda s tem bi ne bilo ničesar druzega doseženo kot da bi drugi še bolj stnogo postopali z menoj. ZatG se dvignem iz lelžišoa in jim pomolim roke; zve-žejo mi jih spodaj; tudi na noge mi denejo kratke vezi, tako, da sem zamogel sicer hoditi, ne pa teči. Natio me spravijo v preddvor.
Od tukaj smo šli po lestvi v spodnje nadstropje; seveda si ne smete misliti take lestve kot pri nas, ampak debel kri z .globokimi zasekami, kar je bilo za posamezne sticpnice. Trije rdečniki gredo pred menoj. Nato sledim jaz in sicer z lahkoto, kljub temu, da sem imel zvezane noge; za menoj so sli zopet trije. Na ta način se vlečem0 od nadstropja do nadstropja vod-, no nižje. Na vsakem nadstrepju naletimo na ženske ' ktere so me čudno zijale in šle nat0 za nami z otroci vred. Ko pridemo do najnižjega nadstropja, štela je vsa druhal že nekaj nad sto glav; ta bi imela biti ob-činstv0 pri predstavi naše smrti.	' /
Bilo je tako, kot sem si predstavljal; pueblo je ležal v ozki stranski dolini, ktera je mejiia v široko dolino od Rio Pecosa. V to s0 mene peljali. Pecos je sploh revna reka glede vicde; poleti in jeseni ima se manj 4 vode kot pozimi in spomladi. Vendar pa se najde globina, kjer se tudi vročina dosti ne pozna na. votli. V
takej okolici zraste potem mastna trava in senčnato drevje; v njej se rad ustavlja vsak Indijanec, ker najde živega za svojega konja. V tak'kraj pripeljejo mere. Dolina je-ibila široka kake pel ure hoda; po sredi reka Pe:cos, ob straneh pa bujno zelenje. 3aš .pred nami se je nehaval gozd, kteri je obrobljal na obeh straneh doline; zakaj — nisem mogel premišljevati. Baš tam, kjer se je stranska dolina; spajala z reko je bila peščena klop, gotovo petsto korakov široka; držala je naravnost^proti vodi in se na drugem bregvu nadalje-, vala. Bila je terej podobna svetli črti, ktera se je vlekla preko zelene doline. Na tej peščeni ni ni rastla nobena travica, nobeno drevo, razun velikanske cedre na o-ni strani reke. Vsled svoje izredne močnosti je nasprotovala naravnim dogodkom, vsled ktorih je prišel pe< sek preko doline. Ni stala ob reki, ampak precej preč. Inča-čuna ji je odločil za današnje slavje posebno ulogo.
Na tej strani brega je bilo vse živo. Naj prvo zagledam naš volovski voz, kterega so Apachi nam vzeli in seboj odpeljali. Na oni strani peščeniue se pasejo konji, ktere so Kiowi prignali, da odkupijo svje v jetnike. Prav tam so tudi 'bili šotori razpeti in razno orožje razstavljeno, ktero je bilo tudi del odkupnine. Vmes se je gibal Inču-čuna z onimi, kteri so imeli preceniti odkupnino. Tangua je b|l. pri njem, kajti on iu njegovi vojniki so bili že ddAsceni. Le kratek pogled na pisalo množic0 mi je rekel, da ltioia biti gotovo šeststo Apachov navzočih.
•Ko me zagledajo, se hitro žbqrv v širok polkrog volot^kega voza, h Ijteremu peljali mene. . Tudi Kiowi so sb-jim pridružili.	'	1
Ko pridemo do voz^,'zagledam Hawktawa, Stona in Parkerja, kteri so bHi tatu pr{V.ojia:ii> a- nei ^ ;voz, ampak za kole, v zemljo nabite. Četrti je oil prost1; na tega privetžejo mene. To se bili torej mučeniški koli, na kterih njai. l|i ^lo^ino jpj vn<uctMHkp> k«H$«lj: iiMjenje'. Bili so 'za^Wi' drug' polog' M^zeVa', cU'srijo
bili sicer ločeni med seboj, a smo se lahko pogovarjali. Sam je bil poleg mene. Potem sta bila Stone in Par-iker. V naši bližini je bilo več butar dračja, ktero je bilo pripravljeno v ta namen, da se naloži in zažge okrog nas, ko bodemo že dovolj izmučeni..
Mojim trem tovarišem se tudi ni moglo med vjet-'ništvom goditi slabo, ker so bili kaj lepo rejeni in naravnost veseli.
"Ah, Sir, vi tudi prihajate!" reče Sam. "Kako neumna je ta operacija, ki jo nameravajo z nami; vendar ne vrjamem, ds bodemo mi to pretrpeli. Smrt 'ali umor telo tako zdela., da se ga le redko, preživi. Potem nas pa menda še »ežgo, če se ne motim. Kaj pravite vi na to, Sir?''
"Ali imate kaj upanja na rešitev, Sam?" ga vprašam.
"Ne vem, ikdo ibi moral priti, da bi nas rešil. Zv tednu premišljujom, a ne najdem nič pametnega. Mi smo tičali v temni luknji, pošteno zvezani in zastraženi. Kako naj človek ujde! Kake ste se pa kaj vi imeli?"
"Zelo dobro!"
"Vrjemem, saj se vam pozna. Saj ste rejeni kot puran, kterega so pita za Zahvalni dan. Kako je z va-šo rano?"
"Dobro. GovoriM lahko zopet kot slišite; kar je pa. še otekline, bode pa itak kmalu zginilo."
''Sem prepričan o tem! To ljubo oteklino bodo danes take, temeljito ozdravili, da vsa zgine; toda tudi od vas ne ostane več kot pest pepela. Js« ne vem za rešitev in vendar me kar nič ne veseli umreti. Ali nu vj'jamote ali ne — jaz nimam prav nobenega strahu ali skrbi. Meni je prav tako, 'kot bi mi ti rdečniki prav nič ne mogli in kot 'bi kar uanagloma prišel kak rešitelj."	^
"Mogoče! Jaz tudi nisem zgubil še upanja. Jaz bi skoraj staVil, da se bode mu daajes zvečer še prav dobro. imeti.'' ....	't
"Vi bi'pac 'sWflf.'Wtf iitb"popolen greonhom.
Prav dobro imeli! Neumnost. Od 'prav dobro' »i r'eJjjff nega govora; jaz zahvalim Boga, če sploh ostan
Živi'"	, , .j 7,1"
"Jia'z sem vam že večkrat rekel, da je nekte11^, f-naji greenhorn popolnoma nekaj druzega,kot pa l šnji greenhorn!"
"Tako? Kaj hočete s tem reči? Vi govorite V° no. Ali imate !ka<ko dobro misel?" "Da."
"Ktero in kdaj ?"	. „je-
"Od tistega večera, ko sta; ušla VVinnetou 111 gov oče."
"Od tedaj vam pride na misel? Čudno. * ^nc ne bode danes nič koristila; ko se vam je r0 ^ 1,1 niste mislili na to, da bodemc še kdaj pri APaC stanovanju. Kako se imenuje ta misel?"
"Sop las."	■
"Šop las?" ponavlja, začuden. "Povejte « kako je z vašo glavo. Ali imajo v nji mogeče P svoje gnezdo?"
"Ne vrjamem."	]t ^ je
"Kaj jia blebetate o nekem šopu las? A ' mogoče kaka izmed vaših ljubic zapustila L' mislite podariti Apachu?"
"Ne; lasje so ,&d nekega moža."	^
On me pogleda, kot bi dvomil nad m0j" mom, strese z glavo in pravi:	. jrff
"Slišite, Ljubi Sir, v vaši glavi gotovo m ^ : vilno. Rana vam je morala nekaj zapustiti kar J1-Mogoče imate šop las v možganih ne pa v »oP jaz no vom, kako bi nas mogel rešiti šop l»s; ^oF5^
"Hm, da; to je le greenhornska misel 1» r0§xtVf j čakati, a!li se na mposreči ali ne. Kar se &rot°v 1 od mučeniškega Ikola, sem vsaj za svojo ose da ne noginem na njem."	nog'"0^ i
i '"Naravno! Ce se vas sežge, potem ne kaj ne!"
(Daljo prihodnjič)
A
MARCH 21st, 1923.
"ENAKOPRAVNOST"- ,7T'
STRAN 3.
y kateri ste .Jtnaje nocoj prenoči li celo vi na neprimernem km, ju?"
"Gospod! Ali ste vi prepričani o nedolžnosti najine znanke 'gospodične Stele? V ti aferi namreč
Dr. L-.. 3B. Siegelstein
naznanja, da je preselil svoje urade v sobe 415-417 The Cleveland Athletic Club Building, 1118 EUCLID AVE.
nasproti Statler Hotela URADNE URE: od 10 dop. do 4 pop. vsak dan razun nedelj.
Ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od 7. do 8. Tel. Main 1305
■ iMI.IUI«l»JSUll®llllBII Jl^llllBlIM	----------------------------------------------------------------- --------------------------------------------------------
TO 1MB MflBMJ STOTI
i	I
| NAŠA ZALOGA je tako velika in imamo toliko več, kot bi mogli imeti, da mo- j
! ramo enostavno nekaj razprodati. Neradi smo se pripravili, da prodamo te če- j
I vije tako poceni toda MORALI SMO TAKO STORITI! Sedaj pa je vaša vrsta, da [
I se poslužite prilike ter si nabavite vašo obutev za VELIKO NOČ PO TEH J
I CENAH.	'	|
! Razprodaja se prične v četrtek, dne 22. marca 1923, j \	ob 9. tsri dopoldne.
Novi moški pomladan. oksfordi
Vsi
novi krpji in posebni vzorci ki so	|
sedaj tako v modi za mlade fante.	j
Dobijo se v temno in svitlo rujavem	j
ter črnem telečjem usnju.	J
Zanimive cene, po	f
$-195 m $5,85
'	s
Deški trpežni čevlji!
V	iš..deček #«i -dobre čevlje. Naj vam	§ jih mi razkažemo. Črno in i;ujaVo u-	j snje, nelkateri z gumijastimi petami	f in vsi močni kot železo.	I
$2.95 $3.45 $3.95	j
Za mcške, ki opravljajo težko	j delo
Mi
imamo nekaj najboljših delavnih	I
čevljev kar jih more kupiti denar. Iz-	j
redno močni podplati in vrhnji deli.	jj Glejte, posebna cena.
$3.45
Moški novi pomladanski čevlji	j
V	rujavem, svitlo rujavem in črneim	j telečjem ali kozjevem usnju. Različ-	{ nih 'krojev preko prstov, široki, šti-	f rivoglati ali ozki. Se vam bodo do-	| padli.	I
$4.95 in $5.85	j
Moški $10 čevlji in oksfordi
V tej zbirki so najboljši izdelki
Just Wright-Crossett-Educator
Najboljše usnje za čevlje, kar ga mo-	I
ie denar kupiti. Posebna cena samo	!
$6.85	! -----j
Močni čevlji za majhne moške	j
Čevlji rujavega in črnega telečjega	!
usnja, ki se bo izredno dobro nosilo.	i Nekaj jih je z gumijastimi petami, katere se ne dobi nikjer po teh cenah.
$1.95 $2.45 $2,95	!
%
Buster Brown's! Prav poceni! j
Bekličji, deški, otročji in za odra-	j
sla dekleta Buster Brown čevlji po	j
VELENAKUPNI CENI! Vsak pozna	j
fino kvaliteto teh čevljev in bo cenil	{
to izrednost.	j
TE ČEVLJE BOMO PRENEHAL! j DRŽATI V ZALOGI.	i
OGLEDEJTE SI CENE!	j
Vse kroje navedene spodaj imamo v j temno in svitlo rujavem ter v črnem j telečjem usnju, nekaj tudi v lakastem j
Dekleški mere 11 Vi do 2 Vsi kroji in usnja,
$5.00 ka- QJT i
ikovosti ..............................^ * ' j
Isti v otročjih merah do #<•) JC
i i $4.50 kakovosti .......... '	!
Deški rajavi ali črni čevlji me (g") Jt F ie 9-13, $4.50 kakovosti... T0'-1" Isti, * mere 13'/2 do 2, $5.00
kakovosti ...........................™
Isti, mere VA do Wl $6.00
kakovosti ..................................j
Buster Brown's za rastoče deklice, j mere 2 Yl do 7, črni ali rujavi j $6.00 kakovosti ............^ j
$7.00 kakovosti ............(j^
Mize za izrednosti — so vedno zanimive
I	Deklečji in otročji čevlji, oksfordi in
!	pumps
i	Različni kroji ter mere. Posebna cena
| $1.00
j Ženski čevlji, oksfordi s šnirami j	in pumps
j Večina malih mer in ostalih zbirk
I _$1.00_
Vsaka ženska ne more nositi nizkih šolnov.
Mi imamo mnogo krojev ženskih vi-! šokih čevljev za ženske, iki ali nimajo rade nizkih čevljev ali jih ne morejo nositi. CTm in sujavi; različne pete.
[ $2.95 $3.95 $4.95
Ženski šolni z jermeni
To je najnovejši pojav v ženskih šol-nijh. Lakasti z sivim ali ru javim suk-nenim okraskom, kar je zelo lepo. Drugi so tudi navadni lakasti ter z gumijastimi petami. Er. par teh si boste gotovo zaželeli.
Zelo nizke cene
$445 $4,85
Čevlji za rastoče deklice
Ničesar, boljšega ni kot dobri visoki čevlji posebno za pohajanje v šojo. Ti so iz samega usnja ter zelo poceni.
$2.95' $3.45 $3.95
Ženski oksfordi s šnirami
V rujavi in črni teletenini in tudi v lakastem usnju. V novih in prijetnih krojih. Vseh mer in širokosti.
Posebne cene
$3.45 $3.95 $445 $4,85
Posebna razstava
ženskih lakastih šolnev in iz telečjega usnja, z enim al(i dvema jermenoma in gumijastimi petami. Zelo lični.
- > $2.95
Dekličji in otročji šolni
To je največja zbirka, kar smo jih še kdaj imeli. Črna in rujava teletenina in kozijevina; tudi lakasto usnje. Nekaj jih je okrašenih z kontrastnim u-snjem in tudi mnogo priprostih krojev. Ne pozabite si ogledati teh. Cene vam' bode prihranile denar.
1.85 $1.95 $2.25 $2.45 I $2.75 in $2.95
Pomladanski šolni za rastoče deklice
Deklice imajo rade lepe solne in mi imamo prav take. L?čr„i in, trpežni kroji. Največ so v lakastem usnju.
! $2.45 $2.95 $3.95
EDINCOTT-JGHNSON PRAZNIČNI ČEVLJI.
Ni vam treba praviti, da so to najboljši na trgu za denar, kajti to ve že vsakdo. Mi jih imamo v rujavem ali črnem kozljevem ali telečjem usnju.
$6.00 kvaliteta	$7.00 kvaliteta
$495 ' . $5.85
DEKLIC Ji" IN OTROČJI VISOKI ČEVLJI
Najboljši čevlji v rujavem in črnem telečjeai in kozljevem usnju. Otrokom bodo všeč na zunaj starišem pa bo ugajala cena. Zelo močno usnje. Nekaj tudi z gumijastimi petami.	NIZKE CENE, PO
$1.95 $2.45 " $2.95
l j. i	. i .. | • j	•	.	.'
BOLJŠA OBUTEV	752 East 152nd Str.
OB VEČERIH JE ODPRTO DO 8 URE,
BU llB]lBIBII1IBtlllMI«ltBIJIIKI<aiBLII!KiiaiBlltlBIKIiailltHltllBlllIMItTlBlllRIMilllBltl[BlllllBLtf [■IIIlBIVI!Bl^linilllVtt«iaiRiVif IjntlltMIlItVIlAIM
Vaš denar je varen
kadar kupite
Zakiadniške Hranilne Certifikate
Denite vaš denar v zaklndniške Hranilne certifikate (Treasury Savings Certificates). Izdaja jih vlada Združenih držav in so ena izmed najvarnejših investicij kar jih je danes na svetu.
Sedaj kupite lahko $25 certifikat za $20.50 in dobite zanj $25.00 koncem petih let.
. . Sedaj kupite lahko $100.00 certifikat za $82.00 in dobite zanj $100.00 koncem petih let.
Sedaj kupite lahko $1000.00 certifikat z« $820 in dobite zanj $1000.00 koncem petih let.
Po teh cenah nesujo Treasury Savings certifikati okrog 4 procent? cbresti na leto, katere se prišteje vsakega pol leta. ako se jih drži do dozorelosti. Ako rabite denar predno mine pet let, izmenjate Certifikat lahko vsak čais za Idenar, katerega Ete vi plačal* tsr kake tri odstotke navadnih obresti od investicije.
Certifikati .so registrirani v blagajniškem oddelku v Washington«. kar ščiti lastnika proti izgubi ali tatvini. Vprašajte vašega glavnega poštarja 'o zaklad ni škili brataibtih certifikatih ali pišite na
The United States Government Savings System
Treasury Department, Washington, U. C.
|	Tja m Sem.	\
^	AKO STE NAMENJENI v stari kraj na pomlad, bo- K
j§ ste v New Yorku najbolje pestreženi, če potujete "skozi"
1 tvrdko ZAKRAJSEK & CESARIC.
KADAR ŽELITE DOBITI kako osebo iz starega _
i kraja, je v njeno in Vašo korist, če potuje "skozi ' tvrdldo ®
ZAKRAJSEK & CESARK. |	KADAR POŠILJATE DENAR v stari kraj, ga po. g
I šljite Mskozi" tvrdko ZAKRAJSEK & CESARK in pr«- g
ajemnik ga bode prejel točno in brez vsakega od- j| bitka na svoji domači pošti.
S Zakrajšek & Cesark g
70 —9th Avenue	New York City
8 PRIPOMBA: Tvrd'ka John L. Mihelich Co. 6024 St. Clair 5 Avenue, Cleveland, Ohio, je z nami v poslovni zve-
azi! Obrnite se nanjo v omenjenih slučajih, ako Vam je pisanje odveč 1 i	5
......~	J. S. Widgoj
SLOVENSKI FOTOGRAF
489 EAST 152nd STREET, COLLINWOOD
SBL^ ^mm	Izdeluje vsakovrstne sliko: poročne, družinske in MRla 'jfiotročje slike po najnovejši modi iri po nizkih ce-
KhH IPjB§	nah. Za $4.00 cn ducat slik in po vrhu vam na-
iMa	redim še eno veliko sliko zastonj. Predelujem tudi
M k	2 malih na velike. Odprto vsak dan in tudi
aWB JjJBflMEg	ob nedeljah. — Se priporočam cenjenemu občin-Držite se domačega podjetja,
VSE DELO JE GARANTIRANO 1 i
'Prišedši domov, je čakal, aJi ! ima Protazij kaj sporočiti. -'Torej Stele še ni!'' je zamrmral sam pri sebi, ko. ni bilo nič, ter ; sedel na svoj stol. kakor da ga Je šele pred petimi minutami ■ vstal z njega.
: -'NcSi je pa vendar nekoliko ns-m;i'ea pričakoval in parkrat. se
zalotil pri mi Jih na St?!o. G:i- i tov°. če bi' je ne bilo' nikdar več, niti enega ,grižljaja manj ne bi v usta in nr.i ene sekunde manj ne bj spai; Ijcda, kakor je f|niga2e njena navzočnost, tako J mu je zdaj to pričakovanje pod- ;
žigalo kri____
In zato je rahlo vzdrhtel, ko je Protj deseti uri zaslišal doli pred ! Posebnim vhodom oster žvižg iz • Piščalke, Iki jo ji je bil sam pri sIovesu izročil, da bo vedel, kdo i
kliče. In nemudoma je odprl 'vrata v skrivni hodnik ter hitel ■ 2 iučjo navzdol.
, No, kar vrglo ga je nazaj, ko Je odprl vrata — uprav radi oo-Polne 'gotovosti, da zunaj ne mo- , re 'biti drugi nego Štela, brez Vsakega vprašanja, kdo je. Pred ;
ni stala ona, ampak tujec, [ katerega je po glasu takoj s-poz-!1'5'1 za človeka, kateri je bil pri-Sel tisto noč pred kratkim prav Po ti poti k Šteli, zahteval od
11 ^ računa1. ...
'Oprostite, gospod, da van: Provzročam neljubo .preseneče-^Je,' je začei neznanec. "Priča-v'C:Vali'ste nečesa lepšega in bolj.
vsaj bolj porabnega.. To ,('a Iglede na tb, da prihajam v i-11161111 te osebe, kakor ste se mo prepričati že iz dogovorjene
| j>a znamenja, mi, upam, ne za-
%iite vstopa, ki je uprav v
korist abaclutno potreben____
' Ap<ž H u sov prvi občutek je^ bi! . a pognal k vragu tega člove-ka s Štelo vred. "Tu imaš, star; ^Sel, ](er gj se spet z žensko spe-si je rekel jezno. "Koilko ^Potrebnega razburjenja in je-samici te zadnje dni! In zdaj j nameček še to!" Ali naj resi ^°Pusti, da ta tujec, ki je bog-e '^do, izvoha tajnost te skrite ScV za katero je vedel na vsem ®vetu razen njega samo še stari Senty, njegov prodajalec? a> in — Štela!'' se je moral popraviti. In prsv zato, ! .er j0 je izdal ženski, jo morda Pozna ali pa je bo najbrž že Cc°J spoznal ta njen prokleti 'Pooblaščenec! Zakaj čeprav je že v ti hiši In celo že v ti sobi,
^ ^ogel tisto noč niti zaslutiti,
a Je kaj posebnega na njej, če , ^ Štela ni zdaj še tega izklepe-ala;! Če pride pa zjlaj gor in za-k i še, da je hodnik v prvo so-.0 odprt, bo vedel vsaj to, da je 1 '!jie izhod tudi na to stran.... 0j e si je rekel, da bo neznanca . \'edel iskiczi poševni predor, ki j e iz te vežice tu doli vodil narav- j .j,0^ Pred vrata njegove biblote- ' ?' ko se je še pravočasno spom- > J{il: da bi' bilo to še slabše, Za- j taj čeprav je res, da bi td.jca. s ' Prepeljavanjem po hiši mer- i a Pekako zmešal, je bilo na dru. j 5! strani gotovo, da bo' videl iz i isobe še en. izhod tja na j stran, ki bi ga brezdvomn^ | °Srešal pozneje vsaj tedaj, če bi naenkrat spet izginil. In li!fV°Jv0 f!elavnico l)i ©a moral pe-,ji"tl že zato, ker je bilo v bib-toki zvečer iže precej hladno— "hladil pa ,se je nocoj dovolj
6 J j^'i-
tj,	je odločil. "Prav s tem,
'ibii ga Peljem sPet tii1, kjer je že Napravim stvar še najmanj .. ^ijivo.. In če se mi še posre-^ ga spravim v Stclino jiobo, ^ zapazi izhod v mcijo, je j,'^ rešeno!" Zalo b'e je. zcla> na, i] Priklonil, stopil na stran .jjladno povabil:	,,
W golite vi naprej, ker imate
rj', 'az ne po/ntyn poti!" jc, u je Apeliusia nenadoma spre u čudna miacV Kaj pa, čc bi
ta človek iz Štelo s silo ali zvijačo izvlekel, kako naj njega 'prevari, diai mu odpre — prišel pa .ii radi. nje, ampak s popolnoma drugačnim namenom ?... Ali mu >ii Štela pripovedovala o name-ii'h čedne družbe, kateri je vi-leti ta rhož nekak general ?. . . •n ali ni on, Apelius, kakor nalašč "predmet" za te njih časti-
.e namene ?----Samec, brez dru
iirie, begat, vsaj po njihovem mnenju gotov -za nobeno korist ia svetu. .. '.'Ne boš!" je vzkliknil sam pri sebi in se hladno obrnil k neznancu:
"Kolikor vem, vam je pot že •mana!" je rekel, hoteč tudi poskusiti, ali se oni teko "ne izda. nu je Štela povedala "In luč razsvetljuje še bolje od zadaj!" je pristavil.
"Ah;a!" se je zasmejal tujec in že stopal naprej. "Tudi naji-li zn:nki sem rekel, da se boste lajbrž bali kake zavrafnosti cd noje strani. Zakaj čisto po nepotrebnih naše zveze. Toda, bolite brez skrbi! — tisto, da ste dekle sprejeli brez vsakega sebičnega n?.mena ped svojo streho, 'am moramo po naših pravilih t toti iza 'dobro dleja.n,je; in žje ato torej niste več, nekoristen
član človeške družbe. ..."
Prispela sta medtem na vrh stopnic', in Apelius 'je' moral paziti' samo na to, kako ibi spravil gosta z obrazom naprej v Ste-iino sobo in čim bolj neopazno zaprl vrata v svojo sobo. Posrečilo se mu je tudi popolnoma, in žei zate; bolje volje je dovolj vljudno povabil onega na; ikanape zraven glavne niize, siarn pa je sedel njemu nasproti.
"Da čujemo!"' je rekel jn ponudil neznancu ci'garefo.
Ta je odklonil, češ, da radi neke bolezni v 'grlu puši vedno le1 svoj posebni fabrikat. — Ape-" iius ni mogel drugače, nego da je v tem videl le sccrajno opreznost teh ljudi pred kakimi uspavalnimi sredstvi ali drugačnimi zasedami — in je z ljubeznivim nasmehom začel:
"Že iz starodavnih časov izvira lepa navada, da se dcšlec svojemu gostitelju lepo predstavi. No, če vam povem, kar mi je edino mogoče, da vsaj na zunaj kurziram pod zvenečim imemem Leona Mardala, sem vam povedal prav tako malo, ikakor vi, če pravite, da se pišete za doktorja Kajna Apeliustai; in — —"
"Kako si dovolite dvomiti na mojem imenu?" ga je bolj osupel nege ojgorčen prekinil Apelius.
"Hm.... doktor že lahk0 da ste," je malomarno skomizignil oni. "Tudi, kar se imena Apelius tiče, mj je znano, da na fc.
latinizirani priimek sliši prosta- j na učenjaška. družina. Da bi pa ; i krščenemu človeku bili njegovi ! stariši izbrali nekrščainsko ime Abelnovega ubijalca — — —"
"Kdo vam pravi, da sem krščen človek.... oziroma, da ibi bil to ime pri krstu Oo'oII?" je vzkipel Apelius. "In kaj vas vse to briga?"	j
. "Re3, da ne," je povzel oni z 1
I vedno isto ipryaizinstj4 ;|"HoM sem vam tudi samo označiti, kako malo smisla 'bi imelo, da oi si dva moža, kakeršna sva midva, drug drugemu poskusila brbljati pod nosom."
"O, vraga!" se je storilo Ape-iiusu. "Kaj sem v resnici enkrat dobil pred se nekoga, ki mi bo i kos?" Rekel pa ni ničesar, in tu-' jec je mirno povzel:
I. Š. OREL:	*
pasti in zanke; •
S v	• r f	' < '	( t 5 J » z' ; f I • f " "
Kriminalni roman iz polpretekle dobe.
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"
MARCH 21st, 1923.
MALI OGLASI
Clevelandske novice
—Na zabavnem večeru društva Lipa št. 126 SNPJ. je nabral John F. Jadrich za Slov. Nar. Dom Sveto $7.00. Hvala Jvsem darovalcem in nabiralcu.
— West Parkčani so silno nezadovoljni is clevelamd'sko mestno uprav<vki jim je ob-ljubovala pred priklopitvijo Vse prednosti, katere uživajo ostali Clevelandčani, sedaj pa tega ne spolnuje. Posebno ostro kritizirajo, ker se jim še sedaj ni dalo 5c vožnje po pouličnih karah. Na včerajšnji seji mestnega odseka za prevdz, ko je prišla na površje ordinanca za 6-centno' vožnjo, so obtolžili mestno upravo, da postopa pristransko ter da v vseh o
zirih prezira 33 okraj, t. j. West Park. Predsednik družbe poulične železnice je izjavil, da manj kot desetcen-tne vožnje niti ne vpošteva-ne. Šele v slučaju, ako bi se izprevidelo 'kasineje, da se dela na progi v West Park profit, bi bil pripravljen vo-znino znižati. Meščani pa so sugestirali obratno, da naj se uvede 5centno vožnjo in se jo zviša, akc bi se o-bratovanje ne izplačevalo. Za enkrat se ni še ničesar gotovega ukrenilo. V petek bo zopet seja in skušalo se bo doseči sporazum ter u-vesti vozrrfno, ki bo zadovoljiva za obe strani.
— Ženska, o kateri smo včeraj poročali, da je skočila v jezero raz pomola v Gordon parku je najbrže Mrs. Theresa Gusdanovič, žena Thomas Gusdanoviča,
1114 E. 63 Sti,-brata-pozna-''] nega Paul Gusdanoviča, ki ] lastuje v Clevelandu več ki-snematografov. Ime je bilo prvotno napačno poročano : in sicer Suszanovich, kar ; smo posneli iz angleških listov. V smrt jo je baje gina- , lo slabo zdravje, kajti bolehala je že zadnji dve leti. Poleg moža zapušča lllet-nega sina Herberta.
" ■'■ ■■ — ........ - i " — ...............-■- j
NAŠI ZASTOPNIKI.
Potovalna zastopnika, Michael Krainz in Tony Ogrich.
Krajevni zastopniki za državo Ohio.
Za Cleveland, Euclid in Not. tinham, O.: John Renko. Anton Jankovič.
Za Collinwood in Noble ,0.: Za West Side: Andy Kljun. — Za Newburg: Vincent Bubnic. Peterle Anton, — 12919 Kirton
Ave-, West P,i/k, 0. Caspar Logar, Miles. O. Laurich Silvester, Barberton, 0. Frank Cesnik, Warrensville, O. Tony Ogrin, Conneaut, 0. Louis Koželj, Lansing, 0. Joe Hribernik, Glencoe, 0, Košir Frank, Akron, 0. Vincent Jereb, Kenmore, 0. Math Leskovec, 35 Smithsonian
St., Girard, 0. Max Kragelj, 1819 E. 33rd St.,
Lorain, 0. Thos. Mrcina, Box 16, Power
Point, 0. Paul ilovar, Box 275, Blaine. 0. Valentin Verhovec, R.F.D. 2., Box 45, Rayland, 0. Za Pennsylvania: Gnus Math., R. 1, Box 310, Mc-
Clellandtown, Pa. Joe Merše, Box 248, Meadow
lands, Pa. ! Mike Pavaek, RFD. 3, Irvin, Pa. i Louis Hribar, Bessemer, Pa. ! Andrew Vidrich, Johnstown, Pa. I Rudolf Gorjup, Moon Run, Pa. 'Anton Sinčič, Farrell, Pa, Georg Plesničar, Onnalinda, Pa Frank Hayny, Whitney, Pa. Louis Tolar, Imperial, Pa, Anton Jerich, Lloydell, Pa. John Branstetter, Yukon, Pa. Paul Weis, Casselman, Pa, John Turk, Claridge, Pa. Frank Baznik, St. Mary, Pa. Anton Kovačič, Irvin, Pa. Martin Koroshetz, Johnstown, Pa.
Vincent Jerševar, North Bessemer, Pa, Mike Jerina, West Newton, Pa. Bavdek Frank, Dunlo, Pa. Mišmaš Joe, Pleasant Unity, Pa. Zupančič Tony, Martin, Pa. I Kovačič Anton, Export, Pa, Thomas Oblak, Manor, Pa, I Jos. Cvelbar. Sharon. Pa.
'Louis Lindich, -616 May St. Wau* i kegan, 111.
Jakob Mihev^, Box 28, Vand-
ling, Pa, ! Math Kos, Box 227, Cuddv, Pa. ! Mai-tin Spollar, Box 111, Ches- i
nut Ridge, Pa. Jakob Skok, Box 63, James City, Pa.	1 Anton Zornik, Herminie, Pa. ,
Druge države:	'
Sterk Frank, Ringo, Kan, ] Debel j ak John, Aurora, Minn, Krall Joseph, Pueblo, Colo, John Virant, Salida, Colo. Blatnik Frank, Walsenburg Colo. Otto Majerle, Eveleth, Minn. Louis Vesel, Gilbert, Minn. Herman Perehlin, Little Falls, N. Y.
L. Skube, 28 Broadway St., Go-
vanda, N. Y. Math Lipovšek, Blanford, Ind. Joseph Lustek, Pursglove, W.Va. Thomas Reven, Volbj- Grove,
W. Va. Frank Novak, Bodson, Md, Jakob Predikaka, Stanton, IU. Frank Francelli, Brooks, W. Va, Frank Strmšek, Detroit, Mich. Frank Polanc, Box 108, Pierce, W. Va,
Tomaž Cadež, Rock Springs, Wyoming.
Butala Joe, 607North Water St.,
Shelboygan, Wis. Frank Zaniker, Box 336, Oregon City, Ore. ' David Šušteršič, Box 624, Palisades, Colo,
■	Matt Jamnik, 525 W. 2nd St., j
Leadville, Colo. John Ponikvar. 3309 — 4th Ave. Great Falls, Mont.
■	John Drzich, 2955 N. Robey St.,
Chicago, 111. ' Petrich John, Box 238, Aurora, Minn.
■	John Jackson, Box 162, Mullan,
Idaho.
• Boštjan Pavlič, Box 533 Muskegon Heights, Mich. Vsi gornji zastopniki so upra- j vičeni nabirati nove naročnike in 1 jobirati zaostalo naročnino za ! dnevnik "Enakopravnost". Roja-1 kom po naselbinah jih toplo pri-! poročamo in želimo, ko vas obiščejo, da se boste gotovo naročili ali pa plačali zaostalo naročnino. Naselbine kjer še nimamo zastopnikov in bj kdo želel prevze-> ti zastopstvo za naš list, naj piše na spodnji naslov in mi mu bomo poslali potrebne listine ter druge podatke.
Uprava "Enakopravnosti" 6418 St. Clair Ave.,
SLOVENCI EM HRVATJE! Kadar potrebujete kako popravilo pri vaši hiši,r prefoamuije vaših sob ali kaj noveea narediti,se vam priporočam.
.1 O S. I V A N E TI 0
TESAR IN UARVAR. Delo jamčim!	Cene zmerne!
Oglasite se aa 7013 Hecker Ave. Cleveund, Ohio.
IŠČEM DEKLE, — ki zna ne-koliko angleško, da bi pomagala v gostilni z mehkimi pijačami. Plača po dogovoru. Vprašajte na 5204 St. Clair Ave.
NA~STA-\t6VANJE IN HRANO se sprejme več fantov. Zgla-isiti se je na 13605 Maxwell Ave. nasprotj E. 140 St. (78)
TEŽAKI
za delo v tovarni. Stalno delo. Prednost imajo oženjeni moški. CLEVELAND WIRE AND CABLE CO. Collamer Ave., Nickel Plate železnica, East Cleveland.
(68)
NA MUSKOKA AVE. blizu E. 197 St. v slovenski naselbini se proda lot 150x100 pripraven za 4 hiše po eno družino. Tra-toar, voda; $1.500 v gotovini Main 4044, ali Central 1987
Vprašajte za Mr. Wolf. (70) -----
Članicam dr. Napredne Slovenke
št. 137 S. N. P. J.
naznanjam, da bom pobirala ' asesment >23 in 24 in ne 25 ker i me v nedeljo ne bo doma. Ker bo > ravno zaključek trimesečnih računov bom sprejemala še tudi v Ipondeljek 26. marca da boste i-imele vse čas plačati, nakar bom tlahko zaključila račun.
Ker too pa v soboto 31. marca I veselica se prosi vse članice, da I vsa'ka prinese nekaj pirhov, jajc lin pomaranč. Pirhe naj 'vsaka •; skuha, sama pcbiarva, ter jih pri ne se do petka zvečer, 30. marca i jali do mene ali pa do sestre Bra-■ !dač v S .N. Domu, da bomo vedele, koliko jih imamo pred sobo-! to. Upam, da se bodo članice, ka-i kor vedno, tudi sedaj v obilnem i številu odzvale. Sesterski pozdrav
Mary Bajt, tajnica
1048 Addison Rd.
PRODAJALNA mehkih pijač in restavracija se proda: prav poceni. Vzrok prodaje, ker sta dva v partnership. Vpraša se na 5401 St. Clair Ave. (69)
GLEJTE! Ceno hiši na 763-65 vogal School Ave. sem znižal na $8,-950; nahaja se en blok od St. Mary's cerkve in šole, vsako stanovanje 5 sob; ves trd les, for-nez i. t. d. Takoj se vplača $2,-500. Zglasite se pri R. E. Ward 742 E. 152 St. v Cleveland Trust Bank Bldg. ali pokličite po telefonu, Eddy 3309 ali Wood 79.
V soboto bom v mojem uradu od 6. do 8. ure zvečer.
LEPA PRILIKA — za žensko, katera želi delati nekaj dni v tednu ali celi teden v tovarni. Lahko delo. Ohi0 Mop Co., na 1630 Collamer Ave. (68)
^jflllll^: '-v*" illB^V.
fPmUiHMmH 'iVrMnKmm^	■
HpBig^Ci^^Hr w^n^roiEftiS!^	»Hgply I
Dobra novica za debele ženske.
Nemo moderc št. 333. Je resnično dober kup. Zgoraj je nizek, spodnji del pa je precej Širok. Narejen je Iz trpežnega ali belega coutlla; mere od 24 do 36 cena samo$3.00 Če va.m ga vaš trgovec ne more dobiti, pošljite ime, naslov mero in $3.00 in poslali vam bomo moderc.
Nemo Hygienic-Fashion Institute 120 E. 16th St., New York (Dept. S)
Resničen Ameriški Načrt
Molderjj in kormakerji v Clevelandu so na stavkj za 20% zvišanje plač, tako, da bi znašal njih najmanjši dneven zaslužek $7.20 na 8 ur.
Delavci od kosa pa da bi imeli lestvico. tako urejeno, da bi služili najmanj eno tretlno več kot je dnevna plačd, ali $9-60 za $-urno delo.
Cas in pol za vse delo preko 8 ur za one, ki delajo od dneva in od kosa.
Za težake se zahteva 60c na
StavkujoČi dobivajo podporo od International Molder's Union in so upravičeni do moralne in finančne podpore vseh moldar-jev in kormakerjev.1 PRED L. BAUMGARTNER, tajnik
Labor Temple, 2536 Euclid Ave. Tel.: Prospect 4945 Cleveland, O.
^■illHlli-M: .V..
Dobra kupčija!
Dober lot, kanal, voda, plin;
40x110 $850.00. Business lot na Waterloo Road, $1800.00. Prijazen lot za stanovanjsko hišo 50x120, $1,400.00. Hiša, 10 sob za- 2 družine, $7850. Hiša za eno družino $5,500; vzame, se |ot in gotovine za $2,-000.00.
Moses Realty Co.
15505 Waterloo Rd. EDDY 7841 WOOD 370-R
":'i '; !i..1; i, i';: I:; ''f': i,! l:'''i!:J ji;i'Jf iff u'Mli'l^f'':
PRODAJALCA IN POPRAVL-JALNICA ČEVLJEV se proda poceni, ker gre lastnik v Cali-fornijo. Mesee; najemnina samo $30. 6735 St Cvair Ave., Cleveland, Ohio	(77)
IŠČE SEŽENSKO da bi poma^ la m časa ženine bolezni o-pravljati hišna opravila; sar mo dva otroka 7 in 12 let stara.. Plača po dogovoru. Zglasi-te se na 1131 E. 66 St. (69)
V NAJEM SE ODDA~HTtan? vanje, 4 sobe in trgovski prostor pripraven za vsako trgovino. Da se tudj lease ker namerava oditi lastnik ia 'fiesta ali pa se proda po nizk1
ceni. Vprašaiite na. 14503 Sa-
ranac Rd.	C^D
KUPUJEM IN PRODAJAM
vsakovrstne trgovine, gostilna sladščičiafrne, hiše, lote in vse spada pod to stroko. Predno pite hišo ali lot, oglasite se P*1 meni ali pa če bi radi prodali mi oišite in pridem sani do vas. K«* morkoli je, vas popeljem, da S« sami prepričate. Se priporoča
ANDREW SAMICH Real Estate 1123 Norwood Rd., v og^
Vlainov
i ŽELODČNA GRENCICA
Je narejena in
čaten« » \ Z ARA (Dalm*«*' izza leta J861-
RSMAHI
Naprodaj P®.!** lekarnah, sla^««? nah in
Edini zakopri«! Združenih
V. LANGMANN, Inc. f<
JAVNE RAZPRODAJE-
Kupili smo 122,000 P**^ meriških armadnih čevU«V son jzdelka, mer od 5 ^ dO »o bili zadnji preos^aneJt izmed največjih vladnih konW* , torjev za čevlje. .	0<)
Ta čevelj je jamčen, da je i* * odstotnega usnja, temno barve s pribitim jezikom, d« more vanje blato ne voda- ** tualna vrednost tega	L
$6.00. Toda ker smo jih toliko sMpaj. jih nudimo j«*®0 sti lathko po $2.95.	•
Pošljite pravilno mero. P'*^ te poštarju, ko vam jih odd« ^ pa pošljite denarno nakiazni^-ko čevlji niso taki, kot vam bomo radevolje vTBib nar nemudoma na. zahtevo-^ NATIONAL BAY STATE 9*1" COMPANY	fc
296 Broadway, NeW York, N* '
____________
[ali že imate najno^^ GRAMOFONSKE PLOSCBi
AAA Navad«3rt» ^ ^f&B&fcHr nakatere: \ jg
jKErK Jako ztaif,
3T. CLAipjf. u.,.w,... H WELRY A »
pri t«) ari im ■	glC CO-
........ ■ Klfli st Cl»ir
•» »r.rl.ruH	»*84 B1,	.
M Velika ff&h t nine,	of-
in najfinej»h^
H Popravljamo^
ffigs rfkattsk®
Vse ij«lo srimwrtiraTio-
TICLEFON: ^ Bell Rand. 710-W.
' n iB i I I
Velikonočne Pirilhe
kupite lahko v naši trgovini. Popolna izbira vsa-ikovmtnih košaric, otročjih vozičkov, konjičkov, punčk, fantičkov in sploh igrač vseh vrst in toliko da morate napraviti veselje*svojim maličkom, ako •se olglasite pri nas.
Priporočamo se slov. gospodinjam za nakup kuhinjske posode. V zalogi imamo tudi raznovrstno blago na jarde za zagrinjala.
Anton Ogrin
760 E. 152nd Str.
iiifi'jEa—i^mauu—mi MIMiffiHT " C* M|u 11 'L 1' nor1' 'j 'W^i" ww.ii^'Ml "P'u^jTjji^^
Bolni moški in ženske pridite
k meni.
Brezplačna preiskava in dober nasvet Brezplačna posvetovanja cel mesec.
Zdravnik Kenealy nudi to dobrosčno ponudbo vsem bolnim moškim in ženskam. Ima dvajset let skušenj v zdravljenju moških in ženskih bolezni. Ne glede kaj vam je, idite k njemu. Uspehi štejejo! Dobite praveg-i zdravnika ob početku — Ne bodite bolni On špecijalizirn na zdravljenju novih in zastarelih bolezni. 1 /ščite pomoči, kjer jo je najti. Ce vam on ne more pomagati, vam bo tako povedal. Kar je > toril za druge, stori lahko tudi za vas. Ce so bili drugi zdravniki neuspešni, ne zgubite upanja.
On računa vedno zelo zmerno. Ne trpite.	Ne odlašajte.	Oglasite se danes.
URADNE URE: *V f/ flT^T-Bni A *	OB NEDELJAH
Dr. KbMhALY
Nasproti Taylor Arcade	DRUGO NADSTROPJE: Vzhodno ocl Guardian Banke
647 EUCLID AVE. REPUBLIC BUILDING CLEVELAND, O.
DO Y00 KNOW WHY - - - Naming ft Baby Is A Terrible Responsibility?	_iw-hihwi By Fisher ______ .
\ me two auc.ri, _- .. IrSŠn^r? . JUT] VHtVi. ae1 SO t	r«ss. SUCH V, \oi.i«er rTTMUSr r^srttS J '
wee « ouw^m Cst P.^orrJso«. Wwceujr Jf&ih^ ) BOO* UouuO	.rrs .-MW < h0""11* F0"« folh, Kw J
TO CE Dftwet. r ftu? 5W€»"« \hl .J T,^ se c-^MsW't? tie sre«i ^Si f	_T1 ,kim jerFRiesl ooeioft w MMiO*	i
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^Mceloc A	ns.ae.wLt3 SP>MP3ON Oi.puiei JOWGJ
___ lNn.«NATIONAL CAIVIOO»I CO.. N. V.) S-fU K. tecoMt * ^ ^ »^O "O^ft |( ^---. . . , ^gg^V	1 .
DR.SMEDLEY, špecijalist
^^^nTWy.	JAZ IMAM	SKUŠENJ Y
-f. i	Ne obupajte torej, pojdite k prave-
IpK^IS?^ ft mu špecijalistu in !>e h kakemu nefz-^^SCmB^S	JŠL vežbanemu. Resničen špecijalist in
Pr°fe-sor vas ne bo vprašal, kje in kaj IjMi j	m mi vas temveč vam bo sam povedal,
Bfrlfj*	vam po temeljiti .preiskavi,
ft® I" !T—r IwI^tI ~>i I I,rihranili si boste čas in denar. Mno-ffllHr |1>l 3 l^-fifa K^V'HC.rjl^ gi druSi zdravniki vam niso mogli po-mm P jj-vj fl 4U-l'J	ma8'ati, ker niso imeli dovolj skušenj
sli!? Jp v"'* ■	r® f ln ne morej«> zapopasti vašega slu-
Mggf	H~j B^ftJ li'/f	'ia'cor ga morali.
K?	L Tj i 'h'J Moj aparat X-žarkov in moje bak~
^^^^tssi^rJ^-' V|y teriologične preiskave krvi mi razo-kji^^ denejo vašo resnično bolezen in če s*" vas vzamem jaz pod mojo oskrbo, se vam bo povrnilo zdravje in živahnost in počutili se boste zdrave, kot pred boleznijo. Povedal vam bom jasno, jeli vaša bolezen ozdravljiva ali ne. — Ne tratite časa in denarja. Pridite k meni. Preiskave in posvetovanja zastonj, ako -prinesete seboj ta oglas. Posebni oddelki za moške ali ženske.
DR. SMEDLEY, špecijalist
URADNE URE: od 9. dop. do 4. pop. — od 6. do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. dop do 1. pop. SOBA 4. 10406 EUCLID AVE. vog. E. 105 St 2. NADSTROPJE CLEVELAND, OHIO.
ZAHVALA. ~
Tem potom se najprisrčneje zahvalujemo č. g. Rev. Hribarju za lepe cerkvene obrede kakor tudi pogrebniku A. F. Svetek Co. za lepo urejeni pogrebni sprevod in ga toplo priporočamo vsem collinwoodsikim Slovencem. Zahvala tudi članom dr. Baron Vega, ki so spremili našega brata, oziroma bratranca
JOE MIKLICA
na njegovi zadnji poti na Kalvarija pokopališče. Pokojni je bil doma Brega fara St. Vid pri Zatičju na Dolenjskem. Po domače je bil znan kot Selevatorjev Pepe. Preminul je I 5. marca, 1923 v starosti 33 let. V starem kraju zapušča sestro, tu v Zedinjenih državah pa sestro in tri brate, Ja-nez> France in Nace.
Dragi brat naj ti bo lahka tuja zemlja! Ostali žalujoči: MARIJA GLIHA, estra, m soprog z otro- I ci; JOE KLEMENČIČ, bratranec z družino; FRANCA IVNIKAR, sestričina z družino.
Collinwood, O., dne 20. marca, 1923.