■ 1 Naj živi delavski praznik MAJ — % 1 - »! * Hi C m / is" U%! 01 Uetenislu LETO V. - ŠTEVILKA 5 IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE VELENJE, 1. MAJA 1956 UREJA UREDNIŠKI ODBOR. 6DGOYORNI UREDNIK KOČAR FRANJO - UREDNIŠTVO: RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI RAC. STEV. 622-T-4 PRI N. B. ŠOŠTANJ. TISK CELJSKE TISKARNE V CELJU Organizacija proizvodnje, storilnost in plačni sistem v premogovnikih Novi delavski svet je že prevzel upravljanje našega rudnika Vedno večja potreba po premogu v republiškem in tudi v zveznem merilu nas sili, da nenehno proučujemo produkcijo naših premogovnikov. Po računu beograjske komisije, ki je bil od vseh strani osvetljen, predvidevamo porast potrošnje premoga cd 14,8 milijona ton leta 1955 na 25,9 milijona ton leta 1963. Pri povečani produktivnosti dela v premogovnikih v obdobju 8 let sodimo, da bodo dale obstoječe premogov-ne kapacitete Jugoslavije leta 1963 19,5 milijona ton premoga. Toda pri tem moramo vedeti, da so danes vse te kapacitete izkoriščene 100% in da delajo naši delovni kolektivi mnogokrat tudi ob nedeljah, katerih produkcija je udeležena v skupni proizvodnji LE Slovenije s približno 4,5%. Na osnovi obeh navedenih dejstev bi znašala potrebna produkcija premoga v letu 1963 28,6 milijona ton, kar kaže primanjkljaj okoli 9 milijonov ton, ki ga bo treba kriti deloma iz obstoječih premogovnih kapacitet, iz uvoza ali iz kapacitet, ki se bodo šele ustvarile, če ne bomo manjkajočo toplotno energijo črpali iz drugih virov. Najti je treba pota in načine za porast produkcije v naših sedanjih premogovnikih, pri čemer bi za sedaj upoštevali razmere, kakršne imamo v Sloveniji, to pa zato, da bi mogli biti čimbolj konkretni. Dobro nam je znana resnica in nič novega ne bomo povedali, če rečemo, da je produkcija rezultanta organizacije dela, ki ustvarja bolj ali manj ugodne pogoje storilnosti dela, katerega storilnost pa je na drugi strani zopet močno odvisna od plašnega sistema, ki je uveden na določenem obratu. Za dosego največje produkcije kot rezultante se bo operativa na terenu torej gibala v krogu treh komponent, in to so: organizacija dela, storilnost, plačni sistem. Cim bolj nam uspe dvigniti storilnost, toliko večja je produkcija že istega dne. Produkcija je torej v direktni odvisnosti od storilnosti, dočim vplivata organizacija dela in plačni sistem na produkcijo indirektno, to je preko storilnosti. — Kolikor boljša je organizacija dela, kolikor bolj je prilagojen plačni sistem produkcijskemu procesu in kolikor stimulativnejši je za prizadete — toliko boljša bo storitev, toliko večja bo produkcija. O teh vprašanjih se je pri nas mnogo govorilo, pisalo in razpravljalo — dostikrat bi celo lahko rekli — neodgovorno. Vedeli smo, da kamkanjsko obravnavanje brigadnega načina dela brez vestnega študija ter uvajanje norm v rudarstvu brez temeljite razčlembe delovnega procesa vi polpreteklem času, ni moglo roditi pričakovanih rezultatov. Ce hočemo doseči uspehe v rudarstvu sploh in v premogar-stvu posebej, moramo prenehati z obravnavanjem na splošno, ne smemo teorizirati samo na ustanovah, izven operativnih edinic — to je izven rudniških obratov — ne smemo s svojim nerazumevanjem in z nepravilnimi prijemi ovirati one, ki dajejo na terenu smernice celotnemu produkcijskemu procesu, politiki plač itd., s čimer seveda ne rečemo, da naj ne prihajajo zdrave pobude tudi od zunaj, ki so čestokrat celo potrebne. Vsekakor moramo probleme storilnosti zajeti, študirati in obravnavati konkretno, izdajati z njimi v zvezi čisto določene ukrepe, ki jih je možno glede na učinkovitost takoj kontrolirati. Pri nas v Sloveniji bomo morali, če bomo hoteli doprinesti svoj delež k ustvaritvi manjkajočih 9 milijonov ton premoga, obravnavati vprašanja storilnosti in produkcije na obratu ne samo od primera do primera in priložnostno, ampak z vso temeljitostjo in na znanstveni podlagi. Vodenje jamskih obratov in rudarskih podjetij ni lahka stvar — treba jih je dati v roke najsposobnejšim. Dragocene morajo biti pobude in direktive, ki jih prejema vodstvo podjetja od organov samoupravljanja, od delavskega sveta, od upravnega odbora, od sindikata. Toda za napredek podjetja v smislu povečanja storilnosti iin povečanja produkcije je prvenstveno potrebno sposobno vodstvo, posebno kader inženirjev in tehnikov, ki mora na eni strani v celoti obvladali problematiko perspektivnega razvoja podjetja in biti pri izvajanju delovnega programa dovolj širOkogru-den, na drugi strani pa mora biti seznanjen z vsako podrobnostjo na obratu, ki ima vpliv na storilnost in s tem tudi na produkcijo. — Preiti moramo torej na znanstveno vodenje obratov. Ali z drugimi besedami: Proces dela odkopavanja, tesarjenja (vzdrževanja), prevoza, vrtanja, odstreljevanja, nakladanja itd. moramo časovno zajeti. Za vsako delovišče, za vsako delovno mesto moramo določiti teoretični in dejanski delovni čas, ki je delovni skupini na razpolago. Iti moramo še dalje. Ugotoviti in kontrolirati moramo, kolikšno izgubo utrpi delovni čas zaradi hoje v jamo in iz jame, zaradi potrebnih počitkov in zaradi neupravičenih zamud. Ugotoviti moramo, kolikšne so pavze po razstreljevanju in če jih ni mogoče združiti s časom za počitek, ugotoviti moramo, koliko časovnih enot gre delavcu na odkopnem mestu v izgubo na primer zaradi preobremenjenosti in zaradi defektov transportnih trakov, stre-salk ali transporterjev tid. Ugotoviti bi morali, koliko zamude povzroča delavcu neprimerno ali zakasnelo dostavljanje jamskega lesa, koliko minut nepotrebnih izgub ima pri postavljanju železnih stoj k, koliko izgubi časa zaradi preobla-čenja in hlajenja na vročih krajih. Kratko povedano: zajeti je treba časovno vse veje delovnega procesa in vsakega posameznika ali skupine, ki je pri tem procesu udeležena. To se pravi: delavcu se je treba pridružiti že pred 1. uro zjutraj, 2. uro popoldne in pred 10. uro zvečer, ko dobiva napotila od nadzornika in ko prejema svetilko. Ura štoparica in beležka sta pri tem potrebno orodje inženirja ali tehnika, ki bo opravljal vseh osem ur nepretrgano časovno opazovanje. Važno pri tem je razmerje opazovalca do delavca. Jasno je, da morajo biti ljudje poučeni o namenu opazovalnega dela, da mora opazovalec ustvariti potrebni kontakt in najti zaupanje delovne skupine, katere delo časovno fiksira, glavni pogoj za uspešno časovno opazovanje pa je, da delo, ki ga delovna skupina opravlja, tudi sam dobro pozna, tako, da ga more strokovno objektivno oceniti. Predaleč bi zašli, če bi se tukaj spuščali v podrobnosti. Poudarili bi le, da je za vsak večji rudarski obrat, ki stremi k povečanju učinka, celotna časovna slika produkcijskega procesa neobhodno potrebna, ker more šele na podlagi le-te obratovodja, asistent in poslovodja dajati koristne in utemeljene naloge. Ce smo posamezne faze produkcijskega procesa pravilno časovno zajeli in jih analizirali, moremo pristopiti k iz-boljšavanju vedoč, kje in kako prijeti in za koliko enot bomo mogli pri tem izboljšati dejanski delovni čas. Pri dnevnem ugotavljanju doseženih storilnosti: odkopnih, na pripravi v premogu, v celotni jami in na rudniku ter pri poznavanju teoretičnih, možnosti, ki so na obratu dosegljive, bo obratovodja že drugi dan uspešno lahko posegel tam, kjer stvari prejšnji dan niso tekle tako, kot bi morale — to se pravi: njegova intervencija v prid storilnosti in produkcije bo pravočasna in uspešna. Kot že rečeno, je treba pri večjih obratih vršiti časovna opazovanja — se pravi taka. od katerih bomo imeli koristi pri poraščanju produkcije in storilnosti, ker bomo opažene nedostat-ke sproti odpravljali, ne pa taka, ki za operativo ne pridejo v poštev, ter bi zapažanja in zapiske odložili v predale, ne da bi jih praktično koristili. Hoteli smo opozoriti samo na eno važno stran organizacije proizvodnje, za katero menimo, da je bila po vojni pri naših rudnikih preveč zanemarjena. Vsem nam je jasno, da je druga važna stran za dvig produktivnosti plačni sistem. Važno je, da plačne sisteme spoznamo in uh, kolikor jih smatramo za dobre, uvedemo tudi drugje, to se pravi, da se z njimi koristimo. V najožji zvezi s storilnostjo je produkcija. Za premogarstvo v Sloveniji torej ne velja dostikrat omenjena pripomba, da predvojnih storitev nismo dosegli. V Beogradu je bilo ugotovljeno, da glede tega Slovenija prednjači ter da so posebno razveseljivi uspehi nekaterih rudnikov kot v Krmelju, Zagorju, posebno pa v Velenju. Od nas se zahteva, da se z vsemi silami še naprej prizadevamo za izboljšanje razmer, ki bodo prinesle večjo storilnost in produkcijo. Po našem mnenju je za dosego tega cilja pri nas več pogojev kot v drugih republikah. Res je, da =o mon-tangeološke razmere drugje, zlasti v bosanskem bazenu, ugodnejše kot pri nas. Res pa je, da smo mi že uvedli večjo disciplino v rudnikih, da imamo več visoko kvalificiranih kadrov, da uživamo več razumevanja in podpore pri inšpekcijah in drugih organih. Dani so torej vsi pogoji, da postavimo naše obratovanje na znanstveno osnovo, ki nam bo edino mogla prinesti nadaljnjih izboljšanj storilnosti posebno tam, kjer ne bomo mogli uvajati novih odkopnih metod in mehanizacij. Izboljšanje storilnosti z boljšo organizacijo proizvodnje in z boljšim koriščenjem delovnega časa Je mogoče doseči v najkrajšem času, skoraj takoj in brez vlaganja večjih, finančnih sredstev. Boljša storilnost, kot posledica novih odkopnih metod in mehanizacij, pa bo sledila šele po določenih letih, saj terja včasih velika finančna sredstva, ki jih ne zmoremo. Važen faktor za porast storilnosti in produkcije je tudi pravilna stimulacija. L. 1939 so znašale povprečne plače pri rjavih premogih 52.07 din/delavnik v Velenju pa 49.36 din/delavnik. V letu 1954 so bile povprečne plače pri rjavem premogu v Sloveniji 40-7.83 din/delavnik, medtem ko so se povzpele v Velenju na 526 din/delavnik. V istem razdobju se je rudniška storitev Velenja zvišala od 1.42 ton na 2.47 ton na delavca, letna produkcija pa od 153.000 na 885.110. Plačni sistem za jamske obrate morajo oblikovati osebe, ki jim jamsko delo ni tuje, tarifne postavke in premijski sistem mora biti tako zgrajen, da je zares stimulativen za delavca na delo-višču in za osebje, ki ima s produkcijo opravka. Uvedene premije, ki tiste, katerim so bile namenjene, niso vzpodbudile k večji delavnosti in k večji storilnosti, so obratu bolj škodljive kot koristne in ne dosežejo svojega. Smatramo, da je problem storilnosti, plačevanja in produkcije danes v rudarski stroki najvažnejši in je Bato prav, da ga obravnavamo in ga po svojih močeh skušamo rešiti. Rečemo, skušamo rešiti, ker so ravno ta vprašanja, bolj kot katera druga v gospodarstvu, podvržena nenehni dinamiki in jih stoodstotno ni nikdar zajeti. Naš novi delavski svet, ki je bil izvoljen 28. marca, je že prevzel posle starega delavskega sveta in je že takoj od začetka prav resno poprijel za svoje odgovorno delo. Predsednik delavskega sveta tov. Hubert Mravljak Za razliko od drugih let. je letos volil naš kolektiv ločeno v štirih volilnih enotah. V prvi volilni enoti (jama in stara separacija) so bili izvoljeni naslednji tovariši: Vrabič Avgust, Polak Ferdo, Podber-šek Janez, Miklavžina Vinko, Krašovec Branko, Glagolšek Henrik, Oblak Avgust, Holešek Vlado, Krašek Viktor, Mahkovec Anton, Debelak Jože, Cas Stane, Goršič Vlado, Ocepek Jože, Mravljak Hubert, Kolar Vinko, Gašpe-rič Albert, Plankl Anton, Vivod Jože, Vihar Franc, Umek Jože, Hudomal Emil, Kovše Ignac, Matijevič Luka, Ur-bančič Ivan, Zrimšek Aleksander, Starman ing. Franc, Kos Franc, Blatnik Anton, Rožič Stanko, Špindler Ivan, Tamše Vid, Udovč Alojz, Klavs Anton, Doblšek Ivan, Grešnik Vlado, Žagar Edo, Perko Alojz, Hribar Ivan, Novak Alojz, Praprotnik Maks, Korušek Franc, Skrjanc Jože, Mihlar Ivan, Zaje Alojz. V drugi volilni enoti (zunanji obrat, direkcija, avtopark in popravljalnica vozičkov) so bili izvoljeni naslednji tovariši: Novinšek Ivan, Kortnik Viktor, Mravljak Oto, Rahten Ivo, Furlan Zdenko, Zavolovšek Berto, Glinšek Franc, Fišer Oto. V tretji volilni enoti (novi jašek, delavnice, nova separacija in jamske investicije) so bili izvoljeni naslednji tovariši: Zager Rafael, Grudnik Janez, Ribič Ivan, Napotnik Jože, Grajžl Ivan, Bre-gar Jože, Košan Slavko, Bučan Štefan, Mavzar Milan. Četrta volilna enota, ki je obsegala gradbeni oddelek in kamnolom, pa je izvolila: Kumer Jožeta, Vajde Avgusta, Jarn-nikar Stanka, Kumer Luko, Zaluber-šek Franca, Lipovšek Franca, Svetina Blaža in Lesjak Franca. Na prvi redni seji je delavski svet izvolil svojega predsednika. Člani delavskega sveta so poklonili svoje zaupanje tov. Hubertu Mravljaku, predanemu komunistu, članu večih predstavniških teles ljudske oblasti in znanemu športnemu delavcu. Našemu novemu delavskemu svetu iskreno želimo, da bi še z večjim uspehom nadaljeval plodno delo-starega delavskega sveta in da bi založil vse svoje moči za dobrobit podjetja ter naše socialistične skupnosti. Torej tovariši, na težko in odgovorno pot krepak rudarski »Srečno« Kdo ima zakonito pravico udeležbe v razdelitvi plač iz dobička na koncu poslovnega leta? Končni obračun plač iz dobička izvršijo gospodarske organizacije po preteku poslovnega leta na podlagi potrjene bilance. Tako določajo predpisi uredbe o skupnem dohodku gospodarskih organizacij, dočim najdemo predpise, kateri člani kolektiva imajo pravico udeležbe vVazdelitvi teh plač, v Uredbi o plačah delavcev in uslužbencev v gospodarskih organizacijah in v tarifnem pravilniku dotičnega podjetja, čigar zadevni predpisi morajo biti seveda v skladu s predpisi prej omenjene uredbe. Razumljivo je, da zanima pravilen odgovor na gornje vprašanje člane kolektiva prav sedaj, ko so zaključni. računi, (bilance) za preteklo leto gotovi in potrjeni, tako da morejo kolektivi. pristopiti k razdelitvi plač iz dobička. Jasen in nedvoumen odgovor na to vprašanje daje 58. člen Uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospo- IZ TERMOELEKTRARNE darskih organizacij, ki ga je treba razumeti. takole: 1. Pravico udeležbe v končni razdelitvi plač iz dobička za preteklo poslovno dobo, t. j. za leto 1955 imajo vsi delavci in uslužbenci podjetja (rudnika), ki so bili dne 31. 12. 1955 s podjetjem v delovnem razmerju in je to delovno razmerje trajalo v teku leta 1955 najmanj 6 mesecev. Ni važno, kdaj izvrši podjetje končno razdelitev plač iz dobička. Izvrši jo pač takrat, ko so izvršene vse formalitete, ki so potrebne za potrditev bilance za preteklo leto. Bistveno je le, da je trajalo delovno razmerje delavca ali uslužbenca najmanj 6 mesecev v pretekleim letu, čeprav ob času končne razdelitve plač iz dobička ni več v delovnem razmerju. Na primer: Delavec A je sklenil delovno razmerje z rudnikom, ki vrši končno razdelitev plač iz dobička 1. maja 1956 za poslovno leto 1955, na Novi člani delavskega sveta so prijeli za delo Kot smo že poročali v zadnji številki, so v elektrarni izvolili nov delavski svet že 24. marca. Svečan je bil ta dan za ves delovni kolektiv. 2e ob 5. uri zjutraj je odmevala glasba in pesem iz obratnih zvočnikov. Vse to in pa predvolilna aktivnost se je odrazilo v tem, da je bila v elektrarni volilna udeležba stoodstotna. Izmed predlaganih kandidatov so bili izvoljeni naslednji: Alojz Oštir Stane Hudales Alojz Popek Branko Neža Stane Svit Jože Neža Fric Blagotinšek Henrih Vrtačnik Rafael Koren Marjan Novinšek Ivan Štukovnik Stanko Rebernik Blaž Kralj Ivan Novak Jelko Kuhar Rezultati volitev so jasen dokaz, da kolektiv razume njihovo važnost in po- men. Bili so izvoljeni res najboljši, za katere smo prepričani, da bodo v celoti opravičili zaupanje kolektiva. Svoje prvo zasedanje je imel novoizvoljeni delavski svet že 5. aprila, za novega predsednika je bil soglasno izvoljen tov. Fric Blagotinšek. V nov upravni odbor pa so člani delavskega sveta na svojem zasedanju izvolili naslednje tovariše: x Alojza Oštirja Stanka Hudalesa Stanka Rebernika Jožeta Neža in Alojza Glavnika. Za člana upravnega odbora ELESA pa je bil soglasno izvoljen tov. Jelko Kuhar. 2e na svojem prvem zasedanju je delavski svet kaj resno poprijel za delo. Zelo živahno je bilo razpravljanje o notranjih problemih obrata. Ni bilo člana, ki ne bi spregovoril in dal svojega mišljenja in konkretnih predlogov. Z zaupanjem lahko stopimo v novo obdobje, ker vemo, da bodo člani DS in UO res v imenu celotnega kolektiva in v duhu naših socialističnih načel vodili velenjsko elektrarno. dani. julija 1955. Ta delavec ima pravico udeležbe v končni razdelitvi plač iz dobička, ker znaša njegov staž 6 mesecev v letu 1955, četudi je sedaj zaposlen izven rudnika. Ta pogoj je absoluten in ga nihče ne more in ne sme spregledati. 2. Pravico udeležbe imajo tudi delavci in uslužbenci, katerim je prenehalo delovno razmerje s podjetjem (rudnikom) do konec leta 1955 brez njihove krivde in so bili v delovnem razmerju z rudnikom najmanj 9 mesecev. Ni potrebno, da je ta 9-mesečna doba neprekinjena, mora pa pasti izključno v leto 1955. Gre torej za delavce in uslužbence, ki so delovno razmerje odpovedali sami ali jim je odpovedal. rudnik. Ce je delavec odpovedal, potem mora znašati njegova zaposlitev v preteklem letu 1955 polnih 9 mesecev. Primer: delavec A odpove delovno razmerje 20. septembra 1955 in se nato zaposli v drugem podjetju. V tem primeru mu ne gre pravica udeležbe v razdelitvi plač iz dobička, ker znaša njegova zaposlitev od 1. 1. do 2C. 9. 1955 manj kot 9 mesecev, v letu 1955. Ta 9-mesečna doba, ki je prav tako absoluten pogoj, se zmanjša na 6 mesecev, če je prenehalo delavčevo ali uslužbenčevo delovno razmerje zaradi odpovedi rudnika, odhoda na odslužitev vojaškega roka, telesne ali duševne nesposobnosti za delo, dolgotrajnega in neprekinjenega zdravljenja in slično. Primer: rudnik odpove delavcu ali uslužbencu in konča delovno razmerje 1. julija 1955. Delavec ima pravico na udeležbi v razdelitvi plač iz dobička za poslovno leto 1955, ker je trajalo njegovo delovno razmerje polnih 6 mesecev in bilo ukinjeno zaradi odpovedi rudnika. Ce je bil delavec v tem času 6 mesecev na rednem letnem dopustu ali bil bolan, se šteje kot da je delal. Isto velja za državne, narodne ali poklicne praznike. 3. Nimajo pa pravice udeležbe v razdelitvi plač iz dobička delavci ali uslužbenci, ki jim je prenehalo delovno razmerje po lastni krivdi na podlagi pravnomočne disciplinske odločbe, sodbe rednega sodišča, odpusta, po sili zakona (zaradi kazni strogega zapora ali zapora 6 mesecev), ali če zapusti delo brez odpovedi. Namen teh predpisov je utrditi delovno disciplino in ustaliti delovno silo. Vsako odstopanje od teh predpisov bi pomenilo podirati ta namen zakonodajalca. K. V. gospodarjenje: Z OSNOVNIMI SREDSTVI Poznano nam je, da so za proizvodni proces potrebne v glavnem tri osnove, in sicer: delovna sila, surovine in osnovna sredstva. Pod osnovnimi sredstvi razumemo vse stroje, strojne naprave, zemljišča in zgradbe, ki služijo neposredno proizvodnemu procesu. V kapitalistični ureditvi so osnovna sredstva v največji meri v rokah posameznih kapitalistov, kapitalističnih družb in le v manjši meri jih poseduje država. Zato se ta sredstva ustvarjajo v taki družbeni ureditvi le iz vidika profitov posameznikov in akcijskih družb ter največkrat v škodo delovnega človeka, ki nima pravice soodločanja niti pri ustvarjanju niti pri koriščenju osnovnih sredstev. Povsem drugače je to v socialistični družbeni ureditvi, kjer so vsa osnovni sredstva last celotne družbene skupnosti, ki jih daje v upravljanje posameznim kolektivom, da jih lahko izkoriščajo zaradi nemotenega poteka proizvodnje. Delovni kolektivi imajo pravico preko svojih delavskih svetov in upravnih odborov samostojno odločati o novih nabavah, prodajah in brezplačnih prenosih osnovnih sredstev na drugo gospodarske organizacije. S tem je dana možnost, da se vsak posamezni član kolektiva briga kako se osnovna sredstva izkoriščajo, da ne bi bremenila cene proizvodov, kar se. lahko kaj hitro zgodi. Pri presojanju o nabavah novih osnovnih sredstev je treba imeti vedno pred očmi ekonomičnost nabave. Predvideti se mora za koliko časa so nove nabave potrebne, ali bodo v svoji dobi. trajanja povrnile nabavne stroške, stroške vzdrževanja in družbene dajatve, kajti vsi, ti izdatki bremenijo polno lastno ceno proizvodnje. Potrebno je omeniti, da ima vsako osnovno sredstvo določeno življenjsko dobo, v kateri se mora obnoviti oz. nadomestiti. Da pa bi bila potrebna nadomestitev zagotovljena, mora kolektiv redno mesečno odvajati skupnosti določena finančna sredstva (amortizacijo), ki bazirajo na življenjski dobi in ceni osnovnih sredstev. Poleg tega pa se mora odvajati del sredstev tudi v amortizacijski sklad za večja popravila. Taki gospodarski prijemi nam ne zagotavljajo le očuvanje obstoječih osnovnih sredstev, temveč nam pri dobrem gospodarjenju omogočajo stalno izpopolnitev z novimi nabavami. Z uredbo o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi, je poleg plačevanja amortizacije določeno tudi plačevanje 6% obresti od sedanje vrednosti osnovnih sredstev. Ta sredstva gredo v celoti. v korist skupnosti, dočim lahko amortizacijske sklade koristi kolektiv za nabavo novih in popravila starih osnovnih sredstev. Da bi se kolektiv izognil plačevanju amortizacije in obresti za tista osnovna sredstva, ki jih ne potrebuje, jih ima pravico odprodati ali pa brezplačno prenesti v upravljanje drugi gospodarski organizaciji. Namen tega je, da kolektivi. ne pridržujejo nepotrebnih osnovnih sredstev, ki jih ne morejo izkoriščati, temveč da jih oddajo drugim kolektivom, ki ta osnovna sredstva potrebujejo in jih izkoriščajo za racionalizacijo ali povečanje proizvodnje, ki bogati naše blagovne fonde in veča narodni dohodek. Kako in za katera osnovna sredstva se sme uporabiti denar iz amortizacijskih skladov odloča samo delavski svet podjetja, ki predložene predloge komisije za nabavo osnovnih sredstev temeljito prouči in izda odločbo o novih nabavah, prodajah ali prenosih osnovnih sredstev. Z dobrim in smotrnim gospodarjenjem z osnovnimi sredstvi lahko veliko prištedimo in znižamo proizvodno ceno produktov. V ilustracijo bi navedli naslednji primer: Nabavljen je bil stroj, ki stane deset milijonov din. Ta stroj ima življenjsko dobo 10 let ter se mora plačati v amortizacijski sklad za nadomestitev 10%, t. j. 1,000.000 din, v sklad za vzdrževanje pa 5%, t. j. 500.000 din letno. Stroj bo v celoti odplačan v desetih letih. Dalje moramo plačati 6% obresti, ki pa se vsako naslednje leto znižujejo za odpisani del amortizacije, tako da v desetih letih izginejo. Če bomo ta stroj pravilno negovali, izkoriščali in čuvali, ga bomo lahko uporabljali morda 20 let, s čimer bi prihranili na amortizaciji 15,000.000 din ter na obrestih 3,300.000 din, torej skupno 18 milijonov 300.000 din, ali toliko, da lahko nabavimo skoro dva nova stroja. » Drugi primer: Isti stroj; nabavna cena 10,000.000 din, življenjska doba 10 let, amortizacijski sklad za nadomestitev 1,000.000 din, za vzdrževanje 500.000 din letno ter obresti 3,300.000 din v desetih letih, kar daje skupno 18,300.000 din v 10 letih. Stroj pa smo z nepravilnim in negospodarskim ravnanjem uničili v petih letih ter smo ga izkoristili samo za polovico njegove življenjske dobe ali pa za 9,150.000 din, ostalih 9,150.000 din pa še moramo vseeno plačevati v naslednjih petih letih, ko stroja že nimamo več. V tem primeru namreč ne gre samo za povzročeno škodo 9,150.000 din, temveč za 18,300.000 din, ker v drugi polovici nismo imeli stroja, ki nam bi s proizvodnjo doprinašal sredstva za obvenzosti, katere pa kljub temu moramo plačevati. Iz. obeh primerov je lepo razvidno kakšne važnosti je pravilno in smotrno ravnanje s stroji in njihovo izkoriščanje že samo z ozirom na osnovne družbene obveznosti (amortizacija in obresti na osnovna sredstva) ne da bi upoštevali proizvodnjo, ki nam jo stroj lahko nudi preko svoje življenjske dobo oziroma, ki jo izgubimo, če ga predčasno uničimo. Iz. navedenega sledi, da je v interesu vsakega posameznika, kakor tudi podjetja in skupnosti, torej dolžnost vsakega člana kolektiva, da čuva osnovna sredstva in z njimi pravilno gospodari. S tem bo mnogo prihranil celotni družbi, poznalo pa se bo tudi njemu samemu pri zaslužku, ker bomo s takim gospodarjenjem zniževali polno lastno ceno proizvodnje, kar bistveno vpliva na zaslužek v kolektivu. Pri tolikih osnovnih sredstvih, kot jih upravlja kolektiv našega rudnika, se da mnogo prištediti, saj je vrednost osnovnih sredstev, ki služijo proizvodnji, preko 4.700,000.000 din, pri čemer pa ni upoštevan družbeni standard. Kot sem omenil že v začetku, so osnovna sredstva družbena lastnina, zato si družba pridržuje pravico, da preko svojih upravnih organov kontrolira kako z njimi gospodarimo. Kontrola je lahko finančnega ali tehničnega značaja. V primeru nepravilnega ravnanja z osnovnimi sredstvi, bodisi po finančni ali tehnični plati, je lahko kolektiv kaznovan do 5,000.000' din, odgovorna oseba pa od 1000 do 100.000 din. V. J. Družbeno upravljanje stanovanjskih hiš Za upravljanje stanovanjskih zgradb so bila izdana navodila Zveznega izvršnega sveta leta 1953 ter dopolnilna navodila v letu 1954. Po teh navodilih se je pristopilo k izvedbi v večjih mestih in industrijskiti centrih. Družba je prevzela v upravljanje vse stanovanjske hiše, ki imajo več kot tri stanovanja. Te stanovanjske zgradbe upravljajo stanovalci preko hišnih svetov in svetov stanovanjskih skupnosti, ki so jih izvolili sami stanovalci. Iz dvoletnega upravljanja so pridobili ti organi bogate izkušnje. Pokazale so se slabosti in pomanjkljivosti, vendar je bil storjen ogromen korak naprej, posebno pri razdeljevanju stanovanj, čuvanju ljudske imovine itd. V Velenju k družbenemu upravljanju stanovanjskih hiš še nismo pristopili, ker je bilo Velenje šele v izgradnji in je pretežna večina stanovanjskih poslopij zahtevala še večjih investicij, jasno je, da sama najemnina ne bi prenesla potrebnih sredstev, kar je tudi eden izmed vzrokov, da smo v Velenju zakasnili z izvajanjem navodila o upravljanju stanovanjskih zgradb. V tej zvezi so se začele ob koncu leta 1955 obširne razprave na osnovni organizaciji ZK, SZDL, Obč. LO in tako dalje. Iz vseh razprav je bilo razvidno, da je treba nujno pristopiti k ustanavljanju organov samoupravljanja. Za izvršitev teh nalog so bili zadolženi člani ZK, vendar moramo reči, da niso vsi povoljno izvršili zadane naloge, ker so zadevo vzeli premalo resno. Videlo se je, da smo premalo razmišljali, kakšni ljudje naj pridejo v sestav hišnih svetov. Nekateri hišni sveti se sploh ne zavedajo, kakšno odgovorno delo so prevzeli in kakšne naloge jih še čakajo. Obstojajo tudi organi hišnih svetov, ki se postavljajo na linijo najmanjšega odpora, češ, mi ne bomo sprejeli samoupravljanja, dokler nam ne bodo popravili oken, vodovoda, na novo prekrili streho itd. Ti hišni sveti ne poznajo dovolj nalr-samoupravljanja ali pa nočejo stvari razumeti. Vedeti moramo, da trenutno sredstev ni na razpolago. Pri upravljanju sodeluje več organov in to: hišni svet, stanovanjska uprava, svet stanovanjske skupnosti in poravnalni sveti pri stanovanjski skupnosti. Vsi ti organi imajo različne dolžnosti in pravice. Hišni sveti so temeljni del celotne organizacije družbenega upravljanja stanovanjskih hiš, in upravljajo zlasti naslednje zadeve: sklepajo o porabi sredstev, skrbijo za vzdrževanje hiš, ki jih upravljajo, odločajo o popravilih, pobirajo stanarino, postavljajo hišnika, skrbijo za racionalno izkoriščanje poslopij, poravnavajo nesporazume med uživalci stanovanj, upravljajo vsa administrativna dela itd. Stanovanjska uprava upravlja naslednje zadeve: vodi evidenco o vseli stanovanjih, nadzoruje poslovanje hišnih svetov, sestavlja predlog letnega proračuna in upravlja druge zadeve, 1 predpiše OLO. Svet stanovanjske skupnosti sestavljajo zastopniki vseli hišnih svetov stanovanjske skupnosti, ki se po odloku ljudskega odbora ustanovi za določeno število hiš na njegovem območju. Svet stanovanjske skupnosti upravlja naslednje zadeve: nadzoruje delo stanovanjske uprave in hišnih svetov, sklepa o letnem predračunu, določa odstotek celotne najemnine za vzdrževanje stanovanjske uprave, določa plače šefu in uslužbencem stanovanjske uprave itd. Poravnalni svet je organ sveta stanovanjske skupnosti in ima tri člane, katere izvoli hišni svet stanovanjske skupnosti na svojem prvem sestanku iz svoje srede. Izvolitev, kakor tudi odpoklic poravnalnega sveta sta vezana na potrditev ljudskega odbora. Pristojnost in delo poravnalnega sveta sta določena v zvezni uredbi o reševanju sporov. Do nedavnega je s stanovanji direktno upravljal rudnik, pobiral je najemnino in tudi vzdrževal stanovanja. Postavljeni so bili hišniki v posameznih stavbah in stopniščih, ki pa niso v celoti odigrali svoje vloge, tako da je bila stavba bolj ali manj prepuščena sama sebi. I.e z občasno kontrolo se je stanje za kratek čas nekoliko popravilo. Vzrok temu je bil, da se je za vzdrževanje hiše zanimalo premalo ljudi. Stanovalcem pa tudi hišniku je bilo vseeno, če so šipe na oknih ali jih ni, če jim voda v pralnici ali drugih prostorih zamrzne ali ne, mislili so pač — saj bo itak popravil rudnik. Ker se je upravljanje stanovanj prepuščalo ožjemu krogu ljudi, ki pa niso bili kos življenjskemu reševanju problemov, posebno v starih stavbah, je bilo nujno treba razširiti upravljanje na večje število stanovalcev. Z izvolitvijo hišnih svetov bo v družbenem upravljanju na teritoriju Velenja sodelovalo približno le 20 stanovalcev. Če se bodo ti izvoljeni stanovalci zavedali svojih dolžnosti in pravic pri reševanju stanovanjsko-gospo-darske politike, bodo laže premagovali vse probleme. Zavedati se morajo, da upravljajo z družbeno imovino in to v okviru predpisov in sklepov ter finančne zmogljivosti. Nujno potrebno je, da takoj pristopimo k izvedbi volitev sveta stanovanjske skupnosti, t. j. izvolitev predstavnikov stanovanjske skupnosti in poravnalnega sveta, ki se izvolijo na prvem sestanku. Naloga SZDL je, da da pobudo za postavitev iniciativnega odbora, ki naj pripravi vse potrebno za izvolitev predstavnikov stanovanjske skupnosti. Problemi plačilnega sistema v industriji s posebnim ozirom na rudarstvo Predsednik republike tov. Tito je napovedal v svojem pomembnem govoru dne 26. septembra 1955 v Zvorniku, da se nahajamo neposredno pred dobo, v kateri bomo usmerjali našo gospodarsko politiko prvenstveno na postopen dvig življenjske ravni delovnega človeka. 2e dva dni na lo, dne 28. septembra 1955 je predsedoval posvetu s člani zveznega izvršnega sveta v Beogradu zaradi sestave novega perspektivnega načrta v gospodarstvu, na katerem je dobila njegova napoved v Zvorniku že obliko konkretnih sklepov odn. smernic, ki nas naj privedejo v novo obdobje naše ekonomske politike. Te smernice poznamo. Ni dvoma, da pomeniio prelomnico in začetek nove dobe, ki jo smemo imenovati dobo politike življenjskega standarda. Sistem nagrajevanja v gospodarstvu, ki je veljal v letu 1954, je bil izrazito administrativen in centralističen. Zato ni bil zadostno stimulativen za napredek in ni dopuščal razdelitev plačnega sklada in dobička po gospodarnostnih vidikih. Plačni fond sam je bil tako strogo zakoličen, da ga podjetja niso mogla povečati niti s povečanjem proizvodnosti dela. Tendenca uravnilovke je prišla močno do izraza, podjetja so administrativno povišala kvalifikacijo zaposlene delovne sile in celo število delovne sile same. Graja tega sistema nagrajevanja je bila vsekakor upravičena. Pri graji tega sistema so kolektivi izrekli predvsem tri zahteve: 1. naj se omogoči nagrajevanje po učinku in to v višini, ki jo doseže s povečanjem količine proizvodov; 2. naj se ukine grupiranje delavcev v kvalifikacijske skupine, ki so narekovane z administrativnimi predpisi; 3. naj se omogoči podjetjem in komunam, da v okviru splošnih plačilnih fondov same odločajo način razdelitve. Zvezni družbeni plan za leto 1955 in gospodarski predpisi, ki so bili izdani v zvezi s tem so v osnovi spremenili stari sistem nagrajevanja iz leta 1954. Zlasti velja to za »Uredbo o celotnem dotiodku gospodarske organizacije in njegovi delitvi« ter za »Uredbo o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij«. Vendar tudi ti novi predpisi nimajo idealnih avtomatičnih instrumentov, ki bi omogočali takšen sistem plač, v katerem bo plača posameznika in kolektiva kot celote odvisna neposredno od dela, to se pravi, od obsega proizvodnje, od storilnosti in od racionalne organizacije dela. Vzlic temu pa nam analiza teh predpisov pokaže, da sta v polnem obsegu podani dve osnovi: plačevanje po učinku in vrednotenje dela posameznega delavca po organih, ki so pristojni za izdelavo tarifnega pravilnika. Ti dve osnovi odpirata možnosti nadaljnje poglobitve sistema plač. Analiza teh predpisov, zlasti pa nova smer naše gospodarske politike terja, da jo uveljavimo tudi v naši tarifni politiki. Zato je nujno, da ob analizi sedaj veljavnih gospodarskih predpisov pokažemo, če in v koliko so potrebne spremembe teh predpisov, da se na la način ustvarijo pogoji, ki bodo zanesljivo poroštvo, da realiziramo osnovno težnjo novih smernic naše gospodarske politike t. j. postopen dvig življenjske ravni delovnega človeka. Uresničenje te težnje ne more biti 'takojšnja, tudi ne sunkovita, temveč postopna in zato načrtna. To pomeni, da mora biti pot do tega cilja vsestransko pripravljena ob doslednem upoštevanju vseh predpogojev, ki morajo biti dani, če hočemo, da bodo prvi znaki dviga življenjske ravni stvarni, znanstveno utemeljeni — in kot taki zanesljiv pokazatelj za dosego nadaljnjih rezultatov. Načrtnost te poti najdemo v osnovnili obrisih že v smernicah družbenega plana za leto 1955 in v gospodarskih predpisih, ki so bili izdani v tej zvezi. Te smernice in predpisi so uzakonili načelo nagrajevanja po učinku, vrednotenje dela posameznega delavca vobče, prav tako uvedbo premijskega nagrajevanja. Ta načela so tvorila okvir za novi sistem nagrajevanja v našem gospodarstvu, ki je nudil kolektivom široke možnosti, da uvedejo tarifno politiko, ki bo delovala stimulativno. Po zadevnih statističnih podatkih sodeč, smemo trditi, da so lani delovni kolektivi intenzivno uvajali ta sistem nagrajevanja. Zlasti velja to za uvajanje nagrajevanja po učinku dela. V zvezi s tem je bila izvedena tudi ocenitev in vrednotenje posameznih delovnih mest. Značilno pa je, da ne moremo tega trditi za uvajanje premijskega nagrajevanja. Tu beležimo najmanjši napredek. Razlog je prav gotovo v tem, da je bilo pri uvajanju te oblike nagrajevanja največ nejasnosti in napačno bi bilo, če bi trdili, da so navedena načela nagrajevanja po svoji vsebini zgrešena in da ne morejo voditi, če jih dosledno izvajamo, k povečanju proizvodnje in storilnosti dela. Nasprotno, uzakonjena načela so pravilna, to se pravi: takšna, ki naj vzpodbudno vplivajo na produktivnost dela. To pa je predpogoj, ki naj vodi večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo osnovnih in potrošnih proizvodov, povzroči smotrnejšo organizacijo dela, uvede sodobnejše metode dela in njegovo vrednotenje, izkristalizira kvantiteto in kvaliteto delovne sile, točno opredeli družbeno funkcijo rentabilnosti podjetja, odločilno vpliva na formiranje kupnih in blagovnih fondov ter končno privede naš trg k ustrezni ustalitvi. Napotila za uresničenje lega predpogoja in njegovih nujnih posledic so torej v načelih sedaj veljavnega plačilnega sistema že vsebovana. Kolektivi so jih lani že uveljavili v svoji tarifni politiki, eni z večjim, drugi z manjšim razumevanjem. Komisije za plače v gospodarstvu so kot stalni organi za te zadeve spremljale gibanje plač, proučevale raven tarifnih postavk in vrednotenje delovnih mest, zasledovale vplive veljavnega sistema plač na naše gospodarstvo sploh in tako zbrale rezultate prizadevanj za nadaljnjo izpopolnitev (plačilnega sistema v letošnjem letu. Problem torej ni v tem, da se naj spremene osnovna načela sedanjega plačnega sistema v industriji in drugih gospodarskih panogah, ker so ta načela pravilna in nujna za uresničenje novih smernic v našem gospodarskem sistemu, temveč je problem zgolj v tem, ali bodo osnovni cilji družbenega plana za leto 1956 in v zvezi z njim izdani dopolnilni predpisi uredbe o plačah in delitvi dohodka gospodarskih organizacij dopuščali izpopolnitev in poglobitev sedaj veljavnega plačnega sistema. To pomeni, da gre za to, če bodo ti dopolnilni predpisi dali kolektivom možnost, da bodo svojo tarifno politiko izpopolnili in izvajali še bolj smotrno kot doslej, to se pravi, da se bodo še bolj približali k cilju, ki ga zasledujejo prej omenjena načela naše tarifne politike. Zvezni izvršni svet je že izdal prečiščeno besedilo uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij, kakor tudi uredbo o plačah delavcev in uslužbencev. Tudi predlog Upravni odbor o dobičku Upravni odbor rudnika je na svoji zadnji seji razpravljal o delitvi dobička, ustvarjenega v lanskem letu. Sklenil, je, da se bo med kolektiv razdelilo 17 milijonov. Način delitve je določen s tarifnim pravilnikom, in sicer bo soudeležen vsak član kolektiva, ki je bil v letu 1955 stalno zaposlen v podjetju najmanj 6 mesecev. Pravico do soudeležbe izgubijo tisti, ki so imeli 3 neopravičene izostanke. Dočim se pa čas bolovanja, dopusta, orožnih vaj itd. šteje v obračunsko dobo. Dobiček se bo razdelil še pred 1. majem. družbenega plana za leto 1956 se pospešeno obravnava v odborih Zvezne ljudske skupščine, tako da iz poročil o teh razpravah že lahko izluščimo osnovne cilje družbenega plana. Novi dopolnilni predpisi in osnovne značilnosti osnutka zveznega družbenega plana kažejo, da naši zakonodajni organi načrtno in dosledno usmerjajo naš gospodarski sistem v postopno uresničenje smernic, ki jih je lani navedel maršal Tito. V prečiščenem besedilu uredbe o plačah je cela vrsta pomembnih sprememb in dopolnitev, ki odstranjujejo dosedanjo nejasnost ali pa odpravljajo dosedanje pomanjkljivosti, tako da so v še večji meri kot doslej podane široke možnosti, da izpopolnijo naši kolektivi svojo tarifno politiko. Isto vetja za prečiščeno besedilo uredbe o de-lilvi dohodkov gospodarskih organizacij, zlasti pa za jasna načela in določila, ki jih vsebuje predlog družbenega plana za leto 1956. Naj navedem le nekatere najvažnejše: 1. Pošiljanje poročil o novih delovnih mestih in tarifnih postavk za nje okrajnim komisijam je obvezno. Kontrola pravilnosti tarifnih postavk in primerjava s podobnimi delovnimi mesti je s tem zajamčena. 2. Tarifne postavke v okviru razpona ne smejo presegati spodnje meje razpona. Kriteriji za razpon morajo biti navedeni v tarifnem pravilniku, česar doslej uredba ni določala. S tem je vsako neupravičeno in neobjektivno zviševanje tarifnih postavk nad njihovo splošno raven onemogočeno. Zato odobren sklad za plače ne more biti presežen in je tudi vsako preplačevanje delavcev ali uslužbencev izključeno. 3. Uporaba progresivne stopnje za obračun izplačil za preseganje norm na račun polne lastne cene je prepovedana in uvedena proporcionalna stopnja. Ta prepoved je odpravila pomembno vrzel v prejšnji uredbi o plačah, in bo prav gotovo vplivala na to, da bodo ipodjetja pristopila k premiranju na račun polne lastne cene, česar doslej v mnogih podjetjih ni bilo. 4. Pomen in namen premijskega nagrajevanja je sedaj jasno določen. Tako je prav. Ravno ta oblika nagrajevanja lahko bistveno vpliva na realnost norm in normativov, povečanje storilnosti dela in zmanjšanje stroškov proizvodnje. Odstotek sredstev za izplačilo premij je sedaj prav tako določen, tako da v tem pogledu ni več nobenih nejasnosti. (■ 5. Čeprav ostanejo planski instrumenti več ali manj v bistvu isti kot v lanskem letu, moremo kljub temu ugotoviti, da delitev dobička med podjetjem in okrajem ne temelji več na subjektivni oceni pričakovanega dobička, temveč je delitev strogo objektivizirana. S tem so podjetja osvobojena pritiska, ki so ga doslej izvajali nanje ljudski odbori in plani sami na sebi. Pričakovati smemo, da bo takšna delitev dobička pozitivno učinkovala na boljše gospodarjenje v podjetjih. Že ob teh ugotovitvah vidimo, da sedaj veljavni predpisi, ki se nanašajo na plačni sistem, prav v ničemer ne ovirajo kolektivov, da ne bi iz lastne iniciative pristopili k izdelavi takih pripomočkov, ki bi mogli služiti za čim širšo izpopolnitev sedanje tarifne politike. Podjetje je v tem pogledu samostojno. Kolektiv določa samemu sebi proizvodni plan, kvaliteto, materialne stroške, lastno ceno in izvaja sam tudi kontrolo. To pomeni, da ima v svojih rokah vse tiste ključne prijeme, ki morejo služiti za to, da takoi p stopi k sistematičnemu oz. metodičnemu proučevanju osnovnih meril za uvedbo čim učinkovitejšega sistema nagrajevanja. To so predvsem: analitika delovnih mest, ekonomski izračun plačnih razmerij za posamezna delovna mesta, psihofiziološka analiza delovne sile, struktura organizacijske sheme podjetja, problem uvajanja sodobnih tehnoloških procesov s posebnim ozirom na napredek proizvodnie in zmanjšanje potreb po delovni sili. Natančne analize teh meril bi ustvarile najsolidnejšo osnovo za takšen sistem nagrajevanja, ki bi podjetju najboli ustrezal in dal rezultate, ki jih sme oz. mora zahtevati družba od slehernega podjetja. Zato je treba k temu pristopiti takoj. Zakoniti predpisi so le pravila, ki določajo, kako je treba stvari reševati. Kolektivi sami pa so poklicani, da ta zakonita napotila uresničijo v življenje. Vsaka industrijska panoga ima svoja specifična obeležja, ki pridejo do izraza šele s podrobno proučitvijo. Treba jih je ugotoviti, primerjati z drugimi, v kolikor je to mogoče za dotič-no industrijsko panogo in kot take izraziti v svoji tarifni politiki. S tem ne bodo v ničemer oškodovani osnovni principi našega veljavnega plačnega sistema. Prešernova družba Od ustanovitve »Prešernove družbe« leta 1953 pa do danes lahko rečemo, 27». Pod režiserjem Faiferjem, Dr. Dobo-viškom in Gradišnikom ie nastopil v »Namišljenem bolniku« in v vseh ostalih igrah, ki so jih Celjani uprizarjali. Potem je bil premeščen v Zagorje, kjer je nadaljeval z odrskim delom. Igral je pri dramskem odseku zagorskega »Sokola.« Nato je bil premeščen v Brežice in kasneje v Podvelko, kamor ie moral zaradi svojega naprednega mišljenja. Tu je deloval pri pevskem društvu, v njegovi igralski sekciji. Prav pridno je režiral in igralci kmetje in delavci so ga imeli zelo radi. Največ uspeha je imel z igro »Okence«. Leta 1937 ie bil premeščen v Borovnico, kjer je do izbruha druge svetovne vojne zrežiral dve igri. Tudi v tem kraju je mnogo doprinesel k dvigu igralstva. Po osvoboditvi je služboval v Celju. Takoj je pristopil k Ljudskemu odru, kjer se je prav pridno udejsivoval. Nastopal je v Triglavski bajki, Desetem bratu, Gospej ministrici, Celjskih grofih itd. S tem gledališčem je na gostovanjih obšel vso Primorsko in ostale dele Slovenije. V letu 1947 je prišel v Velenje, kjer se je stalno naselil. Režiral je »Raj na zemlji« in igral v »Trmoglavki«, »Svei-ku«, »Matičku« in »Puntariji«, sedaj pa ga bomo videli v »Celjskih grofih«. Pri dramskem odseku vodi že drugo leto gledališko garderobo. Vsem igralcem ie vzgled vztrajnega in zvestega gledališkega delavca. Kot najbolj izkušen igralec rad pomaga z nasveti vsakemu igralcu in režiserju. Priljubljen je povsod zaradi svoje še-gavosti in mladeniške čilosli ter vztrajnosti. Da bi se mu oddolžili za njegovo zaslužno delo na polju gledališkega ama-terslva, mu bo dramski odsek »Svobode« z uprizoritvijo Celjskih grofov v katerih igra Jošta, priredil proslavo. Tokrat bo poleg 45-letnice odrskega delovanja slavil tudi svojo 60. vlogo in 200-ti nastop. Tovarišu Droveniku želimo iz srca še mnogo plodnih let, ki jih bo preživel med našimi gralci in z njimi skupno dvigal uspehe odra. F. Z. I. MAJ v gorah... Komorni koncert Dne 21. IV. t. 1. je glasbena sekcija DPD »Svoboda« izvedla ob priliki 200. obletnice rojstva Wolfganga Amadeusa Mozarta v glasbeni šoli komorni koncert. Sodelovali so prof. Justina Trobina, ing. Peter Kozina iz Šoštanja, Ado Tau-šič iz Trbovelj, Marija Treven, Beuer-mann Rihard, Ciril Veninšek, Leopold Planko, Alojz. Šinkovec, Franc Taušič, Zvonko Grebenšek, Anton Čuk, Anton Vodeb, Beno Fuks in Mirko Armič. Na sporedu so bila dela W. A. Mozarta: Serenada za kvintet, samospev »Vijolica«, sonati za klavir in violino v E-mollu in F-duru, sonata za klavir v C-duru, Adaggio za klarinet in klavir v A-duru, odlomka iz oper Figarova svatba in Čarobna piščal, nadalje Marcia alla Turca in orkestralna ouvertura k Begu iz Seraja. Splošna ocena celotne izvedbe ie bila zadovoljiva. Na nekaterih mestih je bil klavir pri spremljavi malce močan. Pa tudi orkester je bil močan za majhen prostor v katerem se je vršil koncert. Skoda, da nimamo v Velenju boljše in večje koncertne dvorane. Kljub pomanjkanju teh pogojev pa je bil ves spored zelo dobro pripravljen in izveden. Predvečer 1. maja v svobodi! Nemirno ozračje je polno mavričnih barv. Doneči rafali strojnic. Od nekje, božajoč valovijo veseli zvoki harmonike ... Stoj, misel! Pred desetimi leti — .. Bil sem še majhen, skoraj nebogljen trinajstleten otrok. S šajkačo na glavi, v težkih in nerodnih čevljih — z eno samo ročno bombo za pasom — sam med mnogimi — kurir. Strahotna noč. Polna oglušujočih detonacij in bobnenja. Zelenkasti in rdeči signalni prameni z. neslišno naglico menjajo smer. Mogočni kresovi ožarjajo goro Oljko, Mrzlico, Planino in druge hribe. Nemci pa škripljejo od jeze in onemoglosti ... Visoko v objemu Mrzlice smo. Star partizan Miha poleg mene umira... Ne predajte se! Zmaga je naša!« hropi in krvave pene se mu nabirajo na pre-suhih ustnah. Med lajanje strojnic in krvavi sij se težko meša predsmrtno hropenje našega Mihe. Še nekoliko in sosed Ivo ga pokrije z raztrganim plaščem. Zopet nova žrtev za domovino in svobodo. Kaj vse se je takrat, v meni, mlademu fantiču dogajalo. Neznanski strah pred posmrtno pokojnikovo bližino. Tako jasno še vidim v duhu njegov skrem-žen obraz in tiste težke srage, ki so se pretakale po nagubanem čelu. Še čujem besede, tihe in pretrgane: »Zmaga je naša!« Proti jutru je bilo. Skoraj sam čakam in v nemi grozi pričakujem. Rahel še-lest listja. Sence pri vhodu — in postave. »Naši so, o naši!« Rahel vzdih radosti! Toda, kaki so! Vsi ovenčani z rdečim planinskim cvetjem. Kaj je to? »Eee, fantič, nisi spal?« Samo z drobnim mezincem pokažem na pokojnika. Glave se odkrijejo — v podzemeljskem bunkerju za nekaj trenutkov ni življenja. — »Zmaga je naša!« so bile zadnje njegove besede, sem s Solzami v očeh izdavil. — Globoko žalost je kmalu premagal še silnejši bes in dvignjene pesti, ki bodo uresničile Mihovo oporoko. Še mlad Ivo zgrabi harmoniko in prsti nekaj minut prebirajo le mole. V njih se pogovarja z dragim Mihom. Vsi ga gledamo in jokali bi, da nismo partizani. Tipke prebirajo žalost in jezo. Spreminjajo in prelivajo se v akorde, ki so vedno močnejši in srečnejši. Utrujena usta borcev se zlijejo s harmoniko v en sam mogočen akord: Ze se je ljudslvo zbralo v zadnji boj že hiti da z Internacionalo prostost si pribori... Dan se je naselil v jami. Prečudno svečani in vzvišeni so bili trenutki ob spominu na tovariša Miho. Tista sproščena himna je nekoliko umirila drhteče telo. Oči pa so še vedno uhajale k mrlvim in brezizraznim Mihovim očem, ki bi jih v tisli nemi grozi nikoli ne mogel zatisniti. Tedaj je partizan, klicali smo ga Dol-gin, privlekel od nekod kos beli rjuhi podobnega perila in pokril spokojno obličje dragega tovariša. Enominuten molk v krvavi zarji nastajajočega dne in nerazumljivo slovo od Mihe, s katerim sem še včeraj delil kruh. — Veke so mi same zlezle na trudne oči Toda tudi takrat so me nemo gledale Mihove oči. Mimo njih pa so prasketale strojnice in ognjene rakeie, ki so oznanjale nov dan. V. Šmajs po pripovedovanju Iva / ŠPORT Ali bo uspelo preskočiti tudi zadnje ovire DRAMATIČNA BORBA ZA PRVO M STO V VZHODNI SLOVENSKI LIGI -TEMELJITE PRIPRAVE PROLETARCA ZA TEKMO Z RUDARJEM V VELENJU, KI BO VERJETNO ODLOČILA PRVAKA Do zaključno 22. aprila so bila v vzhodni slovenski ligi odigrana 4 spomladanska kola, od katerih je naš Rudar odigral dvoje doma, proti Ljutomeru je pospravil točki brez borbe, ker je edini predstavnik južnega Obmurja izobesil belo zastavo in zapustil bojišče, v Mariboru ie gladko odpravil nevarnega Kovinarja, na domačem igrišču pa je obračunal s šlorskimi metalurgi. Rezultati spomladanskega dela prvenstva so do zaključka četrtega kola naslednji: Rudar : Kovinar, Slore 6 : 1 (2:1); Ljutomer : Rudar 0:3 p. t.; Rudar : Brežice 4:2 (3:1); Kovinar, Ma-11 bor : Rudar 2:4 (1:2). Iz teh srečanj srno uspeli odnesli 8 točk z razliko v golih 17:5. V jesenskem delu tekmovanja pa je predstavnik velenjskih rudarjev dosegel naslednje rezultate: Rudar : Ljutomer 8 : 2; Rudar : Kovinar, Maribor 4:1; Aluminij : Rudar 0:1; Rudar : Drava 2:1; Proletarec : Rudar 4:1; Kovinar, Store : Rudar 3 : 5; 2SD Celje : Rudar 0 : 4; Rače : Rudar 0 : 5; Brežice : Rudar 3 : 4. Torej je velenjski Rudar v jesenski tekmovalni polovici odigral na lastnem igrišču od skupno devetih le tri tekme, iz katerih je dobil vseh 6 točk in zabeležil razliko v golih 14 : 4. Na tujih tleh pa je absolviral 6 srečanj, od katerih je 5 odločil v svojo korist, enega — in sicer s svojim najnevarnejšim tekmecem Prolelarcem — pa je precej izdatno izgubil. I/, vseh srečanj na tujih terenih so naši »knapi« izvlekli 10 točk in razliko v golih 20 : 10. Do konca prvenstva mora Rudar odigrati še 5 tekem, od tega doma 4, in sicer proti Proletarcu, Aluminiju, Ra-čam in 2SD Celju, na tujem terenu pa proti Dravi v Ptuju. Od teh so najnevarnejše proti Proletarcu, Aluminiju in Dravi. Če hočemo, da nam ne bo treba z velikim glavobolom pričakovati, da nam bodo drugi kovali usodo in da nam bi prvo mesto ter s tem prehod v slo-vensko-hrvalsko ligo ušlo pred nosom, je pač nujno odločiti vse tekme v svojo korist. Za tak podvig pa je razen skrajne požrtvovalnosti potrebna ludi zavest, da na športnem polju zastopamo ves naš velik rudarski kolektiv, ki nam večji del s svojimi sredslvi omogoča tekmovanje, oziroma športno udejstvovanje sploh. Kot smo izvedeli, se naš večni rival — zagorski Prolelarec — na srečanje v Velenju zelo resno pripravlja in ga je odločen za vsako ceno izbojevali v svojo korist. Uspelo jim je celo doseči, da bo njihov vratar I. moš!va, ki se nahaja na odsluženju kadrovskega roka v Sabcu, dobil potreben dopust za borbo v Velenju. DR. FLUDERNIK J Tabela izgleda po zaključenem četr-| tem kolu spomladanskega prvenstva takole: 1. Rudar 13 12 - 1 51 : 19 24 2. Proletarec 13 10 2 1 43 : 21 22 3. Aluminij 13 6 3 4 29 : 19 15 4. Brežice 13 7 1 5 38 : 30 15 5. Kovinar M. 13 5 4 4 34:27 13 6. Kovinar S. 13 6 1 6 34 : 33 13 7. Drava 13 4 1 8 30 : 22 9 8. Rače 13 4 1 8 18 : 31 9 9. 2SD Celje 13 3 2 8 27 :48 8 10. Ljutomer 13 - 1 12 11 : 65 1 (Prvi stolpec označuje število odigranih tekem, drugi dosežene zmage, tretji neodločeni rezultati, četrti izgubljerfe igre, peli razlika v golih, šesti pa dobljene točke.) Navijačem našega »Rudarja« posredujemo kratek potek tekme Kovinar (Maribor): Rudar 2 : 4 (1 : 2) dne 22. aprila v Mariboru. Rudar ie naslopil v svoji stalni postavi: Markan, Laznik, Vajthauzer, Blaj, Fišer, Jakob, Natek, Črešnik, Zagorc, Kiš, Hudarin. Gole za Rudarja sta dosegla Kiš tri in Hudarin enega, za Kovinarja pa oba Samardjija. Sodil je dobro tov. Pliber-šek iz Maribora. Tekma je bila odigrana na popolnoma razmočenem terenu in je bila tipično prvenstvena. Rudar je takoj v začetku izvedel nevaren napad, ki ga je zaključil Črešnik z »mehkim« udarcem, katerega je Kovinarjev vratar z lahkoto ubranil. Sledili so izmenični napadi, pri katerih sta se nasprotnika le »otipavala« in iskala slabih točk. Pri enem takih napadov, ki na videz sploh ni bil nevaren, je Kovinarjeva leva zveza Sirec streljal v levi spodnji kot, Markan je sicer ubranil, vendar mu je žoga zdrsnila iz rok in obstala na golo-vi črti, od koder jo je Samardjija brez težav porinil v mrežo in povedel Kovinarja v vodstvo z 1 : 0. Kmalu za tem je Hudarin s položaja srednjega napadalca idealno zaposlil Kiša, ki je brez oklevanja streljal neubranljivo po zemlji v levi spodnji kot in izenačil na 1:1. Rudar je začel počasi prevzemati pobudo v svoje roke in vedno pogosteje nevarno napadati. V enem takih napadov je izredno razpoloženi Kiš prejel žogo na položaju leve zveze, popeljal nekoliko korakov in z lepim strelom povedel Rudarja z 2:1 v vodsivo. S tem rezultatom sta odšli mošlvi na odmor. V drugem polčasu so se naši fantje — z enim zgoditkom prednosti — otresli nervoze, lepo povezali igro in popolnoma zagospodarili na igrišču. Vrstil se je napad za napadom, vendar zaradi neodločnosti napadalcev, predvsem pa zaradi izredno slabega terena, ki je zadržal cel niz lepo zamišljenih a^cij brez odločnih zaključnih udarcev. Iz enega teh napadov je levi branilec Kovinarja izpred nog Natka rešil v kol, ki ga ie idealno izvedel Hudarin, Miki Kiš pa z razantnim volejem sprefnenil v 3 : 1 za črno-zelene. Po tem zgodit-ku je bil nasprotnik popolnoma razbit in je le še v redkih, sporadičnih, napadih prehajal čez polovico igrišča. Kmalu po tretjem golu, je kot plod zrele kombinacije padel četrti gol, ki ga je neubranljivo poslal v mrežo Hudarin. Peli zgodilek je visel v zraku. Le sreča in neodločnost naših napadalcev, ki so se po vsem videzu sodeč, zadovoljili z. rezultatom, je reševala domačine. Pri enem redkih Kovinarjevih prehodov čez polovico igrišča je prejel žogo sicer odlični Vajthavzer in jo iz nerazumljivih razlogov podal pred lastna vrata, kjer je obstala v blatu, od koder jo je prisebni Samardjija mimo nemočnega Markana poslal v mrežo m s tem postavil končni rezultat. ROKOMETAŠI RUDARJA — PRVAK VZHODNE ZONE V MALEM ROKOMETU RUDAR : FUZlNAR Ravne 20:4 _ V nedeljo, 22. aprila je bilo zaključeno prvenstvo vzhodne slovenske zone v malem rokometu. V zadnji tekmi so rokometaši velenjskega Rudarja premočno premagali moštvo ravenskega Fužinarja s 20:4. S tem so osvojili s šestimi točkami naskoka prvo mesto pred mariborskim »Branikom«. Našim pridnim rokometašem k doseženemu uspehu iskreno čestitamo in želimo, da bi tudi v finalnem tekmovanju za prvenstvo Slovenije častno zastopali naš rudarski šport. Mislimo, da sedaj obstojajo vsi pogoji za veliki rokomet v Velenju in upamo, da bomo že jeseni imeli priložnost pozdraviti naše »veliko rokometno moštvo« na zelenem polju. TUDI ŠOŠTANJSKI »USNJAR« SE PRIBLIŽUJE CILJU USNJAR : ROGATEC 3:0 V nedeljo, 22. aprila je šostanjski Usnjar v prvenstveni tekmi celjske nogometne podzveze porazil kandidata za prvaka na svojem igrišču brez večjih težav z gornjim rezultatom. Zgoditke sta dosegla Delopst dva in Trunkl Vili enega. S to zmago so se šoštanjski usnjarji močno približali težko pričakovanemu cilju — vstopu v vzhodno slovensko ligo. Edina zapreka jim je še »Partizan« iz Slov. Konjic, s katerim se bodo srečali na vročih konjiških tleh. Usnjarju iskreno želimo, da bi uspešno premagal tudi to zadnjo oviro in se s tem vključil v tekmovanje višjega razreda. To je nedvomno želja vseh športnikov Šaleške doline, ki bi s tem imela oba svoja predstavnika v slovenski ligi oziroma, če 'bo Rudarju uspelo zadržati prvo mesto v vzhodni slovenski ligi, enega celo v slovensko-hrvatski ligi. O zdravstvenem stanju kolektiva Rudnika lignita Velenje Mislim, da je naše pojmovanje zdravstvene zaščite pravilno in bo zato potrebno v Velenju ustvariti zdravstveni center, kjer bo vsakemu prebivalcu velenjskega področja zagotovljena tako kvalitelna zdravsivena pomoč v času bolezni, kot vse tisto, kar poirebuje zdrav človek, da zdravje ohrani. Zato je poleg zdravstvenega centra ali tako imenovane centralne rudarske ambulante, potrebno zadostno število zdravstvenega osebja, začenši od zdravnikov preko medicinskih sester do najnižjega kadra. Ker pa je danes v kadrovskem vprašanju še vedno velika zagata, posebno kar se tiče zdravnikov in medicinskih sester, ter socialno medicinskih delavcev, predlagam delovnemu kolektivu, da v ta namen razpiše šlipendije za štipendiranje stalnih zdravnikov in medicinskih sester, ker se bo v nasprotnem primeru zgodilo to, da bomo morda imeli prostore za pravilno odvijanje zdravstvenega dela, ne bomo pa mogli dobiti osebja, prav gotovo pa ne bomo mogli dobiti osebja, ki bi zadoščalo našim pojmom in zahtevam. Na koncu naj navedem še nekaj kratkih pogledov na naš program v letu 1956. Dokler nove centralne rudarske ambulante ne bomo imeli, se bomo morali omejiti pri našem delu na najpotrebnejše. V letu 1956 nameravamo vršiti periodične in občasne preglede kolektiva in imamo v načrtu tekom leta pregledati polovico zaposlenih. Posebno pazljivost namerarvamo posvetiti vajencem, reševalcem in strojnikom, kakor ludi ženam. Naše delo bo osredotočeno še vnaprej na čim uspešnejše preprečevanje obratnih nezgod, obolenj kosti in sklepov ter na preprečevanje kožnih bolezni. Glede prehrane zaposlenih delavcev predlagam kolektivu, da se za družbeno prehrano samcev najde primeren izhod in da se temu problemu posveti posebno pozornost. Po zgledu drugih podjetij predlagam, da preide delavska menza ponovno nazaj v sklop podjetja in da osebje v menzi pride na plačni spisek podjetja, da se cene prehrani gibljejo le v mejah režijskih stroškov za prehranbeni material in da se rudarske menze ne smatra kot produktivno podjetje ali celo kol podjetje, ki bi moralo delati s profitom. V sklopu rudarske menze naj bi poslovala tudi okrepčevalnica, ki bi predvsem tistim, ki prihajajo iz oddaljenejših krajev in tistim, ki nimajo lastnega urejenega gospodinjstva nudila tople in mrzle obroke pred, ali po končanem delu, za majhno ceno. Enako ali podobno skrb naj bi posvetilo podjetje tudi restavraciji na jezeru, ki je bila zgrajena za odmor in počitek ter razvedrilo članov kolektiva, ne pa za turistično atrakcijo Velenja in naj bi bila ta restavracija namenjena, če že ne izključno, pa vsaj v glavnem, odmoru, razvedrilu in okre-piivi našega delovnega človeka po napornem in težkem delu, ne pa da je izkoriščena za pijančevanje in širjenje kvarnega vpliva prekomernega uživanja alkohola. Delavski svet našega podjetja ima svoj odbor za higiensko tehnično zaščito, katerega delo pa bi bilo potrebno poglobili in bi želel, da odbor za higiensko tehnično zaščito predela in osvoji nekaj novih pogledov na higiensko tehnično zaščito delavca, ter da se v strokovnem pogledu najde v sodelovanju tako zdravnik, tehnični inženir, politični delavec, kakor tudi kak drug strokovnjak. Njegov delokrog naj bi prešel ozke meje higiensko tehnične zaščite in nabavljanja raznih individualnih zaščitnih sredstev, ampak naj bi začel evidentirati in smotrno analizirati vzroke nesreč pri delu, naj bi začel analizirali predvsem delovnega človeka, kajti dokazano je, da je več kot 80% vzrokov za nesrečo v človeku samem .in le 20% jih odpade na delovno okolico. Tudi izbiri delavcev naj bi se v Jx>-doče posvetila večja pazljivost in koristno bi bilo, da delavski svet sprejme (Nadaljevanje) sklep, da se uvede poleg že obveznega zdravniškega pregleda tudi psihološki pregled delavca, ki bo vsekakor pripeljal do izboljšanja zdravstvenega, kakor tudi družbenega odnosa delavcev napram podjetju. Na tem mestu bi se hotel dotakniti tudi odnosov med ljudmi, ki so za uspešno razvijanje podjetja silne važnosti. Nepravilni odnos vodilnega uslužbenca, pa bodi to inženir, tehnik, obralovodja, poslovodja ali nadzornik, more silno kvarno vplivati na odnos delavca do dela, do podjetja in do skupnosti. Prav gotovo ne bi bilo odveč, da se bi v prihodnjem lelu organiziralo tečaj o odnosih med ljudmi za vodilno tehnično osebje. Zdravstveno osebje je poleg ostalega dolžno nuditi zdravstveno pomoč tudi bolnikom na domu. To delo je naporno in zahteva poleg ostalega tudi obilo izgubljanja delovnega časa. Mesečno je potrebno opraviti 60 do 80 obiskov na domu in prepotovati 500 do 700 km. 2e leta 1952 sem pred kolektivom iznesel potrebo po nabavi kulturnih prevoznih sredstev za zdravstveno osebje, in vendar vsi dobro veste, da tej potrebi do-sedaj ni bilo zadoščeno. Danes proizvajajo že domače tovarne primerna prevozna sredstva in prav bi bilo, da spada tako prevozno sredstvo v inventar obratne ombulante. Iz mojega dosedanjega izvajanja je, upam, razvidna važnost in potreba po dobri zdravstveni zaščiti v podjetju, želel sem iznesti na podlagi svojih izkušenj od leta 1951 do danes in na podlagi statističnih podatkov s katerimi sem razpolagal, nekaj podatkov o zdravstvenem stanju kolektiva. Omejil sem se pri svojem izvajanju le na najvažnejše točke in najbolj pereče probleme, s kalerimi se srečujemo vsak dan. Naše delo je obširno in naš delokrog velik, uspehov pa lahko pričakujemo le ob vsestranski pomoči kolektiva, tako v podjetju kot zunaj ter vsakega posameznika, ki želi ohraniti svoje zdravje za dobrobit skupnosti. (Konec) Program proslave i. maja Ponedeljek, 30. aprila bodo na vrhovih okrog Šaleške doline prižgani kresovi. Ob 19.30 bo svečana AKADEMIJA v kinodvorani. Zgodovina borbe slovenskega delovnega človeka v živi sliki, besedi, plesu in glasbi. Izvajajo sekcije »Svobode«. Torek, 1. maja: zjutraj budnica godbe na pihala DPD »Svobode«. Ob 9. uri povorka iz Starega Velenja na jezero, kjer bo promenadni koncert godbe na pihala. Popoldne ob 16. uri nogometna tekma D1NAMO (Zagreb) : REPREZENTANCA SLOVENSKIH RUDARJEV Po nogometni tekmi prosla zabava na jezeru. Sreda, 2. maja: ob 16. uri nogometna lekma DINAMO (Zagreb) : RUDAR (Velenje) Folklorna skupina »Svobode« Velenje bo prvič po svoji ustanovitvi nastopila s celovečernim programom NARODNIH PLESOV Spored: I. del štajerski ples štajerski ples prekmurski ples prekmurski ples iz Beltincev gorenjski ples gorenjski ples iz Zg. Besnice II. del belokranjsko kolo belokranjsko kolo gorenjski ples gorenjski ples belokranjsko kolo belokranjsko kolo gorenjski ples Koreografsko vodstvo: Mravijak Branka Glasbena spremljava: tamburaši in gorenjski kvartet »Svobode« Vstopnice v predprodaji kot običajno Plesalke in plesalci: Štajerska polka Mlinček Marko skače Po zeleni trati Mrzulin Zakli Lepa Anka Pobelelo pole Potrkana polka Koutre šivajo Viniško kolo Adlešičko kolo Melva I. skupina II. skupina 1. Kugonič Oto Korun Franc Stiglič Milka Kolenc Marička 2. Ferenčak Edo Selan Janko Miletič Milica Kovač Marija 3. Hribernik Franc Bilič Mirko Kovač Jožica Plaznik Betka 4. Ostrovršnik Herman Črešnar Vinko Veble Irena Kramer Darinka 5. Meh Janko Borštner Janko Smajs Slavka Furlan Daša 6. Razdevšek Stanko Stajnbaher Pavla Narodne noše je posodil »Prosvetni servis«, Ljubljana Koreografska navodila je dal Narodopisni zavod v Ljubljani Plesali bodo samo izvirne narodne plese Dramska sekcija »Svobode« Velenje Bratko Kreft CELJSKI GROFJE Drama v 5 dejanjih S lo igro proslavlja tov. Drovenik 45-letnico gledališkega udejstvovanja, 60 vlogo in 200 nast. Predstave: 12. maja 1956 ob 19. uri, premiera 13. maja 1956 ob 16. uri, za okolico 15. maja 1956 ob 19. uri 19. maja 1956 ob 19. uri 20. maja 1956 ob 16. uri, za, okolico Predprodaja vstopnic na rudniški blagajni in pri hišniku v domu »Svobode« Režija: Furlan Zdenko Osebe: Jošt............Drovenik Emerik Gvardijan..........Bajcar Jože Trgovec ..........Črešnar Vinko Pravdač ..........Dermol Hinko Barbara .........Jaklič Cita Friderik ..........Klančnik Jože Ulrik Korun Franc Sodnik...........Mavec Maks Piccolomini.........Mihič Janko Veronika Deseniška......Mravljak Branka Pek. mojsler.......Mravljak Janez Orožar............Praprotnik Slavko Pater Gregor........Smonkar Andrei Padar...........Trampuš Franc Herman II..........Tratnik Drago Vojaki, glas kmeta, zvočni efekti Sodelujejo: Inspicient Laznik Edo — Sepetalka Črešnar Anica — Razsvetljevalec Krašovec Branko — Lasulje in maske Vrabič Rudolf Pri delu v jami se je 7. aprila smrtno ponesrečil tov. Vfdemšek Franc UČNI KOPAČ Vzornega rudarja in tovariša, ki je žrtvoval svoje mlado življenje v borbi za izgradnjo socializma in boljše življenje nas vseh, bomo ohranili v trajnem spominu.